m mm Leto VIII - Štev. 15 16 (183 184) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-31. avgusta 1981 Autorizz. Tribun di Trieste n. 450 Izdaja H ZTT Odgovorni urednik: Izidor Predan Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Ouindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 * ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. POMEN KAMENICE /I significato di Kamenica Je sl ara navada po naših dolinah, da praznujejo ljudje svoje vaške šagre: vsaka vas ima svoj praznik: svoj način za pogostitev «juškeh» (tujcev), svoj način ponudenja — s' karaterističnimi vabami — trenutke praznika in razvedrila. Tem ljudskim srečanjem moramo slediti z. zanimanjem, s spoštovanjem in odobravanjem, ker predstavljajo med ranami in nadlogami no vodobnosti in potrošništva, vedno večjo vabo k starodavnim navadam. Med prazniki, ki pa imajo bolj «svežo» zgodovino, prav gotovo zasluži prvo mesto «kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kameni ci». Je praznik brez dolge zgodovine, toda poln globokih pomenov in zgodovinskih znamenj. Velikanske borbe, epski in krvavi spopadi, sovraštvo in smrt, nasilje in strah so se čezstokrat menjavali na odru te obmejne realnosti (kakor na drugih), živahna, občutljiva meja — ne vedno brez vzrokov — osnova bojazni in skrbi, tesnobe in hrepenenja. Danes, prav na tem obme- jnem delu sveta, naraščajo ne samo nove ideje, novi načini z.a razumevanja in dojemanja z.a odklanitev nasilstv med sosedi, nove oblike omike, ampak tudi konkretni predlogi in pobude, da se iz. preteklih napetosti preide k vedno večjim in razširjenim oblikam ekonomskega sodelovanja ter k utrjevanju miru. Skratka, z.di se mi, da razvoj konkretnih odnosov na tem nekoč trpinčenem obme-jenem pasu nudi, predvsem našemu prebivalstvu in ne samo temu, pozitivno obli ko, da se lahko smatramo, mislimo «obmejna vas»: dejansko nam nudi - predvsem mladini — nov način razmišljanja o svoji ralnosti, položaju ali stanju. Razmišljanje pogojeno samo od dobre vo Ije, da bi delovali za materialno in duševno blagostanje naših vasi, namesto znanih «če» in «toda», ki so bili usodni, ki so pogojevali razpravo v zadnjih desetletjih. Je torej v teku «borba i dej» tudi o problemu slovenske manjšine, od drugih drugače označena, z raznimi po- lepšicami, a vedno pomenljivimi in vedno z večjo vztrajnostjo: «posebni pogoji» ali «Kulturno — zgodovinski značaj». Govorimo isto z različnimi imeni? Ali pa so morda drugačni pojmi, ki bi se jih lahko privedlo do pomenskega zblišanja? Zato, ker ta vprašanja zadevajo uprave, ustanove in Inštitute, je prav, da se stvari razčistijo pojasnijo, da se bo moglo v okviru splošnih idej začet videti programe z.a razvoj, ki interesira vse. Poleg idealnih razlogov, torej, ki dajejo Kamenici z.načaj srečanja za obnovitev zaveze miru, so tudi nujni razlogi in predlogi katerih nosilci so Slovenci videmske pokrajine: izvršitev pravične rešitve, s strani vlade in par lamenta, vprašanje slovenske manjšine, ki čaka, da se uveljavijo tudi z zakoni možno sti za kulturni, socialni in gospodarski razvoj, v skladu z. zgodovinskim in geograf skim položajem v Furlaniji, v Italiji in v Evropi. £ antica tradizione delle nostre valli che la gente celebri le proprie feste paesane: ogni paese ha la propria festa, il proprio modo di ospitare i «forestieri», il proprio modo di o'frire - con richiami caratteristici - momenti di festa e di svago. Questi incontri popolari vanno guardati con interesse, rispetto e consenso, perché rappresentano, fra le piaghe della modernità e del consumismo, un sempre più puntuale richiamo alla tradizione d'un tempo. Fra le feste che invece hanno una storia più recente, merita un posto di primo piano l'«lncontro culturale fra i popoli confinanti» di Kamenica. È una festa relativamente recente, ma non priva di profondi significati e richiami storici. Lotte gigantesche, confronti epici e sanguinosi, odio e morte, violenza e paura, si sono ripetuta-mente alternati sulla scena di questa realtà di confine (come sulle altre), confine vissuto - non sempre a torto - come elemento di apprensione ed ansietà. Oggi, proprio su questa parte del confine, vanno crescendo non solo nuove idee, nuovi modi di intendere il rifiuto della violenza fra vicini, nuovi modelli di civiltà, ma anche concrete proposìe ed iniziative perché dalle tensioni del passato si passi a sempre più estese forme di collaborazione economica e di rafforzamento della pace. Brevemente, mi sembra, che la crescita dei rapporti concreti su questa un tempo tormentata fascia di confine, offre prima di tutto alle nostre popolazioni ma non solo a queste,un modello positivo di pensarsi «paese di frontiera»: infatti esso offre - soprattutto ai giovani - un modo nuovo di riflettere sulla propria realtà, condizione o collocazione che sia. Una riflessione condizionata unicamente dalla volontà di lavorare per il benessere materiale e spirituale dei nostri paesi, piuttosto che ai «se» ed ai «ma» che hanno funestato il dibattito degli ultimi decenni. C'é in corso dunque una «battaglia delle idee» anche sulla questione della minoranza slovena, altrimenti definita da altri, eufemisticamente ma significativamente, con sempre maggiore insistenza «condizione peculiare» oppure «carattere storico - culturale». -Parliamo della stessa cosa con nomi diversi? O sono forse concetti diversi, ma che possono essere ricondotti a significati convergenti? Poiché questi discorsi riguardano amministrazioni, enti, istituti, é bene che le cose si chiariscano perché all'interno delle idee generali si possono intravedere programmi di sviluppo che interessano tutti. Accanto alle ragioni ideali dunque, che conferiscono a Kamenica il carattere di un incontro per rinnovare un patto di pace, ci sono poi quelle urgenti, di cui gli sloveni della provincia di Udine si fanno portatori: l'attuazione di una giusta soluzione, da parte del governo e del parlamento, del problema della minoranza slovena, che attende di vedersi affermare anche dalle leggi le possibilità di crescita culturale, sociale ed economica, coerenti con la collocazione storico - geografica in Friuli, in Italia ed in Europa. Paolo Petricig Na srečanju v Čedadu Spodbudna zagotovila delegacije PSI predstavnikom Beneških Slovencev V soboto 25. julija sta se v sejni dvorani kulturnega krožka «Ivan Trinko» sestali delegaciji slovenskih kultur nih organizacij iz videmske pokrajine in pokrajinske federacije socialistične stran ke, da bi razpravljali o vpra šanju globalne zaščite in na daljnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti s po sebnim poudarkom na pro- Nadaljevanje na 2. strark PROGRAM O KAMENICI 1981 BERITE NA ZADNII STRANI NELL’ULTIMA PAGINA IL PROGRAMMA Dl SPODBUDNA ZAGOTOVILA (Nadaljevanje s 1. strani) blematiko Beneške Slovenije. Delegacijo PSI so sestavljali podpredsednik poslanske zbornice Loris Fortuna, pokrajinski tajnik Manlio Savorgnan, predsednik «Mondo operaio» Vittorio Ti burzio in tajnik čedadske sekcije Alessandro Pasta. V slovenski delegaciji, ki je skupno štela 27 članov, pa so med drugim bili tudi rezijanski župan Barbarino, špetrski župan Marinig, njegov namestnik Adami, župan iz Grmeka Bonini, občinski odbornik Tipane Michelizza in občinski svetovalec Bla-sutto. Uvodoma je predsed nik TO SKGZ Viljem Černo pozdravil goste, se jim zahvalil za odziv na vabilo sloven skih organizacij in orisal nekatera prednostna vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Izrazil je nezadovoljstvo Slovencev s Spadolinijevimi programskimi izjavami, ki so izzvenele kot korak nazaj na poti uresničitve zakona o globalni zaščiti, obenem pa tudi zaskrbljenost glede okvirnega zakona o zaščiti vseh jezikovnih in kulturnih ma njšin v Italiji, ki so ga v parlamentu predložili prav socialisti in ki bi lahko resno ogrožal ali vsaj zmanjšal po men razprave o raznih zakonskih osnutkih za zaščito Slovencev, ki že dalj časa ležijo v predelih parlamenta. V svojem posegu je poslanec Fortuna obširno obrav naval vsa odprta vprašanja. Spadolini j eve odgovore 'na vprašanja socialističnih in drugih poslancev in senatorjev med razpravo o zaup nici je označil za «spodbud ne in pozitivne». Dejal je, da je govor ministrskega predsednika pod silo razmer — ker se mora nujno dotakniti neštetih vprašanj — sintetičen in nepopolen, da pa se je Spadolini vsekakor obvezal, da bo podpiral sprožitev postopkov za vse zakonske osnutke o globa! ni zaščiti. Hkrati je pouda ril, da je vprašanje zaščite Slovencev že na dnevnem redu v vseh pristojnih komisijah senata. Socialistični poslanec je dejal, da se njego va stranka zaveda nevarnosti zmanjšanja pomena razprave, da pa so se levičarske sile že dogovorile za premostitev morebitnih težav. Fortuna je namreč poudaril, tako je zapisano tudi v sklepnem poročilu o srečanju, da «bosta razpravi o globalni zaščiti Slovencev in pa o va lorizaciji jezika in kulture manjšin v Italiji potekali sicer istočasno, vendar pa povsem ločeno in avtonomno v senatu oziroma v poslanki zbornici tako», da bo ob koncu parlament izglasoval dva ločena zakona. Ob koncu je Fortuna izrekel pripravljenost, storiti, kar je v svojih močeh, da bi se slovenska enotna delegacija čimprej sestala z vsedržavnim strankinim tajnikom Craxijem in tudi z načelnikom socialističnih ministrov Formico. Dejal je tudi, da bodo socialisti sklicali sestanek z vsemi predsedniki parlamentarnih skupin demokratičnih strank, da bi se dogovorili o operativni plati parlamentarne razprave in uresničitve zaščitnega zakona. Pokrajinski tajnik Savorgnan je potrdil prizadevanja PSI na vseh možnih ravneh — tudi v evropskem parla men tu — in izrazil pripravljenost pokrajinske Federacije za vse pobude, ki bi prispevale k valorizaciji in rešitvi problemov slovenske manjšine v videmski pokrajini. Sledila je krajša razprava, iz katere je izšlo splošno zadovoljstvo nad izjavami socialistične delegacije in sprejetimi obveznostmi, čeprav ni manjkalo pripomb zlasti glede krajevne politike PSI. Član izvršnega odbora SKGZ Petricig je poudaril, da mora tudi PSI okrepiti svojo dejavnost na pokrajinski rav ni, ki je bila v preteklosti mnogo bolj pestra. V svojem posegu pa je Petricig posebno podčrtal pomembnost, ki bi jo imela pobuda PSI za aktiviranje vladne pobude za predložitev njenega zakon skega osnutka za slovensko manjšino glede na ustavno važnost vprašanja in v odnosu na osimski sporazum. Ob činski odbornik Tipane Mi chelizza je svoj poseg osredotočil na vprašanje kulture v Beneški Sloveniji in pozval PSI, naj preko svojih sredstev obveščanja nameni večjo pozornost temu vprašanju, župan iz Grmeka Bonini pa je prav tako dejal, da morajo socialisti okrepi ti svoja prizadevanja v pokrajini in deželi zlasti ob u-poštevanju nove pomebne vloge, ki jo ima stranka na državni ravni. Obe delegaciji sta ob koncu — je poudarjeno v skupnem sporočilu — soglašali da je treba v prihodnosti vzpostaviti stalnejše in bolj pogoste medsebojne stike, da bi tako prišli do pozitivne rešitve celotne problematike slovenske narodnostne skup nosti v Italiji. La Civiltà Contadina nel museo etnologico di Lusevera Il primo ed unico museo etnografico è stato inaugurato a Lusevera (Bardo) domenica 5 luglio, nei locali della ex-latteria, con la partecipazione di personalità ed autorità; fra cui i sindaco Pinosa. L’importante iniziativa è dovuta al prof. Cerno, consigliere comunale e della Comunità Montana delle Valli del Torre, presidente del comitato territoriale dell’Unione culturale economica slovena per la Slavia friulana. L’inaugurazione del museo si è tenuta in mattinata nel corso dei festeggiamenti di S. Maria della salute e vi ha presenziato anche il collaboratore scientifico Naško Križnar del «Goriški muzej» di Kron-berk (Nova Gorica) che hanno aiutato il Centro Ricerche culturali di Lusevera nell'allestimento della mostra. A salutare gli ospiti è stata l'insegnante Bruna Cher, presidente del Centro che, parlando in dialetto sloveno, ha detto: «Autoritadi, znanci naše zemlje, nas e vam kažemo trud anu djelo naših te starih, živjenje ta par nas, živjenje naših judi, ke so tou sarcu nosili po svetu živu svo zem-Iju, branili svu kišu, anu nie-su se odpoviedali besiede mater ne duši teh naših kraje. Tei dielavci zemlje ali tej emigranti so poznali trud, težko dielo; nas moreta vidati ke naši judje so se pouni kulturnih iniciativ anu voje rasti za luojše živiti». E poi in italia- no, ha spiegato il significato e la funzione della nuova struttura: «è una struttura informativa aperta a tutti, al mondo della scuola, alle nostre popolazioni ed è tesa a far conoscere la nostra comunità etnico-culturale negli aspetti e nei valori inconfondibili come prezioso arricchimento e testimonianza della nostra civiltà». Bruna Cher ha affermato «è un museo che non si limita alla funzione di mera conservazione di oggetti, attrezzi, utensili della civiltà contadina, ma tende a dare un’immagine di lavoratori, contadini, emigranti, legati alle proprie tradizioni, alla propria lingua e alla propria identità etnica. Il museo è quindi punto di riferimento, centro di documentazione e di studio teso al recupero di valori storici, linguistici e di coscienza del proprio valore, guida quindi ad una identità culturale ed al dialogo con i popoli vicini». Anche il sindaco di Lusevera, Pinosa, ha sottolineato concetti analoghi, rammentando le origini slovene della comunità, origini che sono motivo di intesa e di collaborazione con i popoli vicini. «La rinascita materiale deve trovare il suo parallelo nella rinascita culturale che si basa sui valori morali tramandati dai padri». Nei locali del museo etnografico di Lusevera — leggiamo — sono stati raccolti tre- cento oggetti, con un primo corredo di documenti: carte geografiche, storiche, dialettologiche e fotografie. Altri documenti seguiranno nel prossimo futuro. Colpisce il visitatore, oltre che il numero e le varietà degli oggetti, l’elegante disposizione alle pareti, l'interessante e coordinato raggruppamento per materia: arredi, suppellettili, attrezzi per le attività agro-silvo-pastorali, per le attività artigianali domestiche, per la produzione di attrezzi d’uso, attrezzature per il ghiaccio e la neve. Legno, pietra, vimine e ferro, i materiali principali in una serie di affascinanti sequenze che promanano un robusto connotato di civiltà contadina. Il materiale è stato raccolto già nel 1972 e 73. Poi ci fu il terremoto e si dovette pensare alle conseguenze di quella tragedia che rase al suolo il paese. Solo una vasta solidarietà, fra cui fa spicco quella della vicina Slovenia che ha costruito qui cinquanta case, praticamente tutto un paese ha permesso di pensare anche alla cultura e quindi di risistemare il museo, di cui giustamente la popolazione, gli operatori culturali e gli amministratori di Lusevera, vanno fieri, ed al quale attingeranno conoscenze, documenti ed immagini, studiosi, scuole e ricercatori. Paolo Petricig Determinante il sostegno del PSI per la legge di tutela globale della minoranza slovena Le organizzazioni slovene della Provincia di Udine hanno esposto ad una delegazione provinciale del PSI le proprie preoccupazioni sui ritardi che si sono accumulati dell’attesa legge di tutela globale degli sloveni. Sull'argomento c'é stato un incontro presso il Circolo «Ivan Trinko» di Cividale, incontro al quale - per il PSI - hanno partecipato l’on. Loris Fortuna, vice-presidente della Camera; il segretario provinciale Savorgnan; il prof. Tiburzio, presidente del circolo «Mondoperaio» e Alessandro Pasta, segretario della, sezione di Cividale. La nutrita delegazione degli sloveni, composta da 25 dirigenti delle varie associazioni era guidata dal prof. Cerno, presidente del Comitato territoriale per Udine dell’Unione culturale economica slovena. Cerno ha spiegato subito le preoccupazioni degli sloveni che si sono ulteriormente accentuate per le non abbastanza chiare ed esplicite dichiarazioni rese, in sede di dibattito sulla fiducia, dal Presidente del Consiglio, sen. Spadolini. Cerno ha chiesto ai rappresentanti del PSI di adoperarsi per un incontro con il segretario del partito, Craxi, e la delegazione unitaria in consiglio regionale per sollecitare il governo alla pre- sentazione di un suo disegno di legge per la tutela della minoranza slovena. Gli sloveni ha infine spiegato Cerno, non intendono subordinare l’affeilmazione dei propri diritti ad eventuali provvedimenti in favore delle minoranze linguistiche esistenti in Italia. Vi sono ragioni importanti, come il rispetto del trattato di Osimo e i successivi impegni di vari governi, che non consentono più ritardi o manovre dilatorie. L’on. Fortuna ha sottolineato non solo il proprio impegno personale e quello del PSI per gli sloveni con la presentazione puntuale del disegno di legge di tutela globale ad ogni legislatura, ma la volontà del PSI di portare a soluzione l’annoso problema. Bisogna riflettere sulle vie più opportune e rapide da seguire, ha affermato Fortuna delineando la propria proposta: procedere, con due «iter» parlamentari diversificati ma paralleli, alla discussione della legge «quadro» per le minoranze alla Camera, e a quella sulla legge di tutela globale degli sloveni al Senato. L’on. Fortuna, dichiarando la totale convergenza sul problema fra PSI e PCI, ha tuttavia segnalato il pericolo di una insufficiente pre- parazione della DC ad affrontare il dibattito. A questo punto diventa importante, secondo il parlamentare socialista, l’opera di convincimento politico delle associazioni slovene su quei partiti che hanno tuttora una visione ritardata delle cose. Il vice-presidente della Camera ha anche suggerito alla delegazione unitaria degli sloveni di incontrarsi, oltre che con il segretario nazionale Craxi, con i presidenti dei gruppi parlamentari dei partiti democratici e con il ministro Formica. Savorgnan, Tiburzio e Pasta hanno affrontato, dal canto loro, alcune questioni di carattere regionale e locale. Gli altri interventi degli sloveni (Michelizza, Bonini e Petricig) hanno sottolineato la positività del modo di porsi del PSI verso la minoranza slovena, chiedendo di rafforzare ulteriormente la propria determinazione di attuare la legge di tutela globale in seno al governo, di cui i socialisti sono una importante componente. È proprio dal governo, é stato detto, che ci si attende un'atto decisivo, vista anche l'importanza costituzionale della materia delle minoranze e gli aspetti internazionali che sono stati evidenziati con la firma del trattato di Osimo. Izjava slovenske skupnosti ob izglasovanju deželnega zakona za kulturne dejavnosti Dva dni, in sicer 22. in 23. julija letos, je deželna zbornica razpravljala o zakonu, ki predvideva znatno finančno pomoč kulturnim ustanovam in organizacijam za njihovo delo. V razpravo je poseglo mnogo svetovalcev, kar pomeni, da je kultura še vedno živa med našim prebivalstvom. Še prej pa je bil zakonski osnutek deželnega odbora deležen temeljitih sprememb v pristojni komisiji. O rezultatih vsega tega dela je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka dal za tisk naslednjo izjavo: Zakon o kulturnih dejavnostih, ki ga je deželni svet odobril pretekli četrtek, je bil za življenje in razvoj kulture v naši deželi resnično potreben. Doslej smo imeli več zakonov, dokaj razcefranih med seboj, ki so se jih kulturni delavci večkrat s težavo posluževali. Odslej pa bomo imeli en sam zakon, ki bo, čeprav ne povsem idealno izdelan, vendarle ustregel našim kulturnim potrebam, Dejal sem, da zakon ni povsem zadovoljiv, vendar je veliko boljši od prvotnega osnutka, ki ga je izdelal deželni odbor. Omenim naj le nekaj bistvenih sprememb, ki jih je zakonski osnutek doživel najprej v pristojni komisiji, nato pa še v zbornici. Deželna kulturna komisija, za katero je bil prvotno predviden en sam slovenski kulturni predstavnik, bo imeia dva slovenska predstavnika, enega iz vrst SKGZ, drugega iz vrst SSO. Tako je razvidno iz zapisnika sej komisije ter v zbornici. Zdi se mi, da je sprejetje tega amandmaja s strani deželne vlade zelo važno dejstvo, saj bosta tako prisotni obe naši glavni kulturni in prosvetni organizaciji v tem zelo važnem deželnem organu. Če bi šlo za zastopstvo po strankarskem sistemu, bi se namreč utegnilo zgoditi, da bi le velike stranke bile prisotne v tej deželni kulturni komisiji. Drugo važno dejstvo, ki izhaja iz zakona o kulturni dejavnosti, je mesto ki ga ima Slovensko stalno gledališče. Povsem je izenačeno, s pravicami in dolžnosti, italijanskemu gledališču. To je naša bistvena zmaga, saj si moramo globalno zaščito izbojevati sami vsak dan in to na več ravneh. Slovensko stalno gledališče je v zakonu torej posebno imenovano in povsem enako italijanskemu stalnemu gledališču, kar bo že v bližnji bodočnosti našemu slovenskemu gledališču velik ekonomski in moralni porok za nadaljni razvoj. Tretja pomembna sprememba prvotnega osnutka deželnega odbora je odnos do štirih naših pokrajin v kulturnih zadevah, ki so s tem zakonom valorizirane, a ne privilegirane, kar bi slovenski narodnostni skupnosti ne bil vedno v korist. Važna je tudi vloga, ki jo bodo po tem zakonu imele občine ter glavna mesta naših pokrajin. To so svetle piati tega zakona, temne pa so tiste, ki nekje postavljajo na isto raven vse kulture, namesto, da bi bila dana prednost kulturam po njihovi zgodovinski važnosti in izvirnosti v naši deželi, to je najprej italijanski, potem slovenski, nato furlanski itd. Do tega ni prišlo, mislim pa, da ne bo zakon o kulturnih dejavnsotih nikogar diskriminiral ali zapostavljal, saj je sestavljen tako, da bo lahko prav vsaka kulturna ustanova in organizacija imela od njega le koristi. Če k temu dodamo še to, da zakon predvideva kar 7 milijard podpor za kulturne dejavnosti v eni ali drugi obliki, potem je jasno, zakaj je slovenska skupnost v deželi glasovala za ta zakon. MVivkr-k Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT ROMA Convegno Nazionale sulla tutela previdenziale e sicurezza sociale Pubblichiamo la prima parte del documento di Ado Cont presentato al Congresso Za praznik Sv. Ivana, zadnjo nedeljo junija, je društvo bivših emigrantov (Associazione ex-emigranti) iz Čenebole organizirala «Marciolongo». Ns sliki je predstavnik bivših emigrantov Elio Qualizza (na levi) na sredi je šindak iz Fojde Romano Grimaz, zadnji na desni je ašešor komuna Urselle Bivši emigranti v Bardu so tri dni praznovali Odprli razstavo'Slikarstva brez meja, Esaminando la relazione finale del gruppo «tutela previdenziale e sicurezza so ciale», ci siamo accorti che non è stato esaminato il problema degli ex-emigranti titolari di rendite per malat tie professionali, in partico-lar modo di coloro che sono affetti da silicosi polmonare. Ogni giorno siamo a contatto con queste persone e sap piamo che in tutta l’Italia ce ne sono migliaia nella stessa condizione per cui riteniamo necessario attirare l’attenzione dei responsabili del settore affinchè si ado perino per risolvere, almeno in parte, i disagi che que sta gente soffre quotidiana mente. Pagamento delle rendite di malattia professionale L’istituto pagatore delle rendite belghe di silicosi polmonare è il Fonds National des Maladies Professionnel les di Bruxelles, che non può pagarle direttamente all’interessato poiché l'accordo bilaterale Italia - Belgio prevede che dette rendite siano pagate tramite la Banca Na- zionale del Lavoro di Roma. Il pagamento viene effet luato con regolarità dal Fon do belga alla Banca Nazio naie del Lavoro di Roma, che a sua volta fa perverti re i ratei delle rendite con rilardi di due anche più mesi. Trovandosi questi «pensionati» in condizioni precarie di salute, è inamissibile che debbano fare continuamente solleciti agli istituti pagatori intermediari Italiani, per ottenere un regolare pagamento che perviene alla Ban ca Nazionale del Lavoro di Roma con una severa pun tualità. SI PROPONE : la modifica dell'accordo bilaterale Italo-Belga in modo che l'Istituto belga sia autorizzato a pagare direttamente (vaglia internazionale) le rendite all'interessato oppure che lo possa fare tramite un Istituto bancario della Provincia di residenza dell'interessato. Reversibilità delle rendite Il diritto alla reversibilità delle rendite per malattia professionale non viene concesso alle vedove se il de- cesso è causato anche da al tre malattie oltre la professionale. E’ inamissibile non concedere ad una vedova, an che con eventuali figli a ca rico, la reversibilità della rendita quando non vi sono altre fonti di reddito in fa miglia considerando anche il fatto che in taluni casi il defunto era invalido per la stessa malattia dal 70 per cento in poi. SI PROPONE : la modifica del regolamento di concessione delle rendite di reversibilità nei casi in cui il defunto era affetto da malattia professionale con una percentuale di invalidità riconosciuto superiore ai 2/3 e cioè dal 67% in poi, come del resto è previsto per la concessione delle pensioni agli altri invalidi del lavoro, QUALUNQUE SIA IL MOTIVO DEL DECESSO DEL TITOLARE DELLA RENDITA, considerando anche che la Legge belga prevede che alle vedove venga concessa una rendita pari solamente al 30% della somma beneficiata dal defunto. Si tratta quindi di giungere ad una modifica della legge ed in particolare degli accordi con gli stati convenzionati per migliorare le attuali condizioni degli ex emigranti pensionati e dei loro familiari. T retja generacija v emigraciji Cieigoi Mario - Mihjelcov iz Laz pri Dreki živi že nad 25 let v Angliji in tam se je tudi poročil, žena angleži-nija mu je porodila sina Filipa in Filip je zrasu u velikega puoba, dobil čečo, se poročiu in žena mu je porodila malega Filipa, ki ga nono Mario s ponosom drži v naročju. Mali Filip spada v trecjo generacijo naše e-migracije po svetu. Želimo mu puno sreče in zdravja v življenju, ki ga ima pred sabo. Tridnevno praznovanje praznika bivših emigrantov v Bardu se je začelo v petek 31. julija z otvoritvijo druge slikarske razstave, ki jo je pod naslovom «Slikarstvo brez meja» organizirala barjanska sekcija bivših slovenskih emigrantov ob sodelovanju občinske uprave iz Barda in gorske skupnosti Terskih dolin. Manifestacija se je spremenila v pravo svečanost, ki je priklicala lepo število ljudi, seveda v glavnem domačinov, pa tudi predstavnikov oblasti in družbeno političnih organizacij in ustanov. Predsednik sekcije bivših slovenskih emigrantov Renzo Del Medico je najavil kar celo vrsto predstavnikov o-blasti in družbeno političnih organizacij, ki so se zvrstili pred mikrofonom začenši z županom občine Bardo Gior-giom Pinosejem, ki se je zahvalil slikarjem za sodelovanje, hkrati pa je podčrtal spodbudno dejstvo, da so se domačini, bivši emigranti, vrnili domov, ker domačija, ker dežela potrebuje delovnih rok. Seveda je podčrtal tudi ozračje miru ob meji treh sosednjih, dežel, kar nam. zagotavlja srečnejšo bodočnost. Predsednik gorske skupnosti Terskih dolin Sergio Sinico je podčrtal voljo do nadaljnjega razvoja in napredka ne le v materialnem svetu, pač pa tudi na kulturnem, kot dokazuje slikarska razstava, na kateri sodeljujejo uveljavljeni u-metniki iz treh dežel. Podobne misli je razvijal tudi senator Beorchia, ki je podčrtal veljavnost pobude slovenskih bivših emigrantov. K besedi se je javil še predsednik Zveze slovenskih kulturnih organizacij prof. Milko Rener, ki je videl v tej razstavi znak volje tudi do kulturne ožitve prebivalstva Benečije. Na koncu je spregovoril predsednik deželnega sveta Mario Colli, ki je rekel, da praznik, ki so ga pripravili bivši emigranti in ravstava «je nekaj več kot praznik, je otipljiv prispevek k medsebojnemu prijateljstvu». In razstava v Bardu pred barakami je prav gotovo edinstvena tovrstna razstava v Italiji, razstava katere otvoritve so se udeležili predstavniki oblasti in javnega življenja. Ko so se pred mikrofonom zvrstili vsi govorniki pa je predsednik deželnega sveta Mario Colli prestrigel trak na vratih dvorane, v kateri so razstavljena dela. Razstavljajo: Bogdan Borčič iz Ljubljane, Vladimir Makuc prav tako iz Ljubljane, Valentin Oman iz Celovca, Lojze Spacal iz Trsta, Giorgio Celiberti iz Vidma, Giuseppe Zigaina iz Cervignana in Andrè Bioley iz Švice. Navzoči so bili skoraj vsi slikarji, razen priletnega Pittina, Zigaine in Švicarja Bioleya. Lepe svečanosti so se udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Benečijo Viljem černo, pokrajinski svetovalec Petricig in drugi. Za ples v Brdu so se v treh dneh menjali godci in ansambli. Dobra organizacija, muzika in lepo vreme je pritegnilo na praznik bivših e-migrantov precej ljudi, zato lahko z veseljem ugotavljamo, da je manifestacija popolnoma uspela. EMIGRANTI ! Vstopite v našo Zvezo! Samo bolj združeni, enotni in bolj močni bomo lahko rešili probleme emigracije in naše dežele. EMIGRANTI! Aderite alla nostra Unione ! Soltanto più uniti e forti, risolveremo i problemi dell’emigrazione e della nostra terra. VAŽNO Od 7. do 15. septembra teden slovenske kulture v Belgiji IMPORTANTE Dal 7 al 15 settembre settimana della cultura slovena in Belgio Srečanje z rezijanskimi emigranti iz Belgije in Luksemburga. Udeležili so se ga kavalir Enzo Letig, r>a desni, na sredi je župan-šindak Antonio Barbarino, na levi predsednik Zveze slovenskih emigrantov F. Clavora Beneški Slovenci iz Belgije pošiljajo bralcem Novega Matajurja prisrčne pozdrave (foto G Oballa) VALLI DEL NATISONE La Comunità Montana affronta il piano di sviluppo AZLINSKA GRIVA Par starim, kar so čaradori drvà vozil du Vidan, so lepo pršli s konjam dol pod Ažlo al pa do Škruto-vega an at so se morii ustavit dol pod grivo. At so morii dva konjà upregt an jih s škorjo flu-skat an arjut «j-e, j-e» na vas glas, de so konji vepejal voz nad grivo an potlé so se lepo pobral do Čedada al do Vidma. Takuo teški an hudi so problemi od nas Slovenju, de so zlò podobni adnemù vozù, ki na gre naprej, zak se je vstavu ta pred adnò grivo zaries strmo. Vsi (naj Cossiga, naj Forlani, naj Spadolini) nam vse lepo obiečajo, pa reči naše so le vstavjene... A ja ben nu. Sada se čuje reč, de telega voza niso vsi potiskal glihano: kajšan (te rdeči) so zlò močno potiskal an te bieli so pa kritikah — ki potiskata takò močno, judje porčejo de samo vi potiskata! — A ja ben nu, so jal te rdeči tin bielim, pa še vi potiskajta no malo. Ma te bieli so samuo finto dieial, de potiskajo. An če kajšan od njih je nadužno zaries potisnu, pa Špekonja skriuš mu je dau dol čez roko. Tako tel naš vozič se nie še an milimetro zganu an je bilo vse no kreganje. Čujeta, pravim jest, tle nie kaka: al začneta vsi potiskat kar moreta al na vrh tele grive bo teško de pridemo. Se vie de, kar voz bo ankrat gor nad grivo, dost jih bo (an morebit te prvi naš Špekonja), de se lepò usednejo gor na voz an de lepò uzamejo redine tu pest, de nam lepo pokažejo to pravo pot, za rešit vse naše probleme... A ja ben nu, pa vozič je šele dol pod ažlinsko grivo! MJUTA POVASNICA HANDICAPPATI INTEGRAZIONE SOCIALE La Comunità Montana delle Valli del Natisone sta affrontando il tema del Piano di Sviluppo socio-economico del suo territorio ed ha e-sposto alcuni aspetti conoscitivi ed alcune proposte in una riunione aperta della assemblea che si è tenuta lunedì 20 luglio a S. Pietro al Natisone presieduta dal Presidente Chiuch. Dalle stesse relazioni prodotte dall’ufficio di piano della Comunità sono apparsi in tutta la loro gravità i problemi derivati dagli squilibri sociali ed economici della zona rispetto alla provincia di Udine ed alla regione. Sono dati, è stato detto, che confermano le analisi messe a disposizione dalle commissioni economiche slovene e dallo SLORI di Cividale. I segni più gravi sono stati individuati nel calo della popolazione in assoluto, nella riduzione della popolazione attiva, neH’emigrazio-ne e nella senilizzazione. Tutto questo, effetto e causa nel medesimo tempo dell’abbandono dei paesi, ha provocato il degrado delle strutture insediative e produttive primarie, la condizione di precarietà per le prospettive dei giovani, l’attuale difficoltà di programmare lo sviluppo. E qui si apre la discussione sugli a- Skupina kakih dvajsetih dijakov čedadskega tehnič-no-agrarnega inštituta je ob pomoči svojih profesorjev začela zanimiv didaktični poskus na Matajurju in v Na-diških dolinah. Dijaki tretjih in četrtih razredov inštituta so se namreč odločili, da v treh ločenih izmenah žrtvujejo po en teden svojih poletnih počitnic za izvedbo poglobljene raziskave na temo «Preiskava o bogastvih teritorija: naravno okolje». Pobuda, katero so podprli gorska skupnost Nadiših dolin, videmska pokrajinska u-prava, čedadski alpinistični krožek in seveda šolski organi, je zaenkrat zelo lepo uspela. Dijaki so priredili vrsto pohodov po naravnih poteh in se seznanili s stvarnostjo v številnih vaseh in zaselkih ter s problemi krajevnega prebivalstva. Zbrali so tudi veliko količino primerkov krajevnega rastlinstva in jih klasificirali za kasnejšo preučitev. Mladi raziskovalci so se sestali tudi z upravitelji Na-diških dolin, katerim so, z zanimanjem in resnostjo, po Un gruppo di una ventina di studenti dell'Istituto tecnico Agrario di Cividale, assistito dai propri professori, ha avviato un interessante esperimento didattico che é attualmente in corso sul Monte Matajur, nelle Valli del Natisone. Gli studenti, già frequentanti le terze e le quarte del'lstituto, utilizzano tre periodi di una settimana ciascuno delle proprie vacanze spetti tecnici e quelli politici. Il dibattito che è seguito all’esposizione dei dati generali ha raccolto ed ampliato l’interpretazione di questi, sottolineando con decisione la definizione delle scelte politiche, che debbono fare sia gli organi regionali e statali, sia la comunità montana. Si tratta di impostare i problemi con chiara visione delle cose. Il richiamo alle peculiarità ed agli aspetti storicoculturali delle Valli del Natisone e della Slavia friulana deve diventare, secondo diversi intervenuti, una e-splicita richiesta di tutela globale linguistica, culturale ed economica, della minoranza slovena. Il richiamo alla vicenda della mancata attuazione della zona franca carsica deve avere un seguito con l’avvio di concrete iniziative su tutto il territorio di confine. Infine il piano di sviluppo delle zone montane emarginate deve trovare un puntuale riferimento nella prossima legge per la ricostruzione e la rinascita del Friuli. Per quanto detto finora, appare chiaro che il dibattito sul piano di sviluppo della Comunità Montana delle Valli del Natisone può diventare un fatto politico stavili vprašanja zlasti o vzrokih, ki so povzročili sedanji očitni razkroj območja in o perspektivah mladih iz Nadiških dolin ter o raznih pobudah, ki neposredno zadevajo ta vprašanja. Sledila je izredno zanimiva razprava, ki je postavila v ospredje kulturno in družbenoekonomsko stanje, ki je povzročilo odhod in emigracijo prebivalstva v bolj razvita območja in težave, ki še pogojujejo razvoj hribovitih predelov, pri čemer je prvenstvene važnosti zagotovitev minimalnih življenjskih razmer, obenem pa tudi najmanjšo možno škodo za naravo. Med razpravo so tudi omenili načrt za razvoj Matajurja, nadiški rečni park in druge pobude. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi pokrajinski odbornik Pelizzo, predsednik gorske skupnosti Chiuch, odgovorni za tehnični urad, predstavniki CAI, ravnatelj inštituta Albini, župani Cu-drig, Simaz, Bonini in Mari-nig, pokrajinski svetovalec Petricig in špetrski odbornik Qualizza. per una approfondita ricerca che ha per tema «Indagine sulle risorse del territorio: lo ambiente naturale». L'iniziativa che ha ottenuto l'appoggio della Comunità Montana delle Valli del Natisone, dell’amministrazione provinciale di Udine, del CAI di Cividale (club alpino italiano) e quella naturalmente, degli organi scolastici, si é concretizzata da numerose molto importante, nel momento in cui anche le organizzazioni della minoranza slovena ( oltre che quelle istituzioni come gli enti locali e le associazioni economiche, produttive e sindacali) potranno esprimersi in prima persona nelle assemblee pubbliche e, se le cose andranno avanti, nella consulta per il piano, che è stata proposta nel corso della riunione. Molti restano gli aspetti di settore da discutere, infatti, e diversi sono stati ripresi dagli intervenuti: Petricig, consigliere provinciale; Bonini, sindaco di Gri-macco; Specogna, consigliere regionale; Battocletti, Fle-bus e Blasetig, consiglieri della Comunità Montana; Cerno, presidente dell’Unione culturale - economica slovena; Qualizza, assessore cr.-munale di S. Pietro al Natisone. Presenti in sala numerosi operatori economici e culturali, diversi amministratori, alcuni emigranti. Una presenza che ha sottolineato la importanza del momento politico attuale e che richiederà una ulteriore attenzione della Comunità per i problemi più generali della popolazione delle Valli del Natisone. escursioni nei vari itinerari naturali, ovunque realizzando un impegnato contatto con i paesi, la gente ed i suoi problemi. I ragazzi, guidati dai loro insegnanti hanno raccolto una grande quantità di e-semplari della flora valligia-na, classificandoli, per poi elaborare i dati in un nuovo soggiorno di studio a settembre. Non é mancato, nel corso dell'esperimento, un interessante confronto con gli amministratori delle Valli del Natisone, ai quali i ragazzi hanno posto, con estrema serietà, domande sulle vicende che hanno determinato l'attuale evidente stato di degrado del territorio, sulle prospettive dei giovani delle Valli del Natisone, sulle iniziative in atto. Ne é seguita una discussione parecchio impegnativa, che ha messo in luce la situazione socio-economica e culturale che ha prodotto lo esodo e l’emigrazione verso le aree sviluppate e le attuali difficoltà che si oppongono ad uno sviluppo della montagna. Questo, infine, deve essere tale da garantire dignitose condizioni di vita e, nello stesso tempo, il minimo danno possibile ai beni naturali. Riferimenti specifici sono stati fatti al Piano per lo sviluppo del Matajur, sul quale sono emersi diversi interrogativi che dovranno trovare risposta soprattutto fra le popolazioni della montagna. Altri aspetti ambientali da tener presenti nelle Valli del Natisone sono il parco fluviale del Natisone stesso e la Cava di Vernasso. All'incontro sono intervenuti oltre all'assessore provinciale Pelizzo e il presidente della Comunità Montana Chiuch con i responsabili del CAI e del consiglio d’istituto il preside Albini, i sindaci Cudrig, Simaz, Bonini e Mari-nig, il consigliere provinciale Petricig e l'assessore di S. Pietro al Natisone, Qualizza. Il giorno 14 maggio nella sala consigliare del comune di S. Pietro al Natisone si é svolto un incontro dibattito sul tema «Handicappati ed integrazione sociale» organizzato dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone in collaborazione con l'AIAS (Associazione italiana assistenza spastici) della provincia di Udine nellambito delle manifestazioni per l’anno internazionale delle persone handicappate. Sulla stampa del Novi Matajur è già apparsa una breve cronaca senza commenti dell'avvenuto incontro perciò riteniamo inutile ripetere l'elenco dei relatori, tutti molto qualificati; desideriamo piuttosto puntualizzare con un breve commento le impressioni riportate. L'avvento, che di per sè poteva essere positivo in quanto per la prima volta nelle valli si organizzava un dibattito di così vasta portata sociale, si è risolto in una celebrazione di un rito, data l’es gua partecipazione di amministratori e di pubblico. Relatori a parte, fra i partecipanti possiamo citare: il Presidente della comunità montana Giuseppe Chiuch; Cudrig Paolo, sindaco di Savogna; Crisetig Teresa, amministratore dell’unità sanitaria locale; Predan Aldo, amministratore del comune di Stregna; le suore della ca- sa di riposo di S. Pietro al Natisone-Maria Fantini e Maria Ciccone, operatori ai centro medico-psicope-da-gogico di Cividale; Furlan Vanda, amministratore del comune di Pre-potto; altri operatori sociali: Dorgna-ch Lia, consiglire delegata alla assistenza del comune di S. Pietro al Natisone; Teresa Postregna e Gabriella Totolo, assistenti sociali; Paolo Petricig,consigliere provinciale, e qualche altro amministratatore del comune di Cividale. Appare subito evidente la scarsa partecipazione dei sindaci e, per molti comuni, quali Pulfero, S. Leonardo, Gri-macco, Torreano, ecc., la totale assenza di amministratori che li rappresentino. Come mai questa scansa partecipazione di amministratori e della gente a questo dibattito? Forse la nostra popolazione non è sensibile ai problemi degli handicappati o piuttosto vi è stata una disfunzione nell'informazione tempestiva della gente? Si sa che un dibattito sui problemi degli handicap-pati non è un festival di Liessa dove si assegnano targhe, coppe, medaglie ai migliori compositori ed interpreti di canzoni, non è Moja Vas dove vengono premiati gli scrittori in erba. Perciò, secondo la mentalità corrente, non merita la risonanza di queste manifestazioni. Ma la PREVARANT On te liže, un te boža, se ti z,di, da prav resnico, potem zveš, da njega koža skriva modro ti lisico. «Jaz se borim z.a pravico», tako vneto govori, nato zmakne tvojo žlico, da ostaneš brez jedi. On te boža, te obrača, kakor njemu se izplača, krivde svoje nate z.vrača in te piči kakor kača. On prijatelj se ti kaže, ti z resnico vedno laže, skrb njegova: dobrostanje, več polaže, več požanje! I. Predan nostra comunità slovena organ zzata in tanti circoli ed associazioni culturali ed economiche non ha nulla da chiedersi in merito? Può definirsi veramente civile senza affrontare questi problemi? Chi sono gli handicappati, quali sono i loro fondamentali diritti? Come vengono risolti i loro problemi nelle altre comunità della regione, nelle altre regioni, nelle nazioni confinanti ed in quelle della comunità europea Gli handicap-pati sono persone da emarginare o fanno parte anch’essi della comunità umana? Chi sono gli handicappati? Si possono dividere in due categorie: portatori di handicap fisici (ciechi, sordomuti, spastici, poliomielitici, ecc. ); portatori di handicap psichici (ritardati mentali, ecc.). L’ONU ha promulgato una carta dei diritti delle persone handicappate, nella quale molti articoli sono afhni a quelli della Costituzione italiana. Ne citiamo alcuni fra i più significativi: l’handicappato ha diritto all’istruzione, all'assistenza indipendente dalle idee politiche, alla rimozione di tutti quegli ostacoli che lo rendono diseguale nei confronti degli altri cittadini (abbattimento delle barriere architettoniche, fornitura di apparecchi speciali che allevino il suo handicap e lo rendano il più possib le autonomo nel lavoro e nella vita di tutti i giorni); l'handicappato, come tutti i cittadini, ha diritto al lavoro; l'handicappato ha diritto alla «libertà» in tutte le scelte. Nella nostra nazione — e meglio ancora nella nostra comunità — vengono proprio sempre rispettati e «garantiti» questi diritti o è più comodo pensare che essendo gli handicappati persone meno produttive, si accontent no della pensione e di quelle forme assistenziali che, nonostante tutto, lo stato loro concede? Come si vede, molti sono i problemi su cui riflettere; essi vanno dall'istruzione, dal lavoro, all'assistenza e non possono certamente essere esauriti con queste poche righe, ma ci auguriamo che questo sia l’inizio di un confronto sui problemi sollevati, per mezzo di questo diffuso organo di stampa locale. Petricig Angela e Valentina Rara fotografia con Tito Odkrivanje naravnih, družbenih - gospodarskih in kulturnih značilnosti Nadiški dolin Dijaki Tehnično-Agrarnega Inštituta proučujejo zlasti naravno okolje. Srečanje s krajevnimi upravitelji Ricerca sull’ambiente naturale degli studenti dell’Istituto Tecnico Agrario di Cividale Il Maresciallo Tito al centro con i combattenti invalidi della lotta di liberazione di tutta l’Europa. Si riconoscono dietro il Maresciallo il compagno E. Kardelj e segnato dalla freccia l'italiano Francesco Blasich che ha parlato tempo fa del suo incontro con il presidente iugoslavo nella trasmissione «Stretta di mano» condotta da Pinuccia Politi in onda ogni domenica alle 14,15 ora solare dai microfoni di Radio Koper-Capodistria. VISITATECI OBIŠČITE NAS I BENEDIL CIVIDALE - ČEDAD Via Manzoni 14 - Tel. 730614-732019 TARCENTO - ČENTA Via Dante - Tel. 784515 IMPRESA COSTRUZIONI EDILI SPECIALIZZATA IN: SPECIALIZIRANO GRADBENO PODJETJE: Riparazioni antisismiche Edilizia abitativa Edilizia industriale Protipotresne sanacije Stavbeno gradbeništvo Industrijsko gradbeništvo Špetar - San Pietro al PONTE SAN QUIRINO Tel. 727127 PICERIJA IE ODPRTA TUD! OPOLDNE LA PIZZERIA È APERTA ANCHE A MEZZOGIORNO Natisone OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA URARNA - ZLATARNA - OPTIKA URBANCIGH CIVIDALE-ČEDAD-Via C. Alberto, 10 Tel. 732230 Coppe - Targhe sportive Pokali - športne plakete Laboratorio di precisione Laboratorij Agente comp. Singer Zastopstvo Singer ELETTRO EMPORIO CIVIDALESE CIVIDALE - ČEDAD - Borgo S. Domenico, 52 Tel. 732502 Vendita materiale elettrico e per impianti TV Componenti elettronici - Centraline per luci psiche - rotanti - strobo Rice trasmittenti - Autoradio Prodaja električnega materiala za TV naprave Eletronski deli - Centralne naprave za psihodelične luči Oddajniki in sprejemniki - Avtoradio EMPORIO - EMPORII VINI E LIQUORI VINA IN LIKERJI SFRISO ČEDAD - CIVIDALE - Stretta B. de Rubeis Assortimento - qualità - prezzo Velika izbira * kvaliteta - cena KMEČKA BANKA BANCA AGRICOLA GORIZIA - GORICA - Korzo Verdi 51 Tel. (0481) 84206 - 84207 - 85383 Telex 46041 AGRBAN Vse bančne vsluge - Menjalnica Razpolagamo z varnostnimi skrinjicami IMPORT- EXPORT- R IQD D D s.r.l. VIDEM Sedež: 33100 VIDEM - Ul. Adige, 27-7 - Tel. (0432) 52967 Filiala : 34135 TRST - Scala Belvedere, 1 - Tel. (040) 43713-4 - Telex 460319 FRIEX edilvalli dl DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - Tel. 0432 - 723010 Stalna razstava Esposizione permanente CEMUR - S. LEONARDO Vendita materiati per #'edilizia Prodaja gradbenega materiata Fogolar Caminetti Termocaminetti Spoler Manufatti in cemento Solai Laterizi Piastrelle Sanitari Rubinetteria Ognjšče Kaminčki Termokaminčki Štedilniki Cementni izdelki Traverze Opeke, strešniki in drugo Ploščice Sanitarije Pipe IUGOSLAVIA-PULrERO t SAVOGNA S. PIETRO CLODIG AZZIDA CEMUR S LEONARDO CIVIDALE Pospeševalna propaganda - Campagna promozionale Agosto - Ottobre UGO VOGRIG fi D'ANZUL CIVIDALE-ČEDAD Via A. M. Cavarzerani - Tel 730027 FIAT - LANCIA - AUT0BIANCHI Fuoristrada - Nuovo ed usato Pagamenti rateali senza cambiali e per l’usato pagamento senza interessi per un periodo di 3 mesi Plačilo na obroke brez menic in za rabljene avtomobile plačilo brez obresti za čas treh mesecev Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni O ira (Joško - Giuseppe Cucovaz) Finestre e porte in legno per balconi A prezzi vantaggiosi ŠPETER - S. PIETRO AL NATISONE - VIA ROMA, 151 - TEL. 727131 G 45'f' CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. de Rubeis, 15/17 Tel. 732432 Macchine per scrivere e attrezzature per l’ufficio Pisalni stroji in uradniške opreme ^ ulv/o ČEDAD-CIVIDALE Foro Giulio Cesare, 13 Tel. 731092 Dal 25 agosto vendita promozionale scuola Od 25. avgusta promocionalna prodaja vseh šolskih potrebščin Cartoleria Disegno tecnico Oggetti regalo Papirnica Tehnično risanje Okrasni predmeti VISITATECI OBIŠČITE NAS BAR - PIZZERIA ”AL CAVALLINO,, di Crucil Graziano ČEDAD - CIVIDALE - Borgo S. Domenico, 28 - Tel. 730742 Najboljša "PIZZA,, v Čedadu - Ferramenta -Casalinghi - Utensileria - Legnami - Elettrodomestici -Materiale elettrico - Colori Fili PICCOLI •Železnina ■Gospodinjski artikli •Orodje • Les -Električni gospodinjski aparati -Električni material - Barve CIVIDALE - ČEDAD Via Mazzini, 17 Tel. (0432) 731018 TRATTORIA - GOSTIŠČE ALLA FRASCA OTTIMA CUCINA DOBRA KUHINJA CIVIDALE - ČEDAD - Stretta B. de Rubeis 10 - Tel. 731270 SO D CIVIDALE-ČEDAD Via Udine, 1 - Loc. al Gallo - Tel. 0432 730858 730675 Riscaldamento con progettazione - Idraulica Sanitaria - Ceramiche - Moquettes Carta da parati - Accessori per bagno - Caminetti Ogrevanje po načrtu - Hidravlika - Sanitarije - Keramika - Moquettes Tapetni papir Potrebščine za kopalnico - Dimniki Dal produttore al consumatore Il più vasto assortimento di carni fresche e congelate Salumi - Surgelati - Selvaggina Alimentari — Od proizvajalca do potrošnika — Največja izbira svežega in zmrznjenega mesa — Delikatese - Zmrznjena živila - Divjačina — Jestvine IL MEGLIO AL MIGLIOR PREZZO NAJBOLJŠE PO NAJBOLJŠIH CENAH CIVIDALE - ČEDAD - P.zza al Gallo, 2 - Tel. (0432) 731135 MARKET - DESPAR d' TM4EDE0 SCRUTTO Dl S. LEONARDO - SV. LENART Tel. 723012 Ferramenta Casalinghi Mercerie Drogheria Cancelleria - Cartoleria Colori Max Meyer Elettrodomestici Materiale elettrico Deposito Pibigas - Friulanagas Articoli edilizia Concimi-sementi Attrezzi agricoli Motoseghe Železnina Hišna posoda Drobnarije Drogerija Pisarniške potrebščine Barve Max Meyer Gospodinjski električni stroji Električni material Skladišče Pibigas - Friulanagas Gradbeni material Gnojila in semena Kmetijsko orodje Motorne žage Paolo MARSIN Cristian PODBONIESAC Spisi za ‘Moja vas, od lanskega leta Temini per il concorso ’iMoja dello scorso anno Enrichetta ZAVARH-BARDO Tu hudu nuoč Tihne kiše pouno njeh su spale, jasne, brez pensiérje. Dno valiko zavljenje anu na huda skoša, judje su ledale velieste. Pouno njeh to nie revàio. Tiezje, ke su miele tekèj dicjàr su je podložiš. Nuoč zaries huda. Maria OSOJANI Lisyca anu Uuk Uen din so sa nalezle ant lisyca anu den uuk ano ni se sa saiudale: «Bundì, gòtra ano lisyca riépondàla: «Bundì, kopàrel». Uuk o baruu lisyco: «Ke greš, gotra?» anu lisyca ri-spondàla: «Grin delat ùuno». Uuk a barou, ki un mòre tèt za nju. Lisyca na rispondala: «Gio, gio, pide por, si kon-tent». Itako ne so šle ta h uodé kuop. Lisyca furbasta na vzela to bilo uolno ano na nahàla uuko to černo uolno ano na mu reklà: «Ty tacè tau te vir leta une ano o čon ostat iz-dè». Uuk je biu šou tu, ka bìla mu raklà lisyca, anu u sa giau miùet.. Lisyca, kanna mela uolno to bilo, zis dve lavàde na bì la ri vàia. Uuk an méu invéce uolno to èérno, a ny dohàala muéj bila. Trudan za delat o a šou nuh lisyce anu o i rekal: «0 gotra, kàko no lipo uolno bilo ti si pergnala, invéca mà na è rude černa». Lisyca na mu rispondala: «Maš o myvet karje, vydeš ma, kàko to e na lipa bila». Anu itako bužec uuk o meu myvet vas din, ma uolna na bì la rude černa. Ko na doàlà, uk ribién o dau uolno gòtre ano e rekou: «Gotra, si myvou vas din ore, si ny došou izdelat prit bilo tej tua, ma na é rude černa». Uuk o si šou anu è si ré-kal: «Muej več na bon myvou uolno». Lisyca na bì la kontént, za-koj na mola imbroèt uuka. MOJA VAS t TfSTA VAS Narbuj liepa je moja vas, čiglih za njo je samuo kras. Iz nje se vidjo nediške an furlanske doline, tu k se pardielajo narbujši vina. Ta vas se kliče Marsin, tu k trikrat na tiedan pride poštin, nan parnesé novice od naših dejnih judi, ki zmieran pensajo na svoje vasi. Tud oni za férje prijo radi za vidit domače judi. Guidac KOSCA POLICA Minčica Minčica, oj Minčica, al češ miet ti petjarja? Mamica, oj mamica, Petjarja pa ja! Tu sienci bomo sediela, kumetu se bomo špodielala, mamica, oj mamica, petjarja pa ja! Moko bomo prosila, štrukjace bomo kuhala, Mamica, oj mamica, petjarja pa ja! Najlepša je tista vas. tista, kjer smo se rodit, četudi daleč je čas, ko smo mame mleko pit. Tista vas nie več velika, vsi judje so šii po sviete, ker nie bBa dost malika za redit te mate diete Zapustit so domovine, zapadi htteve in Stale, nie več čut vse tiste Ivine, ki so vesejé renale Tam v Stat blo pet juncu, cieti dan buli! bu bu tam v htieve šest prascu. krulit in dieta! gru gru. Večer beneške poezije v Čedadu. Recitirajo naši otroci, ki hodijo v šolo v Gorico Franca Carla JKVE Dol na Brteze štter uca. le blejate so be be, gor pod krasjo dve kozè jim odguarjale me me, h f V svtnjace kpkoša tri. en petelin kikiriki, kadar znesle so no jajce, veselo ptto ^jjauttte mačka »ubitpas začeu iajj zastrašta Pet juncu bu bu. Šest prascu gru gru, štier uce be be, dve kozé me me, tr i ko koša kokode kokode. en petelin kikiriki kikiriki, mačka mjau mjau, pas bau bau. m uš i~Q (-0 i-0 i-0 . Daniele * KAL Naša cerkev tun Vt tmu Tcozicé, čr ni bftu TkftVKI KUO ME JE MOJÀ NÒNA NAVADLA ZVIČER TU PASTIÉJ ZMOLIT: “Jezus me je kuazu dol legnit, tarduo zaspat, tri ànjuce h mené pošjat, parvi me bo vižu, drugi me bo spižu, treč me pride pruot, pried ku bo bieli dan. XVII. SEMINAR SLOVEN LITERATURE IN KULTURE Iz Benečije nas je bilo 12, prav toliko iz Koroške, 14 iz izseljeništva, vseh skupaj pa 134. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga v Ljubljani organizirajo že 17 let zaporedoma, ima vsa ko leto več udeležencev. Letošnji seminar, ki je potekal od 6. do 18. julija, je vodil dr. Matjaž Kmecl. Takoj po slovesnem začetku, ki so se ga udeležile številne osebnosti iz političnega in kulturnega življenja Slovenije, smo seminaristi bili razdeljeni po lektoratih. Poleg obveznih lektorskih vaj iz slovenskega jezika, najpomembnejši del seminarja so bila predavanja, ki so se v glavnem osredotočila na tri obletnice, ki jih praznujejo letos Slovenci: 100 - ob letnica smrti Josipa Jurčiča, 150 - obletnica rojstva Frana Levstika in 30. obletnica smrti Louisa Adamiča. Za tiste, ki so že precej CERCA L’UOMO CHE GLI HA SALVATO LA VITA In una lontana notte durante la ultima guerra due uomini si sono trovati di fronte ciascuno con l'arma puntata contro l'altro: erano un capo partigiano iugoslavo e un militare italiano. L’esercito popolare di liberazione iugoslavo aveva cominciato a riconquistare i suoi territori e per gli italiani, ancora obbedienti al governo fascista, in molti casi la situazione era critica. Dopo un ripiegamento l'italiano in questione solo e disperso durante una notte fonda precipita in un burrone, le sue grida attraggono l’attenzione di un comando partigiano e il capo di questi dopo avergli chiesto chi fosse, senza vederlo in faccia per l'oscurità, lo aiuta a risalire, facendo allontanare i suoi uomini. Per pochi attimi i due sono uno di fronte all’altro, ciascuno con la propria arma puntata contro, ma nessuno dei due preme il grilletto e lo jugoslavo lascia che l’italiano si allontani lentamente. Ora l’italiano di cui seguono le generalità vorrebbe ritrovare quell'uo mo, che senza conoscerlo e senza nemmeno vederlo in faccia, gli salvò la vita, se naturalmente é ancora vivo. Il personaggio in questione é Guido Canciani e abita in V. Montenero 31 a Cividale del Friuli. La località dove avvenne il fatto strokovno podkovani sta bila dva posebna tečaja: Razvoj slovenskega jezika in pregled slovenskih narečji in Zgodovina slovenskega knjiž nega jezika. Prvega je vodil akademik dr. Tine Logar, drugega pa dr. Breda Pogo relec. Udeleženci brez slavistične izobrazbe so lahko o-biskovali predavanja o slo venski književnosti. Zelo pester in zanimiv je bil tudi popoldanski program. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali Ljubljano, Narodno galerijo in Muzej NOB. Imeli smo srečanje s slovenskimi pisatelji in pesniki na katerem smo poslušali nekaj pesmi Cirila Zlobca in Ervina Fritza in kratke odlomke iz del Ivana Potrča in Vsilija Kavčiča. Program je predvideval tudi obisk RTV-ja, kjer smo poslušali dve radijski igri. V kulturnem domu Ivana Cankarja so organizirali posebej Guido Canciani di Cividale racconterà la sua storia e lancerà il suo appello alla trasmissione «Stretta di mano» in onda dai microfoni di Radio Koper - Capodistria é in Croazia tra Karlovac e Rakovica lungo il fiume Corana; nei pressi di questo fiume avvenne lo scontro tra gli italiani e i partigiani il 17 ottobre 1942, Guido Canciani desidera trovare questo uomo iugoslavo per dargli tutta la sua amicizia e chiamarlo fratello e dirgli che ancora oggi a tanti anni di disianza non riesce a dimenticare quei pochi attimi in cui due uomini, che erano nemici, si comportarono invece da fratelli, dimostrando quanta inutile ferocia potrebbe essere evitata se gli uomini imparassero a combattere prima di tutto la guerra. Pinuccia Politi za seminariste ogled filma Matjaža Klopčiča Iskanja. Za nedeljo 12. julija je vodstvo seminarja organiziralo študijsko ekskurzijo v Maribor in Ptuj. Treba je povedati, da poleg študija smo se tudi veliko zabavali. Vzdušje je bilo enkratno. Mislim, da smo vsi veliko odnesli od seminarja in ne samo na področju poznanja slovenskega jezika in slovenske kulture. Redkokdaj se dogodi človeku, da spozna toliko ljudi iz 20 različnih držav. Za Be nečane seminar slovenskega jezika, literature in kulture pomeni še nekaj več. To je najvažnejša prilika, ki jo i mamo, da pridemo v stik s slovenskim knjižnim jezi kom in s slovensko kulturo. Letos smo udleženci semi narja od Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani dobili spričevalo, kjer je potrjemo, da smo obiskovali štirinajstdnevni intenzivni tečaj slovenščine in je ocenjeno naše delo. Namor Jole Kolesarska dirka prijateljistva Čedad-Kobarid V nedeljo 26. julija popoldne so startali iz Čedada proti Kobaridu kolesarji, ki so se udeležili tekme prijateljstva za prvi trofej znanega beneškega podjetja BENE-DIL. Tekma je bila organizirana od U.C.C. (Unione ciclisti cividalesi) in od Kolesarskega Kluba «Soča» iz Kobarida. Dirke bi se bilo moralo udeležiti okoli 80 kolesarjev z ene in druge strani meje, a na žalost jih je več odpadlo zaradi tega, ker niso imeli v redu dokumentov. Startu iz Čedada je prisostvoval župan Pascolini. Kolesarji so najprej dirjali po Nadiški dolini, pri Robiču prešli mejo in se po Kobaridu spustili v Soško dolino. Potem ko so obkrožili lepo in sugestivno umetno jezero pri Sv. Luciji, so zaključili svoj trud v Kobaridu, kjer jih je čakal dober gulaž, a jim ga je mnogim «utegnil» nepričakovan dež. Tekmo je dobil Stojan Uršič od Kolesarskega Kluba Soča, za njim se je uvrstil Favaro Gerardo od čedadske ga kluba (U.C.C.). Grupa, ki jo je vodil Bajt Franko od K.K. Soča je prišla do cilja z dvema minutoma zamude za prvima dvema. Za Bajtom je prišel na četrto mesto Gandin Giuseppe od Velo Club iz Cervignana, na peto mesto Ferro Ugo U.C.C. in na 6. mesto spet Slovenec Anton Kuk K.K. Soča. Gara Ciclistica dell'amicizia In una giornata fresca, i-deale per gli atleti ha avuto luogo la quinta edizione della gara ciclistica Cividale-Caporetto (Kobarid) valida per il primo trofeo Benedii. Alla manifestazione, organizzata dalTUnione ciclisti cividalesi e dal gruppo sportivo K.K. Soča di Caporetto, hanno partecipato una ottantina di atleti delle due regioni contermini. Partiti da Cividale, al via del sindaco Pascolini, i ciclisti hanno percorso la vallata del Natisone per portarsi poi, attraversato il confine di stato, in quella dell’I-sonzo (Soča); dopo aver costeggiato il lago di S. Lucia di Tolmino hanno concluso la corsa nella nota località di Caporetto. All’arrivo si sono presentati due corridori solitari che, staccatisi dal gruppo lungo la dura salita di S. Lucia di Tolmino, hanno poi mantenuto il vantaggio fino alTarrivo. La volata è stata vinta da Stojan Uršič, K.K. Soča, che ha avuto la meglio sul compagno di fuga Favaro Gerardo delTU.C. Cividalesi. Il gruppo, giunto con due punti di ritardo, è stato regolato in volata da Bajt Franco K.K. Soča e poi nell’ordine si sono classificati Gandin Giuseppe Velo Club Cervignano, Ferro Ugo U.C. Cividalesi, e Kuk Anton K. K. Soča. Slovenski narod je praznoval dan vstaje V Ljubljani odkrili spomenik E. Kardelju V torek 21. julija zvečer je slovenski narod praznoval v Ljubljani z imponentno manifestacijo 40-let-nico vstaje. Na Trgu revolucije se je zbralo približno 100 tisoč ljudi, ki so prišli iz vse Slovenije. Slovesnosti so se udeležili tudi Slovenci iz zamejstva. Po pozdravnem nagovoru člana predsedstva SR Slovenije dr. Marijana Breclja, je predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Sergej Kraigher odkril spomenik velikemu slovenskemu revolucionarju, mislecu in državniku Edvardu Kardelju in ob tej priložnosti imel daljši govor, v katerem se je dotaknil vseh pomembnejših problemov današnje samoupravne socialistične družbe v Sloveniji in Jugoslaviji. Govoril je o uspehih in težavah na gospodarskem področju Jugoslavije. Ko je govoril o 40-letnici vstaje, je med drugim dejal: «Lahko s ponosom ugotovimo, kako se je izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je spremenila njihova izobrazba in kulturna raven, kako se razmeroma hitro premošča nekdanji prepad in presegajo razlike med mestom in vasjo, kako smo tudi v razvoju materialnih o-snov naše družbe dosegli znatne uspehe v spremljanju napredka v svetu, kar postaja vse težja in vse odgovornejša naloga». Dobršen del svojega govora je Krajgher posvetil dogodkom na Kosovu in jih ostro obsodil. V svojem nadaljnem govoru je dejal, da jugoslovansko vodstvo posveča veliko pozornost odnosom s sosedi. «Z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo z vsemi dosegli zavidanja vredne prijateljske odnose in sodelovanje, da imamo odprte meje z zelo močnim pritokom ljudi ter materialnih in kulturnih dobrin, in to kljub določenim obremenitvam iz novejše zgodovine in kljub razlikam v družbenih sistemih in pripadnosti različnim vojaškim oziroma političnim blokom ali zvezam. Do vseh vodimo enako principelno politiko dobrega sosedstva, medsebojnega spoštovanja, nevmešavanja, sodelovanja in prijateljstva, v čemer vidimo trajen obojetranski interes», je dejal Kraigher. Kar se tiče narodnostnih manjših je dejal, da kakor Jugoslavija spoštuje, priznava in nudi vsa pravice naciona'nim manjšinam, ki živijo na njenem ozemlju, tako se zevzema, da bi vživale podobne pravice njene narodne manjšine, ki živijo na teritorju drugih držav. Ljubljana je bila za to priložnost praznično oblečena. Pomembne manifestacije ob 40-letnici vstaje so se vršile tudi po drugih krajih Slovenije. I. P. KRALJI, KRALJICE, POROKE IN MIZERJA Ankral je hla na krajica, ki ni poznala, ni vjedela, kaj je lakot in mizerja. ( pravijo, da so vse take). Nje kurtizanske (cortigiane) so ji hodile vičkrat pravit, da u deželi pomjerajo ljudje za lakoto. «Kakuo so neumni, pa jest rajši kot hi umarla od lakot, hi rajši jedla ser in polento!» jim je odgovarjala in tale naša stara pravca mi je paršla na miseu, kadar sem gledu po televižjone poroko principa Carla in Diane. Cisto gotovo ne dan ne drug, ne krajica Margaret, ne gospa Thatcher, ki je parvi minister, ne vedo, zakaj so se tukli te čemi v londonskih getih teden dni pred bleščečo poroko. Gotovo ne vedo, da ti ljudje nimajo sira in polente in ta visoka gospoda, njih veličanstvo ti zapravi 120 milijard lir za eno poroko. In naš televižjon je po- vjedu, da so celuo šparali. Kam smo hli paršli z milijardi, če hi ne hli šparali ! Eh, ma kadar se žen sin od kralja al pa kraljice je trjeha dat njeko hleščečnost, trjeha je zadovoljiti oči od ljudi. N jeki tajšnega so muorli misliti tudi dirigent našega te-levižjona, ki so tisti dan mo-nopolizal vse nacionalne mrježe in nam ure in ure kazali cerimonijo poroke tistega, ki bo kralj Anglije in tiste, ki ho kraljica. Takuo smo za vič ur pozabili na inflacion, tisti ki so brez djela, so pozabili na njih nesrečo in te lačni so hli siti... televižiona, sevjeda. Pri vsem tem voščimo mladim novičam v Angliji puno sreče v njih skupnem življenju z željo, da bi z njih politiko in tudi z njih bogatijo pomagala preganjat mizerjo iz tega sveta. Petar Matajurac Fran Milčinski: PRAVLJICE 1. Desetnica Živela sta gospod in gospa, oba mlada, lepa in bogata. Imela sta devet otrok, same deklice, in sta jih bila od srca vesela. Neki dan sta se po svoji ljubi navadi zopet sprehajala po visokem gradu in gospod je pogledal gospe v črne oči in je rekel: «Bog daj nama še desetega otroka in gospa je odgovorila: «Bog ga nama daj, toda sinka, ne hčere, kajti če dobiva deseto hčer, ji bo po starih pismih sojeno, da mora z doma in brez miru in sreče po svetu». In res, zgodi se, da se jima rodi dete, deseto dete, toda ne sinek, ki sta si ga želela, ampak hčerka, deseta hčerka. Ime sta ji dala Alenčica. Alenčica se je redila in je rasla, telesa je bila šibkega in tihe, svoje pameti, govo rila ni mnogo in rada je bila zamišljena. Gospodu in gospe se je smilila zaradi sojene ji nesreče in bolj sta jo rada imela ko druge. Kadar ji je mati kruha dajala, vsakikrat se je milo jokala. Alenčica je to videla in začudeno vprašala: «Mati moja, kaj je to? Ko drugim kruha režete, veselo se jim smejete, ko meni pa ga dajete, vselej se milo jokate?» Mati je dolgo prikrivala vzrok svoje žalosti, a ko je Alenčica dosegla štirinajst let, ni ji dalo več molčati, glasno se je razjokala in je hčerki povedala: «Kaj se ne bi jokala ko si deseta hči, desetnica, in ti je zato po starih pismih nemenjeno, da moraš z doma in brez miru in sreče po svetu! Pa saj te ne pustim po svetu, šibka moja hčerka, in ako bo že morala katera z do ma, naj gre namesto tebe starejša hči Marjeta, starej ša je, močnejša je, laže bo hodila, laže se psom branila po tujih cestah.» Alenčica pa je ostala mirna in ni se ustrašila materinih besed. «Kakor mi je usojeno, tako bodi!» je rekla. Šla je hitro na ograjeni vrtec, rožice so se pregibale za njo, in ko se je prijazno z njimi pogovarjala, prileti drobna ptičica, v kljunčku je držala prstan zlat, izpustila ga je Alenčici v belo roko in je prelepo zapela: «Alenčica, desetnica, mati naj speko popotnico, vanjo zamesijo ta zlati prstan, in ko bo popotnica rumena in spečena, naj jo razrežejo na deset kosov, za vsako hčer en kos; katera dobi prstan, tista mora v desetino, v tujino.» Alenčica je pomerila prstan, bil ji je prav in všeč, nesla ga je materi in ji verno sporočila, kakor ji je naročila drobna ptičica. «Ne žalujte, mati» je rekla, «če mi je namenjeno, da moram po svetu, doma ne bi našla sreče!» Mati je ubogala, spekla je popotnico, zaznamovala si je pa konec, kamor je zamesila zlati prstan. Sklenila je v svojem srcu, da ga da starejši hčeri, Marjeti, češ starejša je, močnejša je, le že bo hodila laže po tujih cestah, se psom branila. In ko je bila popotnica rumena in pečena, razrezala jo je na deset kosov in dala vsaki hčeri enega. Alenčica komaj je v svoj kos ugriznila, ko je začutila zlati prstan. Mati je vprašala: «Katera je dobila prstan?» in pogledala je Marjetico, mislila je, ta ga ima. A vse so dejale: «Jaz ne!» le Alenčica je mol čala, zlati prstan v rokah držala. Nataknila si ga je na prst, milo se je nasmehnila in potem rekla: «Bog vas obvari, mati moja, Bog vas obvari, oče moj, Bog vas obvari, devet sestric, jaz moram v desetino!» Vzela je culico in se pripravila na pot. Mati je zaplakala: «O, bridkosti mojih je dosti! Ko odhajaš, vsaj to povej, ali se kdaj povrneš v gosti?» In desetnica je odgovori la: «O, tudi mojih bridkosti je dosti, dolga bo pot mi, neznana bo pot mi, nemara takrat šele priden vam v gosti, kadar trikrat svet obšla bom, ko se sedem zapore-dom praznikov bo posvečalo, dve nedelji vkupe praznovalo! » Mater so dušile solze in ihteč je govorila: «Preveč mojih je bridkosti, zdaj vem, nikdar se nam ne vrneš v gosti!» Desetnica jo je žalostno poljubila in ji odvarnila: «Ce me mimo pot pripelje, Bog ve, če me še spoznate». Slekla je svileno obleko, oblekla si raztrgano in načela svojo pot. Klicale so jo sestre nazaj: «Alenčica, pomudi se, glej starši omedlevajo!» in prosili so jo: «Alenčica, vsaj enkrat se še obrni nazaj, da te zadnjikrat vidimo v obraz». Toda ona je rekla: «Kaj se bom obračala, vam srce podirala, zgodi se, kar mi je usojeno!». In je šla naprej. Šla je in ni vedela, kje bo kosila, ni vedela, kje bo večerjala, kje bo nočila. Toda ni imela skrbi za to; ves svet ji je bil pogrnjena miza, ves svet ji je bil dom. Ptiček in riba, psiček in srna, studenec in skala, drevo in cvetlica so ji bili bratje in sestre, so jo spremljali, jo kratkočasili, jo varovali in jo redili. (Nadaljevanje prihodnjič) Odprt etnografski muzej v Bardu Gre za obnovljeno zbirko, ki so jo zasilno uredili že leta 1973, a jo je potres močno poškodoval Ohranjevanje in prikazovanje bitnosti, življenja in porekla Beneških Slovecev, utrjevanje zavesti, da v Terski dolini od vedno živijo slovenski ljudje, ki se nočejo odreči svojim tradicijam in seveda tudi svojemu jeziku ne: to je misel, ki je vodila številne domačine Barda in Sedlišč, da so pred skoraj desetimi leti, v letih 1972 in 1973 zbrali številne predmete, slike, dokumente in druga pričevanja, iz katerih je mogoče razbrati, kako so tu ljudje nekdaj živeli in kako so delali. To bogastvo so neurejeno spravili v «etnografski muzej», ki so ga odprli 1. julija 1973. Potres je 6. maja 1976 uničil poslopje, v katerem je bilo spravljeno to bogato gradivo, Minilo je nekaj let, preden so začeli zbirko obnavljati in v nedeljo 5. julija dopoldne so končno muzej ponovno odprli, tokrat v novi sodobni, protipotresno grajeni stavbi, z velikim dvojezičnim napisom na pročelju. Ta obnovljena zbirka je mnogo bogatejša od prejšnje predvsem glede na način, kako je postavljena. Gre za strokovno postavitev, za katero je poskrbel Goriški muzej iz Nove Gorice in konkretno kustos Naško Križnar, ki je celotno zbirko u-redil. Tako je muzeijska zbirka, ki je od nedelje 5. julija zopet na vpogled javnosti, edinstvena v Beneški Sloveniji, pa tudi bližnji italijanski kraji v ravnini ne razpolagajo s tako bogatimi zbirkami. Zbrano je, kot že rečeno, vsakorvrstno gradi- vo: orodje za dela na polju in v hiši, od krampov in sekir do kolovratov in motovili, lončena in bakrena posoda, hišna oprema in mar-skaj. Dodano je tudi bogato dokumentacijsko gradivo: pisani dokumenti o zgodovinskem razvoju Beneške Slovenije s posebnim poudarkom na Tersko dolino in na Bardo, stare razglednice (vključno s tisto, ki prikazuje fašistični načrt za «torre littoria» v Bardu) in fotografska dokumentacija o potresu leta 1976 in o obnovi Barda in drugih vasi v občini. Skratka, muzejska zbirka, posreduje tudi površnemu obiskovalcu dokaj jasno in verno podobo o tem, kakšna je bila ta vas v preteklosti in kakšna je danes. Nedeljska otvoritvena slovesnost, ki je sodila v okvir praznovanja starodavnega praznika žetnjaka in praznika Matere božje zdravja, se je pričela z kratkim nagovorom predsednice Brune Cher, ki je še zlasti poudarila prizadevnost domačinov, da se zbirka ohrani. Dejala je, da so številni domačini prinašali stare predmete v muzej, kar je tudi jasen dokaz volje, da se o-hrani bogastvo Terske doline. Ob otvoritvi je spregovoril tudi župan občine Bardo Giorgio Pinosa, ki je poudaril izreden pomen pobude, o koteri je dejal, da je pomemben prispevek k sporazumevanju med narodi, seveda pa tudi zelo pomembna za spoznavanje zgodovine domačega kraja. FOJDA ČENEBOLA Na hitro je umaru Giulio Scuffet, star 76 ljet. Rajnik Giulio je biu bruman mož, pridan gospodar in bardak družinski oče. Zatuo se usem hudo zdi za njega smart. Pogreb je biu u čeneboli u pan-dejak 27. julija popudne. Rajnkega Giulia bomo ohranili u venčnem spominu. ŠPETER U četartak 23. julija je u-maru u čedajskem špitalu Mario Mattelig, znan učitelj iz špetra in kapitanih od al-pinov. Imeu je samuo 60 ljet. Njega pogreb je biu u soboto 25. julija u špetru. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Naj gre družini naša tolažba. DREKA KRAS U soboto 25. julija sta si objubila večno zvestobo pri Devici Mariji na Krasu Donato Rucchin-Zuanu iz Lom-baja in Isabella Bergnach Krajnova iz Barnjaka, on i-ma 27, ona pa 20 ljet. Mladim novičam voščimo vse dobro u življenju, ki ga imata pred sabo. SOVODNJE U soboto 25. julija sta se poročila na Trčmunu Lo-szach Silvio Mario iz Ložca in Crucil Mirella - Velentova iz Trčmuna, on 30, ona 20 ljet. Zivjela bosta u Ložcu. Prijatelji in žlahta jim voščijo puno sreče v njih skupnem življenju in puno zdravih in veselih otrok. ČEDAD V Čedadu so podkopali poštenega Rezijana U čedajskem špitalu je u-maru u nedeljo 26. julija Antonio Siega, «Cav. di Vittorio Veneto», star 85 ljet. Rajnik Siega je biu zlo spoštovan in štiman mož u našem starem mestu. U Čedadu je živeu vič ljet, kjer je imeu tudi butigo. Njega pogreb je biu u to-rak u Veliki cerkvi, u Čedadu. Naj gre njega družini naša tolažba. TAVORJANA MAŽEROLA Odkrili so spomenik alpina na Ivanacu U nedeljo 26. julija je bla na gori Ivanac velika ceri-monija in čeglih je bla slava ura, se je zbralo gor puno ljudi. Odkrili so spome- nik alpinu parbližno na tau-žent metru višine in požegni-li galjardet alpino v nove sekcije iz Mažerol. Znano je, da so bli iz teh krajev puobje maloman vsi alpini in da jih je puno padlo u te parvi in drugi veliki uejski. U njekem kraju Benečije je biu par starim an prostor, ki so ga imenovali Zluodjeva globočina. Globočina so pravli zatuo, ker je biu svjet takuo naret ku na kotlina, ku an strašnuo velik kotu. Notar je usega raslo: Ijepa trava po senožetih, med travo lepe rože, u hosti pa Ijepe visoke drevesa: bukve, dobje, bjeli in črni gabri, pru takuo bjeli in črni jeseni, javorji, smrje-ke, masasni, Ijeske in dru go. U hosti je bluo tudi pu no zverine. Zverina je biu zluodi, al pa hudič. Usedno je. Ljudje so se izogibal tistega kraja. Pravli so, da ko se samuo parbližaš h konfi-nu zluodjovega sveta, on se ti že par kaže. Ne deleč od tistega zluodjovega sveta je živeu u revni bajti kumet z. njega ubuogo družino. Imeu je puno otrok in težkuo je bluo preskarbjet za vse. Vičkrat so bli lačni kot siti in njekega nesrečnega dne so bli cjeli dan brez jesti, ker njeso imjeli nič za pod zob. «Potarpite, jutre bomo jedli mesuo!» je potroštu svoje otroke, ki so se mu zarjes usmilili. Lačen je biu tudi on, lačna je bla žena, mati od njega otrok. «Kaj nas troštaš zastonj! Kakuo bomo jedli mesuo?» ga je uprašala žena. «Puojdem na jago!» «Saj ni dujačne tle tode» mu je odgovorila. «Kamor puojdem jest, jo je puno.» je na kratko odrjezu in žena ni silila naprej. Drugi dan zjutraj je kmet uzeu puško in šu naravnost u Zluodjovo globočino. «Bomo videli al je, al ni, RICORDA Tl I CADUTI PER LA LIBERTA’ IN CARNIA Domenica 19 luglio sono stati ricordati i partigiani ed i civili camici caduti nella guerra di liberazione. Le celebrazioni a cura della Comunità Montana della Carnia e del l'A.N.P.I. provinciale si sono svolte a Sutrio alle ore 10 ed a Paluzza alle ore 11. Ai saluti dei Sindaci delle due località è seguita l'orazione ufficiale del Presidente della Comunità Montana della Carnia Silvio Moro. La cerimonia ha voluto rendere omaggio a tutti i Caduti della Resistenza Carnica ed in particolare agli oltre cento patrioti immolatisi lungo tutta la valle del But ed a Malga Pramosio dove inermi civili furono ferocemente trucidati da una banda di SS allo atesina travestiti da partigiani. Nei ricordo è stata accumulata la memoria del dott. Aulo Magrini il comandante partigiano «medico dei poveri» caduto combattendo da valoroso in quella località. al pa so prazne pravljice, Štorje.» je jau, kadar se je hližu konfinu. Stopu je na zluodjove tla, na hudičev svjet in šu ku-ražno naprej. U zluodjovi globočini je use margoljelo od žvine: te duje praseta, jazbaci, lesice, zajci, fazani, te duji petelini in kakuoša, medvedi, viverice in puhi so skakali od vjeje do vjeje, od drevesa do drevesa. Kumet-jagar je biu že na-mjeru s pušo adnemu Ijepe-mu zajcu, ko ga je njekšan potuku na rame. Kumet se obarne in pred sabo zagleda zluodja. «Kaj djelaš tle?» ga jezno upraša zluodi . «Ušeč mi je tale svjet in se po njim sprehajam». «Svet je muoj!» zarenči hudič. «V jem!» «Al me poznaš?» «Poznam te!» «Kdo sem?» «Zluodi al pa hudič, usedno je!» mu je odgovoriu kmet. «Al se me ne bojiš?» «Ne!» «Jaz sem buj močjan kot ti!» «Popravajma! » «Kaj je tisto, ki nosiš ta na ramane?» «Fajfa!» «Taužentstuo hudič ju, ne, pardon, sem mislu reč taužentstuo tistih od moje žlahte, bratru an kužinu, nu, tauženstuo... Kajšno veliko fajfo imas. TaJSne jo njesam še videu. Kajšan ta-hak kadiš?» je uprašu zluodi, ki ni biu še nikdar prej videl ne jagra ne puše. «Močjan. Tajšnega, da te tebe varže na rit!» «Ti ne vjerjem!» «Al čješ popravat?» «Daj mi!» PATRONATO PER GLI EX-COMBATTENTI E PARTIGIANI L’A.N.P.I. informa gii interessati che presso la sua sede in Udine Via del Pozzo 36 (Porta Aquileia) sono disponibili i moduli distrettuali per l'ottenimento dei benefici previsti per gii ex combattenti secondo la legge n. 434 dell’8-8-1980. Si porta a conoscenza che l'Archivio dell'A.N.P.I. è in possesso della documentazione del Ministero della Difesa riguardante le qualifiche ed : riconoscimenti necessari per l'ottenimento del grado a titolo onorifico nelle Forze Armate della Repubblica. Possono presentare tale domanda tutti i combattenti della guerra di liberazione nelle unità par-tigiane in Patria ed all'estero e nelle formazioni dell'Esercito Italiano (C.I.L.) combattenti a fianco degli alleati in Italia ed all'estero. Si informa che la sede dell'A. N.P.I. è aperta a tutti, ogni giorno, dalle 9 alle 12 e dalle 16 alle 19 escluso il sabato. Kmet sname z ramana puško in utakne lor (kano) u zluodjove usta. Zluodi začne ulječ, nate-guvat, pa mu ni šlo nič ka-diža v usta. «Nič ne gre, saj ni paržga-na» se je pokumru. «Zak njemaš moči za vlječ. Poglej, kakšno dugo pihalco ima. Buj z močjo potegni nase!» mu svetuje kumet in se mu smeje pod muštači. Zluodi je še buj potegnu, da je kana zacvilila in ta krat kumet partisne petelina in ustreli. Zluodi pade na rit. «Sem ti povjedu, da padeš na rit», se mu je sada na glas zasmejau kumet. «Ja, rjes močjan tabak fajfaš, muoram priznat. Ne samuo, da me je varglo na rit, tudi po garlu me farda-mano grani, peče in ščapi». «Lahko bi jala adan an nič!» se je pohvalu kumet. «Ah, tuole je nič. Ne misli, da sem se ti že podan za takuo majhno rječ. Če čješ, da se boš fraj s preha ju po mojim svjete, me muo-raš še drugače preomagat, pa me ne boš!» «Kaj ložimo u vajo?» upraša kumet. Če me preomagaš, se boš lahko sprehaju tle po moji globočin, če te jest tebe, ne boš smeu vič stopiti na tele tla. Si zastopu?» «Sem zastopu!» «Potem sprejmeš vajo?» «Povej parvo, kaj borna djelala.» «A ja. Parvo se borna magala. Ti gre prav? Stojiš?» «Dobro, stojim!» in kumet je začeu letat u obroču okuo-le zluodja in premišljavu, kakuo bi nabrisu tole paklensko spako. (Nadaljevanje prihodnjič) Bruna in Giulia Dorbolò - Strazzolini. 0 lepoti te fotografije ni treba nobe nega komentarja Lepo je videti posečene senožeta s koprni PISE P ET AR MATAJURAC Kmet je buj močjan kot hudič KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH PAJSJA STEKLINA SE NEVARNO ŠIRI Zdi se, da smo jo vsi zlahka uzeli da se ne zavedamo velike in hude nevarnosti, ki jo parnaša pasja steklina (rabbia silvestre). Previe smo brez skarbi mi, previe so brez skarbi oblasti in ta nevarna, huda bo-ljezan, ki ne odpusti obed-nemu, ki se jo ne more ozdravit, ki parnaša srnart z velikimi bolečinami žvini in ljudem se nevarno širi. Bodimo budni, spimo z odpar-timi očmi, sodelujmo, kola-borajmo z oblastmi in obnašajmo se po določenih pra vilih, da zaustavimo katastrofo. Parvo: ne puščajmo psu in mačk na odparto. Drugo: vjedet muoramo, da so lisice največje noslike te holjezni. Če se parbližajo va- SV. LENART UTANA sagra in Opasilo Kaj je Opasilo? U soboto 25. in nedeljo 26. julija so vasnjani iz Uta-ne parpravli starodavno, tradicionalno šagro: Opasilo. Na manifestih se je bralo: «Sagra dell’Opasilo». «Kaj je tuo?» so se uprašali Lahi in ne samuo Lahi. Opasilo je po slovensko tudi Proščenje, kar pomeni šagra domačega patrona, nar. zahodno žegnanje. Be-sjeda izhaja iz glagola (verbo) opasati. (Mož se je o-pasu s pasom-pas). V vojaškem pomjenu opasati pomeni obkoliti (cingere, circondare). V Utani ima Opasilo izvir (origine) od starodavne domače šagre okuole ejerkve Sv. Abrama. Cjerku je bla zgrajena leta 1400, tuo se pravi 581 ljet od tega. Paršu je škof in jo «opasu», po-žegnu, takuo da je šu sedemkrat okuole nje in potem jo izročil, dau ključe domačemu famoštru iz Sv. Lenarta. Opasilo praznujejo vsako ljeto predzadnjo nedeljo julija. U nedeljo 26. julija, čeglih je bla slaba ura, se je zbralo na Utani puno ljudi. Rjes škoda, da je pa- si, hramu, jih muoramo gledat ubit, brez priti u kontat z njim. če tega ne moremo storiti, pokličemo jagra. Kadar je žvina martva, se jo ne dotaknemo z golimi rokami. Jo ne podkopamo. Pokličemo komunskega veterinarja, ki poskarbi, da jo po-šlja analizirat na inštitut za medicino. Če stekla žvina pride u kontakt z domačo žvino, če okolje psa, mačko, je trjeba tudi to žvino pobit in jo pošjat analizirat po veterinarju, kakor so napra-vli pred kratkem v Čepleši-šču. Okužena lisica je pred kratkem napadla psa tudi v Bardcah. Tudi par Pičičju so ustrelili buno lisico. Bolje-zan je paršla u naše vasi. Varmo se! Djelimo usi kupe, da jo bomo pregnali! du daž. Troštamo se, da bo šlo buojš pa drugo ljeto in da se gor zbere za Opasilo še vič ljudi. Šuolabus tudi za Sv. Lenart Sv. Lenart je biu edini komun u naših dolinah, ki je biu brez šuolabusa. Sada pa so odpravli tole pomanjkljivost in bojo lahko vozili o-troke od dejnih kraju u šuo-lo. šuolabus marke Fiat ima 21 sedežu za sedjet, 20 za otroke + enega za šoferja. Košta 20 milijonov lir in dežela (region) je dala 100% kontributu, a od kar je biu nakazan kontribut do sada, je šuolabus podražeu, takuo da je muoru tudi komun njeki plačjat. KOSCA U pandejak 13. julija se je rodila v čedajskem špitalu Nadja Cernotta, srečna mama je Viviana Bordon iz Obrankov, tata pa Cernotta Remigio - Šimulnu iz Kosce. Mali Nadiji želimo, da bi ji bila življenjska pot posuta z rožicami. GRMEK KLODIČ Daževni Sv. Ja/cob Kamun, mladinci od Rečana in Polisportiva so par- pravli letos kar štiridnevno praznovanje tradicionalne šagre Sv. Jakoba: u petak 24. sobota 25. nedelja 26, in pandjejak 27. julija. Škoda pa, da njih dobra volja in trud njesta bla plačjana, ker je deževalo use štiri dni. Te mladi so bli parpravli za to praznovanje velik kulturni program in z društvom beneških likovnih umetnikov zlo lepo razstavo (mostra) umetnikov in obrtnikov (artigiani), ki si jo je ogledu tudi videmski škof, kateri je birmau u soboto na Lesah. Zlo interesantna je bla tudi fotografska razstava, ki sta jo pripravla društvo «Rečan» in študijski Center Ne-diža pod imenom: «Nediška an Rečanska dolina». Teli so bili umetniki, ki so pokazali svoja dela: Giovanni Carlig iz Hlaste Dante Del Medico iz Barda Loretta Dorbolò iz špetra Carlo Fabbro iz Oleis Nadia Fumi iz Vidma Dante Italia iz Barda Gianni Osgnach iz Ošnjega Daniela Ronchi iz Rakluža Giovanni Vogrig iz Čedada Silvano Zompicchiatti iz Čedada Teli so bli pa obrtniki (artigiani): Pietro Cernoia iz Gorenjega Barnasa Giuseppe Golles iz Čedada Oddo Lesizza iz Oborč Giovannino Zurco iz Sant’ Andrat Loretta Bernich iz Podlak Carla Trusgnach iz Klodiča Dario Colombin iz Čedada Odilia Spagnut iz Tarčeta Andreina Taverna iz Vidma Giovanni Vogrig iz Čedada Zavojo slave ure so ponovili praznovanje za tjedan dni potlé, in šlo jim je buojš. ŠPETER SV. QV1R1N - PAR MUOSTE Družina «Al Sombrero» ima adnega vič U četartak 23. julija se je rodiu u čedajskem špitalu Patrick Solazzo, tata je Mario, mama pa Dri Patrizia. Tisti dan in ne samuo tisti dan je Mario daju Pizze zastonj in ljudje so jih zalivali z dobro kapljico vina in pive. Patrick je parvi sin mladega para. Želimo mu puno sreče v življenju, ki ga ima pred sabo. ŠPETER / ČEDAD V saboto 18.7.1981 sta se poročila v špietru ob Nediži Gianni Gallo in Mariapaola Scarpa. Noviči so zelo poznani od mladih na čedajskem in špietruskem, kjer že puno liet obadva dielata za vsako dobro inicijativo. čestitke od vsieh tistih, ki jih radi imajo, posebno pa od zbora Pod Lipo najboljše voščila za njih veselo in srečno skupno življenje. Zampa Sabato 18 luglio si sono sposati a S. Pietro al Nati-sone Gianni Gallo, di S. Pietro, e Mariapaola Scarpa di Cividale. Gianni e Mariapaola sono conosciuti sia nel ci-vidale.se che nel sanpietrino: tutti e due da diversi anni collaborano a varie iniziative. Auguroni da tutti quelli che gli vogliono bene. Auguri anche dal coro Pod Lipo. PETJAG / ČERNECJE U soboto 18. julija sta se poročila u špetru Marina Cernetig iz Černetičev in Daniele Golles iz Petjaga. Z Marino in Danielam se je tisti dan vse veselilo v hotelu Belvedere. Slovenske organizacije Benečije želijo mladim novi-čam srečno in veselo skupno življenje in prav takuo puno srečnih, veselih, zdravih in zavednih otrok. Žefacova družina iz Gniduce Ob parložnosti poroke nečakinje Rosette v Gorici so se zbrani Zefacovi slikali za spomin. Od leve proti desni so: Vittoria, Basilia, Maria, Bepo, Luigia in Alma. Sede, blizu Rosette, sevjsda, nje mož Sergio. Mladi par se je poročiu lansko ljeto in u tem kratkem cajtu sta zmanjkala dva, ki sta na fotografij in oba na hitro. Umarla sta u enem mesecu Alma in Bepo. Ohranili jih bomo u venčnem spominu, vsem te živim pa želimo veselo, srečno in dugo življenje. Program za Kamenico 1981 Petek, 21. avgusta VEČER MLADE BRIEZE ob 19,30 Pozdrav «Mlade Brieze» Pesmi in plesi otrok ob 22,30 Prižiganje kresov prijateljstva Sobota, 22. avgusta BENEŠKA VEČER ob 18,00 Otvoritev kioskov in razstave domačega obrtništva ob 18,30 Harmonikaši Antona Birtiča-Mečana ob 21,00 Za ples igrajo « BENEŠKI FANTJE » A. Birtiča-Mečana ob 24,00 Prižiganje kresov prijateljstva Nedelja, 23. avgusta SREČANJE MED SOSEDNJIMI NARODI ob 10,00 Otvoritev kioskov in razstave domačega obrtništva ob 15,00 Sv. maša-poje pevski zbor «PLANINKA» z Ukev ob 16,00 Pozdravi: prof. Paolo Petricig, don Emilio Cencig - folklorna skupina kd. Trta iz Žitira vas (Koroška) - folklorna skupina «Lepi Vrh» z Ukev (Kanalska dolina) - folklorna skupina «Le Clape di Zirà» (Furlanija) - folklorna skupina iz šentviške gore (Slovenija) - folklorna skupina iz Rezije - Beneški pevski zbori - Varieté s Toncam Ponediscakom - Ansambel «POMLAD» iz Trsta ob 20,00 - ples z ansamblom «POMLAD» iz Trsta brezplačni ples dobro založeni kioski - domače specialitete veliko parkirišče Programma per Kamenica 1981 Venerdì 21 agosto «SERATA MLADA BRIEZA» ore 19,30 Saluto della «Mlada Brieza» Canti e balli con i bambini ore 22,30 Accensione falò deH'amicizia Sabato 22 agosto SERATA BENECIANA ore 18,00 Apertura chioschi e mostra d'artigianato locale ore 18,30 Fisarmonicisti di Anton Birtič-Mečana ere 21,00 Ballo con il complesso di Anton Birtič-Mečana «BENEŠKI FANTJE» ore 24,00 Accensione falò deH’amicizia Domenica 23 agosto ore 10,00 Apertura chioschi e mostra d’artigianato ore 15,00 INCONTRO DEI POPOLI VICINI ore 16,00 Santa Messa cantata dal coro «PLANINKA» di Ugovizza Saluto di: prof. Paolo Petricig e Don Emilio Cencig - gruppo folkloristico del Circolo Trta di Žitira vas (Carinzia) - gruppo folkloristico «Lepi Vrh» di Ugovizza (Val Canale) - gruppo folkloristico «Le Clape di Zirà» (Friuli) - gruppo folkloristico di Šentviška gora (Slovenia) - gruppo folkloristico di Resia - varietà con Tonca Ponediščak - cori della Benečija - complesso «POMLAD» di Trieste ore 20,00 - ballo con il complesso «POMLAD» di Trieste ballo gratuito chioschi forniti con specialità locali vasto parcheggio Tako zgloda lesica bolna od stekline