t M0VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN LN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 82 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 8TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. PASIJONSKA DRAMA VPRIZORJENA V NEDELJO V SLOV. NARODNEM DOMU Roosevelt odredil obširno preiskavo. Ponesrečeni Akron je bil najden Washington, 6. aprila. Predsednik Roosevelt je odredil, da se uvede obširna preiskava, ki naj dožene, zakaj se je ponesrečil največji ameriški zrakoplov Akron. Preiskava se bo začela v pondeljek, 10. aprila, v Lake-hurst, kjer je pristanišče za zrakoplove. Vodilo jo bo mornariško vojno sodišče pod predsedstvom rear admirala Phelpsa. Trije možje, ki so se rešili iz ponesrečenega Akrona, so bili zaslišani danes od predsednika Roosevelta. Medtem pa torpe-dovke in stražne obrežne ladje iščejo na licu mesta, kjer je padel Akron v morje, če bi dobili trupla ponesrečenih, ali pa celo mogoče pri življenju. Ena stra-žna ladja je dobila baje kose ponesrečenega Akrona. Druge dele razbitega zračnega orjaka so dobili že do 30 milj proč od mesta kjer je Akron padel v morje. Kakih 30 vojnih ladij se nahaja na morju v bližini, kjer se je pripetila katastrofa. Danes pričakujejo, da bo morje vrglo na površino trupla ponesrečene posadke Akrona. u Balkan Mountain Men" Lansko leto je imela tudi naša slovenska naselbina priliko poslušati odlično petje in svira-nje, ki je prihajalo potom radia iz New Yorka vsako nedeljo. Peli in svirali so takozvani "Balkan Mountain Men," med katerimi je nekaj bratov Hrvatov in Slovencev. Njih petje in svira-nje je vzbujalo splošno pozornost po vsej Ameriki, kajti njih program se je oddajal potom National Broadcasting Co. Ti znameniti pevci in igralci nastopijo v nedeljo 23. aprila, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. z najfinejšim radio programom. Vstopnice za ta izvanredni koncert lahko dobite že sedaj, ako se oglasite pri Mihaljevich Bros, 6201 St. Clair Ave. Angleška vlada prosi parlament, da se izključi import ruskega blaga London, 6. aprila. Angleška vlada je predložila parlamentu zahtevo, da se ji podeli moč, da se prepreči import vsakovrstnega blaga iz Rusije. Angleška vlada prosi parlament, da se po-žuri s tozadevnim dovoljenjem, in pričakuje, da bo parlament podelil to moč vladi že v par dnevih, nakar bo prošnjo odobrila tudi zbornica lordov. Vlada izjavlja, da se ji tozadevno mudi, da' dobi polnomoč, še predno se parlament odgodi, in predno se začne v Rusiji sodni j ska razprava proti aretiranim angleškim podanikom. Anglija želi imeti orožje v rokah, ako bi obravnava v Rusiji proti angleškim podanikom neugodno izpadla. Obenem poteče 16. aprila obstoječa rusko - angleška trgovinska pogodba, in če ima vlada polnomoč Jahko izsili iz Rusije bolj ugodne pogoje. Znamenita operacija Chicago, 7. aprila. Eno najbolj uspešnih operacij v zdravniški vedi je povzročil te dni dr. Gustave Herpe. Mrs. Benjamin Zeigmuud je kopala svojo 10 tednov staro hčerko Marylin. Mati je pri tem držala varnostno iglo v ustih, ko ji je igla, ki je bila odprta, padla iz ust in otroku naravnost v usta, in otrok je odprto iglo takoj pogoltnil. Poklicali so dr. Herpe-ja, ki je izjavil, da je otrok premlad za operacijo, čakal je dva dni, otrok je bil normalen. Tedaj se je dr. Herpe odločil, da vreže v otrokov želodec. Po vrezu je vzel želodec ven in ga tako zvijal, da se je varnostna igla zaprla, nakar je položil želodec nazaj na svoje mesto. Zaprl je vrez in izjavil, da je otrok sedaj izven nevarnosti. "Comrades" Eno najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih društev v Clevelandu, ki spadajo k SNPJ so takozvani "Comrades." V soboto bodo obhajali sedmo obletnico svojega obstanka, z veselico, ki jo priredijo v S. N. Domu. Dober prigrizek, izvrstna domača zabava in fina okrepčila bodo vsem na razpolago. Mr. John Smole, 1090 E. 74th St., je načelnik zabavnega odbora društva "Comrades." Mrs. Louise Možina Ta teden je bila operirana na težki operaciji Mrs. Louise Možina, 15931 Saranac Road, in sicer v Glenville bolnici, kjer se Mrs. Možina danes nahaja. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Tozadevna notica nam je bila sporočena že preteklo sredo, toda je iz neznanih vzrokov doslej zaostala, za kar prosimo, da se nam oprosti. čajanka Slovenska Narodna čitalnica Priredi v nedeljo 9. aprila čajanko in tombolo v prostorih dvorane št. 2, S. N. Doma na St. Clair Ave. Mnogo dobitkov bo na razpolago. čitalnica potrebuje precej denarja za nove knjige in za Vzdrževanje. Nove odbornice Pretekli pondeljek je imel "Jugoslav Slovenian Club" svoj zbor, in sledeče uradnice tega odličnega kluba slovenskih žen in deklet v Clevelandu, so bile izvoljene: Miss Farnces, Gerbec, predsednica programskega odbora; Miss Pauline Vidervol, na-čelnica članskega odbora; Miss Alice Ježek, načelnica zabavnega odbora, in Miss Vickie Royce, načelnica odbora za publikacijo. Nadzornicam so bile izvoljene: Misses Mitzie Skoda, Rose Mi-lavec in Rose Basca. Denarja primanjkuje Direktor javne varnosti, Mr. Adams, je odredil, da se mora 21 policijskih in ognjegasnih avtomobilov poslati v pokoj, to je, da morajo policisti, ki sicer rabijo te avtomobile pri patrolira-nju, hoditi peš. Mestu primanjkuje denarja, in Adams pričakuje, da si bo mesto s temi avtomobili prihranilo nad $4000 na leto. Obenem je Adams odredil, da se noben policijski uradnik ne sme voziti z mestnim avtomobilom, in sam direktor ni pri tem izvzet. Se počuti bolje . Victor I. Hrovat, 1042 Carly-on Road, East Cleveland, ki je bil nedavno tega operiran na slepiču v bolnici sv. Aleša, se počuti mnogo bolje. Mr. Hrovat je član društva Orel in sv. Antona. Zrakoplov Akron je bil poškodovan že na poletu v zraku, pravi Wiley Washington, 7. aprila. Mornariški tajnik Swanson je danes dcbil zapriseženo poročilo, da je ogromni zračni orjak "Akron" začel pokati že tekom poleta proti morju, kakor se je izjavil pod-poveljnik Herbert Wiley, ki je bil eden izmed treh mož, ki so se rešili v strašni katastrofi. Prvotno so hoteli to poročilo za-molčati, toda mornariški tajnik, ki je prvi poveljnik mornarice in zrakoplovstva, je odredil, da pride stvar v javnost. Wiley je izjavil napram mornariškemu tajniku tekom posebne preiskave glede katastrofe, da je orjaka "Akrona" zadel silovit veter v zraku, hujši veter, kot ga je še kdaj prej doživel v življenju. Takoj ko je udaril veter v zraku je opazil Wiley, da se je odlomilo spodnje krmilo, nakar je "Akron" začel padati. Iz preiskave se nadalje lahko dožene, da poveljnik ni oprostil dovolj balasta, da bi ustavil padanje zrakoplova, in Wiley je mnenja, da je to povzročilo končni padec "Akrona." Očividno je iz preiskave, da zrakoplov ni bil popolnoma opremljen, ali pa je bil tako poškodovan, jia ge ne. bi smel podati na vožnjo v izvan-redno slabem vremenu, dočim se pripoveduje tudi, da poveljnik McChord, ki je postal žrtev katastrofe, v zadnjem trenutku ni pravilno dirigiral zrakoplova. -o- Eliaš zbor Sloviti hrvatski tamburaški zbor "Eliaš" dospe v Cleveland 23. aprila, in bo imel svojo predstavo v Jugoslovanskem Del. Domu na W. 130th St. Vstopnice k temu znamenitemu koncertu se dobijo v predprodaji po 35c, in sicer pri M. živkovič, 4812 Superior Ave., pri V. šipek, 11406 Bellaire Road in pri članih društva Zvonimir in Kluba "Sloga." Tamburaški zbor "Eliaš" je eden najbolj znamenitih hrvatskih tamburaških zborov na svetu. Z delom gre bolje Mr. Seiple, ravnatelj državnega in mestnega posredovalnega urada za delo, naznanja, da je bilo tekom meseca marca oddanih mnogo več del kot sploh v katerem drugem mesecu tekom zadnjih treh let. "In vsa znamenja kažejo," je izjavil Mr. Seiple, "da bo mesec april tozadevno še veliko boljši." PASIJ0N Igralce in igralke "Pasijona" prosi podpisani režiser, da pridejo v nedeljo, 9. aprila, že ob 9. uri zjutraj, v Slovenski Narodni Dom, ker se prične z maskira-njem. Prosim vas kar najbolj vljudno, da ste točni, kajti ma-skirati 150 ljudi je pač delo, ki vzame mnogo časa. In ker ste bili vedno točni, upam, da boste tudi sedaj. Naj 'se na tem mestu zahvalim za dosedanjo točnost in pozornost igralcev. Iskrena vam hvala! Saj bo to zadnja predstava te »velike krščanske drame, torej se bomo vsi skupaj toliko bolj potrudili, da bo uspeh sijajen. Spoštovano občinstvo se opozarja, da pride pravočasno v ^vorano ,Slov. Narodnega, Doma, če le mogoče, pol ure prej, da ne bo ob pričetku predstave mučnega premikanja stoloV, škripanja in nemira. Povdarja se, da je pričetek "Pasijona" točno ob 2. uri popoldne. Kdor si želi še enkrat videti to sijajno dramo vseh vekov, ali kdor je ni prej še videl, naj pride v nedeljo, kajti gotovo je in nepreklicno, cla se "Pasijon" ne bo ponovil za d&lgo vrsto let. Nekateri so tudi mnenja, da se drama "Pasijon" priredi v nedeljo dvakrat, kar pa ni resnica. "Pasijon" se uprizori samo enkrat, in sicer v nedeljo, 9. aprila, začetek točno ob 2. uri popoldne. Pričakuje se, da bo drama zvršena nekako ob 6. ali polsedmi uri zvečer. Kdor še nima vstopnic, je prijazno prošen, da se požuri. Vstopnice se letos izvanredno dobro prodajajo. In tudi so dvakrat nižje kot so .bile pred leti. Občinstvo iz širnega Clevelanda in okolice je ponovno prošeno, da poseti uprizoritev te največje svetovne drabe — "Pasijon" — ker bo to nepreklicno zadnja uprizoritev na slovenskem odru v Clevelandu.—Režiser. Roosevelt molči, ko senat 330 ubitih, 40,000 ranjenih glasuje za 30-urno delo za delavce Washington, 7\ aprila. Senatna zbornica je včeraj odglasova-la, da morajo delavci v Zedinje-nih državah, v uradih, v industrijah in drugje, delati le pet dni na teden in samo 6 ur na dan. Nikdar ni kongres naredil še tako drastične postave, kot je ta postava o šest urnem delu. Kakor hitro je senat s 53 glasovi proti 30 sprejel dotično postavo, jo je poslal v poslansko zbornico, kjer se pričakuje, da bo tudi sprejeta, razven ako predsednik Roosevelt ne bo posredoval. Kakor je predlagala senatna zbornica, pride postava, potem ko bo sprejeta od obeh zbornic, 30 dni pozneje v veljavo in bo v veljavi tekom dveh let. Zagovorniki te postave, ki je naperjena proti strojni dobi današnjih časov, trdijo, da če pride ta postava v veljavo, da bo nemudoma dobilo najmanj 6,-000,000 brezposelnih delavcev delo. Nasprotniki pa trdijo, da je postava popolnoma neustavna, da bo povzročila še večjo brezposelnost in da bo postavo najvišja sodnija prepovedala. Kdo so Slovani? Iz Union City, New Jersey, se poroča uredništvu, da namerava "The Slavonic American Progressive Club of America" izdati posebno knjigo ali leksikon, v kateri bodo priobčena imena in delovanje ameriških Slovencev in Jugoslovanov sploh. Omenjeni klub apelira na vsa slovenska in hrvatska društva v Ameriki, da pošljejo tozadevno svoje podatke na zgorej omenjeni klub na naslov: Box 185-W, Union City, N. J. Naša mladina Slovenska šola na Holmes Ave., bo ponovno kazala slike 9. aprila ob 7:30 zvečer. Vstopnina je samo 15c za odrasle in 10c za mladež. Odbor pričakuje, da bo udeležba enako velika kot zadnjič. Kazale se bodo samo prvovrstne slike, da bo sleherni imel svoj užitek. Starejši se morajo zavedati, da nudijo svojim otrokom nekaj, kar jih poživi in razveseli. Pomnite, da mi nismo bili nič boljši v naši mladostni dobi. Na svidenje v nedeljo 9. aprila v Slovenskem Domu na Holmes Ave.—F. Kapelj, tajnik. --o- Rev. Virant na delu Komaj je minul dober teden, ko je prišel Rev. Virant za duhovnega pomočnika k fari sv. Lovrenca v Newburgu, ga je že slovenska mladina imenovala kot načelnika svojih raznih organizacij, in sicer je Rev. Virant postal duhovni vodja Marijine družbe, načelnik zbora ministrantov, svetovalec Boy Scout organizacije ih ravnatelj St. Lawrentians baseball kluba. Rev. Virant je radi svoje prijaznosti postal jako priljubljen pri faranih v Newburgu, tako pri starejših kot pri mladini. Tisoče dolarjev potrošenih za pivo prvi dan Cleveland je dobil včeraj prvo postavno pivo v 14. letih. Toda radi nerodnosti državnih oblasti in radi nagajanja zbornice so včeraj imeli dovoljenje za točenje piva le lastniki restavrantov v dolenjem delu mesta in hoteli. Kakih 70 licenc je bilo podeljenih. In pilo je vse, kar je imelo kaj okroglega v žepu. Vsi restav-ranti so bili nabasano'polm- V nekatere hotele je tekom dneva prišlo nad tisoč oseb, in hotelirji in lastniki restavrantov niso samo razprodali pive do zadnje kaplje, pač pa tudi vse, kar se je sploh moglo jesti. Tisoče dolarjev so iztržili. Očividno je vsakdo imel denar. Tretja neprilika je bila tudi, ker Cleveland nima lastnega piva. Domače pivovarne bodo šele v nekaj tednih pripravljene z domačim pivom. Medtem so pa cele karavane trukov vozile pivo v Cleveland iz Pittsburgha, Akrona, Detroita, Milwaukee. In pivo v mestu je drago — 10 centov kozarec, 25 do 30 centov steklenica, Pri takih cenah so lastniki permitov seveda naredili silne dobičke. Računa se, da imajo pri kozarcu dobička nekako 7 centov, pri steklenici pa od 15 do 20 centov. Policija pravi, da ni bilo nobene neumnosti, ljudje so osta- v Nemčiji, odkar so fašisti nastopili vlado Berlin, 7. aprila. Nad 100,-000 Nemcev je bilo pregnanih iz njih domov, nad 40,000 nemških državljanov je bilo ranjenih in 330 ubitih, odkar je Hitler nastopil vlado v Nemčiji. Te številke je podal Hitler sam, ko je včeraj govoril zbranim kabinetnim ministrom, diplomatom in zastopnikom časopisov. Napram zastopnikom časopisov se je izjavil: "Nemško časopisje je doslej tavalo v ozadju, danes koraka naprej. Nobena vlada ne more zatreti časopisja, ako slednje poroča resnico." Medtem se pa pripravlja vlada, da uniči sleherno sled židovske zgodovine ali kulta iz nemških učnih knjig, in končno, da proglasi protestantizem kot nemško narodno vero. Kakšno stališče bo zavzela sedanja nemška vlada napram katoličanom v Nemčiji, se še ne more vedeti. Podkan-cler von Papen je šel tozadevno v Rim, kjer bo imel tozadevno sestanek s papežem, in v teh razgovorih s poglavarjem katoliške cerkve se bo določilo, kako naj postopa nemška vlada napram katoličanom, katerih je 24;000,W0 v Nemčiji. "Glavni dobitek" Priljubljeno dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi v nedeljo, 9. aprila, lepo komedijo: "Glavni dobitek," pod spretnim vodstvom Mr. L. Kaferle. Komedija se vrši v treh dejanjih. Posamezne vloge imajo v rokah sledeči igralci: Anton Dolinar, Ana Vadnal, Ludvik Kernel, Fr. Jereb, Frances Henikman, Joe Godec, Kristine Kolenc, Marion Bašel, Anton Zigmarr, Marjorie Lokar, Walter Lampe in še nekaj drugih oseb. Med dejanji nastopita izvrstna pevca Miss Olga Godec in Mr. Louis Pečjak, Miss Irene Ogrin pa proizvaja na harpo. To je zaključna predstava dramskega društva Anton Verovšek. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Iz Imperial, Pa., se poroča, da se je rojak Frank Perpar zadnje dni ponesrečil pri delu v jami. Plast s stropa se je usula nanj. Odpeljan je bil v bolnico. Marjeta Grbec, iz Barber tona, Ohio, se je morala podvreči težki operaciji na žolčnih kamnih. Nahaja se v bolnici v Clevelandu. William Jane, So. Chicago, Illinois, star 29 let in po poklicu mehanik, ki je bil že dve leti brez dela, se je preteklo nedeljo ustrelil. Zapušča ženo in dvoje otrok. Iz Buenos Aires, Argentina, se poroča, da je tam umrl rojak Peter Ferletič, star 37 let, doma iz Doberdoba na Primorskem. Podlegel je operaciji na slepiču. V Argentini je bil štiri leta in zapušča ženo in štiri majhne otroke. Iz New Yorka poročajo, da so imeli v ondotni slovenski cerkvi na osmi cesti sv. misijon. Mi-sijon je vodil Father John J. Oman iz Clevelanda. Prepričevalne besede gospoda misijonarja so segle vsem navzočim v sr-ce. ..:, 'v. ;! :'■■ ' ''Dobro Romanid rušiti i ' Nov-šek v Sheboygan, Wisconsin, je umrl 13 letni sinko Frankie, ki je bil pri ondotni slovenski mladini zelo priljubljen radi svojega lepega obnašanja in prijaznosti. V Detroit, Michigan, je umrla rojakinja Mrs. Margaret Jonke, stara 55 let. Zapušča moža in štiri že odrasle otroke. Pred dvema letoma ji je umrla hčerka, stara 23 let, in odtedaj je mati neprestano žalovala in bolehala. li trezni, in očividno radi plačevali visoke cene za pivo. Direktor javne varnosti je prepovedal policistom piti pivo v javnih prostorih, če se nahajajo v uniformi. Obenem je pa direktor javne varnosti izdal povelje, da se morajo zapreti oni prostori, kjer se je doslej točila opojna pijača. Policija mora najprvo posvariti, in če svarilo ne izda, je treba prostor zapreti, kot je odredil varnostni direktor. Kljub temu so bili včeraj stoteri prostori v dolenjem delu mesta, kjer se dobi žganje, zelo zaposljeni. Računa se, da na vsake tri osebe, ki pijejo pivo, pride ena, ki pije žganje. Lepa slovenska trgovina Mr. Louis Prince, slovenski | trgovec z grocerijo na 1209 j Norwood Road, nam naznanja,! da je lično prenovil svoje pro-j store, ki so v resnici v kras naselbini. /Slovenske gospodinje opozarjamo na te nove prostore. Čistost in snagjl se vidi povsod, poleg tega pa ima Mr. Prince te dni tako znižane cene na vsakem blagu, da bo gotovo vsaka gospodinja zadovoljna, ako kupi svoje potrebščine v tej trgovini, katero rojakom toplo priporočamo. Pozdrav iz Brezij Naš naročnik v domovini, Mr. I John Intihar, želi vsem s.vojim nekdanjim prijateljem, sorodnikom, znancem in sodelavcem, prav vesele velikonočne praznif ke in veselo Alelujo! Iskreno želi, da bi se vrnili zopet časi, ko bo obilo dobrih potic, pirhov in dobrega ohajčana. Iskrena hvala, Mr. Intihar, in vam tudi enako vračamo najlepše pozdrave! Delegatinja Podružnica št. 32, Euclid, O., je izvolila na mesečni seji 4. aprila za svojo delegatinjo h konvtenciji /Slov. ženske Zveze Mrs. Jennie Grdina. NamestnL ca je pa Mrs. Mary Petek. Slovenski radio program V nedeljo se bo kot običajno oddajal slovenski radio program, in sicer bo igral Jack Na-gel's radio orkester, katerega smo imeli že priliko enkrat slišati in je prav ugajal vsem. Poleg orkestra bosta nastopila Joe Terček in Al Florjančič, ki bosta zapela več lepih pesmic. Program se bo vršil kot sledi: 1. Slovenska krasotica, polka. 2. Sem fantič, pesmica. 3. "ženski," valček. 4. Moj očka ima konjička dva, pesem. 5. "Pir polka." 6. čez tri gore, pesmica. 7. Slovenski ples, orkester. 8. "Zvonu," polka. Program se bo oddajal v nedeljo, 9. aprila, od 3:30 popoldne do 4., potom WJAY radio postaje v Clevelandu, pod vodstvom Mr. Charles Zormana. Miss Frances Lunder Z odličnim uspehom je izvršila šolo za bolničarke (nurse) poznana mlada Slovenka, Miss Frances Lunder, hčerka priljubljene Lundrove družine na 5603 Dibble Ave. Graduirala je v Emergency Hospital, kjer se vedno nahaja mnogo Slovencev in Slovenk za zdravljenje. Prav iskrene čestitke mladi Frances kot tudi njenim staršem! Darovi Za Slovensko šolo na Holmes Ave. je darovalo društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ svoto S2.00, in Mr. George Panchur pa $1.00. Vodstvo se iskreno zahvaljuje. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Z* Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; ea četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Ameriika Domovina, _8117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1S09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 82, Sat., Apr. 8th, 1933 Evropa si koplje svoj grob govorimo o naših težkočah in kaj bo naš problem za bodočnost. Nekdo pa bo ta večer še tudi posebno srečen. Dobil bo krasno sliko, katero je podaril Mr. Josip Grdina. Slika je velike vrednosti, kdor jo pozna. Hvala, Joe, za sliko, bomo že povedali, kakšnega pomena je. Rojaki in rojakinje, oživite se in pridite na čajanko. Postanite član in članica naše čitalnice, katere se lahko poslužujete skoro brezplačno iz velike zaloge lepih knjig, kar vam bo pomagalo k dobri volji, da boste lažje prestali te težke čase. Na svidenje danes zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ustanovni član. Cleveland, O. — Rad bi napisal malo odgovora Mr. Moleku, uredniku Prosvete. V št. 67 piše Mr. Molek, Kako bo s teni denarjem, je zadel glavni dobitek izmed!mu lastniku srečke. Sedaj pri- kaj pravite. — U. v Pennsylva- GLAVNI DOBITEK ljondolarski fond. Ali je bilo to pošteno delo? Ali ni to dišalo močno po diktatorstvu, ko je tajnik rekel, da ne vzame ases-menta, ako ne plačam tistega a? Pisal sem pismo na gl. urad, toda odgovora nisem dobil nobenega. Kaj se tam brigajo za posameznega člana in je čisto prav, da jih kdo tupasem malo prime za ušesa, ker zaslužijo. Pozdrav! Pavel Delost. -o- Prireditev šole Slov. Doma ..... . .. Dne 26. mfUm.Je priredilo hitro otrese! Japoncev, ko je z visoko carino na japonsko i šolsko društvo' Slov. Doma na blago se slednjega otresel. Zaenkrat je visoka carina edini Holmes Ave. za šolske otroke, način, kako se obranijo evropske države Japoncev, toda tudi njih stariše, sorodnike in prija-ta način ne bo držal dolgo. Japonci so tako aktivni, tako iznajdljivi, da bo vzelo več kot sedanjo evropsko državniško in trgovsko zmožnost, da se otresejo Japoncev. Pa kljub vsemu temu poveličuje velik del francoskega in angleškega časopisja Japonce in njih načrte. Ne samo to; vsem japonskim načrtom dajejo moralno in tudi finančno pomoč. Očividno je, da so ti lastniki časopisov interesi-rani v municijskih podjetjih Evrope, ki so danes silno za-posljena radi japonskih naročil. Toda kakor je gotovo, da danes glojejo Japonci v Ki-|je razvila prav prijetna prosta tajsko in se vedno bolj globoko zajedajo v njene pokrajine,! zabava. Dvorana je bila napol-tako gotovo je, da bodo Japonci v nedavni bodočnosti se za- njena in ni ga bilo med udeležen-čeli zajedati v one, ki jih danes podpirajo. Japonski narod ci, ki ne bi bil s predstavo zado-je silovito žilav in potrpežljiv, obenem pa rodoviten. 70,- voljen. Res, da je potekla mar-000,000 Japoncev išče nadaljnih pokrajin in dežel za svojo i sikatera solza — solza ginotja, bodočnost. Način, kakor so ga doslej pokazali, da se znajo ! kar pa le še bolj priča o kraso-širiti, ne obeta ničesar dobrega Evropi. Motijo se vsi oni, ki mislijo, da imajo Japonci "Monroe doktrino," ki pravi: Azija za Azijate. Japonci bodo v doglednem času trkali tudi na evropska vrata. In če Evropa ne bo pazila, bo žolto pleme gospodar Evrope. tel je naše slovenske mladine sploh kaj zanimivo filmsko predstavo. Poleg slik iz narave in otrokom tako priljubljene sme-šnice, so nam prireditelji podali tudi nadvse osvojujočo melodramo "Moj dečko." Glavno vlogo v tem filmu je imel mali Jackie Coogan. Po filmski predstavi se elevelandskih Slovencev. Razsodišče se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Sodniki so že izbrani, manjka še porote, katera izreče končno besedo po svoji uvidevnosti. Dvorana razpolaga z petsto sedeži, zato bo dovolj prostora za poslušalce, katerim bo dana prilika da slišijo to velezabavno razsodbo. Pričetek obravnave je ob 7:30 uri zvečer, na odru. To bodo predstavljali igralci dramskega društva "Anton Ve-rovšek" v komediji "Glavni dobitek," katero je priredil za slo-I venski oder g. Fran Lipah, član drame v Ljubljani. Je predvsem nekaj novega, igrana je bila pred par meseci v Chicagu, 111. in to prvič na slovenskem odru v Ameriki. Igro smo prejeli od Prosvetne Matice, Chicago, 111. Igra predstavlja starega obubožanega profesorja, kateremu trda prede za obstanek ker vsled uboštva ni mogel doseči popularnosti med narodom. Slučajno pa kupi srečko, seveda na obroke, katera mu prinese srečo da zadene milijon. Takoj se mu Cleveland (Collin wood), O.— Spomini na leta, ko smo ustanavljali in se borili z vso slovensko energijo nato, da smo sezidali več slovenskih narodnih do- ena izmed teh je tudi čitalnica Slovenskega doma na Holmes Ave. Da se oživi stari duh in praktični namen čitalnice, je odbor ti zgodbe revčka-sirotka, malega Jakca. Šolsko društvo bo priredilo zopet tako zasebno filmsko predstavo v nedeljo, dne 9. t. m., ob sedmi uri zvečer. Vstopnice lah- de pa polom! Kako dobiti denar imJi-za povrnitev v banko in trgov- Odgovor: Drugega vam ne ka-cem? Začno mu rubiti, ali vse1 že> kot vložiti tožbo na tukaj-ne zadostuje ker se je preveč de- šnjem sodišču za ostalih sto do-narja potrosilo med časom. Pro- larjev, ki vam jih še dolgujejo. fesor se uvadi zopet v staro re- Priče imate' da so vam res do1" vno življenje. Noben ne mara žm> ker 80 vam vrnili prvih sto zanj iz bogate družbe, vsled te- farjev v navzočnosti prič, toga je navezan na dobrodelnost reJ ne morejo zatajiti ta dolg. drugih. Nazadnje pa se dožene, Brez skrbi lahko vložite tožbo in da je vendar on zadel glavni do-iHodm-'a vam bo pripoznala dolg. bitek v svoti enega miljona, kar Potem pa lahko naložite judge-več ne vpliva toliko nanj ker več ment na vse Premoženje dolžni-ne verjame da mu denar more kov> moža in žene> ker 3e dolg nuditi srečno življenje. obeh. To bo zadnja igra dram. dru- Vprašanje: Imam brata, ki ni štva Verovšek za to sezono, zato l)rav Pri zdravi Pameti, torej se pridite si jo ogledat v velikem da Prav lahko pregovoriti. Ta-številu! Med dejanji sodelujeta ko 80 nekatere osebe dobile od Miss Olga Godec in Mr. Louis že Prece-' denarja. Jaz bi Pečjak, člana pevskega zbora'to rad ustavil, ker sicer bo kma-"Jadran" ter Miss Irene Ogrin|lu brez denarja. Kaj naj napisna harpo. Louis Pečjak ie ame- v'mo' riški Slovenec, takorekoč nov Odgovor: Pojdite na probat-pojav za našo slovensko javnost110 sodlšče vašega okraja in tam in izvrsten tenorist, od katerega 'naredite prošnjo, da sodnija po-lahko pričakujemo še mnogo v stavl varL,ha nad PremoŽenjem bodočnosti. Gotovo bo vam uga- vaše^a brata> ker drugače bo vse jal njegov naravni, simpatični, iz£«bil- Potem bo sodni.ja stvar pregledala in če pronajde, da ni nastop ter čisti glas. Ravno ta ko sta mladenki Miss O. Godec vaš brat zmožen upravljati svo- pričnejo približava« razni ban-i in I. Ogrin tu rojeni Slovenki, ie Premoženje, potem bo to skrb 'ki se pridno udejstvujeti v naši naložila komu drugemu. Tako pesmi in godbi. Igravci Veroška mu boste Prihranili premoženje, bodo pa tudi naredili ta svoje, Vprašanje: Ali morem tožiti tako da se boste lahko nasmeja- za odškodnino človeka, ki me je li prav iz srca. Zatoraj v nede- napadel in poškodoval, da sem 1 jo vsi v Slov. Del. Dom na Wa- mora! imetl zdravniško pomoč in terloo Rd. in prisostvuj mo zaba- sem iz«?ubil en teden časa pri de- vni igri "Glavni dobitek!" lu? ~ M- L> Odgovor: Seveda lahko vložite tožbo, če je malenkostna stvar LEPO DRUŠTVENO PRAZNOVANJE DESET-se T cA?ncihation c?urt v City Hall. Ako je pa stvar kirji ko zvedo, da je zadel mili jon. Takoj se prične razkošje v profesorjevi 'hiši, khr posebno vpliva na njegovo ženo. Začno sklepati ženitve samo z bankirji, tako da se celo stari profesor vda ter prične z špekulacijami, akoravno ni nikoli veroval v denar. Nato pa pride poročilo, da se to prestavilo na "sempatja-žaga," ali tako nekako. V škat-lji dobite par tisoč papirnatih koščkov, potem morate pa to spraviti skupaj in pokaže se vam ta ali ona slika. Ko je ta novost prišla ven, sem se tudi jaz vsedel k mizi in začel skladati skupaj in sicer brez cenjenega sodelovanja ohajcana. Po dobrih treh urah sem vrgel vso stvar pod mizo in šel spat. In če je že meni taka godila, ki sem skladal uganko, bi rekel na te-šče, kako se mora šele goditi tistim, ki jo skladajo skupaj s pomočjo ohajčana. Pa je neka ženica iz Euclida videla pri svoji prijateljic eno tako uganko in se ji je zdelo, da se s tem jako dobro preganja čas. In ko pride njen Francelj zvečer domov, mu reče: "France, stopi no jutri h kakemu trgovcu, pa mi kupi eno tako "jig-saw" uganko. Veš, mi je včasih čez dan tako dolgčas in čas bi mi hitreje tekel, saj sem itak ves dan sama." France ne i(reee nič. Molče večerja in po večerji pa stopi v klet in od tam pokliče ženo: "Ti, stara, pojdi no malo doli." "Kaj pa je?" je bila žena firb-čna in gre v klet. Ko pride doli, ji France pokaže na strop in važno reče: "Vidiš tistele pajčevine? Vidiš, tiste so tudi "jig-saw" uganke in kar s tistimi se igraj, kadar ti bo dolgčas." Od tistega časa ni žena noben-krat več prosila možička, naj ji kupi "jig-saw" uganko. Akra-bolt jo je Francelj pogruntal! A ženica gre k spovedi. S svojimi malenkostnimi grehi je bila kmalu gotova, ampak potem pa začne spovedniku naštevat vse grehe njenega moža, kakšen da je, koliko mora pri njem pre-stat in da take reve, kot je ona, je ni pod tem božjim soncem in da takega dedca ne bo več prenašala, pa ga ne bo in da naj ji da duhovni gospod kak nasvet. "Draga žena," je reče spovednik. "Vaši grehi so jako majhni, zato zmolite samo en oee-naš za pokoro. Ampak grehi vašega moža so pa veliki, strašno veliki. In ker ga ni tukaj, da bi njemu naložil pokoro, vam jo pa naložim vam. Zmolite pet roženkrancev za grehe vašega moža." Mislim, da je od tistega časa ženica pripovedovala pri spovedi samo svoje grehe in pustila moževe grehe kjer so. A Louis Kaferle. LETNICE Cleveland (Collinwood), O. ko kupite pri vseh otrocih, ki Proslava desetletnice obstanka obiskujejo Slovensko šolo Slo- j društva Blejsko jezero št. 27 S. venskega Doma. Odbor. mov po naselbinah v in izven j odredil, da se vrši čajanka za Clevelanda. Ker nismo mogli Članstvo, staro in sedanje ter za gledati na to, da bi te narodne'njih prijatelje in to v soboto 8. stavbe stale prazne in ne odgo-j aprila v zgornji dvorani Sloven-varjale svojemu namenu, smo se-jskega doma na Holmes Ave. Kaj veda pričeli gledati na to, kaj je I bo na tej prireditvi? Skupina potrebni materijalni in moralni namen istih. Zavedali smo se kljub naših posameznih nesporazumov, da moramo imeti kulturne ustanove v naših domovih. Ustanovili smo dramske odseke, pevska društva, čitalnice itd. Potem, ko smo imeli to, smo začeli ustanavljati podporna društva, dramske krožke, gospodinjske odseke, godbe itd. Zadnjih par let pa slovenska javnost, kljub temu, da ima sedaj dovolj časa in prilike posluževati se svojih narodnih ustanov in svoj prosti čas porabiti v »žrtvovanju in delu za narodno stvar, vrši svoje narodne dolžnosti. In v tem so največ pri- starih prijateljev in narodnih delavcev, ki se že več let borijo za naše kulturne ustanove in zraven njih prijatelji, ki stremijo za istim, se bodo zbrali skupaj. Zavedali se bomo, da imamo prosto roko v tej deželi, česar tako pogrešajo v stari domovini, zlasti pa naši bratje pod Mussolinijevo peto. Tukaj se bomo zbrali danes večer kot slovenski kulturni delavci pri naši čajanki. Kdor le more naj pride, ker vemo, da družba bo prijetna in vedeli bomo, da vsak stremi za istimi ideali, da smo Slovenci, ki potrebujemo naše narodne ustanove. Snidimo se danes večer, pri- zadete naše narodne čitalnice in jateljsko se pozabavajmo in po IVAN ZUPAN: POKVARJEN VOZIČEK (Slika iz življenja) Ob mrtvaškem odru vdovo glej ihtečo; smrt ji neizprosna uničila vso srečo. V rakvi mož njen dragi smrtne sanje siliva; zopet za en grob bo večja božja njiva. V času tem pa sinček njen v sobo stopi, gleda mater, rakev, v misli se zatopi . . . "Mamica, povej mi, kaj srce ti žali? Ate j a čemu so semkaj spančkat dali? Ročni moj voziček ves je že iz reda. Kdo ga bo popravil? Atek moj, kaj ne da?" Toda'atek mirno spi do večne zore, želje sinčku svojem spolniti ne more . . . ! D. Z., ki se je vršila v nedeljo : 2. aprila je prav lepo izpadla. Program v gornji dvorani je bil zelo lepo izvršen. Imeli smo izborile pevce in igralce, ki so predvajali svoje vloge v veliko zadovoljstvo občinstva. Ne bom navajal kakšno vlogo je imel ta ali oni, ker bi vzelo preveč prostora, pač pa moram omeniti Louis Pečjaka, tu rojenega rojaka, ki je s svojim petjem in s | spremljevanjem Mandolin kvar-| teta naravnost očaral občinstvo in je žel ogromen aplavz. Moral i je ponovno nastopiti. Mr. Louis LBelle nas je razveselil s svojim j ljubkim petjem, ravno tako ga. i Ivanush in ga. Simčič. Vsi so ! zapeli tako lepe pesmice, da bi j jih človek kar naprej poslušal. Na mestu je bil tudi mešani zbor "Jadran," ki je zapel tako mogočno, da se je kar dvorana tresla. Največ užitka smo pa imeli pri nastopu Mr. Epi ha, ki nas je vse spravil v smeh in smo se prav imenitno zabavali. Izvrsten je bil Mandolin kvartet, v katerem i igrajo Anton in Jos. Prime, Leo j Makovec in Frank Maraš. Vsem j umetnikom izrekam iskrene če-' stitke, obenem se pa tudi lepo dan. bolj važna, si pa najemite od-zahvalim za njih trud, da so nam vetnika, enega izmed slovenskih, pomagali k lepemu uspehu. in ta vas bo zastopal na sodniji, V imenu našega društva izre- da boste dobili odškodnino, kam zahvalo glavnemu predsed- Vprašanje: Slišal sem, da če niku Frank černetu za lep na- izženem najemnika iz hiše,,da ne govor in tudi vsem tistim, ki so morem pozneje iztirjati zaostali pripomogli k naši proslavi de- dolg. Ali je to res? — H. K. setletnice. Hvala našim kuhari- Odgovor: To ni nikakor res, cam, natakarjem in vsem tistim, kot sem že povedal v tej koloni, ki so delovali pri tej prireditvi, Lahko pozneje iztirjate dolg, če posebna zahvala pa našim trgov- bo dotični kdaj kaj imel. cem, ki so nam pomagali z ogla- Vprašanje: Kako to, da so si, katere ste lahko čitali v pro- meni ustavili denar na banki ra-gramski knjižici. Zato vse te tr- di nekega dolga, ko me niso prej govce priporočam, da jim gre- tožili, ampak sem dobil listine ste na roko. Priznanje moram:šele dan potem? — K. D. dati tudi vrlim godbenikom Na- Odgovor: Lahko se ustavi za-gels Crusaders, ki so ob otvori- služek, denar na banki itd, pred-tvi programa prav lepo zaigrali, no se tožba zasliši na sodniji, ako potem so pa v spodnji dvorani [tožilec položi bond ali varščino skrbeli, da se je vse vrtelo sta-! na sodniji, da ne toži krivično, rejši in mladina. Potem se pa ustavi vaše premo- Za društvo Blejsko jezero št. ženje, da ga vi ne morete pora-27 SDZ: bit, dokler ni tožba v kraju. To John Terlep, predsednik. so najbrže storili v vašem slu- -o--čaju. Orli imajo zabavo -o- Zadnja sobota v aprilu mesecu Voščilo k praznikom je sobota, 29. aprila. In na to Mr. Anton Kline, državni po-soboto priredijo baseball člani slanec v domovini, Ustanovnik društva "Orel" prijetno veseli- slovenskega časopisa v Cleve-co, s plesom, godbo in petjem v landu, pošilja iz Straže v domo-Grdinovi dvorani. Igrali bodo vini, iskrene pozdrave vsem na-"Arcadian" igralci. Orli in njih ročnikom "Ameriške Domovine," prijatelji naj si zapomnijo ta katerim želi srečne velikonočne 1 praznike! žena kuha večerjo in ker je bila ravno soseda v vasi, jo ta zmoti, da vrže dve pesti soli v juho, mesto ene. Ko je bila juha kuhana, jo pokusi in se prestraši, ko vidi, da je juha preveč slana. Kaj bo rekel mož? Eh, kaj, samo naj si upa kaj reči! Ko pride mož domov in se vse-de k večerji, stopi ženica k njemu in mu s priliznjenim glasom reče: "Povej, dragi možiček, ali je morda preveč soli v juhi?" Mož je vedel, da bo takoj kaj narobe, če bo kaj zabavljal, pa se izogne direktnemu odgovoru s tem, da reče: "Ne, draga moja mucka, ni preveč soli v juhi, ampak zdi se mi, da si premalo juhe nalila na sol." A Tisto jesen je prišla v vas nova učiteljica, prav luštkana ma-čica, da so jo otroci takoj vzljubili. Neko jutro pride v šolo Kramarjev Nacek, noseč v naročju velik šopek jesenskih roZ-ž njim se napoti naravnost k g°" spodični učiteljici, ji da šopek v roko in pravi: "Včeraj ste mi rekli, da me boste poljubili, ako vam prinesem rože." "Seveda sem rekla." "Ampak jaz ne maram, da 1,1 me poljubili," nadaljuje Nacek. "poljučke sem prodal mojem'-' starejšemu bratcu za en kvodei in sedaj brat čaka zunaj za tisti poljubček." Gospodarsko političen tedenski pregled PRVI MESEC ROOSEVELTO- republičanske zastave sta sto- VEGA PREDSEDNIŠTVA Predsednik Roosevelt je zdaj končal prvi mesec svojega predsedništva in danes se lahko reče, da imata on in njegova administracija danes še večje zaupanje pri ameriškem narodu, kakor ga je ameriški narod imel, ko je Roosevelt prevzel državne vajeti v svoje roke. Seveda pa bi bilo nespametno pričakovati v prvem mesecu kakega ekonomskega čudeža. Depresija traja še vedno in Rooseveltove drastične odredbe so naložile težke žrtve mnogim skupinam ameriškega naroda. Danes bi bilo pričakovati, da se bo prvotni entu-ziazem predsednika Roosevelta ohladil ter da se bodo pričele uveljavljati vrste opozicije, toda vsega tega ni opaziti. Nasprotno: danes se opaža, da se je pričel histeričen entu-ziazem prvih dni izpreminjati v trdno upanje narodne rekonstrukcije. Pred mesecem dni je bil ameriški narod tako obupan in razdvojen, da bi sledil kamorkoli kateremkoli vodji. . . Takrat je napočil v naši narodni zgodovini moment, ko bi demagog, če bi prišel tak na krmilo vlade, lahko naščuva! skupino proti skupini, razred proti razredu, nevešč politik pa bi osupel in zmeden obstal, ne vedoč, kaj naj stori. Toda sreča je hotela, da je prišel na krmilo vlade inteligenten in pošten mož, ki je izpre-videl, da nudi velika kriza tudi velike možnosti. Brez pridigali ja in praznih obljub, se je lotil problema težkoč, ki so se pojavile pred njim. Lahko bi našteli neštete, rezultate, ki jih je dosegla v enem mesecu njegova administracija, toda ker so bili isti že sumirani ta teden v tem dnevniku, jih na tem mestu ne bomo več naštevali. — Zdaj se pripravlja predsednik Roosevelt za zgodovinsko konferenco, ki se bo v kratkem vršila med njim in angleškim pre-mijerjem MacDonaldom, ki bo odpotoval dne 15. aprila iz Anglije v Zedinjene države. Na tej konferenci bosta državnika razpravljala o načrtih razorožitve. Dalje je Roosevelt že poslal v Nemčijo svojega zastopnika Davisa, da se slednji razgovori s Hitlerjem o pomirjenju Evrope in ž njo vred ostalega sveta. pili zopet nekdanja cesarska zastava in fašistični prapor s kljukastim križem. Vsako mednarodno pojmovanje in naziranje je zatrto. Pa-cifizem se smatra za veleizdaj-stvo. V Nemčiji sta zavzela zopet najčastnejše mesto uniforma in sablja. V Nemčiji se danes propagira samo še nemško blago, nemška umetnost, nemška godba in nemški plesi. Fritz Busch, mednarodno znan ravnatelj opere v Draždanih, je bil odstavljen samo zato, ker je otvoril sezono z" opero "Carmen," katero je naštudiral in u g 1 a s b i 1 francoski skladatelj Bizet. Zsormano-Vo predajanje o Valentin VodntfCu Kar mož nebesa nam poslala, Herberstein da, vernih nas otmo grobov, vse wati. kmečka je zibala., iz kmečkih so izšli domov. Simon Gregorčič. DELAVSKI POLOŽAJ V AMERIKI Po zadnji statistični ugotovitvi, z«aša število brezposelnih v Zedinjenih državah okoli 17 milijonov. Več kot tretjina delovnega ljudstva je brez kruha in zaslužka. W. Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je izjavil, da je' dosegla brezposelnost v Ameriki svoj zgodovinski vrhunec. Samo uvedba 30-urneg: delovnega tedna bi utegnila še preprečiti veliko katastrofo. Sedaj je v veljavi povprečno 40-urni delovni teden. Če bi se ga izpremenilo v 30-urnega, bi dobilo delo približno 6 in pol milijona delavcev. ZLATO V GE ORGIJ I V gorovju severne Georgije leži zlato in brezposelni delavci so pričeli zdaj v velikih sku pinah hoditi tja. Na zlatih poljih Georgije so pridobivali zla to že pred enim stoletjem, to da ko je počil glas o zlatih najdbah v Kaliforniji, so rudarji pustili delo v georgijskih rudnikih ter odhiteli v Kalifornijo Zdaj so zopet pričeli prihajati sem, kjer delajo z rovnico in sitom, s katerim izpirajo zla to, pri čemer zaslužijo od 50 centov, do en dolar na clan. NARKOTIČNA OMAMILA NA BALKANU NEMČIJA "Narodna revolucija" Nemčije, ki se je pričela dne 30. januarja, ko je bil Hitler imenovan za nemškega kancelarja, ni Samo politična, marveč tudi socialna, plemenska in ideolo-gična. Politično se je današnja Nemčija povsem izpremenila. Komunisti so po zaporih, socialni demokrat je, ki so bili nekdaj hrbtenica republike, demokrat-je in pristaši katoliškega centra pa so odstavljani iz uradov, v katerih so nameščeni sami fašisti. Vlade vseh nemških držav so danes pod kontrolo Hitlerjevih fašistov. Kjer stari republikanski kabinet ni hotel prostovoljno odstopiti, je bil nasilno odstavljen, na njegovo mesto t>a imenovan fašistični komisar. * V plemenskem pogledu je fašistična Hitlerjeva vlada proti-^idovska. Ideologično vzeto, hočejo narediti hitler j evci iz Nemčije sto procentno nacionalistično državo. Na mesto stare razume." Središče protizakonite proda jo omamil v Evropi se nahaja zdaj v Sofiji na Bolgarskem kjer je zdaj devet tovarn, katerih izdelujejo razna omamila. Med temi je največja ona, ki je bila odprta v oktobru v Radomiru. V dveh mesecih so producirali na Bolgarskem 1,500 kilogramov ali poldrugo tono heroina, ki je bil večinoma iztihotapljen v Francijo in Nemčijo, v kovčegih, ki imajo dvojno dno. V enem kilogramu heroina je vsebovanih 250,000 zdravniških doz, in na tej podlagi se torej producira na Bolgarskem vsak mesec 187, 500,000 zdravniških doz heroina ali dvojno dozo za 3,000,-000 ljudi, ki se zatekajo k tem pogubnim narkotičnim sredstvom. V petek večer, 31. marca, je imel naš slovenski pesnik Ivan Zorman v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., predavanje o prvem slovenskem pesniku, Valentinu Vodniku. Predavanje, ki je bilo dobro obiskano, se je vršilo pod pokroviteljstvom Slovenske šole in S. N. Čitalnice. Zelo dobra misel je bila, da je predaval o Vodniku baš g. Ivan Zorman, ki je sam slovenski pesnik, vsled česar se mu je pač laglje poglobiti v sorodno pesniško dušo kakor pa nam. Da moremo tem bolj razumeti Vodnikovo poetsko udej-stvovanje ter splošno naziranje tedanje dobe, moramo poznati tudi kolikor toliko razmere, ki so takrat prevladovale. Med nami tedaj še ni bilo časopisja, ki ai poročalo o novicah in tekočih dogodkih, niti ne slovenske iterature, ki bi bistrila um in dvigala srca. To je imel tudi g. predavatelj v mislih, ko je kot v nekak uvod navedel, da se je takrat sukalo večinoma vse javno življenje po krčmah, ki so bila nekaka kotišča novic in važnejših dogodkov, ki so jih prinašali tja vozniki, tovoreč azno blago iz Trsta in Reke skozi Ljubljano na Dolenjsko, Gorenjsko in Štajersko ter obratno. Svojo mladost je opisal Vodnik sam s sledečimi preprostimi besedami, ki smo jih povzeli iz knjige Vodnikove družbe "Vodniki in preroki," katero je spisal odličen slovenski pisatelj, profesor dr. Ivan Lah: Rojen sem 3. svečana 1758 ob 3. uri zjutraj v Gornji Šiški na Jami pri Zibertu iz očeta Jožefa in matere Jere Pance z Viča. "Devet let star popustim igre, luže in drsanje na jamen-skih mlakah, grem voljan v šolo, ker so mi obljubili, da znam nehati, kadar hočem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati in brati me je učil šolmašter Ko-lenc 1767; za prvo šolo stric Marcel Vodnik, frančiškan v Novem mestu. Od leta 1770 do 1775 poslušam pri jezuitar-jih v Ljubljani šest latinskih šol. Tega leta me ženejo v klošter k frančiškanarj em, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z obljubami zavežem: ali 1784 me ljubljanski škof ven pošlje duše tresati Evropo Napoleonske vo.]-past. j ne in leta 1809 stoje Francoz je "Kranjsko me je učila mati, i zopet na meji. Tu bi bilo prav, nemško in latinsko šole; lastno veselje pa laško, francosko in sploh slovensko. Iz našega kulturnega in socialnega življenja da si ogledamo pobliže Vodnika tudi kot narodnjaka, ki je videl v francoski okupaciji svo- Z očetom Markom Pohlinom|boto in kulturni podvig svojega se izznanim leta 1773, pišem naroda, ne samo kot pesnika in nekaj kranjskega in zakrožim nekatere pesmi, med katerimi je od Zadovoljnega Kranjca komaj enmalo bra n j a vredna. Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois in Anton Linhart mi v letu 1794 naročita kalender pisati, to je moje prvo delo, katero tukaj vsem pred oči postavim, da se bodo smejali in z menoj potrpljenje imeli, če bom živel, hočem še katero noro med ljudi dati; naši nastop-niki bodo vsaj kaj imeli nad nami popraviti in brusiti." Vodniku je bilo že skoraj 40 let, ko se je pojavil na neobdelani narodovi njivi. In vendar se zdi, da se je vso mladost pripravljal za svoj veliki poklic. Usoda sama je začrtala njegovo TRIDESET-LETNICA DRAM- predsednik; Ivan Tomažič, pod- SKEGA DRUŠTVA TRIGLAV duhovnika. Meseca maja je padla Ljubljana in Vodnik je poklical v življenje Ilirijo, katero bi mogli prispodabljati z današnjo Jugoslavijo. Napoleon reče: Ilirija, vstan'! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni, kaj ti me budiš? Daš roko mogočno, me gori držiš? Vidimo torej, da je bil Vodnik že v onih davnih dneh popolnoma drugačne politične ori-jentacije in da ni čutil nobene ljubezni ter nagnenja do nemške Avstrije, česar se ne moVe reči niti o vseh naših izobra- pot. Izhaja iz rodu, ki je krep-1 žencih, ki so se rodili v današ- kega zdravja in vedrega srca. Ima tudi že ime, ki mu določa vodilno vlogo v slovenskem narodu. V njegovi družini so dobri pevci in pivci; če se zamislimo v življenje, ki je vladalo na naših cestah okoli Ljubljane pred 150 leti, vidimo cele vrste težkih voz in veselih voznikov, ki vozijo na sever in jug, na vzhod in zahod in prepevajo v predmestnih gostilnah. Tako je bilo tudi v Šiški, ki je bila predmestje Ljubljane. V Ljubljani je stanoval tedaj baron Zois, slovenski mecen, ki je imel na Gorenjskem svoje fužine. V njegovi hiši v Ljubljani se je tedaj zbiralo vse, kar se je zanimalo za slovensko kulturo: Jurij Japelj, ki je prevajal sveto pismo, Blaž Kumer-dej, ki je organiziral naše slovstvo, in Anton Linhart, ki je na Zoisovo pobudo napisal prvi dve slovenski gledališki igri: — "Županova Micka" in "Veseli dan ali Matiček se ženi." Vsi skupaj so zlagali slovar in novo slovnico, po kateri naj bi se izpopolnil naš narodni jezik. Z Zoisovo pomočjo se je leta 1795 rodila "Velika pratika," kateri je zapisal Vodnik na čelo: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. ' V tem času pa so pričele pre- nji prosvitljeni dobi, skoro poldrugo stoletje za velikim Vodnikom. On je videl že tedaj več bodočnosti, kulture in svobode pod žezlom Francozov, ki nam niso sorodni ne po krvi ne po jeziku, dočim nekateri naši ljudje še danes ne morejo doumeti in zapopasti velike epohe združitve treh, jezikovno in narodno sorodnih si plemen: Slo vencev, Hrvatov in Srbov! Pa nič zato: zgodovinski razvoj bo šel nemoteno naprej mimo njih in — preko njih! Valentin Vodnik je bil res pravi narodov vodnik: on mu ni samo pesmi skladal, marveč ga je učil tudi zemljepisja, jezikoslovja, kmetijstva in gospo darstva; vse se mu je zdelo enako važno, ker narod je potreboval pouka v vsem. Priredil je celo "Kuharske bukve," v katerih je učil naše prababice, kako se prezervirajo kisle kumarce in drugo sočivje, in prav tako je izdal tudi "Babi štvo." Ob stoletnici njegove smrti se je dvignila iz razvalin lijego ve Ilirije jugoslovenska država hvaležni Slovenci pa so postavili v Ljubljani svojemu prvemu pesniku, učitelju in vodniku krasen spomenik, na katerem so vklesane značilne pesnikove besede: Ne hčere, ne sina po meni ne bo dovolj je spomina, me pesmi poj o! Voja*Va pr^Vth zohčKo*V Prvi, začasni zobje se navadno pojavijo približno v šestem mesecu po rojstvu. O pojavi teh sicer ni gotovega, natančnega pravila, vendar pa je v tem precej podobnosti. Navadno zrastejo spodnji zobčki prej kot odgovarjajoči gornji, vendar se pa neredkoma proces izvrši obratno, da gornji prehite. spodnje. V splošnem se zobčki prikažejo v parih, včasih pa se pojavi posamezen precej prej kot njegov tovariš. Pa tudi dva „„ i . -lil- T^ "T" ali trije pari zobčkov se poja-suoka, ustavil tudi v Ameriki; . . ,' v _ J vi istočasno. Prvih, začasnih JAPONSKA Vračajoč se iz Ženeve na Japonsko, se je japonski delegat pri Zvezi narodov, Yosuke Mat- v Washingtonu je bil sprejet od predsednika Roosevelta, kateremu je obrazložil stališče Japonske. Časnikarjem pa je izjavil: "Mi se ne zatekamo za pomoč k Zedinjenim državam kakor tudi ne k nobeni drugi državi. Mi nismo vazalna (podložna) država Amerike ali kake druge dežele. Smo pa slabi propagator j i, zato nas svet ne zob ali takozvanih sesavčkov, Oni, ki sprejema darove, prodaja svojo svobodo. * Nikoli ne svetuj človeku, ki je bil v vojski, naj se ne oženi. # Velika napaka starih ljudi je, da pripisujejo sebi vso modrost. DR. J. W. MALLY je po številu dvajset: deset v gornji in enako število v spodnji čeljusti. Teh dvajset "sesavčkov" nadomesti pozneje 20 stalnih zobov. Način in čas pojave prvih zobčkov, je mogoče včasih nekoliko različno, vendar se pa navadno vrši po sledečem redu: Spodnja, srednja dva, se prikažeta tekom šestega ali sedmega meseca po rojstvu. Nato sledijo gornji, prednji štirje tekom osmega, devetega ali desetega meseca. Potem prideta spodnja, prednja dva, eden na vsaki strani prvih dveh, in sicer nekako v dvanajstem mesecu. Za njimi se pojavijo prvi "kočniki," približno IZREKI MODRIH MOŽ Nihče ni tako star, da ne bi mogel še en dan živeti, nihče tako mlad, da ne bi mogel danes umreti. Siva brada in sveže rdeče ustne ostaneta malokdaj prijatelja. v osemnajstem mesecu. Naposled izpopolnijo število prvih zob še drugi kočniki, ki se prikažejo nekako v šestindvajsetem mesecu. Glede prvih zob si je zapomniti sledeče važne značilnosti: 1) Prvih zob ali sesavčkov je v celoti dvajset in te potem nadomesti enako število stalnih zob. 2) Prvi zobje so prav tako važni kot poznejši, stalni. Letos bo praznovalo ugledno in zaslužno dramsko d r u š t v o "Triglav". 30-letnico svojega obstoja, kar je pač lepa doba kulturnega delovanja dramskega društva med ameriškimi Slovenci. Društvo "Triglav" je bilo ustanovljeno leta 1903. Prvi predsednik društva je bil John Gornik, podpredsednik pa Jos. Svete, sedaj v Lorainu, tajnik Josip Jarc, blagajnik Anton Gr-dina, pevovodja George Malovrh, igrovodja Anton Jeršan, tajnik odbora za sporede pa dr. J. M. Seliškar. Prvi pevovodja George Malovrh je vsled obilega posla, ki ga je imel kot župnijski organist, kmalu odstopil, nakar je eta 1904 prevzel njegovo mesto van Zorman st. Pod njegovim vodstvom se je društveni pevski zbor krasno razvijal in napredoval. Za časa njegovega vodstva je štel društveni pevski zbor nad štirideset pevcev in pevk. Njemu je sledil kot pevovodja Ivan Zorman ml.; pod njegovim dirigentstvom je proizvajal zbor mnogo najtežjih slovenskih skladb. Prvi društveni igrovodja je bil Anton Jeršan, in prva predstava tega društva je bila "Zamujeni vlak," ki je bila igrana leta 1903 v šolski dvorani sv Vida. Začetkom leta 1905 se je društvo "Triglav" preselilo v pravkar dogotovljeno Knau-sovo dvorano. Požrtvovalni člani so iz lastnih sredstev nabrali toliko, da je bilo mogoče nabaviti kulise, obleko, električno razsvetljavo ter druge potrebščine. Najbolj je napredoval dramski odsek prva tri leta v Knausovi dvorani in v tem času je bilo igranih lepo število težavnih in krasnih iger. Vse igre, ki jih je igralo društvo "Triglav" tekom svojega tridesetletnega obstoja, je težko našteti, toda omenimo naj vsaj nekatere : Lumpacij Vagabund, Materin blagoslov, Kovarstvo in ljubezen, Marijana, Izbiralka, Izmajlov, Nebesa na zemlji, Bu-cek v strahu (na čast tlelega tom konvencije Hrvatske Narodne Zajednice), Težke ribe, Pod krinko postave, Ponesrečen načrt, Senorita ali španska muha, Legionarji, Rokovnjači, Deseti brat, Pahljača lady Windermere, Neznani dedič in druge. Med ustanovniki in najstarejšimi člani tega društva so sledeči: John Gornik, Ivan Zorman, Anton M. Kolar, August Haffner, Frank Jakšič, Edward Kalish, Beno Levstik, Suhadol-nik st., France Lunka, John in Math Grdina in Ivan Tomažič. Antonu JerŠanu je sledil kot igrovodja M. J. Grdina, ki je še danes igrovodja društva. Ko je društvo praznovalo 5-letnico svojega obstoja, je podalo na odru igro "Pavliha in drugi," katero je spisal dr. Seliškar. Pokojni Rev. Andrej Smrekar je zložil društveno himno, katero je uglasbil slo- predsednik; Frank Surtz, tajnik; August Kollander, kores-pondenčni tajnik in John Gornik, blagajnik. Društvo Triglav je znamenit pojav na polju slovenskega kulturnega življenja v Ameriki. Triglav je izobraževalno in kulturno društvo in mu je bil omogočen obstoj samo vsled požrtvovalnosti društvenih članov, ki -niso nikoli pričakovali nobenega gmotnega dobička za svoje delo, marveč vedno z veseljem žrtvujejo čas in denar za narodno prosveto in kulturo. Kakor rečeno, je spravil Triglav na oder že mnogo slovenskih narodnih iger, poleg teh pa tudi več originalnih prevodov, katere sta oskrbela gg. M. J. Grdina in Frank Jakšič; prav tako je priredilo društvo tudi nekaj zelo uspelih modernih "vaudeville" predstav, pri katerih so nastopili izključno naši slovenski umetniki in talenti: slovenske pevke Josephine Lau-sche-Welf, Mary U d o v i c h in Mitzi Grdina; slovenski godbeniki pod vodstvom dr. Lausche-ta; slovenski magij, g. John J. Grdina in drugi. Društvo ima tudi izborne igralske moči, med katerimi naj navedemo samo sledeča imena: Math in John Grdina, Frank Drassler, Ivan Tomažič in drugi. "Triglav" si je vsikdar prizadeval, da poda slovenskemu občinstvu s a m o najboljše igre in predstave, med katerimi bo gotovo ostala vsem še dolgo v spominu zlasti pred-s t a v a "Lumpacij Vagabund," ki nima primere v oderski sce-neriji in splošnem oderskem efektu. Umrlemu pevovodji Ivan u Zormanu, je posvetil njegov sin pesnik Zorman, krasno pesem, ki jo na tem mestu podajamo: UMRLEMU PEVOVODJI IVANU ZORMANU Pri nas Te ni, da bi slavil s "Triglavom" sinov njegovih zmagoslavni dan; ne zreš obličij, ki žare radosti, ne čuješ naš slovenski spev kra-san. A srca naša, od veselja vneta, na Te spomin hvaležnosti bude, in v duhu zremo Te, ko si navdušen bodril nam um in dvigal nam srce. Ti prvi si nam kazal pota bajna v deželo glasbe, v svet tak plemenit, odkril, kako je čudovita nota, če ona duše naše je odsvit. . . Čeprav ležiš tu daleč od snežni-kov, ki si v življenju ljubil jih srčno, odmevi zibljejo se od 'Triglava' ki Tvoj spomin ozarjajo ljubo. Kako vesel bi k slavi ju Te sprejel današnji dan "Triglava" slednji sin! Še bolj veselo bi nas Ti pozdravil in pel ves srečen in srca globin. 3) Prve ali začasne zobe je venski pesnik in skladatelj Ivan treba oskrbovati in negovati z isto pazljivostjo, kot druge, stalne, da se jim zagotovi obstanek do prave dobe. Kar se mladost nauči, starost ne pozabi. * Kdor premaga svojo j e z o, premaga močnega sovražnika. * Težko je posaditi staro glavo na mlada pleča. Zorman. Kar društvo obstoja je imelo sledeče predsednike: John Gornik, dr. J. M. Seliškar, August Haffner, Frank Gornik in Frank Jakšič. Dalje so bili v odboru sledeči "Triglavani:" J. Tomažič, predsednik; Anton M. Kolar, podpredsednik; Frank Lunka, tajnik; John Gornik, blagajnik; Peter Simčič, pevovodja; Anton Jerina, igrovodja. V sedanjem odboru pa so sledeči člani: Frank Jakšič, KULTURNE PRIREDITVE V nedeljo uprizori "Anton Verovšek" v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. burko: Glavni dobitek. "Adrija" priredi 16. aprila: Rodoljub iz Amerike v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16. aprila uprizori samostojna Zarja koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St.' -Glairju. V Lorainu uprizore 16. aprila v Slovenskem Narodnem Domu burko: če sta dva. VRT IN VRTNARSTVO Ker se je približal čas vrtnarstva in ker imajo mnogi slovenski domovi krasne vrtove, — posebno lepe vrtove je videti pri naših ljudeh v Euclidu ali naši beli Ljubljani, zato bomo izpregovorili danes nekaj besed o vrtu. Vrt ima pri hiši trojen namen: 1. v njem gojimo razno zelenjavo in sočivje, ki zalaga kuhinjo; 2. v njem raste drevje, ki rodi plemenito sadje, in 3. vanj sadimo vsakovrstne cvetlice in košato senčno drevje. Lega vrta. — Vrt mora biti zavarovan pred mrzlimi vetrovi in odprt proti soncu. Lega naj bo torej ravna in zavetna. Pri viseči legi se kaj rado zgodi, da odplavijo nalivi rodovitno prst raz gredo. Vrt naj bo kolikor mogoče blizu hiše, ker ima gospodinja tako zelenjavo vedno pri roki, poleg tega pa lahko vporabi tudi vsak prost čas za delo na vrtu. Dobra vrtna zemlja se kaj lahko obdeluje; spomladi se hitro osuši in ogreje, v poletni vročini pa ne oddaja preveč vlage. Ako nimamo na razpolago dobre vrtne prsti, moramo gledati, da zemljo izboljšamo. To dosežemo z močnim, gnojenjem, z globokim prekopavanjem jeseni in z dovažanjem dobre zemlje. Vrt naj bo vedno ograjen in ograja naj bo močna in trdna. Ograja je lahko raznovrstna: imamo železno ograjo, ki je najlepša in najdražja; zid, ki je najtrdnejši, in živo mejo, ki je jako lepa, toda daje mnogo dela in se jo mora vsako leto dvakrat obrezati in osnažiti. Gnoj in gnojenje. — Kjer pridelujemo na vrtu v enem letu več vrst zelenjadi na istem prostoru, zemljo tudi bolj izčrpamo kot druga zemljišča. Izrabljene redilne snovi povrača-mo zemlji v obliki gnoja. Najvažnejši in za vrt najboljši je hlevski gnoj, ki vsebuje vse za rastline potrebne rastlinske snovi in vpliva ugodno tudi na izboljšanje zemlje. Z umetnimi gnojili se ne more n i k o 1 i nadomestiti hlevskega gnoja, ker imajo le po eno ali dvoje redilnih snovi. Razdelitev vrta. — Vrt moramo tako razdeliti, da dobi kolikor mogoče lepo podobo in vsaka vrsta rastlin svoj določen prostor. Najprej razdelimo večje lehe za posamezne nasade, kakor za drevesnico, poljske sadike, vrtno zelenjavo in cvetlice. Velike oddelke razdelimo v manjše lehe, ki naj bodo poldrugi jard široke. Okrog oddelkov za zelenjavo se lahko na-rede obrobki za cvetlice in vrtnice. Posamezni oddelki se omejijo z opeko ali kamenitimi ploščami, z zeleniko ali dišečimi rastlinami. Zelenika je lepa meja, a je skrivališče za polže. Meja brani, da se ne posiplje zemlja na pota, ker to pospešuje rast plevela po "stezah, ki morajo biti vedno čiste in snažne. Že prej ko začnemo z obdelovanjem, si moramo sestaviti načrt, po katerem bomo zasadili posamezne zelenjadne vrste. Zelenjadne vrste, ki zahtevajo veliko zalogo rastlinskih hranil, hočejo zelo pognojeno zemljo (kumare, Špinača itd.). Pota. — Pota na vrtu so neobhodno potrebna, vendar se mora paziti, da se zanje ne porabi preveč prostora. Glavna ali velika pot naj ne bo nikoli čez dva jarda široka, za manjša stranska pota pa zadostuje tudi en jard. Da bo pot tudi ob deževnem vremenu suha, mora biti dobro napravljena. Pot mora biti nekoliko vzbočena, da se deževnica lahko odteka. Vsako pomlad se pot očisti plevela ter se nasuje s peskom. V prihodnjem članku pa bomo izpregovorili o gredah. LEPOTA IN ZDRAVJE Razpočene žilice v obrazu zahtevajo posebno skrbno nego. Takih mest ne smemo masirati; uporabljati ne smemo nobenih ostrih sredstev ne obklad-kov z ledom. Namesto teh je treba paziti na prehrano: malo mesa in nobenih vročih in ostrih pijač. Za negovanje polti uporabljamo milo, mastno kremo, nikakor pa ne kreme, ki krči kožo. PAJČOLAN SE ZOPET UVELJAVLJA Pajčolan se zopet uveljavlja in sicer sega neposredno čez nos. To je pa škodljivo za oči in tudi nevarno za čedno zunanjost nosu. Zračna vlaga v zvezi z dihanjem se lovi v pajčolan in moker pajčolan lepi na nosu, ki pod vplivom mraza pordeči in pomodri. Torej, pozor pred pajčolanom! KLUB VDOVCEV IN VDOV V New Yorku se je pričela preteklo soboto v nekem hotelu na Broadwayju konvencija organizacije vdovcev in vdov, ki šteje 15,000 članov. Organizacijo je ustanovila pred desetimi leti Mrs. StulI, pesnica iz Ely-rije, O., ki pravi, da je prepričana, da bo posledica te konvencije najmanj sto porok med člani organizacije. NOVOROJENČEK MED MLINSKIMI KAMNI Iz Bukarešte se poroča: Neki kmet je dal zmleti svojo pšenico pri nekem mlinarju v vasi Sviniate. Ko pa je pripeljal moko domov, je videl, da je ista krvava. Stvar je naznanil oblastim, ki so uvedle takoj preiskavo. Oblasti so ugotovile, da je dekla v mlinu rodila nezakonskega otroka ter vrgla dete med mlinske kamne, ki so dojenčka popolnoma zmleli. Nečloveško mater so zaprli. PADANJE ROJSTEV V BERLINU V letu 1932 se je rodilo v Berlinu 36,000 otrok, to se pravi, 7000 otrok manj kakor pa znaša povprečno število zadnjih desetih let. To nazadovanje se pozna tudi v celotnem številu prebivalstva v Berlinu, ki se tudi manjša. Od leta 1929, ko je štel Berlin 4,360,000 prebivalcev, se je zmanjšalo število za celih 150,000 duš. To je žalosten pojav v takem mestu kakor je Berlin, in Hitler je sedaj nastopil ter po zgledu italijanskega diktatorja pozval nemške žene, naj rode čim več otrok. tt Vionirji 99 med amertJrftjmi zločinci Ko so razbojniki še z grozo strmeli na ta prizor, sta prišla brata Harpe, široko se reže, po drugi strani pobočja. V svoji krvoločnosti in zlobnosti sta nalašč prizanesla ti žrtvi čolnove posadke ter jo čuvala vse popoldne, da sta mogla na večer pripraviti "fantom veselje." Toda pred njiju idejo o "veselju" so se ostali potepuhi zgrozili. Take šale niso ti ljudje še nikoli videli in je niso želeli nikoli več videti. Po kratkem posvetovanju so izgnali brata, njiju ženske in otroke iz taborišča, in brata sta postala zdaj celo med zločinci izgnanca. Po vsej dolini Ohio reke je bil zdaj vsak mož pripravljen, da jima upibne življenje. Toda še celo leto ju vidimo, kako se prikažeta zdaj tukaj, zdaj tam, kakor dvoje kač, ki se priplazita iz grmovja ter pičita s svojim strupenim pikom nič hudega slutečega človeka. Nenadoma ju zopet vidimo v Kentucky. Potrebovala sta puško, in mladi sin Shesleyja Cof-feyja, ki sta ga srečala na poti, jo je imel. "Mladi Coffey je jezdil nekega dne sam po gozdni poti, ko je srečal ta dva moža. Strašna brata sta ga ubila, mu razbila glavo ter oškro-pila ž njegovimi možgani debla bližnjega drevja. . ." Zdaj sta se pojavljala enkrat tukaj, enkrat tam. Zdelo se je, da se premikata z nečloveško naglico, in udarjala sta s čudovito preciznostjo. Nihče si ni bil svest, kje se bosta pojavila, in kdaj in na koga bosta udarila. Vse, kar je bilo mogoče storiti, je bilo to, da se je človek zaprl v hišo in čakal, da je prispela novica, da sta se pojavila že spet drugod. Dva dni po umoru mladega Coffeyja, sta v Tennessee,- blizu Knoxville; ubila nekega Wil-iama Ballarda. Njiju ženske so ju najbrž čakale kje v gošči, dokler se zopet vsi skupaj ne sestanejo, kajti brata sta se sedaj sama pomikala iz kraja v kraj. V divjini sta se sestala z Jamesom Brasselom in njegovim bratom Robertom. In glej: zdaj se je v njiju bolno-blaznih možganih porodila nova strategija. Ob tem sestanku in vedno poslej sta brata Harpe izpraševala in poizvedovala po novicah "za bratoma Harpe," češ, da sta tudi ona dva lovca, ki iščeta zločinska brata. In končno sta to morda res že sama sebi verjela, kajti primerilo se je, da sta se večkrat pridružila lovcem, ki so zasledovali brata Harpeja ter na ta način ž njimi vred sama sebe lovila. Tako je bilo tudi ob tej priliki, ko sta se srečala z imeno- ČIŠČENJE MADEŽEV ki sta razorožila njegovega brata, iskana razbojnika. To je povedal možem, nakar so vsi skupaj vzpodbodli konje ter zdirjali za njim v smeri proti kraju, kjer je pustil roparja z bratom. Prišedši na mesto, ni bilo o lopovih več nobenega sledu, pač pa je tam ležalo truplo Jamesa Brassela, ki je imel prerezan vrat, razbito glavo, njegova puška pa je bila razbita ob drevesu. Poza razjarjenih mož je nalik viharju oddirjala po sledu za krvavima morilcema. Ob tem času pa je obdajal brata Harpe že nekak mističen teror. Celo hrabri možje so trepetali pred njima in se ju bali srečati. Ti možje pa se niso pomišljali, marveč odjezdili naprej ter kmalu uzrli brata, ki sta prihajala nazaj. Medtem so se jima pridružile njiju tri babure, ki gotovo niso mogle biti daleč od njiju; morda so tičale tik pota v goščavi, ko sta brata opravljala svoje krvavo delo. Bilo, kakor bilo: tukaj so bili vsi, nevoljni in črnogledi: oba brata, tri ženske in njih otroci. Vsi so bili otovorjeni z orožjem in muni-cijo in pomikali so se počasi, po indijanskem načinu, drug za drugim naprej. Brata in lovci so se zdaj pogledali iz oči v oči in lovcem je upadel pogum. . . "Cujte," je rekel nekdo lovcev, "ako oni ne bodo pričeli prepira, ga tudi mi ne pričnimo." Počasi in temnih obrazov sta se približala brata s svojimi ženskami in otroci možem ter jih pasirala, ne da bi en sam lovec dvignil zoper njiju svojo roko. . . Tako se je torej ta stvar vlekla skozi pomlad in poletje leta 1798. Med tem časom sta zverinska brata pomorila k d o ve koliko ljudi, med temi tudi: Johna Tully-ja, farmerja iz Bradbury, dva Triswold brata, Johna Gravesa in njegovega sina; zadnjima sta razklala glave s sekirami ter vrgla njiju trupli na njiju lastno dvorišče, "kjer sta ležala dotlej, dokler ni prišel nekdo, ki je videl, da se preletava nad dvoriščem neprestano velika jata jastrebov," kakor poroča kronik. Poleg teh pa sta zločinska brata gotovo ubila tudi več drugih ljudi, katerih trupel pa se ni nikoli našlo v globokem gozdu. Trabue, o katerem smo že poročali in kateremu sta ubila sina, je postal zdaj njiju smrtni sovražnik. Brata sta zdaj zopet odšla iz teh krajev ter se pomaknila zopet proti Red Ban-ku. John Slover, ki se je vračal baš z lova na medveda, je v gošči nenadoma zaslišal za anima bratoma. Vsi štirje so seboj ropot, puškinega petelina. Madeže čistimo z benzinom na več načinov. Posebno dobro so se* obnesli naslednji: Napoji madež z benzinom ter ga podloži in pokrij z močnim, večkrat zganjenim pivnikom. Nato ga pritisni z gorkim, a ne vročim likalnikom. Vsakokrat, ko potegneš z likalnikom, premakni tudi papir. To ponavljaj tako dolgo, da madež izgine. Oljnate barve spravimo iz obleke, če jih drgnemo s krpico, pomočeno v terpentinovem olju, in izperemo v mlačni milnici. Iz belih in barvanih tkanin odstraniš mastne madeže, če jih pereš v fižolni vodi in izplakneš v mrzli vodi. Kadar ti kane na obleko kapljica črnila, napoji umazani del s sokom citrone ter ga izsuši s pivnikom. To ponavljaj toliko časa, da se sok na madežu več ne pobarva. Končno izperi madež še v gorki milnici. Namesto citronovega soka se vzame lahko tudi mleko. -o- Nasvet po nesreči, je kakor zdravilo po smrti. se pozdravili, izmenjali novice ter nekaj* časa skupaj jahali drug poleg drugega. "Midva sva na ogledu za bratoma Harpe," je rekel Veliki Harpe, nato pa nenadoma jez- Ko se je obrnil, je zagledal v grmovju brata, ki sta prežala nanj in eden njih je še vedno meril nanj s puško, katero je bil pravkar sprožil, pa se strel ni užgal. Sloverju se je posre- napaden, se ne bi mogel niti braniti, ker nima skoraj zrna smodnika v hiši. Harpe, ki se je ves vživel v svojo vlogo duhovnika, je ob teh besedah takoj vzel svoj rog s smodnikom, ga odprl ter na-sul Tompkinsu skodelico smodnika. Kmalu zatem sta se poslovila, zajezdila svoja konja, raz konj še enkrat 'blagoslovila' Tompkinsa in njegovo družino, nato pa odjahala. Tompkins pa je vzel puško in jo nabil s smodnikom, katerega sta mu bila dala. In usoda je hotela, da je krogla iz te puške, nabite s smodnikom Velikega Harpe-ja, oseminštiride-set ur pozneje zadela Velikega Harpeja ter povzročila njegovo smrt. . . Tega večera, bilo je 20. julija, 1799, so pričeli lajati psi okoli hiče Silasa McBee-ja. Mc-Bee je odprl vrata in zaklical: Kdo je zunaj?" Toda odgovora ni bilo. McBee je nekaj časa obstal pri vratih, kajti zdelo se mu je, da je videl dvoje postav, ki pa sta kmalu izginili med drevjem. Psi so še nekaj časa renčali, nato pa se pomirili ter zopet poiskali svoja ležišča. Farmer je zopet zaprl vrata hiše in šel nazaj k počitku. Brata Harpe pa sta šla naprej ter dospela do kabine Mo-sesa Steigala, ki je bila kako poldrugo miljo dalje. Tam sta potrkala na vrata, ki so se jima takoj odprla. Steigal sam tudi ni užival baš dobrega slovesa v okolici in kakor se je zdelo, je prav dobro poznal brata Harpe-ja in je moral imeti ž njima tudi nekake zveze. Ko sta brata dospela, ga ni bilo doma, ker je šel nekam po opravkih, toda vsak hip so pričakovali njegovega' po-vratka. Mrs, , Steigal je sedela ob mizi ter pletla, ker je hotela pričakati moža. Poleg nje pa je bil v hiši še neki človek, neki William Love, gozdar, ki se je nahajal v teh krajih po vladnih poslih. Ker je videl, da ni Steigala doma, je stopil v gornji prostor v hiši in tam legel, da zadremlje, dokler se Steigal ne vrne. Tudi Mrs. Steigal je dobro poznala brata Harpe-ja, toda njen mož jo je večkrat posvaril in ji ukazal, naj ju nikoli ne izda. Love, ki- se je bil med tem zbudil, je prišel dol, nakar jih je Mrs. Steigal medsebojno predstavila, toda bratov seveda ne pod pravim imenom. Brata Harpe sta prisedla k mizi, nakar so se pričeli razgovarjati. Lopova sta pričela povpraševati po novicah in po bratih Harpe, o katerih sta z zgražanjem govorila, kakor je že bila njiju navada. Ker se med tem Steigal še vedno ni vrnil, so odšli vsi trije na podstrešje k počitku. Po vsej priliki sta prišla brata Harpe k Steigalu samo z namenom, da si odpočijeta in se skrijeta, toda Love, ki je ležal no nagubal čelo in pripomnil: p0- da Jima Je Pobegnil. "In niti najmanj ne bom pre-1 Brata sta prehodila več na- med njima na slami, jima je senečen, če se izkaže, da sta uprav vidva brata Harpe!" Brata Brassel sta pričela protestirati, toda Harpe-ja sta imela že pripravljeni puški. "Pravita, da! prihajata iz Barboursville. Nu, prav; jezdila bova z vama tja ter se prepričala, če govorita resnico." Starejši Brassel, ki je vedel, da bo — naravno — takoj identificiran, čim dospe v naselje, selbin, toda žensk nista imela s seboj. Nekje sta bila med tem dobila nove črne obleke in zdaj sta se tako oblečena pričela izdajati za metodistovska duhovnika. Kot taka sta prispela v hišo Jamesa Tompkinsa, ki ju je z veseljem in spoštovanjem sprejel. Tompkins ju je povabil, naj delita ž njim njegovo kosilo, česar si brata nista dala Okno v svet NA SVETU JE PET MILIJONOV SUŽNJEV Lady Simon, žena angleškega ministra vnanjih zadev in velika boriteljica za osvobojen je vseh sužnjev, pravi, da je na svetu danes še pet milijonov sužnjev. Velika ironija usode je, pravi dalje lady Simon, da cvete suženjstvo v zamorski republiki Liberiji, ki je bila formirana samo s pomočjo ameriškega idealizma. In še večja ironija usode je, da 10,000 osvobojenih sužnjev, nekdanjih ameriških črncev, zdaj na vse prete-ge zasužnjuje domače prebivalstvo v republiki Liberiji. Danes je na vsem svetu najmanj pet milijonov sužnjev. Misijonar Coates poroča s Kitajskega o mladih deklicah -sužnjah, ki morajo prenašati vsakovrstne muke od strani gospodarjev. Tako jim za kazen polivajo roke z vrelo vodo, jim režejo prste v členkih, maše jim usta s cunjami in priklepajo jih z verigami v hišah. Neki drug misijonar, ki mi-sijonari na Kitajskem že nad 40 let, izjavlja, da Kitajci svoje sužnje mnogokrat razsekajo na kose, jih ščipljejo z razbel j enimi kleščami, v usta jim vlivajo vrelo olje ter jih obešajo za roke; vsa ta grozodejstva izvršujejo nekaznovano. Nikjer ni suženjstvo tako globoko ukoreninjeno kakor v Abesiniji, kjer ima vsak Abesi-nec enega ali več sužnjev. Nekateri Rasi (domači knezi) posedujejo do 15,000 sužnjev. — Vseh skupaj je v Abesiniji okoli dva milijona sužnjev. Veliki posestniki sužnjev upotreb-ljavajo zadnje tudi kot neke vrste denar ali izmenjalno sredstvo, izmenjavajoč sužnje za orožje in municijo. NAJ DEŽUJE! Pred osemintridesetimi leti je odpotoval Claude Wheeler s svojega doma v Chicagu v Co-lumbijo, Mo., da prisostvuje tam neki baseball igri. Zmago igralcev si je vrezal Wheeler na ročaj svojega dežnika, kamor je vrezal tudi svoje ime. Nato je odhitel na vlak ter pri tem popolnoma pozabil na dežnik. Pretekli teden pa je zopet dospel v Columbijo, kjer mu je vratar neke banke izročil njegovo staro "marelo," o kateri je rekel, da jo je našel visečo na radiatorju. . . KRUH IZ ŠPINAČE "Prosim hleb špinačnega kruha." Tako bodo morda zahtevale gospodinje v grocer i j ah od svojih grocerjev špinačni kruh. Fred Wooley, pek v Pitts-burghu, namreč javlja, da se mu je posrečilo, iznajti in sestaviti formulo za peko kruha iz špinače. — Bomo videli, je rekel slepec. ODKOD JE DINGO Nekdo je pravkar podaril newyorškemu zverinjaku par avstralskih psov, takozvanih Dingov. Pri tem se pojavi vprašanje: kdo je uvedel te pse v Avstralijo? Dasi ni teh divjih psov v nobeni drugi deželi na svetu, vendar vlada mnenje, da je pripeljal te pse v Avstralijo človek. To mnenje temelji na dejstvu, ker so vse avstralske živali, ki spadajo k sesalcem, vrečarice, to se pravi, da imajo pod životom gubaste vreče, v katerih nosijo svoje mladiče. je dovolil, da sta ga zločinska dvakrat reči; Veliki Harpe je brata razorožila. V Robertu Brasselu, mlajšem bratu, pa se je nenadoma porodila t e m n a opravil pred jedjo še dolgo mo litev. Tompkins se je čudoma čudil, slutnja, in dasi je vedel, da tVe- zakaj sta tujca, ki sta vendar ga življenje, je planil v goščo'duhovnika, tako težko oboro-in pobegnil. i žena. "Prijatelj, ako so tako Na pot u skozi goščavo je j nevarni lopovi, kakor sta brata srečal skupino mož, samih svo-|Harpe, klatijo po gozdovih, mojih prijateljev, ki so bili na lo-;ra biti človek pač na vse pri-vu za zločinskima bratoma. — Spravljen," mu je odgovoril Ve-Zdaj je bil mlajši brat že po-1liki Harpe. Tompkins mu je vsem gotov, da sta bila tujca, nato odvrnil, da če bi bil on sam pričel zdaj zbujati preveč iz-kušnjave. Ko je Love zaspal, so pričeli divjaka, Velikega Harpeja, srbeti prsti in njegova roka je pričela nervozno tipati po indijanskem tomahav-ku ali mali sekiri, ki jo je vedno nosil s seboj. . . Nekaj minut zatem sta prišla brata spet dol, kjer je še vedno sedela Mrs. Steigal ter šivala. Love je bil zgoraj ubit, ne da bi izustil najmanjši krik, toda ženska je kljub temu vedela — morda. je to brala iz njiju divjih pogledov? —kaj se je bilo zgoraj zgodilo. "Vsi hudiči, ta človek je tako smrčal!" je zakrulil Veliki Harpe ter stopil proti ženski. "Kaj, za vraga, ste pa mislih, da naju pošljete spat s človekom, ki tako smrči ! . . ." (Dalje prihodnjič) KAJ PREŽIVI ČASOPIS V 160 LETIH Londonski list Morning Post, ki je bil ustanovljen pred 160 leti, je izdal te dni svojo 50,-000 številko. Ko je izšla prva številka tega starega lista — to je bilo 2. novembra 1772 — je sedel na angleškem prestolu kralj George III., v Rusiji je vladala Katarina II., na francoskem prestolu pa je bil tedaj kralj Ludvik XV. Vsa Anglija z Walesom vred je štela takrat sedem in pol milijona ljudi, torej toliko, kot jih šteje danes samo mesto London. Da se je od takrat v Londonu mnogo izpremenilo, moremo posneti iz dejstva, da je bil na mestu, kjer je danes stavba Narodne galerije, takrat cirkus. V jubilejni številki lista je objavljena fotografija prve strani 5. številke "Morning Post" (prve štiri številke lista niso ohranjene). V uredniškem članku 5. izdaje je rečeno, da se ne bo treba naročnikom več pričakovati, da ne prejemajo lista. Pod-vzeti so tudi potrebni koraki, da se naklada lista zviša na 6 tisoč izdaj. Ta številka, ki se nam zdi danes smešna, je bila pred poldrugim stoletjem vsekakor rekordna. Povprečna naklada lista je tedaj znašala do 2,000 številk. Vsaka številka se se je pričela z gledališkimi objavami in igrami, ki so se igrale v Kraljevem gledališču v Convent Gardenu. PRVI TRIUMF PEVCA C ARU S A Caruso, nepozabni pevec, ki bi bil letos 60 let star, če bi bil živel, se ima za svoj prvi uspeh na odru, kateremu je sledilo potem toliko čudovitih uspehov, zahvaliti čudni okoliščini, kakor pravi zdaj njegova vdova v knjigi, ki jo je pravkar izdala v New Yorku. To zgodbo ji je Caruso sam povedal-Caruso je bil tedaj nadomestni tenorist neke male italijanske potujoče pevske in igralske družbe. Ko je prišla družba v neko mesto, kjer je imel Caruso prijatelje, je hotel slučaj, da se je Caruso sestal s svojimi prijatelji, ki so snidenje proslavili s pijačo, tako da je bil Caruso popolnoma pijan. Prav takrat pa je tenorist, ki bi moral nastopiti onega večera, nekaj zbolel, in poklicali so Carusa, da bi ga nadomestil. Caruso Je res pijan ko čep — nastopil* toda občinstvo ga je izžvižgalo in ravnatelj ga je na mestu odpustil. Ko je sedel Caruso naslednjega dne žalosten pri vinu, v katerem je utapljal svojo žalost, pa je prišel k njemu ravnateljev sel in dejal: "Daj, kar hitro se dvigni! V gledališču kriči publika, da hoče zopet slišati pijanega tenorista, in tvojega naslednika so pravkar iz* žvižgali." Caruso je šel v gl°' dišče, kjer je pel ter proslavi' svoj prvi triumf. Toda pozneje ni hotel nikoli več peti v operi, v kateri je takrat nastopi'1 ČEBELE BREZ ŽELA W. J. Nolan od departmenta za agrikulturo v Washingtonu, izjavlja, da je zdaj mogoče vsak čas in poljubno producirati čebele brez žela. S pomočjo X žarkov pričakuje učenjak, da se mu bo posrečilo odpraviti želo pri čebeli, ki bo poslej brez žela, prav tako kakor se je znanosti posrečilo producirati brez-rogato živino in oranže brez pečkov. te HIŠA ZA 90 CENTOV V Glasgowu v Angliji so dni prodali na javni dražbi ne' ko hišo, ki je prišla na boben-in hiša je bila izdražena za Pe šilingov, kar bi bilo §1.20 v ameriškem denarju, toda zda.J> ko je padla na Angleškem vrednost ameriškega dolarja, yJlil' ša pet šilingov samo 90 cento ■ Hiša stoji na zemljišču, meri poldrugi aker, ter vsebuj je dve veliki sobi, kuhinjo, šti1^ spalnice, sobo za otroke, palnico, veliko shrambo in ve- žo. Torej je res dovolj počen1- M* EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše JAKA 'Taka važna seja, pa skoro nobenega člana navzočega!" je jamral naš tajnik Tone Bavetz pri meni oni dan in me poleg tega še prav prijazno spoltiral, da so tako računske nadzornike, kot sem jaz, naš prosekutor Prince in Joe Ogrin, v starem kraju za kravami metali. "Kaj te ščiplje?" sem ga vprašal, ko je toliko prenehal, da je šel po sapo in sem se lahko vtaknil vmes z vprašanjem. "Trimesečne račune bi morali brati zadnji torek, pa niste računov pregledali. Pa radi streljanja na farmah bi'morali sklepat, pa niti seje nismo mogli odpreti. Pa radi novega piva bi bili morali . . ." "Čakaj 110 Tone, kar se tiče računov in streljanja, tisto me ne badra, ampak kaj si pa hotel povedati radi nove pive? Tisto mi, prosim, lepo in počasi razloži." "Kaj ti bom pravil, saj moraš sam vedeti, da če ne bomo mi, ki smo taki fantje, novega piva takoj pokusili in dali v javnost svoje mnenje, kdo pa naj potem to stori, če mi ne bomo, te vprašam. Zato sem pa rekel, da bi ga ža prihodnji torek sprosili kje par sodčkov za poskušnjo in bi ga pokusili po streljanju. Ampak, no j a, če nočete priti k streljanju, ga bova pa sama z Brusom spila. Sicer se njemu taka stvar zelo upira, ampak se bo že posilil." "Tone, to si pa moško povedal. Prav tukaj le se permejkr-šenmatičkom, da bom v torek prej na strelišču kot ti. Drugih ni treba pa nič silit. Nekaj jih bo itak prišlo, ker jim bo stvar dišala. Samo to te prosim, da bodi previden. Ko boš privalil sodček ali sodčke v z a d n j o shrambo, deni nanje nekaj ledu, potem se pa vsedi gori in tam sedi toliko časa, da ti bomo prišli naproti. Ta previdnost je zelo potrebna, saj si slišal, kako se je oni dan zgodilo z Baragovim sodčkom." Da bo, je rekel Tone in izpolnil vse do pičice natanko. Torej komur ni nič za 3x2 pivo (takih je najbrže jako veliko pri našem klubu), naj v torek lepo doma ostane in naj varje "dom in babo," kot je rekel ongav France. Se ni treba prav nič bat, da se bo stvar skisala ali vsega hudega konec vzela. Smo že drugi taki dedci, da ga bomo spravili v kraj. Vsem tistim pa, ki jih ni mogoče odvrniti od torkove seje in streljanja in po vsej sili silijo v nesrečo, prijazno in očetovsko svetujem, naj tisti dan nikar ne jedo zelja. Ker zelje in mlado pivo ravno toliko skup paše, kot če bi žgance s petrolejem zabelil. Se reče, saj pod streho se že še spravi, ampak čez kake pol ure je direndaj in s^opicanje, pa povpraševanje po raznih privatnih kamrah. Najboljše je, če se človek naje polente z gulažom, potem pa že paše pivo na vrh, o ja, potem pa že. če se nam bo torej ta 3x2 do-padel, bomo pisali po dovoljenje v Columbus, da ga smemo kupiti celo karo ali pa dve, pa ga bomo še drugim lovskih klubom prodajali, pa ga bomo mi zastonj pili. Ker je naš klub pod državno kontrolo, ker nas štejejo kot nekake frejbiligarje v slučaju vojske z Japonci, bomo gotovo dobili pivo po lastni ceni, to je, kolikor bomo obljubili zanj. Sli- POLOŽAJ NA DUNAJSKI BERAŠKI BORZI Da obstojijo beraške organizacije v velikih mestih, je znana stvar. Malokdo pa ve, da imajo dunajski berači tudi nekako be-raško borzo, kjer prodajajo najboljše postojanke na Dunaju, to je mesta, kjer berač lahko največ miloščine nabere. Ta borza posluje v Praterju, kjer se berači zelo radi zbirajo. Najvišje cene imajo Trg sv. Štefana, Pra-terstern in zapadni koldvor. če je berač količkaj podjeten, nabere na teh mestih okoli 10 šilingov na dan. Stalni berači, ki so si prilastili pravico na ta mesta, jih oddajajo za ceno dveh ali treh šilingov na dan. Cena pa je različna od letnega časa do letnega časa. Pravica za ta mesta se lahko proda tudi za stalno, vendar si dosedanji lastniki pridržijo pravico do beračenja dveh ur dnevno. Značilno za današnje čase je, da se tudi otroci, s katerimi berači vzbujajo pomilovanje in izvabljajo od mimoidočih denar, lahko oddajo v najem. Revni starši oddajo svoje otroke beračem za dogovorjen dan proti primerni odškodnini. Nekateri starši, ki se dobro razumejo na beraške posle, zahtevajo tudi odstotek od beračevega inkasa. Beraška organizacija je zelo dobro izvedena. Ima tudi usmiljeno srce za neorganizirane in jim pomaga kadar prosijo za pomoč. Tako se je k njej zatekel nedavno neki bivši cirkuški glu-se je v ..........................iiiihiiihiii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman iHiiniiimiiiiiiiiumniHiHiiiiiiiiiiiinimi šal sem tudi, da da vlada z vsa- M se je y cirkusu pone-kim sodčkom pive, 35 pivskih™1 ni imel denarja da bi Komar je gostil svoja sinova pri točilnici skupno z navdušenim Kurnjavo, ki ga je val splošne radosti močno prevzel in prebudil v njem Raztočana z dušo in telesom. Sredi krčme je poskakoval že na pol v plesu Sed-mik. Gornja Matajka je potresna svoje ogromno telo. Tedaj pa je, kakoj- bi bila pozabila na Koričana, dvignila pest in zapela: Imela sem ženina ni mu bilo para, pa se mi ubil je na kobiljem lajnu. Kramar, ki se je šele poleti vrnil iz ječe, je gledal, oprt ob vrata, izpod košatih obrvi in duša je vriskala v njem. 'Lej, možje so tu, možje,' se je neizmerno veselil, 'moč je tu.' Ko je videl od trpljenja otrple obraze, iz katerih je sijala odločnost, bi jih bil najrajši pritisnil na prsi, jih objel in jim rekel: 'Možje, krivico so nam storili, pojdimo jo maščevat.' Toda veselje mu je vezalo roke. Zato je nepremično gledal, kako Komarjev Voj-teh dreza svojega očeta in kliče: "Pijte, očka!" "Na to svobodo!" mu je po-j magal Jano. Da ne bi zaostal, je tudi Kur-1 njava priložil svoj polenček: "Pij, boter, kaj ne bi pil." vrčkov zastonj, pa še nekaj senci viče povrhu. Torej vse take važne stvari se j moramo pogovorit v torek, zato se pričakuje kolikor manj ude-, ležbe, da se bomo ložje pomenili. Zadnji torek se je takole streljalo: se vrnil v Ameriko. Beraška organizacija mu je kmalu nabrala j toliko denarja, da se je podjetni Američan lahko odpeljal v svojo miku in dejal: "Ta, ta. Temu bi se spodobilo." Sedmik se je začel valiti proti točilnici. Od pijače razvneti možje so bili takoj z njim, in v Arona, ki so ga branile late točilnice, so se uprle desetorice hudih oči, kakor v ptiča v kletki. Komaj je še utegnil zapahni-ti vratca. Toda ta zvok jih je še bolj razdražil. Razjarjeni Sedmik je zgrabil za late in potresel ž njimi. ' "Židi, ven!" je zarjul nanj. Aron se je tresel po vsem telesu, spreminjal vse barve, odprl pa ni. Sedmik se je uprl v late, potegnil in eno iztrgal. Obrnil jo je in z odlomljenim koncem začel suvati Arona. "Ali se ne zgubiš odtod?" je vpil. Navzoči so izbruhnili v sirov smeh. Bilo je, kakor bi razposajen otrok s paličko preganjal ptiča v kletki. Kramar je stal z rokami prekrižanimi na prsih še dalje pri vratih in se skoraj ni genil. Hlavaj je sedel za mizo in tu pa tam vrgel kako drzno opazko. Rončiak se je raz-koračil, vse pa je prevzela neka drzna, strašna objestnost. Sedmik je zbil Aronu že čepico z glave, ga tolkel po nji ob vsesplošnem smehu ter neprestano vpil: "Ali pojdeš, ali pojdeš ocl-I tod??" "Noče te poslušati," je ščuvala Sedmika ena izmed žensk. "Bolje ga bo treba," so dražili drugi. Sedmik je že dvignil lato, da rijo roke, kako rastejo, čutili so, cla njihova jeza ni samo jeza Raztok, ampak uničujoča, razdirajoča jeza sveta. Naj se podira ta neznani jim svet, ta bič, od katerega niso dobili ničesar razen kakih nerazumljivih dopisov, opominov glede denarja, ek-sekutorjev in žandarjev. Proč ž njim Tedaj jim je bil Aron že premalo. Nekdo je pograbil kozarec in butil ž njim po oknu, da je celo padlo ven. Prestrašeni so se ozrli, toda takoj so spoznali, da se jim ne more nič zgoditi, da so žandarji brez moči. In prevzela jih je še bolj besna radost. Kakor bi jih bil zvenčeči zvok iz-bitega okna prebudil k razumevanju vse globine in širine njih svobode, ki je doslej sploh niso poznali. Vrgli so se na vrata, na celo hišo, iztezali roke in krčevito grabili vse, kar jim je prišlo pod roke. Morda bi bili vso hišo z opeko vred raznesli, če ne bi bil pritekel nekdo ves preplašen in bi ne bil zakričal: "Vojaki gredo!" "Vojaki gredo!" so ponovile desetorice glasov ta krik po hiši. Nastopila je strašna zmešnjava, nato pa rjovenje. Ljudje so planili iz sob in s svojimi telesi zamašili vežo, skozi katero se je šlo v krčmo. V tej zmedi in temi so bili s svojimi preplašenimi obrazi podobni krdelu jarcev napahanih v ozek ovč-njak. Oglasilo se je povelje: na dvorišču so stali vojaki. Proga svetlobe, ki je padala skozi okno, je visela nepremično na vo- MESTNE VESTI In pijejo in se vesele in radu jejo, da krčmo kar vzdiguje. Sa-' med vojakov zavpil: mo Aron sedi v točilnici kakor; "Naoblajmo ga!" ga oplazi, tedaj pa je nekdo iz-j jaških oblekah, od katerih je ena i stopila naprej in obstala na stop liicah, vodečih k" veži: Jerič......... .....39 Dolšak....... .....74 Dolenc S..... .. .. 91 Knaus .. .. .. . .. - 67 Bruss....... .. .. 58 Bavetz........ ...... 76 Barag a ...... ..... 79 Šepic......... ...... 74 Mlakar...... .....87 Jane.......... ...... 88 j domovino. Beraška organizacija je organizirala tudi beračenje samo. To se ne sme vršiti istočasno po vsem Dunaju, pač pa v posameznih okrajih na določen dan. Du-najčani takoj ved% kdaj je prišel na vrsto ta ali drugi okraj, ker se ta dan pojavi v njem vse polno beračev, ki se javljajo v trgovinah, na stanovanjih in na cestah. Med berači je tudi mnogo poklicnih policijskih ovaduhov in detektivov, ki se izdajajo za berače, medtem ko v resnici vohunijo. -o- KUPČIJA Z GOLOBčKI našopirjen, črn kos v kletki, pla-i To je bilo vojakom strašno šno gleda okrog in kar pol me- všeč. Uprli so se v vrata točil-tra odskoči od tal, kadar ga kdo nice in niti dve minuti ni traja-pozove. Da, danes popoldne se lo, da se je znašel Aron sredi Naše vrste se množijo. Na Waterloo Rd. v spodnjih prosto- zadnji seji smo sprejeli zopet tri nove člane in tudi četrtega bi, da nam ni ušel iz dvorane. No, ga bomo pa drugič dobili, ker mi hočemo imeti dobre lovce v našem klubu. Novi člani so: Charly Sezon, John Cvetič in Leo ICushlan (zadnji je advokat). Z ozirom na našo "zmrznjeno" blagajno sklepam, da Leo nima nobenih slabih namenov z našim klubom. Charly prodaja mleko (kravje) in ker je njegov truk dovolj velik, je upati, da bo začel razva-žat tudi kozje mleko. Pri Tonetu na 237. cesti ga bo lahko dobil par kant na dan. Johnny je železničar; on nas bo prihodnjo sezono vozil po Ameriki na različne tekme z drugimi lovskimi klubi. Upam, da bodo naši novi člani zadovoljni med nami ter vedno delovali za čast in dobro ime našega kluba. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se vrši prihodnja seja še v dvorani, t. j. 2. maja. Na isti se bo -odločilo, kdaj začnemo z vajami na lončene golobe. Za tekmo z Rainbow klubom je vse pripravljeno in naši fantje komaj čakajo dneva, da se poskusijo z Newburčani. Naš nadlovec, ki je obenem tudi uradni hornist, bo dal svojo trobento baje nanovo prebarvat, da se bo bolj postavil pred Newburčani. Naša želja je, da so lovci, naši kot tudi newburski, točno na strelišču. Dvorana bo odprta ob sedmih zvečer. Naše strelišče se nahaja v Slov. Del je to kar naenkrat spremenilo, krčme. Eden ga je prijel za Nihče več: 'Gospqd Aron, pa še glavo, drugi za noge in začeli so nam' . . . ampak: ž njim oblati po tleh. "Žid, nalivaj" "Ljudje,,božji, dajte mi mir, Ko je to prvič slišal, si je ho- P" miru me pustite . . ." je je- rih. Izid streljanja 4. aprila: Turšič........ .. .. 141 Sezon............ 149 Pirnat............ 85 Cvetic............ 136 Urankar A.......144 Kren.............. 143 Urankar J......... 130 Penosa L......... 135 Stampfel.......... 91 Novak A.........153 Podpadec ........ 142 Kavčnik.......... 134 Susel ..........140 Malovašič.......... 149 Penosa V. .. ..* . .. 160 Ravnikar ........ 112 Sietz............ 111 -o- MIŠ, KI MORI PTIČE Da bi tako mala žival, kakor je miška, mogla umoriti ptiča, je malo verjetno, pa je vendar res. Dijaki višje šole v Eugene, Ore gon, so imeli miško, in ko so bili dijaki doma preko nedelje, so pustili miško v biološki sobi svo jega zavoda, v kateri je bil tudi kanarček. Ko so prišli nazaj, ni bilo kanarčka nikjer, toda mišje gnezdo je bilo postlano ž njegovim perjem. -o- ZNAMENJE ČASA V Springfield, Mo., je dobi Clifford Matthews razporoko od svoje žene na temelju njegove trditve, da ne more nič več pre našati sitnosti in godrnanja svo je žene, s katerim ga zadnja ne prestano nadleguje zaradi nje-Domu na' gove kuhe. Iz Južne Srbije poročajo listi tole zgodbico: Na trgu v Gjevgjeliji se je pojavil zarjavel, koščen možak. tel prepovedati, a je onemel od strahu, kajti neki vojak ga je prijel za ramo in mu zarjul v ušesa: "Kaj godeš?" Aron je takoj razumel, da se je zgodilo nekaj strašnega, da to ni več tisto mirno, staro ljudstvo. In začel je pridno nalivati, skrivaj pa je poslal Lizo po vojake. čal Aron že ves izmučen, toda bolj od strahu kot od bolečine. Ljudje pa >so se neprestano smejali, čeprav so videli, da stopa Aronu na čelo mrzel pot, da, zdelo se je, da jih je prevzema-j domov došlih vojakov. Bil je Gyori. "V imenu zakona vias pozivam, da se razidete!" se je oglasil nevljuden, hladen stavek, vržen v vežo. Ni padel na tla. Padel je na stisnjeno množico, ki je bila videti, kakor da je le radovedno prihitela ven, da vidi, kaj se na dvorišču godi. Toda poziv ni ohladil razvne-tih glav. "Kakšen zakon?" je skočil v vrata eden izmed razdraženih, Zakonov ni več!" je modroval v veži razjarjen moški glas, "zakoni so že padli." "Kakšen norec pa vam tam la vedno večja veselost. Gornja Matajka se je vrgla na klop in se držala za trebuh, deda pri vratih je vreščala od veselja radi nenavadnega prizora in ka- zapoveduje?" je vpil nekdo dru-"Povej jim, da me hočejo ubi-jkor pobesnele so ženske še bolj |gi iz ozadja veže, ne da bi videl, ti," ji je ukazal in nestrpno ča-! ščuvale: i kaj se pred vrati godi. kai vojaških pušk. i < ki smo Jlh Jakov je skočilo pred kremo, ta Golobčki so bili lepe živalice. «Tu sva> živiva" je vsem od-1 Skupili pri njem." (ko da se je moral Gyori umakm- Možje in žene iz Negorcev, Bo- j,ovorii Hlavaj in dodal: i Vsak ^ imel lieka'] in vs"k;ti, da ne bi prišel,mednje. "Toda ne damo se!" imu to sedaj zalučal v obraz; Gyori je ponovil svoj poziv. "Ne damo se, ne damo!" je ža-!kakor blato, kakor smetje, ki se j Toda položaj je postajal vsak ječo 20 let onim, ki ne pošljejo zlata v državno blagajno nemudoma. gorodice in Majadoga, iz Mrze-nov in drugih vasi Vardarske doline so z zanimanjem ogledo- bučalo po krčmi. "Dovolj so nas namučili." vali lepe živali in barantali za nje. Predrago jih je držal slo-ki Macedonec. Ni bilo kupčije. Le neki bogataš iz Gjevgjelija je imel korajžo barantati do konca in je končno vse živalice kupil ter jih v kletkah odnesel domov, ves vesel seveda, da je kupil tako lepe golobe. Pa že drugi dan se je njegovo veselje spremenilo v žalost. Ko je golobčke izpustil iz kletk, so se veselo dvignili v zrak in se niso več vrnili. Mož je zopet hodil na trg, da bi našel prodajalca. Pa ga ni bilo več na izpregled. Minulo je pol leta. Bogati možak iz Gjevgjelija se je po opravkih pripeljal v Skoplje. Počiva-je v gostilni je poslušal pomen-ke pri sosednji mizi. Tam je kmetica iz okolice Skoplja pripovedovala, da je včeraj na trgu v Skoplju kupila več kletki posebno lepih golobov, ki pa so ji danes vsi ušli. Sedaj se je oglasil še mož iz Gjevgjelija, beseda je dala besedo. Oba sta po opisu ugotovila, da je golobe v Gjevgjeliji in v Skoplju prodajal eden in isti prodajalec. Zadevo sta naznanila orožnikom. In čez 4 tedne so na trgu v Prištini prijeli moža, ki je na ta način pro- "Dovolj!" Neka ženska pa, ki je bila že precej pijana, je pokazala na Arona: "Tudi onile tamle ni imel usmiljenja." "Ni imel, res je," je pritrdila druga. "Tista maškara tamle?" je zakričal ohrabreni Sedmik. Kur njava je postal naenkrat pozoren. Tudi on je bil že na-lit, Arona pa je imel pošteno v želodcu. Da, Kurnjava ni pozabljal ! Če bi bila to malenkost, je štiri in pol leta nabiralo vjtrenotek bolj napet. Vpitje je dušah. Tu ni bilo milosti ne us- vedno bolj gosto preletavalo zrak: ljudje so drug za drugim prihajali iz veže, nekam ostra- MALI OGLASI milj en j a. Poteze v obrazih so v rumeni Svetlobi petrolejke otrpnile, posirovele in zdelo se je, da se je krčma spremenila v šeni, toda ko so se začutili pod svobodnim nebom, so postali; novo peklo z novimi hudiči, ki j znova pogumni in se grozeče pla-so še prišli maščevat, prišli po-! žili k plotovom. Tega se je Gyo-plačat stare krivice. Bilo jih jejri zbal. dosti, še preveč. Kmetje so Ve-j Tedaj pa je stopil iz veže deli zanje, kajti vsak jih je imel ; Adam Hlavaj. Ko je videl, da je zadeva z vojaki resna in da bi se njihova drznost mogla udu-šiti v nesmiselni praski z dvomljivim izidom, je z močnim glasom zaklical: "Možje, pametni bodite! Saj Tri sobe lepo prenovljene se dajo v najem. Elektrika, plin in klet. Cena $15.00. Vprašajte na 982 E. 63rd St. Mlad fant želi delo na farmi, za hrano in stanovanje. Oglasite se pri Anton Straža j, 5151 Charles St., Maple Heights, O. (82) toda hišo spraviti na boben . . . i . . • „, : .„ >» 1 H" „„„ svoje domove m svoje zene, s In zakaj? Za malo smrdljivega .....JS11 | žganja! Danes mu je vse to oži- j velo v duši, se razvnelo in raz- bolelo. Ko je videl toliko mož okrog sebe, mu tudi poguma ni manjkalo. Zato je, poganjajoč se s krajšo nogo, priskočil k Sed- že do grla dovolj. Dosti so pretrpeli v zavesti svoje nemoči. Zadnji košček kože so skoraj odrli z njih, tlačili so jih skoraj v zasmeh, oni pa so samo z zobmi škripali. Oni so živeli. Oni so imeli | menda niste prišli zato domov, da bi se dali postreljati radi katerimi so rodili bodoča poko- smrdljive krčme? Ne bojte se, lenja. Politika in vsa ta lutkar-j ne uide vam." ska kolednica z vsemi njenimi! In obrnil se je k babam, ki so razmerji in zunanjimi vpraša-;bile še v veži, in jih nahrulil: nji, z vsem blebetanjem o sra- "ženske, pojdite domov! Kaj kah na koleh jim je bila toliko zijate tod? To bomo že sami kot lanski sneg, kot pljunek v opravili." zrak. i Trezni, čisti glas je deloval na dajal golobe po vseh trgih Ma- In za tak nič naj bi se oni da-j ljudi kakor hladna voda. Zbi-cedonije. Golobi so se vsakokrat li odirati? j rajoč se v gruče in žugajoč so vrnili nazaj k gospodarju,- kate-j Naj vsak brani svoj plot. j v skupinah odšli z dvorišča, retnu je ta kupčija tako dobro Vas je bila v plamenu jeze, Adam Hlavaj je vzel s seboj Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 641 I St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 nesla, da si je ob Dojranskem jezeru kupil lepo hišico z vrtom. Na vrt pa je postavil kamenit steber s kipom — golobčka. zagorela je v tem čudnem ognju j nekoliko starejših vojakov, od-kakor slama. Gorelo je že po-! šel s Kramarjem domov in se pošteno, toda hoteli so, da bi se svetoval, kaj jim je storiti, bolj. Čutili so, kako se jim ši-l (Dalje prihodnjič.) I DR. J. V. ŽUPNIK I || zanesljiv zobozdravnik 1 1 i m Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. If Vhod samo iz 62. ceste. H Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO ffi f, Uradne ure od 9. »j. do 8. »v. WILLIAM HARRISON AINSWORTH Originalni prevod za "Ameriško Domovino' PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE ROJENA JERNEJČIČ ki jc za vedno zatisnila svoje mile oči dne 9. aprila, 1932. Žalostni in potrti smo ob spominu na vašo smrt. Družina Hočevar, prav dobro se spominjam, da so ob tisti priliki vsi drugi utonili, razen tebe in otroka!" "Moja draga —" "Dovolj!" "Mati!" se je zdaj vmešala Winifred. "Je vse zastonj!" je rekel zdaj Thames ter pogledal deklico s pogledom, ob katerem jo je zazeblo pri srcu. "Moj odlok je trden." "Ti končno pozabljaš, da bo prišel Mr. Kneebone, moja draga," je rekel Wood. "Za božjo voljo, saj res!" je pritrdila Mrs. Wood. "Toda ti me neprestano motiš. Pojdi v drugo sobo, Winifred ter si otri solze, sicer boš morala iti spat. Ti, Mr. Wood, pa se obleci v najboljšo obleko, nato pa se nama pridruži. Thames, tebi se ni treba preoblačiti, ker te boli roka. Mr. Kneebone ti bo že oprostil. Ah, moj Bog, če že ne trka! Ah, vsa zmedena sem!" Ob teh besedah je Mrs. Wood naglo vzela pahljačo, vrgla še kratek pogled v ogledalo, naredila kolikor mogoče prijazen obraz ter odšla v sosednjo sobo, kamor sta ji sledila tudi Winifred in Thames. TRETJE POGLAVJE Jalcobinec Mr. William Kneebone je bil tkalec volne, in njegova delavnica, ki je stala nasproti cerkve sv. Klemena, je bila v znamenju angela; v tistih časih je imela namreč vsaka delavnica svoje posebno znamenje. Rojen v Manchestru, je bil on sin Ke-nelma Kneebone-a, zavednega katoličana in seržanta pri dra-goncih, ki je izgubil svojo nogo in svoje življenje v bitki pri Boyne, ko se je boril za Jamesa Drugega, in ki ni imel svojemu sinu zapustiti ničesar, razen svojih lavorik in svoje lojalnosti napram hiši Stuart. Galantni tkalec volne je bil zdaj v svojem šestintridesetem letu. Bil je lepega, vedno veselega obraza; visok je bil šest čevljev in dva palca, preko ramen pa je meril cel - jard; te svoje atletske proporcije je podedoval po svojem očetu, dra-goncu. Ce ne bi imel tolikšne ljubezni do zarot, bi se ga lahko smatralo za spoštovanega člana človeške družbe. V času, ki ga zdaj opisujemo, je imela jakobinska stranka velike upe in nade. Louis Štirinajsti je še živel, zato so j a k o b i n c i upali na pomoč iz Francije. Vsepovsod so se pričeli zbirati nezadovoljni ljudje s sedanjo angleško vlado ter se vpišavati v zbore, ki bi prijeli za orožje, kadar bi nanesla potreba. Mr. Kneebone je bil imenovan za kapetana v nekem pehotnem polku. Pred tedni je odšel v Manchester, in sicer z izgovorom, da gre tja po trgovskih opravkih, da sta vložila dva individija dokaj dvomljivega značaja prošnji za podčastniška imenovanja. Mr. ^Kneebone, ali kapetan Kneebone, kakor je bil rajši nazivan, ni bil nič kaj zadovoljen s priporočili, ki sta jih imenovana dva priložila svojima prošnjama. .Sklenil je torej, da bo to zadevo sam presodil. Imenovanima dvema aspirantoma je bil predstavljen v Livarni, in sicer pri našem starem znancu, Baptistu Kettlebyju, Mojstru Livarne. Mojster, katerega je jakobinski kapetan že od prej poznal, je prisegal, da sta omenjena dva aspiranta spoštovana in lojalna moža, in Kneebone je bil tako zadovoljen ž njegovo izjavo, da je imenovana dva moža takoj zaprisegel ter jima dal na račun vsoto denarja. Ko je bilo to opravljeno, so možje sedli k punču, in Kneebone-ju je bilo žal, da mora oditi in prebiti večer pri Mr. Woodu, kamor je bil povabljen, ter pustiti svoja nova prijatelja. Ko sta imenovana aspiranta to slišala, sta se spogledala, nato pa prosila kapetana, naj ju vzame s seboj k Woodu. Kneebone, ki je med tem izpraznil že več kozarcev kot je bilo treba na zdravje in restorncijo liiše Stuart in na pogin hiše Hanover, je v to pristal, zato se je trojica dvignila od mizo ter se napotila na Wych Street, kamor je dospela pri najboljši volji in imenitnem razpoloženju. ČETRTO POGLAVJE Mr. Kneebone, in njegova prija teljica Mrs. Wood je komaj dobro sedla, ko se je pojavil Mr. Kneebone. V njeno največje začudenje pa ni bil sam, temveč je privedel s sabo dvoje prijateljev, katera je predstavil kot Mr. Jeremijo Jacksona, in Mr. Solomona Smitha, agenta, ki potujeta, nabirajoč naročila za neko delavnico sukna v Manchestru. Mrs. Wood ju je pogledala od vrha do tal, toda niti njiju imena, niti njiju osebnost, ne njiju obleka ni govorila v njiju prid. Toda k sreči imenovana nista dala mnogo na to. Kakor Mr. Kneebone, ki se ni brigal za hladen sprejem, tako sta se tudi onadva pogrezni-la v naslanjača z udobnostjo, kakor bi bila doma. Oba sta imela čudne lasulje, potegnjene globoko na čelo, oba velike ovratnice, zavezane visoko pod brado. Poleg tega sta imela čudna patrona tudi vsak po en Velik črn obliž preko desnega očesa. Mr. Jackson, ki je bil grdega obraza, je imel dvoje vrst krasnih zob, kar mu je bilo šteto v dobro. Dalje je zapazila še neko drugo posebnost: oba sta bila enako oblečena. Lahko bi se skoro reklo, da je Mr. Solomon Smith dvojnik Mr. I Jeremije Jacksona. Še več: ka-Imor je eden pogledal, tja je j pogledal drugi; kadar se je eden zasmejal, se je zasmejal tudi drugi. Končno je Jeremija pogledal Mrs. Wood s pomembnim pogledom, nato pa svojega tovariša in Kneebona, nakar so se vsi trije zagrohota-li. Mrs. Wood tega ni mogla dlje prestajati ter je rekla: "Kakor se mi zdi, morate biti začarani." "Da, tako je," je rekel Mr. Jackson galantno, "in sicer vsled vaših čarov." "Res je tako," je potrdil Mr. Smith ter si položil roko na prsi. Mr. Kneebone in Mr. Wood Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN* EUROPA POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 1119 Euclid Ave., Cleveland, Ohio Pot življenja tu začrtan si na zemlji že prestala, in zato v spominu blagem trajno bodeš nam ostala. Kruta smrt čemu odvzela soprogo, mater ljubljeno: kar naj raje smo imeli, vzela v črno si zemljo. Napočil dan bo vsem vstajenja, Mirno sladko v grobu spavaj, za večno srečnega življenja; v kraju večnega miru, da v raju svetem spet združili predraga mati in soproga, dodeli Bog nam dobri, mili. prosi za nas pri Bogu. Žalujoča ostala: Cleveland, O., 8. aprila, 1933. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je v starosti 48 let v Bogu za vedno zaspal ANTON VESEL rojen v Loškem potoku na Dolenjskem. Umrl je dne 1. marca in bil pokopan po cerkvenem obredu na pokopališče sv. Pavla, dne 4. marca, 1933. Štejemo si v dolžnost najlepše se zahvaliti vssm, ki so položili vence obi rakvi pokojnika, ter onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir njegove duše. Iskrena hvala vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago, so prišli pokojnika kropit ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so dobrega storili. Iskrena hvala Rev. Milanu Slajetu za opravljene cerkvene obrede in Augustu P. Svetek-u za lepo urejen pogreb. Tebi, dragi Anton pa kličemo: Lahka naj Ti bo tuja zemlja na veke. — Žalujoči: Družina Anton Vesel, sorodniki. Cleveland, O., 7. aprila, 1933. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po kratki in mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno preminul naš ljubljeni soprog, oče in brat FRANK WOLF rojen v mesecu decembru, 1861 v Straži pri Novem mestu. V Ameriki je bival 42 let in zapušča tukaj žalujočo družino in v starem kraju pa sestri Ivano in Marijo. Umrl je dne 23. marca, 1933, ob 6. uri zvečer ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., dne 27. marca, ob 9. uri dopoldne na Calvary pokopališču. Blagopokojnik je bil član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo za darovano cvetje, katero je bilo položeno ob krsti nepozabnega pokojnika. Prijateljski poklon vencev nam je bil ob času bridkosti neizmerna tolažba in topli izraz sočutja. Našo globoko zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Steve Malovašič, družina Joe Hren, družina Anton Ogrin, Mr. in Mrs. J. Stibil, družina August F. Svetek, Mr. in Mrs. Frank Svetek, Mr. in Mrs. John Svetek, družina Jim Sepec, Mr.' in Mrs. Joe Tekavec in sin, družina Frank Jelerčič in društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ. Izraz naše iskrene hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci za sv. maše, katere bodo darovane v pokoj blagopokojnika. Darovi položeni za pokoj njegove duše so nam bili globoka tolažba ob času žalosti v hiši. Našo hvaležnost naj prejmejo sledeči: Družina Anžlovar, družina Frank Černe, Saranac Rd., Mrs. Dolenc, Mr. Mike Drenšek, družina Anton Erjavec, Mrs. Jevnikar, družina Joe Koncilja, Mr. in Mrs. Carl Kalishek, Mr. in Mrs. Krist Kalin, Mr. in Mrs. Peter-Malovašič, Mr. Mike Martich, Mrs. Mary Martini, Mr. in Mrs. Steve Malovašič, družina Valentin Rome, Mr. in Mrs. M. Tich, Miss Jennie Trček, Mr. in Mrs. Matt Ulle, družina Peter Verlich, Mr. J. Živoder, Mr. in Mrs. J. Zimmerman in družina Vinshek. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. Anton Bašca, Mr. M. Butujla, Mr. Anton Erjavec, Mr. Anton Gubane, Mr. Andrej Jankovič, Mr. Carl Kalishek, Mr. M. Klemen, Mr. Jerry Leskovec, Mr. Frank Močilnikar, Mr. V. A. Muster, Mr. M. Perlin, Mr. A. Pirnat, Mr. M. Stanovnik, Mr. J. Stanovnik, Mr. F. Straus, Mr. in Mrs. Tekavec, Mr. M. XJlle in Mrs. Verlich. Iskreno zahvalo za obilno in brezplačno pomoč v hiši žalosti naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Malovašič, Mr. in Mrs. Carl Kalishek, sin pokojnika žene sestre in Mrs. Frances Dolenc. Bog vam stotero povrni izkazane dobrote. V- hvaležnosti naj prejme našo globoko zahvalo Rev. Milan Sla je za podelitev svetih zakramentov in za opravljene cerkvene obrede. Naša najlepša zahvala naj velja pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepo urejen pogreb in vso najboljšo vsestransko postrežbo. Končno naj prejmejo našo največjo zahvalo vsi tisti, ki so prišli pokojnika kropit, tisti, ki so pri njem čuli in vsi, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ali so nas tolažili ob času največje bridkosti in žalosti v hiši. Dragi in nenadomestljivi soprog ter dober in skrben oče. Božja previdnost Te je za vedno ločila od nas in Te za vedno zagrnila našim očem, ki smo Te tako globoko ljubili. V globoki hvaležnosti pada naša grenka solza na kup zemlje, kjer leže in čakajo Tvoji zemeljski ostanki večnega vstajenja. Kolena klonemo ob Tvojem grobu in srce nam krvavi v goreči molitvi in iskreni želji k Vsemogočnemu. Naj Ti bo na veke lahka tuja zemlja in nje odeja naj Ti da mirai počitek do skupnega svidenja! — Žalujoči ostali: Johana Wolf, soproga. Rosie, poročena Malovašič, hči. Steve Malovašič in Joseph Hren, zeta. Frances, Joe in Frank, vnuki. Cleveland, O., 7. aprila, 1933. njegova boljša polovica ter vstala. "Hudobnež," je zašepetala, ko je šla mimo Mr. Kneebone-a proti vratom, "kako moreš privleči take stvore s sabo, in to še ob priliki, kakršna je zdaj, ko se nisva že nekaj tednov videla?" "Ali, duša moja, nisem si mogel pomagati," je odvrnil Kneebone, prav tako šepetaje. "Ampak ti ne veš, kdo sta ti dve osebi !" "Moj Bog! Ti me strašiš!" Mr. Kneebone je dal svojemu obrazu skrivnosten izraz, se nagnil k ušesu Mrs. Wood ter zaše-petal: "To sta tajna agenta iz Francije — saj razumeš — prijatelja dobre stvari . . ." "O, tako? Visoka človeka?" Mr. Kneebone je prikimal. (Dalje prihodnjič). sto se glasno zasmejala. "Mr. Wood," je rekla Mrs. Wood strogo, "obnašaj se dostojno!" "Mrs. Wood," je rekel Kneebone, "nič za slabo. Moja prijatelja, Mr. Smith in Mr. Jackson imata sicer čudne navade, t fid a . . ." "Da, zelo čudne navade," ga je prekinila Mrs. Wood. "Najin prijatelj je hotel povedati, madame," je rekel zdaj Mr. Jackson, "da se midva vedno klanjava nežnemu spolu." "Tako je, pri moji veri," je potrdil Mr. Smith. "Moja draga," je rekel zdaj gostoljubni mizar, "Mr. Kneebone in njegova prijatelja bi rada nekoliko okrepčila. "Saj ga bodo dobili," je rekla "Sedi, dragi, sedi," je rekla Mrs. Wood Thamesu. "Kar sem I rekla o nezakonskih otrocih, se ne tiče tebe. Nikar ne misli," je rekla ter postrani pogledala svojega moža, "da mu bom naredila tak poklon, da bi rekla, da bi mogel biti on oče tako lepega fanta, kakršen si ti!" Mr. Wood je obupno zakrilil z rokama. "Owen, Owen," je vzdihnila Mrs. Wood ter se sesedla na stol, "v kakšen položaj si me spravil s svojim večnim prepirom! In to baš zdaj, ob času, ko pričakuješ poset Mr. Kneebone-a, ki se je vrnil iz Manchestra. Za nič na svetu nočem, da me vidi tako. On bi ti nikoli odpustil!" "Ah, moja draga, Mr. Kneebone se strinja vedno z menoj, če zavlada med nama kak nesporazum. želel bi samo, da ne bi bil papist in jakobinec." "Jakobinec" je ponovila Mrs. Wood. "On bi se prav tako lahko pritoževal o tebi, da si hanov-rijanec ali presbiterijanec. Vse to je pač vprašanje naziranja. Zdaj pa, moj dragi, sem pripravljena, da se spraviva. Toda obljubiti mi moraš, da ne boš šel več v bližino one ničvrednice v Willesdenu. Si pač ne morem pomagati, da sem ljubosumna, čeprav je predmet ljubosumja nevreden." "Je pač tako, da mora vedno obveljati beseda ženske," je rekel Mr. Wood, ko je poljubil v spravo mesnato roko svoje boljše polovice. Mrs. Wood je imela prednost pred svojim možem že v tem, ker je bila šele na sončni strani štiridesetih let, to je perijoda, o kateri pravijo izvedeni poznavalci žensk, da je najprivlačnej-ša in istočasno najkritičnejša doba ženske eksistence, dočim je bil on na senčni strani petdesetih let, torej v letih, v katerih ne vidijo ženske bogvekakih privlačnosti pri moških. Drugič: ona je imela res nekoliko pravice, da se je mogla imenovati lepo. Njena lepota je bila tako-rekoč "lepota na debelo," ampak bila je vendar lepota, in mizar jo je smatral še vedno tako svežo in cvetočo kakor pred dvajsetimi leti, ko jo je peljal pred oltar. Vsled pričakovanega p ose t a Mr. Kneebone-a, se je danes Mrs. Wood izredno skrbno in lepo oblekla. Lase si je počesala visoko, kakor je bila tedaj moda, nato pa se je pokrila z museli-nasto čepico. Zdaj se pa ozrimo še na mlajšo, mnogo bolj zanimivo dvojico. "Moje srce mi pravi, da bi se mogla skoraj spreti z Jackom Sheppardom, ker ti je povzročil toliko bolečin," je rekla mala Wi-nifried Wood, ko je pomagala obleči Thamesu suknjič. "Ne verjamem, da bi se mogla ti sploh s kom spreti, Win-ny, še najmanj pa z osebo, ki je meni tako ljuba kakor Jack Sheppard," je rekel Thames. "Moja roka je že skoro popolnoma dobra. In povedal sem ti tudi, da te nezgode ni bil Jack kriv. Torej ne govoriva več o tem." "čudno je, da imaš tako rad Jacka, dragi Thames. Saj ti ni v ničemer podoben." "Saj to je baš vzrok, da ga imam tako rad, Winny. Ako bi mi bil podoben, bi mi prav gotovo ne bilo nič zanj. In reci, kar hočeš, toda jaz ti povem, da je Jack po svojem srcu dober človek." "Hm," je odgovorila Winifred, "morda sem delala Jacku krivico. V bodoče bom poizkusila bolje misliti o njem." "Prav je tako, zakaj povedati ti moram, da Jack nikogar, niti svoje matere, tako ne ljubi kakor tebe.". "Ljubi!" je vzkliknila Winifred in zardela. "Da, ljubi, Winy. Ubogi fant! Včasih si domišlja, da se bosta poročila, ko odraste." "Thames!" "Ali sem rekel morda kaj, s čimer sem te razžalil?" "Ne, ne! Toda če nočeš, da bi ga sovražila, nikar tega več ne reci! Sicer pa," je pripomnila ter zopet zardela, "ni lepo govoriti o tem," "Torej, bi bilo morda najboljše, da grem?" je vprašal Thames. Winifred ga je pogledala s pogledom, ki je povedal jasno, da o tem sploh ni govora. "Pa menda vendar ne pripisuješ nobene važnosti besedam, ki jih je prej izrekla moja mati?" je vprašala. "Ona je to že pozabila." "Ampak jaz jih nisem pozabil, Winy. Jaz nočem biti nič breme onim, do katerih me ne veže nobena pravica, razen hvaležnosti." Ko je to rekel s tihim, toda odločnim glasom, so se zasol-zile deklici oči. "Ako resno misliš, Thames, je to zeloi grdo od tebe. Prepričan sem, da te mati ni hotela žaliti. Ona te preveč ljubi. In jaz ti obetam, da ne bo nikoli več kaj takega rekla." Thames ji je hotel odgovoriti, toda glas mu je odpovedal. "Tak pojdi," je rekla deklica, "vihar se je že polegel." "Motiš se, Winy. Nič ne iz-premeni mojega sklepa. Jutri odidem izpod te strehe." "Ne stori ničesar, dokler ne govoriš z mojim očetom — s tvojim očetom," je pripomnila. "Obljubi mi to!" "Prav, obljubljam ti, In še več: kar bo on rekel, to bom storil." "Nu, potem sem brez skrbi," je rekla deklica. "Jaz pa sem prepričan, da me ne bo poizkušal zadržavati," je rekel Thames. Deklica se je nasmehnila, toda ni odgovorila. "V slučaju, da pristane v to —" "Ampak on ne bo nikoli pristal," ga je prekinila Winifred. "Toda v slučaju, da bi, pravim," je nadaljeval Thames, ali mi obljubiš, da bo zavzel Jack Sheppard moje mesto v tvoji naklonjenosti?" "Nikoli!" je odvrnila deklica. "Nikogar ne bi mogla tako ljubiti kakor tebe." "Izvzemši svojega očeta." Winifrled je hotela nekaj odgovoriti, toda se je premislila. Zardela je zopet in rekla: "Želela bi, da me ne bi tako dražil z Jackom Sheppardom." Mlada dvojica je govorila tiho, toda zadnje besede je vendar slišala Mrs. Wood. "Kaj si pravkar rekla o Jacku Sheppardu?" je vzkliknila. "Thames je pravkar menil —" "Thames!" je ponovila mizarjeva žena ter jezno pogledala svojega moža. Tukaj se zopet vidi tvoja prismojenost. Kdo drugi bi si mogel izmisliti tako čudno ime za dečka! Hm, saj to je vendar ime reke, ne pa ime kristjana! Nikoli nobenemu gentlemanu še ni bilo Thames ime, in Darrell je vendar popolen gentleman, ako ni vsa stori j a, kako si ga našel v reki, sfabricirana." "Moja draga, pozabljaš —" "Ne, gospod Wood, jaz ničesar ne pozabljam. Imam izvrsten spomin, hvala Bogu! In AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 8TH, 1933 ' 1 *■ m —win nr-jrr-r—»tnr—iwi i nrrriwiii n—■—« IT^ —trrrn