f Edini sjjviaikj dwvnik v Zjedi?i;enih |	/^t A T^^T A ' I	i The only Slollan^ailylk IF ^
* ^	IVI i A !S • Pli A Iti lllZk	1	United States.	f
f Izhaja dan imeiiiai neaeU m $	\J| JLiJL JLk«/ JL 1 XjLXW V^ X^XjL	S Issued every ddy except Sundays f
praznikov. g	. . .	I	and Holidays-	$
C* .t.	I^st slovenskih delavcev v Ameriki.	'	,
___________________________________ .	. ....__,_____________;___* v*" "" v
rKLKTOV rx*AJUTB: 4«S7 OOETLAJTDT.	Katera* M ImmI-CUii lbttar, kpUBter n, IMS. «1 tki M Mot * Mew Ink, X. Y„ eater Ihiialvf Omuw ef Masefl 4	nUTBI FISAKEE: iiST TOSTLATO*,
NO 203. — ŠTEV. 208.	NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 6, 1910. — TOREK, 6. KIMOVCA, 1910.	ttwi KYI3X. — LXTSXK BfkOt,
Iz delavskih krogov. Konec štrajka v lllinoisu,
Štrajk premogarjev, ki je trajal pet mesecev,' Be je končal s popolno
zmago delavcev.
■—©-—~
USPEHI IN NEUSPEHI ŽELEZNI ČARJEV.
—o—
Pos^mentirski tovarnarji so odklonili zahtevo pozamentirske unije, da ?e upelje closed-shop.
t luea'.:o, .». -«*pt. — M raj k pre®«- j •ta rje v v državi UUtM.is >c je kom al r i oihiIimj itmajio di'lavrev, Štrajk j * | trajal |*-t mciseeev in ves ta čas se v ,,»maii ni ti- :a!-j. Last niki preniogo-kopov »o s* slednjič udali in podpisali j plačilno lestvico, kakor su jo delavci] zahtevali. 1'i^tNilni se je i>odpi~aiu v tiit'stu Peoria. IkdodajaUrj »o se mlati, j Uo -e j« ra/.tie-la govorica. tla hočejo nekateri na .-v o jo rok« skleniti um z delavci. V s čas, odkar je trajal ttrajk, ni 1 ji 1«» nobenih izgredov.
Železničarji štrajkajo.
Buffalo, a. sej »t. — Na Buffalo vWlmi »hI New York centralne želez-iiire je	uslužbencev - sigualistov
ta ukoiiMot, tla železniško vodstvo ni hotelu sprejeti delavskega odj*>wlan-si\a. M p li'il' lo predložiti pritožbe, delavcev.
Železničarji dobili zvišane plače.
Pueblo, X se,.t. — Vsi neorgarmo-1 vani na>tavIjem-i «»<1 Missouri Pacific , železuiee »o dosegli šestod.stot no zvi->anje plače. Zvišanje -e ne razteza na organizirane delavce.	i
Štrajk pozainentirjev.	j-
Pozamentirski tovarnarji -o sk^p- j nil i. da pod nobenim pobojem ne ugo-j j dio žalil vi pozainentirjev. da bi upe-, ljali closed-shop. Druge zahteve so pri volji izpolniti. Pozameutirji, ki, \ že ^d 'J<», julija štrajkajo, nočejo od-st upi i i t hI svoje zahteve in tako ^e bo it raj k nadaljeval.
Telegrafisti groze s štrajkom.
Toledo. <>., 1. >rpt. — Pri Clover L T .eat' nastavljeni a-rent je. klerki in J telesi atlsl i zahtevajo povišanje plač > ! -za procentov in groze s štrajkom j za slui-aj, tla se njihovi zahtevi cel. Ugodi.	*
Prenehanje z delom v predilnicah.
Full If iver, Mass., t. 8ept. — V soboto se je v 4t» predilnicah ustavilo J delo in *irer do 12. septembra. Ysh'd ;! tega j«' 1H.OOO delavcev brez dela. Ne- . kater ■ tovarne so ustavile delo samo < do 7. t. rn, Vsega skupaj počiva 2") I milijonov vreteo.	M
——--o .......ii.*i-.. i.
POSKUSITE "TURKEY RED" CIGARETE.
—o—
Na tisoče našega naroda kadi to do-
■
bro vrsto, — Dobro se kadi, a malo/ se trosi.
Nekoliko tisoe rit atrijev trjra lista pi talo jr strasinili kadileev i*T»rkey Ifrd * cijraret, ker je urednik nedavno na te opncoril.	r
Ka likri "»o pronaŠli. da so "Turkey ;
Ifed et^urel", katere so narejene iz i
i
»a m tnal Izbranega turškega tobaka, da prav fijio d late. ter da >»o veiiko bolje • m! vsieh clrajrih ei.iraret, ktere proda-: ja,;o trikrat dražje od tih deset za de-j »et eentov.
One, kateri Š*- nisti .slišali za vred-1 nost "Turkey Ked" eiyaret, mi zo- J p<t oi«j?arjan>o. Nikdar preje se ni! molila taka t-i*ir 'ta za tako nizko i temi, eeio takt», da jih sironjušnejši |
HiMl'* ei^arete vani [Mmia^rsjo uživati življenje in p«de^ te^a vam jH>m»gajo
Zm r**trinb tujih	ni odgo-
vorno ni aprmvniitvo, ai urednifitvo.
....... . JAt.....-KAmIKJ^MS -
1
Delavska parada
v New Yorku.
—o—
Nad 70,000 datevcev in delavk je korakalo včeraj s zastavami po peti Avenue od 59. este do Washington Square.
— o —
SIJAJNA MANIFESTACIJA ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA.
Velika udeležba žcnskeia spola je,
' !
vzbujala občo pozornost. Nad 5000 žensk je bilo v paradi.
Vet" kakor 70 non delavcev in delavk se j - udeležilo včeraj na dan de- j lavsketia praznika pr rejene leine de-j lavske parade. 1'jla je to intjveeja pa- j rada organiziran-ua delavstva, ki se je k-daj priicilila v New Yorku. Spre- ! vod je bil dve milji dol-r in na tisoče de!a\ sketa ljn<lstva je stalo ob hodni- j kili in bar o poziliav'Ijalo minut kora-kajiM-e rnožke, ženske iu otroke.
Samo oiuaniztr.ani delavci so se sineli utlel žiti parade in strogo se je ' pri prireditvi j .ara de pazilo na to, daj -e n:so m-oraaiiizovani delavci utilio-J tapili v \is*e unij. Dva voznika, kij nista pripadala nobeni uniji je mar-j, :al William Ashner odstranil iz spre- , vtula. Parada je bila sijajna manife-' starija. ne samo zaradi mno.uo!»rojne j. n ! ležbe, iu lto tudi zaradi samozave-j sti, ki je navdajala delavske čete. Nadi Jo.ono manifestantov je bilo krojaeev, iz katerih obrazov jt še odsevalo ve-j sel je nad zrnato, ki so si j<> privoje-vali ravno v ktnn'-an m štiajku nad | delodajah \ saka unija je imela s .-o- |
,;o zastavo in na stotine tablic z raz- M • • • • , • .urni napisi, ki so pa večinoma zasiee-]'
tu.vali stnlnika (iotla zaradi njegove 1
razsodbe v zadevi krojaškega štrajka. h
je bilo videti.	r
Parada se je otvorila ob jvol enaj-r stih in trajala r le dve uri. Občinstvo. I ki je stalo ob hodnikih, je burno pozdravljalo mimokorakajoče moške in { ženske, zlasii člauiec od Women's jI Trade Union League. Na cestah je bilo -otovo nad 2<MI.o(mi ]judi. Kdina hiša. ki je razobesila zastavo ob peti) A v: uue. je bila jtalača Mrs. William j K. Vanderbilt kar je delavcem dalo h {H>vod. «Tn s(» korakajoči mimo palače, j glasno niau:festirali.
Na čelu parade so jezdili policaji na on jih in reditelji parade. Prva za njimi je korakala unija zidarjev nad Kisjo nn»ž v rdečih srajcah. Za njim je j ztlila na belem konju Miss Loretta Marks, ki je bila v zadnjem krojaškem Štrajku dnša ženskemu iri-banju. ^ Delavstvo jt» je živahno pozdravljalo. Parado je vodil Grand Marshall Hannah z 20 delavskimi voditelji na čelu jim James 1L Hatch in Thomas .T. 1'urtis. Na Washington Square je delavstvo korakalo pred svojimi \odi- '
I
-o---j
(
ROPARSKI NAPAD
PRI BELEM DNEVU. 1
i
Ropar je iztrgal Mrs. Cornwall ročno i torbico in zbežal. — Hud boj s po- 1 lica jem.	{
—o—
Mrs. Lizzie Corn wail, -tan. :}11 W. 316. St.. je šla vč naj pojnddne v neko •rrocerijo na 117. cesti nakupovat in je nesla torbico z denarjem v roki. — Na vogalu 117. ceste in Park Ave. jo J je napadel mlad človek in jej iztrgal ročno torbico, v kateri je iin-la Klicala je na [»orooc. na kar je priletel policaj Frederick Koch in stekel za roparjem, ki jra je na 117. cesti in Lexington Av?. vjel in uklenil. Na vprašanje polieajevo dejal je ropar, da je Jožet" IHmocco, stan. 290 Plea-sent Ave. Naenkrat seje bilo nabralo I v>e potno ljudi in v rahuki, ki je na-j stala, sta eretovaneeva prijatelja napadla jxdicaja, da bi Dimoceo oprosti-la. Nastal je hud 'boj, pri katerem je bil policaj ranjen. Aretacija se je motila izvršiti šele, ko so prišle rezerve.
_o__
HOJAKir, NAROČAJTE SE NA "GliAG NARODA", NAJVEČJI IN ' NAJCENEJŠI DlvEVNUKI
Zrakoplovstvo. Ženska vstvari rekord.
—o—
Fclrt s potnikom 28 milj dal^č in 1300 čevljev visoko.
NA POLETU IZ PARIZA V BORDEAUX.
Nov rekord za brzino s potnikom.
i —
( Osiende, ib sept. — Francozinja Miss Helene Uutrieu je vstvarila za i ženske voditeljice aeroplanov nov r:>-
! !:or 1 "'lede daljave in "lede visočine. ... . /
Miss Putr eu je poletela v sprem-j s t\"ii en ua sopotnika s svojim aero-I planom i^^stemle v Bruegge in na-zaj, kar znaša 28 milj. V Hruejrtre je ►'^•krožila znameniti sttilp "Les lial-les*' v visočini 1300 čevljev.
PtdluMs, Franc'ja. 3. sept. — Avia-jf. liielovucci, ki pol ti iz Pariza v Tordeans. je s svojim Boison-bipla-• norn prispel iz Orleans v Koitiers iu rai-il za to pro^o dve uri in 35 minut.
Anirouleme. .*». sept. -— Hielovueci . . . . |
je dospel sem na večer in j:* 04 milj do!uro proiro mtMi Poitiers in An^ou-leme prelete} v eni uri in minutah.
Do iai. Francija, i5. .sept. — Vojaški at roplan. katerima je vodil Louis IJre-uet in je imel seboj kapitana Madiota k< t sopotnika, je poletel iz Douai v Ar ras iu nazaj z brzino 90 kilometrov ali 58 milj na uro iu je dosegel nov rekord za brzino s potnikom na krovu.
Ncv uspeh grofa Zeppelina v zračnih višinah.
Perolin, .">. sejd. — Grof Zepp lin e danes dose-irtd s svojim votlljivim balonom nov uspeh. Preletel je 53 milj doliro proiro med Badcii-Baden do llcidelb.r^a v 05 minutah. Na krovu je bilo moštvo, obstoječe iz 17 mož in 12 potnikov. Povprečna brzina znaša 49 milj na uro.
-o-1—
Slovenci in Lahi se spopadli v Pulju.
Pri demonstracijah, katere so priredile slovenske in italijanske delav- ' ske organizacije, primerili so se ve- ; liki izgredi.
KRI JE TEKLA.
_G_ i
V mestu vlada velika razburjenost, ker se boje novih spopadov.	j
-o-
Dunaj, 5. sept. V avstrijskem vojnem pristanišča Pulju so se primerili hudi izgredi, pri katerih je celo .tekla kri in katere je policija le z vso silo mogla udušiti. Slovenski in italijanski dela vri so trčili skupaj in se spopa- ( tlli. Nastal je hud boj med strankama in na obeh straneh je bilo mnoj^o ranjenih. Policija je mogla izgrede šele udušiti, ko je polnoštevilno nastopila. Več izgTednikov je aretovanih. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker ■ se boji. da pride do novih spopadtov med Slovenci in Italijani.
- o
UVOZ ZJEDINJENIH DRŽAV.
Pod novim tarifom se je v zadnjem fiskalnem letu uvoz povzdignil ze več kakor 1500 milijono? dolarjev.
Washington, 4. sept. — Po statističnih poročilih je amerikanski uvoz v prvem fiskalnem letu pod novim tarifom prekosil vsa poprejšnja leta. Šk
upna vrednost import iranega I blaga v zadnjem fiskalnem lrtu, ki se i konča s 30. junijem, znaša $1,562.600. 000, od te svote odpade $794,600.000 na eolnini podvržene in $768 000,000 na eolnini proste stvari. Ko je bil Dinglov-tarif v veljavi, se je leta 1907 dosegel najv?čji uvoz in je vrednost uvoženih stvari znašala $1,456.900.000 Cobiinski dohodki so znašali v zad-fiskalnem letu $327.900,000 ali n t .0<vd.0(XTvtakoK v #oi>rfcjšnjem leta pod Dingley-tarifom.
... ;M
Ustaja m Filipinih. VoiQa nstaje prijet.
Ustaja, na Filipinih je udušena. Domačini sami so prijeli vodjo nstaje Mandaca in ga izročili konstabler-jem.
USTAŠKA ČETA JE ŠTELA 500 NEZADOVOLJNEŽEV.
Mandac se bode moral zdaj zagovarjati tudi zaradi provzročene nstaje.
-o—-—
Manila, 0. s?pt. — Ustaja v provinci Nueva Bizaya, na otoku Luzon, je trajala le malo časa in je zdaj udušena.. Vodja ustaje, £>itneon Mandac, bivši guverner provincije, je bil po domačinih, katere je hotel nahujskati proti Amerikaneem, prijet in kon-st abler jem izročen. Cstaška četa S. Mandaca je štela okolu 500 mož, ki pa so se hitro razkropili, ko ji bil Mandac z nekaterimi svojimi pristaši prijet. Ustaši so bili le slabo oboroženi.
Mandac se je pred zasledovalci skril v hiši svojega prijatelja, katerega so potem domačini ubili. Pri zasledovanju ustašev so domačini pomagali konstablerjem.
Prijeti vodja ustašev bode moral zdaj nastopiti 14-letno kaz^n. katero mu je sodišče prisodilo zaradi umora nekega jetnika. Mandae je bil po razglasitvi razsodbe položil varščino, da so ga izpustili na proste noge. dokler se razsodba po višji instanci ne potrdi. Mandac je ubežal in pustil varščino zapasti. Zdaj se bode moral zagovarjati tudi še zaradi provzročene us t a je.
--o-1—
PROTI ROOSEVELTU.
Republikanski bosi so mu napovedali boj na meč.
Republikanski bt>si, na čelu jim Titu Woodruf in Barnes, so Rooseveltu napovedali boj na meč. Bosi pravijo, da so Rooseveltovi govori na zapadu take vsebine, da je vsak kompromis z njim nemogoč in se mora na celi črti pričeti energičen boj proti načelom. Najpripravnejše mesto za odločilno bitko je državni konvent.
Boss Barnes našteva v dolgem in-terviewu Rooseveltove grehe in pravi, da je dolžnost vseh resnih in treznih republikancev s? zoperstaviti njegovim populist ičnim in socijalističnim načelom in njegovim novo t arij am na polju politike. Poklieaai zastopniki, države New York morajo na odločen način obsoditi Rooseveltovo agitacijo.
Govorilo se je, da se bode poskusilo podpredsednika Shernia-na pripraviti na to, da odloži mesto začasnega predsednika državnega konven-ta in da se nato izvoli Roosevelt predsednikom. O tem zdaj ni govora, ker bossi nočejo ničesar več slišati o kompromisu in hočejo, da se boj bije v državnem kon-ventu dne 27. septembra.
-o-1—
PARNIK ZA VOZIL	__
NA SKALOVJE.
Vsi potniki so se rešili. *
Seattle, Wash., 4. sept. — Parnik "Watson" od Alaska Pacific Lane, je blizu Neah Bay zavozil na skalovje od Waddah Island in se nahaja v zelo kritičnem položaju. Vsi potniki, 92 na številu, so se v malih čolnih rešili na otok, odkoder so jih pozneje rešili na obrežje. Nezgodo je provzrocila do-sta megla.
-o
Pod nadulično železnico na Park Row se udrla zemlja.
V soboto, kmalu po eni uri ponoči, se je pod postajo nadulične železnice ob City Hall v New Yorku vsedla in vdrla zemlja v dolžini 30 čevljev in v globok ost i^od dveh do treh čevljev in to ravno tik tira in pod tirom električne železnice. Kakor znano izkopavajo ob Park Row temelje za novo mtmieipalno poslopje. Promet na električni cestni ia BAdtiieai železnici je bil ustavljen.
.- •. V ■ . -J -v •	i_____
Kolera ,v Petrogradu. Kuga v Odesi.
Rnska vladna poročila poročajo, da je v zadnjem letn umrlo t Rusiji 64,405 oseb za kolero. Obolelo jih je bilo 133,601.
NAD DESET TISOČ SIROT.
Kuga v Odesi ae hitro raZiirja in zdravstveni krogi se bojijo, da se zanese tudi v droga mesta.
-o—-—
Petrograd, 4. sept. — Po vladinih poročilih je v zadnjem letu za kolero obolelo 133,601 in od teh umrle 04,4(^ oseb. Nad 10.000 otrok je izgubilo pvoje starše. Vlada je izdala oklic, da =re vpelje pomožna akeija za te sirote, ki se nahajajo v največji bedi in revščini. Poročila zdravstvenega urada poročajo, da kolera na Ruskem pone-huje. V zadnjem tednu je obolelo 12,-510 oseb in umrlo 6575 oseb, kar je v primeri s poprejšnjim tednom malo.
V	Petrogra lu je danes na novo o-bolelo 43 oseb in 24 umrlo, ter U43 oseb, ki so zbolele pod sumljivimi okolnostmi, je bil^ odposlanih v bolnico. V zadnjem tednu je umrlo v Pe-trogradu 100 oseb, v poprejšnjem tednu pa 178 oseb.
Strah pred kugo v Petrogradu.
V	Odesi razsaja kuga in se vedno bolj razširja. V Przbevalsku je obolelo za kugo 17 oseb in od teh je 16 oseb umrlo. Zdravstvene oblasti v Pe-tregradu so prepričane, da bode kuga l>o kratkem času tudi v Petrogradu se pojavila. Najhitreje se zanese kuga po podganah in v Petrogradu se je vsled tega napovedal hud boj podganam. Za vsako ubito podgano ae plača 5 kope j k ali 2Vz centa.
-o-i—
Vojniv oblaki
nad Balkanom.
Razmere med Turčijo in Grško so zelo napete in se je bati, da pride do vojne.
BOLGARIJA SE OBOROŽUJE.
V diplomatičnih krogih se sodi, da se bodo nasprotstva mirno poravnala.
——o—,—
Dunaj. 4. sept. Razmere med Turčijo in Grško so od dne do dne nape-t?jše in vsak čas je pričakovati, da se diplomatične zveze med državama prenehajo. Iz Carigrada prihajajo vznemirjajoče vesti. Turško časopisje ostro napada Grško in Bulgarijo. V vseh državah se pripravljajo na vojno in v naglici oborožujejo. V diplomatičnih krogih se stvar mirno presoja in se upa, da se bodo nasprotstva poravnala. Trozvezne države, Avstro-Ogrska, Italija in Nemčija, žele mir r.a Balkanu in hočejo vzdrževati sta-tur quo, kar se je posebno naglašalo pri sestanku avstro-ogrskega in italijanskega ministra zunanjih zadev v Solnogradu.
-o-
Papežev delegat kardinal Vanutelli ^v Montrealu slovesno sprejet.
Montreal, Que., 4. sept. — Kardinal Vanutelli. papežev delegat na ev-harističuem kongresu v Montrealu, je bil pri prihodu slovesno sprejet. Vladni, mestni in cerkveni dostojanstveniki so ga pričakovali na izkrcevali-šču. Množica mu je prirejala ovaeije.
Cena vožnja«
Parnik od Anstro-Amarieaa* prof«
"ARGENTINA" odpluje dne 14. septembra 1910 iz New Torka ▼ Trat In Reko. 8 tem parnik om dospejo Blovenei ia Hrvati najhitreje ▼ svoj rojstni kraj. Voinja stane is Hew Torka da:
Trsta sU Reke......36.0*.
Do IrfnbljsBo...... 936.60.
Da Zagreta .......fS6JH
Vožnja, listke je dohiti pri Frank Bakesr.ffo, 83 Gortlaadt St, K«f T**, ■ ... /	• r -	.
_ —■ - 'iiiiU-.^ ji t (
> SL.' ' J- J	'ri	•	■
Iz Avstro-Ogrske. Polom na Koroškem.
Konkurz tvrdke Pallese & Kaiser v Celovcu je hudo prizadel kmečke posojilnice in hranilnice — in pa knezoštajfe dr. Kahna, ki je prevzel poroštva za 7 milijonov kron.
GROF AEHRENTHAL POJDE V ITALIJO.
Blizu Rabe na Ogrskem se je nameraval roparski napad na brzovlak. Našli so dinamit na tiru železnice.
-o-
Dunaj. 4. sept. — Avstro - ogrsko časofusje s? še vedno bavi s šesta -kom grofa Aebrenthala iu markiza di San Gialiana in povdarja, da bode sestanek gotovo najugodneje uj»lival na razmere med Avst ro - Ogrsko in Italijo.
Iz zanesljivega vira se poroča, da bo grof Aehrenthal v kratkem potoval v Italijo in vrnil obisk italijanskemu -državniku.
Dinamitni atentat na brzovlak.
Budimpešta, 3. sept. — Veliko razburjenost in pozornost je provzrocila vest. da se je na brzovlak, ki vozi iz Budimpešte v Kabo nameraval dinamitni atentat. Razstrelim dinamita se je izvršila malo pred prihodom vlaka in je razbila semafor. Misli se, da se je nameraval roparski napad.
DENARNI POLOM NA KOROŠKEM
Knezoškof Kahn prevzel poroštva za sedem in pel milijona kron. — Po-, sojilnice hudo prizadete.
Dunaj, 4. sept. — Velikanski konkurz v Celovcu je vzbudil največjo pozornost. Najbolj prizadeto js vsled konkurza kmečko prebivalstvo. Tvrd-ka Pallese & Kaiser je ustavila svoja plačila. Dolgovi znašajo več milijonov.
Koroške Rajfajznovke, kmečke h "a-nilniee in posojilnice, v katerih ima kmečko prebivalstvo največ naloženega denarja, so prizadete s tremi milijoni kron. Izguba je tako ogromna, ker je tvrdka uživala neomejeno zaupanje najširših krogov iu se ni najmanj« slutilo, da jej preti polom. Dokaz zato je, dafje knezoškof prevzel za njo meniška poroštva za sedem in pol milijona kron, za mnogo več, kakor znaša vrednost celega /njegovega premoženja.
. Posledice obstrukcije.
Vlada je v posebni okrožnici naročila resortnim načelnikom, da gledajo na varčnost pri sestavi državnega proračuna za prihodnje leto. ker je vladi vsled obstrukcije v državnem zboru nemogoče si pridobiti novih državnih dohodkov.
-o--—
ČOLN SE JE RAZLETEL.
Dva utonila v Hackenčack River.
Včeraj popoldne se je večja družba v čolnu vozila po Haekensack River blizu Seeaucus, N. J. Med vožnjo se je motor pokvaril in vstavil. Krmilar Lutjen, ki je kadil pipo, je šel pogledat, kaj se je zgodilo in pri tem se je moral »a kak način vžgati gazolin, da je nastala eksplozija, pri kateri je vseh sedem oseb, ki so bile v čolnu, odletele v vodo. Coin se je potopil. — David Bolton, 22 let star in Miss Mai-da Carroll, 16 let stara, sta utonila, druge osebe so delavci rešili iz reke. -o-
Vlak skočil s tira.
Newdon, Mass., 1. sept. — Potniki v ekspresnem vlaku, ki vozi iz Bostona v New York, so včeraj ušli veliki .nevarnosti. Vlak je blizu Riverside postaje skočil s tira. Usmrten ni bil nihče, pač pa je več oseb zadobilo telesne poškodbe. Promet je bil nn progi za nekaj časa ustavljen. S tira skočili so le stroj, voz za prtljago in voz za kadilce, na katerih so se nahajali samo trije železniški uslužbenci. p>ošt-/Ti uradnik in dva potnika. Le^ti so lahko poškodovani
Vesti iz inozemstva. Razmere v Portifealu,
—o—
Število republikanskih poslancev se je pri zadnjih volitvah podvojilo. Republikanski listi pišejo, da se monarhija ne more več dolgo vzdržati na površju.	,
AMERIKANSKE ČETE SO SE OD-POKLICALE IZ NICARAGUE. >
Nemški socijalisti protestirajo proM bivanju ruskega cara na Ntmžlcem.
--o-
Pariz, 4. sept. — Liza bonski poro- . čevalec iisia "Matin" poroča, da «e je republikanski poslanec Alfonso Co-sta izjavil, da pri zadnjih \ ol i t valj republikanci vzlic najhujši volivni korupciji pridobili jVolovico ve« čudežev v poslaniki zbornici, kakor so jii» imeli dozdaj iu da imajo v deželi vso polno organizacij, ki bodo provzročiie premem bo v kraljestvu.
Monajhija je na robu propada, j« dejal vodja republikancev. Kraljev, položaj j - nevzdržl. iv. S častno odpovedjo bi preprečil prelivanje krvi iu revolucijo ter si pridobil hvaležnost naroda.
Ameriške čete odpoklicane iz Nica-rague.
Washington, 3. sept. — Zvezna vlada je vsl"d pomnjenja v Niearagui odpoklicala svoje moinar>ke čete i r, Bluefieldsa. Madriz je svoječamio ugovarjal proti izkrcanju amerikaiiakih vojakov v Blucfields, ker v*led niso inogle čete poprejšnjega predsednika zasesti to mesto iu blokirati pristanišče, ki je bilo v rokah E«tra-dovih pristaše^.
Socijalisti protestujejo proti bivaaiu ruskega cara v Nemčiji.
Na shodu v Offeulwrgu wi badenski socijalni demokrati prote-1 irali juoti bivanju ruskega cara na Nejn-kem. Govorniki so imenovali cara kronaue-ga morilea.
Svoboda v Nemčiji.
Na mednarodnem soeijalističiicm kongresu v Frankfurtu na 3Ieni so francoski socijali^t Jaures, angleški socijalist Keir llar.iiu in Bel-ijea v Van der Vehle hoteli govoriti v ina-tirnem jeziku ali jjolici.ia je sklicateljem in prirediteljem ko. rc.ja javila, «la ne betle pripustila govorov v tujih jezikih. To^prepoved je provzročil strah pred j>oljskimi in dru^mi slovanskimi bol ijalUti.
Amerikanski poelanik Straus na dopoistu.
Carigrad, 4. septembra. — Amerikanski poslanik Straus se je podal na dopust in odpotoval v Ameriko. Pred odhodom je šo rešil mnogo vprašanj, ki so velike važnosti za umeri k a tiska vzgoje val išča v Turčiji. Med drugim je izposloval prenos lastninske pravice do zemljišča, na katerem se zgradi amerikansko dekliško vzgojevnliŠ«e , pridobil dovoljenje za povečanje Ro-bert-seminara in provzročil e^arskl ukaz, s katerim amerikanski seminar u Bcirutu oprošea roznjh na/llež-nih omejitev.
Denarje v staro domovino
9 oiil j is«
sa f 10.35 ..........— 60 kron«
za 20.50 ............. 100 kron«
za 41.00 ...................200 kron«
za 102.50 ............ 500 kron*
za 204.50 ............. 1000 kron
sa 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je vfifceta pri t«b svotat Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplaSnJs c. kr. poštni hranilni nrad v 11. de 12. dneh.
Denarje nam poslati je na]prffli-> neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismn, večje zneske po Domestis Postal IGonejr Order ali pa New Tork Bank Draft,
FRANK SAKSBR OO, 62 Cortlandt »k, Few Tork, K.
6104 Ik Glair Ave, H. M. j OtovefaMd, OMr,
"BUS NARODA"
P (Hlov«nlc Dally.; Owud and published by the r4Bov«ralt» Publishing Co.
(> < orporation ) FRANK SAKSKR, t'reaident. JANKO PL Eh KO, Secretary. LOUIS BKNFDIK, Treasurei-; V	i
Pi* o of Buma»M of the corporation and «ddi*w of above officers : 82 Cortland! metmU Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
In calo lato valja list za Ameriko in
Caftado........ . $3.00
** pol leta.........1.60
** lato m mrwto New York . . . 4 00 m tool lata sa tnaato New York . . 2.00 I m Evropo m vm let,o • . • .4.50
•• ** " pol leta.....4.60
m «• o »^rt .... 1.75
"OLAJi NARODA" izhaja v*ak dan i >	vreuiAi nedelj in praznikov.
"OLAH NARODA"
("Voio« of the Pt»ple;') (MMad every da v, except Bnodaya nod Holidays. Subscription yearly $3.00.
a»l v m* >twemente on «n Mimia ,
Dopi^t l>rez podpiaa in oeobnocti ee M 1 ■fttinnt-jo.
Denar naj m blagovoli po&ljati po — Hoiu-y Ovtier.
Pri dpiH-iin mbi krnja naročnikov intfi'iiu, da He nam tadi preJAnja bivnllACa aaxaani, da hitreje najdo-ao otklovaika
OotMWom in pošiljat v a« uaredite ta na-
•H1LAS NARODA" HOoftiandt St.	New York Ctty.
Telefon 4ti87 Cortlaadi. mmrnmrn—------------- ..j—.-u . i—ul-M
Koristen davek.
Hira puSftac,':! ' >d f»o»'« se je svoje«-'
v koagre-u ^prejel zakon, s ka- | le rim m olidačujc listi dohodek kor- ; poraeij. Načrt zakona »e je bil izd-- ' la t na predlog predsednika Tafta in ptmlanci wo skoro soglanno sprejeli jfta<*i*t i i mu da!i moč in veljavo za-, kima. Nekteri jMinlaiici *o glasovali' /h zakon i/. prepričanja o njegovi ko-! ri*ti, drugi pa, ker so se nadejali, da bode zakon j »oz nt'j ' proglasil ne-' koastitui-ijonalnkn in se odpravil.
Ta želja potdaneev se ni izpolnila;! davek na dohodek korjwraeij obstoji in ,(«• ilci/daj prinese} državnemu za-
kladu li7 milijonov dolarjev, dasi zna-
» . |
»■a na um jeden procent od tistega do-ihodka. Obstoječi primanjkljaj v dr-j ž.iv nem gospodarstvu je odstranjeni in deželi -e je odkril nov vir dohod-j kov, ki ie lx»«te laliko izdatnejši.
Ki)i |Htrai i je, ki se od dežele re«lijo. bi lahko brez vsake nevarnosti za u-god«»■» kupčij.* k« zaključke dale drža-j vi več, kakor en proces cnl njihove-;~a ii>i» j;i dobička. In ti dohodki bi' priponio-Ii, da bi *e sedanji tarif, ne! : lede :,a do'iodek iz colnin, revidiral i!> ~ e-r navzdol. \ arnostua colniua. ki varuji- ia-o industrijo, naj ostane. 1aku/va;ia reve ii. -ka eolnina pa, ki je provzru<-i'.i p« m i ražeqje vseh potrebščin in vtero ljudstvo najbolj ob-etiti, ne nai o<lpravi.
I tobod i iz povišanja davka na ei- . hI i doliieek kurporaei j bi i»okrili |k>-' manj kija j brez olwlaeenja koasnmeu-tor.
i'l'ed.^ednik Taft je z uveljavlje-i) jeisa l eva zakona storil več za pra- : vieiio lazdeliii'v davenih bremen, ka-,
kor j* tnorda >atn nameraval. ------
Avstrija in Italija.
Kiipcfont med Italijo in Avstro- ' Ogrsko je bila vedno obstajala in pre- ^ poena vprašanja mod obema državama. hiso nikdar izginila s političnega obzorja. Razmere niso bile nikdar prav prijateljske in vsakemu se je j zddo nerazumljivo,, kako more Ita' i lija še o>taii v trozvezi, ker je vendar! Uej-rijateljica Avstro-Ogrske. Zdaj pa >.e je storil nov iKiizkus, da se od- j strani jo v-e' preporne toi;ke med mo-narliijo in njeno sosedinjo na jugu. Pri tozadevnih pojrovatjanjih in do-' yovarjanjih med grof om Aehrentha-i !oiu in marlsi/.tnn	Oiuliaoo, ita-|
l%4Q»kim mmjsirojm zunanjih zadev,; v Soluogrartu pa se določila sred- j hfvj* iJt pota, s kliknil in i>o kterib j **_ Uxlo obstpjeee , težkoee , odstranile ijT na kak aaejn se,bodo v bodoče pre-1 jiiri reševali., Pos^hna. komisija, ob-1 t-foječa iz zj^topj^fkov oljeb držav^ bode .^esiavila prav(ila,za urejevanje mejnih ali olj n|t*ji t^aslalih prepirov, j k ten so uzda j mnogokrat provzročili | uesporazuivJje n ja.
Kar pa daje dogovorom poseben in- j ten .h, je okolnost, da je prestoloua-j »levlnik nadvojvoda Fran Ferdinand i v intern solnojrražkem hotelu izstopil,! v kterem so se vršila posvetovanja med a^trijiškim in italijanskim dr-i.avtukom in so se sklepali dogovori. N> iie dol^ro te.^a, o<*kar je v Italiji izišia brošura, v kteri je neki bivši italijanski mornarski mitil-ster in dr-RhlViiik razpravljal, da je vojna med Avhtrijo in Italijo »eizogibna. Leta 191 - bode Avstrija tudi na morju l prekosila. Italijo in potem bo<l« ,pri-vojuo, ker prestolonaslednik želi to vojno, da uniči vpliv Italije v A-
mw>km UVTfU« Mc pri J
• •: j
tem Avstrijo podpirafa in «e ne bode brigata za Italijo. To vse je stalo v oaj«mjeni brcjšuri in se je izvajanjem v brošuri iudi verjel^ ? Listi, ki so v ■tWff-* ^imlnimi 4rl»gi. »o takrat po-Utij^iAJi, .da more ta brošura onemo-utiČi" Vpravno akeijo med Italijo in Avstro-Ogwko. Zdaj pa je bil prestolonaslednik v istem hotelu navzoč, kjer so se vršita pogajanja med vo-diteljima avstrijske in italijanske zu-tmnje politike in njegova navzočnost
da sklepati, da prestolonaslednik od ob ruje jioravnavna prizadevanja, ki merijo na to, da se razmere mod (»bema državama izboljšajo. To ovrže v»a domnevanja pisca one brošure.
V ofieioznih dunajskih listih se je ob priliki prihoda italijanskega zunanjega ministra v Avstrijo trozveza proglasila kot os, okoli k t ere se suče politika t ri b monarhij, česar bi pred dvema letoma ne bil nihče verjel in pUal. Veliki uspeh avstrijske balkanske politike, ki se je apeljal s spo-j tvijo Bo si le in Hercegovine z Av-stro-4>grsko, in solidarnost monarhij? in Nemčijo sta vplivala- na Italijo, da se je približala monarhiji ob Duuavu. Trozveza je danes merodajen faktor v evropejski politiki in to dobro vedo v Italiji in zaradi miga ko("-ejo imeli mir z Avstrijo. Razmere za poravnavo obstoječih j i j	T i n -lijo in Avstro-Ogrsko so zdaj ugodil" in bivz dvoma Ih*Io pogajanja imela povoljen uspeh, ali v|»rašanje je,- če j l»ode UPjueh tndi tro jen in če bv>de ^iri-i j.iteljslvo doliro trpel©. • ■<
DOPISI.
Dunlo, Pa.
Spoštovani gospod urednik:—-
Ni ravno veliko dopisov čitati iz naše naselbine, zatoraj prosim, uvrstite to-le v li^t Glas Naroda, i i Delavske razmere so nekako sred- i nje. s kojimi se ne moremo pohvalili. Lahk<> pa rečemo, da napredujemo v društvenem in naprednem poiju. kar pokazali rodoljubni rojaki dne 7. ; avirusta, k<> smo imeli obletni shod I ustanovitve j>odružiiic*e sv. Cirila in j Metoda št. Pristopilo jih je iakoj pr\ i dau večje število, kakor :ino imeli v minulem letu, zatoraj kličem vsem: Živeli rodoljubni rojaki!
Dne 20. avgusta imeli smo veselico j društva "Zarja Svobode" S. D. P. Zveze. Odkrito povedano, bilo je ja- ; ko prijetno in veselica se je nepričakovano dobro obnesla. No, saj je bila tudi to |H'va slovenska veselica v Dunlo. Ijp žal, da nismo mojrli dati oglas v li*t Glas Naroda, ker je bilo j prepozno radi zadržka dvorane. Dvora ia je bila jako lepo okrašena z ze- i le njem in zastavami, i »oseb no pa j'1 i bilo krasno videti zunaj dve veliki slovenski zastavi, viseči na dvorani. K okrasju in ureditvi so največ slo- ! rili bratje Alojzij Sterle, Antoa | Kranje. Fran Kavčič in Ivan Naglic, j za kar jim izrekam na tem mestu v imenu društva najtoplejšo hvalo;! istolako vsem udeležencem, posebno j bratom iz LlovdelI, Pa., za dar. koje- j so poklonili njih bratskemu društvu "Zarja Svobode".
K sklepu kličem krepki "Na zdar!"' vsemu slovenskemu živelju.
Alojzij Bavdek.
Gormania, Willard P. P., Wis.
Cenjeno uredništvo:—
Kakor razvidi m iz dopiso.v iz raz-nili krajev, se imamo Slovenci. t,nkaj šel najbolje, ker smo sami farmarji in se ne brigamo ne za. štrajk in ne-za krizo, ker zemlja nam \>ako leto kitdikvr-toli^o vendar rodi, da se za-. rNoj,umo . dobcq preživeti,, Kdor ima Je najmanj štiri kravc^ ni se mu treba ničesar bati, ker smetana se vedno lahko proda in s posnetim mlekom pa redimo prešiče, da preskrbimo dovolj šunke za celo leto. Zemlja je tukaj jako rodovitna. Posebno žito, koruza, fižol in krompir tukaj jako dobro obrodi. Naše farme niso več kakor dve milje oddaljene od železniške postaje. Pred kratkem smo organizirali nov šolski okraj, kterega vladamo sami Slovenci. Slovenec, kteri je izučen v podučevanju otrok, lahko dobi službo. Tukaj biva kakih 40 slovenskih družin in bi bilo mogo-ee kakemu slovenskemu trgovcu dobro napraviti trgovino.
Konofno pa pozdravljam vse roga-ke Sirom Amerike in Tebi list "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov.
Fran Lesar.
Išče se AIX5JZIJ ROMŠAK. Doma je iz Podkraja, fara Radeče pri Zidanem mosta. Pred dvema mese-l coma je bil v Fitz Henry, Pa. Pro- i sim cenjene rojake, če kedo ve, kje I se nahaja, da mi naznani, za kar; mu bodem zelo hvaležen. — Joseph Kaushek, Box 62, Ely, Minn. (2-6—9)
uSLOVENOI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-rXA", NAJV^Jj; W KAJOE^TftJ$I SUQYSZmi PNBV^IKI	I -
J ivj -±r * # • . Ruski spisal Anton F. Čehov.
Ivan Jegovorič Krasnukin, sotrud-nik lista srednje vrste, se je vračal pozno domov. Bil je -nevoljen, srdit in nekam zamišljen. Obraz je kazal, kakor bi se hotel stepsti, ali pa uničiti samega sebe. Doma je prekora-kal trikrat ali štirikrat svojo sobo, potem ustavil, segel z roko v lase in govoril kakor Laert. kadar je skle-i nil maščevati svojo sestro. | Poslopje bilo dvonadstropno. Od . enega do drugega konca poslopja je j vodila precej široka steza; a ob zidu je bila pritrjena ravno tako dol<ra platnena streha, da je senčila stezo, ki je bila nekake vrste sprehajališče. Na obeh koncih so bile duri. Te na levi strani, skozi ktere je pustil sluga vstopiti Ervina — potem, ko je oddal njegovo posetko svojemu gospodu — so Vt>dile skozi nekako vežo naravnost v neko pritlično sobo.
V	desnih vratity, ki so bila na znotraj odprt^ je bilo videti s preprogami pokrije stopnice, vodeče v oboji nadstropji, ^
"Rjajzdraž^p sem, moja duša je izmučena, popada, me žalost, a vseeno moram pisati. In to naj bode življenje I K^lvo, da rri še nihče opisal te grozne fmyke. ki se poraja v duši pisca, kadar mora. v, svojih najžal^ost-nejših urah veseliti maso* ali pa na-, robe•— da': mora! —, ko je vesel, vseeno jokati in deliti gorje z drugimi. Misliti si, da me mori tuga.'da sem jezen; ali vzemimo, da mi umira" teta, ali žena, a jaz moram biti zanimiv, miren, bistroumen! — Oh!"
To je govoril s stisnjenimi pestmi in povešenim pogledom. Potem je šel v spalnico in zbudil ženo.
"Nada! Jaz moram še pisati! Prosim te, da me ne vznemirja nihče. Ne morem pisati, če jočejo otroci, ali če blebetajo posli... Glej, da dobim čaja. pečenke, ali kaj sRenega... Saj veš, da ne morem pisati brez čaja... Ca j je edino, kar me krepi na delu."
V	svoji sobi je odložil suknjo, telovnik in čevlje. Potem je dal svojemu obrazu nek posebno resen izraz ter šel k pisalni mizi.
Tu ni bilo nič slučajnega, nepotrebnega. temveč vsaka stvar je vsebovala karakter premišljenosti in strogega reda. Bile so slike velikih pisateljev, kup rokopisov, zvezek Bjelivskega z odprto stranico, časopisi neredno zloženi. ali tako, da se je takoj zapazilo na njih mestp, označeno z modrim ali rudečim svinčnikom, škudelica za pesek in par ospičenib svinčnikov ter starih in novih peres.
Krasnuhin je z zapitimi očmi mislil, kaj naj bi pisal.
Slišal je, kakor je udarjala žena s petami svojih nočnih čevljev ob pod ter lomila treske za samovar.
Gotovo ni bila še popolnoma vzdramljena in ni videla dobro, ker je prevrgla samovar in nož z mize. Ivmalu zatem je bilo čuti šumenje sa-movara in evrenje pečenega mesa. Žena ni prenehala z lomljenjem tresk.
udarjanjem z vratieami in žvenketa-.... njeni z vilicami.
Krasnukin se je stresel nenadno, splašeno odprl oči in začel duhati zrak.
"Moj Bog! Dim?" je .vzkliknil naenkrat. "Dim? Ta neznosna žena me hoče umoriti na vsak naeiq! Nemožno mi je v miru delati 1";. .. .
In, stopi} j^ v kuhinjo ter se. ta^i, prav: dramatičn.o oglasih Kmalu tem, mu je -prinesla., žena, previdno stopajoč, čašo čaja. Sedel je kako*-prej, mirno z zaiisnjemmi ottffli* ter usignjen nasaj; popolnima zamišljen v svoj
Ni se: premaknil — kveČjem, da se je p^trkaLvsakotoliko s prsti po čelu. Delal i so je, kakor da bi žene sploh ne Opazil,.. Na obrazu je imel še vedno one resne poteze.
Kakor kbko dekletce se je zibal koketno n« stolu, nagibal se, zvijal ?e... si viiial brke ter vrgel noge pod mizo. Prav tako, kakor bi ga kaj bolelo. Potem se je zopet naslonil v naslonjač ter povesil trepalnice...
Naenkrat se je zopet dvignil, zagrabil za pero s takim izrazom na licu, kakor bi podpisoval smrtno obsodbo... Zvrševal je.
"Mama, prosim vode!" se je za-čul sinkov glas.	i
"Pssst!" je napovedala mati, "ata piše! Pssst!" • <■■
Ata je pisal hitro, brez' prestanka, niti očesa ni dvignil od papirja, ter zvrševal list za listom. Portreti znamenitih ljudi so gledali na njegovo hitro delo in zdelo se je, kakor bi govorili med seboj: "Glejte, kako je razpoložen!"
'' Pssst l" je škripalo pero.
"Rssišt!" je rekel pisatelj, tresoe se na svojem stoleu od jednakomernih udarcev svojih kolen.
Naenkrat je dvignil Krasnuhin glavo, odložil pero in poslušal... Čul se je monoton šepet iz sosedne sobe... Podnajemnik Tomo Nikolajevič je o-
i^Mim'^Bisi iSfcifag
liin, "ali ne morete moliti tišje?! Motite me!"	1 : ■
'*1 OpVovtite___je odgovoril:, po h
nižno Ttimo Nikolajevič; •
"PsSst !'r •	-l	. . • ...
Ko je' pi^a! šesti list; st1 st«^ni-l,< zazdehal ter pdglefla] -na uro.
•	*' Moj li*»g, tri urrt že-'pruč!".<|je vzdilinil. *i Ljudje 'spijo,' a jaz moram še delati !*•"' -	'
' Izmučen, 'duševno^ skord uničen, - z nagnjeno jzlavo je odšel -Krasnuhin v spalnieo; zbudil tam svojo ženo in ji eital iz svojega rokopisa:
SRBIN, IIEVAT IN SLOVENEC.
ilfi j Ilirijo, o j! Nista se ne boj!
Dok su složni tvoji sini,
Vjerni staroj djedovini.
Oj Ilirijo, o.j! Ništa se ne boj!'31
To spada v politični program (ia-jev. In tudi v svoji pesmi "ltlizan-ci" 0[>eva združenje Srl;ov s llrvati.
Srbiji i Hrvati. Slava vam je mati!
*	U mlijeku je sila, Kojim je dojila Dva blizanta mila.
Srbiji i Hrvati. Slava vam je mati! Siovjeni ste stari. Ko j 'vam sTo-^u kvari, Grom .^a nek' udari!
Jed nog ste plemena, Jednoga kol j.-na, Jedne slavne krvi, Na oružju prvi, G d je se zloba mrvi.
Glas vaŠeg* jezika Jedva vam je »lika: Dvostruku azbuka Lieva, desna (je) ruka, Muka, al' nauka.
Tako so tudi peli Kukuljevič, Ra-kovec, Nijemčie in Slovenec dr. Lov-ro Toma n.
Prostor tega lista pa mi ne dopušča, da bi jili vse citiral, ker citirati bi moral vsa ilirska dela...
Ideja velikega Ljtnlevita Gaja je bila združitev vseh .Jugoslovanov. „ To je bil cilj njegovega političnega dela, a Madjari so iimaio zapazili to 4>olitiko ter skušali ,s pomočjo bana Ilallerja. plenvstAaT| in mad'.jaronov uničiti ilirsko idejo,.^p njo Gaja in vse njegove pristaše. — Jiavno tako Du-
- -	C" - " r.I
- Ta je poslal na: Gaja svojega "hof-rata" Kopitarja, ]K*magaea zagrebškega kanonika Kristijanoviča in hrvatsko aristokracijo. Turopoljski župan Daniel Josipovič je izjavil javno v madjarskem saboru, da so njegovi Turopoljci Madjari, da govore večinoma madjarski, a on da je "madjar-ski Hrvat". Turopoljci pravijo: "Mi smo Modjori!" Če jih pa vprašaš: zakaj? — odgovarjajo, da so jim njih komeš (župan) tako rekli.
Gaj je moral tirati politiko proti madjarski in hrvatski fevdalni aristokraciji in oligarhiji, ker je postavil svoj program na temelj demokra-tizma, ki je bil v isti dobi na tako slabem glasu, kakor je dandanes a-narhija.
Madjari so se pred svetom potezali za "liberalizem", ki je bil pravzaprav despotizem in tiranizem proti vsem Nemadjarom. Hrvate so proglašali za narodnjake, ker se ti niso hoteli ukloniti njih gospodarstvu in niso hoteli postati Madjari.
V hinavseini bi le Židje lahko tekmo.-ali z Madjari.
Madjari Gaju in Hrvatom obetali vse, samo da bi ti ostali samo Hrvati. Gaj se jim ni uklonil in zato so rodoljubi — tudi taki, ki so bili prej njegovi pristaši — govorili o njem ironično.	•
Njegovi nasprotniki pa so ga o-pravljali ter se mu rogalL
Ko je kakor kal patcr hodil okrog ■ *
Staro prazaoverstvo in , novo zrianstvo:
Da ni pisano v zgolovinskih spisih, bi nikdo ne verjel, da so ljudje nazaj par vekov verovali, da je oslov duh zdravilo proti zastrupljen ju. Še celo med izobraženimi so nekteri, ki veru-jejot, da so naše možgane ob času polne lune večje, kakor pa običajno, ter da se krč in prehlad od reumatizma da zdraviti z eoprnijo in zagovarjanjem. Rane in druge zdravniške operacije so opravljali navadno brivci in slični.
Dolgo je trebalo svetu, da se je to praznoverstvo in zdravljenje odstranilo. Danes ne gre bolnik k brivcu, kakor tudi neče iti h kovaču, da ga zdravi od reumatizma ali krča — to danes vsakdo dela z Pain Expeller-jem. To zdravilo je priznano po celem svetu kakor najbolje, posebno po zimi, ko so jih mnogo prehladi. Imejte Pain Expeller vedno pri roki, da ga imate čii;r. se bolezen javi. Vsak lekarnar ga prodaja in sicer po 25 in 50 centov steklenica. Pravi je samo oni. koji je v taki škatljici. kakor je tu naslikana.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St., New York.
Dr. Rieliterjeve Congo pilule olajšajo zaprtje. Cena 25 ali 50 centov.
jod premožnega do premožnega Slo-I vaiia ter prosil denarja za narodno i.Ht var.-se nnt je dostikrat''pripet ilo^ da. sivse'mu ti takrrzvarni "rodoljubi" •rogali, mesto da bi gtr-podpirali,
■Od teta 1850 do 18GT- so madjarski konservativci širi H glds. da* je Ljude-vit (Lajos) Kossuth odnesel' ]. 1SP) fveč milijonov v pri »gnan sivo. (Govo-| rilo 'We je o-petih milijonih.)- A on ju r<S odvrnil od š'el»e ter -e izkazal za I siromaka. Danes Madjari radi molče \o tem.
V	politiki velja dostikrat pravilo: j Je prendc moil bien, oil je le trouve.
(Jaz jemljem denar, kjer se nahaja. Moličre.) Tega pravila se je držal Napoleon, ko je izgubil prestol, in pozneje Bismarck.
O kaneelarju Beustu se pri poved n-
i je. da je dobil pri sklepanju pogodbe
z Madjari leia 1S(I7 dva milijona -ol-
I dinarjev, a minister Giskra in P»on-
haus milijon goldinarjev za gališke
železnice. No, slovniearski moralisti
tega ne jioznajo. Gaju so ponujali
Madjari toliko, da bi bil bogat, samo
1 da bi i»ostal ucut ralen... i . ,
Fran Deak je nabral sto tisoč hc
; ri lesnika himne "Szozat" — Mih. ; Vorosmart v-a. *
In tako bi tudi vsak drug narod 'storil svojemu največjemu d«^>rotni-: ku in preporoditelju. A Gaj ni dtibi! ; ničesar, razun par drobtin <"1 ekspio-atatoi jcv i4jeg«r\ ill idejv Zalo tem 1 večja slava Ljudevitu Gaju!
Iz slovanskega sveta.
Srbski in slovenski otroci na počitnicah.
Belgradsko "Novo Vreme" poroča: Meti Bolgradom in Ljubljano je dosežen sporazum, jk> k tereni bode v (bodoče večje število slovenskih otrok prihajalo na počitnice v Srbijo, srb-jski otroci pa v slovenske kraje.
.	General Kirjejev umrl.
i V Pavlovsku pri Petrogradu je u-■ mrli general Al ksaiider Alek^andro-rt ič Kirjejev, jede-u. najbolj, navduše-Miiih in najbolj delavnih starih slova-iiofilov. Pokojnik je mnogo, razmi-■šlrjeval o slovanskem problemu ter napisa H mnogo zanimivih razprav, o tem vprašanju. Dasi vje- bil Kirjejev ruski naeijonalist, vendar je zastopal stališče, da je v slovanskem interesu potrebno, da se Poljski dii samouprava.
Fakultativni odkup kmetov v Bosni.
V	občinah Koliba in Iiičano je veleposestnik Carič-aga liadži Firbego-vič svojim kmetom na jiodlagi nove postave o fakultativnem odkupu
j kmetov predlagal, iiaj odkupijo od njega vsa posestva, kar so kmetje sprejeli in pogodbo podpisali.
Strelne vaje na srednjih šolah.
Iz Prage poročajo: Prihodnje šolsko leto bodo skoro na vseh srednjih | šolah upeljali strelne vaj?. Domobransko poveljstvo v Pragi se je že 'obrnilo na srednje šole na Češkem, jda dobi pregled za potrebno orožje. Pouk bode prostovoljen in sicer za | višja dva razreda ter ga bodo vodili častniki. V oktobru bodo strelne valje po telovadnicah z navadnimi puškami, spomladi pa z vojaškimi j>u-iškami in ostrimi patrenami na voja-šških streliščih.
I
j Spomenik bolgarskim junakom.
Bolgarskim dobro vol jerm, ki so se borili leta 1878 na Sipki pod povelj-|stvom generala Strljetova proti Turkom in umrli za domovino, odkrili so. j prekrasen Sp4tii«t*ik na Sipki-dwr?24i avgusta, m«"	r'*[vMii>Vtf-wjti
* ■ '	Oft rj^tllln i
slovensko katoliška
1 ! 0 •, ■ -i,
| " ^^^^^^ > I / J i b i k.
podp. društvo ^^^ jsveteBartia
Za Zjedbjene države Severno Amf*r%» . ...
Sedež: Forest City, Pa.	/
tokorporiraao dne 31. januarja 1902 w držati
__J
0DB0E.NTE:
Predsednik: AI/OJZIJ ZAVERL P. O. Box C85, For«t City, Pa. " Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Bo* 51, Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Foreat City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1334 F,. 60th Street, Cleveland, Ohi* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
MADZOXXIO:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa.	f
KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. JOS. BUCENELI, »tarejii, EL aadzomik, Bx 591, Foreat City, Pa.
FiiANK ŠUNK, ILL nadzornik, M Mill gtrwt Louru, t a. \
>	J \
POKOTKI IK PRIZITin ODBOE:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kam. ; JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa. IVAN T0KNIČ, IL porotnik, P. 0. Box 622, Foreat Gty, Pa,
■ ■ i i	UM
Dopiai naj m polil j a jo L tajnika: IVAH TELBAH, E. 7, Foreat City, Pa.
Društveno vlaiilo U "GLAJ5 NA« OD A."
NA PRODAJ JE LEPA FARMA!
Lepa farma, dve miljo ofldatfena od ne»! 'k • ka;<>n*x:e cerkve in '<•!»»'. ' tri milje;na od mesta FairchihL Wis.** je na proda. . iMžavna sola' 'je f»Wc4f in lepa ee-ta dr/i od te farme na več kraje«. Sau •• S ur v<>/.i z \ 'al-.••m iz Cliicairo, i!!., do Vav .itd. W1-. Fanna obsega 7} ukrov rodovite zemlje. Cena i j farmi je -foiio.oo-. lovii-o t. j. >~><»u»0 plača ta' "j i i ostalo pa na j.iko ]ahk»* obroke. To je res lepa prilika za k!i|»i!i dobro l'af :*>■». poleg te farme se prodaja z- m! ja .) k« • j »o f jOjiO.
X.: mta i »i a pojasnila pišite ^a na-
l_ .ati i- (V :k. Wizard, ( lark Co.. Wis.
Hamburg-American Line.
A Ji
M
/ / ; f«	<5 • >
^^^^^ }
Ekspresni in re«lni promet i parniki na dva vijaka med
NEW-YORKOM IN HAMBURGOM,
Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka •cor tu li t. brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači komlinaci o
VARNOSTI, HITROSTI
IN U00UN0STI. POSEBNA SKRB IN POD-
TORBA ZA 8I1OVENCB.
!.GLEVEL.\NI> — odpluje 10. septembra. '
Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri	, -
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
POZOR OB DVELETNICI!
I.epn knjižica "Narodni Mueeni-ki*' posla bode v kratkem. Zadnjih .'>00 zvezkov mogoče je dobiti vse skupaj za polovično ceno, posamezne po znižani ceni 15 centov s poštnino vred.
j Ker je knjiga krasen dar svojim v ; starem kraju, priporočijiva je tem jlndj. čeprav se obesijo gotovini avstr. organom "muštaee na dež".
F. Robaeh,* 229 1st Ave.. Milwaukee, (31-8—7-9)
Staremu prijatelju, ki s^ je v dolgih It lili izkazal, je treba ohraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Paiu Ex-pelier,^ Naj se drgne ž njim krepko pc vratu, prsih ter stopalih* in takoj bo dobro. Pain Expeller se lahko <Iol>i v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z var- * stveno znamko s sidrom.
SLOVENCI TN SLOVENKE NA-RfK A.TTE SE NA "GL.\S NARODA". NAJVEČJI IX NAJCE^EJšt SLOVENK CSE^lKf"
Rusija uvede nov koledar.
"plinski državni zbor se hod/ pe>'-aJ . •jeseni z uvedbo noveira < 'jre^orija i-skegn) koledarja. (Jotiivo dar oklene refomio. Duma -i- bode !«•>'■»!a j uvedbo novega koledarja spondudi. 1'vdbi siovega koledarja uasiri>lit-je le še sv. Sinoda.
Izseljevanje Rusinov v Sibirijo.
1/. Galicije iti IJukovine	/a-
i" tli izselje\ati n~ini v Si':ii i.j.» pokrajine A m ti rja. kjer se v.-ako e'o i naseli oOO.OOtl Ijp.di. Dosle j s,, i/. seljevale večinoma rodbin* i/. I« tsi e. •nihotlnje leto pa nameravalo a. - 'i . pričet i svoje delo tudi na Sh'va- > n.
Cehi zmagovalci na mednarodni pevski tekmi.
Nedavno se '<• v !5r i- !jn v !!• '*.ri : 'vršil i mednari>d:ia pevska te : i tekme se je udeležilo tmli t-c- ■ '-ko društvo "Sria-iflna'' i/. PDni vol-tvom sv* i je ga p red se d a S Laaga in svojega p« .<•..•■! '■• A Arnet.i. Jurv. ob-;.^«. a i/. 0 'iienitej-i|i belg'j-kiii g!as!n .i.*.-, prisodila drušf. i "S*! 'a .a" 1!. častno nagrado: kra-e i /!.i b» i! zmagovalno kolajno ii čast .>• e -plomo.
Inicijativa o črnogorskem kraljestvu.
Prednik praških Narodnili Listov" Holeček. ki je svoj ča- bi* .i! i . .Cetinju. jiriobčtije. da mu . j■-■■- o-. loiiaslednik Danilo i/.javil, da je i..:-jcijativa, da Črna Ciora je-iane ia-
Ijestvo. potekla i z nekih evropej-k: i dvorov, ne [>a iz Crn* <!on*.
Še jeden is ilirske dohe!
■V Sisku je umrl bivši župa 1'rau Lovrič. Z njim lega v grob morda zadnja priča in aktiven -odelav .e na Zgodovinsko - ■aiiaiueni.tem i Irskem gibanju. S tem je že rcčein^, 'Ul i3li**> l^okojnik dolgo, življenje za seboj. f'<y rojen je bii Jel.a, 1815 due julija in je tovariševa I z znanimi o<1!h ilirske dobe-: Gajem, Trnskim ia «l.r-n-.jgimi. V znamenitem letu lSd.8 je so-ideloval Lovrič v slavni narodni sk-up-jščini. ki je proglasila Jelačiča banom! Bil jo banski poverjenik na po|»i.so-vanju narodne vojske. Poslali >o g;, bili tudi v Bel grad na dogovore z ini-nistri radi pomoči v vojni proti Ma-djarom. X hrvatsk *m saboru je Lovrič deloval skozi l.'I let. a leta 1870 ga je cesar Fran Josip odlikoval s Fran Josipovim redom. Vedno ga je spremljalo najgloblje in najiskreneje spoštovanje od strani njegovih someščanov. Vmrl je 1. avgusta.
Knjiga o vseslovanskem kongresu.
Tz Soli je na Bolgarskem poročajo: Slovansko dobrodelno društvo -v So-tiji je izdalo povodom vses'ova nskeira kongresa knjigo "Slovanski Glas", ki vsebuje imenik udeležencev kongresa. Objednem je v tej knjigi opisana zgodovina razvoja misli o zjedi-njenju vseh Slovanov. Knjiga, ki je okrašena tudi z ilustracijami, je odposlana vsem slovanskim knjižnicam, j potem vsem učnim zavodom na Bolgarskem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Jera Grum. Naznanilo smrti slane v listu enkrat priobeeno $1.00. (V hočete, da priobčimo, pošljite nam omenjeno svoto in j>n natacno ime f4ujke, ker inaee itak ne moremo pri-' tj
Starca.
; Napi-.»1 jrof Lev Toletoj.
Dva «tarca -ta *e bila zaobljubila j tia božjo pot r Jeruzalem. Eden nji- I j« je bil premožen kmet; ime mu je bilo Jefim Terasi«'- Ševeljev. Jelisej Bodrov, drugi, je imel le malo j>o-eeetva.
Jefim je bil ča.sti vreden mož; ni pil žganja, ni kadil iu njuhal tobaka, ni |h»ovuI nik«di »vojega bližnjika iu «e dr/al v vseh rečeh vrlo in strogo. Izvoljen 7.a »tarosto, je oi»ravljal dvakrat svoj poeel % vso j>oštenostjo. Imel j* dva sina iti ocenjenega vnuka, iti viii so živeli skupaj. Izgledal "je zelo dobro, še-le v njegovem sedemdeset em letu mu je začela si vet i brada.
J«IWj star mo/.ir-ek, ne bogat ne reven, je svoje dni hoddl okoli tesat; Kdaj na starost je živel doma in redil čebele. Eden sinov je delal zunaj div uia, «1 rtfcfri je živel pri očetu, Jelisej je bil dorbolušen in vesel. Ob priliki je bil dobrodušen in vesel. Ob pritiki tobak in je rad prepeval. A bil je tih človek, je živel v miru s svojei kakor • »o*edi. Majhne rt4i, črnkast s kodrasto bradico. je imel kakor njegov patron, prerok Klizej, plešo po celi glavi,
Že davno sta se bila zaobljubila in se domenila da pojdeta skupno, a nikoli ni Tarasič utegnil: koniaj je btla kaka stvar opravljena, takoj je uiural wee t i drugo; zdaj je oženil vnuka, zdaj je čakal, da se vrne mlajši siti od vojakov, in ta ftui »i je ?
Nekega praznika *ta se »ešla starca in se usedla na tramov je za novo
4'Kdaj, boterr," je pričel Jelisej, 14 izpolniva svojo oblju-bo?"
Jefim je nagrbaučl čelo.
"Treba Se počakati." je menil. "Je hudo leto zagrne . . . Začel sem zidati hišo, mislil sem: kaj malega čez sto rubljev pojd* za to; in zdaj sem že pm tretjem stotakn in hiša še ni gotova, I'ied pole4jem se ne bon mogel odtrgati. Po leti pa, če Rog da, se napraviva na pot."
44 Jaz pa pravim, da ni nič odlašati. Treba iti zdaj. Spotit!»d imamo, to je
"Kaj »ni pravi ča-, boter; a delo je eni i at \ teku — ali ttiaj človek vrvi* v Lot * ' *
♦♦Kakor da bi ne imel nobenega! Tvoj si u opravi vse delo."
*' Kako bo ta vse delo opravil! Moj starejši ni zanesljiv, zapelje ga kake-rikrarf."
"Kadar bova v grobu, boter, bodo
izhajali tudi brez naju. Tvoj sin se
____„;;.; »t
mora u«*n i.
"Je že prav. Jaz bi pa rad napravil \ se po«! svojimi o5mi."
" Ej, ljubi moj, človek nikdar vsega ne opravi. Tu pomivajo zadnji? pri na« ženske, pospravljajo za praznik. To in ono je potrebno, ne morejo doffotoviti vitega dela. (Starejša sina-ha, pametna ženska, pravi nazadnje: Hvala Bogu. da pri«le firaznik, ki ne čaka na nas. Drugače, je rekla, kolikor bi tu li tlelale, bi vendar ne izde-
» I M
Tarasi? *e je zamislil.
"Veliko denarja sem potrošil za zidavo; in na to pot tudi ne moreš s praznimi rokami Ni majhen denar — »to rubljev."
Jeliw»j se je vmejal.
"Ve greSi, bofer. Tvoje premoženja je deiwtkrat toliko ko moje in govoril o denarju. Le povej, kradj greva. Jaz nimam nobenega denarja pri rokah, a za to pot ga bom imel."
Tudi Tarasi? se je smehljal.
4' Glej ga no, za kakšnega b«>gati-na ae tu postavlja! K,;«1 pa boš vzel
dt*oar	pf	•
* ' Bom doma spraskal skupaj . . bom kje kako dobil . . . deset panjev odstopim »osedu, Že dolgo pro*i za-
_ ■ M
"Potlej, če bo dober roj, se boš na kesa I "
"iKesal? Ne, boter! .Se nisem v življenju kesal drugega nego svojih grehov. Ni nič dražjega nego je duša."
"Imaš prav, a tudi ne more biti dobro, «"e ni «loma vse v redu."
"Ce pa v naši duši ni v redu, potlej bo še hujše. Obljubila sva — daj-lil"
4 o *
Jeli*ej je pregovarjal tavoriša. Jefim je premišljeval in premišljeval, na jutro je prišel k Jeliseju.
"Pa pojdiva." je rekel. "Imaš prav. Smrt in življenje sta v božjih rokah. lk»kler je moč, tn-ha iti.**
V enem tednu sta bila pripravljena za na pot.
Tara-ič je irnel denar doma. Vzel ■si je dvesto<levet«leset rubljev, dvesto jih je pOHtil stari
Tu li Jelisej je bil (otov. Deset panjev z zarodom vred je bil prepustil za sedo r leaet rubljev sosedo, trideset rubljev je zhmkal duma; stara mu je »lala rad nje, kar je bila prihranila za svoj pogreb, tudi sinaiia je dala. kar je imela.
V* a b la je izročil Jefim Tarasie starejšemu sinu; kje in koliko je treba trapraviti »ena, kani je treba na-
veciti gnoja, Itako dogotovšti in po-
,
kriti hišo. Vsako stvar je dobro pre-
uilaril iu vse odrediL
Jelisej je samo naročil stari, naj mlado zalesra v prodanih panjih dene posebej in odda sosedu, pošteno, z za ltijo ceblioo. O domačih opravilih ni niti začel govoriti: saj bo""videla <ama, kaj in kako je storiti.
Ženske so jima napekle pogač, jima naredile ma'he in u rezale novih cunj za na noge; obuta sta nove škornje, vzela po vrhu še opanke in šla. Domači so ju spremili ko» pota in oe poslovili.
Jelisej je bil veselega srca; ko je bila vas za njin je pozabil na vse opravke. Mislil je samo na to, kako bi ustregel tovarišu, ne rekel nikomur /ale besede, v miru in slogi pri-na svoj cilj in se potem vrnil domov. Ali je šepetal gredoč kako molitev ali pa je pripovedoval kaj iz živ-Ijtnja svetnikov. Ako sta srečala na [x>ti kakega človeka ali prišla v prenočišče — z vsakim je izkušal prijazno občevati in mu reči ljubeznivo be-se«lo. Hodil je — in se veselil.
Enega Jelisej ni mosrel pogrešati: namenil se je, «la ne bo več njuhal, radi česar je bil pustil doma svojo tobakiro iz brezove skorje: a manjkalo mu je nečesa. Med potoma je dobival malo tobaka v «lar; pa je od časa do časa zaostajal za tovarišem, da bi ga ne zapeljal v greh. in je njuhal.
Tudi Jefim Tarasi«' je dobro korakal, ni storil nič slabega in ni govoril nič nepotrebnega; a manjkalo mu je lahkosti na duši. Skrb za tlomačijo mu ni šla iz glave. Vedno je mislil, kaj se pač zdaj doma godi; če ni pozabil sinu kaj reči, če bo sin tu li vse j prav naredil . . . Ako je videl med K>toma. iln sade kr«>mpir ali vozijo j'jmoj, vetlno je moral misliti na dom in na sina. Mikalo ga je, de bi se vrnil — rad bi bil dal navodilo in i sam porijel.
* ♦ *
iS t area sta romala že pet te«lnov; i poaosila sta bila opanke in si imorala kupiti nove. In prišla sta k Maloru--om. lX»slej sta bila za prenočišče in I kosilo vsakikrat plačala; pri Maloru-!>ih pa so se kosali ljudje, kdo ju sprejme; prenočevali so ju, jima «lali jesti in iso marali vzeti denarja; de-; vali so jima v malho kruha za jn>t in tudi pogač.
Tako ^ta bila prehodila starca svojih dobrih -edemsto verst, premmala -e en«) gu1>einijo in prišla v kraje, prizadete od hude letine. Ljudje so ju ■sicer sprejemali pod streho m niso zahtevali plačila za prenočevanje, a i jesii jima niso dajali ničesar. Niti kruha niso imeli jnivsod, včasih ga i za denar ni bilo dobiti. Pretočeno leto -h) pripovedovali lju«lje, ni bilo nit obrodilo. Btjgatini so bili uničeni, prodati so morali vse; ki so drugače za silo živeli, so obubožali popolnoma; in reveži so ali Šli po svetu ali beračijo ali se kako doma prerovajo ^<kozi — 1*> zimi so jedli pleva
Starca sta prenočila nekoč v vee-jeiai kraju, kupila kakih petnajst funtov kruha in odrinila pred jutranjo I zoro, da ne bi hodila toliko po vroči-ni Okoli deset verst sta premerila, ko sta dospela k rečici; sedla sta tje, zajela vode v lonček, nadrohila noter j kruha, jedla in premeriila cunje na (nogah. Jelisej je privlekel ven svojo tobakiro, nad čemer je Jefim Tara-. sič zmajeval z glavo.
"Zakaj ne zagnati proč take ne-i snage T"
Jelisej je zahranil z roko.
"Greh me je premagal!" je rekel, i "Kaj se hoče . . .
Ko sta se od{>očiIa, sta potovala naprej. Ko sta bila prehodila še kakih deset verst, sta prišla skozi velikq vas. Pripekalo je. Jelisej se je čutil čisto upehanega, hotel je počivati in piti. a Tarnsič je stopal nivprej. Tara-sič je bil trdnejši v hoji in Jelisej se je s težavo vlekel za njim.
"Rad bi pil," je stokal.
"Pa pij. Jaz ne maram."
Jelisej se je ustavil.
' Ne čakaj na me. Grem samo pit tukaj v hišo. Brž te dojdem."
"Dobro."
Jn Jefim Tarasič je šel s-am po poti. Jelisej je stopical proti koei.
Koča je bila majhna, spodaj črno prebarvana, zgoraj bela, a glLha se je bila že odluščila. Vbod je bil z dvorišča. Jelisej je stopil na dvorišče; |\-i«lel je ležati tam golobradega, suhe--ra človeka, srajco vtaknjeno za hlače, kakor je pri Malorusih navada. Le-gel je bil pač v hlad, a solnce je sijalo naravnost naoj, in on je ležal in ni -pal. .Jelisej ga je poklical in ga poprosil vode, a človek mu ni odgovoril. Ta je.bolan a!i pa neprijazen, si je mi.-lil Jelisej in šel k vratom. V koči je slišal jokati ova tdroka. Potrkal je.
"Gos-podairji!"
Nič odgovora. Potrkal je v drugo. I "Kristjani!"
Nihče se tvj ganil.
^IflajK-i božji!"
No!>enega odgovora. Jeli.sej je hotel «»«liti. a je slišal ječ »t i nekoga za v rat mi. Ali se je zgodila nesreča 7. j ljudmi f Treba jiogledati. In Jelisej ije šel v kočo.
* * * ...
Ni bila zaklenjena. Jelisej je &el
,akoz velo in »topil v izbo. K* leve
je bila pe?; fta desno, v sjirednjem kolu. je stala omara s svetimi podobami iu oiiza, za mizo je stala klop. Na klopi, sax o =rajeo na životu, je sedela starka, glava je slonela na mizi. Poles: sebe je imela suhega fantiča; izgledal je kakor vosek, trebuh je i-xel napihnjen — cukal je starko za rokav, jokal je ip prosil. Težak vzduh je plaval po izbi. Jelisej je videl: zgoraj na zapečku je ležala ženska.
Ki» je zagledala tujega moža, je starka dvignila glavo.
"Kaj bi rad?" je vprašala po ru-sin-ko. '"Kaj bi rad f Nimamo ničesar. človek."
Jelisej je razumel, kaj je rekla, in je stopi! bliže.
"Prišel sem. da bi pil, dekla božja," je rekel.
"Nikogar ni, da bi šel po vodo. Pri nas tudi ni nič vzeti . . . Pojdi sam."
ni nobenega z«lravega pri vas, da bi pospravil za ženo?"
"Nobenega, Mož umira na dvorišču in mi tukaj"
Deček je bil utihnil, ko je videl tujca. Ko pa je starka začela, govoriti jo je prijel zopet za rokav in je prosil:
"Kruha, babica! daj kruha!"
In zopet je pričel jokati
Ravno je hoLel Jelisej dalje izpra-ševati starko, ko se je kmet pririnil v bajto; tipal se je ob steni napr.j. -e h«>tel usesti na klop, a ni zadel in je pal na tla. Ni se vzdignil in je jecljal . . . bes^«l«> je spravil ven, za-hropel. potem Se eno.
"Bolezen." je dejal, "nas je napa-lla ... in lačni smo. Ta . . . umira gladu ..."
Pokazal je na fantiča in je jokal.
Jelisej je vrgel malho na klop. jo o«!vezal, izvlekel nož, odrezal kos in •ra pomolil kmetu. Kmet ni vzel kruha, a je pokazal na dečka. Ta je bil /.e iztegnil obe ročici — in z obema ročicama je popadel in s eelim obrazom je šini! v kos. S peči je zlezlo dekletce iti strmelo v kruh. Tudi mali je dal Jelisej. Odrezal je še en kos in ga dal stari: tudi starka je vzela kruh iti je žvečila.
Treba bi bilo iti ]>o vodo," je rekla " l.'sta so se jima čist«) posušila. Hotela s,-ni — včeraj ali danes, ne vem vc • — zajeti v«rde; gor sem jo }>oteg-nila; a nisem je moirla nest i — izlila se i. je — iii padla sem Komaj sem urile/.Ia domov. Tudi vedro je ostalo lam — če ga ni vz«d kdo."
Jelisej je jtovprašal po vodnjaku. Starka mu j«' povtdala. S«d je wn. našel vedro, prinesel vode in dal ljudem piti. Otr«»ka -sta jedla še kruli, pila vodo tudi starka je jedla, ali mož ni hotel jesti.
"Ne morem, upira se mi." je dejal.
Ženska na za peč k u se je še vedno premetavala. Jelisej je šel v vas. kupil kaše. soli. moke, olja, poiskal se-jkiro, naeepil drv in zakuril v pe<"*. Skuhal je juhe in kaše in dal ljudem jesti.
* * * *
Ivmet je zajel parkrat, stara je jedla. Deklica in deček sta polizala vso skledo in na to sta sladko zaspala.
Kmet in starka sta pripovedovala, kako se je zgodilo vse z njimi.
"Živeli smo tudi do tja pičlo," sta pravila (In zdaj ni nič obrodilo. . Od jeseni som smo jeli použivati, kar smo imeli Ko smo vse pojedli, smo povpraševali pri sosedih. Izprva so da-jaJi, potem nič več. Marsikateri bi pač radi dali — a sami nimajo ničesar. Tn potem nas je bilo sram prositi; vsem smo bili dolžni: denarja in moke in kruha."
'Is:kal sem dela," je pripovedal mož ..A ni nič dela. Povsodi se ponujajo ljudje za vsakdanji kruh v delo. En dan delaš in dva dni hodiš in iščeš dela. Starka se je odpravila z dekletom; šii sta beračit. Majhno vbogaj-me — nihče nima kruha. Vendar smo se živili kako. do nove letine smo se mislili preriniti .... Toda od spomladi naprej so nehali ljudje dajati vbogajme, in tedaj se nas je lotila bolezen. Postalo je čisto slabo En dan smo jedli in dva dni ne Začeli smo jesti travo Ali je od trave ali je prišlo drugače kako, moje žene se je lotila bolezen Legla je, tudi jaz nimam no-bfne moči In ničesar ni, da bi se mo-sli popraviti"
"Jaz sama," je dopolnila starka, "sem se držala po koncu, a brez hrane sem izdala svoje moči, čisto osla^ bela sem Tudi mala je oslabljena, in plašna je postala Pošljemo jo k sose-«lom, neče iti — skrije se v kot in ne ;rre. Predvčerajšnjim je prišla soseda; ko pa je videla lačne in bolnico, je brž zopet šla. Pri njej sami je hudo: mož je šel in nima nič, da bi pitala otročiče. Tako srno ležali Ln čakakli na smrt."
(Ko je Jelisej vse to slišal, je iz-preuienil svoj namen, da bi doŠel tovariša isti dan. Ostal je čez noč.
Ko je bil naslednjega jutra vstal. >e je lotil dela v hiši. kakor bi bil sam i tu gospodar. *S starko je umesil te-'sfo za kruh in zakuril pee; z deklet-eeiTn. je šel k sosedom, da si je izposo-dol najpotrebnejših stvari za gospodinjstvo — kajti manjkalo je vsega, najpotrebnejše orodje, najpotrebnejšo obleko so bili dali iz bale. In Jeli-A
;ej je nabavil, česar se ni dalo pogrevati; marsikaj je naredil sam, marsikaj je kupil.
Tako je ostal en dan. o=tal tudi Iruri, o?tal tretji dan Mali se je posivil, se igral na klopi in se dobrikal Jeliseju. In dekletce je postalo čisto sreselo in mu je bilo v vseh rečeh pri roki. Vedno je okoli Jeliseja: Ded! Dedek! Stara se je tudi popravila in je šla k sosedi. Tudi kmet se je držal po koncu iu se ob steni vlačil naprej. Le žena je še ležala za pečjo, a tu«li ona si je tretji dan opomogla, jedla je in vpraševala. Nisem mislil zamuditi toliko časa, je menil Jelisej, Zdaj liočvm iti.
' * *
Četrti dan je pričel čas po Petrovih postih, in Jelisej je mislil: hočem jesti z ljutlmi in jiai kupiti kaj za praznik. Proti večeru pojdem. Šel je zopet v vas. kupil mleka, pšenične moke, masti. Kuhali so in pekli. Zjutraj je šel Jelisej k maši, prišel nazaj in jedel z ljudmi. Ta dan je vetala tudi žena, počasi je mogla hoditi. In kmet se je obril, oblekel čisto srajco, stara mu jo je bila oprala, in je šel v vas k bogatemu kmetu, da bi ga pogovoril. Senožet in njiva sta bili zastavljeni pri kmetu. Tako je šel torej prosit, če bi mu hotel «lo novega pridelka dati nazaj senožet in njivo. Žalosten se je vrnil kmet zvečer domov in je jokal. Bogati ni hotel nič vedeti o milosti, rektJl je: Prinesi denar.
Zopet je postal Jelisej zamišljen. "Kako naj žive zdaj?" je mislil. Drugi bodo kosili — in oni nimajo nič; senožet .je zastavljena. Rž bo dozorela
—	in 'drugi jo bo«lo spravljali s polja
—	dobro je obrodila — oni pa nimajo pričakovati ničesar; njihova desje-tina (Ruska jmJjska mera = 10.925 štirijaških metrov) je zapala bogatemu kmetu. Ako grem, tedaj zopet pro-padejo.
In Jelisejeve misli so bile razdeljene in ni šel zvečer in je odložil do jutra. Šel je na dvorišče, da bi spal. Molil je, legel, a zašpati ni mogel: iti mora — toliko časa in denarja je izgubil že — in ljudje se mu smilijo. A človek ne more pomagati vsem. Saj ^m jim hotel samo prinesti vode in dati kos kruha, in veliko več je postalo. Zdaj jim odkupi senožet in njivo in ako si odkupil njivo, potem moraš tudi otrokom kupiti kravo, iu kmetu konja, da bo spravil domov snope. Si se čisto zamotal, brate Jelisej Kuz-uiič. In zdaj tapaš sem in tje, ne veš ne na desno ne na levo. Vzdignil se jt i azgrnil kaftan, ki ga je imel za ikmI-zglavje, si poiskal tobakiro iu njuhaj — njuhanje naj bi mu zjasnilo misli, kar se pa ni zgodilo. Kolikor je tudi tuhtal, nič pravega ni iztuhtal, Iti mora, in ljudje se mu smilijo. Kaj bi začel, ne ve. Zopet se je ulegel strkljani kaftan pod glavo. Ležal je in ležal — že so o«lpeli petelini — slednjič je zadremal
'Naenkrat mu je, kakor da ga je nekdo vzbudil: vidi se samega sebe, napravljenega za na pot, z malho in palico, hoče iti skozi vrata in vrata sc samo toliko odprta, da se mora zriniti skoz In zrine se skozi vrata, se natakne na eni strani z malho, in kakor se hoče odpeti, se zatakne na drugi strani s cunjo pri opanki, in cunja se odveze. Trudi se, da bi se osvoboklil — a glej, ni plot, ki ga zadržuje, ampak dekletce, ki ga drži in vpije: Ded! ledek! daj kruha! Pogleda na nogo: za cunjo ga drži fantek. Iz okna gleda starka in kmet. Jelisej se je preboi-«111 in je glasno govoril samemu sebi: Jutri odkupim njivo in senožet, kupim konja in za otroke kravo. Ako greš čez morje, iskat Krista, tedaj ga lah k o izgubiš v sebi samem: ljudem se mora pomagati!
In Jelisej je spal do jutra se vzbudil zgodaj in je šel k bogatemu kmetu; odkupil je njivo in je dal tudi denar za senožet. Kupil je koso — tudi koso so bili prodali! — in jo prinesel kmetu. Rekel mu je ki takoj kosit. In sam je šel po vasi in se je pobotal pri krčmarju za konja in voz.
Nato se je odpravil naprej da bi kupi! kravo. Ko je stopal gor po cesti, je došel dve kmetici. Šli sta pred njim in se pomenkovali. In slišal je, da sta govorili o njem.
"Izpočetka," je rekla ena, "niti zapopadla ni, kakšen človek da je to, imela ga je za navadnega romarja. Prišel je, da bi pil, in je ostal. Vse jim je kupil, pravijo. Sama sem videla, kako je danes od krčmarja kupil konja in voz. So vendar-le na svetu takšni ljudje! Grem tja, da pogledam"
Ko je Jelisej zapazil, da ga hvalijo, je sklenil, da krave rajši ne kupi. Vrnil se je h krčmarju, položil kupnino, zapregel konja in peljal h koči. Prišel je do ograje, ustavil in stopil z voza. Ljudje so videli konja in so se čudili. In dozdevalo se ji».& je, da ga je kupil za nje, upali pa se niso reči. Ivmet je prišel odpirat ograjo.
"Odkod imaš konja, dedek?" je vprašal.
"Sem ga kupil, dobil po ceni. Na-kosi mu trave za noč."
Kmet je izpregel, nakosil koš trave in jo djal v jasli. Šli so spat Jelisej se je ulegel znnaj, kamor je bil ponesel tudi svojo malho. Ko je v ko-
?i potihnilo, je vzdi^ii||^^Miifin jblekel kaftan in šel na pot za Je-fimom.
* * *
Jelisej je bil šel pet verst, pričelo se je daniti. Usedel se je pod drevo, da je preštel svoj denar. Ostalo mu je sedemnajst rubljev in dvajset ka-pejk. No. si je mislil, s tem denarjem ne prideš čez morje; in da bi v Kri-stovem imenu za to beračil, to bi bilo za me večji greh. Boter Jefim pride tudi tam tja in bo postavil za me sve-čieo. Iu na meni bo ležala obljuba do smrti. Učenik je dobrot I ji v in bo i-mel potrpljeuje.
Jelisej je vstal, vrgel malho čez hrbet in krenil naza^. Da bi ga ljudje ne videli, je naredil ovinek okoli vasi. In ikmalu je dosegel svoj dom. Ko je hodil z Jefimom, kako težka se mu je zdela pot! Marsikdaj je skoro presegalo njegove moči, ko se je vlekel za tovarišem. Ko pa je hodil nazaj, I cr.-u je dal Bog, da ni čutil nobene trudnosti. Igraje je stopal, lahko zastavljal palico, do sedemdeset verst je napravil na dan.
Jelisej je prišel domov. Žito je bilo že pospravljeno s polja. Domaf-i so bili veseli, da se je povrnil njih stari. Izpraševali so ga: kako in kaj. zakaj da se je ioeil od tovariša, zakaj je, ne da b: bil dosegel cilj, prišel domov.
"Bog ni hoiek izgubil s^m med potjo denar in zgrešil tovariša. Tako nisem mogel več naprej. Odpustite mi zavoljo Krista."
In dal je stari denar, kar mu ga je ostalo in je povprašal po domačih stvareh. Vse je našel v redu, ničesar ni bilo zanemarjenega, živeli so v miru in slogi.
Jefimova družina je izvedela isti dan o njegovem prihodu in je vprašala po svojem, starem.
"Vaš stari je brihtno hodil, tri dni pred Svetim Petrom sva prišla vsaksebi; hotel sem ga doiti, a prišlo mi je marsikaj navzkriž: izgubil sem svoj denar. Kako naj bi prišel naprej f Tedaj sem se vrnil."
Ljudje so se čudili, da se je moral tako pameten človek vesti tako neumno — je bil šel in ni došel, samo denar je zapravil. Čudili so se in potlej so pozabili Tudi Jelisej ni več mislil na to, čvrsto je poprijel za svoje delo: na vozil s sinovo pomočjo drv za zimo, mlatil 7. ženskami, pokril šupo in oskrbel ulujak Deset panjev z zarodom vred je dal sosedu. Stara zaradi zaroda ni hotela prav na dan z l>es«'«h*» Jelisej pa je vedel, kaj je Šlo I sosedu: namesto deset sedemnajst pa-! nje v. Ko je bilo vse opravljeno, je poslal sina iskat dela. Sam se je spra-jvil nad svoje zimsko opravilo: ple-tel je opanke iz lubja in dolbel pa-njove.
*	*	-s.
*
Ves dan, ko je ostal Jelisej v koči pri bolnih ljudeh, ga je čakal Jefim. Sel je bil samo malo naprej in se potem usedel, čakal je in čakal, zaspal, se prebudil, sedel je še nekaj j časa — tovariša ni bilo. Jefim je gledal, kar mu niso oči padle iz glave. Že je izginilo solnce za drevesom — Jeliseja ni. Če ni šel mimo? je premišljeval Ali pa se je peljal mimo — kdo ga je vzel na voz — med tem ko 1 sem jaz spal in me ni zapazil. A saj i bi me bil moral videti. V stepi se ; lahko daleč vidi. Lahko bi šel nazaj, a ■iror.la gre on med tem naprej. Zge-jšiva se — in potem je še slabše. Bolje da grem. naprej v prenočišču se potem dobiva.
Ko je prišel v vas, je prosil županovega pomočnika, če bi došel star možiček, naj ga pelje v kočo, kjer je ostal on čez noč. Jelisej pa ni prišel. Jefim je nadaljeval svojo pot, I vprašal vse ljudi, če so videli pleša-Istega s t račka. Nihče ga ni videl. Je-jfim se je čudil in je šel sam. Dobiva se. si je mislil, kje v Odesi ali na ladji. In ni več premišljeval o tem.
Medpotoma se je sešel z nekim romarjem. Romar je nosil čepico in ku-to. njegovi lasje so bili dolgi. Goro Atos je bil obiskal in zdaj je v drugič romal v Jeruzalem. Našla- sta se v prenočišču, prišla v razgovor in potovala skupaj.
Srečno sta dospela v Odeso in čakala tri dni, da je odrinila ladja. Z njima je čakalo mnogo romarjev iz različnih kraje-. Zopet je poizvedoval Jefi m po Jeliseju — nihče ga ni videl.
Romar je poučil Jefima, kako treba napraviti da se prepelješ zastonj na ladji. A Jefim ga ni poslušal. _ "Dam rajši denar," je rekel, "Zato sem ga vzel seboj."
•Za vožnjo \ja in nazaj je plačat štirideset rubljev; kupil si je kruKa in slanikov za na pot in se ukreal z romarjem. Mornarji so dvignili sidra.
Prvi dan so se vozili izvrstno, proti večeru pa se je vzdignil veter, deževalo je, ladja se je gugala in valovi so jo preplavljali. Možki so se kregali, ženske so kričale: slabotni mo-jški so tekali sem in tja in si iskali prostora. Tudi Jefima se je polotil strah, a ni pokazal tega: kakor se je bil, ko je stopil na ladjo, usedel na tla, poleg starih Ijndi iz taoabovske gubernije, tako je sedel vso "noč in
Avstr. Slovensko	Bol. Pod. Društvo,
Ustanovljeno	^^ 16. januvaija 1892,
Sedež: Frontenac, Kans
GLAVNI 0DB0H:
JOHN BEDENE, L glavni predsednik.	s
MAH TIN OBRZAN, H. glavni predsednik. LEO HROMEK, glavni tajnik. BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik.
ALOIS SLAPSCHAX, glavni zapisnikar.	i
NADZORNI ODBOR. '	'	• '
PONGRAC JURSCHE, Mineral, Kans.	- ' t
FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kana.	<
FRANK STARCIHCH, Frontena«,
GOSPODARSKI ODBOR.	:
FRANK MAUSER, Frontenac, Kana.	' "
PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kani ' ' '	1 i'!
CHARLES STARINA, Mulberry, Kana.	■ f'
POROTNI ODBOR.
JOSEF SVATTO, Carney, low«. — , : ' I v * 1 f * S v
FRANK PREMK, Cherokee Kan«. ......*
FRANK SETINA, Yale, Kana.
ves naslednji dan; držali so trdno svoje malhe in niso rekli ničesar. |Tretji «lan je potihnilo.
Peti «lan so >e ustavili pred Carigradom. Nekaj romarjev se je «lah» pn peljati na breg in so šli v cerkev j sv. Zofije, ki jc imajo zdaj Turki.
|Tarasič je ostal na latlji. Čez štiriin-I -
dvajset ur so odpluli naprej, se ustavili pre«l mestom Smirno, pred mestom Aleksandrijo, in dospeli srečno do mesta Jafe.
V Jafi so izkrcali romarje: Se je bilo sedemdeset verst ho«la <lo Jeruzalema. Pri izkrcavanju se je drenja-la vsa množica ljudi na ladji. Ladja je bila visoka in z ladje dol v čoln so spuščali ljudi; in čoln se je zibal; vsak trenutek je lahko kedo pailel v vodo. Dva sta se premočila, vendar so pršli vsi srečno na suho.
Sli so peš in so dospeli četrti dan i v Jeruzalem. Ostali so pred mestnimi jvratmi v ruskem zavetišču, prejeli i vstopnice, jKjjužinali in .-e odpravili na svete kraje. Kapela božjega groba je bila že zaprta. K maši so šli v pa-trijarhov samostan, molili in prižgali s ve "-ice Od zunaj s«> si ogledali
•	tempelj vstajenja, ki hrani krsto Gospodovo; ista je tako zidana, da jo je le težko videti.
Prvi dan so obiskali samo celico egiptovske Marije, kjer je molila. Postavili so luč i pustili brati zahvalno molitev Zarana so se hoteli vdeležiti maše na grobu GospeKlovem. a bilo je že prepozno. Šli so v samostan A-brahamov — videli kraj, kjer je hotel darovati Abraham Bogu svojega sina. Potem so obiskali kraj. kjer se je Kristus prikazal Mariji Magdaleni; potem cerkev Jakoba brata Gospodovega. Vse kraje je pokazal romar in jxjvsod je poučil, koliko denarja treba darovati in kje je treba postaviti luči
Zopet so se vrnili v zavetišče. Ko so se ravno hoteli uleči, je romar prestrašen skočil po koncu, preiskal svojo obleko, pretaknil vse . . .
"Ukradli so mi mojo mošnjo — triindvajset rubljev ne bilo notri — dva bankovca po deset rubljev in za tri rublje drobiža."
Žaloval je, tarnal. Kaj je bilo storiti? Legli so spat.
* u. * *
Ko se je Jefim ulegel počivat, ga je-obšfci izkušnjava. Niso okrali romarja, je premišljeval. Zdelo se mu je, da oni ni imel nič denarja. Nikjer ni nič daroval. Mene je pustil plače-
•	vati, sam, ni dal nič in pri meni si je vzel rubelj.
Tako je premišljeval Jefim in si očital: kaj si slabo sodil človeka, greli si napravljal, nečem več misliti na to. A vedno zopet se je spominjal, kako je imel romar piko na denar, in da ni prav nič verjetno, da bi mu bil ukral kdo mošnjo — denarja ni imel. Laže.
Zjutraj zarana so šli k maši v veliko cerkev vstajenja, h grobu Kri-stovem. Romar ,ni izpustil Jefima, šel je z njim skupaj.
Kako vrvenje ljudi najrazličnejših narodov okoli cerkve! Rusi in Grki in Anr.enci in Turki in iSirci, nepregledna množica. Jefim je prišel 7. vsem tem lju«lstvom k svetim vratom, šel mimo turške straže h kraju, kjer so vzeli Kristusa s križa in ga mazi-lili. in kjer gori zdaj devet velikih svečnikov. Postavil je luč.
Potem ga je peljal romar po stojv nicah na vzgor na desno na Golgato. na kraj, kjer je staT križ; Jefim je opravil svojo molitev. Pokazali so mu razpoko, kjer se je odprla zeo lja dol do pekla, pokazali mu tisti kraj, kjer so roke in noge Gospodove z žeblji I pri bil i na križ, pokazali mu Adamov j grob, kjer je Kristova kri tekla na njegove kosti. Prišli so do kamna, kjer je sedel Kristus, kofrso ga s trnjem kronali; k stebru, kamor so ga privezali, ko so ga bičali. Potem je videl Jefim kamen z luknjama za
nogi Kristovi. Hoteli so pokazati še več, a ljudstvo je sililo naprej: vsi .so* hiteli, da bi prišli v grobno kapelo, k rakvi Gospodovi. Tuja maša je bila pri kraju, začela s«. je pravoslavna. Jefim je šel z ljudstvom h kai»eli.
Hotel se je iznebiti romarja, ki se mu ni zdel pošten, a ta ga ni izpustil. Ln tako sta šla skupno h grobu Gospo-lovcT.11 u. Hotela sta stopiti na c»spre«l, a nista prišla skoz množico, ki se je rinila in drenjala, tako da ni mogel «"lovek ne naprej ne nazaj.
Jefim je gle.lal naprej in opravljal I svojo pobožnost; zdaj pa zdaj se je fpotipal, če je njegova mošnja še tu. Njegove misli so bile razdeljene: prvič je mislil — <la ga romar goljufa; I drugič je mislil — če ni sleparil ako je v resnici okraden. da bi se njemu
utegnilo istotako «lotroditi.
* *'*
Tako je stal Jefim. molil in gledal na ospre 1 v kapelo, kjer je gorelo nad grob«jin šestintrideset svetilk* ko je pogledal prt ko glav, kak«» čudo! Ravno pod svetilkami, prvi od vseh, je stal star mož v sivem kaftan u. pleša se je svetila čez vso glavo, kakor pri Jeliseju Bodrovoiu Podoben je Jeliseju. je premišljeval, pa -aj ne j more biti. Pred menoj ni mogel priti sem teden pred nami je bila odšla zadnja ladja — in 11a naši ladji ga ni bilo, vitlel sem vse romarje.
Starec je opravljal svojo pobožnost in se priklonil trikrat: enkrat naprej pred Bogom in potem pred pravoverniki na obe strani; in čim I je obrnil glavo na «lesno, ga je spoznal Jefim. On je bil. Bodrov.sam! Črna. kodrasta bradica, ob licih osi-j vela, in obrvi in nos in ves obraz — Bodrov je! On sam je. Jelisej Bo-. drov!
Jefim se je veselil, da je našel tovariša, in se ob enem čudil, kako je došel Jelisej pred njim.
Ej. Bodrov, si je rekel, kako ti je prišel Čisto na ospred! Moral je dobiti koa-a. ki ga je peljal. Pri izhodu ga gotovo najdem. Svojega romarja v •kuti pustim in potem grem z Jelise-jem; morda me tudi spravi na ospre d.
In vedno je pogledoval Jefim tja, da bi ne izgubil Jeliseja iz oči, a maša je bila pri kraju, romarji so se drenjali k svetišču, poljubit ga, in so 1 pehali Jefima v stran. Zopet se je začel bati za svoj denar. Tiščali je z eno roko na mošnjo in se izkušal preriniti. Prise«lši iz gnječe, je hodil in hodil, iskal in iskal Jeliseja. Ne da bi ga bil srečal, je zapustil tempelj. Iskal ga je po prenočiščih, a nikjer ga ni našel. Ta večer tudi roen^r ni prišel. Izginil je bil in tu li rublja ni oddal. Jefim je ostal sam.
Naslednjega dne je šel zopet h kapeli božjega groba v spremstvu enega starcev iz tambovske gubernije. s katerim se je vozil 11a ladji. Hotel je priti na ospred, a zopet so ga spe-lrali nazaj, in postavil se je k stebru in je molil. Gledal je naprej — pod svetilkami, tik ob grobu Gospodovem, na prvem mestu je stal Jelisej. roke razprostrte kakor duhovnik pri altarju, in njegova pleša se je svetila preko cele glave. Z«laj ga ne izpustim iz oči. si je mislil Jefim. Posrečilo se mu je. da se je z Irenjal v ospredje — Jeliseja ni bilo.
Tudi tretji dan je Šel Jefim k maši. in zopet je videl: na najsvetejšem .kraju, vsem viden, je stal Jelisej. roke rasprostrte. in gle«lal navzgor, kakor bi videl nekaj nad saboj; in ple-"a je obsevala vso glavo. No, si je rekel Jefim. zdaj ga ne prezrem. hočem se |>ostaviti k izhodu: zdaj pa ie tie prideva več vsaksebi. Jefim je 5el ven iti je čakal, «Ia je odšlo mimo vso ljudstvo — Jeliseja ni bilo vmes.
Šest tednov je ostal Jefim v Jeruzalemu in je obiskal svete kraje: l*il je v Betlehemu in v Betaniji in pri Jordanu; na, grobu Kristovem si je ,dal pritisniti pečat na novo srajeo, d*
m izkopljejo V tej sTaje;: vatel si je
Jj&ifi, sv*-«"- s »vetih krajev, Mfmtra] E'klenieo z »ain «• .Ionian*. "i/.«lal j
Bpj denar in obdržal >anw» fi-ijhen ««- .'
Bknek za nazaj. Odpravit se je na ' Hi; prišel do Jafe, >e iwljal z ladjo *
H (Me-e in šel fv š domov.
* *
K^efint je hodil sam isto j>»it. rim Btlt- je prišel, leni bolj ga je skrbelo, , Kg) ko :'ive doma brez njega. Veliko vo-■t je premišljeval, sti«"o v enem letu. ■l dom nabiraš v ~«> -v«ij»> žive dni, a Ikdret: h;«o. n«> traja dolgo. Kako B nek i g«»»|w«laiil sin — kako se je Bp-e lila pomlad — kako je prezimila ■ri.n.1 — Te je hiša. kakor sem naro-Kl, dozidana?
Bpiišel je tja. kjer ^ta ^ prejšnje J |o ločila / Jelisejem. Ljudi ni bilo ' |().'h;)ii ve.'. Pred letam v bedi. in »aj so živeli dobro. Polje je bilo iz-lest no (»brodilo. V-i —> >1 op«» i ««*rli ' ■ so pozabili na prejšnje trpljenje, j' ko je prišel Jet'im v vAs. je priskak-|aio iz bližnje koče dekletce v beli Mj'' >
I '4 iK-dek! Dedek! Ustavi se pri j
| Jefim je hotel iti mimo. a dekb t-B ga ni pustilo na pri j. prijelo ga je ' ta saknjo, ga vleklo v kočo in se srne- ^
I "	.	(.-»ill
IjTir Ii kmetica in tnajh« n fantič sta i ■Li prišla na prag in sta migala. §<Ml'<-lnvi >e |»ri nas. dedek; večer-Lj in ostani čez nor." I .let im je %-topil. Popravam po .Te-beju. -i je mislil. Saj je bila pač ta ! KkČa, ki je šel vanjo, da bi pil. Kmc-'J Kea mu je odre* l aAtN4ho, mu prinesla Hub-, da >«• je u i ii. in ga povabila. Lj -ede /a mi /o. Potem je prinesla teb-k.i, siiovih pogač in kaš*'. Tara-ič le ie 7-ahvulil n tudivalil ljudi, da >o ' »KtoljubiH in iC^toljubno sprejemajo pnutrje.
I	ženska je zma jata * glavo.	. |j"iKako bi mogli drugače/' je rekla. 4* Romar nas j«- učil -poznati
li vije nje. Živeli -mo poza bivši na Bohi. i,, I tog na- je tako kaznoval za- . t», da -mo v-i pričako. ali -mrti. Lan- ( bkega poletja smo prišli tako daleč. Ia miki v,i ležali ničesar ni-n.o i-jiidi je.ti in bili m.u, bolni. In bili bi kin r I i. a lU.g nam je po-kil -i račka 1 |tak«.r -i ti. Sredi dneva je v-topil. Ka bi pil, in na- je \ id« I. imet u-mi-Ijenje in «>-'al. Dal nam je piti in je- ^ »ti in mis po-iavil na noge — in zadavljeno zemljo nam je rešil, konja ja vox nam je kupil in nam ju |Mi t ll.
: V koč# j«- stopila -tarka in preki-91 ta žeiukiii govor, ; "In sami n • vrnio," je dejala. ** A-n je bil človek alt angel božji. Vse
t ; M(V>	| jt, t ii i- t ako da
b no,e in po njem smo -po mili IM!« Kakoi da vidim pred -e!>oj: ležim, hi kam na -»rt — "tarči k \ -topi. pre-pr<-t li.ožič, - dešo. da bi pil. Kaj
»lila ia t gre in i a. In on pa'— kaj je Hotd za na-! * "im na- je zagte lal. L kuj je djal malho «bd. tukaj na lein-H mestu, jo odveza. . . . i l^t klelce »e je nim šalo.
i	44 NV. babica, najprv«« je -em-le. na lll'ili kor«*, polo/.'U II..1 i»», pottVl. J«» je il tl na k!op,
I, prepilwje o e in omenile vse H j« gov e b« ede in dela: kje je spal. kaj je stol it. kaj iti - kom je govoril.
\a noč je prišel tudi kmet - konjem in pi i|m»\edo\ al o Jeliseju, kako k živet pri njih.
ii	* * I »a ui prišel k nam." je rekel.
b. bili umrli v grehih. 1-režali »rim v obupu in umiiali. godrnjali na fioga in na 1Ju<|i. t hi nas je postavil na rto'je in po njem smo -poznali Boga in Kadobili v« r<i v Jo!»re ljudi. Kri-i« u- iii;i poplačaj. Preje «nt» živeli kakor živina, ou na« je naredi! lju-Htm."
f Jt 1'iatt -<* je ulegel. Ni <n ogel XA*pe-■i Jcliscj mu ni šel iz misli, kako ga gift v idel na ur\«• i ni« -tu trikrat v Je-|Jfu /.a te m u.
Torej tukaj, je premišljevul. me je ku-cliitel. t e j«* (b»-p«»d sprejel mojo ||j|aritevt ne vem — njegovo pa je Go-|p]M««l ■*pt ejel.1
i Zjutraj »e je |>osb»vil od svojih «ro-jptitel.jev. Ibilt so mu sinivih pogač na NmiI m -o -Ii na sioje «lel«i Jetuti je ipitopal proti »vojeiwu «brtiiu.
Ravno pred let on, dni je bil ol-pU-l J«f. «U Na spomlad -e je vrnil do-
■lloV
Zvečer je pri-el Sin je bij v krčmi jiui je kmalu vstopil, že nek«diko pi-l|ati. Jef ni ga jo iaprašul in ji- izpre-Itnlid kmalu, d.i |<- »in zapravil veliko Mile na rja in zanemarjal gos|M»darstvo. |<>ff »e je kregal, »in je |M>stal grob.
'•Sam bi t»il ganil," je vpil. 'iA I* i Šel, fi j kobra I ves «lenar in z«laj ga imeli od mene." iSiari »e je ra/hudil, je u laril »ina. Ko je Šel Jtjutraj Jetim Tarusič k IfS arost i, da bi trtidul |w>tni list j«' pri-IjLel umno d«H»a .leli-ejev ega. Jelise-t jeva -lara jt; ^tala zunaj na utop-
| *U«-ah.
* * f (odi pozdravljen« l»»d«'r. Ali si
II	pntxek s n-a, »rečno potoval T''
Jet i m Tarasi/- se je Ustavil. " IIv al« Bogu", je rekel; "priže
Ulj;' ... '	t
K	■ & •
sem tja, sem izgubil tvojega starega, | *Ii.*im i*a, da je prišel domov."
In starka je govoričila — rada je
klepetala.
"Je prišel nazaj, dobrotnik, kmalu I k) Marijinem Vnebovzetju. Kako -n o bili veseli, da ga je Bog pripeljal lomov! Žalostno je bilo pri nas brez njega. '/. delom mu ue gre nič vec prav «»d rok — njegova leta -c že prešla. A vendar le je on glava in z njim se čutimo ve-eh jše. In kako se je tuli fant veselil! Brez njega, pravi. je kakor brez luči v očeh. Žalostno, zažefjeni. nam je bilo hivz njega, ra- ' di ga imamo, in kako ga imamo radi!"	j
"'No. ali je zdaj dorra?" "Borna. ljubček. v čebelnjaku, spravlja roje. Roj je bil dober, pravi. ! Tako moč* je dal Bog čebelam, da sta- 1 ri enakega niti ne pomni. Ne računi j grehov Bog. pravi. Vstopi, zaželjeni. ■ Kako bo stari vesel!"
Jefim je šel -koz vežo čez dvori- I šče k .Teli rej u. .Telisej je stal brezi mreže, brez rokavic v sivem kaftanu j i>o 1 brezo, roke razprostrte in gledal j kvišku, in pleša -e j«> svetila preko j -ele glave, kakor je stal v Jeruzalemu »ri grobu <Jo-polo\em. in nad njim. j <ak>>r v Jeruzalemu, je bli-kalo skoz 1 arezo. nad njegovo glavo so se v mig- • jajočih solnčnih žarkih zlate čebele ; -pletle kakor v venec, rojile so oktdi i ijega. a pičila ga ni nobena. Jeli-ejeva stara je poklicala moža. j "Boter." je rekla "je prišel." .1,1 i-e j se je ozrl, pobral previdno ■ •ebfle iz brade in šel veselega srca j jotru naproti.
"Si zdrav, boter, z lr«v. dobri člo-• . ek ? Ali si imel dobro pof?"
"Noge -o hodile in vode sem ti pri- ! ie-< ! iz r< ke Jordana. Pojdi k meni. i zeini si jo. Ali če je Gospod sprejel i In rite v ..."
"No. hvala Bogu. hvaljen bodi Jeni- K iist ! * *
Po kratkem molku je Jefim zopet »ovzel be-edo
"Z nogan i -em bil tam." je rekel, •a če sem bii tudi i. dušo. ali kdo I rug * ... "
••.T« bo/ja stvar, boter, božja -t \ a r."
"S-o.ul -em domovgn de v- ko*-o. . ;jer -i zao-tal .... •Tel i sej se je pre-'rasil. **.!,• bo- a -ivar. boter. l>ožja stvar. Po d vel. lar v hišo. prinesem me-lu."
Im .Tel':-, j j.' pretrgal pogovor in je rovoril o domačih stvareh.
.1 t*i m je vzdihnil in ni govoril ne i j■.■ 1«*!i v koči ne «» tem, da ga j«> vi-bd v Jem /.alf i u. Tu zapopadid je. : .ia je Bogu dopa lljiva ona daritev, ki jo prinašamo z. ljubeznijo in dobrimi deli.
Med rožami.
\'i -c dolgo ten i, odkar -em W i::-e :I v t * tri kraju Prvič .bilo je; ,r;,r n c-t'(';i februarja, sem zagle- j al ves «li i^ačen -vel pred -eboj, ne-
, -ii 1 *;I vaji i gledati do-edaj. Izpilila -o za-ne/ena valovit«« bi da, i/ji i' : t« mni siliva.jo<-i lesovi, za i e nj -o vode. žubore«-e .]»«'! !aiiko -ieb .o ledeno jda-ijo. za menoj bela -e!a i z njimi znanci in prijatelji, za m«'uoj Vse, kar je bilo nekdaj naije-t i -i i lep« ga. moji dti^i .tragega. \/j: ii i« je. kakor izgine >en. ko so zateu- • li ne -e ni žaiki in -e je dvignila škrlata-ta jutranja zarja iznad !»e|e gori*. Izginilo j«', kakor izgine val. ki ga je prov zn-čilo vesl«». enako-n.< rim se tlvigajoče in padajoče iz lahko i>olzečega e«dna na sinji morski -ladini. Izginilo je. kakor izgine mla-do-t. nevidno in brz« -le bio. ne da bi -e kdo zasmilil in bi jokal za njo, ki je ostala za tretjo goro. Ostal je samo pomiti, -jton in na valovita bida, na I temi «• sni vajo e le-ove. na zaledenele voile, na b*la sila in na znanec in prijatelje. In ua -pomina krilih se dvigajoč, še \i.li oko i ja za tretjo goro. kjer je zakopana mladost in kjer začudeno gledajo na nje grob osivelo moji zna ei in prijatelji. Kdo ve, ali me vi lijo oni. kakor vidim jaz nje. | kdo ve. kaj si mislijo, ko gledajo na ta prerani zeleni grob, kjer počiva 'tudi boljša [Mdovica njih samih?! Morda ga celo ne vidijo in se izpreha-jajo mimo njega smehljaje in brezbrižno.
Toda naj bo. kakor je. Živeli Lmo, to pričajo ti spomini, a ko bi ine pričalo prav nič drugega. Niso bila dolga ta leta in ni .jih bilo mnogo, o bila -o leta velikega dela. bila so leta vere, upanja in ljubezni. In kdor jt i samo enkrat veroval, upal in ljubil ta je užil velik delei svoje mladosti zakaj na svetu so tuli ljudje, ki nisc i nikdar verovali, nikdar upali in nik dar ljubili. Na vsaki jxiti jih srečai posamezne, za-tai^* ti noga. gleda ! za nj:mi, ko so šli mimo tebe. a m jMi/.naš jih in ne veš, čemu ti je mo •*uta obstati noga. čo:r.u si moral gle ■dati za njimi. Niso te naprositi mi loščine. niso se zmenili zate. izginit . -«> in utoili pred tvojimi očmi, ka kor izgine in utone rosna kaplja n <d»eesliiem kamnu, ko je padla nan i iraz list v jutru dremajoče jablane. 1
ti vendar gleda« za njimi! Oram V f
Hotel s&m t* poved-tti samo epi-
zodo iz tega kraja, kjer sera* se naselil sedaj. Nič ni posebnega, a zdi ne
mi, da nem morda nehote -srečal bitje. ki ni imelo nikdar ne vere, ne ; upanja .in ne ljubezni. . . .
Vsak dan hodim tisto i>ot. Ozka ! steza je to med vilami, razpostavlje- : nimi v rebri. «»«l koder je lep razgled i laleč po široki planjavi. Ob »"beli straneh vise rože čez plotove, pri-pogibajo se nizko in se ti ponujajo. Po zidovih se opleta kakor smaragd z.eleni bršlin. meša se z vitko divjo trto in po vrtovih ki|>e vtisočero 1»«>-jah se blesteče cvetlice, ki jih rodi samo južno po«lnebje v takšni krasoti. Priljubila mi se je ta }x»t. kjer vse dehti in tekmuje med seboj, kako bi se mi najbolj priljubilo, kako bi ( ustreglo cr o j i m čutom, kako bi me ob- j jelo in me obdržalo v svoji bližini. Vsak ovinek mi je star znanec, ljub prijatelj, ki mi že o«l daleč proži roko ; v pozdrav in me vabi. da odložim in 1 -i odpočijem. Tudi ti bi ne mogel da-j I je, ako bi prišel semkaj, zastala bi I ti noga. razširilo bi -e ti srce in splamtele oči v hrepenenju in pričakovanju ...	j
Pred n« koliko jdnevi sem zopet edel na znani klopmi v zatišju pod j velikim rožnim grmom, ki je pripo- j gibal svoje veje s temnordečimi vtdi-dmi cvetovi nizko doli skoro na naslonilo, da bi zopet presanjal uek«di-ko hipov in sam - seboj.
Ko sem že sedel nekoliko časa ] •am, sem zaslišal v bližini stopinje. Po poti je prihajalo mlado, komaj šestnajst letno dekle. To je bil obraz. 1 kakoršnih se nisem videl mnogo. Lep. i kakor izklesan, a na njej komaj vidne poteze, kakor bi jih bila noter za-•itala nepoklicana tuja roka. Ne zamahi. kakor bi jih bila vanj zapras-kala z dolgimi, špičastimi nohtovi in uh potem zabrisala in olepotičila z umetnimi šminkami. Tz.pol blede polti se je zrcalilo \ -e gorje, ki ga je noralo biti jxdno -ree in polna duša. In vendar je bii ta < dira z. lep. lep >- vsej žalosti in v vsem obupu, ki je ol-eval iz njega.
Videl sem jo /t* od daleč. Kolikor bliže je prihajala, toliko tesneje mi :«• bilo pri srcu. San r.e vem. kako se j ■ni je v hipu zazdelo. <la so rožni cve-;«»vi nad menoj poble«bdi. da -e je iz-premenil njih vonj v vonj po trohno-bi in mrtvašnici.
Tedaj sem pa videl, kako se je plaho ozrla. Ozrl -em -c tja tudi jaz. i
Po poti za njo je prihajala p«j- ; starana žen--ca - širokim slamnikom ua glavi. l/]M>d slamnika je gle lal si-, rov, r«le«v-ezar;pljeu obraz z majhnimi, lokavimi očn i. Zraven nj<* je stopal i -tarev, ki je komaj prestavljal svoje ; noge
"Počakaj vendar. Cilka, saj te ne \ bo p,»j« del! Lepo življenje boš imela zraven njega!"
Siišil -em ta bleščeči glas in sem -c stisnit v kot.
Cilka je poslala. Prav tik	!
je bila. Pogledala me je za hipec, in v njenih očeh sem videl grozo, kakor-šne še nisem videl nikdar «lo tistega dne.
Hotel se a vstati in stopiti k njej, a neka nevidna roka me je tiščala navzdol, da se nisem mogel ganiti.
Cilka pa se je v tem hipu obrnila in ttkla po poti dalje. Tedaj sem takoj vedel, kaj -e bo zgodilo. Ivakor bi trenil, sem sk«>--il kvišku iti hitel za njo. A bilo je prepozno.
Na—srednjem ovinku je črnel prepad. ki je po njem imel strugo hudournik z gore. Globok je bil. na njega dnu o-tro. robato kamenje. ! Zasvetilo se j«> belo krilo nad železnim držajem in zginilo.
Ko sem dospel tja, je bilo vse i končano . . .
Počasi -ta piistopicala ona Iva «lo 'propada. Pogledala sta «loli in se naglo odmaknila.
"Nikdar ni hotela storiti prav.'* je dejala ona i a potegnila starca za seboj.
Ta je gledal topo predse in prikimal. Odšla sta počasi, kakor »ta počasi prišla.
Ob zori.
Spisal Ivan Cankar. .
Naši koraki so odmevali samotno po tlaku. Mesto je spalo tisto zadnje -mrti podobno spanje pred jutrom. Noč je bila čudovita; vse Široko nebo , se je svetilo v posebni svetlobi, kakr-, šne nisem videl še nikoli Ta srebrno-> sinja, sanjava svetloba je lila na zem-
-	1 jo v mrzlih žarkih ter je izbrisala
I	vse konture. Poslopja so stala naoko-i li kakor nerazločni sivi kolosi in eeste • so prepregale široke senee.
Lahko nan: je bilo in sladko, same -i na dnu srca je trepetala bojazen, d£
-	bi te ure ne minile prehitro, da ne b: i prišlo nenadoma kaj surovega, okrut
-	nega ter odgrnilo z umazano r«»ko t< i srebmo-sinje, sanjavo zagriujalo, k j je zakrivalo našim očem vsakdanjos
II	življenja
rarne.
V ozadju, za okroglo mizico je se-Jel plešast sta ree v elegantni, toda po-ivalkani in zamazani obleki. Poznalo •f mu je. da je preživel veselo noe; ijegova lica so bita mirta in -siva. Natakar je slonel ob biljardu ter drena 1.
Sedli smo za mizo. Iz na-Šiii duš je izginilo v tistih n-■ah vse, kar je v človeku trdega, brez->bzirnega, vsakdanjega; izlila se je .anje mehka miloba. Tista čustva, ki ;pe ob belem dnevu globoko v srcn, leopažena in nepoznana, so se vzdra-rila ter si osvojila vse bitje. T i--te nisli, ki jih človek v vsakdanjem po- I estnem življenju sramežljivo zatajn- I e ter si jih upa izgovoriti komaj v I •anjah in z jed jajiH-im jezik«»:n. so do- I >ile jasnega izraza. Čutili smo. da so I
0	edino opravičena čustva in edino I •azumljive misli.	1
Xatakar je prinesel kup časopisov. I Irati se nam ni hotelo, ali slučajno I odprl moderno revijo. Ugledal I em na prvi strani ime Maeterlincko- I o. Niti besede nise«:r. prebral, toda ob I amem imenu Maeterlinekovem je vz- I repetalo moje srce.	1
Spoznal sem v listi uri in spozna- I
1	smo vsi. kje je življenje in kje je I •esnica. Vse bil je naše s«- je raztopilo I z tisočero nijans. vsaka nijansa res-I lica za se in vemlar del celokupuostL I
Govorili smo skoro šepetaje, v iz-1 »ranih izrazih, obzirno in plašno. S po-I mali smo bili s«d>e, s Čudovito lahko- I
0	smo bili odkrili skrivnost življe-l ija. toda čutili -n.o. da je to -pozna-I lje sezidan«« v zraku iz, solnčnih žar-J cov. sezidan«) morda za trenutek, zal ninuro. Strah je rasel v naših srcih, iajti vedeli smo na tih« m. da se bliža™ loncu tisti trenutek, ii-ta i.inula, ^ihče ni zinil bese«le p t«-j boja/!ii. ali rledaia je v seru iz oči. Pr«'[>ričani smo lili. da je naše spoznanje resnica, ali la ta resnica nima niti toliko t>dpor- ! ie moči. «la bi se ubranila ]>rvi sapici dagane vsak lanjosti. Trudili smo -e la bi podaljšali to lepo minuto in ilastn«> in naglo smo pili rado-t spo-:nauja vprepolnih požirkih.
Natakar nam je prinesel v drugič ; •rne kave. Sedeli smo, k«i:;nd«'e upr-e ob mizo; nihče -e ni predrznil. da ii jvngledal na uro. Razgovarjali -mo .e v popolmuu sogla-in; l»<-seda je sa-no s]»«'»polnj«'vala besedo, ni ji odgo-■arjala.
Obsolili -ei«» takoimeuovaiui življenje. ki je saum -hr-a.jna. -urova in ne-ledna p«isoda ve-niČMe-a življenja.: lesni-*no življenje j«' nnietno<t. in u-j netnost je nijansa. V-akdaujost s ;vojimi kričečimi, zlagatiimi barvami ie trpi nijans in ubija umetnost. C5o-': rek se pokori njeni na-ilno-tj trr ji laruje develindevetdeset odstotkov; svojih dni. Ca-, ki mu je odmerjen, upravlja v zunanjostih in lažeh. Le, r srečnih trenutkih, v božjih urah. -«' • »dpre nena Ino kelih njegove «1 ".še. '.nt repečejo strune njegovega pravega litja. V/diami o najfinejša, naj-, »olj nijansirana. komaj še čutna ču--tva. Oči njegove ]iogledajo širok«* in , radostno, zakaj ugledale s.. r«-nieo. ; Le redki -o. ki so bili rojeni v iaki ( božji uri. In njihove oči -«> zmerom i odprte in odprte so njihove duše in ] njih strune p«»jo n«-prestano. Vsakdanjost jih sovraži in brutalno življenje jih preganja. -Ali oni hodijo svojo , pot z lahko nogo in vu -«diu. licem. Pripovedujejo o svoji -reči in •> re.-ni-ei, ki jo gledajo v svoji -reči. in o J sreči svojega spoznanja. Življenje po-® sluša besede, ki jih jeclja samo komaj v sanjah, ki jih govori -airio časih o polnoči in samo polzavedu«\ in , življenje s«- razžaljeno upira ter u-bija ljudi, ki so bili rojeni v božji uri in «lela njihova, rojena v božji uri . . .
Posegel sem nelnde po dnevniku, ki je ležal na bližnji mizi. in obšel me je neizmeren gnus. Dotaknil sem se bil tistega umazanega, vsakdanjega življenja. V tem trenutku sem spoznal. da ugaša srečna minuta, in spre-leiel me je strah. Spotrml sem se sentimentalne noči tam zunaj, srebrno-sinje mesečine, širokih senc na cesti ... . Vstali smo ter se odpravili, da bi uživali zunaj na samotni cesti srečo te čudovite noči.
Pihal ie veter in nizko drevje, ki je stalo sredi prostranega trga,- je šepetalo in se nalahko zibalo. Svetloba je bila izginila iz neba: siva mokra megla je bila legla ol izhoda do z:i-Uioda.. Ljudi je le malo na cesti; tu-Ipatam se je prikazala sključena po-istava ter se izgubila v stransko ulico. 'Šumelo je vse na kokoli — nejasen
1	sum, ki je prihajal bog ve od kod . . . i Spala je velika žival: ali že je pri-;čela odpirati motne oči, kriviti hrbet
ter vstajati.
Zaškripala so vrta tu pa tam, prikazal se je zaspan človek v spalni suknji, zazehal je. ozrl se na okoli ter se vrnil v hišo z leniri koraki, j Od daleč se je oglasilo drdranje voz. 'Nenadno je nekilo v bližini zaklical i neko ime. Ta kričeči, surovi glas me |je ranil, kakor da bi me bil kdo udaril s pestjo po glavi. Solze so mi ; stopile v oči in začutil sem se neiz-i merno nesrečnega. . . . 1 Tako je prihajala vsakdanjost s J svojo brezobzirnostjo, s svojo umaza-
V ~	^B-^K^K. ^H^^^^^B ^H SB mM ffife
r >H^BH ^H ^m H ■ B ^B SfBH H BH ŠJfc
STARI MOŽJE
JUa možje srednje starosti.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možic, ki bolehajo — možje, PE^^BWB-M	ki so bili nezmerni, prestrastni ia ki so pre v i> iiam ; možje, ki so slabi,
fljHBStX^lvjt;'nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti moijo morajo pl-NJgiS^^v oati po našo brezplačno kniižico. Ta knji;.ica pove, kako mežje HV .1" ^vO'^'ZzlNjrr1^^^!^	uničujejo svoja življenja, kako zbolijo is zakaj se ne smejo že-
^rAr^C.	T^T^^v	dokler sj v takem stanju.
~Lr-_\V\o	v"	knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako
1-- (-	se na domu privatno, tajno in z malimi stroški temeljito
o=Jrs.v-i zastrupljen jo krvi ali siftlia, tripor, -^^^^SlLiZi^Nv^—I \ slabost, splošna oslabelost, ,-guha spolno
Pr—— Sj -----------T^ moči, nočni ^u bltet^, rovmatiiem, organske
1 ~ j	>1 - *====4 bolezni, želodec, jotra, mehur in ledvične
BOdrezsk u brezplačno knjižico.
Pošljite ciar.es.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aas. 300. 22 FIFTH AVEL. CHICAGO.
GOSPOD J t- -Znnlrr.:« rr.c ;.r.n nlb-i. « .lt<m nudite Vašoknjk-
^r:::1:::::::::::..............
io>t.j<i. in b«>ž.j:i ura sjioznanja jc ini-ii!a. kakor da bi ><• ne bila jionulila ii-koli . . .
Stali si i io na «-• —ti. -trail :i ■ -: • očeh. T;ikra j«- prida mimo dolga •rsta nu.ž v uinaz.a ili. «»'i:h>-«-:.;u ekaii. < »brazi k«•-.'•«- i. ted.; ; in i o-:aveslni, težke roke i.i ž i ija ve. K a ■c je ]>o; :.alo na ]»t «>dpa>nikih in Idu-'.ah. nškroplj« ni b od apna. ^o In.i zi-larji, ki -.i -ii :;;i delu. Stopali -n m -no nas mul <■. s krepkimi, trdin . k« — a k i. Nihče izn. • i I >e ..' znan;;! za i as; ie .»kiju - i. bradat a rt z zglajenim. u-iijatiru «•:»-.-;. m >«• ji- ozt i a nas z :u A-o za> - .1. • ]•«>-lie.lom. ]>ljnnil je v -ti it; t«-r ji- »el mi svtiji poti za lirugin.i . . .
Ni.- io	' *<diko _ i.n. da bi -e
•pogledali ill •':! bi -i segli v 1" • «.'■ love-n. S ran - je b '■> ; i . ili mi:«> •o neizmerno «•- m - ,«•.
To in ono,
Črtice iz zgodovine kromairja.
Ni je m ur« I a niš . kjet bi .e jt.1,'. lan za ti ne v oni ta pr«-.^»ri-t a:	a-
>e zemlje in ie malo jih je. vi \ «-ieli približno kaj pove«lat i <> g.. -l ini te ra.- i ie. K.o »<> ad. i S. -a ei .eta 15Iti . .Južno Amerik«*, »o ; ašii :am pri ljudstvi n ••\«>. ki -<• jo _<r»- -Iivalci ondotuih dež- : iloiiivali iz p?.-suš.-ntga krompirja. io v a/., o i;:-;-iiuo, ;>rt'Z kt«-i bi ~e «ia..«*s . ne moglo živ«-;;. >o S;am-i j»o! em v ii'». stoletju pri ie^ii v -j.a «• <i- /«■ ■ i: •n jt> rabili ; udi ed: .o v to, da m> z. njo olepša .ali	vrtove. • »d to i
so prinr>li krompir na Nizozem--.««. v Italijo in Anglijo, kjer pa -«• ni udomačil in 1 udi iti .»kaša!«« zasadit: večja polja - krompirjem. Zgodilo ^e je celo. da -o sicer sadili krompir, a iilso prtšli na to, «la b, ga izkopali iz zemlje, marveč so skuhali pripraviti ua različne lačine »»ae Zeh-ne krompirji-ve jag<i«le ai ia~ i ti. kar jim seveda ni moglo ttkaiii. Leta 1->SS so prine-li kiompir na l>unaj iii leta lGlti se je v prvi«- pokazal krompir — tedaj seveda še kakor s!adci«-a — ni mizi nemškega cesarja. prvem času toraj so bili najti :.a-adi krompirja te po po-ameznib viiovi'i i;; j - ta v obče vi ija I kal,or s!adš«-;ea. še le o-kolu leta lbSd so z;ičeii nemški kmetje na liavarskem pvi«lelovat i krompir na p« d j u in v večji meri. lv«> -o višji sloji uvideli. «la j-e rastlina veliki- vred n«».t i. so jo začeli «luhovniki ]iporoča: i s prižuit-, a le počasi »e je udomačeval kakor jed. Kinmpif-jjevo juho je izumil ni-ki Francu/ ki j je ]>otetu dobila tudi njem ime. Kako počasi >e je udomačeval krtuu-I>ir. je videti iz tega. da je za ukazala nemška država p<j veliki lakoti leta 174."> sajenje krompirja zakonitim potom. Kaj bi pa danes bilo brez tt preko ris t ne rastline
Koliko narodi čitajo.
Oil vseli kulturnih narodov «"-ita največ Nemec. Glasom neke statistike izdaja Nemčija na bin okolu 27.(M)( najrazličnejših nemških novih knjig Potem pride ua vrsto Francoska z 1; tisoč *2.~>2, nato Angleška z (X>42. Nt četrtem mestu s«> Zjetlinjeue držav« s 7804, sle«li'mala Švica 7U04, nat( Italija s 0105. Nizozemska s 3190 ii 1 Avstro-Ogrska z '2'V2'2 knjigam'.
\'si ostali kulturni narodi imajt ■ nianjo produkcijo.
>,	Jt ^T.
Po sedmih letih.
A* neki v'a'-T T	av-'
>:a Ogrskem so pred T b ('i_a..'. kiadli pastirja P -i n I Mji t .-•.!< n -•etnega >iin-ka. tlr«-Ž'.iki ta'-1 šil za ( igani. ali ni :- ii i id-<• zaslediti ia tako >e ■■ iz. :'d i>: ... v-aka -le l. 1;	-o /. i ..
ia >o >i»ička za . <1 i i,- »i: . pi ii ; icko iko d.uev s j i i i 1 k i,; i1 -i
»'•ek -i ar l:5 --o : . ■ ■ -1 • < 11 - ■ -•.,»-znal: izgubljene--., -i .-ka. P- ,o e ol ;po. edovak da ga " prt- 1 . i , -ki 11,'K-an < igan vjel. mu z. r.»!». •• /a-111:1- ! .ista in - a ako >pravi na »z Potem je s l iga be' a.nI. Slabo -mu ,.i godilo, ker -o ga < i_aai 1 radi. No. ko -o > :š'i ua . ;:/. ■> Ogr-
-l:o blizo občine Laku -a. -o tam Fi-
—-.«•	e-iii .... l.uvii.i ..i |„. O L* ob-
'asti.i.ia : ■"«• da • idi /a n-^ka, da je kil .. • «. '1'o'i. i.ia k- ..f. .ka v ; ii-a r*>litei em. a proti t iga u>m je nve-; o kii/'-a-ko ; «•>;« pa.i.-e radi tai-
Kcliko stane av-tri j ski državni zl>or?
S' « oš .; /a !	i- ie'.« —o proraču-
njeni na 4,0S2.<»87 k.o :. kar pounmj i '■isproti broken t J,.; p , ,š(-k Lil 1 <»' kron. Ta po avka j« bila -opc: za >' i 'J-10 k ' o i v. čja. nego leta L'"S. S?: oŠ ki za d ža d zbor -o znašali i ta lS*o l.lo t.fHJ kron. v 2J le! i i -o toraj i -tli 2.t»10.07.> kr<> :. skoraj za "JIM* o.L-kov.
RED STAR LINE.
Plovltba med New Yorkom in Aniwerpom.
Redna tedenska zveia polom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	.KROONLAND
18,694 ton •	'4"	1 ?, 1 «5 ton
FINLAND	VADERLAND
12,185 ton	i " "T" " v	12.018 ton
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Gaiicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami jc dvojna direktna ž.«, lezniška zveza.	I
Posebno se še skrbi za n«lobno«t potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji 1 malih kabin za '2, 4, G in S potnikov.
Za nadaljne iDtormacije, cene iu volne lidtkeJuObrniti se je na
RED STAR LIINE.
No. 9 Bread way \	1306 "F' Street. N. W.,	205 McDrrmol
new yorki	Washington, d. c.	winnipec.man1- ;
84 State Street.	219 St. Chariei Street,	319 Gaary Street.
BOSTON, MASS.	NEW ORLEANS. LA.	SAN FRANCISCO. CAL.
700 2nd Ave..	90-9G Dearborn Street.	121 So. 3rd Street.
SEATTLE. WASH.	CHICAGO. ILL.	MINNEAPOLIS, MINN
1319 Walnut Street,	900 Locuit Street.	31 Hospital Street,
1 PHILADELPHIA PA.'	tST. LOUIS. MO.	MONTREAL. QUE
Pozor slovenski farmerji!
Vsled občne zahteve, naroČili smo tadi/ ]etos rečje Število
pravih domačih % kranjskih^ kos #
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste i	se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
Cena 1 kose jo F»r! večje] naročltbl znaten popust ^
! V zalogi imamo tudi klepaliio orodje iz finega jekla in |	pristne * "Bergamo" brusilne kamne (omIc.)
| *jena l garaitnre klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30r. » Rojake opozarjamo da se z naročili !	požurijo dokler zaloga nn poide.
>	Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order.
|	Slovenic Publishing Co.
83 Cortlandt St.,	New Vorlc, IV. V.
Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota.
I
' kkorporinnt dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY,'MINNESOTA.
-» -te. »
-	BBADNIKIi £
jntr
PredaedniS: FRANK MED08, »483 Ewing Ara, So. Cfcicago, DI
r Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa f Glavni tajnik: JURIJ L. BROZTČ, P. O. Bo* 424, Ely, Mina
Pomota! tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 883, Rock Spring«, Hyoniflg.
^JBUfajaik: IVAN OOVŽE. P. 6. Box 196, Ely, Mima
VADXOXJTIO:
XLOJEIJ VIE ANT, pred«odnik madzomega odbora, 1700 E. 28tb St
Eorain, Ohio.
IVAK PRTMOJtlC, IT. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL aaiaornUk, 115 — 7th m**^ Calumet ffiekigaa
FOEOTKI ODBOft:
IVAN KERflSNIK, predsednik porotnega odbora, P. 6. Box 138. Bordine, Pa
IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx »5, Ely. Mina STEFAN PAVLISIC, tretji porotnik, Bx S Pineville, Mina
'i T	. » ■ 0 ■ ■ ■
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chieago St yolJatf
■ ■ ■ o » ■ i
Drnltveno glasilo j« "GLAS NARODA."
ft..
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Drobnosti«
/ KRANJSKE NOVICE.
Nemškutarica — detektiv. p<> ne-
davn«) končani vojaški bakljadi v Ljubljani je jKttlalo obilo občinstva pred Prelomov -jioiiuMiik, kjer -o pa varnostni organi t>b<-iti»tvo prepodili.' Večjo dru/.ba je nato j>oj»olnonaa it ar no podala proti jH.šri. hotee oditi v *'Zv«-/.do . Ti »i la j 'olit-ija jiaj je /abnuiila tudi to i^.t. nakar -o odšli proti tivol-ken. ditvoredu. Kar pri-skoči k tamkaj -tojeretuu stražniku IX. I.lierle, modistiuja v Setenburgovi ulu-t, tu zahteva. <lu mora aretirali « i o dražbo. Ko ji* nekdo gospodov prosil za i»oj«>mlo, je izjavila stražniku, da j,, s! šala, kako je družba ščuvala proti Nemcem. S veda, ko se je to junakinjo [totem vprašal«* po ime-, lit«, ju je tudi prav junaško odkurila.
Iz dekliškega liteja v Ljubljani, t'. I
. .
kr. mint-lerst vo za uk in bogoca*tje I ji iM.tr lilo imenovanje Janka Mla-j karja za defluitivnega veroučitelja na ljubljanskem dekliškem lice ju.
Strela je udarila v župnijski hlev v Zasipu, lllev je popolnoma pogorel.
Nesreča. Ko je 1«. av- pripWja1
Kalanov hlaftec voz [teci v lioziuovo 1
hišo v Kolodvorskih ulicah v Ljub-j
Ijaut. zadel s«* j«> jire^lnji del voza ta-1
ko n srečno v stran*ki -teln-r pri dvo-M	.i i	... , , .
iiscitiu vrat m. da -e je i-u podrl m padel z vso tež«) na enetra konja, ter! t!jst«'ga nan ali jhxIiI na tla. I »a se j« I zivai redilo gotovega [Mt^ina, gre v prvi vrsti rast službujočemu stražniku l-'ran O k ,>ki, ki je v p>tu *vo,jega obraza reški ulxtg© žival iz mučnega položaja.
Ura se i mu je dopadla. Ko je 18.
avg. neki mizarski vajenec pri neki I stranki v Ljubljani delal, je izmaknil t srebrno uro ter jo »prav il v sUiit kraji v strauisru, kjer bi jo ne bil mvgel 1 i:ilu'*e zapaziti. K mulo po njegovem \ • >< 1 hod u .;<■ stranka zapazila. da ni ur t- j in lo tiaz ianila policiji, ktera je va-j t tea prijela, nakar je ]>oka/.al, k je i j« ura. Izgovarja i*\ da ure ni hote! ukrasti, ampak da jo je vzel le zato,' d;« je iia njo gle«ta1, jK»le:u iu jo pa j bli j m d o/. 11 nazaj na njen prostor. Čel mu bode to soduija verjela, je dvotn-
Pomlad j« spet. Du 1». julija je
j.oltila to«-a sadno drevje [»► nekterih krajih krog Mirne peči (»ojtoluoma. Hedaj pa je za. clo drevja znova J
Umrl je p«» kratki mučni Udeznt 1». ! avg. Ivan Terpia* t"' dt»maie Karol-'] ink. 11"- ini', in uo-iil di ar na Nutui ji
Anton Lehrman, j rej strokovni j< vodja I. kranjskega jH*rufninarskega I i /i odi v S''ki uri 1 iiiblbiiti I »i I
,'M let mi »r. do I u i, neozdravljivi bo- i lesni. Pokojnik j* teoret i«" !i«» in [»rak-t v
»•Ivo, bil je pravzajtfirv edini sloven-U ^ki pravi strokovnjak v perutnina*-p stvn. H«»^ato znanje si je pridobil s
letini, praktičnih izkušenj in s poto-; 1
če ne«,-'*« jtet Mtui tarske zavod *. On I
k i anj»ts«ga «iru»tva ?.a rejo maiilt zi-i»
kovaejra li*ta •• Perut hinarja \ F- j
iiii ^val je za njo v prid »piožuemu t
|
blagru več, kakor ;-<> mu do]H»ŠčaIe njegove razmere, iu kakor se vedno godi v (ii!vi!i okoliščinah, izkusil je ,-rav grenko na si*!>i resnico prislovi-< «*: *'N«diva! /no-t je [»lačilo sveta." Naj v miru počiva blagi mož, ki je '. ia! samo la„Liti. a ničesar vzeti v -voj prid! Neznanec, ki j. pred nekaj dnevi to.iil v I .j ubija .lici in za kterega ime s. -e takrat ni vedelo. je sedaj do-'itiaJo, da je leta 1S!)1 v Mošnjali na bne ijskem rojeni in tjekaj j »ris loj ni Fran l'in-. ki je bil zaposlen pri po--b»b!je:iju [n kopu. Potegnili so ga 10. avij. './. Ljubljanice.
Cd strele zadet je 10. avg. umrl mrliški ogleda Jos. Zupan, ko je ravno ko-i! na polju. Čudno, da je tudi lansko leto i—t i dan i;i skoro i?,ti uri [losiiil v obližju neki kosee žrtev strele.
Železniški tir j>ojuavljajo na progi med Si^ko in \ tžtnarji. Deloma pre-l-erel stare in obrabljene železniške pragi- zamenjujejo z. novimi, ktere do-važajo po večini iz Medv«»d, kjer imajo glavno zalogo primerno pripravljeni! in prepojenih železuiškov pragov. Olge«' leni tudi polagajo nov - relze •šJer .!«■ to ravno poireba. Ker so se začeli kazati tuintam tudi vren enski vjdivi i:i dolgoletna raba železniškega nas pa, vo j rit > i tu L s toza luvnimi [»opravami. Dela >e bodo j»o progi iiadalj •vala.
Nadomestna volitev državnega poslanca na Belokranjskem. Minister-stvo za notranje zadeve je razpisalo nadomestno volitev državnega poslanca v 11. volilnem Okraju kranjskem, ki se ima vršiti vsled odložitve dr-žavnozboisk ga mandata državnega poflaiica 1'rau Sukljeta, na dan 18. "k t o na 11)10, morebitno ožjo volitev na dan 23. okt.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Sokolstvo in vojaštvo. (Grozovit -trah .)«■ moralo imeti celjsko nemštvo, >ovodom sokolskih slavnosti. Pomi-dite, zastopnik celjskega mesta, žu-»an dr. Jaborue-_'ir, je izjKtslovai, da , i« imelo vse vojaštvo, kar ga je v Ce-! !.)<>• radi slovanskih gostov "B^reit--clialt" in v-ak mož je dobil 120 o-! -trih patron. Vojakom je bilo stro-i — o ] tre povedano gletiati sk«>zi okna nimo korakajoče Sok<de. Ko so bili u |w>mladi t urna rji prišli v Celje, te-daj se je vojakom eelo priporočalo, naj si «»gledajo telovadbo. Strah pred ■>« kol st votii je pa menda j»rršel od > 'jskili neuiškutarjev tudi na voja--ke kroge. Ti vojaški krogi so radi Sokolov [»omnožili j»ri muuicijski zalegi straž«». Take «wlredbe meje že' ia skrajno smešuost. Sicer je pa mo-I so bili odlični krogi prepri-1 r*ani o n j>ot i ebnosti takih čudinlh od-vdb, toda s temi odredbami so hoteli I '.ate liti v slovenskih vojakih sovra- ! »t vo do Sokolov. Dosegli so' seveda ■avno t::isprotno; ne sovraštvo, mar-' «č navfiu.šeuje je najK»lnjevah» srca; 'oven-kih vojakov za slovansko so- I toUtvo. Tudi slovenski vojak ve, kj I •o njegovi prijatelji, kje pa sov raz- j liki.
Velik požar v Rogaški Slatini. Ihte ; «. av g. ob uri zjutraj je pričelo •
uniadoma goreti v levem traktu veli-c".M kopališkega poslopja v Rogaški *datiui. Kdo je za žgal, se š? ne ve. j ovori se, «la je prevrnila neka dekla t ^i je spala v mali sobici pod streho «etrolejko. Ogenj	z neznansko
lilrico razširil, tako, da je bila za itkaj minut cela streha levega in
4	" j. . ' .■*'	!
[srednlcčk teakta v ognju. Kopališki |gostje,* lairai 40, in muzikantje so
tsrefYn* nšli izirorečega p«»slopja, a rešili so si ie golo življenje; mnogi so zgubili ves svoj dragoceni nakit in denar. Požarna hramba je bila takoj na mestu in s? je v prvej vrsti tru-jilila ohraniti vsaj tlesiii del poslopja. Streha na levem sc je zrušila in pre-! drla strope; velika, krasna dvorana je uničena, istotak«) obed niča. čitalni-< a in salon za kadilce pri restavraciji. V veliki dvorani so uničeni vsi krasni b neški lestenci, zgorel je en klavir iu celi g od be n i arhiv. tiiorelo je celi t dan — šn celi dan je bilo tudi domače rogaško gasilstvo na nogah. Velike težave pje delalo dopoldne [>oman,;-kanje vode. Škoda znaša okrog pol {milijona kron, zavarovalna s vol a pa ■komaj 14-4 tisoč kron. V Slatini je Idio s daj okrog 3.">00 gostov, kteri bodo vsled te katastrofe večinoma (Kisli. Velika dvorana je bila že o-krašena za cesarsko slavnost Lil go-istilničarka si je pripravila velike ; množine jedil, ki so sedaj vsa uničena. Ta požar po menja za kopališče | veliko nesrečo, ker je provzročil prehitri zaključek -sezone. Veliko kopališko poslopje bodo morali prejkone sezidati popolnoma znova. Proti večeru je dosel v Slatino deželni glavar , -rof At tenis in si je (»gledal škodo. Kopališče j v deželna last.
Oboževatelj Hohenzolierncev — rešitelj domovine. V minolem juniju je grozila Avstriji strašna nevarnost. Tam v nemškem Gradcu v zeleni Štajerski se j • naselil onega meseca najnevarnejši ruski špijon. lkesiarja je imel več. kot avstrijski oficirji dol-gov. zato ni čudno, da so se nekteri zadolženi lajtnanti kar metali za bogatim Rusom. To seveda avstrijskim natri.iotom ni moglo ostati skrito, zlasti pa ne oboževatelj *m Hohenzolierncev. zbranih okrog ''Grazer Wo-chenblatta. Vseuemcti 1'oschu, ured-nku imeuovaneira lističa, ki irfia najbolj lin detektivski nos, se je posrečilo še pravočasno razkriti n*-*varno ; iče*je ruskega vohuna. Imenovani pru-aški listič se je topil samega avstrijskega patriiotizma, ker se je njegovemu uredniku posrečilo rešiti Avstrijo. Ampak čudno smolo je invl ;>atri.jot Poseli. Avstrijska polic'ja. ki zelo rada verjame bajkam o vohunih in irredentarjih. ni hotela kar tako verjeti Posehevi bajki. Uvedla se je sicer stroga hišna pre:skava pri "ljogaiem" Rusu Horisu Kobalevu in I j ri poročniku Bittersmannu. In gl -j-ti1. jui Rusu -o se res našle zelo kom-prouiitnjoče stvari! Poln kovček načrtov raznih avstrijskih hotelov — o neplačanih računih! Pri poročnika Bittersmannu sc ni našlo nič sumljivega. Ti "dokazi" za vohunstvo so bili pa premalo važni, zato je državna policija odstopila celo zadevo mestni pol:ciji. Od m:stne policije je stvar prišla do vojne oblasti, ki je pa napravila, kakor se pravi, zelo kratek proces. Poročnika Bittersmanna je vrgla na cesto samo zato. ker je po-[ ival z inozemeein. S tem je bila vo-' b un >ka zadeva odpravljena. Zdaj sta nastojiila [>roti ovaduhu I'oseli u Kobalev in liitt rsmaiin. Te dni se 1 je vršila [noti "rešitelju'' Avstrije pred okrajno sod ni jo v Gradcu ob-1 ravnava rudi razžaljenja časti. Dasi je I >it tcrsniann jiostal žrtev neumnega \'senemca. je bil vendar toliko ve-I likodušen, da j ' hotel Poseliti odpustiti. Ker pa Kobalev ni hotel od-i nehati, ie tudi Bittersmaun zahteval.
!:t sc obrekljivec kaznuje. Obravna-I vji se je pieložila v svrho zaslišanja i nekterih prič. Ko je ovaduh Poseli [zapuščal sodno dvorano, j' zaklical: "Če bodem obsojen, odložim takoj .ivstrijsko državljanstvo in otljwtu-: jem iz Avstrije!'* Ta izjava je vse-, kako značilna za mišljenje vsenem-j škili patrijotov. Seveda, za velikansko blamažo — pardon! — "uslugo" ! domovini l»i pač moral prejeti plemeniti 11 r:\sitelj" kak \-isok re«l, ne pa-da mu zdaj groze celo z zaj»orom in
ričetom!
Cesar je sankcijoniral štajerski deželni zakon za regulacijo Pesnice.
Z mlekom zastrupili. Iz slovenje-.rraškega okraja se poroča, da se je G osob MastinŠkove družine zastrupilo z mlekom. Zdravnik je rešil družino, j
Kje je IVAN VIDMAR? Pred letom dni je bival v Missouri na farmi, zdaj pa biva nekje v Illinois. Ker mi iii znan njegov naslov, so vljudno prošeni rojaki, 'kteri ve za njegov naslov, da mi javi. ali se pa naj" sam oglasi. — Urban Olivani, P. O. Box 72, Moon Run, Pa (0-8—9)
KRETANJE PARNIKOV.
LA PROVENCE odpluje 8. septembra v Havre. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 8. septembra v Bremen.
LAPLAND odpluje 10. septembra v Antwerpen.
NEW YORK odpluje 10. sept. v Southampton.
CELTIC odpluje 10. sept. v Liverpool.
ROTTERDAM odpluje 13. septembra v Rotterdam. KAISER WILHELM DER G ROSS E odpluje 13. septembra v Bremen.
MAJESTIC odpluje 14. sept. v Southampton.
ARGENTINA odpluje 14. septembra v Trst.
LA SAV01E odpluje 15. septembra v Havre.
BARBA ROSS A odpluje 1"». septembra v Bremen.
GEORGE WASHINGTON odpluje 17. septembra v Bremen.
ST. PAUL odpluje 17. sept. v Southampton.
KKOONLAND odpluje 17. septembra v Antwerpen.
KRON PRINZ ESS IN CECIL! E odpluje 20. septembra v Bremen.
RYNDAM odpluje 20. septembra v Rotterdam.
ADRIATIC odpluje 21. sept. v Southampton.
LA LORRAINE odpluje 22. septembra v Ilavre.
Kje se nahaja ANDREJ KRAŠO-VBO, po domače PeŠakov iz Dišeče vasi fara Sinihel pri Žužemberku? Poročati mu imam več važnih stvari. Akt) kedo izmed rojakov ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Joseph Mer-var, loDl E. 301 h St.. Cleveland, O. (2-9—9)
NAZNANILO.
Cen j. članom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa.
Na redni seji meseca avgusta 1010 je društvo sklenilo sledeče:
Član, koji ne plača ročno vsaki mesec mesečniue in istega meseca oboli, se mu za isti mesec bolniška podpora ne nakaže. Dalje, ako član ne plača meseučine dva meseca za poredoma. se taeega člana suspendira ter nima pravic do {»odpor?.
Pomisliti je treba, da društvo je primorano plačati asesment na Jed-noto za toliko članov, kolikor je o-znatvnih v asestnentu. ]H»slanem iz u-rada Jednote. Od kje naj dobi društvo potrebni denar, da istega plača ? Vsaeega člana je sveta dolžnost, da plača svojo mesečni.no pravočasno društvu, ako pa tega ne stori in če se ga zato suspendira, naj pripiše krivdo pozneje sam sebi. ne pa društvu.
Dalj:1 se je sklenilo tudi. da so redne mesečne seje zgoraj navedenega društva od sedaj naprej vsako tretjo nedeljo DOIOLDNE in ne p«»poldne kakor dosedaj. Pričet?k točno ob i). uri v društveni dvorani v Conemaugh, Pa.
Oddaljeni člani naj blagovolijo pošiljati denar za mesečnino naravnost na tajnika društva. Za vsako sprejeto svoto, namenjeno društvu, dobi dotičnik pobotnico (potrdilo) od prejemnika. Ako se bodo oddaljeni člti-ni ravnali j»o tem navodilu, ne bod,-nikdar nepolrebnih neprilik in izgovorov. "zakaj so me suspendirali, saj bi bil plačal." To nezadostuje. zadostuje pa. ako se pravi čas posije denar na društvo.
Prosim toraj cenjene člane, kteri so s tem prizadeti, da spoltiijo svojo dolžnost in prepričani bodite, da bo vse v pravem redu.
So tudi člani, koji pošiljajo denar za društvo rojakom, koji ni.-o v odboru. Tukaj naj bode [»ojasujeno takim članom, da ako društvo ne dobi istega denarja {travi čas v urad. ter da sledijo za taeega člana pozneje neprijetna posledice s suspendacijo naj zopet tak uJan pripiše krivdo sam sebi.
Frank Perko, tajnik društva. L. Box 101.	Conemaugh, Pa.
m.« ir>v v o
Iščem ANO ANŽLOVAR, rodom Sla-vonkinj«^ Za nje naslov bi rada zv*-de!a nje prijateljica. Prosim, če kdo ve, da mi naznani. — The-j rese Iv naus. Eben Lad spur. Eben Junction. Mich.	(:;-7—D)
SLUŽBO IŠČE.
!
! Bartender in muziknut na bando-nion in harmoniko, kteri govori slovenski. hrvatski, nemški in angležki jezik, želi dobiti službo. Kdor ve za kako mesto, naj javi uredništvu (IU.s Naroda. 82 Cortlandt St., New York, j	(0-7—9)
Ne pozabite, da edino jas igem ERIN JE VE O iz importiranegs brinja.
BRINJEVTC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoii-
ijam.
DROŽNTK, galona f2.75. Razpoli-ljam v sodih od	do 19 sli 50
galon.
TROPUCJEVEO, galona $2 5«. —
Razpošiljam v »odih kakor drožnik
CONCORD DOMAČE VINO, na 50^; v «odih od eal
CATAWBA DOMAČE VTHO, gt Iona 75#; v sodih po 50 gai. Priložite naročil« tudi denar. JOHŽT KRACKESt,
Krči m, OTm
Ali hočete dobiti nekaj pojma 0 ANGLEŠČINI in
AMERIŠKI FISAVI?
Pilte na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popoluoma zastonj. Pilite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 0119 SL. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland Ohio.
pozor
f, ;	rojak?!
cL/ Kdor kupui« ^fiSte^i^ft^«^^	uro ali dru*c
^fcf^fej—iišSt^^	zlatnino. n » j
j>iše po lepo bU
kani alovensm cenik. Cene m celo nizke, oziraje m na blairo. Mi pošiljamo božična ln nevotetna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite dat>es po cenik.
D ERG AN C E WIDETICH & CO., 1622 Arapahoe S*., Denver, Colorado
POZOR ROJAKI!
fffirffi?.!**^	zarast las, i.a.koršnt
^^ "	krasni brki poi>o]-
noma ziastejo. Reomatizeii v rokah nosrah in križičah v p uneh popi>lr.'>ri a ozilravim, kurjaOt'esa bradavice, potne nojre iti ozeblin™ se popoinoma odstranijo. Da je to resnii a jam. im z $50U. i'iiit* po cenik katerega pošljem zastojn.
JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69	CLEVELAND. O
NARAVNA	JŠ
& kalifornijska yina ?
g NA PKODAJ. g Jf De*r» čra® vino po 50 do 60 ct.
A/z	gslon b posodo vred.
fif Dobre fee* vino od 60 do 70 ct.	£
S t	g»lon s posodo vred.
/	lzvrataa tropavica od $2.50 do $3	&
A galon a poeodovred.	"v,
|V Manj nego lO galon tuj ^S
nihče ne naroča, ker manje ko-
ličine ne morem razpošiljati,	fig
Zajedno z naročilom naj gg. na-	v*
1L roeniki dopoelie. o denar, oziro-	W
JfS( ma Money OiwlBf.	f\
«7 Spoštovanjem	—
Nik. Radovich, ^
^ #94 Ver Moat St., Saa Fraadtce, Cat, ^
^^ ^^^^sai®^^
CIGARETTES
napravljene so ii samega izbranega turškega tabaka, ter imajo -j;tko dober ukus. kakor cigarete najboljše vrste.
Kipite bakso csmsl
Poskusi:* eno	in nil tiar
»c boJetc iet.^	kake
vi.te. Prei.'sed^.k
cinjen .i	v ne „1&re J.. jjti	J
Lo^ri:.. »<.,;.or »o T URKEV	/
RED C IG A P. F. TTE3.	/ts
PRODAJAJO SE Vi 2!! TOB AK\RNAH. ^
P. Ananryro?. karporac'ja The American Tobacco Co.
! SLOVKXCI IX SLOVKXKE XA RCK'A.TTK S F. XV 4 * li LAS XARO-' l>A- \ XAJVK'. d T IX NAJCEXEJ.SI SLOVENSKI DNEVXIK!
Spominjajte se stare domovine in družbe
----§> SV, CIRILA IN METODA @__
Zahtevajte in kupujte Ciril-Mete dove smodke in vžigalice
Ako storile tako, spolnujste VaSo narodno i]c!/nost
Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci r.c prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavra slovenska društva, da si pa nabavi o v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ai-pak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobitek za svoja društva.
Ciril-Metodove smodk« ra>po£il"arro tudi pesawerrsikor ?i cm Amerike in sicer HO komadov za $2X0, H krm. za 5 3 60. t r.- ha-vanske pa 50 komadov za S3.30, 100 kom. za $7X0 po.-tnine \ r :o.
1'ojasnila dajfjo in naročila sprejemajo glavni zaiagttel i za Ameriko:
a. ausen 'k & co. »2 CORTLANDT ST., NL\VYORK,N.Y.
^	r®3 Velikazalogu vina in žganja.
\	m Ma-ija Orill
?	i-	Prodaja bc!t . po. ........... 70.; gbi or
I	K?	črno vino po .............5f>c "
4 fmmh^ Droiai k 4 gaione «a....................111. JO
Brinjevec 12 steklenic ta...............»12. C
Jl7|igali 4 gal. (sodček) za.................1
U	obilno narorbo se priporoča
}	marija QRILlw,
| 6308 St. Cla r Ave,, N. I	Cl jve and, O
EDiNA SLOVENSKA TVRDKA,
zastave, regalije, znake, kape
pečate in vse potrebščine
vi	za društva in jednote.
j'i ;
Delo prve vrste.	Cene niaskc.
T j	F. KERŽE C0.
26I&S. UAWNDALE AVK..	CMICACiO, 11 .1 .
- SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. -»
Phone 2-4f».
FRANK PETKOVŠEK,
javni notar - Nctsry Ft'blic,
718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL,
PRODAJA fina vina, najbolje igar.je te ixvrstne sneotke— patentovana zdra vila.
PRODAJA volne listke vseh prekornor 5kih Crt.
POŠILJA denar v stari kraj ranctJjivc
in p<>Steno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-_joča dela.__
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork.
-	Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	8 - Podružnice -
■ S,Hrt, Client, Trst •	ŠlC" j™ S po^4^ °|o	I - Spljet, Celovec. Trst^
in SanjOt.	Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	1 I_in Sarajevo,_-
-	Dolnlika glavnic« •	Nal zastopnik za Zjedi^jene države je tvrdlia	I = Rezervni fond •• K -♦-OOO.OOO. -	FRANK SAK8BR CO., M Cortlandt 8treet, New Vork.	1 "	300.000.
^ Slovenci in Hrvati f Hf—	i
Naznanjam, da sm edini rojak vtem mestu, kteri imam Saloon	i prve vrste. Točim ve«lns izvrstno "Chic&go Seip»" pivo in naravAa kalifornijska v na. Poleg tega so vsakemu rojaku na razpolago prav ukusno	i urejene spa^ie »obe.	" Svojim gostom, sem ob vsakej priliki na razpolago.	j Svoj k svojim	" Da-Ho Radotovlch, Berlin Bar-	i e'epkone 2336. S&lt Lake City, Utah.
-^nuanw^"nm,
Vstaoevljeaa dne 16. avfoata 1904. "iioi po' irona .22. aprila 1909 v detail P»nna ♦ sedežem v Conemaugh, Pik
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL R0VAN8EK, R. F. D. No 1, Cenemarnjk, Pa.
Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Coneman^h, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VID RICH, P. O. Box 623, Conemauffc, Pa. % Blagajnik; FBANK SEGA, L. Box 238, Conemaufh, Pa. Pcmoiui blagajnik: IVAN BREZO V EC, P. O. Box i. Constmasfk, Pa.
NADZORNIKI:
I
; JA<Y)B KOCJAN, preda. nad«. odbora, Box 606, Coneman«h, Pa.
FRANK F KRKO, nadzornik, L. Box 101, Conemau«fe, Pa.
ANTON STRAŽIŠAR, nadzornik, Box 511 Conemaugh, Pa.
'.g**	1 POB0TH3D:
&LOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Danlo, Pa MIHAEL K RIT EC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAH GLAVIČ, porotnik. P. 0. Box 323, Conemaufh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
I. K. BRALI JE*, Groove St., Conomaach, Pa.
- -
-a-
tVijona društva, o tiroma njih uradniki so vljudno proleni pošiljati |K>r naravnost na blagajnika in nikomur drugem, rse druge dopise ps na glsvnefa tajnika.
V siuiajo da opazijo druitr«ni tajniki pri me*e?nih poročilih, ali
wploli kjers.bo.il v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se ie nomadoma naznani na urad glavnega tajnika, da m ▼ prihodnje popravi.
OnltfiM glasil« fm "(ILAS »AJfcOD* "
Iskalci biserov najtoku Sv. Duha.
Povest. — Ruski spisal Emilij Mušik, preložil KrutograjskL
Solin**- je ravnokar vzhajalo, ko sem b«' bil povrnil U njej, preskrbljen z v-eui optrehnim. V*»i stanovniki otokov i >»o bili /i na nojfah, kajti ve>t o prijetj-« pl. Ka>tilja in -mrti Anjrle-ieii »• jv bila raznesla hiUkoma na-glo. Očita, vojake in ujetnika sem na«« ! /v ob tnoiju pripravljene na od-bod. Moj ot"e se je nmd.il ■/. ukreanjem, kajti vi del jo, tla je sredi / dvarjev na otoku Sv, Duha bilo mnogo privržencev pl. Kiotilja. v* led fc.sar so je leta na.-taii:[ na tem otoku. Erna je tudi bila na obre/jti in sedela jnileg razmesarjene roke An-jrle/eve, katero so bili položili ua nosila iz vej ter jo [>o-krili & kimoni neke tkanine.
Jaz >em hitel s svojo nevesto strani od tega žalostnega prizora in jo posadil v ruin. < bia je brez ugovora ubo-gula; v d hj ve.-1 i in odrinil čoln od brega.
Vodu je tiho ploskala pod vslo vitlu udari i, pred menoj je sedelo moje ljubljeno dekle in jaz sem se čutil junaka dneva, kajti v-akomu je bilo zua.no, da ■-■•m premagal požerima in sredi burj • in plohe prepltil zaliv. Na eeiera svetu ui bilo io minuto človeka, srečnejšega od mene; usoda mojega ta>ta pa. odkritosrčno rečeno, me je jako vznemirjala potem, ko seru bil dos gfel .-voj cilj.
Iz blaženega opoja me je vzdramil gla.s mojo neveste.
4'Gos| o l Anton/ j«- rekla, *'prosim kreniti- iualo »traui od uoie^a čolna in ve«4*ju> pjuti oimuiu kraju, kjer .ate vi. Sil... in uiksrdo srkali ti« torero no-
efišujna mi. ,	,
»Jaz nj«cm suoiil nič hudega, ter ra-dovoljim. izpolnil ujene želje.
•f*'^o«iite tako dobri, go>jn»d Anton,' in mi -o jednoČ- j »vej te vse .'kako je bilo m to kar možno natančno, nič ne zamoleitr. Prosim vas v imenu pre-bvete Devici* in va-ega svetega patro-na, nikar ne izpustile in ne predrrtga-eite niti jed ne lieaede. * "Erna, sem dejal nežno, *4čemu i&e sporusujati proslega J To utegne vas S;- biiji razburiti.""
"Jaz t a t y *e(fm?*
"No. «'e pa žen-ka enkrat kaj želi, potem se u,- moriš več ubraniti. I Ih>-gal sem jo in ne izpuslivši najmanjše bet vice, razložil jej eelo povest, tem ra je, ker r "lijejnjii bilo zame ničesar sratnotm	-K s
"Vi >• e torej razbili čoln Kikardov ea to. «1» ni mogel sam do^jieti na otok sv. Iiybtv nt prokiSeti vas?'' je rekla-
"Da, if«»s|HHličua in imel sem tudi pravico tako pofet opati, kajti jedino ja* »em bil izvedel dot i č no novost. To mi je on sam kot razsoden človek in kav a lir priznal.
"In vi pravite, da eel o oni trenutek, ko ga je že zgrabil {tož^run, ni n& hal misliti name in je zaklieal moje imet"
"Da, gosjKsličiia, ponljednja njegova be*e<la je biU vase ime."
Ona je vstala in ifaprla oči v lesketajte s ■ morsko površje. Njen plašč je padel i ^lave in ram; vitka postava mlade devp se je čudno zalo zrcalila na zlatem sijaju mladega jutra. Erna je zamišljeno vrgla nazaj svoji dolgi, temni Jkiti.
ti, _________
"Ni i ne torej ljubite, gospod Anton?'" je vprašala slavnostno.
* * Ali s - vedno dvomite?"
"Xe; no, ako veste, kaj je ljubav, potem me kmalu razumete."
"Kaj menite s tem reči?" sem! vprašat vznemirjen.
" Ueči hočem, da ne morem postati vaša žena. kajti človtJk, ki je z vami ob enem skočil v morje, da bi uii prinesel jioročilo o nevarnosti, grozeči mojemu očetu, je bil jedini moj Ijub-ljoiiee."
Kakor stiela z jasnega neba, so me zadele te besede, ki so liijKiuia porušile vse moje zlate gradove in vesele ; nade.
"No, saj gospod Rikardo ne živi več." sem za momljal. 44l'soda sama je odločila med nama. Moja goreča lj nI reze n jwdajsa vaše gorje, gosjwdi-čna; si ga pozabite in bodite srečni z menoj.''
"Ne, gosjxxl Anton," je odvrnila oi I ločno, "jaz vam želim vsake sreče in blagostanja v življenju, ali ženska bodi družica onemu, kojega ona ljubi. Pogb-jte no. Anton, vaš oče vam dela */. roko neka znamenja!"
i5il sem talio neumen, da sem se dal premoliti iti se ozrl na drugi čoln.
Ta trenotek je padlo nekaj v morje in voda je zapluskala. Ko se obrnem
—	je bil čoln prazen.
Prvi hip Vem strahu odreveuel, potem sem urno sh-kel kurtko in sezul c revije t4gr skočil za Krn o, y vydo,
. Ali nis/ni- ji.. mogel najti^ oij,a_ je brez sled« Lr.iji-uila v globine"...
Anton je umolknil in dolgo uepre-tnično gledal na oba otoka, ki sta. ve-.dno jasneje in jasneje stopala pred
nas. 1	~"	1 -'-r
« 'e/. nekaj časa je znova izprvgovo-lil: "Jaz sem zlnilel iii ležal bolan dva tneseca. <h> je oddal mojo služIlo drugemu, mene itak ni več mikala. Domov ina mi je postala puščobna! Z Ciaki sem se odjreljal na suho zemljrr in od tam dalje v Sail Francisco. Od tega časa nisem bil videl niti očeta niti otoka < eraljbo. .. do današnjega dne. Zdajci vesle, gospod lajtnant, čemu sem danes tako otožen." —---
Pripovedovalec je umolknil; molčal -em tudi jaz ter uprl pogled na valove pl tiskajoče na našo ladjo. Priprosta. neizmišljena povest pomorščakova je napravila name silen vtis.
"Prosim povejte," sem rekel končno, "kaj se je zgodilo s poštenim plemičem Pastiljem?"
"Tega so že drugi dan ustrelili na' trgu La-Paeu."	'
"Ustrelili."
Ladjina ura je bila dvanajst in vse j oživelo ria krovu, iz kajut se je vsi-H»la nova straža in nas zamenila.
-	Oil šel sem v kaj u to in se vlegel na posteljo, ali spanec ni zatisnil mojih I oči. Moja misel se je nehote bavila s tem, kar mi je pripovedoval Anton, bivši lovec biserov na otoku Sv. I>uha. j
! Tristoletnico kapucinskega samostana na Reki
so pr osla vali slovesnim načinom dne 28. avgusta na dan sv. Avguština. I-	~<~«mJ
QEL SVET JE VELIKA NORIŠNICA.
Zelo temno bodočnost prerokuje bostonske profesor dr. Hellog človeškemu rodu. Po njegovem mnenju bodo j čez "_*.")'» let vsi ljudje v norišnici. Šte- ! vilo duševno bolnih se je namreč po-j množilo neizmerno za 100% v 50. letih. Pred 50 leti je prišlo 0000 duševno bolnih na en milijon ljudi. Danes znašajo odstotki 19.000 norcev, poleg! teh pride pa še 10.000 idijotov na milijon. Temu je .kriva fizična degeuera-eija, čemur je vzrok naž življenjski način. Učenjak zlasti graja, ker mnoge matere ne hranijo same svojih otrok, temveč jih vzgajajo s stekleni-! co. Osmina odraslih žensk umre na raku. Tudi srčne bolezni se množe; v teku :i0. let so se pomnožile le za 1^5 odstotkov. V papirjih, ki jih je zapustil li >bert Koeb. je prerokovanje, da bo ta.kozvani 4"samomor plemen" uničil človeštvo, ako ne bo kmalu resnega prevrata v človeškem življenju. Učenjak utemeljuje svojo trditev s tem. da se vedno zmanjšujejo številke rojstev z naraščajočo civilizacijo.
MALO NESPORAZUMLJENJE.
Neki angleški list prinaša sledeči dogodek: Ko je danska kraljica obiskala otok Island, jo je na njenem potovanju spremljal tamkajšnji škof. — Itazkazal je kraljici vse zanimivosti otoka, pravil ji je o prebivalstvu in njegovih navadah. Škof je kraljici zelo ugajal, kajti vedel se je napram nji zelo kavalirsko, dasi je bil že precej v letih. Postala sta si popolnoma domača. Ker je kraljica slišala, da ima škof veliko družino — bil je namreč protestantovski škof — ga je vprašala, koliko ima otrok. 1 Dvesto,' odgovori častiti starina prostodušno. Kral jica je stopila par korakov nazaj
ter je začudeno ogledovala rodovitne- j ga očeta, ki je stal pred njo z iarazom lia obrazu, kakor da ni 200 otrok nič nenavadnega. "Dvesto?" se začudi kraljica, 41 kako jih vendar morete to-irko preživljati?" "To mi ne dela ni-kakih težav, -veličanstvo." -udgoxori škof smehljaje. "Poleti jih poiljtuu-na pašo, ko pa pride zima, jih j>oko-I jemo in • snem o. *' Škof je niislil na ovce. za^tfctere rabijo Islandci isti izraz kot T^taiici za otroka.
P^A^DA IZ LETA 1663.
^	reven španski plemenita!,
s kilometerskim imenom don Maffes lia r b e r i^j -Co Ion na Seiarski, knez Car-ba gnana in Nerole, vojvoila bassanel- j ski in montelibretski itd., španski grand prvega reda, je vložil v Rimu civilno tožbo zoper občino Lueoli, ki leži nekje v Abrueib. Ku z praznih žepov hoče dokazati, da je on edini pravi lastnik sedanjih občinskih posestev, ki jih je dne 5. aprila 1663. podaril španski kralj Filip IV. kardinalu Barberinij.iL panskemu grandu baje ni za dotična posestva, hoče le za svoje namišljene pravice dobiti visoko odškodnino. Meffeo I5arberiui-Co-lomiH je že leta 1806. napravil dobro kupčijo, ko je prodal svoja naslova "knez roviauski" in livojvoda anti-coli-coradski" mlademu princu Fa-briciju Massimu, ki se je ženil pri hčeri španskega pretend^nta dom Carlo->a. Proces vzbuja med rimskipi jurist i veliko pozornost radi svojega zgodovinspega in diplomatičnega zna-čaja.
SLIKAR IN CESAR.
Dunajski profesor Henrik pl. An--OM^bkai .mnogo jag^uh oseb,
^efeHBHSUl^^MMH^ran
Josipa. Ko je imel slikati cesarja vpr-
vič. je dobil nek vi^ok uradnik *iav<>-(»ilo. flji-ga o ittm ebvesti. l>adnik je povabil profesprja. k sebi, ta pa je odpisiii, da niuia ča^a in da i^aj uj^d-"jk sam pride pq,v^dat, česa, želi. -— L radniku ni ostalp, drugega, nego da je šel sam k slikarju. Prevljuden seveda ni bil In z osornim glasom je razlagal umetniku, kako se ima pred cesarjem obnašati. "Priti morate," mu je dejal uied drugim, "v fraku in z belo kravato.'' Umetnik je storil, kakor ni u je bilo ukazano. Toda komaj je vzel v roke čopič in napravil par potez, je že dejal cesarju: 44Vaše veličanstvo si niti ne misli, kako nerodno je slikati v fraku." "Zakaj ste ga pa obleklivpraša cesar. "Ker je gospod grof tako naročil." "Ah. to so malenkosti," je dejal cesar in pozval umetnika, da se obleče v svojo navadno suknjo. Beseda je dala besedo in zaupnost je bila čim dalje večja. Slednjič je umetnik ponudil cesarju smodko. 44Ali se tu lahko ka-<li?' je vprašal cesar. "Seveda, veličanstvo." je dejal umetnik. In cesar je vzel iz žepa svojo priljubljeno vir-žinko iti si jo je prižgal. — Angeli pozneje ni slikal nikoli več v fraku.
__________
Neva uredba v avstrijski vojski. ,
Poroča se iz Dunaja, da namerava vojna uprava uvesti za poizkus dode- 1 Ijitve častnikov pehote b konjeništvu, topničarjem in pijonirjem ter narobe. Namen tej novi odredbi je, da častniki spoznajo tudi notranjo službo vojaštva važnih vrst orožja.
W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I
Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz sts-rega kraja, naj obižčs PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO
GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St„ New York City.' kjer bode dobro postrežen in na razpolago -so vodno 4isU. sobe «■ pr» aoeenje^ Dobra domaža hrana.----
HARMONIKE
bodisi cakoršne^oli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane sljivo vsakdo poSlje, ker sem ie nad 16 let tnkaj v tem posla in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike te r»£un<un po delu kakorfnft kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd Str.. Cloveiand O
Samo
veljajo trij« zvezki
'VINNETOUw;
1 Rdeči Gentleman
in šest sveskov
V PADISAHOVEJ SENCI.
■ o
Zremkl so obiinil 4fcr obsess vsak nad 200 strani Zabavno borilo sa odgnati dolg čas. Pefenins prosto dobiti pri:
sribvEHio puBLiflHiiro ooM 82 Cortland* St. :JUw York. H. T.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
v Rojakom na zapadu naznanjamo, da je g. MILAN KRUŠIČ pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in gz rojakom priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda".
POZOR!
Rojakom pripo-ročam svojo trgo-vino * urami, verl-
J^^gpHB^^^ žicami in z drugo ^SnQnHBA zlatnino. Imam tn-BB^^^S^^^BB di vKakovrctne prs-^ ^HBSHHplB^^™ tane s jednotinim w^^aBQQg^HBV znakom, privezke
Sedaj jx.tujem z blagom po državah C»hihf>, \V. Vs. in l'a. JOHN K E U O L box 68 ČLEN CO E. OHIO.
NARAVNA CALIFCPJUSrj VIKA.
NA PRODAJ
Dobro Črno in belo vino muSkatel od leta l!)!«) po 30 centov gal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in mulkatcl po 40 c gal , reesling 45 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki moSt 24 steklenic $5.—; droinik po $2.50 gal.
Vino pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj.
S poftovanjem
STEPHEN JAKSE,
Contra Costa Co., Crockett, C alitor si t
COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Ffiancuska parobrodna družba.).
Direktna črta	_
do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Ekspres parnlkl sot ,'LA PROVENCE" i'LA SAVOIE" a "LA LORRAINE" "LA TOURAINE'
na dva vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	na d va vijaka
Poštni parnlkt so: "LABRETAGNE" "LAGASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka.
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
orner Pearl St., Chesebrough Euildisg. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča stev. 57 Nortk River io ob sobotih pa iz priitanisča 84 North River, N. Y.
•LA PROVENCE 8. sept. 1910.*!^ TOUKAINE 29. sept. 1910. *LA SAVOIE	15. sept. 1910*LA PKOVEXt E	G. okt 1910.
•LA LORRAINE	22. sept. 1910.*LA SAVOIE 13. oktobra 1910.
POSEBNA FLOVITBA. V HAVRE:
Krasni parnik "NTAflARA" odpluje dne 17. septembra ob 3. uri popoldan Krasni pamik "LA GASCOGNE" O'ljiluje 17. sept, ob 3. uri popoldne. Pamik "FLORIDE" olpl-ti- 1. .►ktolira 1910. oh 3. uri i>opoidue Krasni parnik "CHICAGO" odpluje 1. oktobra ob 3. uri popoldne. Parniki z zvezdo zazaamovaai imajo po dva vi aka.
Avstro ■ Amerikanska črta
[preje bratje Cosulieh]
RajpripravoejSa in najcenijla parobrodna črta ?a Slovenca in Hrvate.
Novi parnik na dv» vijaka "Martha Washingtonw.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reku
Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so
Vsi spodaj naroden: noriparobro- TBSTA-... —	135ot
di na dva vijaka imajobroa- I LJUBLJAITH...........................................................o5m
lični braojav:	35 60
KbKB..................................................................................05 nn
ALIOS, LAURA, . „	d JU
- ZA6B9BA..................................................................................30 90
kiABTHHA WABHDfGTO*	6 2U
a BMyaan—M- ■.: j: Mfflmmmm-mmsm wk KARLOTOA..........................................oq<>R
ABGBSmfA. ............6
„„„	EL RA gTRurp do
OCEANIA. .	TBSTA all BBS B
; PHElfa^^ nT^W^'Ageat«, 2 Washington Nef^ort
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčne j bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, sa ako imate reumatizem, glavobol j, škrofeljne, hripavoet, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žiio, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio o5es ali <M. Napihnje-noet trebuha, katar v noeu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali v nan je bolezni, kakor tudi tajne spolne "bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-a spisanih knjig, katero "flobite povsem brezplačno.
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje #§
DOKAZUJEJO ISKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imet razne oglase po časopisih Na3 ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izSno zdraiSk-
v bolezni-tndi res"P?™**«- t" -aši bolni Slovenci 'ne morejo njih uSkoSSSdde£™neusnešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še ^l^sk.b^d1^
ne verujte sladkim in lepim besednm takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvaliir. in pisarijo o njih vesčnostih, katen ne morejo niti jcdnega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati.	J
Zdravniki THE COLLINS NEW YORK MELIOAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovencem Ti zdravniki se žrtvujejo ze mouogo let za naš bolni Slovenski nai od t; r njih dobroto in zadovolinost Učili in	zdravniki
SSS^StaSSfP' ».^iMrn uspehom ozdraviti vU^^^^S ^t	?222£S£
vsled nepravilnega zdravljenja in slabili ztlravil, drugih zdravnikov. Na tieoče iu tisoče zalivalnic ter vSelie in zadnvoHnn^ mnogobrOjLili družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspelnodelovanje teh zdravnikov * ^dovoljuost
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskuiene zdravnik* katen prakticirajo^zdravila Tu ga m bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustdi nezadovoljnega inda bim£ ^ bilomnSSir ^o^rotftole^1 ^ ZaVOda predpi^° KO ^jboljša na svetu in katera nikdar svojca cil ja ne^^ teVv
ne pos{^^S^	«	dokler se ista še !k>1 j
ah osebno nakar \ am bodejo isti z veseljem in to poginoma brezplačno razložili ter svetovali. J*UUltal Austltuto P^nieno
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega Dostaiaio verinn i«h I1Pin„,r slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndnia-n M. D. of	ega P°®taJaJ0	«x>lj priljubljeni in
TIte Gollins JVew York Medical Institute
140 W. 34th Street - New York City.
Uradne ure za Csebne obiske so; vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure pcpoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.