IJREDNtStVO ZAR.JK Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (liskama I. naduti-.). Uradne uro za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan Nizen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrtmkiram* pitmia se ne : : : sprejemajo : i : NAROČNINA: celoletna po pošti ali b pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10-80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno IC 26-4.0; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 372. V Ljubljani, v ponedeljek dne 2. septembra 1912» ZARJA izhaja vsak farovških posteljah, kjer se je njegov noš že tako privadil dvomljivih dišav, da ga danes že os-tri duh delavskih hlač nič ne ženira. Z drugimi besedami povedano: slovenska liberalna žurnalistika gre po tisti poti, kakor pustolovka. ki se je v mladih letih obešala na žepe oficirjev in aristokratov, kot stara koketa se pa zadovolji tudi z drvarji in furmani. Hvala za pridige takih moralistov! — Pozor, dekleta! Nedavno je »Slovenski Narod« pod tem naslovom objavil iz Most dopis, v katerem je obesil socialnim demokratom na vrat nekega tovarniškega delavca Antona Kranjca, trdeč, da je s hlačami v rokah na javni cesti lovil dekleta. «Slov. Narod« ima v Mostah dopisnika, ki se ga — oprostite ta izraz — označi najprimernejše s pristnim ljubljanskim predikatom — baraba! Kajti lumpov-sko je, če obešajo stranki na vrat človeka, o katerem je dopisnik v dno svoje duše prepričan, da je pristaš druge stranke! Če je Anton Kranjc podtikano mu dejanje zakrivil ali ne, nam ni znano, res pa je, da imenovani ni član nobene naših organizacij, temveč je po svojem mišljenju in delovanju klerikalec od pete do glave. Liberalnemu časnikarskemu banditu je to dobro znano, saj se je v soboto dne 20. julija zvečer, vrnivši se z našega shoda pri. Podobniku, v gostilni pri Gerjolu v Novem Vodmatu prav zaradi njegovega klerikalnega mišljenja z njim še prepiral. Pa kaj bi bilo za to, če bi bil A. Kranjc res socialni demokrat!? Mari je stranka odgovorna za dejanja posameznikov? Ko je »Slovenec« napadel liberalce zaradi sleparij bivšega župana Lenčeta na Laverci, je »Slovenski Narod« dobro pripomnil: Lenče je bil zaupnik na-rodno-napredne stranke, njegove menice pa narodno-napredno stranko nič ne brigajo, če bi mi hoteli vračati milo za drago, naj bodo liberalci uverjeni, da bi bile ravno Moste (Predo-vičevo Selo!) hvaležen objekt, da se za libe- ralne nesramnosti s stoterimi obrestmi oddolžimo. Čivkanje o socialno demokratično-kleri-kalnem kompromisu pri zadnjih občinskih volitvah je nesramnost prve vrste; saj se je uredniku »Slov. Naroda«, gosp. Pustoslemšku, primerilo, da na javnem shodu, ko je bil v tem oziru vprašan, te trditve ni mogel pod častno besedo izreči, ampak se je izvijal in govoril le o svojem »notranjem prepričanju«, da tak kompromis obstoji. Z zavijanjem, namigavanjem in z lažjo vodijo liberalci v Mostah ves boj proti nam. — V Šiški je pekovski učenec izgubil plahto za dež z vozička. Ker je dečko reven in mora trpeti škodo, se najditelj prosi, da plahto odda v prodajalni konzumnega društva v Šiški. Plahta je bila izgubljena na Jernejevi cesti — od Kolodvorske do Celovške ceste, oziroma na spodnjem delu Celovške. — Konzumska pekarna v Šiški. V sobotnih večerih se v peč konzumske pekarne ne sprejema kruh v peko. Druge dni pa vedno tako zvečer kakor zjutraj. Člani se prosijo, da se tega drže. — Iz Šiške. V torek zvečer se vrši v gostilni pri Anžoku shod konzumentov. na katerem se bo razpravljajo o delu za še večji napredek našega konzumnega drr/tva. Razume se, da mora biti udeležba na shodu kar naj-obilnejša. Poletni čas je minul — počitnice so pri kraju. Prične se naj zopet delo za našo skupno stvar. — Zanimivo je, kako se šišenski trgovci bojujejo proti konzumnemu društvu. Ovadbe pišejo. Gospodje trgovci od Kotnika do Bergantovke naj bodo prepričani, da konzumnih društev ne spravijo s sveta z nobenimi ovadbami. Zdravi čut in zdrava zmisel konzu-mentov pač zmaguje, vso zlobo in vso nevoščljivost. Tak čas je pač, da si zna pameten kon-zument razlagati geslo »svoji k svojim« s tem, da pravi: Konzument v konzumno društvo. — Zgornja Šteka, Koseze, Dravlje! Shod konzumentov za Šiško ter sosednje kraje bo v torek v Spodnji Šiški, pri Anžoku. Začetek ob 8. zvečer. Pridimo vsi! — V Vodmat, Moste, Zeleno jamo. Predo-vičevo selo. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico sklicuje cenjene člane, ki kupujejo svoje potrebščine v prodajalni Vodmat (Bohoričeva ulica) na člansko zborovanje, ki bo v sredo zvečer pri Tonetu Pavšku na Martinovi cesti. Začetek zborovanja ob 8. Pridejo naj vsi člani in privedejo naj s seboj svoje žene. da se pogovorimo o obsežnejši agitaciji za našo organizacijo. Konzumentje skupaj — konzument-je v konzumno društvo — to bodi naše geslo! Doba je pač'važna. Konzument more pač storiti. kar se da zase in za svojo obitelj. Samoobramba je pa mogoča le potom organizacije konzumentov. — Nevaren strelec. Dne 18. t. m. zjutraj je lovec in gozdni čuvaj mokriške grajščine Ivan Rešetar sel od svojega stanovanja iz Malega Cimika v Mokrice. Med potjo je pa v ta-kozvanep »Dolinskem grabnu" srečal 191etnega Jožefa Skoflanca iz Koritnega, ki je nesel razdrto puško, skrito pod suknjo. Gozdni čuvaj Rešetar je takoj sumil Škofljanca, da je lovski tat in da stiče za divjačino. Rešetar je stavil Škofljanca na odgovor ter zahteval, da mu Skofljanc izroči puško, pri čemur je Rešetar Škofljanca prijel za ramo, posegel po puškinem kopitu, ki je molelo izpod Škofljančeve suknje, in ga hotel vzeti. Skofljanc pa je odvrnil Re-šetarju, da on puške ne da, ker ni njegova, pač pa njegovega brata ter da jo nese s Hrvaškega od popravila. Ker pa je lovec Rešetar le še silil do puške, je Škofljanca razjezilo, potegnil je svoj nož iz žepa ter ga dvignil z roko proti Rešetarju, grozeč, da ga bode z nožem, ce ga ne pusti pri miru. Rešetar se je zbal noža, odskočil je od Škofljanca kakih pet ali več korakov, vzel svojo puško z rame, napel petelina ter sprožil proti Skofljancu oster strel; zadel ga je v spodnji del života. Rešetar seveda trdi, da ni nameraval Škofljanca ustreliti, temveč da je, boječ se, da bi ga Skofljanc z nožem ne sunil, puško proti njemu nastavil ter zahteval, naj Skofljanc odloži svojo razdrto puško in nož, in da se je puška pri tem po nesreči sprožila. Takoj po oddanem strelu je lovec Rešetar zapustil kritično mesto in se podal v Mokrice, kjer je cel dogodek naznanil. Skofljanc pa se je podal na neko mesto za potokom ter se tam vlegel na tla. Ko so šli ljudje od jutranje mase — med njimi tudi Škofljančev brat — so zaslišali neko ječanje; sli so na mesto ter tam zapazili, da se Jožef Skofljanc bori z groznimi bolečinami, ki mu jih je bil priza-djal Rešetar s strelom. Škofljanca so potem prepeljali v bolnišnico v Brežice, upati je, da bo še ozdravel. — Souvanov konkurz pred poroto. V petek je stal pred ljubljansko poroto knjigovodja konkurzne tvrdke Fr. Souvan sin. Franc Hirschmann, obtožen hudodelstva nezvestobe po § 183. k. z., češ da je v službi kot knjigo* vodja pri Franc Souvanu sin poneveril od 16. junija 1910 do začetka leta 1912 v raznih zneskih skupno svoto 7449 K 57 h. Ta vsota obstoja iz raznih vplačil, po največ tvrdke Davorin Podlesnik iz Radeč tvrdki Franc Souvan sin kot skupilo zar azno blago. Pri teh plačilih je Hirschmann odtrgaval delne zneske. Drugi del poneverjene svote pa sestoja iz raznih adir-nih napak. Vse te napake in poneverbe da je obtoženec zakril z raznimi falzifikacijami v knjigah. Dalje očita obtožnica Hirschmannu, da je poneveril še 1000 K tako, da je izplačal potniku Bonaču le 1000 K odpravnine. Po zaslišanju obtoženca in cele vrste prič je senat sklenil, da se razprava preloži do prihodnjega porotnega zasedanja v to svrho, da se poizve-djue po premoženjskih razmerah obtoženca in dožene. kam je prišel poneverjeni denar. Nadalje. da se Zasliši Bonačevo sestro glede 2000 K in druge priče, kakor tud! izvedenci, ki naj bi dognali po pisavi ali številkah, ali je Hirschmann radiral v strazzi in ponaredil številke. — Umri! so v Ljubljani: Adela Gruden, hči c. kr. policijskega agena. 3 leta. — Fran Kra- schowiz. železniški delavec v p., 73 let. — Josip Obreza, bivši dninar, 77 let. — Ltidovik Praunseiss. železniški poduradnik v p., 84 let. — Rudolf Rasteiger, c. kr. sodni oficial, 52 let. — Železniška nesreča za cesarskim vrtom. V nedeljo zjutraj ob 6. je nesla Marija Amroš iz Rožne doline zajtrk svojemu bratu, čuvaju v tobačni tovarni. Ko je dospela do železniškega prelaza za cesarskim vrtom, so bile zatvornice zaprte in je drdral mimo brzovlak proti Trstu. Preden so se zatvornice vzdignile, je hitela nesrečnica, ki ni opazila od nasprotne strani prihajajočega rezervnega stroja, preko proge. Stroj jo je zagrabil in vlekel trinajst metrov, po progi. Strojevodja, ki je nesrečo opazil, je v največji naglici zavrl lokomotivo, a nezgode ni mogel preprečiti. O nezgodi je bil takoj obveščen zdravnik g. dr. Košenina, ki je konsta-tiral smrt. Truplo je bilo od stroja močno razmesarjeno. Ena roka odtrgana; predmeti, ki jih je imela v roki, so bili razmetani daleč naokolo po progi. Rešilna postaja, ki je bila takoj avi-zirana, je prepeljala truplo ponesrečenke v mrtvašnico v deželni bolnici. Marija Aniro-ševa je bila rojena leta 1872. v Št. Jurju nad Litijo. — Vest o dr. Hudnikov! smrti je bila prenagljena in ne odgovarja dejstvom. Kakor nam iz Postojne poročajo, dr. Hudnik še živi, ampak njegovo zdravstveno stanje je brezupno in je bolnik že nekaj dni v agoniji. — Utopljenec. V soboto zjutraj so otroci zagledali v Ljubljanici ob bregu na Trnovskem pristanu mrtvo moško truplo. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatirala. da je vtopljenec vpokojeni uslužbenec državne železnice. oženjeni Jožef Krašovec, rojen 1849. leta v Ljubljani ter pristojen v Št. Vid nad Ljubljano. Krašovec je moral v vodo na vsak način zaiti po nesreči, kajti na truplu ni najmanjših znakov kake nasilnosti. Njegovo tru,-plo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Križu. — Človeško okostje. V petek popoldne so pri kopanju našli delavci na vrtu hotela Union precej plitvo v zemlji človeško okostje, ki je bilo pa že tako preperelo, da se je komaj spoznalo za človeško. Pri okostju najdeni so bili tudi veliki, od rje zelo snedeni žeblji, bržkone od krste. Policija je dala okostje prenesti na pokopališče k Sv. Krištofu. — Izgubljeno in najdeno. Vzgojiteljica gdč. Hani Stropnikova je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. — Profesor g. dr. Gvidon Sajovic je izgubil zlat obesek. — Delavčeva žena Cecilija Štefančičeva je izgubila zastavni listek, na katerem je bila zastavljena srebrna žepna ura in zlat prstan. — Ga. Ivana Bizja* kova je izgubila črnozelen svilnat dežnik. —' Ga. Charlota Gotzlova je izgubila zlato žensko uro z zlato verižico. — Sprevodnik Valentin Mozetič je naše! zlato zapestnico. — Katarina Kocmurjeva je našla oblič. Iz učiteljskega gibanja. XXIV. glavna skupšična Zaveze avstrijskih iu* Koslovanskih učiteljskih društev. Letos je bila v Celju dne 10. in 11. avgusta. Celje je bil jako primeren kraj. Opazovali smo na tej skupščini precej odločnosti, ki je doslej ni bilo in ki je potrebna pri stanovskih organizacijah. Zborovanja se je udeležilo nad 100 delegatov in precej gostov. Glavni točki dnevnega reda: sprememba pravil in preosno-va zavezinega glasila sta se obravnavali stvarno a bistvenih sprememb nista dognali. Število članov je sicer nekoliko nazadovalo, vendar je pa to naraven proces, ki so ga porodile razmere in individualna kvaliteta nekaterih ljudi, ki uganjajo hinavščino in umazano sebičnost. Tajnik je poročal med drugim: Naša Zaveza šteje danes 35 društev, k« imajo skupaj 66 častnih, 1436 pravih in 20 pou-pornih članov. Od pravih članov odpade na Kranjsko 469, na Štajersko 603, in na Primorsko 364 društvenikov. Na Kranjskem se je letos zmanjšalo število članov za 53 ; na Štajerskem pa je priraslo število pravih članov za 15 in na Primorskem pa za 20. Povprečno je najbolj nazadovalo učiteljsko društvo za ljubljansko okolico (lani 30, letos1 24 članov); najbolj se je dvignilo število pravih članov »Goriškega učiteljskega društva« (lani 63. letos pa 76). Najštevilnejše je članstvo Učit. društva za Trst in okolico tl 1/ članov). . . Društvenega izkaza m doposlalo Ptujsko učiteljsko društvo. Za delegacijo se je priglasilo 118 delega-tinj in delegatov ter 13 namestnikov. V pretekli upravni dobi je imelo Zavezino vodstvo 9 sej, upravni odbor za 3. Vse važnejše zadeve so se reševale v teh sejah, nujne stvari pa je reševalo presedstvo z naknadni^1 odobrenjem vodstva, oziroma upravnega 0d' bora. , , , . Vložni zapisnik šteje 849 številk (lani sam 514), ne vštevši tajniških in blagajniških vloS in dopisovanja uredništev in upravmštev vezinih listov. Vsa v Zavezi stoječa učiteljska društva g , Ko in I ta^r“WS£'W ki io tog ' vseh Stonov zlasti čuti učiteljstvo. je zahtevala 1 Z vso silo, da je sklicalo vodstvo Zaveze v< Ljubljani v Mestnem domu dne 4. oktobra P<£ poldne lanskega leta javno izredno zborovati! delegacije z edino točko dnevnega reda »Drfl' ginja in učiteljstvo«. g Dežeine zbornice so se zaprle, ne da bi » sklepalo o regulaciji plač, državni zbor pa . je ravno takrat sešel na novo zasedanje. primernejša prilika se je torej nudila, da zx]0. 0 povzdignemo glas po stari sicer, a se vea novi zahtevi, ki meri na popolnitev, oziroma izpremembo § 55. drž. šolskega zakona.. Za vsako posamezno deželo, ki ie na v učiteljski organizaciji, je govoril po zastopnik', opisujoč bedo, ki tare učiteljstvo in /Vse svoje življenje izvrševal zvesto in ne- učiteljske famiiije. Štiri resolucije so bile so glasno in brez debate sprejete in odposlane 30. korporacijam oziroma osebam. Tajnik je poročal o drugih tekočih zadevah in o stanovskem naraščaju, o zvezah avstrijskih učiteljskih društev, o zvezinih listih in o gospodarskih organizacijah, ki so se osnovale Kakor delegacijsko zborovanje tako se je tudi glavna skupščina izvršila dokaj častno. Omenjati moramo le še, da je ostalo na zborovanju precej vprašanj, ki se nam zde še nerešena in občutek imamo, da se je na tej skupščini opravilo velik kos pojasnjevalnega dela v prilog načrtov, o katerih se bo šele vbo-doče sklepalo, tako. glede forme in o reformah učiteljske organizacije. Zavezni odbor se je volil za eno leto stari m se dopolnil, kolikor je bilo treba, ker na-merja uvesti Zaveza glavno skupščino vsako drugo leto, ne kakor doslej vsako leto, a prihodnje leto slavi svojo petindvajsetletnico. Posebno hvalevreden pa je sklep, da bodo učiteljska društva izvedla vbodoče vsako leto akcijo za pridobivanje novih članov, kar bo tudi povedlo to organizacijo po onih potih, ki so edino primerna za sužnje dela! Koroško. — Smrt na železniškem tiru. Na dvotirni progi pri Št. Vidu ob Glini so popravljali delavci tir. Približal se je tovorni vlak, kateremu so se delavci v zadnjem času komaj umaknili. Eden izmed delavcev pa je skočil mesto v jarek na drugi tir. V tem trenutku pa je pridrvil po drugem tiru brzovlak, stroj je zgrabil delavca in precej daleč od mesta nesreče so še dobili njegovi tovariši le še veliko kepo mesa od svojega tovariša. — Nenadna smrt alkoholika. Dne 25. m. m. se je vršil v Kotmarivasi shod. To so nekateri porabili, da so v pondeljek „žegnanje“ po svoje nadaljevali. Šmončov delavec ga je Pošteno pil in ko so se mu čudili, da ga toliko vase zliva, je dejal, da izpije toliko žganja, kolikor mu ga kdo kupi. In res, nekdo mu ga kupi en liter, fant ga izpije, a ne preteče pet minut in se mrtev zgrudi. — Nesreča blaznlka. V torek zvečer ob 8. je zaslišal neki mož. ki je šel mimo vilenice, nahajajoče se na zemljišču posestnika Franceta Rudeža iz Kobjeglave, da je nekdo klical y jami na pomoč. Ker mu je bilo znano, da je 271etni Rudolf Lisjak iz Hruševice že v pondeljek izginil iz domače hiše in so ga svojci povsod iskali, zazdelo se mu je koj, kdo bi utegnil biti v jami. Naznanil je hitro to sosedom in domačinom. ki so se podali na mesto nesreče. Razni so poskušali, da bi se spustili na vrvi v jamo, a ni šlo. Zato so s štanjeiske železniške postaje telefonirali proseč pomoč pri tržaški rešilni postaji. In res so se pripeljali na mesto nesreče en zdravnik ind va bolniška strežaja, katera so spustili po vrveh v 70 metrov globoko jamo. \0 daljšem mučnem in trudapolnem delu se je Posrečilo postrežnikoma in drugim ljudem, ki so držali vrvi, spraviti že precej pobitega Lis laka iz jame. katerega so prepeljali na avto fnrbilu. s katerim se je zdravnik z dvema stre-'žajema odpeljal, v tržaško bolnico. Rudolf Lisjak je sloboumen. Bil je že sedem mesecev v goriški norišnici, iz katere je prišel še-le pred poldrugim mesecem dni Goriško. •— Pretnemba pravil okrajne bolniške blagajne v Gorici. C. kr. namestništvo v Trstu je 2 razpisom z dne 22. avgusta t. 1. odobrilo pre fruembo pravil, sklenjeno na izrednem občnem zboru blagajne dne 21. julija t. 1., s katero se odjendje nadzorovalna oblast blagajne goričkemu magistratu ter poveri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Vzroke, ki so dovedli vodstvo blagajne do tega koraka, smo že svoje-£asno objavili in razložili javnosti, postopanje Goriškega magistrata napram slovenskim strankam v zadevi bolniške blagajne in napram vodstvu blagajne, odkar se nahaja v delavskih rokah. S tem je goriški magistrat obogatel za hovo blamažo. _ — Občinske volitve v Vrtojbi bodo ta te- yen, in sicer voli tretji razred v petek 6. septembra od 8. dopoldne do 12. in od 2. popoldne Ido 8. zvečer; drugi razred v soboto 7. septembra od 8. dopoldne do 1. popoldne in prvi razred od 2. popoldne do 7. zvečer. Volišče je iV občinskem domu. r — O grozni nesreči na divaškem kolodvoru smo dobili še naslednje poročilo; V petek zjutraj se je zgodila na tukajšnjem kolodvoru nesreča, ki je stala življenje delavca in čodruga in ki je vse one. ki so žrtev osebno poznali, žalostno iznenadilal Sodrug Verdnik 'le prišel pod vlak in ostal na mestu mrtev, pest o tragični smrti zvestega in znanega so-dniga se je takoj raznesla po vseh progah. Pokojni je bil vsem zelo priljubljen. Spoštovali hi cenili so ga celo politični nasprotniki. Bil je od najmlajših let član organizacije, v procvit katere je žrtvoval vse svoje dragocene moči, delo svoje življenje. Bil je priden in delaven kgitator. Organizacija železničarjev in stranka Sploh je izgubila koristnega in dragega pristaša ’>h bojevnika. Bil je več let blagajnik skupine železničarjev v Divači* kjer je s svojim neustrašenim nastopom veliko pripomogel organizaciji železničarjev in razširjenju naših principov. Kako močno je bil smrtno ponesrečeni Sodrug priljubljen, je kazal najlepše sprevod Pri pogrebu. Tovariši in uradniki na postaji so Se polnoštevilno udeležili pogreba. Prišli so ga Posledrijikrat spremiti tudi sodrugi iz Trsta, Ljubljane, Zidanega mosta. Sv. Petra, iz Opčin ?h iz vseh bližnjih postaj. Položili so mu na jKrob vence in cvetke. Poslovil se je ob odprem grobu od dragega tovariša in sodruga v jjhenu organizacije in stranke sodr. Golouh iz ■*rsta. Za nas, ki smo ga poznali in cenili, ni ;*rl. ker živel bo v našem spominu, v duhu j*uPnih stremljenj in bojev. Nadaljevati mo-delo in boj, ki ga je umrli sodrug skozi utrudljivo. — V kratki dobi 6 mesecev je to že druga smrtna nesreča na tukajšnji postaji. Ob gomili ponesrečenega delavca je sodrug Golouh izrazil neznosnost tega dejstva. Treba je bolj ceniti delavsko življenje in s potrebnimi odredbami preprečiti take nesreče. — Samomor. V Volčah se je ustrelil vojak Ivan Marčon. Ostal je na licu mesta mrtev. Vzrok samomora ni znan. Trst. — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu ima v sredo 4. t. m. ob pol 9. zvečer v svojih prostorih važno sejo. Sodrugi odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno. Tržaško vodovodno vprašanje. Vest, da ;e prevzel župan iniciativo, spraviti razprave o vodovodnem vprašanju na širšo in resnejšo pod-ago, je zbudila med našimi sodrugi veliko zanimanje. Stvar je tudi razumljiva. Saj gre za eno izmed najvažnejših vprašanj tržaške občine. Z iniciativo, ki si jo je privzel župan, se je pa večina vdala precej volji socialističnih zastopnikov. Na prvi seji mestnega sveta, ki je imela nalogo sklepati o vodovodnem vprašanju, je vložil sodrug Puecher v imenu socialistične delegacije nujni predlog, po katerem naj bi se odložile razprave o vodovdnem vprašanju in naj bi se dalo mestnemu svetu na razpolago potrebno gradivo za proučevanje timavskega in drugih vloženih vodovodnih načrtov. Ta predlog je bil od večine enoglasno odklonjen. Kar so takrat odklonili, se bo morda izvršilo sedaj po županovi iniciativi, katera pa nima na sebi nič županovega, pač pa je tudi ta iniciativa delo socialnih demokratov. Mnogi so sodrugi, ki nas povprašujejo, kakšno stališče bodo zavzeli naši sodrugi v mestnem svetu po končanih razpravah konferenc, ki' se bodo vršile izven mestnega sveta. Glede svoje bodoče taktike se socialni demokratje niso še izrekli. Ta bo odvisna od načina, po katerem se bodo vr šile razprave na omenjenih konferencah. Soci alni demokratje zahtevajo, da naj bodo razprave najbolj resne. Na sejah se bo moralo temeljito pregledati gradivo o vseh vloženih vo dovodnih načrtih in mnenja znanstvenikov, ki so bila napisana o posameznih načrtih glede kvalitete in kvantitete vode kakor tudi glede cen. Toda že sedaj kaže, da bi italijanski nacionalisti radi, da bi se te seje vršile kakor bi oni radi. V županovi izjavi je bilo rečeno, da bi naj prisostvovali sejam poleg dunajskega in graškega hidrotehnika, poleg vladnega zastopnika in zastopnika poljedelskega ministrstva tudi predsedstvo občinskega sveta, predsedstvo vodovodnega odseka, po štirje zastopniki od vsake stranke, ki ima mestne zastopnike, in se da manjšinam, ki nimajo v mestnem svetu svojega tehnika, pravico, da si izberejo po enega izven mestnega sveta. Socialni demokratje so naznanili, da bo njihov tehnični veščak inženir Ducatti. Italijanski nacionalisti pa tega inženirja nočejo imeti na svojih sejali, čeravno je inženir Ducatti še vedno član italijanske liberalne stranke m je tisti, ki je izdelal načrt za vodovoc iz Bistrice-Reka. Vsekakor pa prevladuje prepričanje, da se bo dalo to nesporazumljenje odstraniti in da obvelja predlog socialistov. V naj-,dnel1 boni° videli, ali se bodo te seje vršile ali ne. Sodrugi in delavci so lehko trdno uverjeni, da bodo znali socialistični mestni svetovalci vršiti svojo popolno dolžnost tudi v tem slučaju. Poročilo o sejah bo stenografirano, seje bodo javne in bomo o njih dnevno obširno poročali. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke poda na enem izmed prihodnjih strankinih zborovanj, ki se bo vršilo morda še v tem tednu, o vsej zadevi obširno poročilo. Več o vsem bomo pisali v jutrišnji številki. policiji izpovedal o zločinskih metodah, s katerimi so hoteli člani American Woolen Com-pany in drugih velikih družb, zlomiti stavko prejcev v Lawrence januarja in februarja tc-točega leta. Mister Pitman, predsednik American Woo-en Company, je bil pred nekaj dnevi aretiran in zaslišan. Policija ga je prisilila, da je izpovedal o zločinskih manipulacijah te družbe. Po zaslišanju je bil izpuščen na svobodo, a se je takoj ustrelil, ker se ni upal svojim zločinskim pajdašem pred oči. Vse podrobnosti njegovega priznanja niso še objavljene, ampak iz priobčenih dejstev je jasno, da se Pitmanova razkritja nanašajo na mogočno organizacijo predilnih fabrikantov v Massachusetts. Ta organizacija ie dala no najetih subjektih izvršiti celo vrsto zločinov; dala je na več krajih mesta Lawrence podtakniti ogeni in položiti dinamitne bombe, da je vsa ta zločinska nasilja zvalila stavkujočim na rame in diskreditirala delavsko stranko. Policija izjavlja, da je v afero zapletenih mnogo »odličnih« fabrikantov in da sledi razkritju cela vrsta aretacij. Aretacija sokrivcev. V zvezi s Pitmanovim samomorom, ki bi imel biti zaslišan v dinamitnem procesu v Lav. renče, je aretacija fabrikanta Wooda, ki je obdolžen, da je bil udeležen pri razdeljevanju dinamita in bomb. Obdolženec taji krivdo. Nadalje je izšlo zaporno povelje zoper tri odlične osebnosti massachusettske predilne industrije. Umetnost in književnost. Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide v založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov, naj se obrnejo naravnost na založbo. »Mati.« Znameniti roman slavnega ruskega pisatelja M. Gorkega je izdala založba »Zarje«. Dobi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor vzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. — Dolžnost vseh organizacij in društev pa je, da imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti v svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv in zelo poučen. Kapitalistična organizacija požigalcev. Senzacijske aretacije v Ameriki. Kakor se čitatelji »Zarje« še spominjajo, so januarja meseca t. 1. stavkujoči prejci v Lavv-rence (država Massachusetts) napadli več predilnih tovaren; z dinamitnimi atentai in s požigom so več zavodov močno poškodovali, mnogo zločinskih poizkusov pa je policija preprečila. Zdaj se je pokazalo, da stoji za vsemi temi dinamitnimi atentati in požigi mogočna kapitalistična organizacija tovarnarjev, ki je navedene izgrede naročila. Tovarnarji so nameravali z zločinskimi napadi diskreditirati stavkajoče delavce in naščuvati prebivalstvo zoper delavsko stranko. Nezaslišane mahinacije kapitalistov so prišle na dan vsled aretacije velikega bostonskega fabrikanta in miljonarja E. W. Pitmatia, ki je izpovedat na policiji grozne, človek bi dejal, naravnost neverjetne reči. Pitmanova aretacija, izpovedba in samomor. Največjo pozornost v Bostonu in po vsej Ameriki je zbudila smrt fabrikanta in večkratnega miljonarja E. W. Pitmana. ki si je s samomorom končal življenje. Pred smrtjo je na Zadnje vesti. POVRATEK GROFA STUERGKHA NA DUNAJ. Dunaj, L septembra. Ministrski predsedc nik grof Sttirgkh se je vrnil v, zdravilišča KaK tenleutgeben na Dunaj. Dasi se mu je očesna bolezen znatno izboljšala, po nasvetu zdravnikov še ne prevzame uradnih poslov in ga bo baron Heinold še nadalje nadomestoval. 1ZPOR TEKSTILNIH DELAVCEV. Brno, 1. septembra. Tri tedne že počiva v vseh 40 tovarnah delo, ki so organizirane v organizaciji podjetnikov volnene industrije. V petek je stopilo pri tvrdki Moses L6w Behr 350 tkalcev v stavko. Ce bo stavka še naprej trajala, utegne stopiti večji del delavcev tega podjetja v stavko. TISZA O BANKROTU — AVSTRIJSKEGA PARLAMENTARIZMA. Zoper volilno relormo. Budimpešta, 1. septembra. Grof Tisza, ki je opravil hvalevredno nalogo, da je prav v temeljih razbil ogrski parlament, objavlja v »Ma-gyar Figolo« članek o volilni reformi, ki se mu zdi »prenagljena« (ker se sramotni volilni red na Ogrskem že pol stoletja ni izpremenil!) in »skok v temo« (ker ima Ogrska slediti zgledu evropskih držav!). Impertinentni grof, ki je obenem korporal ogrske poslanske zbornice, se prav nemarno zaganja v avstrijsko poslansko zbornico, češ da je vsled splošne in enake volilne pravice Inteligenca v njej potlačena in da kaže brezupno sliko zbankrotiranega parlamen tariznia. ANDRASSY O REFORMI POSLOVNIKA. Budimpešta, 1. septembra. V »Magyar Hir-lapu« razinotriva grof Andrassy o pogojih, pod katerimi bi se ogrska »bagaža« lehko pobotala. V članku se grofovski mešetar obširno peča z reformo poslovnika in zahteva predvsem za-priseženje predsednika na poslovnik. (Kakor da bi krivoprisežništvo in prisegolomstvo ne bilo med bečarji v navadi!) Nadalje zahteva grof Andrassy, da se uporaba vojaščine in policije v parlamentu zakonito prepove. (Kakor da bi zakoni kliko kaj ženirali!) POOSTRITEV PARLAMENTARNIH BOJEV NA OGRSKEM. Budimpešta, 1. septembra. Poslanec Hollo, podpredsednik Justhove stranke, napoveduje v »Magyar Orszagu« za jesen poostritev parlamentarnih bojev. Vsa opozicija, ki je organizirala deželo proti nasilnemu ustavolomstvu, je enih misli in ne bo odnehala prej, dokler se nasilniki ne umaknejo s pozorišča. TURŠKE HOMATIJE. Odhod Albancev. Carigrad, 1. septembra. Konzularna poročila iz Monastirja zatrjujejo, da so albanski vstaši zapustili Elpasan, Strugo in Dibro in se umaknili v svoja bivališča. Odhod se je izvršil 2 izredno preciznostjo in naglico. Disciplina Albancev na njihovem pohodu je bila ves čas vzorna in občudovanja vredna. Samo pri tvrdki o v— «2. 9 % £2. o »o a o s-1 a ‘3 S Cfi S v o IS II Cenik zastonj in poštnine prosto O bor oženje. Carigrad, L septembra. Vlada je, kakor poročajo avtentični viri, v toliko ugodila alban-‘ki zahtevi po oboroženju, da bo ustanovila na eksponiratiih mestih skladišča za orožje, ki ga bo v slučaju potrebe razdelila med Albance. Orožje smejo nositi sicer le tisti, ki so v obmejni službi in ki ga rabijo v svojem poklicu. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. General Caneva v Rimu. Rim, 1. septembra. General Caneva je do-šel v soboto zvečer semkaj. Napad na karavano. Misrata, 1. septembra. V soboto zjutraj so Turki in Arabci obenem napadli italijanske zahodne utrdbe pri Misraii in karavano, ki je odšla iz Misrate. Italijanske čete so prihitele karavani na pomoč in so po hudem boju pognale sovražnika nazaj. Izgube napadalcev cenijo na 100 mož mrtvih in ranjenih. Na italijanski strani c bil eden mrtev, 10 mn jenih. Mine v Dardanelah. Odjesa, 1. septembra. Uprava svetilnikov ob Črnem morju poroča, da je vihar odtrga' v Dardanelah mine in jih gnal proti jugu. DEJANJA BLAZNEGA VOJAKA. Romanshorn, 1. septembra. V petek' zvečer se je zabarikadiral iz vojaške službe odpuščeni 251etni vojak Herman Schwarz v svojem stanovanju in je streljal z vojaško puško od 7. do 11. zvečer na pasante in ljudi, ki so hotelt vdreti v hišo. Schwafz je ubil štiri osebe, eno je smrtno ranil* sedem pa težko. Ko so opolnoči udrli v hišo, je bil blaznik že izginil. Najbrže Je pobegnil v gozd. Iščejo ga s policijskimi psi. TEŽKA AVTOMOBILSKA NEZGODA. lnomostj 1. septembra. V petek se je v Garmischu prevrnil avtomobil. Pri tem je obležala gospa Olivija Fumakova iz Novega Jorka mrtva, njena sestra Fanny Browning in gospod Garbett z Angleškega sta bila težko, dve Pari-žanki in 121eten deček lahko ranjeni. PONAREJALCI DENARJA. Zagreb, 1. septembra. Okrožno sodišče v Belovarju je obsodilo zaradi ponarejanja denarja obtoženega Viljema Erhatiča na dvanajst mesecev, njegovega očeta na šest mesecev, učitelja Iliriiča na tri mesece in fotografa Kolom-barja na osem mesecev težke ječe. KRIZA NA KITAJSKEM. Odpad mongolskih kneževin. Petrograd, 2. septembra. Šest južnih kneževin Mongolije se je odtrgalo od kitajske re-publke; pridružile so se neodvisni Mongoliji in se pripravljajo na vojno zoper republiko. Fanatiki ščuvajo množico na pogrom zoper klic jske uradnike in priseljence, vsled česar je med kitajskim prebivalstvom zavladala velika panika in kar trumoma zapušča mongolske pokrajine. NEMIRI V NIKARAGUI. Zedinjene države v Nikaragui. Novi Jork, 1. septembra. Admiral Souther-Iand je prevzel vrhovno poveljstvo nad ameriškimi četami v Nikaragui. Razpolaga s 5000 možmi in je razpostavil svoje čete ob železniški progi Korintos-Managua, da zopet uredi železniški promet. Nadalje je poslal v San Juan del Sur križarko »Denver«. da ohrani brezžične brzojavne zveze. Kakor poroča admiral, je položaj manj vznemirjujoč. Njegove čete zadostujejo, da ščitijo, življenje in lastnino tujcev. Mehikanski poveljnik rebelov Čampa jz Oroz-cove armade preti, da bo upostošil državo Se-nera in pomoril vse Amerikance, če se mehikanski predsednik Madero do 15. septembra ne odpove. Mnoghn Amerikancem v Mehiki je naravnost poslal svarila. Tudi iz severnoza-padnega dela države Chihuahua poročajo begunci o umorih in ropih. »Express« poroča, da ie bilo v Nikaragui umorjenih 50 ameriških mornarjev. Podrobnosti še niso znane. NEMIRI V BRAZILIJI. Rio de Janeiro, 1. septembra. Pristaši senatorja Luresodre so upepelili tiskarno časo-• isa »Provincia« V Barri. Po upepelitvi tiskarne so demonstrantje zažgali hišo prvaka Antonia lemosa; Lemosa so vjeli in odvedli. V pouličnih bojih je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Vse trgovine in uradi v mestu so zaprti. Delavsko gibanje. = Povsod so enaki. Pri nas imamo razredno nezavedno* zaslepljene delavce, ki so coklja vsega delavskega gibanja, ker doslej še niso prišli do spoznanja, kako važna naloga čaka delavstvo v bodočnosti in ki so povzdignili na svoj prapor »narodnost« kot ono, za kar gredo v boj. Na Nemškem imajo med delavstvom tudi take tičke, ki so na las slični naši N. D. O. in ki se imenujejo »domorodni delavci«. Kakšna je moralična kvaliteta teh »domorodnih delavcev«, izvemo iz pisma zloglasnega »Reichsverbanda«, ki ie b°Jno društvo proti socialni demokraciji. Nuš drazdanski bratski list priobčuje ono pismo, a ker je pl-smo n u vse zanimivo* jpodci]3.nio tudi nu-šemu delavstvu: Berlin SW. 11., 20. junija 1912. Vsem gospodom odbornikom »Državne zveze«. 19. maja je zboroval v Giistrovu meklen-burški krožek zveze domorodnih delavskih društev. Iz zapisnika, ki so nam ga poslali, vidimo, da prihajajo v domorodna delavska društva mnogoštevilni elementi — in najbrže je v društvu delovodij prav tako — ki kolikor mogoče malo žrtvujejo Za stvar samo. ki pa izvlečejo iz društva kolikor mogoče veliko denarno podporo. Pri tej točki je govoril predsednik meklenburškega krožka, Harder-Wts-mar, glasom zapisnika, sledeče: »Z najostrejšimi besedami je bičal predsednik vedenje takšnih Članov, ki ne plačajo niti vinarja prispevkov, medtem ko mislijo le na to, kako bi čim več izvlekli iz krožka in društev. Ti člani, katere ne morem drugače imenovati kakor »parazite« in »krvosese«, so rakrana za krožek in društva, in mnogo bolje je, da čimprej zapuste naše gibanje, ker nam le škodujejo. Rdečica sramu bi nas lehko oblila. 'ako slišimo tožbe nekaterih članov o naravnost smešno nizkih prispevkih, ki jih pobirajo posamezna društva; kot zgled moram staviti sodruge, ki niti ne trenejo z očmi, če morajo plačevai prispevke za strokovne organizacije in strankin davek. Naravnost škandalozna je pa plača, ki jo dobivata tajnik in kom-ptoaristka, Na vsak način moramo to korenito izpremeniti, vse moramo postaviti na zdravcj-šo podlago, ker drugače, ne bomo nikdar dosegli cilja, ki smo si ga postavili, in zato poživljam kar najbolj resno in nujno vse poslance, naj v tem zmislu uplivajo v svojih društvih. Za centralo: dr. Bovenschen.« Vse tako, kakor pri nas. K narodnjaškim in krščanskim društvom ne pristopajo delavci, ker jim tako veleva razum, ne iz svobodne volje in ne s poštenim namenom. Nekatere prisilijo podjetniki, drugi pristopjo iz osebne do-bičkarije. «Reichsverband« potrjuje le to. kar sino že od nekdaj vedeli, da so res, najslabši elementi med delavstvom, ki vstopajo v »narodna« in» klerikalna« delavska društva. Ti najstabejši elementi so pa obenem tudi slavni stavkokazi, ki jih potem tako radi slave bur-žvazni listi in jih postavljajo za zgled socialno demokratičnim delavcem. •= Kruppove »dobrodelne" ustanove plačujejo delavci. Buržvazni listi so se komaj od-dehnili od omotične radosti čez „blagosrčno“ miljonsko ustanovo Kruppove tvrdke, a že čutijo delavci zle posledice .dobrodelne" ustanove, ki so jo meščanski listi po barnumsko razglasili. Že dan po slavnosti so delavcem prikrajšali v posameznih obratih akordno mezdo. Pri prvem izplačilu po slavnosti, so zapazili delavci v izde-lovalnici kotlov, katerih je približno 1000. da je njihova mezda za 3 marke manjša, kakor so jo pričakovali. Poizvedbe so dognale, da bodo morali delavci utrpeti trajno odtegovanje akordne mezde, kar bo znašalo na leto 78.000 mark v prid tvrdke, to je mnogo več, kakor pa je tvrdka o priliki jubileja »podarila" delavcem, Nekaterim delavcem se odtegnili čezurno delo, kar bi bilo samo na sebi seveda dobro, če bi jim obenem povišali navadno mezdo; torej tudi ti bodo grenko občutili jubilejno leto. Delavci, ki delajo v livarni, so dobili za 12 šihtov ono mezdo, ki jim gre za enajst šihtov. In velikodušno so še povedali tem delavcem, da so dobili plačan tudi šiht, ko niso delali o priliki cesarjevega obiska. Tem delavcem so odtegnili 3 do 10 mark. Krup-povi hočejo menda delavcem toliko odtegniti, da bodo poplačali delavci ves jubilejni rumel. Zaradi tega nečuvenega izkoriščanja so protestirali delavci na shodu, ki ga je sklicala kovinarska zveza. Na shodu so sprejeli delavci ostro resolucijo, v kateri pravijo, da med delavstvom in Kruppovim ne vlada prav nikakršno prijateljsko razmerje, kakor so to naglašali različni govorniki — gostje ob jubileju. Le organizacija bo pomagala delavstvu pri Kruppu do boljših gospodarskih razmer, ne pa ,.dobrodelne" ustanove, ki jih morajo delavci sami plačevati. — Delavci kot tovarniški nadzorniki v Svedljl- Preden je šel švedski državni zbor na počitnice, je sklenil se važen zakon o tovarniškem nadzorstvu. Na novo bo nastavljenih 18 podnadzornikov - delavcev. Ti bodo predvsem nadzorovali manjše tovarne in obrate, lcjer dela man; kakor deset delavcev. Približno 5000 obratov bodo morali nadzorovati. Vsak mesec enkrat bodo morali poslati poročila tovarniškemu nadzorstvu. Od podnadzornikov zahtevajo temeljito praktično izobrazbo in tudi nekoliko teoretičnega znanja. Začetna plača znaša letno 2200 K, ki se bo stopnjevala do 3100 K, vsakih pet let za 300 K. ženstva v političnem življenju. 3. Organizaio-rično podrobno delo. 4. Volitev deželnega zastopstva. 5. Slučajnosti. Prva je poročala sodružica Neumannova, ki je povdarjala, da se ženske organizacije krepko razvijajo. Prispevek, 40 vinarjev mesečno, plačujejo sodružice povsod točno in z veseljem. Prispevki se porabijo izključno le za vzgojo žen v zavedne socialistinje. Nemške sodružice na Češkem dobivajo 4045 izvodov 5'Arbeiterinnen-Zeitung«. ki je glasilo avstrijskih delavk. L. 1910 je bilo v 60 krajih b576 politično organiziranih žen. sedaj je v 71 krajih 4231 politično organiziranih sodružic. Na stroške deželnega zastopstva je bilo 37 ženskih shodov. Po poročilu blagajničarke je poro:ala sodružica Poppova z Dunaja o nalogi žeristva v političnem boju. Izvajala je: Dostikrat slišimo, da so ženske nazadnjaške. da ni z njimi doseči nobenih uspehov. Temu je vzrok njihova vzgoja, ker so zrasle z nazori, ki se ne dotikajo političnega življenja. Šele tedaj, ko so se seznanile s socializmom, so prišle do tega, da so se jele baviti s političnimi vprašanji. V tem oziru se tudi že na Avstrijskem, kjer je klerikalizem tako močan, oziroma lehko na lepe uspehe. S smotrenim delom smo dosegle, da je na Avstrijskem 20.000 politično organiziranih žen in da je razširjeno naše glasilo v 28 000 izvodih. V strokovnih organizacijah je 47.000 delavk, med temi 1000 služkinj. Te številke nas morajo pač bodriti in nas navdajati s pogumom. Spoznale smo, da boj delavskega razreda ne more biti plodonosen, če se ga ne udeležujejo tudi žene. Borimo se za veliko revolucionarno idejo enakopravnosti obeh spolov v vsakem oziru. Ako je mogoča na Češkem kljub zastareli volilni pravici izvolitev žene v deželni zbor, zato mora biti tudi mogoča izpeljava splošne volilne pravice za ženske. Priti moramo v občinske odbore, deželne zbore in državni zbor, da zbudimo splošno pozornost nad dvojno bedo ženstva in da priborimo odpomoč tej bedi. Ali tudi že sedaj, ko nimam volilne pravice, moramo podpirati denarno sodruge s tem, da plačujmo prispevke k volilnim fondom. Ako pomislimo, kako raznolika sredstva uporabljajo meščanske stranke, da si pridobe ženstvo, tedaj je naša sveta dolžnost, da poglobimo izobraževalno delo incd delavkami. Upajmo, da bo na prihodnjem mednarodnem kongresu na Dunaju lehko poročale o velikih napredkih. Poročilu je sledilo burno odobravanje. O podrobnem organizatoričnem delu je poročala sodružica Kneškejeva, ki je naglašala važnost mladinske organizacije za dekleta, ki izstopajo iz šole in vstopajo v razne poklice. Konferenca je sprejela sledeči predlog: mesečni prispevek znaša 40 vinarjev; od tega dobi državno strankino zastopstvo 1 vinar, ženski državni odbor 2 vinarja, centralni volilni fond 2 vinarja, deželni strankin odbor 2 vinarja. deželni ženski odbor 3 vinarje. Strokovno organizirane delavke plačujejo politični organizaciji mesečen prispevek 26 vinarjev. K sklepu je poživljala sodružica Asterjeva z navdušenimi besedami k nadaljnemu delu in zaključila konferenco z živio klici na mednarodno,, revolucionarno socialno demokracijo. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba *Zar]e«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Gospodarski pregled. ** Denarna vrednost v papirjih na svetu. Ameriški trgovski in delovni urad je izdal pravkar poročilo, iz katerega je razvidno, kako ogromen kapital je naložen v papirjih. Na vsem svetu se cenijo vrednostni papirji na 110.000 do 115.000 dolarjev (t. j. okroglo 640.000 milji do 560.000 miljonov kron), od katerega kapitala se nahaja samo na Angleškem, na Francoskem in na Nemškem 64.000 miljonov. Če računamo povprečno, da nosi ta kapital na leto po 4°/o, tedaj znašajo obresti samo v teh tre)' državah nad 25.000 miljonov. Naslednja tabela nam predočuje, kako je razdeljen kapital. ki je naložen v vrednostnih papirjih, po posameznih državah. Ker vrednost papirjev narašča in pada, navajamo najnižjo in najvišjo vrednost, in sicer za leti 1908 in 1910, da se obenem razvidi iz pregleda, kako narašča ali pada vrednost. Dežele Konec 1908 Koncc 1910 milijonov dol.: milijonov dol.: Vel. Britanija (Angl) 25.090 do 26.055 27.020 do 27.406 Zedinjene države . 22.195 „ 23.160 25.090 . 25.467 Francosko. . . . 19879 . 20.265 20.458 , 21.230 Nemčija .... 15440 , 16.405 17.370 „ 18.335 Rusija................ 4.825 , 5.211 5 597 . 5.983 Avstro-Ogrska . . 4.053 „ 4 246 4.439 , 4.632 Italija ..... 1.930 „ 2.316 2.509 . 2.702 .laponsko .... 1.158 „ 1 351 1.737 „ 2.316 Druge dežele . . 6.369 - 7.334 6 755 . 7.720 skupaj , 100.939 do 106.343 110.975 do 115 800 Če vzamemo najvišjo vrednost, se nam pokaže, da znaša imetje vesoljnega sveta, ki je naloženo v papirjih okolo 116.800 miljonov dolarjev. Deželna konferenca nemških sodružic na Češkem. Pretečeno ndtteljo je bila v Teplicu tretja deželna konferenca nemških sodružic na Češkem. Na konferenci je bilo zastopanih 60 ženskih organizacij, ki so odposlale 65 delegatinj. Za državni odbor je bila navzoča sodružica Poppova z Dunaja. Konferenca je obsegala sledeči dnevni red: 1. Poročila: a) deželnega zastopstva; b) blagajne; c) kontrole. 2. Naloge Železnato v/nn § jdoa Maiwja Piecalkta « Dunajska krepča malokrvnc, nervozne, vslcd bolezni oslabele osebe, blede, sl; botne in bolehave oroltc, ena pol-Uterska steklenica 2 K, tri steklcnic« _ K 6-60. Poštnina in zavojnlna prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoll ja v' Ljubljani vsebuje v resnici ln vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost ln prednjači *a- radltega vsem drugim že'eznatir>i Molkom —- SJ»jii®vefše! lajnoveJSe! Maksim Gorkij - - w Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja ie izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. I! 1 S ‘So a K a> ubie, Miklošičeva cesta. Jen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. tvetek* Zaloška cesta, ešark, Želenburgova ulio Suhadolc Anton. Zelena jam« 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušeniinik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotni! , Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta.