Slev. R Posamezna Številka stane 1 Din. V iWiMi, v soboto tn! 31. marca 1923. LelO LL џ t 1 Naročnina ^ m za državo SHSi do preklicat R) po pošti mesečno Din II b, dostavljam na dom mesečn j ...... „ IS za inozemstvo i mesečno.......Dli tt b Sobotna izdaja: es t Jugoslaviji ..... Dm 20 ▼ inozemstvo.....„40 маигмкмш ms Ceno insoratom : sa Knostolpna potitna vrata mali oglasi po Din. t'— in Din.l'&0, veliki oglasi nad 43 mm Vikine po Din. 2 —, poslan« AL po Din. 3 —. Pri večjem naročilu pepaat Uhaja vsak dan lavsamll nonedeljka tn dneva po pta* nttn ob 5. uri zjntra). ИГ OradniitTo ja v Kopitarjevi allai itev. В/Ш. Boicoplai sa aa vračajo; nairrnklrana plama se ia sprejemajo. Oredn. teleL štv. SO, nprava. itv. 320. Političen list za slovenski narol Oprava ja v Jtapltarjavl ni. 6. — Račun poStne bran. tjobljanake it. 850 aa aaročniao tn it 349 sa oglase, sagreb 39.011. sarajer. 7563, prtVte in dnnaj. 24.797. Centralizem ali avtonomija z zunanfe političnega stališča. Kogar bogovi sovražijo, ga udarijo s slepoto. Kdor bere velesrbsko časopisje, kateremu pridno sekundirajo naši režimu prodani listi, ve, da je glavni argument Belgrada ne samo proti federaciji, temuč tudi ze proti najskromnejši avtonomiji sledeči: Ako damo Slovencem in Hrvatom večjo samostojnost, najsižebo v kakršnikoli obliki, bodo vse >osvojene« pokrajine težile stran od države. Ločili se bodo Makedonci, odpadli bodo Črnogorci, morebiti se poslovijo od nas celo Vojvodincil Z eno besedo, I konfederacija, federacija, avtonomija — to vse je začetek konca države, ki razpade kakor glinasta posoda, če se ne drži skupaj s Irdimi kleščami centralizma. Mi nismo tako hudobni, da bi vzeli to popolnoma resno trditev pod kritično steklo, kajti bilo bi to v največjo sramoto Dnih, ki se ponašajo s tem, da so to državo itvorili. Mi si jo hočemo ogledati samo z ?nega vidika, to je z zunanjepolitičnega. Kakor znano, se je nedavno med Srbi-o, kakor imenujejo naši sosedi našo državo ie danes, in med Bolgarijo sklenil v Nišu îekak sporazum zaradi makedonskih če-ašev. Kdo bi si mislil, da bo ta dosti ikromni dogodek koga na. svetu razburil? u vendar se je nekdo zelo vznemiril. To ao namreč rumunski šovinisti, ki so duševno sorodni gospodu Pašiču, oziroma njegovi radikalni stranki. Njihov organ, >A d e v e r u k je 17. t. m., to je dan pred našimi skupščinskimi volitvami, napisal o tem dogodku cel alarmantni uvodnik. Kaj Qeki mu ni prav? >Adeveruk meni, da se v državi SHS trfiijo 6tvari, ki morajo Rumunijo — namreč Veliko Rumunijo, šovinistično-centrali-itični stvor gospoda Bratiana, ki je na las podobna Pašićevi Veliki Srbiji — resno vznemirjati. Jugoslavija namreč ni več predvojna Srbija. Današnji Jugoslovani imajo namreč program, po katerem naj bi se osnovala federacija vseh slovanskih narodov od Drave do Marice, tako da bi Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci ln »Bosanci« bili medseboj popolnoma enakopravni, avtonomni in vsak zase svoj narod, toda v eni veliki jugoslovanski državi. Dokler so Srbi bili sami, niso Bolgari mogli misliti na zbližanje z njimi, zdaj pa, ko ideja federacije slovanskih narodov na Balkanu dobiva čimveč tal, so Bolgari to priliko spretno porabili. To napoveduje panslavizem, ki se je zdel že pokopan. Ta nevarnost je tem večja, ker Češkoslovaška podpira Bolgarijo z istimi tendencami. Ru-munija ima torej vzroka dovolj, da je spričo tega na straži. Centralisti v Belgradu in njihovi pod-repniki v Ljubljani in Zagrebu naj široko odprejo oči in ta članek še enkrat pazljivo preberejo. Kaj je za našo državo v zunanjepolitičnem oziru dobro in kaj slabo, to najbolj vedo naši sosedi, ki nas čisto nič ne ljubijo. Na Rumune se moremo v tem oziru popolnoma zanesti. Ako se rumunski šo-inisti nad federacijo ali avtonomijo Slovencev, Hrvatov, Makedoncev itd. v okviru Iržave SHS tako zelo vznemirjajo, potem e to jasen dokaz, da je ta ideja zelo dobra. )ni namreč čisto dobro s svojim nacionali-tičnim instinktom čutijo, da bi federacija ili avtonomija jugoslovanskih narodov lašo državo silno okrepila in pripravila pot konfederaciji z Bolgarijo, kar bi pomenilo elik slovanski blok na jugovzhoda Evro->e. Da bi se v tem slučaju Lah moral zaleti resno tresti za Primorje in da bi Ru-mm moral popraviti krivico, ki jo je storil itusiji z ugrabljenjem Besarabije, ako ne >i hotel priti med slovanske klešče, je kot №li dan jasno. Jasno je tudi, da bi potem ttažarska morala enkrat za vselej prenehati misliti na »Horvatorszag« in da bi Avstrija morala slovensko Koroško vrniti, ne da bi nam bilo treba s prstom ganiti! Jo vo Rumunija, no vedo pa naši zaslepljeni in zanikani centralisti! Gospodje pri : Adeverulu«, ki izraža Mišljenje rumunsklh vladnih krogov, žanjejo za predvojno Srbijo. Ni jim prav, da ee proti veleerbskemu centralizmu dviga Raflicev federalizem ter Korošceva in Spa-hova avtonomistična koncepcija. Njim bi bilo prav, da država SHS ostane nekaka razširjena predvojna Srbija, ki bi ostala v večnem sovraštvu z Bolgarijo in bi bila vsled nasilja, ki ga mora Srbija traino vršiti nad Slovenci, Hrvati, Makedonci in drugimi, ako hoče vzdržati hegemonijo, tako zelo naznotraj okupirana, da bi bila nazunaj slaba. S tako državo imajo namreč tako Rumuni kakor Lahi lahko igro, ker vedno lahko izrabljajo velesrbske ss-paristične instinkte proti slovanskim interesom združenih jugoslovanskih narodov. Zato pa je tudi pisanje laških listov tako identično s pisanjem romunskih, mažar-skih, nemških in grških, ki vsi dajejo po-tuhr» Pašićevemu centralističnemu konceptu! in naši centralisti so tako z meter debelimi deskami zaplankani, da tega ne vidijo! Ali so pa že popolnoma prodani. Kajti denes bi že slepi kuščar na cesti moral spoznati, da so Jugoslavija na podlagi avtonomije vseh jugoslovanskih narodov le okrepi, centralizem jo pa naznotraj in nazunaj slabi v veliko zadoščenje vseh nam sovražnih sosedov. Centralist — razumi! na vseli straneh. Težišče položaja je sedaj v vojaških krogih, kar je za parlamentarizem vobče velika nevarnost. GROŽNJA Z ROPANJEM. Mnogo se govori o amputaciji. Za njo se najbolj zavzemajo vojaški krogi. Ti so začeli naglašati, da je brez amputacije nemogoče vzdržati v srbski vojski disciplino in zanesljivost, ker bodo politični boji zašli tudi med vojaštvo. Amputacija bi se po načrtih vojaških krogov izvršila tako, da bi se odcepile od države tri hrvatske županije in Slovenija, v tem sitićaju bi se najprvo v celi držav i uvedla vojaška diktatura. Srb-skn vojaka bi zasedla meje Velike Srbije, polovico Slavonije do Sušaka, ki bi pripadel Italiji. V zameno za Sušak pa bi Srbija dobila Skader in Solun. Italija bi dobila od strani Srbov svooodne roke, da lahko zasede Bled, Bohinj in železuico Trst—Maribor. Vladni buletin o položaju. VLADA ZA RAZGOVORE S KOALI RANO OPOZICIJO. -SKO-DEMOKRATSKEGA SPORAZUMA NI. RADIKAL- Belgrad, 30. marca. (Izv.) Dr. Laza M a r k o v i ć je tudi danes sprejel zastopnike časopisja in izjavil, da ministrski svet doslej še ni sklepal o vprašanju, ali naj stopijo radikali v koalicijo z demokrati ali ne. Verjetno je, rla bo g. Pašič pozval vse načelnike klubov na razgovore, da izve njihovo mnenje o položaju in se bo pogajal z vsemi. Razgovori z načelniki klubov so zaenkrat zaradi velikonočnih praznikov odloženi, zdi se pa, da namerava Pašič začeti pogajunja še pred 12. aprilom, ker tega dne se sestane novi radikalni poslanski klub jn bo Pašič že na prvi klu-bovi seji obrazložil celokupni politični položaj z ozirom na izid volitev. Kar se tiče vesti nekih listov, da se je dr. S u p il o uradno razgovarjal z Radičem v imenu vlade, jo dr. Marković izjavil, da to ne odgovarja resnici. Dr. Supilo se je morebiti res z Radičem razgovarjal, toda to je storil kot Hrvat, da se informira a položaju ne pa v imenu Vlade. Z ozirom na možnost sporazuma z Radičem je rekel dr. Marković: Mi bomo povabili Radica v Belgrad zaradi sporazuma in skupnega posvetovanja o položaju. Ravno tako bomo povabili v Belgrad tudi dr. Korošca in dr. Spaha. Če bi bil v imenu bloka delegiran samo Radié v Belgrad, vlada iz tega ne bi izvajala posledic. Snoči je obiskal g. Pašiča poslanec dr. P e 1 e š , da ga obvesti o položaju na Hrvatskem in da mu poroča o volivni agitaciji na Hrvatskem. Njegovo mnenje je na vsak način važno. Kar se tiče demokratov, je treba priznati, da so oni močna stranka in njihov program je našemu podoben. Zato bi bila izjava težka, da je vsak sporazum in vsaka koalicija ž njimi izključena. Toda o tem še danes nihče ničesar ne ve. Tudi vlada sama, ki resno pretresa to vprašanje, še ni definitivno ugotovila svojega razmerja do demokratov. Uradnih obvestil od vodstev strank, zastopanih v bloku, še nismo dobili. Kar vemo, vemo iz privatnih virov. In zato ni izključena možnost, da so vse tozadevne vesti več ali manj neistinite. V splošnem pa se da razvideti vsebina načelnega sporazuma blokaških strank iz programov strank samih, ki so v bloku zastopane. Nato je minister še podal neke izjave o pogajanjih z Južno železnico, dalje je govoril n sprejemu romunske kraljice v Belgradu, nakar je bila konferenca končana. Nezaupnica vladi. FINANČNI OBOR TZREČE S 17 PROTI 10 GLASOM NEZAUPNICO RAD. VLADI. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Danes dopoldan se je vršila seja finančnega odbora, ki se je končala za vlado zelo neugodno. Seje so se udeležili skoro vsi člani finančnega odbora. Članov se je polastila velika vznemirjenost, ko so zvedeli za predlog vlade, da namerava iz 7 odstotnega dolarskega posojila »sebi izposoditi« 40 milijonov dinarjev, da plača stroške za popravo lokomotiv in vagonov v inozemstvu. Te lokomotive in vagone bi bila vlada že davno lahko prevzela, če bi bila plačala le polovico dolžne vsote na račun. V finančnem odboru se je vnela takoj živahna debata o tem, če je finančni odbor sploh kompetenten o tem vprašanju sklepati in poslanec Šečerov je predlagal, da se predlog zavrne. Tudi poslanec Divac je dejal, da je treba najprej glasovati o kompe- tenci finančnega odbora v tem vprašanju. Pri glasovanju je glasovalo 17 članov za ne-kompetenco, 10 pa za kompetenco. Ko so dognali izid tega glasovanja, je predlagal poslanec Šečerov, da se ugotovi, da je vladni predlog padel iz političnih razlogov in da večina finančnega odbcra vladi ne zaupa. Tudi ta predlog je bil sprejet. Radikali so se že pred zadnjim glasovanjem odstranili, ('a onemogoči/o ! ■ ; >. Ostalo pa je na seji 13 članov, kar jç zadostovalo za glasovanja. S tem glasovanjem je izrekel finančni odbor vladi nezaupnico. — Ker je pa vlada to nezaupnico že slutila, je že en dan prej objaviia, da ne bo smatrala sklepov finančnega i Ibcra za politične odločbe, ampak za odločbe administrativnega značaja, češ da je stari finančni odbor samo še administrativni ir ' ment vlade. Abotne grožnje vojaških krogov. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Dosedanji razvoj krize je pokazal vso kritičnost položaja, v katerega je država zašla vsled štiriletnega nesposobnega in protinarodnega režima. V vseh krogih se opaža velika neodločnost in nervoznost. Ravno ta nervoznost pa onemogoča, presojati dejanski položaj tako, kakor bi bilo treba. Značilno je pri celi stvari, da ravno tisti krogi, ki so najbolj intereeirani, ne kažejo nobenega odločnega pravca, kako presojati položaj. Radi tega vlada v vseh krogih velika misiičnost in ta-jinstvenost. Na prvi hip in če se zdaleč motri položaj, so zdi, kakor da bi se dvorski krogi ne interesirali za razvoj krize. Kdor pa razmere potna od blizu, vidi, da jo ravno na- sprotno. Trdi se, da vodi v dvorskih krogih glavno besedo romunska kraljica, ki je še vedno v Belgradu. Včeraj je romunska kraljica priredila intimen sprejem politikov in diplomatov. Tega večera so se poleg zastopnikov tujih držav udeležili vodilni domači politiki. Od radikalov so bili navzoči; Laza Marković, Velizar Jnnkovič in dr. Ninčič. Od demokratov so bili navzoči le pristaši Pribičevičeve straje, med njimi 1'ribi-čević sam in dr. Marinković. To je zelo značilno dejstvo. Po mestu krožijo najrazličnejšo govorice. Gotovo je, da imajo v dvorskih krogih sedaj odločujoč upliv vojaški krogi, ki so že pri reševanju dosedanjih kriz igrali veliko vlogo. Ti so sedaj razvili naj-živahnejšo akcijo. Njihov vpliv je občutiti KDAJ BI VELESRBI BILI ZA AVTONOMIJO. V slučaju pa, da bi se Slovenci razšli t Radičem, bi Slovenija ostala v zvezi z ostalo državo preko Sušaka, Karlovca in Bele Krajine. Vojaki iz krajev, ki bi zapadli amputaciji, bi se iz Makedonije in Južne Srbije takoj odpustili domov. Pač pa bi srbska vojska imela te kraje zasedene tako dolgo, da bi se izvršila temeljita evakuacija. Izpraznili bi se vsi uradi, državna imetja in pred vsem vsa prometna sredstva. Nato bi se šele vojaštvo umaknilo, ko bi bila ta in taka I evakuacija izvršena. Za Srbe, ki bi ostati v amputiranih krajih, bi srbska vlada zahtevala mednarodnega varstva in narodno avtonomijo. Od strani teh vojaških krogov, ki zagovarjajo amputacijo, se povdarja, da se bodo evakuirani kraji prepustili svoji usodi in anarhiji, katero bo treba še podpirati. Poleg vsega tega in vse druge evakuacije, bi se potegnili iz prometa dinarski bankovci ter se zamenjali s starimi avstrijskimi kronami. MUSSOLINI, POMAGAJ! Kakor se trdi, je za ta načrt amputacije vojaških krogov srbska javnost, ki sodi, da gre v sedanji krizi za nacionalni program Srbov in za obstoj Srbije. Pri vsem tem računajo srbski vojaški krogi na pomoč Mu-ssolinija. To sklepajo iz tega, ker je Mussolini iztiral iz Italije črnogorske emigrante ter jim odrekel vsako nadaljnjo pomoč. -« Sklepajo pa to tudi iz neko izjave Mussoli-nijeve, češ da bo Italija podpirala srbske aspiracije v Albaniji in v Solunu, če se Srbija loči od Hrvatov in Slovencev. Baje je radi tega odložena tudi rešitev vprašanja luke Baroš in razmejitve reške države, ker Italija čaka na rešitev konfliktu s Hrvati in Slovenci. GROŽNJA Z 0IMUNO. Vsekakor pa bodo ti krogi poskusili prej še z drugačnimi sredstvi. Organizirati hočejo Orjuno čisto po fašist ovskem vzorcu. V ta namen je bil že odposlan v Slovenijo sposoben delegat srbskih četašev, da tu zbere sposobne ljudi za tako akcijo. V tem smislu ti krogi lansirajo v javnost take in podobne vesti, da drže zase javno mnenje. REZERVIRANOST VLADE. Vlada pa se napram vsem dogodkom drži rezervirano. Večina je za to, da naj se razmere prej razčistijo. Eno pa je gotovo, da noben aktiven srbski politik ne misli pri. stati na federacijo ter bi sprejeli vei vsako drugo rešitev prej. Napram vestem o morebitni novi koaliciji med demokrati in radikali je vaš dopisnik dobil odločne izjave, da na to ni misliti. Radikali hočejo somi voditi politiko >močne roke« ter se sklicujejo na to, da so oni edina slranka, ki se more identificirati s srbstvom. In res se jl:n je posrečilo, da so med Srbijanci ustvarili razpoloženje, ki govori za njih. Danes so v tem oziru na njihovi strani celo najhuj~" erbijan-ski opozicionalci. kakor r pr. srbski socialisti pod Lapčevićem. »B^ogradski Dnevnik«, ki je doslej pisal za demokrate, je preokrenil na radikale ter piše: >Srbi na okup!« in za Veliko Srbijo. Treba je torej podčrtali, da hočejo radikali oblast obdržati v svojih rokah. Prej pa se bodo pogajali z Radičem in Slovenci. Pripravljeni ro na Stran 3L BEOVENEC, Ш9 ST. marca Ш fte*. 78. široke koncesije, ki pa ne bodo šle tako daleč, da bi Slovencem in Hrvatom dovolili lastne državne zbore. S Spahom pa se sploh ne mislijo razgovarjati, ker smatrajo Bosno za srbsko zemljo. GR02NJA Z VOLITVAMI. Ce pa ne pride do sporazuma, so radikali odločeni, s pomočjo džemijeta in nekaterih malih strančic vladati »z močno roko«, to je absolutistično. Radiću nameravajo uničiti njegovih 70 mandatov ter proti njemu in njegovim izvajati zakon o zaščiti države. Nato pa bi izvedli volitve za 70 Radi-îevlh mandatov ali pa za celo zbornioo, kakor bi pač najbolje kazalo. Danes se je v Sarlamentarnih krogih govorilo, da ima Pa-i6 od kralja že podpisan ukaz o razpustu skupščine. BALKANSKI »MENTALITET«. Belgrad, 30. marea. (Izvirno.) Zadnje dne so gotovi krogi začeli silno gonjo proti Slovencem in Hrvatom. Sedaj so vzeli na piko dr. Korošca, o katerem širijo vesti, da vodi svojo odločno politiko pod vplivom Italije in Vatikana. Srbski Šovinisti povdarjajo, da so Slovenoi državo finančno in gospodarsko veliko bolj izkoriščali kot Hrvati. (To so pripovedovali že g. Pucelj in slovenski demokrati. Sedan Srbi mislijo; da je res.) iVsled tega je brezobzirnost in močna roka proti Slovencem še bolj na mestu. Posebno se odlikujejo v tej gonji proti Slovencem tisti slovenski renegatl, ki niso prišli pri slovenskem ljudstvu na svoj račun. Dr. Županič v velesrbskem »Balkanu« silno ostro napada vse Slovence. Namen revlzionlstične opozicije Zagreb, 30. marca. (Izv.) Današnji Radičev »Slobodni Dom« objavlja o ciljih revizionističnega bloka sledeče: Po- I sebna delegacija bosanskih' muslimanov in zastopniki SLS z njenim načelnikom dr. Korošcem eo obiekali predsednika HRSS g. Radiča in na tem sestanku so razpravljali o vseh političnih in taktičnih vprašanjih z ozirom na dejstvo, da eo dobili radikali večino v Srbiji, in pa z ozirom na željo radikalov, da obdržijo vladno moč v svojih rokah tudi Se za naprej na temelju vidovdanske ustave in da v danem slučaju zopet radikali s svojo korupcijo vodijo morebitne nove volitve. Naši pogovori so bili resni in stvarni in tako iskreni in prisrčni kakor med brati, ki se že dolgo niso videli. Po končanih razgovorih smo izdali znani komunike. Ta komunike so objavili skoro vsi belgrajski listi. Toda že na podlagi vesti, da prideta v Zagreb tudi dr. Korošeo in dr. Spaho, so pisali nekateri belgrajski listi, da je federalistični blok gotova stvar. To je res, toda ta blok je še nekaj več kakor federalistični blok, kajti dejstvo je, da Slovenija, Hrvatska in Ercegbosna s svojimi 111 poslanci, za katerimi stoji 700.000 volivcev in 5 milijonov prosvitljenega in organiziranega naroda, nastopajo složno proti belgraj-skemu centralizmu za to, ker nočejo niti delitve Slovenije, niti delitve Hrvatske, niti delitve Bosne — ker hočejo, da ne vladajo niti v Ljubljani, niti v Zagrebu, niti v Sarajevu kakšni Pašičevi hlapci in zato ker hočejo Slovenci kot narod, Bosna pa kakor posebna zgodovinska dežela, da imajo vse to, za kar je narod sposoben, kar narod zahteva in za kar je narod 18. t. m. glasoval v neverjetni slogi in z nepopisnim oduševljenjem. Angleški kralj obišče papeža. Praga, 30. marca. (Izv.) Iz vatikanskih krogov javljajo, da obišče anleški kralj Edvard 7. maja Rim in da ga bo papež Pij XI. sprejel v avdienci. Preorieîifacija v mažarski politiki. GROF BETHLEN OBIŠČE DR. BENEŠA. Budimpešta, 30. marca. (I*v.) Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, bo grof B e t h 1 e n v najkrajšem času obiskal češkega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša. Ta obisk bo napravil grof Bethlen toliko lažje, ker se mu je v najnovejšem času posrečilo v parlamentu streti opozicijo ultramažarskih nacionalističnih strank in vsled tega dejstva za grofa Bethlena ne bi bilo nemogoče, da mažarsko zunanjo politiko orientira v popolnoma drugi smeri kakor doslej. Vzrok nove politične orientacije Mažarske je treba iskati predvsem v žalostnem finančnem položaju mažarske države. Dokler so Mažari vodili ultranacionalistično politiko, jih je sma- trala antanta vedno več ali manj kot element nemira in nereda v osrednji Evropi in jim zato tudi ni hotela v finančnem oziru priskočiti na pomoč. Kakor hitro pa se izpremeni dosedanji politični kurz na Mažarskem, bi antanta izpremenila tudi svojo finančno politiko napram Mažarski. To je glavni povod preorientacije mažarske zunanje in notranje politike in politični krogi na Mažarskem so mnenja, da se bo grof Bethlen z dr. Benešem skušal na ta ali oni način pogoditi v važnih političnih vprašanjih, samo da izzove v inozemstvu vtis, da se je Mažarska približala mali antan-ti in aa na tej podlagi dobi v inozemstvu večji mednarodni kredit. Sestanek dr. Seipla z Mussolinijem. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Z ozirom na potovanje kancelarja dr. Seipla v Milan poroča dunajski list »Die Stunde«, da se ar. Seipel in Mussolini ne bosta razgo-varjala samo o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo, ampak tudi o raznih drugih važnih evropskih političnih vprašanjih, predvsem o reparacijskem vprašanju. Mussolini namreč ne namerava ostati samo pasiven opazovaleo evropskih dogodkov, ampak si želi aktivnejše politike Italije zlasti v ruhrskem vprašanju. Dr. Seipel pa uživa ne samo v italijanskih, ampak tudi v zapadno-evropskih političnih krogih velik sloves kot spreten diplomat in zato ni izklju-' čeno, da bo Mussolini dr. Seiplu namignil, da mu je prisojena v rešitvi repara-cijskega vprašanja važna vloga. Milan, 30. marca. (Izvirno) Avstrijski »vezni kancler dr. Seipel je danes ponoči dospel semkaj. Milan, 30. marca. (Izv.) Danes oh )ol 3. uri popoldne sta se sestala kance-ar dr. Seipel in Mussolini. Dr. Seipel se ;e zahvalil Mussolini ju za vse, kar je Italija za Avstrijo storila in izrazil upanje, da bo Italija Avstrijo podpirala tudi še nadalje v njenem prizadevnnju po obnovi. Nato sta govorila še o raznih političnih vprašanjih splošne narave. Mussolini je končno dr. Seiplu dal zagotovilo, da se Italija živo mteresira zn Avstrijo in da ji pojde na roko v vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodarske obnove Avetrije. Milan, 30. marca. (Izv.) Nocoj oh 8. uri 40 minut je odpotoval dr. Seipel s svojim spremstvom v Rim. Avstrija se brani plačati. Praga, 30. marca. (Izv.) Kakor javljajo »Moravske Noviny«t se uprava avstrijskih državnih železnic silno brnni izpolniti svoje denarne obveznosti do češkoslovaške. Cehi bo dati Avstriji zn njene železnice premoga ▼ vrednosti 180 milijonov čK, kar znaša mnogo milijard avetrijskih kron. Plačilu teea zneeka se hoče Avstrija odtegniti z zavlačevanjem tozadevnih pogajanj. Pogodba o Južni železnic! Rim, 30. marca. (Izv.) Agencija Štefani poroča: Konferenca o Južni železnici je bila včeraj končana. Podpisani sta bili dve pogodbi in sicer prva o ureditvi tranzita med porajajočimi se državami in druga o administrativni in tehnični organizaciji Južne železnice, kakor tudi ureditev finančnega režima Južne železnice. Prvo pogodbo so podpisalo vse prizadete države, drugo pa poleg teh še upravni svet Južne železnice in zastopniki sindikata delničarjev oziroma lastnikov prioritet. Prva pogodba je temelj in prvi- pogoj druge pogodbe. Prva pogodba o tranzitu temelji na načelih dogovora, sklenjenega v Barceloni glede mednarodnega prometa, katerega pa signatarue države še niso odobrile. Pogodba ima pet poglavij in sicer določa 1. poglavje načelo trgovinske svobode v tranzitu na podlagi barcelonskega dogovora; 2. poglavje ureditev carinske službe; 3. poglavje olajšave glede obmejnega prometa in potniške_ kontrole; 4. poglavje mednarodne postajo in 5. poglavje železniško tarife, določeno na konferenci v Portorose, katere pogodbe pa še niso odobrene od vseh držav. Oboroževanje Francije. Pariz, 30. marca. (Izvirno) Mornariški minister je predložil poslanski zbornici načrt za pomnožitev vojnega brodovja. Po tem načrtu bi se zgradilo: 6 lahkih kri-žark, 15 torpednih rušilcev, 24 torpedovk, 4 podmorske križarke, 30 podmorskih čolnov tipa D, 2 minonosca in 4 ladje za petrolej. Stroški za zgradbo naštetih ladij bi se razdelili na čas od 1925. do 1933. leta in sicer tako, da bi najvišji letni izdatek ne presegal 820 milijonov frankov. Anglija in sovjetska Rusija. ra Po London, 30. marca. (Izv.) Na vče-ijšnji seji spodnje zbornico je tekom )litične razprave državni podtajnik Mac Neil izjavil, da 'Anglija 'de ïure ne priznava sedanje sovjetske vlade v Rusiji. Dokler bo vladal sedanji sistem družabnega reda v Rusiji, priznava Anglija sovjetsko vlado kot de faoto. IZ PORUHRJA. Recklinghausen, 80. marca. Okvirno) Francozi so zaplenili 4 in pol milijona mark, ki so bile namenjene za razdelitev med štrajkujoče železničarje. Diisseldorf, 30. marca. (Izv.) Kontrolna straža v Hochstu je zaplenila 10 milijard mark, ki jih je bila poslala nemSka banka na svojo podružnico v Wiesbaden. ZA BREZPOSELNE DELAVCE. Praçaj 30. marca. (Izv.) češkoslovaško ministrstvo za socialno politiko je izdelalo zakonski predlog, v katerem zahteva 250 miljonov čK za izplačevanje podpor za brezposolno delavce na češkoslovaškem. Ta zakonski načrt bo češkemu parlamentu predložen takoj po Veliki noči. KONGRES ČEŠKIH KOMUNISTOV. Praga, 30. mprea. (Izv.) V najkrajšem času bo zboroval v Pragi kongres čeških komunistov, da protestira proti češkoslovaškemu zakonu o zaščiti republike. Do danes je že prijavljenih nad tisoč delegatov. TURKI SO VZNEMIRJENI. Carigrad, 30. marca. (Izvirno) Krogi angorske vlade so zelo vznemirjeni radi sklepov strokovnjakov v Londonu, posebno glede vprašanja javnih dolgov in pa odpoklica antantnih čet CEL STAB USTASEV NA IRSKEM UJET. London, 30. marca. (Izvirno) Iz Du-blina poročajo, da je bil včeraj ujet skoro cel štab tretje divizije ustaških čet Rdeča sramota. ANGLEŠKA DELAVSKA STRANKA PROTI RUSKIM BOLJŠEVIKOM. Splošno ogorčenje zaradi obsodbe msgr. Ci ep laka. 27. t. m. se je v angleški spodnji zbornici vršila debata zaradi smrtne obsodbe nad katoliškim nadškofom Ciepla-kom in prelatom Budkiewiczem od strani moskovskega revolucijskega tribu-nala. S splošnim zanimanjem se je pričakoval govor zastopnika »Delavske stranke«, o kateri se je vedelo, da ta barbarski način najodločneje obsoja. Vendar so bili vsi na ta govor zato posebno radovedni, ker se v »Labour Party«, kakor znano, nahajajo razun pristašev 2. internacionale tudi skrajni levičarji. Najprej je državni podtajnik Mac N e i 11 na tozadevno interpelacijo odgovoril, da je Bonar Law naročil angleškemu agentu v Moskvi, da ima storiti vse, kar more, da se obsojeni katoliški duhovniki rešijo. Ako bi pa sovjetska vlada kljub temu vztrajala na tem, da s slični-mi barbar stvi nadaljuje, ne ve, kaj bo angleška vlada storila. Nato se je dvignil govornik najmočnejše opozicijske stranke — Labour Party —, Jack Jones. Izjavil je, da naj se po njegovem mnenju komunistični poslanec Newbold aretira kot talec, da moskovski sovjet ne izvrši smrtne obsodbe nad škofom Cieplakom. Sredi velikanske senzacije je končal svojo izjavo s tem, da bo on z lastnimi rokami ubil poslanca Newbolda, ako bi boljše-viki ubili škofa. Govornik konservativne stranke je vprašal vlado, ali ne bi bilo umestno, da angleški agent tekom 24 ur zapusti Moskvo, ako sodišče izvrši Bmrtno obsodbo. Vlada na to ni odgovorila, ker je bila medtem zaupno obveščena, da bo sovjet eksekucijo vsled intervencije vseh velesil sveta odgodil. »Labour Party« je razun tega preko L a n d s b u r y j a pozvala moskovski sovjet, da obtožence oprosti. V imenu irskega delavstva je storil isto levičarski socialist O' C o n n o r. Poslanec »neodvisne delavske stranke« Kenworty je poslal enako brzojavko čičerinu. Iz tega je razvidno, da se je poleg angleške vlade, Vatikana in protestantskega kenterbrijskega nadškofa ter Poljske zavzela za msgr. Cieplaka najbolj angleška »Delavska stran-k a«, ki je pred par dnevi v angleški spodnji zbornici stavila .predlog, da se celo zakonodajstvo v Angliji postavi na socialistično podlago in uvede kolektivizem. Sijajen dokaz tolerantnosti, resničnega svobodoljubja in spoštovanja do vere od strani najbolj disciplinirane, najmočnejše in najvplivnejše socialistične stranke sveta! Ruske boljševike je ta stvar zadela v živo. »Izvestja« kar besnijo in bljujejo najnizkotnejše psovke na »Labour Party«. Glasila sovjetske vlade obsipajo to stranko s psovkami, da je »reakcionarna«, »propadla« in »prodana«, ker se je tako odločno zavzela za svobodo vesti in ver». BoljSevfki temBolj Besnijo, ker vb] angleški komunisti pripadajo »Delavski stranki«. Tudi Newbold je iiriavil, da obsoja grozo vi tosti rdečega režima ▼ Rusi-ji. Resnični varok jeze roških komunistov j« ta, da eo popolnoma odbili od sebe Y8o angleško »Labour Party« in da y celem svetu ne uživajo danes nobenih simpatij več. Kakor se vidi, je proces proti katoliškim duhovnikom rodil jako daleko-sežne posledice, kakršnih moskovski barbari niso pričakovali. Franjo Šukljes Revizija ustave In avtonomija. O kugah in sodiščih. Predno se lotim pravega svojega predmeta, moram opozoriti na neko sorto moralne kuge, ki se je prikazala v zadnjem času celo v naših krajih ter takoj infioirala naše javno zdravje in moralnost. Kakor običajno vse kužne bolezni, se je pritepla i ona k nam z vzhoda. Za svojo osebo bi to dosihmal pri nas neznano nevarno kužno fiolezen krstil za »r a -dikalit i s«. Zn-uueuja njena so: hipno prenehanje možatosti, nagla zamena lastnega prepričanja, končno popoln moralični »collapsus«. Najbolj pogosto-ma se loti ta epidemija, kakor kažejo ia-skušnje in opazovanja, uradniškega stanu. Ne razsaja samo med slabo rojenimi siromašnimi uradniškimi trpini, ampak napada tudi dobrorejene okroglolične, po lovu in ribarstvu utrjene uradnike ii Eri teh je celô najbolj strupena. Z em eeedo. opisana epidemija je postala км črez noč resna nevarnost tudi za slovenske pokrajine. Kaj nam je storiti proti okuževa-njuî Meni se vidi, da treba ukreniti isto, kar se je v etari vojni granici učinilo proti raznim kugam, prihajajočim od tedaj še turškega Balkana. Mari ste pozabiti takozvanih »kordonašev«! To so vam napravili ob celi sila dolgi turški meji gost pas in postaviti po nebrojnih mejnih stražnioah oborožene graničarje, ki so s puško v roki strogo pazili, da nihče ni mogel brez natančne preiskave prekoračiti črnožoltih mejnikov. Tako so preprečili, da se ni turška kuga priklatila v naše kraje. Na stičen pačin bomo morali tudi mi obvarovati svoj upravni in politični organizem, da ga nam ne zamori belgrajska pritepenka, nalezljiva »radikalitis«. Sicer nam niŽ ne pomaga niti najširša samouprava I V kali moramo zatreti to epidemijo» V življenju narodov gre posebna važnost moralnemu živi ju in sigurno se ugonobi sleherna morala v narodni duši, ako javno upravo narekuje in obvladuje strankarska strast. Proč z ono politiko, daleč proč od uprave, ki mora vsigdar ostati nepristranska in nedotakljiva, visoko vzvišena nad valovanjem razburkanega strankarstva! Poguba, gotovi pogin preti naši avtonomiji, — recimo, da si jo priborimo — kakor hitro se nam ne posreči, obvarovati naše ljudstvo ponovnega upada radikalne kuge! Nam Slovencem, vzgojenim vendar le v duhu zapadnoevropske kulture, paî ni treba nadrobno dokazovati, da mora vsa organizacija naše uprave biti tako »instradirana«, da se zavaruje njena objektivnost in nepristranost. Tiste odurn« prikazni, da n. pr. državni pravdnik, poklicani varuh najstrožje zakonitosti, brez sramu »kortešira« za politično stranko, morajo dooela prenehati. Isto tako se za Boga svetega ne smejo ponavljati žalostni pojavi, ko uradniki, poza-bivši svoje uradne dolžnosti, z brezvestno agitacijo hočejo nadomestiti, kar jim manjka na strokovni vsposobljenosti in čisto navadni marljivosti. Sicer pa, kako si hočemo v naši Ju* foslaviji privoščiti potrato takega spa-eclranega sistema? Naslanja se na na-čolo: »Nova stranka na vladi, novi činovniki v uradu!« Take kakor to praktikujejo v severnoameriških državah! Ali tam, kjer so razmer« docela drugačne kakor v naši stari Evropi, pri anglosaškem plemenu, vajenem skozinskozi na samoupravo, ki si pomaga s trohico uradništva, je stvar povsem različna v primeri z našim ljudstvom ip njegovo na birokratično varuštvo dresi-rano mentaliteto. Odveč, mnogo odveč imamo uradnikov, toda štejmo enkrat število v istini odličnih mož med njimi, sposobnih za vodilna mesta in ustrašili se bomo, tako malo jih je. Zlasti uglednih upravnih juristov imamo komaj toliko kakor prstov na eni roki, z največjo težavo jih spravimo komaj skup za eno garnituro, sedaj pa si naj privoščimo razkoš jetrehdoStinhgar- nitu r 1 , Jasno kakor boli dan je tedaj, u« mora naša uprava poginiti v moralnem in gmotnem oziru, ako so ne posreči iz našega ozemlja izterati kužno bolezen, k nam zaneseno iz belgrajske oentrale. Stev. 78. SLovenec, «rte 81 marca 1925. omo zadovoljili z golim videzom, s sa-noupravno senco, kakor jo je svoje dni, srod prevratom, dunajski centralizem bil irivos ičil posameznim avstrijskim deže-am. Tam seveda resnejših kompetenč-lih konfliktov pravzaprav niti poznali liso! Navzlic vsem ustavnim določilom je obstojala legislativna pravica dežel-lih zborov zgolj na potrpežljivem papirju. Naj bi poskušal kak uporni dežel-ii parlament, skovati deželni zakon, ki ie bi bil po volji dunajskim mogotcem! Ministrstva so se prokleto malo razburjala radi takih drzovitosti. Drugega ni ,rebalo kakor suhoparne izjave vladnega zastopnika pri deželnem zboru, tedaj političnega šefa ali njegovega namestnika, češ, ako tak zakon sklenete, ga vla-ia ne predloži najvišji sankciji. In nemudoma je bila zadušena vsaka upornost! Mi pa, v težko pridobljeni jugoslovanski državi, nikakor ne bomo zadovoljni s praznimi navideznimi pravicami. Hočemo realno avtonomijo, toda njen obstoj ima tudi pri vsestranskih najboljših intencijah kot posledico neizbežno možnost nepreglednih ustavnih prepirov. Država pa in njen politični in gospodarski organizem potrebuje pred vsem mir in stalnost. Kako izogniti se tedaj grozečim neprestanim razpo-rom med središčem in pokrajinami, med centralno oblastjo in avtonomno upra-iioT Odgovor je jasen: O takih s p o -rih naj razsodi nepristransk sodnik, v to svrho ustanovimo ?i ustavno sodišče! Smatram slično pravno osnovo kot nujno potrebno. Kar v upravi pomeni upravno sodišče, to bodi glede ustave ustavno sodišče. Slično osnovo so si izmislili v nemški Avstriji, kjer nekaj časa deluje z vidnim uspehom. Posne-majmo sosedno državo, ustanovimo si i mi podobno institucijo ter zavarujmo si težko pridobljeno državljansko prostost z mogočnim nasipom neodvisnega sodnega tribunala. Predpogoj seveda je in mora biti, âa se pptom korenite revizije odpravi centralistična vidovdanska ustava. HC! -f- Molk radikalov. Radikalno glasilo «Jutranje Novosti« molče o odstopu pokrajinskega namestnika in poročajo samo, da se je g. Ivan Hribar odpeljal s svojo družino na velikonočne počitnice. Ali radikalci molče zato, ker bi morali sicer navesti vzroke, zakaj je bii g. Ivan Hribar odžagan? Mi smo o vzrokih, ki so vodili v tej stvari radikalsko vlado, že I poročali, mogli bi pa navesti druge, in I sicer tehtnejše razloge, da je bila izpre-memba pri pokrajinski upravi potrebna. Radikali pa molče, ker jih je očividno sram povedali, kako so radikalni pristaši v Sloveniji intrigirali proti «prvemu članu radikalne stranke v Sloveniji« in koliko ie vredna volivna obljuba «Jutranjih No-vostis«, da bodo radikali ščitili za vsako :eno vsakega svojega pristaša, -f »Zmaga« radlkalcev. Radikali so v prvem svojem navdušenju nad številom mandatov, ki so jih bili dobili pri zadnjih volitvah, slovesno oznanjali celemu svetu zmago svoje stranke, kar jim ni bilo posebno težko, če pomislimo, da imajo gospodje popolnoma v rokah državni »Presbiro«, preko katerega telegrafirajo svoje »zmage« na državne stroške na vsa naša diplomatska zastopstva v inozemstvu in s temi v zvezi stoječe liste. Pa že hoče nesreča, da je nekaj zastopnikov tujih držav tudi v naši državi, ki vsi jako natančno berô naše časopise. Tako bodo ti gospodje brali Protićevega »Radikala«, ki piše o 'zmagi« radikalov med drugim, da pridobitev 20—30 mandatov še zdaleka ne poceni možnosti za sestavo nove vlade, pač за vidijo vsi, da je radikalna stranka dates v velikih škripcih, ker radikali sami ie vedo, kaj bi napravili, ker so danes v mrlamentu popolnoma osamljeni. Tako laleč so pripeljali radikalno stranko judje, ki hočejo na njen račun doseči uresničenje svojih osebnih ambicij in svojih osebnih materialnih interesov. + Pred novimi volitvami? Zagrebški »Jutarnji List« z dne 30. t. m. prinaša iz Bolgrada poročilo svojega poro-'evalca, ki se je razgovarjal z »ugledni-ui člani vlade«. Ti so izjavili, da je ideja 1 novih volitvah že dozorela v radikàl-ki večini in v sami vladi. Razpust novo-zvoljene skupščino smatrajo ti radikalni prvaki za najzrelejšo misel. O tom K> se vršili že dogovori med vlado in Predsedstvom ter dvorom. Gre le še za K ali bodo volitve vodili radikali sln-dipendent Labour Party«, skrajno krilo ^Delavske stranke«, katero je po gospodarskem programu čisto komunistično. * Sovjetska vlada in wnshigtonska po-«rodba. Sovjetsko trgovsko zastopništvo v Londonu poroča, da se bo sovjetska vlada udeležila mednarodne konference, katero sklicuje Zveza narodov v svrho poglobitve zadnje washingtonske morske pogodbe. Či-čerin je v imenu moskovske vlado izjavil, da smatra še vedno Zvezo narodov kot skupino izkoriščevalcev drugih narodov«. Vendar sc bo komisija udeležila konference, ker se bo tam razmotrivnlo tudi vprašanje omejitve vojno mornarice. Dr. Karla Verstovika zadnja pot. Maribor, 80, marca. Pogreb f dr. Karla Vcrstovška je bil veličasten. Bila jo prava slovenska narodna manifestacija. 2e pred 2. uro so se začeli zbirati pred \erstovskovo hišo in v sosednjih ulicah zastopniki vseh slojev slovenskega naroda ne samo iz Maribora in okolice, marveč tudi iz drugih raznih kraj;v Slovenije. Točno ob dveh popoldno so se pred pokojnikovo hišo pričele pogrebne svečanosti. Po obrednih molitvah je govoril pokojniku v slovo mariborski župan g. Viktor G r č a r, naglasujoč velike in nevenl jive zasluge pokojnikove za mesto Maribor. Posebej je povdarjal, da je bil dr. Verstovšek tisti, ki je s svojo odločnostjo ob provratu otel Maribor in prelestne Slovenske gorice materi Sloveniji. Pevski zbor Glasbene Matice je prekrasno zapel pesem: »Vigred se povrne«. Pogrebni sprevod iz Maribora na Po-brežje je bil nekaj iinpozantnega. Tako ogromne udeležbe ni nihče pričakoval. V sprevodu je bilo pet zastav in sicer dve orlovski (Trbovlje, Konjice), zastava Kmetsko zveze jz Ormoža, zastava izobraževalnega društva iz Lajtersberga in zastava kat. društva rokodelskih pomočnikov iz Maribora. Za zastavami so korakale številne organizacije in korporacije: župani, občinski odbori, okrajni zastopi, kmetijske podružnice, zadruge, šolske in usmiljene sestre itd. Nato je korakala četa Orlov pod poveljstvom br. Tratnika. Kondukt je ob številni asistenci vodil g. stolni prošt dr. Mate k. Krsto so ob obeh straneh spremljali po trije Orli, župani, zastopniki rojstne občine pokojnikove in zastopniki občin, čijih častni občan je bil pokojnik. Za krsto je š!a pokojnikova vdova s šesterimi otroci, škof dr. A. K a r 1 i n v spremstvu stolnega dekana dr. Tomaži-ča, veliki župan dr. Lukan, namestnik štajerskega velikega župana dr. Viljko P f e i f e r in zastopstvo ljubljanske univerze z rektorjem dr. Alešem U š e n i č n i -k o m na čelu. Nato je korakalo v sprevodu vodstvo SLS z dr. K o r o š c e m in prof. B. Remcem na čelu, poslanci SLS, mestni poveljnik polkovnik Miladinovićz zastopniki oficirskega zbora, orožniško poveljstvo, klub občinskih svetnikov SLS z dr. Leskovarjem, župan V. G r č a r z vsemi člani občinskega sveta, zastopniki Zadružne zveze, Zadružne gospodarske banke, nato pa številni zastopniki uradov, zavodov, korporacij, društev, ouein in pokojnikovi prijatelji. Med zastopniki občin smo opazili tudi zastopstvo ljubljanske mestne občine (obč. svet. gg. Pire in To k an). Bil je tako veličasten sprevod in tako ogromna udeležba, kaker je Maribor že dolgo ni videl. Po izvršenih pogrebnih molitvah na pokopališču v Pobrežju je stopil pred odprti grob načelnik SLS dr. Korošec in spregovoril naslednje besede: Nobeni zvonovi ne zvonijo danes, ki bi oglašali svetu, da polagamo zaslužnega sina slovenskega naroda v grob. In vendar gre od vasi do vasi, od mesta do mesta, žalostna vest: Ah, naš zvesti prijatelj in dobrotnik profesor dr. Karel Verstovšek si legel k večnemu počitku. Ob Tvojem grobu, dragi Verstovšek, žalujejo vsi oni, katerim si tako rad ■ omagal, kadar so prihajali k Tebi v stiskali in nadlogah. In prihajali so v dolgih vrstah in Ti jih nisi nikdar vprašal, od kod so in kam gredo. Pomagal si jim, ker ei bil Ti plemenit in oni potrebni. Ob Tvojem grobu plakajo danes tudi Tvoja žena in Tvoja deca. Videli smo, najtežjo si se ločil od njih. Z veliko skrbjo in žalostjo je ravno zadnjo dni Tvoje umirajoče oko počivalo na Tvoji obitelji, ki jo zapuščaš osamljeno, doloma še nepreskrbljeno, od katere se najmlajši še niti no morejo zavedati, kako neskončno dobrega očeta jim bodo danes pogrebci zagrebli v hladni grob. Ob Tvojem grobu stojimo v nemi žalosti Tvoji prijatelji, ki smo izgubili s Teboj zvestega, poštenega, nadarjenega druga in sodelavca. Ob Tvojem grobu pa žaluje danes tudi ves slovenski narod. Veliko si mu dal. Sicer si bil ubog celo življenje, ubog si rmrl, in dolgovi gledajo za Teboj v grob. A vendar si bogato dajal celemu slovenskemu narodu. Zajemal si iz bogastva svoje duše, zajemal iz svojega velikega, izredno dobrega in plemenitega srca. Mladini si bil učitelj, narodu si bil voditelj v politiki, kulturi in gospodarstvu. Zemlja, v katero Te danes polagamo, jo zemlja, ki si jo s preudarno odločnostjo in pogumnostjo Ti ohranil slovenskemu narodu. In prvi organizaciji slovenskega šolstva v naši novi državi si bil Ti oče, kar bo naša kulturna zgodovina na veke hvaležno zaheleževala, četudi je sedanjost o tem molčala, Dragi Verstovšek, mi sc sedaj poslavljamo od Tebe, in ko bodo prve grude zemljo padale na Te, bomo zapustili Tvoj grob. Ne iz nehvnležnostl, nego ker moramo naprej za svojimi cilji. A to Ti obetamo, da bomo na svojih potih nosili Tvoj vel vzgled seboj: Ljubili in delali bomo do zadnjega vzdiha za svoj dragi slovenski narodi Sla-,-a Verstovškul V imenu Orlov Je govoril poslovilne be*j F.ede predsednik Orlovske podzveze dr. J.i B a s a j. Zbor Glasbene Matice je z znano! preciznostjo zapel »Blagor mu«. Milo se nam je storilo pri srcu, ko emo pokojnemu prijatelju v slovo vrgli na krsto prst domače slovenske zemlje. Zlasti emo obmejni Slovenci prebridko občutili, da Rmoj zagrebli enega prvih in najboljših slovenj skih sinov. Slava dr. Verstovškul J» — Mr. N. B. Jopscii, profesor slavietlkčf na londonski univerzi in dober pozr.avatelj našega jezika in naše književnosti, se j? pripeljal v Ljubljano, kjer se namerava ђ svrho študij muditi par tednov. ~ Informacije o Jugoslaviji v inoteift« stvu. V zagrebški »Riječi« smo našli dopkij njenega sotrudnika v Londonu, ki svojemu listu piše, da je on posredoval pri ugledni angleški reviji »Saturday Review«, da bo? ta revija poslej prinašala točnejše podatka o stanju zlate podloge naše Narodne banke^ kakor pa je to razvidno iz izkazov Narodni banke same. Omenjena revija je po trditvi dopisnika »Riječi« res priobčila v naslednji številki »boljši« izkaz — menda celo boljši kakor Narodna banka sama. Na to okolnost se opirajoč naglaša »Riječ« važnost naše in4 formativno službe v inozemstvu. — Mi važ-j nosti »informativne službe« v Inozemstvu ne podcenjujemo, smo pa skromnega mne--nja, da mora biti ta »informativna« služba' resnična, sicer izgubi v kratkem času-vsako vrednost. Za točno »informacijsko* službo: v inozemstvu pa so najmanj prikla-, dni vladni strankarji in če pojde po sreči/ bo tej vladinovski »informativni službi« -U kmalu odklenkalo. — Dr. Kumnnudi — profesor. V raznilî listih beremo, da je Nj. Vel. kralj potrdil zo-petno imenovanje bivšega finančnega minti stra dr. Kumanudija za vseuciliškega profe-' sorja v Belgradu in sicer za stroko administrativnega prava. Sedaj res ne vemo: АЦ je bila pod ministrovanjem dr. Kumanudija naša drž. uprava zato tako slaba, ker je g^ dr. Kumanudi profesor, ali pa je zato tako slaba, ker so za nič njegovi učenci (po prêt govoru, da jabolko ne pa ie daleč od dre« vesa). — Brezžični brzojavni postaji v Slo« veniji. Nedavno tega so poročali listi, da se ustanovita v Sloveniji dve brezžični postaji; in sicer ena v ljubljanski okolici, druga pa blizu Maribora. Kolikor smo mogli doslej zvedeti, bo stala ljubljanska brezžična po-' staja blizu Babne gorice, t. j. med Lavrico in Škofljico, ali pa v bližini Trzina. Prvotni načrt, zgraditi brezžično postajo poleg Pre-serja blizu Žalostne gore, se je opustil. Upanje je, da se z zadevnim prvim delom prične v bližnji bodočnosti, — Državnim nameščencem in železni* čarjem. Resolucije, sprejete na protestnih shodih dne 11. in 16. t. m. so bile takoj po shodih odposlane vladi v Belgrad. Na svoji zadnji seji dne 27. t. m. je akcijski odbor državnih nameščencev in železničarjev razmišljal o nadaljnjih korakih in sredstvih glede popolne izvedbe teh resolucij s strani vlade takoj po konstituiranju parlamenta. Posvetovanje se je sukalo največ o podrobnih pripravah za našo akcijo, ki bo dala resolucijam primeren povdarek, če bo treba. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki jih pa ne moremo objaviti, ker manjka prostora. Z odločnostjo in edinstvom moramo napravili naši beračiji skoraišen konec. V tem znamenju — veselo veliko noč. — Akcijski odbor. — Prostovoljno gasilno društvo t Blatni Вгет<н rici priredi letos vrtno veselico dne 3. junija. Zato naproša vsa okoliška gasilna dru&tva, da na to n»-deljo ne l>i prirejali svojih veselic. — Tatvino in vlomi. Posestniku Ivanu Lovšin*, v Ribnici je bilo ukradeno 0800 K. — V vlaku Je bil Alojziji Friedman iz Sofijo med Mariborom in Poljfanami ukraden kovček, v katerem je bila hranilna knjižica komunalne banke na Dunaju z vlogo 23,170.000 Ka in nekaj perila. — Predrzen lopov, Ivan Novak iz Mirne na Do» lenjskem je nabil nekega premožnega srbskogs kmeta v hotel Marlnković v Belgradu, ga tam omo« til s kloroformom in mu vzel 27.000 Din. Ob odhodu iz hotela je še naročil hotelskemu slugi, naj njegovega sostanovalca čez por ur zbudi. Nato Je odSel, si kupil novo obleko in lcovčeg in vzel vozni listek v Sombor. Toda v tem eo kmeta probudill in zvedeti za Novakov zločin. Polletja gn je zasačila na kolodvoru baS v trenolku, ko se je hotel odpeljati. Pri nJem so našli šo 20.000 Din. Ostalo Je bil porabil ra >obnovo< svoje zunanjosti. — Ustrelil eo Je v Osjeku 27 letni oïenjenf trgovski potnik Karel Beissmann. Knj gn je gnalo v smrt, ni znano. — Čevlje kupujte od domačih tovaree tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova ce. sta štev. 1, 3322 Stran 1 SCOVEïTEC, »ne W. marre* тезв. et® V. тк Gospodarstvo. g Devizni trg. Vsled velikonočnih praznikov rïeraj zagrebška borza ni poslovala. V prostem prometu so se vsa tuja plačilna sredstva na škodo dinarja silno ojačila. Tendenca gre navzgor. g Naše novo posojilo v Franciji. V Parizu se •odijo že delj časa pogajanja o najetju ni v-.'ga posojila v iznosu 800 milijonov francoskih frankov. Kakor poročajo listi, eo ta pogajanja ugodno uspela in posojilo dobimo. Izmenjava ratifikacij bo že prihodnji teden v Parizu. Tristo milijonov francoskih frankov je približno 1800 milijonov dinarjev. — Demokratski listi naglašajo, da to posojilo ni uspeh radikalne vlade, niti ni posojilo v pravem pomenu besede. — Mi bi pa pripomnili, da tako kot nismo aaupali v demokratske transakcije na zunanjem trgu, v ravno isti meri nimamo vere v delo radikalov. g Ceškosluv&Hka strojna industrija na Finskem. Poslednji dogodki na NemSkem so omogočili češkoslovaški industriji konkurenco z nemško Industrijo na Finskem, ne kar se tiče cen, ampak kar zadene dobavo in dobavne ugodnosti. Čer,:i industrijci se trudijo, da bi ee ustanovil na Finskem češkoslovaški konzulat Obrnili so se na ministra za zunanje zadere, da bi tam ustanovil konzulat ali pa nemudoma poslal tja konzula, zakaj sicer je nevarnost, da bodo Cehi izgubili priliko, ki se jim tako lepo sama >d sebe ponuja. g Vzorčni velesejm т Padovi. Trgovska in obrt-ttlSka zbornica v Padovi priredi kakor vsako leto tudi leto» vzorčni velesejm, ki se bo vršil od 1. do 15. Junija Obrazci za prijave, pogoji, cene za prostore ln druge podrobnosti eo Interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. g Poljska prodaja premogovnike v Gornji Šle-alji. Poljski minister za zunanje reči je podpisal pogodbo glede izkoriščanja bogatega premogovega ozemlja v Gornji Sleziji mednarodnemu sindikatu. Ta koncesija se razteza na najboljše premogove Tudnike poljskega ozemlja v Gornji Šlezlji, ki dajo lahko na leto 1 milijon ton premoga. g Češkoslovaški izvoz v mesrcu februarja. V februarju t. 1. Je znašal češkoslovaški izvoz 8 milijonov 976 818 stotov ter 437.074 komadov blaga v Trednoetl 878 milijonov 869.708 č. K. Medtem ko je niašal izvoz v januarju 7 milijonov lr4.596 stotov ter 259.112 kosov v vrednosti 776 milijonov 194.949 i. K., se kaže v februarju plus 1 milijon 868.222 stotov blaga ter 97 milijonov 174.759 č. 4. g Šnmska uprava v Boh. Bistrici razpisuje v svojem področju 2635 plm mehkega lesa, 330 prm lubja, 11.500 prm bukovih drv poleg nekaj bukovih hlodov in mehkih drv v 8 skupinah na panju. — Ponudbe naj se vpošljejo do vštetega 12. aprila t. 1. opoldne na upravo, ki daje vsa potrebna pojasnila. 1857 gNemška zunanja trgovina je nad vse pričako-«ranje pasivna. Za leto 1922 izkazuje Nemčija za 8.2 miljardi zlatih mark pasive. Strokovnjaki so mnenja, da Je tak primanjkljaj nemške zunanje trgovine komaj verjeten. lj Ata »Narod« ln з-napređni blok«. Včeraj popoldne so se naš ata strašno dol- fjočasili. Giht jih je tri in revmatizem jih je omil, da tudi najdebelejša flanela ni nič pomagala. Zato so stopili blizu okna do stene, kjer je visel barometer, in so začeli bob-oati po njem s palcem in s kazalcem, da bi živo srebro spravili v višavo in si tako olajšali svoje bolečine, pa ni šlo in ni šlo. Ker so pa atu vsi zdravniki nasvetovali, naj se le pregibljejo, če jih v nogah in v rokah in v glavi »vleče«, so se vendarle spravili počasi in Tivoli spazieren. Oprezno se zibajoč, zibka-sem — zibka-tja, so pridrsali do železniške proge in Tivoli. Takrat pa zasli- šijo divjo, bučno muziko. Ata so kar oživeli, tako sladki spomini na davna otročja leta so se jim vzbudili, ko so se vozili za dva solda kar celo popoldne nm Ringel-spiel. Zavili so v smer divje, bučne muzike in obstali so pred prvo »komedijo«. >Le noter gospodje, le noter«, se je drl hripav glas, »hereinspazlert, meine Herren!« — To bfc je atu že dobro zdelo, ko so slišali: »meine Herren!« — »Tukaj vidite največje kače tega sveta in najmanjše ljubljansko žemlje, vse zverine in vse tatove in lumpe v vosku!« — Ko so ata to slišali, jih je takoj obšla čudna misel, če ni tam noter v vosku tudi kakšen »ovaj...«, ampak o pravem času so atu take pregrešne misli prešle, ker so videli v bližini policajsko kapo, — ampak radovednost jim je le porinila noge naprej do hripavega gospoda. »Kar noter, gospod, kar noter,« se je priklonil hripavi vrat in pošepetal atu na uho, da je v »kumedijl« še ein separiertes Kabinett filr die Herren. Ko so sta to slišali — to jih je bilo treba videti, raj veste, naš ata, liram ...! In mimo vseh zavoskanih lum-pov in tatov so jo drsali kar v separiertes Kabinett fur die Herren, pričakujoč tam velikanskih senzacij. Pa ni bilo nič, prav nikjer nič! Vse pusto in prazno, kakor je moralo biti ob začetku stvarjenja, nikjer nič! Ata gledajo, iščejo, stikajo s palico, popravljajo špegle, pa nič, nikjer nič. Iz zadrege jih je rešil sluga s kapo z zlatim robom, ki je atu skrivnostno pokazal čisto majhno škatljico. Ko so ata hoteli škatljico odpreti, jih je zlati mož opozoril, da naj še nekaj malega dodajo, In ko so ata poravnali, so smeli odpreti škatljico in so gledali, kje je vsebina škatljice — pa nič, prav čisto nič! Pa so vprašali ata že precej jezno: »I, kaj pa je tukaj notri?« — »Ali ne vidite? Tukaj notri je cel ljubljanski napredni blok, cel blok!« — Š pogledom, jeznim, da bi se kvadratni škorenj nad njim spodtaknil, so ata sikali: Pro-kleta banda, klerikalna! — Ir, ko so zvečer sedeli pri »Mačku«, so ves čas masirali z mrkim pogledom svojo v flanelo zavito levo nogo in zabavljali na — klerikalce ... lj Portugalski konzulat т Ljubljani. Vlada portugalske republike ustanovi za slovenski del naše države svoj konzulat v Ljubljani in je ravnokar imenovala našega someščana g. Dragotina Štrucelja, ravnatelja del. družbe »Balkan« za honorarnega konzula. Pisarniški sluge južne in državnih železnic ter javnih uradov se naprošajo, da se gotovo udeleže glavnega sestanka v sredo zvečer v Rokodelskem domu. Poročata državni poslanec tov. Gostinčar in ' vladni računski svetnik Pire. Začetek točno ob 7. zvečer. — Odbor. lj Roparski napad v Woliovi ulici. Včeraj popoldne med 4. in 5. uro so vdrli v Wolfovi ulici štev. 10 v stanovanje III. nastropja trije maskirani zločinci. V stanovanju sta bili dve ženski, ki sta pričeli kričati na pomoč. Zbrala se je takoj velika množica ljudi, nakar so zložinci ne-opaženo pobegnili. Policija jih zasleduje. lj Šentpetcrsko prosvetno društvo se vdeleži velikonočne procesije pri sv. Petru. Zberemo se ob petih ob škofijskem vrtu za društveno zastavo. — Odbor. lj Stolna prosveta se udeleži velikonočne procesije v stolnici ob 4. uri. Zbirališče članov in članic pred zakristijo. Člani, skrbite za številno, častno udeležbo! Povabite k seji tudi prijatelje-somišlje-nike. lj Zveza služkinj ima v ponedeljek, dne 2. aprila v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 4 ob pol B. uri popoldne sestanek. Služkinje se vabijo, da se ga vdelele v obilnem številu. 11 Povodom sestanka Zveie bivših satezijansklk gojencev na velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila, vabimo slavno občinstvo, vračajoče ne z običajnih izletov na zabavni večer v Mladinskem domu na Ko-deljevem. Igra godba pod vodstvom g. kapelnika Fran Dolinarja. Vstopnina 3 Din. lj Na izrecno željo občinstva priredi v torek, dne 8. aprila 1923 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela >Union< v Ljubljani vojaški hudožeetveni kozaški zbor >Kubanj« pod upravo svobodnega umetnika S. G. Sokolova drugi in poslednji koncert po popolnoma novem sporedu. Cene prostorom po Din 25, 20, 15 in 10; dijaki in vojaki Din 5. Predprodaja vstopnic v kavarni »Zvezdac od 10.—12. ln od 5.-9. ure. — Direkcija. 1846 lj Na zborovanju »Društva trgovskih In industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani« v četrtek, dne 29. marca 1923 sta bili sprejeti sledeči resoluciji: 1. Na današnjem zborovanju zbrali privatni nameščenci vseh panog energično protestirajo proti temu, da trgovska podjetja svoje nameščen-stvo v pretežni večini tako sramotno nizko plačujejo in pozivajo vse merodajne faktorje, da store vse potrebno, da trgovski nastavljenci pridejo do opet. zahtevane kolektivne pogodbe, da bodo ti naši tovariši Imeli zasiguran vsaj eksistenčni minimum in tako lahko živeli vsaj približno človek л iostoj-no življenje. Zborovale) izjavljajo nadalje svojo popolno solidarnost s trgovskimi nameščenci, katerih težnje bodo vedno in vsakem oziru podpirali. — 2. Na današnjem zborovanju zbrani nameščenci vseh panog poživljajo Gremij trgovcev * LJubljani, da na ra\ i glede plač nameščencev tnrilka Ivan .leia čfu v Ljubljani red, Up,- bo dosedpnji prejemki nameščencev te tvrdke sramotno nizki. Večina stav-kujočib nameščencev te tvrdke je sicer pod pritiskom razmer poprijela zopet za edlo, veriar je že Mtnvka sama zadosten dokaz, da so razmere pri tej tvrdk nevzdržne. Izjavljajo nadalje popolno solidar-kom razmer poprijela zopot zn delo, vendar je že z nameščenci tvrdke Jclačin, katerim bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsak las na ra?polugo. lj Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo, dne 1. aprila in ponedeljek, dne 2, aprila, od 15. do 19. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prestd. Se priporoča Vekoslav D o 1 n i č a r. (1880) lj Praznenje stranišč in prevažanje smrdljivih tvarin skozi mesto. Nedavno je magistrat po listih opozoril javnost, da je vožnja gnojnice po mestu dovoljena le med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Ker ima pa obstoječi ljubljanski cestno-policijski red v § 103 strožje določilo, ostaja tudi zanaprej pri tem strožjem določilu, t. j. da se smejo stranišča prazniti iii prevažati gnojnica ier drugi smrdljivi in ostudni predmeti le med 11. nro zvečer in 5. uro zjutraj. Protiravnanje se policijsko kaznuje. lj Policijska kronika. Čevljarju Karlu Kovaču je bil ukraden 8000 K vreden površnik. — Služkinji Josipini Stare je bila na Vodnikovem trgu ukradena ročna torbica. Cerkveni vestnik. c V stolni cerkvi sv. Nikolaja je Vstajenje danes popoldne. Ob štirih se začno molitve, nato procesija z Najsvetejšim mimo škofije in po Mestnem tegu, Te Deum in blagoslov. Igra godba dravske divizije. — Jutri iia Veliko noč ob poldesetih pridiga, nato slovesna pontifikalna sv. maša, na koncu papežev blagoslov. c Pri sv. Petru je red za veliko soboto in nedeljo ta: Vojaki, ki so prvič po vojni včeraj pri božjem grobu stali na častni straži, se menjavajo za stražo dopoldne vsake pol ure po štirje, popoldne po šest. Tudi za procesijo gre častna četa in vojaška godba. — Blagoslov jedil je ob eni v mestni ubožnici in pri sv. Krištofu, ob pol dveh pri sv. Križu in v Ud m atu pri Prusniku, ob dveh na Selu v Karmeličanski cerkvi, ob tričetrt na štiri v invalidskem domu, ob štirih v župnijski cerkvi. — Veli-a адаам—аивк тазав «дшу konočna procesija: Ob petih slovesne jutranjice, ob pol šestih vstajenje. Procesija pojde te cerkve pa sv. Petra centi v Skofjo ulico, po Prisojni ulici na Ahacljevo cesto ln po Zaloški cesti nazaj v cerkev. Hišne posestnike in stranke v imenovanih ulicah prosimo, da po možnosti razsvetle okna. — Velika nedelja: Zjutraj ob petih prva »v. mafia, pri av. maši ob Šestih poje pomnoženi pevski zbor (50 pevcev) velikonočne pesmi. Pri slovesni sv. maâi ob devetih: Ziegelmeier, Mlsea: coeli enarrant, gra-duale in ofertorij Gruberjev, intreit in communie koralno, Tantumergo Gollerjev. — Popoldne ob četrt na tri potresna proce ijr po sv. Petra cesti, Wolfovi ulici na Kongresni trg. Po opravljeni po-hožnosti procesija ne gre nazaj, ampak se razide. — Litanije in blagoslov v župni cerkvi ob štirih popoldne. e Vstajenje v Križankah Je danes ob pol 8. uri zvečer. Sprevod se začne pomikati po končanih molitvah okrog 8. ure in sicer po Valvazorje-vem trgu, Emonski in Cojzovi cesti, nato zavije po Bregu v Križevniško ulico in gre čez Valvazorje» trg zopet nazaj v cerkev. Moška ln mlarenlška, kakor tudi dekliška Marijina družba se udeležita procesije korporativno z zastavama. Želimo, da ae udeležite procesije kolikor največ mogoče s prižganimi svečami. — Pri procesiji sodeluje polno številna vojaška godba. c Petje pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pri vstajenju in darovanju veliko soboto se bodo pele Ocvirkove, Vavlmove, TChroiyvo ii. Grumove velikonočne pesmi Sattneri Te De-j^ijPichert: Kegina coeli; Foerster: Таадш cr>>L. — Velikonočno nedeljo ob 10. uri: Saiîuw: Missa Serapiiica; Graduale ln se-kvenca Foeru.erjeva. Vs« se do pelo s spremljeva-njem orgelj in orkestrom. Scntpcterski Crel poziva svoje člane, da «e polnoštevilno udelele (v civilni obleki) današnje procesije. — Zbirališče med mežuarijo in župu' ščem. Turisti' a ii sport, T. u. SV. MHnrhcn v. 1SG0 : Ilirija 1. in 2. aprila. Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za gostovanje izvrstnega monr!:ovsl: ya kluba, je priredila Ilirija predjirodojo vstopnic pri tvrdki J. Goreč, pnlaSa Ljubljanske kreditne b-.rnke. Znižane članske ln dijaške vstopnice se izdajajo edinole r predprodaji. Opozarja se nadalje, da je dostop na igrišče brez vstopnice strogo zabrar.jen. Izvršujoči člani nogometne sekcije, ki so edini oproščeni vstopnine, morajo dvigniti prost? vstopn'ce proti predložitvi legitimacije v predprodaji. Poizvedovala. \ Oseba, ki je v četrtek, 29. t. m popoldne f vlaku kamniške železnice namenoma ali pomotoma vzela zavitek z vsebino čevljev in drugih reči, se naproša, df\ stvari vrne gospodu, ki Je dotično dvojico opozoril, da vozi proga proti Kamniku in ne na Zidani most; ker je oseba znana, zato se naproša, da vrne stvari un naslov: I. B., poštnoležeče Kamnik. V nasprotnem slučaju se stvar izroči sodišču. UME Ml PETE № GUMENE POTPLATE cone!« In IraJnIJe ao haker usnane! Najbolje varstvo proti vlagi 1 mraza I вгашвк? is:;.-. Sprejmem 1 gospoda NA STANOVANJE. — Ljubljana, Reber št. 3, II. nadstropje. 1874 Viničarja ELEKTRARNA ŠKOFJA LOKA in okolica, d. d. v Škofji Loki, je sklenila na občnem zboru dne 25. marca t. 1. IZPLAČATI sledeče dividende za 1. 1922: za navadno delnico po 4 Din, za prioritetne delnice po 6 Din na dcl-nico, izplačljivo od 10. aprila 1923 do 9 aprila 1926. — Dividende, ki se ne dvignejo do 9. aprila 1926, zapadejo. — Dividende se izplačujejo v pisarni elektrarne v Škofji Loki, Spodnji trg št. 57 , ali pa pri Okrajni hranilnici in posojilnici j v škofji Loki. PREDSEDSTVO. OŽenjencga brez. otrok, srednje starosti, pridnega, poštenega in pa zanesljivega, sprejmem v trajno »lužbo na večjo vino-gradno posest na Dolenjskem. Ponudbe na upravo Hita pod šifro «Vlničar 1838«. ~~ SPREJMEMO Sva mlajša delavca krojač! in kbojačsces v trgovino in DVE DEKLETI različno delo r hiši. — SEVER & KOMP.. Lhibljana, Wolfova ulica 12. 1783 na VELIKI PONEDELJEK, t. j. 2. aprila na LAVERCI PRI. OGR1NU ! — Točila bova najfinejša vina. Na razpolago bodo dobra topla in mrzla jedila. — Začetek ob 3. uri popoldne. — K obilni udeležbi vljudno vabita IV. in FR. DOLŠAK. Kupimo 10 starih, še rabnih Ponudbe sprejema: «pošta LJUBLJANA ŠT. 4«, Kopitarjeva ulica. 1877 Vajenca ca ŠPECERIJSKO trgovino v Ljubliani TAKOJ SPREJMEM. — Ponudbe pod šifro «VAJENEC 1774« na upravo lista. Gospodično Inteligentno in pridno, ki si želi družinsko življenje in ki bi prevzela vzgojo 3 otrok, 4—8 let starih, IŠČEM. . Prednost ima trgovsko naobražena. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in po možnosti s fotografijo na «POŠTNI PREDAL 3« v CELJU. 1753 Razpošiljam vsakovrstne krojne vzorce za dame in gospode po poljubnih slikah, Kroje izdelujem po doposlani meri in po serijah normalnih mer. Naročene vzorco ■ izvršim v štirinajstih dneh. I ALOJZIJ KNAFELJ, ' strokovni učitelj za krojaltvo, LJUBLJANA, Križevnlika al. it. 2, L nadstr. Iščemo energičnega, izvedenega lovskega in gozdnega čuvaja. Prošnje je poslati na Gozdni urad v Opîotnici. .W SPREJMEM dobro izurjeno pletilko na stroj MARTIN MAHKOTA, Ljubljana 7, Spodnja šiška. 1850 Gospodično sprejmem na lepo stanovanje z zajuter-kom. Naslov pri upravi lista pod št. 1801 PRODAM dobro ohranjen PGST.Sln! ïr.Qîor (D.OJ.) in koio. Poizve se: Kopitarjeva ulica št. 4, gostilna eiNKOLE. имвввпвавзвЕшввшвшвввввЕва IS lepo, novo zidano. Obsega: 2 sobi, ? kuhinji s štedilniki, klet in druge prostore. Vodnjak, vrt in njiva pri veliki cesti in tovarnah blizu Maribora. Zelo ugoden nakup! — PODLIPNIK. TEZNO štev. 37, Maribor. 17« Zastopnike SPREJMEMO v vseh krajih Slovenijo pod ZELO UGODNIMI pogoji. — Pismene ponudbe na GLAVNO zastnpstvo L'Union, franc, zavar. družba, LJubljana, Sv. Petra cesta »t. 33. 1826 Meblovano sobo ODDAM dvema gospodoma. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 1862, V NAJEM ODDAM manjše posestvo na Gorenjskem. Ponudbe: LJUBLJANA, lu.,m( Pul,ûaL TJ. lblOj Kupim vrtalni stroj (BOHRMASCHINE) za kovaško obrt. — Ponudbe na ANTON MANDELJC, kovaški mojster, Dvorska vas 24, p. Begunje p. Lescah, Gorenjsko. 23 kubičnih metrov smrekovih tramov PRODAM. - IVAN KIC, Viškavas 24 p. Mirnapeč, Dolenjsko. 1861 Absolvent ir i. trgovske »ole v Ljubl|ani, zmožen vseh pisarniških del, IŠČE SLUŽBE v kakem večjem, najrajši usnjarskem pod-fctiu. Naslov ori uoravi Usta pod it. 1804 Knjigovodja bilančnik perfekten, г večletno prakso in najboljšimi referencami, IŠČE MESTA. — Ponudbe na upravo lista pod «AGILEN«. Vrtnarji pozor ! Večje število LEPIH in ZDRAVIH ' cipres je naprodaj' Naslov nove uprava lista pod it. 1756.1 Zamenjam dobro idočo starinsko URO-REPET1RKO s stekleno omarico, za dober PRIZMA-DALJNOGLED s povečanjem od 6—12 krati ura se nahaja v Ljubljani. ANTON KOVAČIČ, gostilna pri «Lipi*, Pilštanj pri Rejhcnburgu. Velik vrt ograjen, ODDAM TAKOJ V NAJEM. Nnslov pove upravništvo «Slovenca« nod «fro «VRT 1879«. z GUMIJEVIMI kolesi, dobro ohranjea, sc radi selitve takoj proda. — se v Konsumnem društvu na Dunajski cesti štev. 36. 177{ Ježice, SMREKOVO ČRESLO, MEZDRO, ARO« VICO, ŠETINE, ROGOVE, kupuj» DION. DRUŠTVO ZA PROMET SIRO VINA, Zagreb. 186' Zamenjam hišo v LJUBLJANI s trgovskim lokalom -radi bolezni — s kakršnimkoli POSEST VOM ali GOZDOM pod zelo ugodnim pogoji. — Ponudbe pod «VDOVA« oi anončni zavod DRAGO BESELJAK « I DRUG, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. POHIŠTVO! Kdor si želi nabaviti trpežno pohlitvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, k«hin|. sko in pisarniiko opravo, it trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KREGAR, it. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAHI 1858 Enonadstropna HIŠA pol ure oddaljena od glavnega kolodvora v Ljubljani, z vodovodom, elektr. razsvetljavo, obširnim vrtom, JE NAPRODAJ. Kupec dobi takoj stanovanj». Več povedo na SELU, MOSTE itev. 43/1. 1848 NAPRODAJ JE manjše posestvo oddaljeno pol ure od žel. postaje na Dolenjskem, obstoječe ii zidane hiie, poleg rodoviten sadonosnlk in z deteljo ob-sejano zemljišč«. Redi se 1 krava. Cena 13.000 Din. Naslov pove uprava Usta pod vUko Ite 1842. IIIBIIIIBIIII Prodam paviljon na LJUBLJANSKEM veleaejtnu, zidan, velikost 4X4m, NAJLEPŠI PROSTOR, pripraven za RAZSTAVO in PISARNO. Ponudbe na npravniitvo lista pod šifro «PAVILJON 606«. 1807 Direhtno zastopstvo leveroamerUkih tvrdk za razne izdelke ■H pridelke, kot AVTOMOBILE, MEHANIKO, ORODJE, MANUFAKTURO itd, i bposluje odgovornim interesentom к Hmerlcan d. z aÉ z. LJUBLJANA, Beethovnova oL 10. Afiliirani zavod: Jngotlav American Corporation, New York. 1784 PRODAM akoro nov čevljarski stroj,Cilinder' po aelo ugodni ceni. — Naslov pove upravniStvo lista pod itevilko 1744. Prodam 1 kočlJoT \ BREK, skoro novo, 1 nov dvovprežni VOZ in 2 LAHKA VOZA. — IVAN PRETNAR, Zabreznica, p. Žirovnica na Gorenjskem. 1793 HIŠA na prodaj! obstoječa iz 4 stanovanj z električno razsvetljavo, pri glavni cesti, 10 minut od mesta Celje, zraven nad 1 oral vrta in njive, pripravno za obrtnika ali pen-zljonista. Cena Din 275.000. Več pove J. WERBNIK, tesarski mojster, GABERJE šlev. 134, Celje. 1778 Zamenjamo gnoj za slamo. I. AVGUŠTIN, SP. ŠIŠKA — Sv. Jerneja cesta štev. 231. Občinski lov v Kranjski Gori se bode DAJAL potom javne dražbe dne 23. aprile ob 10. ari dopoldne pri okr. glavarstva v Radovljici za dobo 5 let V ZAKUP. P. a. lovci «e opozore na izredno priliko, ker je lov zelo bogat divjih koz (gamsov), divjih petelinov, ruievcev itd. 1896 2 posestvi naprodaj ! enrolnu od tetfa ie 2 orala t°- UldlUV, xda, Up sadonosnik. — Njive obsejane, hite ln hlevi v dobrem stanju z orodjem za K 800.000. — Pismene ali ustmene ponudbe na M. ERTL, Sv. Mar|eta na Drav. Polju, ali na ERTL, Vič IL 12 pri Ljubljani. 6 П1*91(111 °° teŽ» « orale njiv, UldlUV, (obsejanih), pol orala debelega smrekovega leaa za posekati, 1 krava in gospodarsko orodje, cena K 700.000, Ponudbe na franc ERTL, posestnik na Dobrovcih, p. Hoče p. Maribora ali na ERTL, Vič 12 p. Ljubljani. Prodam ceno: 2 polkriti KOČIJI, 1 LANDAVER, 2 tovorna VOZA — v«e v dobrem stanju. Ogledati jih je: Kolezij&ka ulica 20, Ljubljana. 1317 Trgovino VZAMEM V NAJEM e stanovanjem brez inventarja na prometnem mestu. • Ponudbe prosim na upravo «Slovenca« podi «TRGOVINA 1779.« Prodam konja tri leta starega. Polzve se: 6L Vid nad Ljubljano, hišna Itev. 36 ali ANTON BELEC, naaproti cerkve. 1720 Velika zaloga . raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, Lesenih vozičkov na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnev-natika na debelo in drobno, pocenil — Sprejemajo se tudi vsa POPRAVILA. »Tribuna« 0S voritir £ lelov, Ljubljano, Karlovaka cesta It. 4. Prodam trgovino MES. BLAGA in DE2EL. PRIDELKOV TAKOJ pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe prosim na opravo «Slovenca« pod Miro: «TRGOVINA 1780«. Več malo rabljenih otroških vozičkov POCENI NAPRODAJ. -Ш. LJUBLJANA, Zvonarska ulica 1, ) ) Fran Fujan hrovsKl mojster C 31Мц МаШШвп№. ! J itvrSuje vsakovrstna nova krovaka ( > dela s koranitom. eternitom. skalco, « J opeko, lepenko in lesnim cemea- I tom itd. j Sprejema popravila raznih starta f ' streb. Na zahtevo tudi zalaga s : J zgoraj navedenim blagom. C 3 Delo preizkušeno, solidno in po £ najnižjih cenah, • ... v .J. . . * V. * ... » *-■» ,--. ^ ,—. ,—» V,-* PRODAM te proste roke hišo v Sp. Kašlju štev. 22 z gospodarskimi poslopji (hlev, skedenj, svinjaki) vse v prav dobrem stanju. K hiši spadajo travniki ln njive, In nekaj gozda. Več pove; TEREZIJA SLUGA, Sp. Kašelj, p. D. M. v Polju. NOVA, ENONADSTROPNA hiša na škofeljcl leteča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 9 minut, z dvema stanovanjema, od katerih je eno takoj na razpolago, ie NAPRODAJ. Hila je pripravna ||||||ШШ1|||11|1Ш1111:Ш111Н1Ш1111Ш1Ш1ШШ11П1Ш SEMENA, vrtnice in sadno drevje so dobe pri «VRT«, D2AMONIJA IN DRUGOVI, dr. z o. z. Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte CENIKI Za vse izraze sožalja povodom smrti Petra Štempiharja se prisrčno zahvaljujemo. KRANJ, 29. marca 1923. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem, ki ste nam ob bolezni in bridki izgubi naše nepozabne prijatel|!ce, gospe Julije Sfor na katerikoli način pomagali, ali nas tolažili, izrekamo stotero zahvalo. Posebno t« zahvaljujemo gg. prol. dr Slajmerju. dr. Kenzu in čč. sestram v Leonlšču za njihovo neizmerno požrtvovalnost in ljubeznivost. — Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem prekranih vencev ln šopkov. _ Bog povrni vsemi Ljabijeaa, dne 29. marca 1923. žalujoči. Kr. Holandskl Lloyd Redni brzi poštni parnimi od Amsterdama in Cherbourga za Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, in Buenos Aires. Vsa potrebna pojasnila daje KR. HOLANDSKI LLOYD. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: JUGOSLAVENSKA BANKA Zagreb, B-cesta 33. Brzoiavnl naslov; „Reallojrd" Zagreb. — Telefon: 24-66. Glavno zastopstvo sa Slovenijo: LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 26. Lepo posestvo z vsemi gospod, poslopji DAM TAKOJ V NAJEM pod ugodnimi pogoji Sestoji iz 5.81 ha njiv, 6.33 ha travnikov, 2.69 ha pašnikov in 82 a vrta. Goved se lahko redi 16—18, ovac 50—100 glav. Stelje in drv dovolj. Posestvo je v najboljšem stanju in v lepi, solnčni legi. Najemnik mora obdelovati sam s svojo družino. Naslov pri upravi luta pod itev. 1457. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trn 15 priporoča svoj« zalog« dežnikov In solnftnlkov in sprehajalnih palic. PenrivilitstMii uliisoi Ш131, podgane, stenice, š£ur№ o ve» golazen mora poginiti, ako porab) iatr moja n&iboii« preizkušena in aploèno hvaljena sredetva, Pot proti poliakim in hiinim miiin K », r.n podgane K 18. c» деогке K so sa at.-nio« K 98 unid.valeo moljev K 10 in 30; proti mrâeeom K 10 in 20; ma/.ilo proti nftom nit ljudeh li 10 — ; in il vint K 10—; za uši v obleki in pertln K 10 m 30; proti mrSean na sadlu in z.lenjadl proti mravljam 10 in 30 K. L'oeil in po povetio Znvo.i /.h ekaport I. Jiin er, Pelrlajssa ni. 3. Sigreb 32. Trgovcem pri večiem odjema popu.t. s prvovrstnim blagom, se obrnltf na naslov: FH. P. STARE slikarski mojster, Ljubljana, Horijanska nlica St. 16, ojHSBiiimjHH Cenj. občinstvu priporočam svetovno snane šivalne stroje GRITZNER v vseh opremah za rodbinsko in ofertafl rabo ter v*e posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri JOS:? PETEUNC, ШШВШЈАЈЧД, Sv. Peti» caeic 7* Poduk v veseuju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebS6.ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliKo in malo. Večletna garancija. Cene najnilje. Ravnokar došlo: pomladanske pf Ш' novosti il. ŠIfiHOVIC naslednik И. SOSS Ljnbl.nna iUestni trn 19< Semenski oves GRAHORA, domača DETELJA in LUCERNA se dobi pri FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. 1728 Izolačne plošče, Izolačno zmes, Ceresit in Watproof, Portland-cement, 2ivo apno, Opeko zidno in strežno, Alabaster-gips, Ruberoid, hamburški, Streino lepenko, Lesni cement (smolo), Strežni lak, Katran in karbolinej, Asfalt naravni in umetni, Bitumen (asfaltni kit) in druge stavbene potrebščine nudi LfubSmnska komercijalna družba Ljubi,ana, Bleiweisova cesta 18. Pievzema aslaliovanja in izvrievanje kailolitnerja tlakal Dr. Dralle-jeva brezovo vodo nmtitiiiiHiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiu IIHMItMHIIHIMHIHIHtMttllHIlIMnUlininHIinHIlllllHHIMIIIiniMIINII zo lose >iaticiMit»«iiiiiiiiiiitf iKiaiiisiiiiiiiiiitit тшншшншиннмпннимминни« hPBpl past IBS, zBbpanjujB Izpadanju las, srbet hožB na glavi, tgopifev pphl|a|Bv, || oživlja In osvežuje čudovito živce Glavna zaloga: zo razprodfljaicB oddeleh 3ur!j DrsIIe 28 ICiqes J Л oddelBR 3ur!j llrslle Ш 0» D.g Zagreb, РаШшШш nI. hr. B6. "N Stran o. ROVKHSC, dne it mara HU - - ®tcr« TB» Trgovska banka d. d., 1 Podružnic*»; Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica Stev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) (Kapital ln reserve Din 17,500.000*—> izvršuje vse bančne posle naj točneje in najknlantneje. Brzojavke: Trgovska. Telefoni: 130, 140, 458. Ljubljana rfekspoiiturSTl Konjice Mela-Dravograd LJubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) V LJubljani, Komenskega ulic» fit 12, se priporoča slavnemu občinstvu ta vsa v to stroko spadajoča dela. Franc Jager, tapetnik. Popolnoma varno nalolite svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI Premog, cement ln strešna opeka stalno v zalogi pil K. PETRIC Ljubljana Dunajska cesta s s. Telefon 340. r. z. z o. z. ssdaj poleg nunske cerkve, PDlCtl 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se OI brez odbitka rentnega in obrestujejo po V |0 Invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 51|a °|o Hranilne vloge vezane na đobo pol leta po 6 '|a0|0 Vetji zneski se Dbraiuiclo po dogoooru. Naznanilo. Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v Selenbatg. al. t, «prejemam vsa naroČila za Čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provisoriCnih prostorih aa Poljanskem nasipa 40, IL nadstr. (stara cukrarna), kjer ee nahajam t delavnico in zalogo Čevljev. Franc Szantner specialist za orto-pedična in anato-mična obuvala in trgovec e Čevlji IŠČEM V NAJEM v prometnem kraju Slovenije, v mestu ali na deželi. — Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista pod »Promet 1710«. (Posestniki novft stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro niž/e navedenih pred' metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika izbira p rep n g, vseh vrst iz volne, jute, kokosove-ga vlakna in linoleja, umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Maketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimniee in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Cene primerne. Postrežba solidna! A. & E. Skaberne, Ljubljana Mestni trg 10. »CARBONARIA* d. z o. z. za eksport oglja in drv v Kočevju, ÇJ0F- KUPI po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, suhega, dobro žganega, brezprašnega in brezprimesnega, z vilami nakladanega bukovega oglja 1er lepih, suhih, bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic, — Ponudbe je poslati z navedbo množine razpoložljivega blaga in cene franko vagon nakladalne postaje na naslov: »Družba CARBONARIA, Kccevjs.« Plačilo takoj pri prejemu blaga. — Reflektira se samo na lepo, brezhibno blago. 1833 ■^^»»впитиии^аивавипшимииивв^вввивиавввивачвсаанааап» Лко še niste, pošljite naročnino! ВСЗВНРВаВШАЗВВВ! Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis à vis hotela „Union-). Telefon St. 57. Podružnice; D1AK0V0, MARI30R, SARAJEVO, S0M30R, SPLIT, 5IBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesno skupnost s: Sveopćo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu ln njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital ln reserve skupno nad K 00,000.000--. ■»' 1 "■' i mi—~ —, гт^... -- ---------------ИДШ' ___тг^-: Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardfra vrednostne papiije,-kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu iu ua vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi . - pogoji . , ..... Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaia konzorcij ^Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moikarc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani