Ljubljana, sobota, 19. aprila 1947 PoStnlna plaćana v gotovini UREDNIŠTVO C« DFKAVil LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. t TELEFON 55-22 DO 55-2« ROKOPISI SB NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA 1 Leto VIII., štev. 92 — Posamezna številka 2 din INSERAT NI ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 18-32. 1S-3J POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 4045 0* OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN Q N N Priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji bi bila v korist miru in bobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo Govor šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja pred Svetom zunanjih ministrov v Moskvi Moskva, 17. aprila. (Tanjug.) Danes ob 11. dopoldne je imel šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj pred Svetom zunanjih ministrov naslednji govor: »Gospodje ministri! Jugoslavija je neposredno in bolj kakor katera koli druga zavezniška država prizadeta v vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. Avstrija je soseda Jugoslavije in z njenega ozemlja je bU v zadnjih treh do štirih desetletjih dvakrat izveden oboroženi nemško-avstrijski napad na našo državo. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila Avstrija vedno predstraža nemških osvajalcev, ki so usmerili svoj »Drang nach Osten« preko jugoslovanskih dežel. Z vojnimi osvajanji in tako imenovano »mirno« germanizacijo so si avstrijski oblastniki vztrajno prizadevali, da bi čim bolj razširili nemško območje v globino jugoslovanskega etničnega ozemlja. Zaradi tega ni niti malo slučajno, če je v drugi svetovni vojni Hitler določil Avstriji posebno poslanstvo glede Jugoslavije in je našel najboljše izvrševalce za svoje načrte podjarm-Ijevanja Balkana prav v Avstriji. Sam avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Gruber ja izjavil, da je v neruskih oboroženih silah sodelovalo 800.000 avstrijskih vojakov. Leta 1943 je bilo v Hitlerjevi vojski nad 80 generalov — Avstrijcev. Avstrijci so ž»iii v n eniški vojski na položajih, za katere se je zahtevalo popolno zaupanje. Bombardiranje Beograda 8. aprila 1941 je vodil Avstrijec — generalni polkovnik Loehr, ki je pozneje postal vrhovni komandant nemške vojske na jugovzhodu, število avstrijskih divizij, Id so se borila proti Narodno - osvobodilni vojski Jugoslavije, je obsegalo približno tretjino nemških oboroženih sij v Jugoslaviji sploh, številne komandne položaje nemške vojske v Jugoslaviji so zavzemali avstrijski generali, kakor n. pr. bivši minister v Schusehnig-govi vladi Gleise von Horstenau, generalni polkovnik Lothar iiendulitsch, general Adalbert Lontschar itd. Gestapovski in okupacijski aparati v Jugoslaviji so se v glavnem rekrutirali iz Avstrijcev. Kot primer bom naštel samo generala Meissncrja in Kamerhoferja, gauleiterja Kainerja, Leberreit er ja itd, Pckclj prebivalstva v Kragujevcu 22. oktobra 1941., ko je bilo v enem dnevu ustreljenih 7890 ljudi, je organiziral avstrijski gestapovec Budolf Berg. Glavni nemški organizatorji kviz-linških režimov v Beogradu in Zagrebu so bili Avstrijci, ISeubacher, Kronhcltz itd. Del Slovenije je bil formalno anektiran in postavljen pod upravo dveh uvst rijskih pokrajin. Tudi v tem predelu s 709.000 prebivalci, kjer je bilo ustreljenih nad 3090 talcev ter nasilno izseljenih 50.000 Slovencev, so sestavljali uradniški aparat, policijo jn orežnišivo skoro sami Avstrijci. Med 4433 nemškimi vojnimi zločinci, k; jih je registrirala naša državna komisija za ugotavljanje vojnih zločinov, je 2062 Avstrijcev. Iz Jugoslavije so odpeljali v Avstrijo cele tovarne in delavnice, industrijske surovine, prevozna sredstva, živino in drugo premoženje. Avstrija se je torej obogatila na račun ropanja v Jugoslaviji. Ko navajamo vsa ta dejstva, ne delamo tega iz sovraštva proti avstrijskemu narodu, niti z namenom, da bi ves ta narod izenačili z onimi Avstrijci, ki so počenjali zločine po Jugoslaviji, toda očitno je, da mora Avstrija za svojo udeležbo v vojni nositi svej delež odgovornosti. V nasprotnem primeru bi prišli v absurden položaj, da bi se Avstrija za svojo udeležbo v vojni na strani Hitlerja ekonomsko in politično na. grajala, medtem ko naj bi žrtve fašistične napadalnosti same nosile posledice vojnega opustošenja. Mnenje, da Avstrija ni odgovorna za svojo udeležbo v vojni, ker je bila s prejšnjim anšiusom naslino podrejena Nemčiji, ne more vzdržati kritike. Celotni notranji razvoj Avstrije pred anšiusom jasno kaže avstrijsko povezanost s fašistično osjo tudi pred anšiusom. Geslo znanega avstrijskega političnega voditelja Seidla ».Nobene kombinacije brez Nemčije!« je bilo značilno za ves razvoj Avstrije. Toda tudi sam anšius ni bil izveden brez odgovornosti in udeležbe vodilnih političnih sil Avstrije. Pri tem ne mislim samo na odgovornost Schuschniggov ega režima. V tem pogledu je značilna n. pr. izjava, ki jo je dal predsednik avstrijske republike dr. Karel Benner 1938. leta, ko je Hitler v Avstriji izvajal plebiscit za anšius. Dr. Karl Kenner je takrat dejal: »Na to dejstvo gledam kot na resnično zadoščenje za ponižanje v letih 1918 in 1919, za Saint Germain in Versailles. Zanikati bi moral vso svojo preteklost kot prvoboriteija za pravico samoodločbe narodov in kot neniško-avstrijskega državnika, ako ne bi z veselim srcem pozdravil tega velikega dejanja — ponovne združitve nemškega naroda. Razdobje 20- letncga blodenja avstrijskega naroda je sedaj končano. Vračam se k izhodiščni točki, k svoji slovesni izjavi od 20, novembra. Sicer nimam nobenega naročila, da bi govoril v imenu svojih pristašev, vendar lahko izjavim: kot socialni demokrat in s tem kot prvoboritelj za pravice samoodločbe narodov, kot prvi kancelar nemško-avstrijske republike in kot bivši predsednik mirovne delegacije v Saint Germainu, — bom glasoval »da« « Takih primerov bi lahko navedli mnogo. Vlada FLKJ smatra, da vprašanja miru z Avstrijo v današnjih pogojih in po vseh dosedanjih izkušnjah ni mogoče ločiti od vprašanja miru z Nemčijo. Ako res obstoja stremljenje, da se Nemčiji zaprejo vsa pota imperialistične ekspanzije, potem je treba zapreti tudi njena avstrijska vrata, ona vrata, skozi katera je nemški imperializem izvajal svoj pritisk na Balkan. Toda to bomo dosegli samo tedaj, če bo Avstrija postala resnično neodvisna, miroljubna in demokratična država in če se bo odrekla stari vlogi v službi veiikonemškega imperializma, toda ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Jugoslovanska delegacija stoji že drugič pred tem Svetom z zahtevo, da se Jugoslaviji priključi del slovenskega ozemlja, ki je bilo doslej pod tujim gospostvom. So ljudje v zavezniških državah, ki jih to vznemirja in ki imenujejo jugoslovanske zahteve nacionalizem, imperializem, ekspanzionizem in podobno, toda mnenja smo, da bi taki ljudje pokazali mnogo več demokratičnosti in miroljubnosti, če bi jili vznemirjala samo krivica, ne pa zahteva, da bi se krilaca popravila. V jugoslovanskih zahtevah nasproti Avstriji — in podobno je bilo tudi z našimi zahtevami nasproti Italiji — se zrcali težka- zgodovina majhnega naroda, ki je bil stoletja zatiran, ki se je moral stoletja boriti za svoje življenje, in ki je moral plačati vsak korali k nacionalni svobodi z vztrajno borbo in krvavimi žrtvami. Zaradi tega jugoslovanske teritorialne zahteve nasproti Avstriji niso nove, ampak so po svojem bistvu toliko stare, koiikor je stara borba jugoslovanskih narodov za svojo neodvisnost, kolikor je stara borba slovenskega naroda za osvoboditev in zedinjenje. Toda vprašanje Slovenske Koroške ni samo naše vprašanje. Tudi zavezniške države, ki so pod gesli demokracije in svobode razbile napad fašističnih osvajalcev, so dolžne in obvezane, da omogočijo temu narodu, da se dokončno osvobodi izpod neniškoavstrijskega jarma. Glejte, zaradi tega jugoslovanska delegacija z vso odločnostjo postavlja pred ta spoštovani Svet in pred vsem svetom svoje zahteve, naj se Slovenska Koroška osvobodi izpod nemško-avstrijskega jarma in priključi LR Sloveniji v okviru jugoslovanske federacije. Koroška je bila v preteklosti zibelka in središče prve slovenske države Karantanije, Koroška je dala prve kulturne spomenike slovenskega naroda ter je bila ena izmed prvih in najvažnejših središč slovenske književnosti. Po dolgotrajni germanizaciji, ki ji je uspelo raznaroditi severnejše predele tega ozemlja, je postala današnja Slovenska Koroška obmejna dežela, na katero so se vrgli moderni gemianizatorji z vsemi silami in vsemi sredstvi, da Id germani- zirali tudi njo. Toda ona je ostala tudi do danes slovenska. Prvo uradno ljudsko štetje po etnični pripadnosti leta 1846 je ugotovilo na- tem ozemiju 90% slovenskega prebivalstva, v absolutnih številkah 133.000 Slovencev proti 10.000 Nemcem. Z načrtnim dovajanjem nemškega elementa in nasilnim raznarodovanjem prebivalstva se je v zadnjih stoletjih v neki meri povečala manjšina tišjega prebivalstva in sicer v glavnem mestu Celovcu in ostalih mestih, medtem ko je vaško prebivalstvo tudi danes etnično strnjeno slovensko. Po naravnem razvoju prebivalstva, upoštevajoč emigracijo in germanizacijo, je bilo leta 1910 med 143.000 koroškimi prebivalci 107.000 Slovencev; prav tolikšno število je bilo ugotovljeno tudi po slovenskem narodnostnem katastru iz istega leta. Do številke preko 100.000 Slovencev prihajamo tudi po podatkih o jeziku, ki se ga je posluževala cerkev na Koroškem. Slovenska Koroška se razprostira v dolžini 120 km ob dosedanji jugoslovanski meji. Dejansko gre torej za popravo meje. Slovenska Koroška je geografsko odprta proti jugovzhodu in sestavlja s sosednimi slovenskimi pokrajinami enotno nacionalno in ekonomsko področje. Njena ločitev od ostale Slovenije po prvi svetovni vojni je škodljivo vplivala na njeno gospodarstvo, zlasti na njeno industrijo. Izreden ekonomski pomen za Jugoslavijo ima vprašanje električnega gospodarstva na Dravi. To vprašanje je za nas tako važno, da bi ga rad posebej podčrtal. Avstrija se je leta 1926 Jugoslaviji zavezala, da brez njenega privoljenja ne bo izmenjavala vodnega režima na Dravi ali gradila kakršnih koli objektov v porečju Drave. Nacistična Nemčija se na to obveznost ni ozirala, ampak je med vojno zgradila v Slovenski Koroški v žvabeku in Labodu dve hidrocentrali, medtem ko je en del vode iz gornjega toka reke Drave napeljala v reko Salzach. S tem je bila zadana ogromna škoda liidrocentra-lam na Dravi v Jugoslaviji, ki so zaradi tega, n. pr. pozimi leta 1945, večkrat lahko izkoriščale samo 2% svoje zmogljivosti, to se pravi, da so mesečno izgubljale okrog 1 milijon KW ur. To velikansko in nepopravljivo škodo mora trpeti električna proizvodnja Jugoslavije zaradi tega, ker je področje Drave razbito med dve držali. Slovenska Koroška je torej tako etnično, kakor ekonomsko povezana z Jugoslavijo. Dejstva so tako jasna, da dvomim, — dovolite mi. da to odkrito izrazim, — da bi oni, ki dokazujejo nasprotno. sploh res verjeli, kar dokazujejo. Kar se tiče avstrijske uradne argumentacije, dovolite, da se poslužim primerjanja z znano pripovedko, kakor je to storil neki novinar v našem tisku. Ta pripovedka pravi, da je neka žena obtožila svojo sosedo, da ji je vrnila izposojeni lonec, ki je bil cel, preluknjan. Soseda se je branila takole: sl. izposodila si nisem nobenega lonca, 2. lonec sem ji vrnila popolnoma cel, in 3. lonec je bil že preluknjan, ko mi ga je posodila.« Približno take logike se drii tudi avstrijska uradna argumentacija. Ta argumentacija pravi, 1. da Slovencev v Avstriji sploh ni. razen nekaj malih izjem. 2. trdi, da uživajo Slovenci v Avstriji vse mogoče nacionalne pra- vice, in 3. da Slovenci v Avstriji sploh ne želijo, da hi imeli nacionalne pravice in da bi bili Slovenci. Toda. če Slovencev na Koroškem ni, ali če Slovenci zares hočejo biti -Avstrijci, je nerazumljivo, zakaj je potrebno tako nasilje, kakršnega izvajajo danes avstrijska vlada in okupacijska oblastva proti Slovencem na Koroškem. V tej pokrajini so bili danes podvzeti vsi ukrepi, da bi se onemogočilo svobodno izražanje volje Slovencev po priključitvi njihove dežele k FLRJ. čeprav sta tudi britanska in ameriška vlada uradno, to se pravi, s svojimi notami vladi FLRJ 12. oziroma 13. maja 1943 in 27. novembra 1943 izjavili, da smatrata vprašanje avstrijskih mej za odprto. Za Slovensko Koroško, za edino pokrajino v Avstriji, v kateri so je ljudstvo med vojno z orožjem borilo na strani zaveznikov, je bil ustvarjen posebni' režim, ki je koroškim Slovencem praktično vzel vse demokratične pravice. Ustvarjen je bil posebni pas zaporne cone, ki zajema največji del slovenskega ozemlja. Z izgovorom, da se Koroška hermetično zapre proti Jugoslaviji, so hoteli dejansko popolnoma zadušiti borbo koroških Slovencev za svobodo, za priključitev k Jugoslaviji. Kljub temu se koroški Slovenci borijo še nadalje in izkoristijo vsako priliko in vsako možnost, da izrazijo svojo voljo po priključitvi k FLRJ. V svoji resoluciji, ki so jo podpisali skoro vsi slovenski rimsko-katoliški duhovniki na Koroškem ter jo poslali Svetu ministrov za zunanje zadeve, ti duhovniki n. pr. izjavljajo; »Visokemu predstavništvu velikih sil in vsej svobodoljubni svetovni javnosti podajamo svojo prošnjo, podkrepljeno s krvjo padlih in ubitih bratov in sester: združite nas z matičnim slovenskim narodom v Jugoslaviji!« Ta stavek je stalen motiv resolucij, ki prihajajo iz vseli vasi in mest Slovenske Koroške, z brezštevilnih zborovanj. konferenc in demonstracij. In res je povsem nerazumljivo, da so se okupacijska oblastva odkrito postavila na stran avstrijskih zatiralcev in preti volji prebivalstva, ki predstavlja večino. Da bi preprečile izražanje volje slovenskega prebivalstva, so okupacijska oblastva pred nekaj dnevi prepovedala vse množične sestanke, nošenje in razobešanje slovenskih in jugoslovanskih zastav ter napisov in vsako manifestacijo za priključitev Koroške k Jugoslaviji, da. celo odpošiljanje brzojavk in resolucij Svetu ministrov za zunanje zadeve. Pripeljane so bile nove čete. okrepljene so bile vse posadke in vse policijske enote v Slovenski Koroški.-Množične aretacije in pretepanja so postala sedaj še številnejša. Glejte. v kakšnih okoliščinah izražajo koroški Slovenci svojo voljo, da se priključijo k Jugoslaviji. Toda koroški Slovenci so dali tudi v zadnji vojni najmočnejše pričevanje, ki bi ga lahko dali v dokaz svojega obstoja in svoje volje, da živijo v svobodi. Tako pričevanje so dali koroški Slovenci s svojo vstajo v času, ko je bilo videti, da je zmaga zaveznikov še daleč, s svojo vztrajno oboroženo osvobodilno borbo od leta 1942. do konca vojne. Partizanski odredi koroških Slovencev so zadali Nemcem težke izgube: več kot SfiO padlih, v celoti okrog 10.000 onesposobljenih za borbo. Partizani so imeli naslednjo izgube: 1080 mrtvih. 710 ranjenih, 317 ujetih in pogrešanih. Pomen njihove borbe se vidi tudi v tem. ker je bila pri njih dolgo časa tudi britanska vojaška misija. Zares težka in mučna preizkušnja za koroške Slovneeo bi bila. ako bi jili sedaj zapustili oni zavezniki, ki so jih med vojno pozivali, naj se borijo, in jim obljubljali osvoboditev izpod nemškega jarma. Priljubljena teza nasprotnikov priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji ie tako imenovani plebiscit iz leta 1920. Toda ta plebiscit po obliki in načinu, kakor je bil organiziran, dejansko ni imel naloge, da bi pravilno rešil koroško vprašanje, ampak da bi zagotovil način, po katerem bi Koroška gotovo pripadla k Avstriji. Plebiscit je bil izveden na ozemlju, ki je bilo — obenem z ostalo Slovenijo — več stoletij stalno pod avstro-nemško oblastjo. Kljub temu. da so vsi momenti — vsa natiranja in nasilja v teku zgodovine, elementi zaostalosti in nizke zavesti, vpliv višje cerkvene hirarhije. ki je bila nemška, čustva strahu in podrejenosti, ki so ostala kot ostanek preteklosti, itd. — favorizirali Avstrijo, je bila izdelana še posebna plebiscitna geometrija, ki naj bi zagotovila tak izid plebiscita, ki bi bil uspešen za Avstrijo. Na zahtevo Italijo je bila vnaprej izločena iz plebiscitne cone in izročena Avstriii Ziljska dolina, ki bi lahko zaradi svoje močne nacionalne zavesti bistveno vplivala na izid plebiscita v korist Jugoslavije. Ta odločitev je bila Italiji potrebna iz stra- teških razlogov, ker del Ziljske doline veže Italijo in Avstrijo. Prav tako sta bila izločena iz plebiscitne cone in izročena Jugoslaviji dela Koroške — Mežiška dolina in del Dravske doline, da bi se na ta način zmanjšalo število Slovencev v plebiscitni coni. Ostanek ozemlja jc bil zaokrožen tako, da je plebiscitna cona A ostala brez vsakega večjega mesta, ki bi pomenilo za vaško prebivalstvo ekonomsko središče in na katero bi bilo navezano. S tem je bil izveden na kmete posebno močan pritisk in je izzval med njimi strah za ekonomski obstoj. Naravno je. da jc morala dati taka nepravilna geometrija tedaj protijugoslovanski rezultat. K temu bi lahko dodali še mnogo drugih dejstev, ki dokazujejo, da plebiscit iz leta 1920 ni mogel biti izraz resnične volje prebivalstva in objektivnih etničnih odnosov na Koroškem. Vendar pa je treba k vsemu temu dodati. da je proavstrijska večina v plebiscitu znašala samo okrog 6000 glasov. Kaže se pa, da tudi sami nasprotniki jugoslovanskih zahtev v zavezniških državah ne smatrajo plebiscita za zadovoljiv objektiven kriterij, kar najbolje dokazuje to, da ni nihče izmed njih predlagal, naj bi sc pokrajina južno od Drave priznala Jugoslaviji, čeprav je imel ta del Koroško v plebiscitu večino za Jugoslavijo. Naslednja priljubljena teza nasprotnikov priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji je tako imenovana »nedeljivost« Koroške, toda dejstvo je. da Slovenska Koroška za Avstrijo v ekonomskem pogledu pomeni zelo malo, medtem ko je na drugi strani njena gospodarska povezanost z Jugoslavijo očitna. Zagovorniki te teze prav tako radi naglašaio, da so Karavanke velika prirodna zapreka za priključitev Koroške k Sloveniji. Toda težko je doumeti, da bi oni, ki to trditev postavljajo, res tudi verjeli v njeno resnost. Vzhodni del Slovenske Koroške tvori n. pr. skupno z jugoslovansko Dravsko dolino očividno neločljivo ekonomsko celoto, pa tudi Karavank tamkaj ni več, ampak je teren na obeh straneh meje povezan z dolinami, pa vendar ni nihče izmed nasprotnikov jugoslovanskih zahtev predlagal, da bi se ta del. ki je ekonomsko, geografsko in etnično tako neločljivo povezan s Slovenijo, izročil Jugoslaviji. To torej niso oni argumenti. ki bi vodili del naših zaveznikov k temu. da se protivijo jugoslovanskim zahtevam. V ostalem moramo, kadar gre za to. da so Karavanke zapreka za priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji. pripomniti, da današnji avstrijski zagovorniki tega argumenta niso bili vedno tega mnenja. Isti ljudje, ki danes branijo to tezo. so leta 1911. z navdušenjem pozdravili hitlerjevsko priključitev večine Slovenije. Cela slovenska pokrajina je bila priključena Koroški in meja Hitlerjeve Koroške je do konca vojne potekala skozi predmestja Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Taka sta torej duh in logika avstrijske argumentacije: kadar se del Slovenije priključuje k nemški Koroški. takrat Karavanke niso ovira, kadar pa naj bi se Slovenska Koroška priključila k svoji LR Sloveniji, k svoji nacionalni matici, takrat postanejo Karavanke ovira. Vse dokazovanje nasprotnikov jugoslovanskih žalitev sestoji torej iz konstrukcij, ki so v enaki meri neosnovane in neprepričljive. To velja tako glede Slovenske Koroške kakor glede obmejnih predelov Radgone, Lučan in Sobote na Štajerskem, ki so po večini naseljeni s slovenskim prebivalstvom in ki so v geografskem in ekonomskem pogledu imperativno usmerjeni k Jugoslaviji. Radgona je bila n. pr. v prvem osnutku mirovne pogodbe z Avstrijo leta 1919. že priznana Jugoslaviji ter je bila šele kot koncesija takratni italijanski delegaciji izročena Avstriji. Radgonski trikot pomeni nenaraven klin v zemlje Jugoslavije, medtem ko je večina prebivalstva slovenska. To pokrajinsko mestece je bilo odtrgano od svojega jugoslovanskega zaledja in priključeno k državi, ki ji nima kaj služiti. Naravna posledica je bila, da je njegovo prebivalstvo upadlo od 1910 do 1939 za okrog 30%. Posebno vprašanje so nacionalne in demokratične pravice Gradiščanskih Hrvatov, znatne skupine jugoslovanskega prebivalstva, ki šteje skupno 70.000 ljudi, ki pa niso v neposrednem teritorialnem stiku z Jugoslavijo. Gradiščanski Hrvati 'so res sicer ohranili neko majhno število .svojih verskih osnovnih šol. vendar so se morali stalno boriti za najosnovnejše manjšinske pravice. Zato zahteva vlada FLRJ. nai se v pogodbi zagotovijo pravire Gradiščanskih Hrvatov v obliki posebnega avtonomnega statuta. Skupno je torej danes v Avstriji bi ugodili teritorialni zahtevi, ki jo je postavila jugoslovanska vlada, bi ostalo v Avstriji še več kot 70.C00 Jugoslovanov, medtem ko bi prišlo v meje Jugoslavije okrog 60.000 Avstrijcev, to se pravi, manjše število, kakor bi ostalo Jugoslovanov v Avstriji. S tem bi se rešilo mučno sporno vprašanje v Srednji Evropi v korist miru in dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Po drugi strani pa bi to, č? bi pustili Slovensko Koroško v avstrijskih rokah, pomenilo, da hi pustili ostankom avstrijskega in nemškega nacizma novo upanje na obračun. bi pomenilo podpiranje pangermanističnega imperialističnega stremljenja, bi pomenilo zaviranje resnične demokratizacije Avstrije. To bi nadalje tudi pomenilo, da se priznajo rezultati nasilnega pritiska germaniza-torskega sistema, namreč sistema zlorabljanja vseli oblik javne uprave in življenja za to. da bi se fizično iztrebil neki narod in da bi se skalila, zmanjšala in uničila njegova nacionalna zavest v korist osvajalca. Poleg pravilne rešitve teritorialnega in drugih vprašanj, o katerih sem govoril, in poleg pravilne rešitve raznih gospodarskih vprašanj, — o čemer ho govoril za menoj minister Simič — moram poudariti še nekaj dejstev. Zgodovina Avstrije med prvo in drugo svetovno vojno dokazuje na nedvoumen način, da je usoda Avstrije kot demokratične in neodvisne države povezana z njenim razmerjem proti sosedom v Podonavju. One sile. ki so te odnose kalile, s» bile hkrati tudi sile. ki so ogra-žale in oh koncu upropastile avstrijsko demokracijo in avstrijsko neodvisnost ter postavile Avstrijo v službo italijanskega in nemškega imperializma. Avstrijska udeležba v dragi svetovni vojni ni bila že vnaprej določena šele z anšiusom leta 1938., ampak že v prvih letih po prvi svetovni vojni, ko jo je italijanski imperializem začel zavestno graditi kot svoje oporišče v Srednji Evropi. Vzpostavitev neodvisne Avstrije hi morala pomeniti vzpostavitev take Avstrije, ki ne hi bila oporišče nikogar, ki ne bi več mogla postati orodje nemškega niti katerega koli drugega imperializma in ki bi bila sposobna živeti v prijateljstvu z Jugoslavijo in drugimi podonavskimi državami. Da bi se to doseglo, je potrebno vnesti v pogodbo vrsto določb, ki bi s svojo točnostjo zagotovile zlasti naslednje: 1. Prepovedati je treba ne samo anšius z Nemčijo v vsaki obliki, ampak tudi vsako delavnost ali propagando s tem namenom. Podvzeti je treba ukrepe za prepreeenje ponovnega nemškega političnega in ekonomskega vpliva, zlasti pa je treba onemogočiti, da bi Avstrija zopet postala središče pangermaiH ske propagande in sovražne agita-eijc proti svojim sosedom. 2. V sj-ojih bodočih mednarodnih političnih in ekonomskih zvezah ne sme delati Avstrija nobenega razlikovanja v razmerju proti posameznim članom Združenih narodov. 3. Avstrija mora hiti razorožena, kolikor to dopuščajo notranje potrebe. Obmejni pas proti Jugoslaviji mora biti v globini najmanj .20 km popolnoma demilitariziran. 4. Preprečiti je treba naseljevanje Nemcev iz reieha ali tako ime-, novanih volksdeutschcrjcv iz drugih dežel, kakor tudi razveljaviti dosedanje naturalizacije te vrste. 3. Pogodba mora vsebovati tudi točne določbe o repatriaciji tako imenovanih razseljenih oseb v njihove dežele, oziroma o njihovi takojšnji in popolni odstranitvi ia Avstrije. 6. Avstrija mora izročiti vse vojne zločince in izdajalce onemu narodu, ki je bil žrtev njihovih zločinov, oziroma izdajstva. 7. Pogodba mora prepovedati ustanavljanje nacističnih ali katerih koli drugih fašističnih organizacij ter določati ukrepe za odstranjevanje fašističnih in nacističnih ostankov v državni upravi. 8. Pogodba mora zagotoviti, da) bodo državljani Avstrije uživali vse demokratične pravice. Jugoslovanska delegacija bo podrobneje formulirala te predloge pismeno. Globoko smo prepričani, da so te zahteve ne samo v korist splošne stvari miru. ampak tudi v korist dobrih sosedskih odnosov med FLRJ in Avstrijo v bodočnosti, kakor tudi v korist samemu av-sfri' ' emu narodu.« Nadaljevanje na. 2. strani okrog 200.000 Jugoslovanov. Ako Razstava tiska in dela Komunistične partije Slovenije odprta Reparacijske zahteve Jugoslavije so samo majhen del velikanske škode, ki jo je povzročila Avstrija Zunanji minister Stanoje Simič je pred Svetom zunanjih ministrov ponovno utemeljil upravičenost zahteve po povračilu vojne škode, ki jo je utrpela Jugoslavija po krivdi Avstrije Ko je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj končal svoj govor, je minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič podal pred Svetem ministrov naslednjo izjavo: Gospod podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je pred Svetom ministrov že podal stališče jugoslovanske vlade glede odgovornosti, ki jo mora nositi Avstrija za svojo aktivnost v vojaškem, političnem in gospodarskem zasnžnjevanju Jugoslavije. V nadaljevanju teh izvajanj se bom dotaknil nekaterih gospodarskih obveznosti, ki izhajajo iz te odgovornosti. V prvi vrsti se postavlja obveznost Avstrije, da plača Jugoslaviji reparacije. Jugoslovanska delegacija je že v svoji posebni spomenici, ki je bila predložena konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu, opozorila na velikansko škodo, ki jo je povzročila Avstrija Jugoslaviji z napadom in okupacijo. Jugoslovanska vlada je kljub velikanski škod!, ki jo je prizadela Avstrija s svojo udeležbo v vojni na strani Nemčije Jugoslaviji, določila višino svojih reparaciiskih terjatev na 150 milijonov dolarjev. Ta vsota ne temelji na višini dejanske škode, ki jo je povzročila Avstrija v vojni proti Jugoslaviji. Pri določanju te vsote je jugoslovanska vlada upoštevala vse ozire, da te reparacije ne bi ovirale gospodarskega obstoja obnovljene Avstrije. Na drugi strani je očitno, da je ta vsota sorazmerno veliko nižja od zneska reparacij. ki jih na temelju mirovne pogodbe plačajo ostale satelitske države. Zlasti moram poudariti, da je izmed vseh držav, ki so sodelovale v vojni proti Jugoslaviji, AvstrLSa imela od tega napada in okupacije delov Jugoslavije največje koristi. To ni bilo samo zaradi skupne meje. ampak v prvi vrsti zaradi tega. ker so bili Avstrijci vodilni organi v ekonomskih In upravnih službah okupatorskih oblastev. Gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije se je izvajalo po načrtih, ki so bili izdelani v Avstriji že pred napadom na Jugoslavijo. Kakor hitro je bila Jugoslavija zasedena, so postale podružnice avstrijskih bank, n. pr. Wiener Bankverein, zavarovalnice, razne gospodarske agencije in centrale monopolistična središča, ki so prevzela od domačega gospodarstva v vsej Jugoslaviji glavne posle v svoje roke In se spremenile v organe okupacijskih oblastev. Wiener Bankverein je igral posebno vlogo, postal je kreditna centrala okupacijskih oblastev. v katera so se stekali vsi zneski tz likvidacije zaplenjenih posestev. V njene roke so prišle leta 1943. skoraj vse delnice vseh srbskih delniških družb, ki so bile prisilno razlaščene. Preko nje se je izvajal prisilni odkup žetve. Tudi to njeno delo v okupirani Jugoslaviji se ie zaključilo z ogromnimi neizplačanimi dolgovi za blago, ki so ga okupatorska oblastva s silo odvzela. Iz vsega tega očtvidno izhaja pravica Jugoslavije na reparacije od Avstrije. Na žalost zahteva jugoslovanskih narodov, da bi Avstrija sodelo; vala v minimalni meri pr! povračilu ogromne škode, ki jim jo je povzročila med vojno, ni deležna razumevanja pri nekaterih naših zaveznfkih. Takega stališča ni mogoče z ničemer opravičiti. Jugoslovanski narodi smatrajo. da ni mogoče oprostiti odgovornosti in obveznosti za plačilo škode države, ki je v takem obsegu in tako aktivno sodelovala v vojni na strani Hitlerja, kot je bi! to primer Avstrije. Mislim, da Svet ministrov ne more prezreti dejstva, da so primeri. kjer je odgovornost satelitov za napadalno vojno fn prizadejano škodo zavezniškim državam veliko manj: ša. kakor je odgovornost Avstrije. Mislim na primer Bolgarije. Bolgarski fašisti so sodelovali v vojni na strani Hitlerja v veliko manjšem obsegu kot Avstrijci. Pozneje je Bolgarija aktivno sodelovala v borbi na strani Združenih narodov in to z veliko večjimi silami in z mnogo večjimi izgubami, kot na strani sil osi. Nasprotno pa je Avstrija ostala do konca na Hitlerjevi strani. O udeležbi Avstrije pri odporniškfem gibanju v vojni na strani anfiliitlerjevske koalicije sploh ne more 'siti govora. Ako primerjamo ekonomske možnosti Bolgarije in Avstrije, vidimo, da je izvozna zmogljivost Bolgarije 6—7 krat manjša od izvozne zmogljivosti Avstrije. Kljub temu pa mora Bolgarija plačati reparacije v višini 70 milijonov dolarjev, medtem ko hi nekateri naši zavezniki radi Avstrijo v celoti oprostili te obveznosti. Da bi razumeli, kako se je Avstrija obogatila med vojno na račun Jugoslavije, mislim, da moram osvetliti reparacijske terjatve Jugoslavije še z ene strani. Kolikor nam je znano, se v osnutku pogodbe z Avstrijo določa obveznost, da vrne vse stvari, ki so bile odnesene iz zavezniških držav in ki so sedaj v Avstriji. Jugoslavija je globoko prizadeta na tem, da bi bile te obveznosti čim točneje ln čim natančneje določene v pogodbi. Kot smo omenili, so ekonomsko ropanje v Jugoslaviji izvajali predvsem Avstrijci. Oni so pripravili načrte za to ropanje. Večina naropanih predmetov je bila poslana v Avstrijo in je tamkaj še danes. Prav tako važno pa je tudi dejstvo, da je bilo med vojno odpeljano v Avstrijo ogromno predmetov, ki jih Jugoslavija ne bo nikoli več dobila nazaj in katerih vrednost je prešla v gospodarstvo Avstrije in jo brez moralne podlage obogatila. Avstrijska oblastva so takoj po okupaciji začela na priključenem delu Slovenije demontirati slovensko Industrijo. Toda to se ni dogajalo le v Sloveniji. Po vsem ozemlju Jugoslavije so v času vse okupacije sistematično demontirali in prenašali v Avstrijo naše najmodernejše tekstilne tovarne, jugoslovansko vojaško industrijo in druga podjetja. Okupacijska oblastva so ali ukazovala, da se stroji kratko-rnalo prenesejo, ali pa so ukazovala, da se stroji prepeljejo v Avstrijo na naslov »posojila«. Tako so bili stroji prepeljani v razne tovarne v Avstriji in jih v glavnem ni mogoče več identificirati. Neizpodbitne podatke imamo, da so bile odpeljane v Avstrijo naprave, stroji in orodje iz 252 jugoslovanskih industrijskih podjetij. Po naših izkušnjah obstajajo take subjektivne in objektivne okoliščine, da ne bo mogoče niti polovico vseh predmetov identificirati in vrniti v Jugoslavijo, kar pomeni, da se bo avstrijsko gospodarstvo obogatilo s stroji na račun Jugoslavije. Ob umiku ob koncu vojne je bilo odpeljanih v Avstrijo zelo veliko naših prevoznih sredstev, ki so tudi ostala v Avstriji (glede katerih pa v večini primerov ne moremo doseči vrnitve). Avstrijske tvrdke, in sicer tabo one, ki so že obstojale, kakor tudi one. ki so bile na novo ustanovljene po okupaciji Jugoslavije zaradi Okoriščanja jugoslovanskih surovin (n. pr. »Magnetit« na Dunaju itd.), so izvozile v Avstrijo velike količine surovin, ki so jih dobivale izključno prisilno na podlagi odredb okupacijskih oblastev in navadnega ropanja. Te surovine so bile porabljene v avstrijskem gospodarstvu in Avstrija jih ne more vrniti. Prav tako je dobilo avstrijsko gospodarstvo na deset-tisoče vagonov lesa. svinčene, cinkove, manganove, antimonove in kromove rude. svinca in cinka, bakrene rude in bakra, pirita itd. Ogromno postavko našega premoženja. ki je bilo odpeljano v Avstrijo, predstavljajo življenjske potrebščine. To je postavka, ki jo sploh ne moremo zahtevati v vrnitev. Glavni del jugoslovanskega pralnega izvoza življenjskih potrebščin, ki so bile zhrane med vojno z rekvi-zicijami ali so bile zaplenjene v jugoslovanskih skladiščih v začetku okupacije, je odšel v Avstrijo, kjer sta te potrebščine v prvi vrsti sprejemali »Europäische Getreidehandelsgesell-schaft« in »Südostfrucht- und Lebensmittel Ges « na Dnnaju. Med okupacijo so bile * jugoslovanskega ozemlja prisiljeno odpeljane v Avstrijo ogromne količine živine in drobnice, to je predmeti, ki jih ni mogoče vrniti. Takoj po okupaciji leta 1911. so avstrijska oblastva v Sloveniji začela z deportacijo, zapiranjem in Interniranjem več kot 80.000 Slovencev, ki so jim odvzela vse njihovo premoženje, vštevši tudi blago po skladiščih — iz 3273 trgovskih ohratov —, zlasti pa ves poljedelski inventar in celokupno hišno opremo. To premoženje so že leta 1941. delno pošiljali v Avstrijo, ddlno pa dajali Avstrijcem, ki so se leta 1941. prostovoljno naselili v Jugoslaviji. da bi podprli okupacijo in germanizacijo. Ob koncu vojne so Avstrijci na umiku odvlekli s seboj velik del tega naropanega premoženja v Avstrijo. Toda dokazi, da je bilo to premoženje odpeljano v Avstrijo, ne zadostujejo za to, da bi dosegli njegovo vrnitev. Vrednost samo tega dela našega oropanega premoženja, za katerega je dokazano, da je bilo prepeljano v Avstrijo — za katerega pa ni upanja, da bi ga dobili nazaj — znaša 7 milijard 954 milijonov din ali okrog 170 milijonov dolarjev po vrednosti iz leta 1938. Toda v Avstrijo je bilo odpeljano veliko več inMmne. Vsa ta imovina je preskrbovala in preskrbuje deloma tudi še danes avstrijsko gospodarstvo. Vse to dokazuje, da ima Jugoslavija pravico zahtevati ne samo natančne in stroge predpise o obveznosti Avstrije, da povrne premoženje, marveč, da tudi zahteva repara- cije. Vsota, ki jo zahteva Jugoslavija na račun reparacij, je celo manjša od vrednosti tistih dobrin, ki so bile odpeljane iz Jugoslavije v Avstrijo. Ta vsota je nižja od vrednosti tistega, s čimer se je Avstrija obogatila na račun Jugoslavije. Delegacija FLR Jugoslavije mora poleg te zahteve po reparacijah in povrnitvi dobrin tudi podčrtati, da je Avstrija dolžna brezpogojno povrniti Jugoslaviji celotni železniški in plovni park, brez ozira na kakšen način je prišel v Avstrijo. Vsaka drugačna odločba bi pomenila, da se je Avstrija med vojno obogatila z voznim in plovnim parkom na račun Jugoslavije in da obdrži tisto, kar bi morala po temeljnih mednarodnih predpisih prometnega prava vrniti V vrsto dobrin, katerim je treba poleg obveznosti do povrnitve dodati še obveznost nadomestitve, spadajo kulturne dobrine. Avstrija je odgovorna za velik del kulturne škode, ki jo je pretrpela Jugoslavija v minuli vojni. Dunajski državni arhiv je ne samo uničeval kulturne vrednosti, temveč tudi organiziral ropanje, od-peljevanje najdragocenejših dokumentov iz kulturne politične zgodovine Jugoslavije. Posebni odposlanec tega dunajskega središča pangerman-ske politike dr. Robert Sanke je bil med okupacijo «pooblaščenec« okupacijske uprave za arhive in knjižnice. S seboj je pripeljal cel aparat strokovnjakov. Dunajski državni arhiv je tako kakor leta 1916. odnesel tudi med okupacijo iz Beograda najvažnejše dele jugoslovanskih arhivov in knjižnic. To ropanje, ki je imelo za cilj. da se danajski arhiv znova spremeni v pangermanski propagandni arzenal, ni bilo omejeno samo na ropanje s pomočjo upravnih ukrepov, marveč se je vršilo celo s pomočjo vojnih zločinov. Najboljšo sliko takšnih metod nam prikazuje tale primer: dr. Sanke je odkrjl, da je del jugoslovanskega državnega arhiva v okolici Čačka v Srbiji. Ker je bil ves njegov trud, da hi odkril ta arhiv, brezuspešen, so dunajski znanstveniki ukazali, naj se zberejo vsi kmetje iz vasi Viijuše. Od kmetov so zahtevali, naj pokažejo, kje je arhiv. Ukazano je bilo, naj ustrelijo vsak dan po dva talca, dokler ne bodo kmetje povedali, kje je skrit arhiv. Šele po streljanju prvih talcev so našli jugoslovanski arhiv ter ga odnesli v dunajski drž. arhiv. Pristojni voditelji so potem, ko so odkrili arhiv ter ga odposlali v Avstrijo, predlagali, naj bi bile tiste osebe, ki so izvršile ta vojni zločin, odlikovane za »izredno spretnost« in »nenavadno prizadevanje«, ki so ga ob tej priliki pokazale. Mislim, da tega ni potrebno še komentirati. Iz navedenega je jasno, da je potrebno Avstrijo s pogodbo obvezati, da Jugoslaviji vrne vse odpeljane kulturne dobrine. Jugoslovanska delegacija mora opozoriti Svet ministrov, da je nu.ino potrebno, da se vključijo v pogodbo z Avstrijo določbe, ki bodo Avstrijo obvezale, da mora Jugoslaviji izročiti tudi ves avstrijski arhiv in listine, ki se nanašajo na delovanje nemških oziroma avstrijskih oblasti v Jugoslaviji med vojno. Avstrijske oblasti so med vojno neposredno upravljale dele Jugoslavije. Ves arhiv in listine, ki se nanašajo na njo, so ostale pri avstrijski upravi. Na noben način ne sme ta arhiv ostati v Avstriji, temveč se mora vrniti Jugoslaviji, ker ji je nujno potreben. Prav tako naj Avstrija izpolni vse obveznosti v duhu saint - germainske pogodbe in dunajske konference z dne 2G. junija leta 1932. glede avstrijskih arhivov in listin de razpada Avstro-Ogrske. Avstrija je po letu 1933. izkoristila tedanje razmere v Evropi ter je prenehala izvrševati svoje obveznosti iz teh pogodb. Zato je potrebno, da se te obveznosti znova potrdijo. Avstrijski zavodi za socialno zavarovanje so prisilno izvrševali posle iz socialnega zavarovanja, ki so se tikali velikega števila jugoslovanskih državljanov. Avstrija pa ni izvršila običajnega mednarodnega obračuna premijske rezerve, niti ni hotela tega napraviti. Zato Jugoslavija zahteva, da se ustrezajoče določbe vnesejo v pogodbo z Avstrijo. Vidite, to so reparacijski in povr-nitveni zahtevki, ki jih s polno pravico postavlja vlada FLR .Jugoslavije. Tega nam z določenih strani ne samo ne priznavajo, marveč celo tukaj postavljajo zahtevo po povrnitvi in nadomestilu avstrijskih dobroimetij v Jugoslaviji. Splošno je znano, da je bilo to premoženje neposredno orožje nacističnega zasužnjevanja v Jugoslaviji. To pomeni, da je bilo to premoženje, kakor tudi nemško premoženje orodje v rokah sovražnika proti neodvisnosti in svobodi narodov Jugoslavije ter je bilo kot takšno zaplenjeno po jugoslovanskem zakonu. Dolžnost mi je naglasiti, da jugoslovanska vlada v nobenem primeru ni pripravljena razpravljati o veljavi tega zakona, t. j. o povrnitvi zaplenjenega avstrijskega premoženja» Načelo, da se Avstrija ne sme obogatiti na račun žrtev nemške napadalnosti, se mora uporabiti tudi glede nemških investicij v Avstriji. Absurdno IH bilo, ko bi z Avstrija glede njenih obveznosti — da nemške Investicije v svoji državi da na razpolago na račun reparacij — ravnali bolj ugodno kakor ravnajo celo z nevtralnimi ali zavezniškimi državami. Do načelih potsdamske konference in tudi konference o reparacijah v Parizu, so celo nevtralne države dolžne dati na razpolago zavezniškim državam nemške naložbe v njihovih deželah. Zavezniške države pa morajo svoje reparacijske kvote bremeniti z vrednostjo nemških naložb, ki so jih zasegle v svojih državah. Nasprotno pa nekateri naši zavezniki skušajo napraviti za Avstrijo izjemo, ki je niso napravili nobeni drugi državi na svetu in predlagajo, da bi poklonili veliko vrednost nemških naložb avstrijski vladi. Tukaj se nam v resnici vsiljuje vprašanje: Za kakšne usluge naj se Avstrijo nagradi ? V soglasju s sporazumom o nemških reparacijah, ki je bil sklenjen v Parizu, se lahko vsaka vlada, ki ima pravico do reparacij, odreče svojim reparacijskim zahtevkom v celoti ali delno, vendar pa mora ta odpoved biti edino v korist ostalih držav, ki imajo pravico do reparacij. Pod takšnimi pogoji se lahko vsaka država odreče svojemu delu reparacij. Ne more pa se nobena država odreči reparacij v imenu neke druge države. Jugoslavija se ne more odreči niti svojemu delu reparacij, niti svojemu deležu v določenih reparacijah, če bi z Avstrijo drugače ravnali, bi to v stvari pomenilo, da naj Avstrija sprejme reparacije zaradi vloge, ki jo je odigrala v vojni proti zavezniškim državam. Lahko razumemo nagibe in namere, ki jih navajajo določene sile, da se odrečejo nemškim dobro-imetjem v Avstriji. To je njihova pravica, ki deloma izvira, kar je verjetno, iz nekaterih prednosti in ugodnosti, ki so jih uživale in še 'uživajo v Avstriji. Med tem pa je položaj opustošene Jugoslavije, ki do sedaj še ni prejela nobenih pomembnejših vrednosti na račun reparacij, povsem drugačen. Svojim zahtevam se ne bo odrekla. Jugoslovanska delegacija upa, da bo Svet ministrov za zunanje zadeve ocenil njeno obrazloženo stališče o pogodbi z Avstrijo in da bo sprejel jugoslovanske pravične zahteve. Jugoslovansko vlado so vodili pri razlaganju in formuliranju teh zahtev interesi miru in želja, da se z likvidacijo vojne likvidirajo tudi pogoji, ki so jo podpirali v tem delu Evrope. Razpravljanje o avstrijski pogodbi Moskva, 17. apr. (Tass). Seji Sveta zunanjih ministrov dne 16. aprila je predsedoval Bidault. Ministri so razpravljali o poročilu komiteja izvedencev za premog in nato prešli k proučevanju avstrijske po-godhe. Ministri so sklenili, da bodo proučili osnutek avstrijske pogodbe, ki so ga pripravili nameetniki. Pričeli so s prvim odstavkom uvoda pogodbe, kjer bodo naštete sile, ki morajo podpisati pogodbo. Delegaciji ZSSR in Francije predlagata, naj bi podpisali pogodbo predstavniki štirih velesil na eni strani in Avstrije na drugi. Delegaciji Velike Britanije in ZDA. ki sta želeli, da bi podpisali pogodbo tudi predstavniki raznih drugih zavezniških držav, sta umaknili svoj predlog. Tako je bil prvi odstavek uvoda sprejet. Prav tako je bil sprejet drugi odstavek uvoda, kjer je rečeno, da je hitlerjevska Nemčija 13. marca 1938 s silo anektirala Avstrijo in priključila njeno ozemlje nemški državi. V tretjem odstavku je rečeno, da se je Avstrija po tej aneksiji kot integralen del hitlerjevske Nemčije udeležila vojne proti zavezniškim in združenim silam ter drugim združenim narodom, in da je Nemčija v ta namen uporabljala avstrijsko ozemlje, avstrijske čete in materialne vire. Ob tej priliki je sovjetska delegacija pripomnila, da se Avstrija ne more izogniti gotovi odgovornosti zaradi svoje udeležbe v vojni. Delegaciji ZDA in Velike Britanije sta predlagali, naj bi zamenjali besedo »odgovornost« s »posledico«. Molotov je pripomnil, da so oktobra leta 1943. zunanji ministri treh sil neposredno govorili o odgovornosti Avstrije za udeležbo v vojni ob strani hitlerjevske Nemčije. Lani 20. julija je avstrijska vlada objavila, da se je 780.000 Avstrijcev vrnilo iz ujetništva. Ta številka označuje odgovornost Avstrije za vojno. Ni le slučajno, da je poleg Nemčije samo še Avstrija že dve leti pod okupacijo oboroženih sil štirih zavezniških držav. Marshall in Bevin sta se uprla sovjetskemu predlogu. Bidault je dejal, da francoska delegacija zavzema pri tem srednA stališče in je predlagal ugotovitev, da se »Avstrija ne more izogniti gotovi odgovornosti«. Vprašanje tega odstavka v uvodu je ostalo nerešeno. O ostalih odstavkih uvoda so se ministri sporazumeli. Ministri so nato prešli k proučevanju prvega dela osnutka pogodbe, kjer je govora o političnih odločbah. Svet je proučil in odobril različne člene pogodbe in med drugim tudi člen, ki priznava vzpostavitev Avstrije kot suverene, neodvisne in demokratične države, člen, ki določa priznanje neodvisnosti Avstrije s strani Nemčije, člen. ki prepoveduje anscblus. člen o naturalizaciji in rezidenci Nemcev v Avstriji, člen o človečanskih pravicah, člen o demokratičnih ustanovah, člen o razpu- LjubLjana, 18. aprila Danes ob 18. je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava tiska in dela Komunistične partije Slovenije. Otvoritvi so prisostvovali člani Centralnega komiteja KPS, člani vlade LRS s predsednikom tov. Miho Marinkom na čelu, predsednik Prezidi j a Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, predsednik Ljudske skupščine tov. Ferdo Kozak, zastopniki kulturnih in znanstvenih ustanov ter množičnih organizacij. Ob otvoritvi je tov. Lidija Šent-jurčeva povdarila pomen razstave, ki je prvi poizkus sistematičnega zbiranja dokumentarnega gradiva KPS. Kljub temu, da je bilo med vojno Washington, 17. aprila. (Tass) Senat ZDA je zopet pričel razpravljati o Trumanovem predlogu zakonskega načrta o izvedbi programa »pomoči« Grčiji in Turčiji. Senator Johnson (demokrat iz države Colorado) je poudaril, da je pet največjih ameriških petrolej, družb v zadnjih 28. letih izkoriščalo ministrstvo za zunanje zadeve »kot ustanovo za opravljanje svojih poslov« in skušalo pridobiti koncesijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Srednjem in Bližnjem rahodu. Petrolejske družbe »Standard Oil Company of New -Jersey«, »Socony Vacuum Corporation«, »Texas Oil Company«, »Sinclair 011 Company« in »Standard Oil Company of California« so vložile več kot 2.5 milijarde dolarjev za izkoriščanje petrolejskih vrelcev iz skupne vsote 12 milijard dolarjev, ki je bila inve- stirana v inozemstvu. Johnson je izjavil: »Lahko pričakujemo, da bo »velika petorica« (t. j. 5 omenjenih petrolejskih družb) zato. da bi ohranila svoji 2.5 milijardi dolarjev, in- Ženeva. 17. apr. Prvič po 10 dnevnem zasedanju v Ženevi je anketna komisija VS za Grčijo izdala poročilo za javnost o svojem dosedanjem delu v Ženevi. V poročilu je rečeno med drugim, da je podkomisija za izdelavo načrta poročila anketne komisije VS za ugotovitev incidentov na grški meji soglasno sprejela seznani glavnih vprašanj, ki naj služijo kot okvir v drugem delu poročila anketne komisije Varnostnemu svetu. Seznam glavnih vprašanj vsebuje grške pritožbe proti trem severnim sosedom Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji ter zanikanje teh obtožb in navedbo protiobtožb teh držav. Vsak član podkomisije za izdelavo načrta poročila bo izdelal eno poglavje. Celovec, 16. apr. Doiim avstrijski predstavniki nesramno trdijo. da uživajo Slovenci na Koroškem vse pravice in svoboščine, avstrijske in britanske okupacijske oblasti kaznujejo vse tiste, ki izobešajo poleg nemških tudi slovenske napise. Včeraj je izreklo britansko vojaško sodišče v Celovcu sodbo nad člani OF za Slovensko Koroško, ki so bili postavljeni pred sodišče za- Predsednik Vseslovanskega komiteja odpotoval v Moskvo Beograd, 17. apr. Predsednik vseslovanskega komiteja prof. Božidar Maslarič in predsednik slovanskega komiteja Jugoslavije dr. Stevan Jakovljevič sta odpotovala dopoldne v Moskvo, kjer se bosta udeležila seje predsedstva Vseslovanskega komiteja 25. aprila. Češkoslovaško poslaništvo v Moskvi jugoslovanski delegaciji Praga, 17. aprila. CTK prinaša poročilo svojega dopisnika iz Moskve, v katerem je rečeno, da je češkoslovaški veleposlanik v Moskvi Jurij Korak priredil v sredo kosilo na čast jugoslovanske delegacije na moskovski konferenci na čelu s podpredsednikom jugoslovanske vlade Edvardom Kardeljem in zunanjim ministrom Stanojem Simičem. Kosila so se udeležili tudi ostali člani jugoslovanske delegacije, veleposlanik Vladimir Popovič, predsednik slovanskega komiteja v Moskvi generallajtnant Gundorov, poljski odpravnik poslov Wolpe in druge uradne osebnosti. V svojem govoru je podpredsednik vlade Kardelj poudaril trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Češkoslovaško in nujnost čim tesnejšega sodelovanja med slovanskimi narodi za zagotovitev dejanskega miru in napredka v Evropi in po vsem svetu. Poljski odpravnik poslov Wolpe je govoril o pomenu poljsko-češkoslova-ške pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči in poudaril, da bosta oba naroda odslej korakata po skupni poti. Cehoslovaki in Poljaki — je po. udaril, imajo skupno usodo in skupnega sovražnika. stu nacističnih organizacij ter razne drnge člene. Pri proučevanju teh členov so ministri med seboj večkrat popustili in tako dosegli kompromisne sklepe. Proučevanje petega člena, ki se tiče avstri jskih mej, je bilo odloženo. da podasta prej svoje izjave jugoslovanski in avstrijski predstavnik. mnogo dragocenega materiala uničenega, razstava nazorno prikazuje veliko delo, ki ga je KPS izvršila za dobro vsega delovnega ljudstva, in razvoj partijskega tiska. Razstavljeno je tudi drugo gradivo, ki prikazuje delo in razvoj KPS. že pred otvoritvijo razstave se je pred Jakopičevim paviljonom zbrala množica sindikalnih in množičnih organizacij, ki so si lakoj po otvoritvi ogledali razstavo. — Ko se je zmračiio, so prostor pred paviljonom razsvetljevali reflektorji in dolgo v noč so prihajali Ljubljančani na ogled razstave v paviljonu, ki je bil premajhen, da bi sprejel toliko obiskovalcev naenkrat. vestiranih v inozemstvu, izvrševala stalen in močan pritisk na ministrstvo za zunanje zadeve, da bi spremenili ali usmerili vodstvo zunanje politike iako. kakor jim najbolj ugaja. To se je delalo in se dela še sedaj.« Senator Taylor je v svojem govoru pozval tiste senatorje, ki so izjavili, da se ne strinjajo s Trumanovim programom, naj potrdijo svoje izjave in glasujejo proti zakonskemu načrtu. Tavlor je tudi izjavil: »Čeprav se bodo nekateri morda pred samim seboj opravičevali, ker pošiljajo orožje jn čete v Grčijo, se vendar ne bodo mogli opravičiti pred ameriškim narodom. Senator Smith in Mavdeat sta podprla Trumanov program. Senat je ponovno odložil obravnavanje o tej zadevi ter ni sprejel nobenega sklepa v zvezi z Johnsonovim popravkom, v katerem se zahteva, naj se program »pomoči«, ki ga vsebuje zakonski načrt, ne razširi na Turčijo. Pričakujejo, da bodo vsi ti resumed predloženi do sobote 19. aprila. V ponedeljek 21. aprila bo podkomisija razpravljala o' teh resume.jih in izdelala program za nadaljnje delo. Značilno je, da se po prihodu v Ženevo anketna komisija, ki ima uradni naziv anketna komisija VS za raziskovanje incidentov na grški meji, naziva komisija za Balkan. Na ta način se znova pojavlja težnja, da bi prikazali stvar iako, kot da je anketna komisija vodila preiskavo v vseh balkanskih državah, da bi se na ta način zavedlo javno mnenje. Jutri bo prva javna seja anketne komisije, na kateri bodo razpravljali o prvem delu poročila, o zgodovinskem delu, nato pa bodo predložena poročila o sestanku s poveljnikom grške demokratične armade generalom Markosom. radi izobešanja slovenskih napisov. Obtoženi Janko Mak, sekretar okrajnega odbora OF za boroveljski okraj je bil obsojen na 5 tednov zapora in 100 šilingov uenarne kazni, France KronivniK. član OF iz Borovelj, na mesec dni zapora in 100 šilingov denarne kazni ter Kropivnik Folta, član OF iz Bilčovsa, na 10 dni zapora in 50 šilingov denarne kazni j Generallajtnant Gundorov je v svojem govoru poudaril pomen dejstva, da so slovenski narodi združili svoje sate. Delegacija čsl. ustavodajne skupščine v Beogradu Beograd. 18. aprila. Delegacija češkoslovaške ustavodajne skupščine, ki se je udeležila konference interparlamentarne unije v Egiptu, je na povratku iz Kaira prispela včeraj popoldne na zemunsko letališče. V delegaciji so podpredsednika ustavodajne narodne skupščine Češkoslovaške republike Alojz Peter in Franii-ček Times, univ. prof. dr. Vladimir Prohazka. predsednik inozemskega odbora ustavodajne skupščine dr. Ivo Duhaček, poslanec dr. Stefan Koc-vara. poverjenik za socialno politiko Slovaške Josef Solters. sekretar skupščine dr. Zadjera. sekretar kluba demokratične stranke dr. Ludevit Runi an in drugi. Češkoslovaška delegacija bo ostala v Beogradu dva dneva. V tem času bo obiskala razstavi ljudskega odbora Beograda in Slovenske Koroške ter Avalo. Na čast delegaciji je bila danes popoldne slovesna akademija na Kolarčevi ljudski univerzi. Generalni direktor Unre v Beogradu Beograd. 17. aprila. Danes ob 17.30 je šef Unrine misije za Jugoslavijo g. Sergejčik priredil na svojem domu sprejem ob drugi obletnic.: dela Unrine misije v Jugoslaviji. Sprejema se je udeležil tudi generalni direktor Unre generalni major Rooks s predstavnikom Unre za Evropo generalnim poročnikom sir Galom Humfreyem in ostalimi spremljevalci. Minister za zunanjo trgovino FLRJ Nikola Petrovič je priredil snoči večerjo na čast generalnemu direktorju Unre majorju Lowellu Rooksu in generalnemu poročniku Humfreyu Galebi. VREMENSKA NAPOVED ZA SOBOTO 19. APRILA Spremenljivo, delno tudi jasno. Tod» niso izključene krajevne nevihte. Poročilo anketne komisije m Grčijo Angleška vojaške sadiš«® v Ćelavca s&safa SSovence zaradi sSovesis&Iia Ameriško politiko narekujejo korist! petrolejskih družb Naše vinogradništvo danes in jutri Pridelek vina moramo dvigniti za 100 do 150%, izboljšati njegovo kakovost in znižati stroške proizvodnje 1 Posebni razstavni odbor je pod vodstvom ministra za kmetijstvo LR Slovenije tudi letos pripravil v Mariboru v veliki dvorani >FD Poleta« veliko razstavo slovenskega vina. Otvoril jo je minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jože Levstik v soboto 12. t. m. V okusno pripravljeni dvorani je bilo razstavljenih 412 vzorcev najboljšega vina iz vseh naših vinarskih okolišev skupaj s Slovenskim Primorjem. Razstavili so vsi sektorji: državni, zadružni in zasebni. Za razstavo je bilo vse dni njenega trajanja izredno zanimanje. V treh dneh — končala se je v ponedeljek zvečer — jo je obiskalo blizu 5000 ljudi, med katerimi je bilo mnogo obiskovalcev iz vseh predelov Slovenije. Ogledali 6o s.i jo tudi vinarski strokovnjaki vseh naših republik, ki so se v teh dneh zbrali v Mariboru na važno strokovno posvetovanje. / t'' l i ■ ^ Bencinski motor z vitlom, ki vleče v hrib stroj za rigolanje Obiskovalci vinske razslave v Mariboru se niso samo poučili, kakšne uspehe smo v vinski proizvodnji že dosegli po osvoboditvi, temveč so se mogli tudi prepričati, da sta danes naše viogradništvo in vinarstvo na pragu nove dobe. ki bo pomenila najgloblji preobrat v njuni proizvodnji. Da bomo pridelali po 50 do GO lil vina na hektar Jugoslavija zavzema približno šes‘o mesto v svetovni proizvodnji vina. Na Slovenijo odpade osmina vse jugoslovanske proizvodnje vina. Lani smo pridelali pri nas 6000 vagonov vina ali povprečno 24 hi na hektar. To je daleč za tisto višino hektarskega pridelka, ki je danes dosegljiv in ki bi edini mogel vrniti našemu vinogradništvu njegovo rentabilnost. Najvažnejši vzrok tega stanja in predvojnega propadanja je v dejstvu, da je način našega pridelovanja zastarel. Pod geslom >Naše vinogradništvo danes in jutri« so prireditelji razstavili sredi razstavne dvorane vrsto zanimivih grafikonov, slik in primerjalnih statistik, ki so nazorno dokazovale, kje so vzroki današnjega stanja in kakšne so poti iz njega. >Xaš cilj je. da dosežemo dvig proizvodnje vina na 50 do 60 hi r.a ha ob izboljšanju kakovosti in znižanju proizvajalnih stroškov«. Tako je jasno začrtal smoter našega bodočega dela v vinogradništvu eden izmed številnih grafikonov. Pot do tega cilja pa ne bo preprosta. Treba bo premagati številne stro-kovno-tehnične ovire in ustvariti primerne organizatorične osnove, pri čemer ne smemo pozabiti na obnovo. Obnova mora korakati po novi poti. Kakšen je njen obseg, nam pove ugoT tovi ev. da je potrebnih obnove 75% naših vinogradov in da potrebujemo zanjo 150 milijonov eepienjk. Pravilna napredna obnova, po kateri se bomo približali cilju, bo morala upoštevati naslednje osnovne zahteve napredka: čim večjo mehanizacijo vinogradniškega dela z uvajanjem strojev, ki bedo svoje delo opravili hitreje, uspešneje in ceneje; tipizacija proizvodnje z izborom najpri-kladnejših sort n podlag; saditev zgolj priznanih, visoko selekcioniranih cepljenk: pravilna zasaditev in vzgoja trle; najtesnejše zadružno sodelovanje vseh zasebnih pridelovalcev; končno pa tudi sodelovanje z našo industrijo in našo znanostjo. Revolucionarne prednosti mehanizacije Mehanizacija je vsekakor najvažnejši in najrevoiucionarnejši element bodočega napredka. To velja tako za obdelavo v »ograda kakor za prevoz in prenos tovorov po vinogradu ter za boj proti škodljivcem. Nekaj primerov naj pokaže vso njeno dalekosežnost. Najboij zamudno, najtežje in najdražje delo v vinogradih je kop. Z ročnim delom, ki je danes pri nas še povsod v veljavi, se v 10 urah prekoplje 3 do 5 arov. Pri strojnem oranju, ki je mogoča tudi v najbolj 6trmih legah s 60% padca, opravi plug 80%, človek pa le 20% dela. Tak plug, ki ga vleče električna ali motorna sila, prekoplje v 10 urah 30 do 40 arov! Položna pobočja do 30% nagiba je mogoče obdelati tudi s traktorjem, ki je 1.80 m dolg in 1.10 m širok, z jakostjo 25 konjskih sil. Plug je pritrjen pred traktorjem, na katerem je tudi škropilna naprava. Veliko olajšanje in pocenitev pomeni mehanizacija za prevoz materiala (zemlje, gnoja, grozdja itd.) v vinograd in iz njega. Za lažje dostopne lege so v ta namen potrebne dobre ceste. Za sicer nedostopne strmine, po katerih mora prenašati sedaj vsak tovor človek na svojem hrbtu, pa sta najhitrejši in najcenejši prevozni sredstvi žična vzpenjača in električna tirna vzpenjača. Slednja prenese 5000 kg tovora v eni uri in slane ta prenos 8 din. Pri fizičnem delu potrebujemo za ta prenos v 10 urah 20 delavcev in nas delo stane 1800 din. j Velik napredek so moderne škro-’ pilne naprave, ki pomenijo prehod k neposrednemu škropljenju z gumijastimi cevmi. Sodobni način škropljenja z nosilnimi okviri, ki je prikladen za položnejše lege ter daljše in pravilne nasade, poveča učinek dela za 300 do 400%. Tudi za strme lege pa se priporoča ureditev posebnega centralnega rezervoarja na vrhu vinograda, od koder se škropivo pod pritiskom odvaja po gumijastih ceve> do škropilca, ki hodi med vrstami in škropi naravnost, brez hrbtne škropilnice, iz gumijaste cevi s škropilnikom. Ta način, poveča učinek dela za 500 do 600%. Nov način gojitve s pomočjo žice Zelo važen je nov način gojitve s pomočjo žice, ki da manj dela in večji ter boljši pridelek. Prva prednost tega načina je, da odpade vez prav v času največjega dela. Letni prihranek znaša po hektarju: 400 delovnih ur ali 16% celokupnega dela. 140 do 200 kg siame ali 20—25 kg rafije, kar je 5 % celotne vrednosti porabljenega materiala. Pri tem načinu odpade nadalje vsakoletno nadomeščanje in koničenje kolja. Ta prihranek znaša po ha: 50 do 60 delovnih ur ali 2% celokupnega dela in 1200 do 2000 komadov kolja ali 20% celotne vrednosti porabljenega materiala. Trajnost žične podpore je enaka življenjski dobi vinske trle. Ker dovoljuje ta način boljše izkoriščevanje sončne energije in številnejši razvoj listja, izboljšuje kakovost, povečuje pridelek in pospešuje dozorevanje grozdja ter lesa. Vsa dela se opravljajo laže in hitreje. Grozdje jeseni manj gnije. Pri ureditvi takega nasada je važno, da uporabljamo za nosilce žice samo impregnirane 6tebriče. Za hektar potrebujemo v 30 letih 50.000 neim-pregniranega kolja ali 1775 impregniranih stebričev. Prednost je očitna. Na lesu in delu prihranimo 600%. Končno je enako važno, da je žična podpora prikladna tudi za najbolj strme lege. Pot pravilne obnove Ce upoštevamo vse te in še druge pogoje izboljšanega, naprednega pridelovanja. potem ugotovimo, da bo obnova naših vinogradov pravilna le, če se bo ravnala po naslednjih smernicah: Za vsak kra.i je treba izdelati poseben načrt obnove. Zemlja naj se predhodno kemično preišče. Pri saditvi naj se uporablja samo visoko selekcioniran trsni material, tako imenovani »kloni«. Trte je treba pravilno zasaditi, tako glede na medsebojno razdaljo kakor glede na vzgojno višino (med vrstami najmanj 1.50 m. v vrstah pa najmanj 1.10 m razdalje). Uvede naj se žična podpora. Vinogradniške parcele naj se z zadružnim sodelovanjem združijo v večje enote, kar je podlaga za dalekosežno mehanizacijo. Vozne poti naj se pravilno izpeljejo. Uredijo naj se skupne, moderne škropilne naprave. Uredi naj se smotrno izkoriščanje vode in preskrbi z njo vsaka parcela. Obnovljeni vinograd naj se elektrificira, da bo mogoče elektriko izkoristiti za pogonsko sito. To so najvažnejši nauki, ki jih jc mogel vsak obiskovalec spoznati na tej važni razstavi. Škoda je le, da jili prireditelji niso uvrstili, tudi v brošuro, ki jo je dobil vsak obiskovalec, da je imel pregled nad razstavljenim vinom. Propagandni učinek bi bil nedvomno So mnogo globlji in trajnejši. Razstava je v celoti dosegla svoj namen. Pokazala je odlično kakovost našega vina, obenem pa tudi opozorila najširše kroge naših vinogradnikov na neizogibno dolžnost, da bi si prizadevali čim prej prelomiti s starim načinom proizvodnje in kreniti na novo, naprednejšo, uspešnejšo pot. G. Z. Stroj oj za rigolanje, ki ga z jekleno vrvjo vleče stroj na vrhu hriba LJUBLJANČANI! K S S Ljubljana vabi člane svojih podružnic kot tudi ostale Ljubljančane, da se udeleže odkritja spominske plošče v vasi čebinovo na hiši, kjer je bil ustanovni kongres KPS. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak v nedeljo, 20. t. m. ob 5. uri zjutraj (ne ob 5.40 kot je bilo prvotno javljeno). Povratek v Ljubljano ob 20. uri. Vožnja je polovična. Prijave sprejema Putnik danes do 11. ure dopoldne. Hrano vzemite s seboj. KS S LJUBLJANA „KrHarfi44 st umaknili v Trst k civiM policiji skem polju. Kot uslužbenec na pošti je prisluškoval pogovorom varnostnih organov in to sporočal Vratiču in njegovi tolpi. Pri Vratiču so našli obsežen pisemski material s slikami o delovanju križarjev. Med drugim je omenjeno v teh zapiskih, da se je skupina križarjev umaknila v Tret k civilni policiji. Med razpravo so obtoženci priznali svoja dejanja. Okrožno sodišče je obsodilo organizatorja tolpe Vratiča Jakoba na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic. Colnariča Martina na 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom, ostale člane tolpe pa na kazni z odvzemom prostosti 7 do 3 let. Visoko v hrib potegne motoma sila vagenček z zemljo, gnojen: ab drugim materialom Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila razprava proti skupini petnajstih obtožencev iz Slovenskih goric in s Ptujskega polja, ki so bili člani in podporniki križarskih tolp ob naši severni meji. Med njimi je bil najbolj aktiven Vratič Jakob iz Skor-be pri Ptuju, ki je bil dalje časa član Bedoiove roparske toipe, po njenem uničenju pa je v Slovenskih goricah sam organiziral tolpo. Bil je njen komandant, po razbitju tolpe pa je poizkušal v okolici Sv. Petra organizirati novo skupino. Vratič je izrazit kriminalen tip. Že pred svojim vstopom v križarje je kradel po podjetjih, v katerih je bil nameščen. Eden izmed njegovih podpornikov je bil Colnarič iz Št. Janža na Drav- Revizija kadiicev Obveščamo vse sindikalne podružnice, da poteče 25. t. m. rok za izvršitev revizije seznamov kadilcev in kadilk v smislu objave v dnevnem časopisju 12. t. m. Do tega roka morajo biti KSS-om predloženi popravljeni seznami sindikalistov kadilcev in kadilk. Zato pozivemo predvsem vse sindikaliste-kadilce, n a j v lastnem interesu sestavijo do omenjenega roka stvarne sezname in torej iz njih izločijo slehernega nekadilca ali nekadilko. KSS-i morajo po 25. t. m. ustaviti skupno dobavo cigaret vsem onim podružnicam, ki ne bi izvršile revizije v smislu danih navodil. Revidirane podatke (število sindi-kalstov, število kadilcev) morajo KSS-i dostaviti MLO-jem in OLO-jem, ti pa zbirne sezname do 30. t. m. ministrstvu z» trgovino In preskrbo LRS. Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS. šahovski turnir v Varšavi V sredo se je začel mednarodni šahovski turnir v Varšavi. Otvoritvi turnirja so prisostvovali veleposlanik ZSSR na Poljskem Lebedov, jugoslovanski veleposlanik Pribičevič, češkoslovaški veleposlanik Heiret in številni predstavniki poljske javnosti. Udeležence turnirja in goste je pozdravil predsednik poljskega šahovskega kluba Miller. V imenu sovjetskih šahislov je imel krajši pozdravni govor mojster Alatorcev. Rezultati prvega kola so naslednji: Jugoslovanski mojster Svetozar Gli-gor.ič je v 31. potezi premagal prvaka Poljske mojstra Slivo. Smislov pa Griinfelda. Partija Godolinski—Boles-lavski je bila preložena v položaju, ki je ugodnejši za Boleslavskega, teza med čeSkosiovaškim prvakom Pach-manom in poljskim mojstrom Plater-jem se je končala neodločeno. Partija Šajtar—Pitlkovski je bila preložena z majhno prednostjo za šajtarja. FIZKULTORA Vse za progo šamac—Sarajevo To je geslo, ki si ga je zadalo tudi ljubljansko Avtomobilsko in motociklistično društvo v zvezi s prireditvijo, ki bo v nedeljo 20. t. m. ob 14 na igrišču FJ> Triglava v Šiški. Motoristi, ki se ne bodo utegnili odzvati pozivu mladine za gradnjo proge Šamac—Sarajevo, skušajo to nadomestiti r.a drug način. Poleg priprave mladincev za inštruktorje in vozače pri gradnji so se odločili še z dohodki prireditve prispevati h gradnji. Z udeležbo na prireditvi, ki bo obsegala res zanimive točke, ne bomo podprli samo njihovega prizadevanja, ampak bomo tudi sami dali skromen prispevek h gradnji mladinske proge. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so v predprodaji v trgovini Šolar v Tavčarjevi ulici, pri Torpedu na Miklošičevi cesti ter pri Gorcu na Tyr še vi cesti. 214 tekmovalcev na crossu funkcionarjev Včeraj popoldne ob 5. je roil v Tivoliju pomladan-ki cross funkcionarjev, ki so se ga udeležili pc-leg organizatorjev Jutrišnjih tekov tudi gojenci Zaveda za fizkulturo ;.n dijaki, ki vozijo v Ljub-ljano.Udeležba je bila precej številna. Vsega skupaj je nastobilo 214 tekmovalcev, in sicer 105 mošk:h In 109 žensk. Med moškimi Je na 2500 m dolgi progi nastopilo 33 tekmovalcev in 20 gojencev Zavoda za fizkulturo. na 2000 m 26 tekmovalcev in ra 1000 m tudi 26 tekmovalcev. Med ženskami jih je teklo na 1000 m dolgi progi 12 in 9 gojenk Zavoda za fizkulturo. na 800 m 74 mladink in na 600 m 14 mladink. Gross za južni del Ljubljane Flzkulturno društvo Krim bo izvedlo pomladanski ero»? v nedeljo 20. t. m. istočasno na 2 mestih, in sicer ob 9 zjutraj. Za Rakovnik je zbirališče na igrišču FD Krima na Rakovniku, za Vič pa na Strelišču v Rožni dolini. Vsak referent za fizkulturo naj prinese s seboj poimenski spisek tekmovalcev. poleg tega naj ima vsak tekmovalec pripravljen kontrolni listek s svojim imenom in imenom FA. katerega član je. Tekmovalci naj bodo po možnosti v vadbenih oblačilih, da bodo lahko prosto in neovirano tekli. Množične organizacije naj se pomladanskega crossa udeleže v Čim večjem številu. Telovadna akademija »Rdeče zvezde« v Polju Danes ob 20 priredi FD Rdeča zvezda v Domu ljudske prosvete v Polju svojo telovadno akademijo. Spored je obširen in skrbno izbran. Posamezne t-očke bodo spremljano s klavirjem ali petjem. Poleg domačih orodnih telovadcev bodo nastopili tudi vrhunski telovadci iz Ljubljane. • Zbor nogometnih sodnikov okrožja Ljubljana. Jutri ob pol 9 se morajo obvezno zglasiti na igrišču Triglava v Viški vsi tov. sodniki in se udeležiti teka za cross. FD Triglav, nogometni odsek. V zvezi z objavo nogometnega odbora pri GO FZS z dne IS. t. m. naj se vsi nogometaši brezpogojno in polnoštevilno udeležijo crossa v nedeljo 20 t. m. ob 8, ker je to edini termin za tekmovanje. FD Enotnost — nogometni odsek. — Igralci rezervnega in juniorskega moštva naj pridejo danes ob 17 na Daše igrišče na Kodeljevo—Moste zaradi pri-iateljske tekme in važnega dogovora. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sobota, 19. aprila: Timcp. Kosenka, Leon. Nedelja, 20. aprila: Marcelin. SPOMINSKI DNEVI 19. aprila 1882. — Umrl Darwin. 19. aprila 1824. — Umrl pisatelj Georg Byron, rojen 1788 v Londonu. 19. aprila 1906. — Umrl Pierre Curie, francoski fizik, ki Je odkril radij. Rojen leta 1859. DEŽURNE LEKARNE Danes: Za VI. državno lekarno V. državna lekarna. Kongresni trg 12; lekarna Bohinc, Rimska cesta 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Vončina-Kuralt Marija. Gledališka 13. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote opoldne de ponedeljka do 8. zjutraj dr. Lovšin Janez, Gubčeva 8. RAZSTAVE IN MUZEJI Razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije v Ljubljani Je pedaljšana do nedelje, 20. aprila, SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI D r a ni a Sobota. 19., ob 20: Shaw: Hudičev učenec. Red F. Nedelja. 20.. ob 20: Aflnogenov: V Tajgi. Izven. Opera Sobota. 19., ob 19.30: Verdi: Travlnta. Red M. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Nedelja: 20.. ob 19.30: Glinka: Ivan Susanin. Red N. (V prodaji 84 parternih in ločnih ter 172 balkonskih In galerijskih sedežev). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19., ob 20: Br. NuAlč: »Ujež«, petdeseta predstava. Nedelja. 20., ob 20: Br. Nušič: »Ujež«. zadnjič. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 20., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Drugič, SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 19., ob 20: G&obejevm: »Mesto mojstrov«, premiera. Izven. Nedelja, 20, ob 15. Puccini: »Madame Butterfly«. Znižane cene. Izven; ob 20. Žižek: ^Šliklova Zala«. Izven. SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA UNION: sovjetski umetniški film »Pesnikova mladost«, tednik. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. MATICA: sovjetski umetn.ški film »Prisega«. tednik. Predstave cb 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: francoski film t Mars el jeza«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. KODELJEVO: sovjetski film »Jugoslavija«. tednik. Predstava ob 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Veliki preokret«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Gospod Hektor«, tednik. Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30 CELJE METROPOL: francoski film »Otroci paradiža«. I. del. tednik. — DOM: sovjetski film »Zvesti Djulbars«, tednik. KRANJ: sovjetska filmska drama »Maškar rada«, tednik. PTUJ: sevjetska filmska komedija »Ljubezen in koprena«, tednik. Direkcija Putnika za Slovenija v Ljubljani organizira v maju tri 'trodnevne izlete na otok Rab. I. izlet bo 9., 10. in 11. maja za udeležence iz Štajerske in sindikalnih podružnic na Jesenicah in v Medvodah. II. izlet bo 16-, 17. in 18. maja za udeležence z Dolenjske. Posebni vlak bo vozil iz Novega mesta. III. izlet bo 23.. 24. in 25. maja za udeležence iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Škofje Loke. — Vožnja s posebnim vlakom do Reke in z ladjo od Reke do Raba ter povratek, vsa prehrana na Rabu s prenočišči stane iz Ljubljane 650. iz Celja 705, iz Maribora 745, iz Kranja 670, z Jesenic 690 in iz Novega mesta 700 din. — Krajevne strokovne svete in vse masovne organizacije naprošamo, da med svojim članstvom organizirajo skupine in jih prijavljajo najhližjim zbiralcem prijav. Prijave morajo vsebovati zaporedno številko, krstno in rodbinsko ime. poklic, datum in kraj rojstva, stalno bivališče s točnim naslovom, štev. osebne izkaznice, datum in oblastvo, ki jo je izdalo. Prijave naj izroče zbiralcem prijav najkasneje 13 dni pred pričetkom izleta. Ker je število udeležencev za posamezne izlete ome?;no, si pridržujemo pravico, zaključiti prijave predčasno. Posebej opozarjamo, da mora vsak izletnik imeti na potovanju osebno izkaznico s sliko. Kdor je nima. si jo mora^ do pričetka potovanja gotovo nabaviti pri krajevnem ljudskem odboru. Prijave zbirajo in dajejo vse informacije: Putnik Ljubljana. Putnik Maribor. Putnik Celje, menjalnica Putnika na Jesenicah in poslovalnica Putnika v Kranju. — Vsi interesenti iz ostalih krajev Slovenije, ki niso našteti r gornjem razpisu, naj zahtevajo informacije neposredno pri direkciji Putnika zn Slovenijo v Ljubljani in navedejo približno število udeležencev. — Opozarjamo vse izletnike, da v prijavah navedejo. s kom žele skupno potovati in se zadrževati na Rabu. To nam je potrebno zaradi razporeda sedežev v vlaku in postelj na Rabu. 856-n Pozivamo vse davčne zavezance iz območja čertnega ljudskega odbora Center, da se udeleže mnežičnega ir formativnega sestanka, ki bo v ponedeljek. 21. aprila, ob 20. uri. v sebi 83 na Tehniški fakulteti v Aškerčevi ulici. 854-n Krožek apotekarske strokovno znanstvene sekcije ESZDNS v Maribora ima svoj redni letni občni zbe-r dne 20. aprila t. 1.. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Orel«. 848-n Muzejska knjižnica v Ljubljani bo do kc ks, 220 obratov. 1040 osovine za cir-kular. kompletno, novo, pisalni stroj, starejšega tipa, uporaben, ugodno proda štrukelj. Loke 25, Krašnja, pošta Domžale. 8490-5 MOŠKE POLČEVLJE, Črne. prekrasne. št. 45, prodam. Naslov v ogl. odd. 8567-5 VEČJO OTROŠKO POSTELJO z mrežo proda Pencelj, Parmova 48, 7. stop.. 1/2 vrata. 8488-5 NOV ŠPORTNI VOZIČEK proda Loti C or i ary. Tvrševa 51. 8437-3 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Tovarniška 19. Moste. 8578-5 POLICE, pult, proda »Tehnik« Banjai. Miklošičeva 18. 8574-5 PRVO IZDAJO PREŠERNOVIH POEZIJ, lepo ohranjeno, predam naj višjemu ponudniku. Ponudbe oglas, oddelku pod „Prešeren 1847«. 8575-5 ŠEST VELIKIH OMAR. dvodelnih, s policami. steklom, prodam. Primemo za knjižnico alj pisarno. Vprašati od 2. do 3. ure. Naslov v ogl. cdd. 8577-5 ŠIVALNI STROJ „Pfaff«. pogrezijiv, dobro ohranjen, šiva naprej, nazaj., prodam. Ogled od 8.—12. in 3.—6. ure. Naslov v ogl. oddelku. 8576-5 RABLJENA SPALNICA poceni naprodaj. — Naslov pri podružnici SP v Trbovljah. 8511-5 ŠTIRICEVNI RADIO Telefunken, naprodaj v Guncljah. 15, št. Vid nad Ljubljano. 8513-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Strossmayerjeva ulica št. 10/H, levo. 8514-5 MOŠKO KOLO TORPEDO proda Gajhen. Kolezijska 15/11_______________ 8515-5 RADIO BLAUPUNKT, šestcevni. 3 valovi, lepe oblike, čist glas, naprodaj v Tovarniški 11. klet 8518-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, popolnoma nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8498-5 PRODAM: moško obleko, črn suknjič, telovnik in modne hlače: Cankarjeva ul. 10, vis. pritličje, levo. med 2. in 4. uro. 8499-5 SAKSOFON tenor, prvovrsten, znamke Indiana, naprodaj v Nunski ul. 3. 8501-5 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, odličen, ki šiva tudi nažaj, prodam za 11.000 din v Kladezni ulic: 22. H. vrata. 8503-5 DVE MOŠKI ZAPESTNI URI prodam. — Naslov pri podružnici SP v Celju. 8507-5 PRODAM: kavč. psiho, nočne omarice in 2 postelji, dobro ohranjeno, tudi posamezne kose. Kocjančič, Vošnjakova ulica št. 4 8530-O RABLJEN PLETILNI STROJ št. 10. proda Zajc Albina, Radovljica, Prešernova ul. št 12. 8534-5 MESARSKE PREDPASNIKE, ne popolnoma nove, prodam. Naslov v oglas, cddelku. 8535-5 SPALNICO, steno z ogledalom, nočni stol, zibelko, gobelinsko slike, blago, črno m^ško obleko, proda Prelovec. JDal-matinova ulica 13. 8537-5 PSA. štiri mesece starega, proda Petar o-. Rožna dolina. Cesta VTT2. 8538-5 NIZKE VRTNICE, vinske trte. nagelj trajnice itd. prodaja vrtnar š;ška. Pod hribom št. 40. 8556-5 ILUSTRIRANI KNJIGI AMERIKA, nemški. zn. 600 din, 786 strani, proda Železnikar. Marijin trg. 8545-5 PIANINO po ugodni ceni prodam. Poizvedbe v bifeju v Vošnjakovi ulici št. 4. 8546-5 KRASNE PCTONKE — korenine, napredaj na Vrtači 3. 8553-5 KRSTNO OPREMO, krasno, prodam. — Ogled v trgovini Mahkota, Gosposvetska cesta. 8554-5 OTROŠKO ŽELEZNO POSTELJO in veliko zložljivo železno posteljo z mrežo prodam. — Ogled v nedeljo ves dan: Marun, Ilirska. 20/1 8560-5 KRZNENA TRIČETRTINSKA JOPICA za 950 din naprodaj v Gledališki ul. 12/TV, levo. * 8561-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, prodam. Trgovina Obersnei. Gosposvetska cesta 3. 8562-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Naslov v oglas, cddelku. 8524-5 MOŠKO KOLO, težko, dobro ohranjene, naprodaj na Jegličevi cesti štev. 10. vrata 37. 8525-5 BIRMANSKA OBLEKA in moški hubertus naprcfiaj. OgUed: Molan, Krekov trg št. 11/1. 1480-5 ŠVICARSKO ŽEPNO URO. precizno, prodam za 3500 din. Naslov v oglasnem oddelku. 8491-5 MOŠKO OBLEKO, modro, za srednjo postavo. proda krojač njf Gosposvetski c št. 8 TI. 8492-5 SPALNICA, do-bro ohranjena, ugodno naprodaj v.a Sv. Petra cesti 61. 8494-5 OTROŠKI VOZIČEK, moderen. dobro ohranjen, počen? proda Bernik, Stari trg 13. 8521-5 KROJAŠKI NOV ŠIVALNI STROJ, žensko in otroško kolo, globok in Športni voziček proda Cegnar, Poljanski nasin št. 32. 8542-5 KUPIM KAJAK ČOLN, dvosedežen, zložljiv, gumijast, nov ali v zelo d'brem stanju, kupim proti dobremu plačilu. Ponudbe podružnici SP v Celju pod značko s Kajak«. 8189-6 MOTORNO KOLO, dobre znamke, novejši model, 200—250 cmm. kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek pod >Nov«. 8231-6 JELENOVO ALI GAMSOVO STROJENO KOŽO za irhaste hlače, kupim. — Ponudbe na naslov: Manfreda Ivan, Slov. Javornik, Staiingrajska 23. 8302-6 NUJNO POTREBUJEM ELEKTR. ŠTEDILNIK in frigidaire do 1201, prodam Pa enega 200 1. Naslov pove oglasni oddelek. 8406-6 AVTOMOBILSKE GUME, 700 X 18 do 9G0 X 18. dobro ohranjene, kupi Franc Bertoncelj, mlin, Domžale 8453-6 MANJŠI OSEBNI AVTO. brezhiben, z dobrimi gumami, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 8136-6 MOŠKO ŠPORTNO KOLO. dobro ohranjeno, z dobrimi gumami, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Vladimir Kekič, Zagreb, Trg žrtava fašizma 15. 8262-6 PREPROSTO ČISTO POHIŠTVO in žensko kolo kupim. Ponudbe oglas, oddelku ped značko ?AE«. 8452-6 Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak J&že Cerkvenik žel. v pok. Pogreb nepozabnega bo v v soboto ob pol 3. iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Divača, Knin, Milano, Trst, Kranj. Družine: Cerkvenik, Globočnik, Spetič Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša hčerka edinka HAUPTMAN MAGDIČA Pogreb bo v soboto, dne 19. aprila ob 15. uri z žal, kapele sv. Petra, na pokopa, lišče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. aprila 1947. Žalujoča oče in mati in ostalo sorodstvo. I^S Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša ljubljena mati in stara mama KOŠAK JOSIPINA gostilničarka Pogreb se bo vršil v soboto, dne 19. aprila 1947. ob pol 17. z žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Žalujoče družine: KOŠAK, GSPAN, STELE PLETENO ŽICO, 3—5 mm, jekleno, 25 m, kupi ^Pekatete«, Tržaška c. 44 a. 8370-6 BLAGO ZA KOPALNO OBLEKO, 15 m batist-žifona 'ter klofc ali svilo, enobarvno. za odeje, kupimo. Ponudbe ogl. oddelku ped »Novo«. 8439-6 4—6 PIJAVK ZA BOLNIKA potrebujemo čim prej. preti dobremu plačilu. — Wohinz, Igriška, ulica 14. 8453-6 MOŠKE IN ZENSKE OBLEKE, obutev, moško perilo, rjuhe, kapne, blazine ln drugo kupuje Drama Alojzija, Gallusovo nabrežje 29. 7803-6 FOTOPOVEčALNIK, maloslikovni aparat, vsakovrstne leče in pribor za Lečo. fo-toknjige in mikroskop ponudite pod značko »Fotoamater« na oglasni oddelek. 8464-6 LOVSKO OBLEKO, dobro ohranjeno, po možnosti rjavo, za veliko postavo, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 8520-6 ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim. Trgovina Koretič, Cankarjeva 4. 8483-5 PODLOGO, svileno ali navaden klot. tudi kam garn ali navadno blago, kupi Avbelj Franc Sv. Peter 93. Zidani most. 8532-6 SIČEVO > TRGOVINSKO KNJIGOVODSTVO« I. in. n. del, 'kupim. Naslov v oglas, cddelku pod »Sičc. 8528-6 GOJZARJE št. 37-38, kupi VebeT Marija. Obirska 34 T. 8489-6 MOŠKO OBLEKO, nekoliko obnošeno, za večjo postavo, kupim. Povšetova št 82. klet. 8543*6 ZAMENJAM RADIJSKI APARAT »AEG« zamenjam za. šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 8378-7 KROMPIR ZAMENJA ZA SENO Pretnar Alojz, Podbrezje 22. 8305-7 FOTOAPARAT na film 6X9. Compur, Schneider f. 4:5, zamenjam za pisalni stroj, tud? Mignon. Cigoj senior, Celje, Pot na Lavo 12. ' 8304-7 PLETILNE IGLE »Wederman« št. 6, zamenjam za >Popp< št. 10. Vzamem tudi dva stroja št. 10 v najem za 4 mesece. Ponudbe oglas, oddelku pod značko -Pletilni stroji«. 8451-7 SENO zamenjam za gnoj ali prodam. — Jurčkova pot 101. ob Ižanski c. 8500*7 KONCERTNI KLAVIR. kratek, skoraj nov, violino, viole*, kitaro, citre, menjam za avto DKW ali kak drugi. — Naslov v oglas, oddelku. 8535-7 MOTORNI DEŽNI PLAŠČ zamenjam za balonski ali letni plašč, event, zimsko suknjo. Naslov v oglas, oddelku. 8544-7 Po trudapolnem življenju je dotrpela naša blaga šefinja KOŠAK JOSIPINA gostilničarka Ohranili jo bomo v trajnem in častnem spominu. Hvaležni uslužbenci Ob prihodu svobode je žrtvoval v izgnanstvu za svojo domovino, svoje samo narodu in delu posvečeno življenje naš ljubljeni očka in mož Peter Lorenčič posestnik in bivši predsednik občine Kamnica Njegovo mrtvo truplo smo prepeljali zopet domov ter bo pogreb pokojnega iz družinske hiše v Rošpohu št. 166, kjer počiva na odru, na farno pokopališče v Kamnico, v nedeljo, dne 20. aprila ob 16. uri. Prosimo tihega sožalja. Rošpoh, 18. aprila 1947. Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki Našega dobrega, nepozabnega sina in brata SEUNIGA JANETA dijaka, roj. 19. aprila 1925, ustreljenega 2. febr. 1944: v Tacnu, prepeljemo v Ljubljano in bo pogreb v soboto, dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Tacen, Ljubljana, dne 18. aprila 1947. Ivan in Ida Seimig, starši; Metka por. Linhart, sestra; Jože, brat. NEPREMIČNINE PRODAM HIŠO Z VRTOM v Mariboru-Tezno za 80.000 din, ozir. menjam za avto ali hišo kjer koli. Ponudbe podružnici SP v Mariboru pod značko „Enodružinska«. 8398-8 HIŠO ALI POSESTVO, kjerkoli na štajerskem kupim, event, parcelo v Mariboru, Celju, Ptuju ali letoviškem kraju. Ponudbe podružnici SP v Mariboru pod »Peneionist«. 8392-8 POLOVICO ENOSTANOVANJSKE HIŠE v bližima frančiškanske cerkve. 4 velike sobe. klet. velika veža. veranda, zidane drvarnice, 5 velikih podstrešij, pripravno za stanovanja, prodam za 400.000 din. Naslov v ogl. oddelku. 8442-8 LEPO PARCELO za weekend blizu Save v Vižmarjih, prodam. Ponudbe oglas, oddelku p-od »Sava«. 8522-8 HIŠO, eno- ali dvodružinsko. kupim v Ljubljani. Kamniku ali Tržiču. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko >do 300.000«. 8431-8 DVOSTANOVANJSKO VILO z vrtom prodam. Tomšičev drevored štev. 31, Maribor. 8508-8 ENO- ALI DVODRUŽINSKO HIŠO v Ljubljani kupim. V račun dam po želji lepo parcelo. Ponudbe oglasnemu oddelku pol »Gotovina«. 8527-8 HIŠO s 3 enosobnimi stanovanji, v Ljubljani prodam. Ponudo« oglasnemu oddelku pod „AL*. S493-8 ENOSOBNO STANOVANJE V MARIEO-RU, zamenjam za enako v Beogradu. Znvišin, Maribor. Slovenska 7 I. 8393-10 HIŠNICA ZAMENJA zaradi celodnevne zaposlitve komfortno dvosobno stanovanje s pritiklinami, z enakim. Debra mesečna nagrada.. Naslov v ogl. oddelku. 8440-10 ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE Z velikim vrtom v Domžalah, za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe oglas, oddelku DOd Zračno stanovanje«. 8476-10 TRIJE DIJAKI Iščejo opremljeno ali neopremljeno sobo. Pcnudbe: Franc škrata ec, Napoleonov trg 1. 8457-10 DRŽ. URADNICA išče opremljeno ali prazno sobo. Ponudbe na c gl asm-i oddelek pod >AO«. 8465-10 UPOKOJENEC, zakonca, dobita prosto stanovanje, vrt, možnost gojenja čebel, kokoši, pitanje prašiča, nekaj pridelkov, drva. v pomoč na mal? kmetiji blizu Bleda. — Ponudbe pcdružn;ci SP ra Jesenicah pod 'Mirno«. 8512-10 SOBO. lepo, zračno, parketirano. s posebnim vhodom, v mestu, 5 minut od tramvaja, zamenjam za enako. Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko Zračna . 8523-10 SOLIDEN TOVARIŠ išče opremljeno sobo. Ponudbe: Forstnerič, hotel Slon. 8432-10 V NAJEM PARCELO NA FUŽINAH dam v najem. Pogoji zelo ugodni. Naslov v oglasnem oddelku. 8479-9 SOBE STANOVANJA OPREMLJENO SOBO v bližini centra, iščem nujno. Sem ves dan odseten. — Ponudbe na oglas, oddelek pod značko >AG«. 3443-10 PRAZNO SOBO - GARSONJERO v centru išče geodet, ki je večji del na terenu. Naslov v oel oddelku. 8186-10 ODDAM STANOVANJE, s 1. majem 1947 prosto, proti obdelavi zemlje, hmelja ozär. po dogovoru. Predstaviti se je osebno Engelbertu Vizjaku. Vrbje 24, pošta Žalec pri Celiu. 8137-10 ENOSOBNO STANOVANJE z nekaj vrta v Ljubljani zamenjam za eno- ali dvosobno event, veliko sobo v Beogradu. — Ponudbe ogl. cdd. pod »Beograd*:. 8497-10 Izvršni odbor OF okraja Škofja Loka naznanja, da je tovariš Haiissr Ivan član IO OF okraja Škofja Doka dne 17. aprila 1947 tragično preminul. Pogreb pokojnega tovariša bo v nedeljo, dne 20. aprila 1947 ob 15. uri od Sv. Duha št. 16, na pokopališče Stara Loka. IO OF okraja Škofja Loka RAZNO KLAVIR vzamem v najem. Naslov v ogl. oddelku. 8474-14 OGLAS št. 7769 z dne 13. t. m. preklicujem. zaradi netočnosti na ime »Golob krojač« in menjam na Vidmar, Gallusovo nabrežje 29. 8573-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO oblačilno nakaznico ime Repnik Jože, Slovenska B: strica pri Mariboru 8519-14 TISTI. KI JE NAŠEL HLAČE od Zado-brave do Snebrji. naj jih proti nagradi vrne krojaču česnu v Snebrjih. 8516-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE 4 otroške nakaznice: 15 m blaga ali plenice. 3 m flanele. 4 otrošk« rjuhe. 4 m prevleke in oblačilno nakaznico. Kastelic Marija. Loke 93. Trbovlje. 859S-14 2000 DIN NAGRADE DAM onemu, ki izsledi tatu dve|i elektrik 'ih vrtalnih strojev, ukradenih 16. aprila ponoči iz delavnice. Obenem opozarjam vsakogar pred nakupom. Javiti: Jože Peterca, Podutiška 45. telefon 46-48. 8531-14 ZLAT UHAN ie našla Košir Hilda. Gallusovo nabrežje 19. 8555-14 ZAHVALA Za vse izraze sočutja, poklonjeno cvetje in številno udeležbo pri pogrebu naše mame Marije Lisiar se vsem iskreno zahvaljujemo. Maša zadušnica bo ob osmini, v sredo 23. aprila 1947 ob 7. v Trnovem. Ljubljana, 17. aprila 1947. MOŽ IX OTROCI Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni v 81. letu starosti boguvdano umrl naš brat, svak in stric Jan Cttalupnik bivši mesar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 20. aprila 1947. ob 3. uri v Ljubljani z žal, kapela sv. Antona, k Sv. Križu. Domžale, Ljubljana, 18. aprila 1947. ŽALUJOČI OSTALI + Kruta' smrt mi je ugrabila moje zadnje in najdražje bitje sina VILK0TA medicin ca Vilko! Samo tri želje si imel, katere pa Ti Beg ni dal, da bi se Ti izpolnile. Poklical Te je v življenje, v katero si upal in veroval. Zapustil si me v svojem cvetočem življenju star 23. let. Iskrena hvala vsem, ki ga boste spremljali na njegovi zadnji poti. Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob 15. uri na Pobrežju. Maribor, Rečica cb Savinji, dne 18. aprila 1947. čas Franja, zapuščena mati, teta in ostalo sorodstvo Po daljšem trpljenju je izdihnil svojo plemenito dušo naš dobri LAZAR STANE viš. rač. inšpektor v pok. Pokojnikovo truplo bo prepeljano v Kamno gorico št. 5 na Gorenjskem, kjer bo v nedeljo 20. aprila ob pol 10. položeno k večnemu počitku. Kamna gorica, Ljubljana, dne 19. aprila 1947. Neutolažljivi: mama, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo. STANKA MLAKARJA se najlepše zahvaljuje njegova mati tov. Francu Grosu iz Motnika ter mladini in vsem ostalim za spremstvo v kraju Špitalič. — Enako tudi iskrena hvala za spremstvo in vence mladini iz Hudajužne, Jesenic in Orehka. — Najlepša hvala tov. učitelju iz Bukova za tolažilni govor, ki ga je imel ob odprtem grobu. Jesenica pri Cerknem, dne 16. aprila 1947. t ŽALUJOČA VLAH IN BRATA ter ostalo sorodstvo Mesec ietmihe Ing. Höfler Edvard: Pomen elektrotehnike v poljedelstvu V zvezi z uporabo električne energije v kmetijstvu moram omeniti nekaj obratov, ki deloma že spadajo v živilsko industrijo, vendar pa so v tesni zvezi z našim kmečkim gospodarstvom. Najbolj znana so mlekarstva. Prvotno so vetji mlekarski obrati imeli parni stroj za pogon transmisije, a vodna para je potem, ko je opravila svoje delo v parnem stroju, služila še za segrevanje mleka. smetane in čistilne vode. Na ta način je bil dosežen razmeroma visok gospodarski faktor in tehniki so se že pred 4Ö leti zaman trudili z vpeljavo elektromotornega pogona doseči tako visoko ekonomičnost v energetski bilanci. Končno pa je pred približno 1C leti vendar zmagala elektrika tudi v tej vrsti industrije. Pokazalo se je namreč, da je pogonsko jermenje stalen prenašalec škodljivih bakterij in da jermenje ovira pri čiščenju prostorov. Mleko, surovo maslo, posebno pa smetana, so zelo občutljivi produkti ter že pri najmanjšem onesnaženju ali pa potom bacilov, prihajajočih iz prahu, izgubijo na kvaliteti. Kakor že v nešteto drugih primerih, tako se je tudi tukaj kot edino pravilna rešitev našla v posameznem pogonu, to se pravi, vsak delovni stroj ima svoj motor, ki je v pogonu samo tedaj, kadar dotični stroj dela. Elektroindustrija pa ie skonstruirala elektromotorje in pripadajoči stikalni material v specialni izvedbi, ki dovoljuje pranje z vodo in lahko kontrolo vseh onih kotičkov na motorju in aparatih, kjer bi se eventualno mogla nabirati nesnaga. VeLike so zahteve, ki jih stavljamo na elektromaterial v mlekarskih obratih. Predvsem zahtevamo popolno pogonsko varnost, že z ozirom na pokvarljivost predelanih surovin. Dalje zahtevamo po možnosti čim bolj gladke oblike, ki omogočajo lahko čiščenje z ozirom na velike hi- I gienske zahteve mlekarskega obrata. Potem ne smemo pozabiti, da se v takih obratih v obilni meri uporabljata voda in para, dva velika nasprotnika električne izolacije. ^Vendar se elektroindustrija ni ustrašila teh težkih pogojev in skonstruirala elektromotor, ki ustreza vsem zahtevam. Tak elektromotor je popolnoma zaprt in dimenzioniran za hlajenje z zunanjim ventilatorjem. Samo na spodnjem delu ohišja so majhne odprtine za odtok kondenčne vode. Pokrov za zaščito ventilatorja je pričvrščen s krilatimi maticami^ ter ga z lahkoto snamemo zaradi čiščenja. Notranji del iega pokrova in ventilator sla oličena s posebnim lakom, ki odbija bakterije in zato ne plesni. Priključna omarica je tako zgrajena, da lahko demontiramo motor zaradi izmenjave, ne da bi bilo potrebno demontirati priključni kabel. Težji problem predstavljajo stikalni aparati, ki so bolj občutljivi. Zato izberemo vklopilne avtomate z magnetskim pogonom za vklapanje in izklapanje iz daljave. To nam omogoča, da vse vklopilne aparate montiramo v posebnem, suhem prostoru, a stavljanje v pogon izvršimo na posebni komand- ni plošči, ki ima majhna nihajna tipkala in signalne svetilke. Ta plošča se nahaja pri samih motorjih, na prikladnem centralnem mestu ter je tako konstruirana, da jo lahko brezskrbno peremo z vodo. Vsem lem težkim pogojem mora seveda tudi električna instalacija ustrezati. Zato uporabljamo izključno samo kablom podobne vode. ki so še posebej občepi s specialno barvo, ki. je neobčutljiva za atmosfero v mlekarskem obratu, in še prevlečeni z baktericidnim lakom. Kako pa je z energetsko bilanco? Tudi to vprašanje je rešeno s pomočjo konstrukcije grelcev za mleko s povratnim pridobivanjem toplote do 65 %. Vročo vodo vzamemo neposredno iz parnega kotla ter jo skozi razne mešalne ventile spet vračamo v parni kotel. S tem smo odstranili neobhodne izgube v kondenzatorju. Eno važnih vprašanj, ki zanima vsakega poljedelca, ie konzerviranje krme. Tudi tukaj je elektrotehnika temeljilo posegla vmes in šele z njeno pomočjo je uspelo napravo izpopolniti do današnjega stanja. Danes si praktično ne moremo predstavljati moderne sušilnice brez električnega pogona. Krmo, ki jo želimo sušiti, n. pr. repo, repino listje, deteljo oziroma lucerno, najprej operemo in nato v posebnem rezalnem ali sekalnem stroju pripravimo za sušenje. Od tu se s posebno napravo, n. pr. transportnim trakom dovaja dodajalne-mu polžu, ki s številom svojih obratov dozira količino. Le ta se ravna po vrsti materiala, po temperaturi v sušilnem bobnu itd. Tu moramo vzeti elektromotor s čim večjo možnostjo regulacije obratov v čim manjših stopnjah. Omenjeni polž dovaja material v sušilni boben, ki ima na drugem koncu velik ventilator. Ta ventilator vleče skozi boben material in istočasno greine pline. Da se krma v bobnu ne zažge, se boben vrti. Tu imamo torej 2 pogonska motorja, večji z drsalnimi obroči in 10 odst. regulacijo obratov za ventilator in manjši, po navadi trofazni komutatorski motor z regulacijo 1:3 za obračanje bobna. Ta večji obseg regulacije je potreben, ker moramo pri praznjenju bobna njegove obrate povišati, če ne bi se krma, katere je vedno manj in manj, vnela. Naloga elektrotehnika je bila, vse te električne pogone med seboj tako blokirati, da ne more priti do vnetja krme. zatrpania transportnih trakov in sličnih defektov. Vzemimo primer, da vrtenje bobna :z katerega koli vzroka prestane, potem se mora takoj ustaviti ventilator, ker bi se sicer krma vnela. Če pa venii-lattfr prestane delovati, potem se boben lahko vrti dalje, samo znak - sireno nas mora opozoriti na defekt. Takih pogojev biokacije je še več tn vse to je rešeno s pomočjo električnega toka. Za kontrolo delovanja celotne naprave nam služi posebna stikalna plošča s svetlečo sliko celotnega sušilnega procesa. Svetlobne puščice nam pokazuiejo smer v transportnih napravah, kateri stroji so v pogonu, posebni merni instrumenti nam pa pokazujejo porabo toka. višino napetosti itd. Na tej plošči se nahajajo tudi komandna stikala za vse motorje v napravi, tako da s tega mesta lahko centralno upravljamo ves obrat. V takem obratu elektrotehnika pokazuje vse svoje ogromne zmožnosti in šele s pomočjo elektrike jo tak obrat sploh mogoč glede ekonomičnosti in glede varnosti obrata. (Nadaljevanje sledi.) T~HP ‘ Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/IL Telefon uredništva in uprave št. 55-22 do 55-26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Lev Modic.