PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
foO
aO'-




VxY'U
6fcOO'

<C
^ —
dnevnik
RST
I. Montecchi 6 - PP 559 -I. (040) 7796-600 • 460894 PD I 040/772418
tlCA
ored 24 maggio 1 0481) 533382-535723 . dx 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 207 (14.298)
Trst, nedelja, 6. septembra 1992
Finančni ministri in guvernerji osrednjih bank ES
Nezadovoljivi rezultati pogovorov v Batini
Vsi so se obvezali, da bodo umirili napetosti na denarnem trgu Nemčija ne bo znižala eskomptne mere, je pa ne bo niti zvišala
Lord Owen zaskrbljen zaradi razmer v BiH
Sestrelitev letala bo imela posledice
Človekoljubna pomoč se bo vseeno nadaljevala ZRJ hočejo nekateri izključiti iz neuvrščenih
BATH (VELIKA BRITANIJA) V ozračju vidne napetosti so finančni ministri in guvernerji osrednjih bank Evropske skupnosti v britanskem letoviščarskem Bathu morali zaradi zapletov na valutnem trgu in negotovosti zaradi francoskega referenduma o maastrichtskem sporazumu spremeniti dnevni red svojega neformalnega sestanka. Z novinarji so bili pred sestankom do skrajnosti molčeči, skoraj nejevoljni ob kočljivih vprašanjih novinarske srenje. Tako neobičajno obnašanje je bilo vsem razumljivo, ko so sinoči objavili kratko sporočilo o rezultatih srečanja. Udeleženci so namreč ponovno sklenili, da ne bodo spremenili dosedanjih valutnih paritet v sklopu Evropskega denarnega sistema, a so se obenem obvezali, da bodo z vsemi obstoječimi sredstvi skušali umiriti denarno tržišče. Pozdravili so italijanske napore za stabilizacijo tečaja hre z višjo eskomptno mero in z odprtjem neomejene kreditne linije z drugimi evropskimi osrednjimi bankami. V komunikeju so tudi navedli, da so »dosegli« obvezo Nemčije, da ne bo zvišala svoje eskomptne mere. Ob takem rezultatu so kisli obrazi italijanskega finančnega ministra Piera Baruccija in guvernerja osrednje banke Azeglia Ciampia posem razumljivi. Bržkone sta upala, da bo Nemčija dobrohotno znižala svojo eskomptno mero. Nemški finančni minister Theo Waigel pa je še pred koncem srečanja za televizijo Povedal, da se Nemčija ne bo uklonila pred pritiski
ostalih članic Evropske skupnosti in da bo torej ohranila dosedanjo eskomptno mero. VVaigel je obenem poudaril, da ni vseh zapletov kriva nemška marka in nemška eskomptna mera, da je še bolj kriv ameriški dolar, o njem pa Evropa ne more razpravljati. Glede paritet in nihanja med posameznimi valutami v Evropskem denarnem sistemu pa Waigel ni hotel dajati ocen, le poudaril je, da se morajo vsi potruditi in znižati svojed državne primankljaje.
Waiglova ocena navsezadnje ni niti tako zgrešena. Nemška eskomptna mera znaša namreč 8,75%, medtem ko je italijanska pred petkovim zvišanjem na 15% znašala 13,25%, francoska 9,6% in britanska 10%. Nemčija je že res imela pred časom nižjo eskomptno mero, ki pa jo je zvišala, da bi zaustavila rastočo inflacijo zaradi nemške združitve. Če je torej lira na udaru, so vzroki precej globlji od nemške eskomptne mere. Odgovor bržkone tiči v predsinočnjih Amatovih izjavah, ki jih je predsednik italijanske vlade včeraj nekoliko omilil, saj je povzročil pravi preplah med navadnimi ljudmi, tako da se je sam zbal svojih dramatičnih besed. Po vsemu sodeč pa Amato ni pretiraval, položaj je res dramatičen in potrebuje korenite sistemske spremembe, predvsem pa, da končno, kot je zahteval tudi predsednik Scalfaro, pri naporih sodelujejo res vsi in ne samo odvisni delavci, kot se je to dogajalo do sedaj.
LJUBLJANA — Čeprav ni več skoraj nobenega dvoma, da je bilo italijansko vojaško letalo v Bosni-sestreljeno, pa tudi dva dni po tem tragičnem incidentu še zmeraj ni uradnega poročila o rezultatih preiskave. Zato so predstavniki Združenih narodov včeraj izjavili, da ne morejo potrditi poročil italijanskih ministrstev in očividcev, da je bilo italijansko transportno letalo dejansko sestreljeno. Poveljnik mirovnih sil indijski general Satiš Nambiar je zahteval še posebej podroben postopek preverjanja vseh informacij o tem. Po besedah tiskovne predstavnice mirovnih sil Boydove, bodo sklepi temeljili na podlagi ustreznih dokazov, številne do zdaj zbrane informacije pa so protislovne. V vojaških krogih pa so medtem prepričani, da italijansko letalo ni bilo sestreljeno z raketo zrak-zrak, temveč da je šlo za raketo zemlja-zrak. Preiskava o vzrokih za strmoglavljenje italijanskega vojaškega letala torej še zmeraj poteka, medtem pa bodo trupla umrlih članov posadke prepeljali danes v Italijo.
Novinar neodvisne britanske družbe ITN je v včerajšnjem poročilu iz glavnega mesta Bosne potrdil, da je bilo italijansko letalo zagotovo sestreljeno z raketo vrste Stinger. Hkrati je pripomnil, da imajo takšne rakete tako Hrvati, kot Muslimani in Srbi.
Sicer pa se v zvezi s tragičnim incidentom italijanskega letala oglašajo tudi številni ugledni svetovni diplomati in politiki. Tako je generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali izjavil, da je šokiran zaradi tega tragičnega incidenta, vendar dogodek ni hotel komentirati, dokler predstavniki Združenih narodov ne bodo objavili rezultatov ekspertne preiskave. Britanski premier John Major pa je dejal, da ni prepričan, da bo človekoljubna pomoč v Sarajevo še naprej prihajala prek zračnega mostu, še zlasti, če bo dokazano, da je bilo letalo sestreljeno. Britanski ministrski predsednik se je včeraj z zavezniki posvetoval o
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v Bazovico
Na bazovski gmajni, kjer so pred 62 leti pod fašističnimi kroglami padli Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Va-lenčič, bo danes popoldne tradicionalna komemoracija. Proslavo pri-reja Odbor za proslavo bazoviških žrtev, začela pa se bo ob 15. uri Pred spomenikom O liku padlih junakov, zlasti pa o pomenu antifašističnih vrednot danes bodo spregovorili Dušan Jelinčič, Ivan Peterim in Fausto Monfalcon.
Komemoracija bo hkrati vrhunec letošnjih slovesnosti. Dopoldne, ob 11. uri, bo na pokopališču pri Sv. Ani (se pravi tam, kjer so Pokopani bazoviški junaki) polaganje vencev. V dopoldanskih urah pa bo spominski pohod Bazoviški junaki; zbirališče je ob 9.45 pred sP°nienikom padlim v Bazovici.
V BiH se z nezmanjšano ostrino nadaljujejo krvavi spopadi
Izetbegovič obljublja osvoboditev Sarajeva še pred začetkom zime
LJUBLJANA — Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je na tiskovni konferenci v petek zvečer poudaril, da v nekaterih delih obroča okrog Sarajeva do svobode manjka še sto metrov, drugod pa nekaj kilometrov. Ob tej priložnosti je tudi zatrdil, da bodo Sarajevo osvobodili še pred zimo. Sarajevčane pa v tem trenutku najbolj skrbi, da bi mednarodna skupnost pred zimo ustavila humanitarne polete v Bosno in Hercegovino. Vnovični začetek dovažanja človekoljubne pomoči v BiH je, kot pravijo pristojni, odvisen od tega ali je bilo italijansko tovorno letalo pri Konjiču sestreljeno ali ne. Predsednik Izetbegovič je na omenjeni tiskovni konferenci izrazil upanje, da ustavitev poletov letal s človekoljubno pomočjo ne bo dolgo trajala, da pa je vse seveda odvisno od vzroka za strmoglavljenje italijanskega letala. Kar zadeva dovažanje humanitarne pomoči po kopnem velja omeniti izjavo tajnika bosansko-herce-govskega predstavništva v Turčiji Semirja Kazajiča. Leta je, kot iz Splita poroča hrvaška tiskovna agencija, novinarjem povedal, da je med spremljanjem konvojev iz Splita v Mostar in naprej v Sarajevo opazil, da tolpe s ponarejenimi dokumenti oropajo vsak konvoj še preden pride na cilj. Po vsej tej poti kradejo ljudje z različnimi lažnimi potrdili o upravičenosti do te pomoči, najhuje pa je na poti od hrvaške meje do Mostarja.
Sicer pa na bojiščih v Bosni in Hercegovini tudi včeraj ni bilo nič novega, kar seveda pomeni, da so se spopadi nadaljevali. Tarča napadov je bilo znova Sarajevo, ki so ga srbske sile napadale tudi v noči na soboto. Po podatkih sarajevskega centra varnostnih služb je ponoči več granat padlo na Alipašino polje, Baščaršijo, Dobrinjo in bolnišnico Koševo. V napadih na bolnišnico je, kot poročajo, neki zdravnik izgubil življenje. Med napadom na Dobrinjo je ena sama granata huje ranila štiri ljudi, dvanajst pa lažje. Sicer pa je srbsko topništvo ponoči občasno obstreljevalo tudi druge dele bosansko-hercegovskega glavnega mesta. Granate so padale tudi na Vogoščo.
Potem, ko je bilo včeraj zjutraj nekaj časa v Sarajevu mirno, so iz Centra vrnostnih služb sporočili, da so srbske sile s Trebeviča dopoldne s protiletalskimi topovi in strojnicami obstreljevali Baščaršijo in obrobne dele Starega grada. Granate so padale tudi na občino Center, v tem delu Sarajeva pa so dejavni tudi ostrostrelci. Po razmeroma mirni noči so srbske sile zjutraj vnovič napadle območje Bihača. Na širše območje mesta je padlo več tankovskih granat. V napadu na mestno središče je bilo ranjenih pet civilistov. Včeraj je bila napadena tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pred glasovanjem o novem volilnem zakonu
Ali bo Slovenija za vzor?
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V sredo bo slovenska skupščina na skupnem zasedanju glasovala o volilnem zakonu. To je zadnji praktični rok, da se prične zapleten postopek za izvedbo parlamentarnih volitev in izvolitev predsednika republike v ustavno določenem roku in torej še letos. Razmerje sil v skupščini je izredno tesno, ker je za izglasovanje zakona potrebna dvotretjinska večina. Vladna koalicija sicer razpolaga z nekaj manj kot je zahtevano število poslancev, dodati pa jim je treba še demokristjanske poslance, ki so javno, večkrat in odločno navajali, da bodo glasovali za zakon.
Toda v skupščini je vedno mnogo odsotnih, saj je to neprofesionalni
poslanski zbor, med vladnimi strankami je mnogo prostih strelcev in končno je tu slovenska desnica, ki delno s svojim katoliškim predvsem pa s svojim nacionalističnim delom vidi v rušenju volilnega zakona še edino možnost, da pride ponovno do politične oblasti.
Prav v razmerju političnih sil je torej odgovor na bistveno vprašanje: bo zakon sprejet in volitve bodo? Skoro absurdno je, da je trenutno celotna slovenska politična scena pod vplivom številčno, parlamentarno in medijsko sicer zelo osamljene toda izredno hrupne in napadalne skrajno desne skupine. Toda tako je in to ji parlamentarni mehanizem omogoča.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Neredi v ZRN se nadaljujejo
BERLIN — Nemčija je te dni priča pravcatemu lovu na priseljenca. Nasilstva proti tujcem niti včeraj niso pojenjala, nasprotno, nadaljevala so se z vse večjo brutalnostjo. Najhuje je bilo v bližini Ho-yerswerde, kjer so neznanci zagnali molotovko proti zbirnemu centru, v katerem je bilo kakih 70 Vietnamcev. Do nasilij je prišlo tudi v Eisen-hiittenstadtu (neredi trajajo tu že več dni zapored), Liibbe-nauu in drugih krajih bivše NDR. Nasilje je ostro obsodil bivši kancler Helmut Schmidt, ki je kot glavnega krivca označil sedanjo vlado.
Na vsedržavnem množičnem zborovanju DSL v Milanu
Occhetto napovedal vročo jesen in pozval vlado na odgovornost
MILAN — V Milanu je bila včeraj množična vsedržavna manifestacija Demokratične stranke levice proti vladni gospodarski politiki. Manifestacije se je udeležilo več deset tisoč ljudi (po trditvah prirediteljev 100 tisoč), zaključila pa se je z zborovanjem, na katerem je spregovoril vsedržavni tajnil^ DSL Achille Occhetto.
V svojem govoru je Occhetto obtožil Amatovo vlado, da nosi veliko odgovornost za nelahki gospodarski položaj v državi. Po njegovem je potrebno, da se vsi žrtvujejo, vendar je po drugi strani nepravično, da nosijo največje breme prav delovni ljudje. V zvezi s tem je napovedal vročo jesen, vročo zaradi tega, ker bo prišlo do množičnih odpustov, hkrati pa zaradi razbohotenja drugih problemov. Vsakršno »jakobinsko dejanje« italijanske vlade je zato odveč, dovolj so ukrepi, s katerimi se ne sme prizadeti varčevalce. Poleg vlade so odgovorni tudi delodajalci, saj so - kot je dejal — v teh letih raje vlagali v državne obveznice kot pa v proizvodne dejavnosti.
Occhetto je kritiziral tiste, ki so zadnje dni napadli milanske sodnike. Poudaril je, da za DSL ostaja moralno vprašanje prvi pogoj za njeno sodelovanje v vladi, poleg tega pa torišče, na katerem lahko levica najde skupni jezik.
Generalni tajnik je potrdil, da DSL zagovorja maastrichtski sporazum, v isti sapi pa se je zavzel za redefinicijo denarne unije. Skratka, maastrichtski sporazum je v bistvu dober, vendar nujno je, da ga izvajajo pod demokratičnim nadzorom. Glede spornega julijskega sporazuma med delodajalci, sindikati in vlado pa je soglašal z ocenami, ki jih je izrazil že Trentin: zavzel se je za posvetovanje z delovnimi ljudi, kar je predpogoj za nadaljevanje pogajanj z vlado glede odprtih vprašanj.
Borell'i: Zajamčiti je treba tajnost sodnih preiskav
MILAN Državno pravdništvo v Milanu je sklenilo, da bo odslej zelo oprezno v zvezi s preiskavo o podkupninah. To je včeraj izjavil državni pravdnik Saverio Borelli, ki je hkrati napovedal, da on in njegovi namestniki ne bodo dajali več izjav o poteku preiskave. Namen ukrepa je preprečiti nadaljnje špekulacije, predvsem pa dvoumja in polresnice okrog celotne zadeve.
Kar zadeva prakso, ki jo sodstvo izvaja pri preiskavi, je bil Borelli nedvoumen: dejal je, da so se sodniki doslej ravnali v skladu s pravili, to pa velja tudi v primeru sodnih jamstvenih obvestil poslanih parlamentarcem. Borelli se je pri tem sklical na neko ministrstsko okrožnico, ki predvideva, da se tovrstna obvestila pošljejo preden sodniki zahtevajo kazenski postopek. Namigi o nepravilnostih v milanski preiskavi (objavil jih je tednik Epoca, še prej pa nekateri drugi množični mediji) so torej iz trte izviti. Milanski sodniki doslej niso nikdar presegli svoje pristojnosti, kar pomeni, da se niso poslužili zastraševanj in izsiljevanj. Borelli je hkrati zanikal govorice, po katerih je bilo zaslišanje aretiranega Roberta Monginija nelegalno.
V zvezi s tajnostjo preiskave se je oglasil tudi podpredsednik Višjega sodnega sveta Giovanni Gal-loni. Izjavil je, da bi morali to vprašanje zakonsko urediti; o poteku neke preiskave bi javnost informirali šele v trenutku, ko bi sodniki prižgali zeleno luč za sodno obravnavo, ne pa takrat ko bi poslali osumljencu sodno jamstveno obvestilo.
Sestrelitev
nadaljnih akcijah po strmoglavljenju italijanskega letala in ustavitvi vseh humanitarnih poletov. Novi pogajalec Evropske skupnosti za nekdanjo Jugoslavijo lord Owen je izjavil, da bo imel incident resne posledice, vendar pa ne bo ustavil mirovnega procesa v Ženevi. Tudi ruski predstavnik v koordinacijskem odboru mednarodne konference o Jugoslaviji Nikiforov je včeraj izjavil, da je že mogoče opaziti rezultate londonske konference. Kot je dejal, so bosanski Srbi že začeli prepuščati težko orožje mirovnim silam, umaknili pa so se tudi iz bližine Goražda, mesta, ki so ga oblegali več mesecev. Vršilec dolžnosti ameriškega državnega sekretarja Eagleburger je izjavil, da verjame, da je bilo italijansko transportno letalo sestreljeno. Po njegovih besedah ta incident kaže, kako slabe so varnostne razmere na tem območju. Ob tem je še poudaril, da VVashington v sedanjem trenutku ne razmišlja o uporabi vojaških sil. Podobno razmišlja tudi ameriški obrambni minister Dick Che-ney, ki se je vnovič izrekel proti posredovanju ameriških kopenskih sil na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Sicer pa je v svetu včeraj odmevalo tudi izglasovanje zaupnice premiera Milanu Paniču v skupščini ZR Jugoslavije. Tiskovne agencije ocenjujejo, da je Panič premagal srbske nacionaliste ter poudarjajo, da se je položaj ministrskega predsednika okrepil tako v ZRJ, kot na mednarodnem prizorišču. Omenimo, da je Milan Panič dobil podporo parlamentarne večine, saj je zanj glasovalo 66 poslancev, 30 jih je glasovalo proti, 5 pa se jih je vzdržalo. Pred glasovanjem je 35 poslancev zapustilo sejo. Odmevov na izglasovanje zaupnice Paniču iz Srbije še ni, v Črni gori pa izražajo zadovoljstvo.
Hkrati se nadaljuje mednarodna osamitev ZRJ, saj je včeraj tudi čilska vlada po natančni preučitvi razmer na območju nekdanje Jugoslavije sklenila umakniti svojega veleposlanika iz Beograda. Do zapleta pa je prišlo na vrhunskem srečanju gibanja neuvrščenih v Džakarti. Voditelji držav ali vlad članic skušajo uskladiti stališča do predloga dokumenta o Bosni in Hercegovini. V osnutku dokumenta namreč nobena od vpletenih strani ni omenjena kot krivec za vojno v tej državi. Takšni vsebini dokumenta pa nasprotujejo zlasti islamske države. Tudi Savdska Arabija je včeraj predlagala, da bi zaradi vpletenosti v grozodejstva v Bosni in Hercegovini iz
mednarodnega gibanja neuvrščenih izključili ZRJ.
V včerajšnjem sporočilu italijanskega obrambnega ministrstva je rečeno, da se bo italijanski obrambni minister Ando jutri v italijanski prestolnici sešel s francoskim in španskim obrambnim ministrom. Preučili bodo razvoj dogodkov po strmoglavljenju italijanskega transportnega letala, ki je peljalo človekoljubno pomoč v Sarajevo.
Včeraj se je oglasil tudi avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki že dlje časa vztrajno zagovarja vojaško posredovanje mednarodne skupnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Tokrat je opozoril, da se bodo tisti, ki se danes bojijo vojaškega posredovanja, že jutri zavedli, da bodo za zagotovitev mira na nemirnem Balkanu morali plačati precej visoko ceno.
(NIA)
Izetbegovič
Bosanska Krupa, iz Brčkega pa poročajo, da so srbske sile ponoči obnovile topniške napade na branilce mesta. Po podatkih bosansko-herce-govskega kriznega štaba, pristojnega za zdravstvo in socialno skrbstvo, je bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah več kot trideset ljudi ranjenih, dve osebi pa sta bili ubiti.
Hrvaški predsednik Franjo Tudj-man se je včeraj v Zagrebu pogovarjal s pomočnikom generlanega sekretarja Združenih narodov Mar-rackom Gouldingom. Kot poročajo je bila poglavitna tema pogovorov čimprejšnja vrnitev izgnancev na njihove domove. Govor je bil tudi o sprostitvi prometnic ter o problemih povezanimi z Masleniškim mostom in jezom Peruča kot tudi o umiku t. im. jugoslovanske armade z območij južno od Dubrovnika.
Sicer pa je poveljnik južnega bojišča hrvaške vojske general Janko Bebetko včeraj zaradi kršenja premirja v bližini Župe Dubrovačke protestiral pri namestniku poveljnika Unproforja in namestniku veleposlanika Evropske skupnosti. V izzivanju pripadnikov srbsko-čmogor-ske vojske je pri Župi Dubrovački izgubil življenje eden hrvaški vojak. General Babetko je visoke časnike Združenih narodov in Evropske skupnosti opozoril, naj nujno posredujejo pri poveljniku podgoriškega korpusa in dodal, da bo na take grobe kršitve premirja hrvaška vojska odgovorila z vsemi sredstvi.(NIA)
Slovenija
Slovenija je zaradi tega ponovno jia razpotju:
Če bo v sredo ustavni volilni zakon sprejet, bodo še naprej obstajale težave, najrazličnejše in
zelo resne. S tem gospodarska kriza in z njo socialne napetosti ne bo ne omiljena, niti odstranjena.
Sledilo bo zapleteno in mučno sprejemanje cele vrste volilnih zakonov o volilni kampanji, o strankah o razdelitvi države na volilne okraje in podobno. Toda vse to bo že normalen potek, demokratično polemičen, sporen, toda to je pot konstruktivnega reševanja problemov. To je ona mirna pot preobrazbe Slovenije iz napol realsocialističnega v večstrankarsko pluralistični in tržno naravnan družbeni sistem, o katerem je v petek na zasedanju vladnih strank govoril predsednik Drnovšek kot o vzoru reševanja vzhodnih problemov. Slovenija je že postala vzgled, šolski primer konstruktivnih rešitev, njen sistem je že primerljiv in s tem tudi privlačen za Evropo.
Toda vse se lahko razbije ob lastnih težavah in to bi bil primer, če zakon ne bi bil sprejet. Obstaja sicer še zasilna rešitev, ko parlament z navadno večino preprosto uveljavi ustavno načelo in razpiše volitve na osnovi starega volilnega zakona, ki je bil primeren za nekdanji trodomni sistem in za samoupravni socializem.
Toda to bi imelo vrsto zelo hudih negativnih posledic. Predvsem bi bil ogrožen datum volitev, ki bi zdrsnile v prihodnje leto. To pa bi pomenilo ogrožanje legitimnosti sistema na vseh ravneh: predsedstva, parlamenta in iz njih izpeljane slovenske vlade. Kredibilnost, zaupanje ljudi in tujine bi se omajala.
Notranje-politično bi se Slovenija razklala na dva pola liberal-no-socialdemokratski in katoliško-nacionalistični. Taka delitev bi bila pogubna, obnovili bi se stari strahovi, spori in spopadi z balkansko nacionalistično primesjo, katero Zmago Jelinčič s svojo sko-ro nacionalistično-fašistično stranko že proglaša, nekateri pa pritrjujejo.
Gospodarska vprašanja in njihovo reševanje, svetovne gospodarske povezave, nova vlaganja, vse to bi bilo seveda potisnjeno v drugi plan, bi bilo onemogočeno, kar pomeni ne samo nerešavanje temveč zaostrovanje gospodarskih in socialnih problemov.
Dileme so dramatične, izredno resne in odgovorne in bi bilo najbrž koristno, če bi predsedstvo izkoristilo svojo moralno in politično moč, izredni ugled in javno spregovorilo, kot je to v petek že naredila slovenska vlada in pozicijske stranke, ki so odgovorni stranki opozicije, krščanske demokrate in Ljudsko stranko, pozvale na sodelovanje.
Dilema je dramatična, odgovor pa bo dala samo v parlamentu zbrana večina poslancev.
.V.VVV. .- V j s. y. . - - .	v'- <''V' v- v v-
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrije! v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev.
Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam.
Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti nek cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne.
V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odgovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti.
Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo-
močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče.
Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri.
Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja.
Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika.
Obiskovati našo šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo Šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti.
Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure.
Tečaji imajo avtorizacijo Dežele.
Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šole.
Za nadalnje informacije ali za obisk na šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626.


V Bardu v petek zaključili 12. Mladinski raziskovalni tabor
Pomembno delo raziskovalcev za ovrednotenje Terske doline
BARDO — V zadružnih prostorih v Bardu je bil v petek zvečer Podan obračun 12. Mladinskega raziskovalnega tabora Bardo '92, ki so ga organizirali Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici iz Trsta, Društvo slovenskih naravoslovcev T. Penka iz Trsta in Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, s katerimi je sodeloval Center za kulturne raziskave iz Barda.
Štirinajstdnevno raziskovalno delo na območju gornje Terske doline (Njivica, Podbardo, Ter, Sedlišče, Zavrh in Bardo) je izpostavilo najpomembnejše značilnosti teh krajev z arheološkega,
etnografskega, geografskega, jezikovnega, naravoslovnega in zgo-dovisnkega vidika. Zanj je poskrbela skupina 35 mladih raziskovalcev, ki so ob pomoči mentorjev opravili veliko koristnega dela pri vrednotenju tega zahodnega predela zamejstva.
Vodja tabora Milan Pahor je podčrtal, da iz Terske doline odhajajo z mešanimi občutki, saj so v dveh tednih opravili veliko dela na področju, ki je dokaj .problematično, obenem pa so se soočili s problematiko iz preteklosti in sedanjosti. Delo v Bardu in okolici pa je pripeljalo do spoznanja, da obstajajo pogoji, da bi tudi ti kraji
z narodnega vidika zaživeli in se uveljavili.
Na petkovem zaključnem večeru so bili prisotni tudi številni domačini z županom Francom Neg-rom na čelu. Srečanja so se udeležili tudi podpredsednik gorske skupnosti za Terske doline Caste-letto, predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine Viljem Čer-no, predsednik Društva bivših emigrantov iz Barda Dante Del Medico, predstavnica domačega Centra za kulturne raziskave Lui-sa Cher, dr. Emanuella Giovanelli iz videmskega naravoslovnega muzeja, domači župnik Renzo Calligaro, ki je veliko pomagal pri raziskovalnem delu ter predstavnik videmske univerze dr. Barbat-tini.
Podrobna analiza raziskave je bila poverjena predstavnikom posameznih skupin, ki so v italijanščini in slovenščini predstavili naj zanimivejše izsledke dvotedenskega dela,.pogovorov z domačini, pregledov arhivov in druge dokumentacije. Iz njihovega poročanja lahko sklepamo, da je bilo opravljeno veliko dela, ki bo v dobršni meri prispevalo k boljšemu poznavanju območja v gornji Terski dolini. V načrtih prirediteljev je tudi izid brošure, ki naj bi vsebovala vse, kar je petintridesetčlan-ska raziskovalna ekipa zbrala na letošnjem taboru.
RUDI PAVŠIČ
S petkove zaključne predstavitve raziskovalnega tabora v Bardu
V dvojezičnem centru v Spetru zadnje priprave na začetek pouka
ČEDAD Prihodnji teden bo tudi za otroke iz Benečije, ki obiskujejo dvojezični center v Špetru, Pomenil začetek novega šolskega leta. Center, ki so ga ustanovili s prizadevanjem slovenskih organizacij na Videmskem, je presegel najbolj rožnata pričakovanja. Najvažnejše pa je, da si je zagotovil zaupanje vse večjega števila Slovencev iz Benečije, ki so spoznali, da gre za kakovostno šolsko strukturo z nezanemarljivim narodnostnim dodatkom. Beneškim otro-K°m, ki želijo temeljito spoznati materin jezik, ni namreč treba več že od mladih nog hoditi v Gorico ah v Trst, kot se je to dogajalo do pred nekaj leti.
Jasno je, da špetrski center še ni na zeleni veji, p1 zadeva nekatera birokratsko-upravna vprašanja. Yre predvsem za priznanje osnovne šole, kot to velja danes že za vrtec. Ob tem center pesti prostorska stiska, zaradi katere že danes ne morejo zadovoljiti vseh, ki bi radi obiskovali vrtec in osnovno šolo.
Kaj več Ob začetku novega šolskega leta nam je Povedala ravnateljica centra Živa Gruden.
»Po poletnem premoru je dvojezični šolski center v teh dneh ponovno zaživel. Osebje se pridno pri-
pravlja na začetek šolskega leta. Urejajo se prostori, da bodo ustrezali potrebam novega šolskega leta, na dnevnem redu so tudi sestanki učnega osebja, upravnega odbora zavoda in staršev. Jasno je, da je največ zanimanja pri starših otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu prvič prestopili prag vrtca - novih vpisov v vrtec je 12 - in pri tistih, ki bodo iz vrtca prešli v prvi razred osnovne šole. Prav v zvezi s prvim razredom velja pripomniti, da bo letos imel center res rekordno število prvošolčkov, saj je vpisanih kar 13 otrok.
Pedagoški model bo ostal nespremenjen; programiranje, s katerim se v tem času spoprijemajo na vseh šolah, pa skuša zajeti tudi možnosti izvajanja raznih dodatnih dejavnosti in aktivnosti, v katere bodo istočasno vključeni različni razredi.
Ob programiranju pa se zaključuje tudi delo, s katerim so se skupine učiteljev spoprijele v poletnem premoru: gre za pripravo posebnih dvojezičnih učnih materialov za pouk zgodovine in zemljepisa, ki naj bi polagoma ob preverjanju v praksi prerasli v učbenike.« (R.P.)
j pismo uredništvu
Vinko Levstik odgovarja borcem iz Pirana
ODPRTO PISMO PREDSEDSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
(Primorski dnevnik, 28. avgusta 1992)
Borce, oziroma vojne veterane stalinistične revolucije občine Piran sprašujem, kaj sploh hočejo?
1- Več kot štirideset let ste mi sodili in nikoli obsodili. Leta 1985 sem sodišče v Ljubljani prosil, naj me obsodi, potem, ko so sodno preiskavo proti meni ustavili. Moji Prošnji in pritožbi niso ugodili.
2.	Hoteli ste preprečiti moj pri-aod v Slovenijo, kar pomeni, da ste proti temu, da bi mi sodili.
3.	Vaši novogoriški kolegi so 21. avgusta objavili v Primorskem dnevniku enega svojih »komunike-]ev«, v katerem pravijo, da jih blatim. Kar sem napisal njim, namreč, da borci prehajajo iz enoumja v Brezumje, pa si upam tokrat pono-vdi s pripombo, da to velja tudi za vas - »Pirančane«.
Na vsa ostala sprenevedanja in Praznoslamljenja pa zaradi po-rnanjkanja časa ne nameravam odgovarjati.
Vinko Levstik Corso Italia, 63 GORICA
1||||| English s@l||| Language
Centre
TRST - Ul. S. Francesco 11 - Tel. (040) 363878
Materin jezik učnega osebja
Posebni tečaji za mladino
Intenzivni tečaji
Tečaji za otroke »Magic box
Omejeno število do 9 slušateljev
Priprava izpitov za Cambridge
Tečaji angleščine vseh stopenj
gospodarski dopis iz Slovenije
Vlada obljublja ceste
JOŽE PETROVČIČ
Ta teden je podpredsednik slovenske vlade že dvakrat obljubil, da bomo kmalu nadaljevali z gradnjo glavnih cest po Sloveniji. Gorenjcem je razlagal, da se bodo kmalu nadaljevala zaustavljena dela pri gradnji avtoceste od Karavanškega predora mimo Jesenic, Štajerce pa je potolažil, da bodo prihodnje leto zastavili delo tudi na njihovem koncu in začeli graditi podaljšek avtoceste od Arje vasi do Vranskega. V načrtu je tudi gradnja _ceste od Šentilja do hrvaške meje, vendar se je treba s Hrvati dogovoriti o financiranju tega projekta. Nadaljevati bo treba gradnjo osimskih cest od Razdrtega do Fernetičev in do Vrtojbe, prednost pa naj bi imela tudi gradnja avtoceste med Koprom in Lendavo oziroma tisti odseki, ki v tej smeri še niso narejeni.
S podobnimi cestnimi programi so se hvalili že tudi drugi podpredsedniki slovenskih vlad, pa vendar od obljub ni ostalo veliko - cestna dela so vsako leto znova zastala in Slovenija je zato čedalje bolj prometno odrezana od sveta. K tej odrezanosti pripomore še dejstvo, da se z železnico godi podobno kot s cestami - tudi načrti o posodobitvi železnic zaradi pomanjkanja denarja vedno znova padejo v vodo.
Kje torej lahko črpa moč za takšne napovedi zdajšnji podpredsednik vlade Herman Rigelnik? Rigelnik je ponovno odkril čarobno besedo - koncesije, ki bi jih dajali tujcem za gradnjo cest. Z njimi naj bi pritegnili tuj kapital. Tujci bi smeli pobirati cestnino na naših avtocestah in zgraditi spremljajoče objekte (hotele, bencinske črpalke, trgovine...), kjer bi se denar, vložen za gradnjo cest, hitro obračal in povrnil.
Celotna napoved temelji tudi na številkah o denarju. Za gradnjo omenjenih cest bi potrebovali dve milijardi in sto milijonov dolarjev. Doma naj bi zbrali okoli 700, milijonov dolarjev denarja. Predvsem tako, da bi dodatno obdavčili prodajo bencina. Okoli 1250 milijonov dolarjev naj bi prinesli tuji vlagatelji na podlagi koncesij, 168 milijonov dolarjev naj bi dobili ugodnih posojil pri evropskih bankah.
Ker Slovenija nima nobenih denarnih virov za gradnjo avtocest, bi morali uvesti dodaten davek. Seveda pride v poštev
samo davek na prodajo bencina (podobno kot ga bodo uvedli Švicarji za zapolnitev proračunske luknje, ki nastaja tudi zaradi dodatne gradnje cest in predvsem posodobitve železnic). Prav ta denarni vir pa je zelo vprašljiv. Slovenci so zelo nezaupljivi do takšnih dodatnih obdavčitev, saj jih je bilo doslej že precej, denar pa se je vselej porazgubil. Težko je zato pričakovati, da bi ga v parlamentu sprejeli z odprtimi rokami. Če drugega ne, bodo vladi poskušali postavljati polena politični nasprotniki in imeli bodo veliko možnosti za uspeh.
Morda ima vlada boljša zagotovila za tuji kapital. Namestnik ministra za promet in zveze Dušan Fatur trdi, da si tuji koncesionarji kar ponujajo roke na ministrstvu. Kar pa seveda lahko pomeni predvsem, da jih naložbe sicer mikajo, da pa niso dovolj mikavne. Kajti - če bi bile ponudbe vabljive, bi najbrž že dobili resnega ponudnika. Vendar pa je vse o tujih finančnikih in domačih koncesijah samo naše ugibanje. Zaradi zaprtih mej do južnega Balkana so se prometni tokovi že precej spremenili: južne prometne poti so skoraj opuščene, zelo pa se je povečal promet v smeri od zahoda proti vzhodu. Zato so te poti dobile v načrtih prednost, na katero pa se tujci še niso navadili, ker so prepričani, da je glavna prometna os še vedno od severa proti jugu. Ali drugače povedano: ko se bodo tujci odločali za naložbo denarja, bodo upoštevali predvsem to, koliko je prometa na naših cestah in kakšni bodo bodoči prometni tokovi. Če bodo dovolj veliki, bodo tudi tiste finančne ustanove, ki državam ponujajo ugodnejša posojila za gradnjo cest, pripravljene odpreti svoje trezorje.
Kako daleč je vlada pri vseh teh zahtevnih finančnih operacijah s tujino, nam ni povsem znano. Zanesljivo pa je, da so vsi domači viri še povsem v zraku. Če bo napoved vlade, da bodo lahko takoj začeli graditi cesto med Mariborom in Šentiljem, nadaljevali z gradnjo od Čebulo-vice do Fernetičev in od Razdrtega do Vrtojbe, hkrati pa naj bi bilo vse nared tudi za gradnjo drugega pasu do Naklega in od Naklega do Podtabora, res držala, potem se bo njen ugled resnično dvignil. Če pa gre za neiz-polnjive obljube, si vlada dela slabo uslugo.
University of Cambridge
L očal Exammations Syndicate ' International Examinations
AUTHORISED CENTRE
% Aisli A>
'1-1
ANGL ■
EŠČtNA?
Tečaji angleščine vseh stopenj za otroke, dijake in odrasle, za univerzo, znanstvene, finančne in tehnične vede.
Materin jezik učnega osebja, ki je stalno na tekočem. Multimedialna učila.
Deželni center univerze Cambridge (UCLES IT015).
Center AISLI v Evropi.
Knjižnica, videoteka, videoklub, jezikovni laboratorij, učilnice in arhivi.
Izpopolnjevalni center za učno osebje.
Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.30 - 20.00 neprekinjeno, ob sobotah 10.00 - 12.30.
V TRSTU, v Ul. Torrebianca 18, telefon 040/369.369 TRŽIČU, v Ul. Duca D’Aosta 16, telefon 0481/411.868 GORICI, Korzo Italia 17, telefon 0481/3.33.00 ________VIDMU, v Ul. Pulesi 4, telefon 0432/50.71.71____
^ BRITISH SCHOOL
11318*1
11!!!
iffllllij
Pripravljene smernice odborništva za planiranje
Nujen je radikalni preustroj deželne proračunske politike
Stiskanje pasu, tokrat tako močno, da bo Italijanom pošteno zastal dih, se ne obeta samo po napovedih, ki prihajajo (ali so že dejstvo) iz Rima, ampak tudi po tem, kar nam bodo v naslednjih mesecih prinesle bilance krajevnih in deželnih uprav. Država bo z novim finančnim zakonom, ki je pred vrati, bistveno privila tudi pipo, po kateri je doslej finansirala javne uprave, v zameno pa jim bo prepustila pristojnost, da same pokasirajo nekatere davke in dajatve in da tudi določajo njihovo višino. Še tako visoke dajatve krajevnega značaja pa nikakor ne bodo zadostovale za kritje vseh potreb, ki so doslej imele mesto v proračunih javnih uprav, zato bo bistvena naloga upraviteljev korenita racionalizacija in sicer boleče, a neizogibno krčenje proračunskih izdatkov.
V tej smeri se že giblje odborništvo za planiranje pri Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je pripravilo smernice, po katerih naj bi se gibal proračunski dokument Dežele za triletje 1993-95. Če hočemo priti do radikalnega preustroja deželnih izdatkov -opozarja odbornik za planiranje Gianfranco Carbone v poročilu, ki ga je o tem posredoval članom deželnega odbora in njegovemu predsedniku Viniciu Turellu - ga moramo sicer zasnovati na srednji rok, vendar to ne izključuje potrebe, da se nekaterih pomembnih vozlov lotimo že sedaj: odločiti se je treba za izbire, ki bodo imele takojšnji učinek in ki bodo hrati premisa za celovitejšo akcijo v prihodnji mandatni dobi.
Sicer pa naraščajoča togost na področju deželnih izdatkov in posledično omejevanje dejansko razpoložljivih sredstev v zadnjih letih tudi sama po sebi narekujeta urgentno revizijo deželne bilance - je rečeno v poročilu - ki je še toliko bolj potrebna, če upoštevamo, da se prav v trenutku, ko vladni manever za omejevanje javne finance postavlja nove ovire za rast deželnih dohodkov, nezadržno slabša tudi konjunkturni položaj v Furlaniji-Julijski krajini.
Odbornik Carbone predlaga torej v svojem poročilu pet temeljnih kriterijev, na katerih naj bi slonela bodoča deželna proračunska politika: 1. omejevanje upravnih stroškov in povečanje učinkovitosti v izrabljanju sredstev; 2. omejevanje in zmanjšanje
stroškov porabe; 3. uvedba prioritetne lestvice na področju javnih investicij; 4. oblikovanje izrednega programa za pomoč podjetjem in ohranitev dosednjega obsega investicij zanje. Pri prvi točki ne bi smelo biti večjih težav glede na to, da je obseg upravnih stroškov odvisen od obsega zunanjih posegov, kar pomeni, da se ti stroški nižajo vzporedno s krčenjem posegov. Pač pa je nemudoma potrebno poskrbeti za večjo učinkovitost upravnega dela, predvsem tako, da se prepreči večanje števila izdat-kovnih tokov in skrči število instrumentov za poseganje. To praktično pomeni - pojasnjuje Carbone - da je treba za prihodnje leto pripravititi skromnejši proračun in »lažji« finančni zakon, kar naj prepreči nove posege in prisili v strogo selekcijo izdatkov.
Glede zmanjšanja izdatkov za porabo bi kazalo pustiti ob strani izdatke za zdravstvo, za prevoze in za poklicno usposabljanje - meni Carbone - medtem ko bi bilo mogoče zajeziti tiste (s prihrankom od 25 do 30 milijard lir), ki zadevajo stroške za prenos področij skrbstva, izobraževanja in kulture na krajevne in druge javne ustanove, kot tudi izdatke za ekonomske sektorje in za storitvene dejavnosti za podjetja. V poglavju o javnih investicijah pa naj bi dali prednost nadaljevanju projektov s področja zaščite tal in okolja ter dokončanju metani-zacije v teku, medtem ko bi lahko skrčili investicije za infrastrukture v neposredno korist ekonomskih sektorjev, kot so npr. namakanje, industrijske cone, pristaniške strukture in turistične infrastrukture.
Predlagana klestenja deželne bilance naj bi šla v primarno korist proizvodnih sektorjev, za katere bi tako ostala enaka finančna kvota kot v obdobju 1991-92. Glede na to, da ni mogoče pričakovati dodatnih sredstev, pa je nujno poskrbeti za njihovo prerazdelitev in koncentracijo na nekaj prioritetnih kanalov poseganja (predvsem v korist malih podjetij in investicijskih programov) ter za njihovo čimprejšnjo dejansko razpoložljivost. V ta namen bi lahko ustanovili poseben sklad v znesku 80 do 100 milijard lir - zaključuje Carbone v svojem poročilu - ki bi ga nato razdelili med že obstoječe deželne finančne instrumente in sklade ustreznih deželnih zakonov.
Prof. Pečenko jutri v Rimu o seminarju
Odmev protestov zaradi ukinitve seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem bo segel vse do Rima. O nesprejemljivem ukrepu ministrstva za šolstvo bo med drugim govor na jutrišnji seji takoi-menovanega vertikalnega odbora za manjšinske šole pri Vsedržavnem šolskem svetu. Jutrišnja bo prva seja tega novega organa, ki je bil ustanovljen sredi julija letos prav na predlog predstavnika slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Josipa Pečenka.
Le-ta je že v četrtek telefonsko obvestil tajništvo ministrstva za šolstvo o protestu slovenskih šolnikov in drugih organizacij zaradi ukinitve tradicionalnega seminarja ter zahteval srečanje z ministrom za šolstvo Roso Russo Jervo-lino. Prav jutrišnja seja, ki se bo nadaljevala še v torek, bo za slovenskega člana Vsedržavnega šolskega sveta lepa priložnost, da seznani italijanskega ministra za šolstvo s posledicami ukinitvene-ga ukrepa in mu iznese negativno mnenje naših šolnikov. Seminar je bil namreč ukinjen zaradi vladnega klestenja prispevkov za izpopolnjevanje šolnikov.
Za prof. Pečenka to ne bo prvo srečanje z ministrom. Z Jervolino-vo se je sestal že 15. julija letos, na predstavitvi novega ministra za šolstvo članom Vsedržavnega šolskega sveta. Takrat je izkoristil priložnost in izročil ministru obsežno in podrobno dokumentacijo o dvojezični šoli v Špetru Slove-nov z zahtevo, da razčisti in razjasni nekatere nejasnosti pri omejevalnem tolmačenju statusa šole s strani krajevnih šolskih oblasti. Jutri bo lahko izvedel, ali je njegov poseg obrodil zaželene sadov, ali pa bo treba do razčiščenja tipično birokratskih zapletov še počakati.
S študijem novitete Alda Nicolaia
SSG začenja novo sezono
Slovensko stalno gledališče je v torek začelo novo sezono s študijem novitete Alda Nicolaia Hamlet v pikantni omaki. Pred vajo pa je bil običajni zbor celotnega kolektiva, na katerem je podpredsednik Filibert Benedetič, v imenu zadržanega predsednika Dolharja, orisal vlogo SSG in okvir njegovega delovanja v predvidenih težavnih razmerah, ki se napovedujejo v naslednjih mesecih. Potem ko se je spomnil svojega dolgoletnega delovanja v okviru gledališča, je na kratko povzel dogodke zadnjega leta v zvezi s potrebnim prestrukturiranjem politično administrativnih organov in poudaril, da je zasluga prejšnjega upravnega sveta izoblikovanje novega statuta in predvsem dosežek, da v novi sedemčlanski skupščini gledališča zastopajo Društvo Slovensko gledališče štirje predstavniki, s čimer je manjšini zagotovljeno nadzorovanje ustanove. Predsedniku Dolharju in novemu US pa se kljub temu postavlja vrsta težav, med katerimi je najpomembnejša obveznost striktnega spoštovanja proračuna oz. upoštevanja razpoložljivih sredstev, saj je treba sezono končati brez deficita.
Ravnatelj Miroslav Košuta je zagotovil, da bo celoten plan dela izpeljan, kot običajno, v okviru sprejetih proračunskih postavk, da pa je veliko vprašanje, v kolikšni meri bodo delovanje bremenile pasivne obresti, saj so posojila iz dneva v dan dražja, ministrstvo pa je do konca leta zamrznilo sleherno izplačilo in Sklad za Trst je pod velikim vprašajem. V primeru našega gledališča ne gre samo za izplačilo letos obljubljenega, ampak tudi za prispevek iz istega vira za leto 1993.
Ravnatelj Košuta je utemeljil sprejeti repertoar, ki bo javnosti v kratkem predstavljen na tiskovni konferenci. Povedal je tudi, da je bila v Kulturnem domu opravljena vrsta del, kar daje upravičeno upanje, da z otvoritveno predstavo sezone ne bo težav.
Potem so se igralci zbrali na vaji pod vodstvom režiserja Žarka Petana. Najnovejše delo sodobnega italijanskega dramatika Alda Nicolaia, komedijo Hamlet v pikantni omaki, ki pripoveduje Shakespearovo zgodbo o danskem kraljeviču skozi ironično prizmo dogajanja v kuhinji kraljevega dvora, je prevedel Ace Mer-molja. Premiera je obljubljena v začetku oktobra.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur)
3.	za kuharje - 1. letnik (1200 ur)
4.	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih)
5.	osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur)
6.	elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur)
7.	urejevanje besedil - WORD 5 (60 ur)
8.	urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur)
9.	za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur)
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur)
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur)
12.	za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur)
13.	splošno kmetijstvo (150 ur)
14.	enologija (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t. I. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
vabi na
OSREDNJO KOMEMORACIJO BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA
danes, 6. septembra 1992, ob 15. uri na gmajni v Bazovici ob 62-letnici njihove ustrelitve.
Polaganje vencev na grobu na pokopališču pri Sv. Ani bo ob 11. uri.
UlTd*®
polaganje lesenih podov
Tel. (040) 775190
—	dobava
in namestitev parketov ter popravila
—	struženje in lakiranje
*
— lesene obloge
TRST — Ulica Sv. Marka 31 - Ulica Marco Polo 35
27. študijski dnevi
DRAGA 92
Danes ob 10.30: dr. Edvard KOVAČ:
SLOVENSKO KRŠČANSTVO MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO
ob 16. uri: dr. Franc RODE:
DA BI NAM SRCA VNEL ZA ČAST DEŽELE
Nedeljska služba božja ob 9. uri na prireditvenem prostoru -maševal bo škofov vikar Franc VONČINA
Park Finžgarjevega doma na Opčinah
Tudi veliko glasbe in plesa v letošnji sezoni Contrade
Tudi Gledališče La Contrada je predstavilo spored za sezono 1992-1993. Kot doslej bo poudarek na posebej opredeljeni gledališki zvrsti, rekli bi lahko na manj resnobnih predstavah in zlasti na bolj gibkih postavitvah. Po lanskem uspehu musicala Chorus Line bo precej prostora tudi za glasbo in ples.
Tako bo že običajna otvoritvena predstava v narečju Putei e putele Carpinterija in Faragune varietejsko zastavljena s petjem, plesom in ansamblom v živo. Zopet se bo predstavila skupina La Rancia iz Tolentina z musicalom La cage aux folles Hermana in Fiersteina po komediji Jeana Poireta. V začetku januarja bo Teatro d'arte iz Rima predstavil Strindbergov Smrtni ples z Anno Proclemer in Gabrielom Ferzettijem. Sledila bo komedija neapeljskega pisatelja in glasbenika Eduarda Scarpette Nina Bone z Dalio Frediani in skupino Consor-zio '90. Milanski Teatro dei Filod-rammatici bo gostoval s Shakes-pearjevo Kakor vam drago. Druga letošnja postavitev La Contrade bo Dunajski tango avstrijskega dramatika Petra Turrinija z Ariello Reggio in Cochijem Ponzonijem. 11 Gruppo della Rocca iz Turina se bo predstavil z zanimivo odrsko postavitvijo Nemogočih intervjujev pomembnim osebam iz preteklosti, ki so jih raz-
ni italijanski avtorji, kot so Arbasi-no, Eco, Sanguinetti in drugi, z izrednim uspehom spisali za radio. Alberto Lionello in Eriča Blanc bosta predstavila komedijo sodobnega francoskega pisca Yvesa Jamiagua Monsieur Amilcar, Ugo Pagliai in Paola Gassman prav tako komedijo Veseli duh sedaj že skoraj pozablj-nega Noela Cov/arda, medtem ko bo Valeria Valeri nastopila v delu francoske igralke in avtorice Marie Pacome Et moi... et moi. Na sporedu bosta še lanska komedija Carpinterija in Faragune ter zunaj abonmaja koncert priljubljenih operetnih melodij z Danielo Mazzucato in Maxom Renejem Cossettijem.
Veliko bo še drugih pobud, ki bodo zlasti posvečene mladini, kot izredni abonma za 90.000 lir. Ravnatelj La Contrade Orazio Bobbio je poudaril, da kljub finančnim težavam, ki se z ukinitvijo raznih prispevkov rišejo na obzorju tržaških gledališč, ne bodo skrčili načrtov in se ne bodo odrekli kakovosti. V kratkem posegu mu je pritrdil Miroslav Košuta, ki je izrazil upanje, da bodo tukajšnji gledališki delavci ohranili naklonjenost gledalcev in politikov. Deželni svetovalec in član Skada za Trst Dario Tersar pa je še poudaril da bodo skušali gledališkim hišam zajamčiti določen prag finančne varnosti, (bov)
Velika pozornost za nastop bivšega premierja Lojzeta Peterleta
Včerajšnja Draga je izzvenela predvsem kot politična tribuna
Od teorije k praksi: po petkovem filozofsko poglobljenem predavanju Gorazda Kocijančiča je Draga včeraj prešla k vsakodnevni politiki. Se zlasti s predavanjem predsednika slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, ki je govoril o kristjanovem političnem tveganju, medtem ko je minister za Slovence po svetu Janko Prunk ohranil v svojem prispevku »Od narodne identitete do državne osveščenosti« večjo znanstveno distanco, a ga je razprava pozneje porinila tudi v dnevno politiko.
Prisotnost dveh vidnih slovenskih politikov je privabila veliko več ljudi, kot jih je v petek mladi krščansko usmerjeni slovenski mislec Kocijančič. Pa tudi veliko več vidnih politikov, med katerimi pa je najbolj topel in buren aplavz požel prav Peterle. Po uvodni besedi predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja in pozdravu slovenskega ministra za kulturo Boruta Šukljeta, je Draga prešla v živo z razmišljanjem bivšega slovenskega premierja, ki se ni zelo strogo držal petkovega Kocijančičevega vabila k strpnosti. Peterle se je zavzel za aktivno prisotnost kristjana v družbi in v politiki, za njegovo jasno angažiranje, ker se »njegova prisotnost ne sme zožiti na nekon-fliktna področja«. Govornik je bil ostro kritičen do prejšnjega režima, med njegove ukane je postavil tudi sestop z oblasti, ki je po njegovi oceni bolj navidezen kot resničen. Tudi padec svoje vlade je Peterle pripisal silam, ki so se zbale, da bi krščanska demokracija doživela prevelik volilni uspeh, v razpravi so diskutanti v bistvu Potrdili Peterletova izvajanja. Le Egidij Vršaj je opozoril na nevarnost, da bi zopetno uvajanje delitve na klerikalce in liberalce lahko odtegnila Slovenijo od bistvenega
Lojze Peterle
problema, ki je reševanje gospodarske krize.
Predavanje Prunka pa je, kot rečeno, imelo bolj zgodovinski značaj. Zgodovinar je v svojem izvajanju nanizal vse bistvene trenutke zadnjih dvesto let, ki so bili pomembni za uveljavitev Slovencev kot naroda in pri tem poudaril, da je slovenski narod na evropskem prizorišču svojevrsten fenomen. Uspelo mu je namreč, da je kljub svoji majhnosti, predvsem pa pomanjkanju državnosti višjih slojev v polovici prejšnjega stoletja, postal sodoben evropski narod in je sedaj z osamosvojitvijo med predhodniki tiste Evrope narodov, ki je perspektiva stare celine. Prunk je ocenil, da smo se v zgodovini Slovenci, kljub vsemu, dokaj dobro odrezali in smo znali izkoristiti vse priložnosti, da smo nacionalno nekaj pridobili.
Še največ razprave je izzvala Prunkova trditev, da smo se Slovenci v drugi svetovni vojni obnašali kot ostali okupirani narodi in se razklali v odnosu do okupatorja. Ustvarili smo dve vojski, partizansko in domobransko, partizani
Janko Prunk
so se postavili na stran zmagovalcev, domobranci na stran poražencev. In zmagovalci so, kot je običaj, pisali zgodovino. Vendar je Prunk zmagovalcem priznal, da so iztržili skoraj zedinjeno Slovenijo. Končal je z dogodki iz današnjih dni, z referendumom, proglasitvijo neodvisnosti, vojno in z mednarodnim priznanjem.
Dogajanje med drugo svetovno vojno in zlasti definicija NOB je izzvala veliko nasprotovanj in tudi poziv Draga Štoke, naj ne bi zvračali na sedanji mladi rod konfliktov in grehov prejšnjih generacij. Svarilo, naj ne bi prezrli dejstva, da so bili partizani pravzaprav osvoboditelji, ni naletelo na prevelik odmev. Očitno je to tema, ki zlasti starejšo generacijo še močno vznemirja.
Včerajšnji večer je imel ob koncu še kulturniško noto in se je končal s predstavitvijo antologije emigrantske literature, ki je pravkar izšla pri celjski Mohorjevi družbi in za katero je poskrbela Zora Tavčar.
VOJMIR TAVČAR
V	Trstu ustanovili mešano italijansko-švedsko-rusko
družbo za vesoljske sisteme
V	Trstu je bila z vpisom na tukajšnjem sodišču te dni ustanovljena mešana italijansko-švedsko-ruska družba »Cosmos TTI Italy« ali s kratico CTI, specializirana za vesoljske tehnologije in sisteme. Vest je s tiskovnim sporočilom objavila sama družba, ki pojasnjuje, da so ustanovni akt podpisali italijanski operaterji s švedskimi partnerji iz štok-holmske družbe TTI in moskovska Cosmos Group Rusija. Družbena glavnica znaša za sedaj milijardo lir, v kratkem pa jo nameravajo zvišati na okroglih sto milijard. Ta vsota - piše v tiskovnem sporočilu - je bila v veliki meri že podpisana, krili pa jo bodo v enakih delih vsi trije partnerji v mešani družbi.
Dejavnost italijanske družbe CTI bo potekala v treh obratih, za katere prav sedaj odločajo, kje bodo zrasli. V njih bodo izdelovali male pogonske rakete, sestavljene materiale in nove lahke zlitine za industrijsko uporabo, seveda po visokih tehnoloških postopkih, ki jih je razvila Rusija v vesoljskem sektorju. Upravitelji predvidevajo, da bodo v Italiji zaposlili okrog 500 oseb, ki se jim bodo pridružili specializirani raziskovalci iz mešanih italijansko-ruskih skupin in z univerzitetnih zavodov.
Še pred koncem meseca bo v zvezi s tem projektom obiskala Italijo delegacija najvidnejših voditeljev Cosmos Group, vodilne ruske družbe na področju vesoljskih motorjev, ki ima več kot 150 obratov in raziskovalnih laboratorijev. Delegacijo bo vodil član Akademije znanosti Dimitrij B. Kozlov.
Danes zborovanje društva Edinost
Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo tudi danes od 11.30 do 12.30 na trgu Zedinjenja Italije 33. redno mesečno protestno zborovanje društva Edinost proti zamudi parlamenta pri odobritvi ustreznih predpisov za izvajanje 6. člena Ustave glede zaščite slovenske jezikovne manjšine in proti nameri vlade, da z navadnim zakonom omeji pravico do enakopravne rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, ki izhaja iz neposredne normativne operativnosti 6. člena Ustave.
Na zborovanju društva Edinost bo o jezikovni enakopravnosti govoril prof. Samo Pahor.
Za obmejno sodelovanje tudi pri gašenju požarov
Pred dnevi je bil na občinskem sedežu v Dolini sestanek odgovornih za skupino prostovoljnih gasilcev in za civilno zaščito občin Dolina, Koper in Seža-
Sestanka so se udeležili župan občine Dolina Pečnik z odborniki Crevatinom, Štefančičem in Gher-bassijem, arh. Barocchi za Pokrajinsko nadzorništvo za gozdove, g. Reiter za Deželno odborništvo za civilno zaščito in odgovorni za civilno zaščito občin Sežana in Koper ter predstavniki skupine prostovoljnih gasilcev Breg.
Udeleženci sestanka so izrazili zadovoljstvo zaradi pobude, ki bo stekla v nedeljo, 20. septembra ob 11. uri na hribu Kokoš na Pesku v okviru že tradicionalne manifestacije »odprta meja« v dneh 19. in 20. septembra in ki bo med drugim sovpadala tudi s 5. Razstavo-sejmom značilnih pridelkov Krasa, ki bo v tistih dneh v Gročani.
Šlo bo za nekakšno skupno gasilsko vajo oz. za skupni poseg za pogasitev požara na območju državne meje, ki se ga bodo udeležile skupine prostovoljcev vseh treh omenjenih občin. Praktični izvedbi bo sledilo srečanje z razpravo med predstavniki Republike Slovenije in Avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine o medsebojnih vlogah v primeru podobnih nesreč.
WWF: Nobene kampanje proti obrtni coni Krivi so Občina Nabrežina in deželni uradi
Polemike naravovarstvenikov na račun nabrežinske obrte cone se nadaljuje. Na stališče devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti (v našem dnevniku smo ga objavili v petek), ki se je spraševala, kdo je »nevidni režiser« kampanje proti tej gospodarsko koristni pobudi, je reagiral predsednik deželne delegacije Svetovnega sklada za naravo WWF Dario Predonzan, ki zanika, da bi bila v teku kakršnakoli kampanja in dodaja, da je edini - vse prej kot nevidni - režiser boja proti obrtni coni prav WWF.
V daljši izjavi za tisk Predonzan ponavlja že znana stališča, po katerih je področje, kjer naj bi nastala obrtniška cona, zaradi svoje mediteranske vegetacije sila zanimi-
Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da bodo od jutri dalje premestili postajališče avtobusov prog št. 20 in 21, ki vozijo v smeri proti železniški postaji, iz Ul. Flavia (50 metrov pred semaforjem v križišču s Trgom Cagni) na Trg Cagni, kjer je že postajališče avtobusa proge št. 19.
vo, kot je potrdil tudi prof. Poldini s tržaške univerze v študiji, ki so jo naravovarstveniki pred osmimi meseci poslali vsem zainteresiranim ustanovam. Predonzan tudi vztraja, da je bilo območje pogozdovano v začetku 50. let, kot priča enaka višina borovcev, kar je tipični pokazatelj vsaditve. In če je neko področje bilo pogozdovano, ne more biti dodeljeno zasebnikom, še manj pa posekano. Sicer je res, priznava predstavnik WWF, da je deželno gozdno ravnateljstvo pooblastilo sekanje dreves, o tem njegovem ravnanju pa se bo moralo izreči sodstvo.
Skratka, pravi WWF, do sedanje situacije ni prišlo zaradi nekih temačnih manevrov, pač pa zaradi vrste hudih napak, ki so jih preteklih letih zakrivile razne krajevne občinske uprave in nekateri deželni uradi. In če nekatere stranke ta položaj izkoriščajo za napade proti občinskemu odboru, je to menda povsem v logiki politične dialektike. Pač pa so po Predonzanovem mnenju strumentalni in neutemeljeni nedavni napadi nekaterih političnih sil (predvsem MSI) na zgoniško občinsko upravo ob nedavnem nakupu območja pod Volnikom, ki tako ne bo podvrženo nevarnosti špekulacij zasebnikov.
Buonarroti 6 - Tel. / Fax 633454
Včeraj na mejnih prehodih spet neobičajno gost promet
Dan po petkovi večerni povodnji in več kot enourni zatemnitvi zaradi izpada električnega toka se je Trst prebudil v luči sončnih žarkov, ki pa niso ogreli ozračja do tistih temperatur, ki smo jih bili vajeni še do pred enim tednom.
Če je bila ohladitev vštric s časom (saj smo bili septembra domala še vsakič priča padcu živosrebrnega stolpca), pa je prinesel včerajšnji dan za to letno obdobje povsem neobičajno novost: ceste na Tržaškem so bile spet preplavljene z avtomobili domačih in tujih turistov.
Po mnenju prometne policije je bila včerajšnja sobota »nenavadna«. Potem, ko je že kazalo, da so se turisti vrnili s počitnic, so včeraj zabeležili nov turistični val, ki je pljusknil po prometnicah tržaške pokrajine preko mejnih prehodov v Slovenijo.
Tokrat so zabeležili največje število prehodov na Fernetičih, kjer se je kolona avtomobilov občasno raztegnila tudi do kilometrske dolžine. To se je dogajalo predvsem v dopoldanskih urah, medtem ko je bil popoldne promet že bolj tekoč in je potekal brez večjih zastojev. O precej gostem prometu poročajo tudi včeraj z avtoceste Trst-Benetke. Na vhodni postaji pri Moščenicah so se ob konicah ustvarile manjše kolone, zastojev pa ni bilo.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Justina Stocca vd. Stocca
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sin Aleksander z ženo Emanuelo, hčerka Iva z možem Leom ter vnuki Nataša, Irene in Marko
Trst, 6. septembra 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ganjeni ob smrti gospe
JUSTINE STOCCA izrekajo vodstvo in uslužbenci FRIU-LEXPORTA in GLOBEXA najgloblje sožalje svojemu administratorju gospodu Aleksandru Stocci.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja in sočustvovanja ob izgubi našega dragega
Miroslava Grgiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku ter počastili njegov spomin z mislijo, molitvijo, besedo in pesmijo.
Posebna zahvala naj gre vsem tistim, ki ste mu bili v zdravstveno in moralno oporo v težkih trenutkih njegove bolezni.
NJEGOVI NAJDRAŽJI
Bazovica, 6. septembra 1992
7. 9. 1985
7. 9. 1992
Ob 7. obletnici tragične smrti naših dragih
Vincenca Miliča Radija Dolenca Ivana Sosiča Rudija Vremca Valterja Valiča
se jih z ljubeznijo spominjajo družine
Milič, Dolenc, Sosič, Vremec in Valič
Opčine, 6. septembra 1992
Ob 2. obletnici smrti
Fulvia Maurija
Živeti v srcih tistih, ki so ostali, pomeni ne umreti nikoli.
SVOJCI
Trst, 6. septembra 1992
SK BRDINA	priredi
12. in 13. septembra na Opčinah
1. KRAŠKI BIKE SLALOM Z VEČERNIM PLESOM
V	soboto ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20.30 začetek plesa
V	nedeljo ob 10. uri tekma z gorskimi kolesi v Repnu pri nogometnem igrišču; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nagrajevanje tekme; ob 20.30 začetek plesa
Delovali bodo dobro založeni kioski - Oba večera vas bo zabaval ansambel Happy Day.
	Z>A<v> A
	/f» Ar
mešani pevski zbor ^	S/)S/PM	SOS	M
		 te v ct b i v	svoje vrste
		
gledališča		koncerti
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93
Od jutri, 7. t. m., vpisovanje abonmajev za letošnjo gledališko sezono: abonmaje lahko kupite pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (tel. 54331). Potrditev abonmajev do 30. t. m. Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
V torek, 8. t. m., ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
Ponovitev v četrtek, 10. t. m., ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
razstave
V	kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	prostorih turistične ustanove v Sesljanu bo do 10. septembra odprta razstava slikarskega tečaja na prostem Nina Perizija. Urnik: vsak dan od 9. do 13. ure.
V	galeriji Costanzi bo do 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela D ANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC. Umik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih.
kino
ARISTON - 21.00 II principe delle ma-ree.
EXCELSIOR - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lovve.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Tokyo Decadence, r. Ryu Murakami, □□
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Week-end senza il morto, i. Andrew McCarthy.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 La mano nella culla, i. A. Sciorra, R. De Mornay.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	VVhite Sands - Tracce nella sab-bia, i. M. Rourke, W. Dafoe.
NAZIONALE IV - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Ferro e seta.
GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30,
22.15	I sonnambuli, r. Stephen King.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.00 Analisi finale.
EDEN - 15.30, 21.30 Bestiali eccitazioni oscene, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 La časa 4 - Presenze impalpabili.
LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.15 Cortesie per gli ospiti, i. Christopher VValken, Rupert Everett.
ALCIONE - 21.00 Bolle di sapone, r. H. Hoffman.
RADIO - 15.30, 21.30 Desideri di vizi bestiali, porn., □ D
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte od 8. septembra dalje pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	četrtek, 10. t. m., 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti na sporedu prvi koncert simfonične sezone. Pod vodstvom Michela Tabachnika, solistki Sarah Leo-nard in Gabriele Schreckenbach, bosta nastopila orkester in zbor gledališča Verdi. Na programu skladbe Gustava Mahlerja.
Avditorij muzeja Revoltella
V	nedeljo, 20. t. m. se bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz začel prvi koncert posvečen 300-letnici rojstva Tartinija in 200-letnici rojstva Rossinija. Koncerti bodo trajali do 13. decembra.
Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic od petka, 11. t. m. pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Macaki
V	torek, 8. t. m., ob 22. uri bo v lokalu Macaki na Drevoredu XX. septembra 20, igrala rock skupina THE BLAC-KBIRDS.
Miramarski park
Glasbeni sprehodi
Danes, ob 15.30 bo s pričetkom pri Labodjem jezeru drugi koncert orkestra Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine. Pod taktirko Severina Zannerinija bodo izvajali Mozartove, Rimski-Korsakove, Prokofieve in Monteverdijeve skladbe.
Naslednji Glasbeni sprehodi bodo v soboto, 12. in nedeljo, 13. t. m., ob 15.30.
Grad sv. Justa
V	torek, 8. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert skupine ELIO E LE STORIE TEŠE. Koncert je organiziralo Združenje Globogas.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Glasbeni september 1992
Jutri, 7. t. m., ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa na sporedu koncert orglarja GIO-VANNIJA FELTRINA. Na programu Bach, Tartini, Dalla Vecchia, Langlais in Litaize. Vstop prost.
čestitke
Pred leti je na naših vratih visela velika modra pentlja. Veselili smo se prihoda našega IGORJA. 6. 9. 92 pa praznuje že 10. rojstni dan. Ob tej priliki mu od srca voščimo vse najboljše, predvsem pa zdravja ljubeči očka, mamica in brat Emanuel.
Naša pevovodkinja SUZANA si danes vzame solopevca KORADA. Da bi njun duo trajal in uspešno kljuboval notnim viharčkom jima želijo otroci pevskega zbora Fran Venturini.
Danes se poročita SUSANNA in KORADO. Veliko sreče v skupnem življenju jima želijo Genio, Adriana, Elena in Fabio.
Danes se vzameta SUZI in KORADO. Vse najboljše v zakonu jima želita Elia in Gilberto.
Končno sta se odločila, da si izmenjata prstan SUZANA in KORADO. Da bi bilo njuno življenje srečno in veselo jima želijo Ivi, Darij, Deborah in Vanja.
INFORMATIZACIJA IN VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV
INEA pripravlja razširitev svoje dejavnosti na področje severne Italije. Zato iščemo sodelavca/partnerja, ki bi sodeloval z nami pri prodaji, montaži in vzdrževanju sistemov za vodenje energetskih procesov.
Od kandidata pričakujemo:
—	sposobnost in veselje do prodaje tehnološke opreme,
—	inženirska znanja na področju opreme za merjenje regulacije
—	in avtomatizacije procesov v industriji,
—	obvladanje italijanščine in znanje angleščine,
—	iniciativnost pri delu.
Kanditatu nudimo:
—	zanimivo delo,
—	stimulativno plačilo — udeležbo na prihodku.
PONUDBE POŠLJITE Staši Kokot, na naslov:
INEA, Ljubljanska 80 - 61230 Domžale, Slovenija Tel. 0038/61-712563, Fax 0038/61-721672
DRUŠTVENI PRAZNIK ŠK KRAS
Zgonik, 6. septembra
Danes ob 8.30 - planinsko-ori-entacijski pohod v sodelovanju s KD Rdeča zvezda
18.30 - nastop ritmične skupine ŠD Kontovel
Zvečer ples z ansamblom Happy Day.
VLJUDNO VABLJENI!
izleti
Upokojenci sindikata CGIL z Opčin
organizirajo tridnevni izlet od 16. do 18. septembra v Reggio Emilio ob priliki vsedržavnega festivala Unita. Vpisovanje in informacije na sedežu sindikata - Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 - v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Zainteresirani naj pohitijo s prijavo, ker je število mest omejeno.
Slomškov dom v Bazovici priredi jutri, 7. t. m., romanje na Barbano in izlet v Vilo Manin, kjer bo ogled evropske razstave zlatih umetnin.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje organizira v nedeljo, 13. septembra, izlet v Garda-land. Za informacije lahko telefonirate na št. 299798 od 20. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira izlet v Vilo Manin na ogled razstave Zlato in zakladi Evrope v sredo, 16. septembra. Na povratku ogled kraš-kega botaničnega vrta Carsiana. Vpisovanje v sredo, 9. t. m., od 9. ure dalje na sedežu društva v Ulici Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
razne prireditve
šolske vesti
Danes ob 11. uri se na Repentabru poročita
SUZANA in KORADO
Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti jima želijo
nevestini in ženinovi starši, Michela in Piero, nona Antonija in stric Danilo
Danes se poročita
SUZANA ŽERJAL in
KORADO SEDMAK
Da bi dolgo srečno skupaj prepevala jima želi
KD Fran Venturini
EGON ŠTOKA
mirjam Stefančič
si danes izmenjata poročna prstana. Mnogo sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja jima želi
Amaterski oder Jaka Štoka Prosek-Kontovel
Danes se vzameta
MAKRI in ALJOŠA
Prihodnost naj vama bo nova pot sreče in ljubezni!
Paolo, Ester,
Monika in Tomaž
Naša nona
MILI
let 80 praznuje mi srčno ji bi voščili naj z nami se raduje in še mnogo mnogo let naj tepta ta ljubi svet!
Sandi in Martina ter Karmen, Mario, Bruno in Livia
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras prireja 12. in 13. septembra v Bazovici Praznik komunističnega tiska; v primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval tudi v ponedeljek. Ža ples bosta poskrbela ansambla Furlan in Krt.
razna obvestila
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Škedenjska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel obvešča svoje stare in nove člane, da se bodo pričele vaje za pevsko sezono 92/93 jutri, 7. t. m.
Glasbena šola ricmanjske godbe
sprejema vpise gojencev od 5. leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih in sicer jutri, 7. 9., in sredo,
9.	9., od 19. do 20.30, ter v soboto, 12. 9., od 14. do 16. ure. Vpis je možen tudi v Bazovici pri odbornikih KD Lipa ter pri KD Rovte-Kolonkovec v sredo, 9. 9., in soboto, 12. 9., od 17. do 19. ure. Za informacije tel. na št. 380749 od 12. do 14. ure.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Dragu Cibicu do
10.	septembra.
SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Kontovel obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Mariu Danieli-ju do 10. septembra.
ŠZ Sloga - planinski odsek organizira v okviru vsakoletne komemoracije bazoviških junakov danes, 6. septembra, tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1992. Zbirališče v Bazovici pred spomenikom padlim v NOB ob 9.45; odhod ob 10.15 proti Jezeru ob robu Doline Glinščice do Drage, vzpon na Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno tri ure in pol. Vabljeni planinci, športniki in rekreativci.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
D’Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje)
Ul. F. Severe 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14)
Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
Glasbena matica Trst sprejema vpise novih gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 11. ure do
16.	9. v Ul. R. Manna 29. Za informacije tel. na št. 418605.
Šola Glasbene matice Trst: popravni izpiti iz teor. solf. bodo v torek, 15. 9., ob 9. uri v Trstu.
Vpisovanje novih gojencev po podružnicah: na Proseku v KD v torek, 8. 9., od 18. do 19. ure (klavir, trobila, pihala, harmonika), v Boljuncu v gledališču v ponedeljek, 14. 9., od 16. do 18. ure (klavir, kitara, harmonika), v Nabrežini na trgu v stari podružnici v torek, 15. 9., od
17.	do 19. ure (klavir, violina, trobila, harmonika).
mali oglasi
M
OTROŠKE IGRAČE
ORVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene
DREJČE vabi stare in nove goste na obisk v osmico, ki jo je odprl v Vrtni ulici v Doberdobu.
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu. Toči dobro belo vino.
DOBRO belo vino iz kontovelskega brega prodam. Tel. na št. 225304.
LJUBITELJU živali prodam mladiča pasme pritlikavi koder (barboncino nano), z rodovnikom, starega 1 mesec. Tel. ob uri kosila in v večernih urah na št. 220305.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
FIAT 126 personal 4, črne barve, letnik 79, v dobrem stanju, prodam za milijon lir. Tel. na št. 911400 po 20. uri.
ZARADI finančnih razlogov prodam fiat tipo 1600 SX, letnik december 91, full optional, po izredno ugodni ceni. Za informacije tel. na št. 200172 v opoldanskih in večernih urah.
PRODAM dva lesena soda v dobrem stanju, prostornina 5 hi. Tel. v večernih urah na št. 229349.
NUDIM lekcije iz klavirja. Tel. na št. (0481) 533592 ob delavnikih.
TRGOVSKO podjetje išče mlado uradnico z dobrim znanjem srbohrvaščine in angleščine. Pismene ponudbe: Sandalj - p.p. 825 Trst.
TRADING podjetje v Gorici išče usluž-benko-ca z znanjem informatike, angleškega jezika ter izkušnjami v im-port-eksport dejavnostih. Zaposlitev je part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »Part-time«.
IŠČEM v nakup samostojno hišo z vrtom na Opčinah. Tel. na št. 722872.
IŠČEMO v najem prostore za urad, 50 -80 kv. m, na Opčinah ali Proseku. Tel. po 19. uri na št. 225122.
NUJNO iščem v najem stanovanje ali hišo v Novi Gorici ali okolici. Tel. na št. (040) 226196 ob urah kosila.
PRODAM stanovanje v centru Sežane, 60 kv. m. Tel. 0038/67 60157, informacije po 20. uri.
PRODAM najboljšemu ponudniku lepo ohranjeno, delno opremljeno stanovanje 45 kv. m za Bežigradom v Ljubljani. Telefon 0038/61 213476 od 13. do 16. ure.
PRODAJAMO zemljišče z montažno hišico na Drašci nad Sv. Ivanom, s pogledom na morje, možen dohod z avtomobilom. Tel. na št. 578746.
PRODAM knjige za vse razrede DTTZ Žiga Zois. Tel. v jutranjih urah na št. 393036.
IZGUBIL sem sprednjo evidenčno tablico TS 274501 med Rojanom in Dolino. Če jo je kdo našel ali videl, prosim, naj telefonira na št. 814212 - najditelju gre nagrada.
FR,T0'"	parket
fSjttll Frrftbfr-parchem j
FDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK /
EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK VTRSN-ULSZenmet
	
včeraj - danes	
Danes, NEDELJA, 6. septembra 1992 PETRON1J
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 16.37 in zatone ob 1.00.
Jutri, PONEDELJEK, 7. septembra 1992
REGINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Diana De Lorenzo, Roberto Vidali, Noel Nordio, Ivo Gherbassi.
UMRLI SO: 72-letna Gisella Visintin, 57-letni Annio Padovan, 78-letna Giusti-na Stocca, 88-letna Angela Franzolini, 91-letna Margherita Vicedomini, 86-letna Genoveffa Maglica, 62-letni Aldo Siber-na, 62-letni Daniele Bergamo, 83-letni Giusto Coloni, 76-letna Anita Milocco, 78-letna Eugenia Berdon, 92-letna Maria Gerbich, 90-letni Rosario Piccolo, 75-let-ni Roberto Giuressi.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. septembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, OPČINE, Trg Monte Re 3.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Od ponedeljka, 7. do nedelje, 13. septembra 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	11	71	15	85	46
CAGLIARI	45	18	82	46	25
FIRENCE	16	25	75	50	7
GENOVA	59	39	71	72	64
MILAN	7	43	68	40	77
NEAPELJ	61	4	83	71	90
PALERMO	17	21	29	40	53
RIM	49	1	53	56	18
TURIN	11	81	42	36	69
BENETKE	79	83	90	75	88
	ENALOTTO				
1X1 X KVOTE:	1 2 1	X	1	2 1	1
12	67.070.000,—		lir			
11	1.690.000,—		lir			
10	179.000.—	lir			

i

iiiii i
i in
: lit.j
rf bai i_____________________
7.35	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
14.00	Toto TV Radiocorriere
14.15	Film: I quattro cavalieri delVApocalisse (dram., ZDA 1961, r. V. Minnelli, i. Glenn Ford)
16.50	Šport: Cambio di campo
17.00	Nan.: La sporca dozzina -Tre Soldati e un biberon (i. Ben Murphy)
18.00	Dnevnik
18.10	Šport: 90. minuta
18.40	Aktualno: La giostra del Saracino (iz Arezza)
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	TV film: Granata, addio (zgod., It.-Šp. 1990, r. Vincente Escriva)
22.20	Športna nedelja
23.00	Dnevnik in vreme
23.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Šport: motociklizem-VN Južne Afrike, 0.45 konjske dirke, 1.00 tenis
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
9.25	SP v kolesarstvu (iz Beni-dorma, Španija)
10.10	Cirkus zvezdnikov
11.00	Variete: Lsola dei ragazzi (vodi R. Banfi)
11.40	SP v kolesarstvu
11.50	Kratke vesti
12.05	Nanizanka: Una famiglia come tante - Rebecca in-namorata
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	SP v kolesarstvu
16.30	Nan.: Un caso per due -L ora del delitto
17.35	Šport: mednarodni miting v atletiki, 18.40 nogomet A lige
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
21.00	Nanizanka: Hunter - Vio-lenza a domicilio (i. Fred Dryer, Stephanie Kramer)
23.30	Dnevnik in vreme
23.50	Rubrika o protestantizmu 0.20 Izobraževalna oddaja 0.25 Glasba: Jazz festival v Ro-
celli Ionici
1.20	Film: Natascia (dram., ZSSR 1967, r. S. Bondar-čuk, i. L. Saveljeva)
|	^ RAI 3	|
7.00	Variete: Fuori orario
8.50	Film: La contessa azzurra (kom., It. 1960)
10.40	Kolesarska dirka diletantov po dolini Aoste
11.05	Koncert: Divertimento (Igor Stravinski)
11.30	Film: I pappagalli (kom., It. 1965, i. Aldo Fabrizi)
13.10	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Film: International Hotel
(kom., ZDA 1962, i. Elizabeth Taylor, R. Burton)
16.20	Film: L’uomo di Rio (pust., Fr. 1963, i. J.P. Belmondo)
18.10	Drobci
18.40	Domenica gol
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Risanke: Blobcartoon
20.30	Film: L’amico ritrovato (dram., ZDA 1989, i. Jason Robards, C. Anholt)
22.20	Variete: Blob
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Film: America, America, dove vai? (dram., ZDA)
0.40 Filmske novosti 0.50 Variete: Fuori orario
[ fr- TV Slovenija 1	[
10.15	Spored za otroke: Živ Žav
11.10	O preizkušnji
11.35	Dok.: Kronika
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH - Begunci, tu z nami
13.10	Video strani
15.15	Napovednik
15.20	Nan.: Šaljivec
15.50	Domači ansambli
16.20	Film: Moj stric Benjamin (Fr., 1969, i. Jacgues Brel, Claude Jade)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nan.: Splošna praksa
19.00	Risanka
19.15	Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.30	Dok. : Svet narave - Hai-da Gwai, otoki, ki pripadajo ljudem
22.20	Dnevnik, vreme in šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes variete Video smešnice in nan. Polnočni klici (ZDA 1990, i. Gary Cole, Lisa Eilbacher)
24.00	Video strani
~PP[ TV Koper
16.00	Film: Lov za dekleti (kom., Fr. 1081, r. Michel Vocoret)
17.30	Film: Jivaro (dram., ZDA 1953, r. E. Ludvvig, i. Fer-nando Lamas)
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Alfred Veliki (zgod., VB 1970, r. Clive Donner, i. D. Hemmings), vmes Žrebanje loto in TV dnevnik Vsedanes
22.55	Aktualno: Bella TV (vodi Bruna Alessio)
Pfr" TV Slovenija 2
14.40	Napovednik
14.45	Sova, vmes nan. Murphy Brovvn in Polnočni klici
16.00	Športna nedelja: Grand Prix v atletiki, 18.00 be-ach volley
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Druga godba 92
20.27 TV prodaja nepremičnin
20.30	Metode prepričevanja
21.25	Nad.: Očetje in sinovi
22.35	Mali koncert
22.40	Športni pregled
CANALES________________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Love Boat -Crociera in Egitto
10.30	Film: II terrore corre sul fiume (pust., VB 1959, r. John Guillermin, i. Gor-don Scott, Sean Connery)
11.45	Dok.: L arca di Noč (vodi Licia Cold)
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Film: Belle ma povere (kom., It. 1957, r. Dino Risi, i. Marisa Allasio, Maurizio Arena, Lorella De Luca)
17.30	Aktualno: Regata storica 1992 (vodi Ombretta Colli)
19.20	Variete: Ouattro salti a...
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Film: Mr. Crocodile Dun-dee (kom., Avstral. 1986, r. Peter Faiman, i. Paul Ho-gan, Linda Kozlowski,
_ Mark Blum)
22.30	Aktualno: »Ciak« v Benetkah, 23.00 Proces Indru Montanelliju
24.00	Dnevnik TG 5
0-10 Aktualno: Donare una vita
0-40 Nan.: Missione impossibile
2.00	Nočni spored
RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.20	Aktualno: Lui lei l'altro
9.00	Film: Una sera c’incon-trammo (kom., It. 1975, r. Piro Schivazappa, i. John-ny Dorelli)
11.00	Film: Sherlocko investiga-tore sciocco (kom., ZDA 1963, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis)
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
14.00	Nadaljevanka: Šentieri
14.25	Variete: Grand Hotel
16.25	Nanizanka: Hotel - Scherzi del destino
17.30	TG 4 vesti
17.55	Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario - Gli af-fari sono affari
19.00	TG 4 vesti
19.30	Varieteja: Sandra e Rai-mondo, 20.30 Bellezze al bagno (vodi P. Rossetti)
23.00	Film: II segno di Venere (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Sofia Loren, Vittorio De Sica, Alberto Sordi), vmes (23.30) TG 4 vesti in pregled tiska
1.20	Nan.: Lou Grant, 2.15 Hotel
3.05	Nočni spored
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.05	Otroški spored: La nostra inviata, aktualnosti, Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanke: La časa nella prateria - Una dura lezio-ne, 11.00 Hazzard - Di mor-te si pub campare
12.00	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 13.00 Vodič nogometnega prvenstva (vodi Sandro Pic-cinini)
14.30	Film: Zorro (pust., It.-Fr. 1975, r. Duccio Tessari, i. Alain Delon, Ottavia Pic-colo, E. Cerusico)
17.15	Šport: Domenica stadio
18.25	Nan.: Riptide - Un sin-
ghiozzo preoccupante
19.30	Odprti studio
20.00	Nan.: Agli ordini papa - Ar-ruolate mia moglie
20.30	Variete: La strana coppia (i. Massimo Boldi, France-sco Salvi)
22.15	Šport: Pressing
23.45	Variete: Mai dire gol
24.00	Studio šport 0.20 Odprti studio 0.30 Pregled tiska 0.45 Nočni spored
ODEON__________________
13.00	Risanke
14.30	Nanizanki: Casalingo su-perpiu, Galactica, 15.30 Automan (i. Desi Arnaz jr.)
16.15	Film: Riso aujaro (dram., It. 1949, r. G. De"Santis)
18.00	Nanizanka: Navy
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Fratelli di sangue (pust., 1985, r. T. Valeri, i. Bo Svenson, M. Balsam)
22.00	Za kulisami
23.00	Benvenuti a...
24.00	Nanizanka: I misteri di Or-son VVelles
TMC_____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.25	SP v kolesarstvu
10.45	Nan.: Le isole perdute
11.15	SP v kolesarstvu
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Rubrika: Morski planet
13.00	SP v kolesarstvu
13.30	Glasba: Svving Out Sister Special
14.20	SP v kolesarstvu
16.15	Film: Svegliami guando la guerra e finita (kom., ZDA)
17.45	Film: Ci divertiamo da matti (glas., 1967)
19.30	Šport: High Seven
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Šport: Glagoal
22.45	Monaco mon amour
23.30	Film: Le belve (kom., It. 1971, i. Lando Buzzanca)
1.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________|
13.00	Film: Codice d'onore
14.30	Nan.: Diamanti
15.30	Film: Deserte di fuoco
17.15	Ena rastlina na dan
18.00	Nanizanka: Adderly
19.00	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico)
19.30	Športne vesti
20.30	Film: II lungo Carnevale
22.45	Športne vesti
23.15	Variete: Vernice fresca
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Butalski župan;
10.20	Pesmi nove dobe New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Slovenska lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.10	Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Mariborski feljton; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan;
13.10	Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.45	Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori;
19.45	Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.15 Nočni progam.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem;
15.30	Dogodki in odmevi - Prenos RS;
16.30	International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče;
19.45	Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
[JE RAI 1____________________
6-50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 8-05 Nad.: Niente rose per il commissario Aletti
10.05	TV film: I pionieri delle galassie (1. del)
H.40 Nan.: Diociottanni
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in Dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: La magnifica bam-bola (kom., ZDA 1946)
15.40	Film: Spruzza, sparisci e špara (kom., ZDA 1972)
17.10	Mladinski variete: Big!
18.00	Dnevnik 1
18.10	Nan.: II cane di papa
18.40	Dok.: Mille e una Russia
19.15	Filmski festival
19.40	Aktualno: II našo di Cleo-patra, nato vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Via col vento (dram., ZDA 1939, r. Victor Fleming, i. Clark Gable, Vivien Leigh), vmes (22.50) dnevnik
0.35 Dnevnik 1
105 Danes v Parlamentu
1-15 Filmske novosti
^ RAI 2
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Otroški variete
9.35	Rubrika: Verdissimo
9.55	Rubrika o židovski kulturi
10.25	Film: La signorina Josette mia moglie (kom., Fr.)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore a ghiaccio
13.00	Dnevnik — ob 13. uri
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: La Tosca (kom.)
17.10	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti
17.30	Na.: Faber l investigatore
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L ispettore Derrick
21.30	Gledališče 92: Assunta Spina (r. Sandro Bolchi)
22.35	Film: Carosello napoleta-no (glas., It. 1954, i. Paolo Stoppa), vmes (23.15) dnevnik in vreme
0.55 Izobraževalna oddaja
1.00	Nočni film
i~~n rai 3	i
7.00	Televideo
11.30	Kolesarska dirka diletantov po dolini Aoste
12.00	Kratke vesti
12.10	Film: Angelo ubriaco (dram., Jap. 1948)
13.45	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci jazza
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: nogomet C, A in B lige, 16.40 deželni nogomet
17.20	Rubrika Derby
17.30	Nanizanka: I mostri vent'-anni dopo
17.55	Dok.: Življenje na zemlji
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.05	Variete: Non 6 mai troppo tardi (vodi G. Ippoliti)
20.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: Diamanti dizucchero
23.40	Variete: Stasera che sera! - Campanile sera (1961)
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: Diva
T fr" TV Slovenija 1
9.35	Spored za otroke: film Sammyjeva super majica
10.25	Nad.: Odloženi raj
11.05	Forum in Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
16.15	Napovednik
16.20	Dober dan, Koroška
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Ovca, 17.25 nad. Bratovščina sinjega galeba, 17.55 Koledar
18.10	Dok.: Divje rože
18.45	Poljudnoznanstvena serija: Moja knjiga o džungli
19.05	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Dok.: Jamboma cesta
20.30	Gled. predstava: Mars
22.00	Grajske stavbe na Slovenskem
22.05	Dnevnik, vreme, šport, Žarišče
22.55	Napovednik
23.00	Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka in Beg pred umorom ter dok. Ameriška kronika
0.40 Video strani
^1P| TV Koper
16.00	Film: Alfred Veliki
18.00	Primorska kronika
18.30	Studio 2 šport
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Alibi za morilca (krim., Nem. 1965, i. Peter Van Eyck)
22.20	Vsedanes - TV Dnevnik
22.30	Tednik: Alpe Jadran
23.00	Šport: Beach volley
23.00	Nan.: Buck Rogers
fr" TV Slovenija 2
15.45	Sova, vmes ameriške video smešnice in nan. Polnočni klici
17.00	Športni pregled
17.30	Kasaški derby
18.00	Regionalni programi: Ljubljana, Slovenska kronika
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Nan.: Gozdarska hiša Fal-kenau (1. del)
21.30	Gospodarska oddaja: Made in Slovenia
22.00	Film: Ljudje brez upanja (r. Miklos Jancso)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MPZ Vasilij Mirk; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Zvezde; 15.00 Nad.: Ptički brez gnezda (2. del); 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Franz Schubert; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Potpuri; 19.20 Žaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.00	Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
C CANALES
6.30	Aktualno: Na prvi strani
6.30	Nanizanke: Arnold (i. G. Coleman), 9.00 Časa Kea-ton - Orario continuato,
9.30	Love Boat
10.35	TV film: Festa di comple-anno (kom., ZDA 1987, r. Harry Harris)
12.00	Kviz: II pranzo e servito
13.00	Dnevnik TG 5
13.15	Variete: Non e la RAI
14.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Aktualno: Agenzia matri-
moniale, 15.30 Ti; liamone
16.00	Otroški variete: I bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prež: sto (vodi Iva Za 19.00 La ruota deli
20.00	Dnevnik TG 5
20.25 Variete: Il TG deli
, o ze.' Predstavitev
20.30	Film: Commando (pust., ZDA 1985, r. Mark Lester, i. Arnold Schwarzenegger,
£20 ŠŠSiSZSSŠ.
22.50	Variete: Maurizio Costan-
zo Shovv, vmes (24.00) o cm dnevnik TG 5 z.uu Programi non stop
8.30	TG 4 vesti
8.55	Nan.: Tre nipoti e un mag-giordomo, 9.25 Strega per amore
9.45	Nad.: General Hospital,
10.05	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare (i. Victor Camara)
11.30	Variete: A časa nostra'
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomeriggio
14.00	Nad.: Sentieri, 14.30 Maria,
15.15	Io non čredo agli uo-mini, 15.50 Celeste, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei l'altro (vodi Marco Balestri)
18.20	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop, 20.30 La donna del mistero 2
22.30	Film: Io ti salvero (dram., ZDA 1945, r. Alfred Hitchcock, i. Ingrid Bergman, Gregory Pečk, Rhonda Fleming), vmes (23.30) nočne vesti
1.00	Nanizanka: Lou Grant
ITALIA 1________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.10	Otroški variete Ciao ciao in risanke
9.15	Nanizanke: Baby sitter,
9.45	La časa nella prateria,
11.00	Hazzard, 12.00 La donna bionica
13.00	Variete: Drive in Story
14.00	Otroški varieteji Ciao Ciao in risanke
16.00	Nan.: Adam 12 - Il prezzo del dovere, 16.30 Giustizie-ri della citta, 17.30 T.J. Ho-oker - Terrore all'accade-mia (i. VVilliam Shatner),
18.30	Riptide - C'6 del mar-cio nel baseball
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Nan.: Agli ordini papš! -Scacco matto al maggiore
20.30	Glasba: Festivalbar 92
22.30	Film: Il buio s'avvicina (srh., ZDA 1987, r. Kathryn Bigelovv, i. Lance Henric-kson, Jenny VVright)
0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport
1.00	Motociklizem: VN Južne Afrike
1.35	Nan.: Notte Visitors
3.35	Nočnispored
ODEON_________________
14.00	Nan.: Thomas and Senior, Galactica
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Fiat voluntas dei (kom., It. 1935, i. A. Musco)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: CycIone arma morta-le (fant., 1986, r. F. O. Ray)
22.00	News magazine: Telefacts
22.30	Film: Angel killer 2
TMC______________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Variete: Ottovolante
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris
day Show, 12.001 misteri di Nancy Drevv
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.15	Nan.: Autostop per il cielo
16.10	Film: Hotel Mocambo
(glas., ZDA 1944)
17.45	Film: Le divorziate
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	TV film: E Caterina regno (zgod., 1990, i. Franco Nero, Vanessa Redgrave)
23.25	Rubrika o motorjih Crono 0.10 Vesti: TMC News 0.30 Film: L uomo che gridava al lupo (dram., ZDA 1970)
1.55	Aktualno: CNN News
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku;
12.00	Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
TELEFRIULI_____________
14.00	Film: Sono innocente
16.55	Kratke vesti
17.00	Risanke
18.00	Nanizanka: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Luomo che parla ai cavalli
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: Codice d onore (vojni, ZDA 1948)
22.00	Nočne vesti
22.30	Nanizanki: Adderly, 23.30 Luomo che parla ai cavalli
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Humoreska; 11.30 Športna oddaja;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi;
18.00	Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Sprejeli so tudi izjavo proti gradnji financarske šole
Slovenska konzulta na občini zahteva osamosvojitev sekcije ITI
V Gorici mladi violinisti iz 32 držav
Včeraj svečan uvod v natečaj R. Lipizer
Konzulta za vprašanja slovenske manjšine pri goriški občinski upravi se je te dni ponovno zavzela za priznanje avtonomije slovenski sekciji industrijskega zavoda Galilei. To je bilo eno glavnih vprašanj na prvi seji po poletnem premoru, na katero je predsednik Albin Sirk povabil tudi krajevne upravitelje in šolske oblasti. Vabilu so se odzvali šolski skrbnik Ugo Mannini, pokrajinski odbornik za šolstvo Mirko Špacapan, ravnatelj zavoda Galilei Felice Guadagni in ravnatelj trgovske šole Cankar Mirko Šturm.
Predsednik Sirk je obnovil že dolgotrajna prizadevanja za osamosvojitev te slovenske šole, ki trajajo vsaj že nekaj let, saj zadevna vloga Sindikata slovenske šole iz leta 1990 gotovo ni bila prva. Čeprav so te zahteve vsaj zadnja leta romale v Rim s po voljnim mnenjem krajevnih šolskih oblasti, doslej niso zadeve premaknile z mrtve točke. Zato se je slovenska občinska konzulta pred kakim mesecem z dopisom šolskim oblastem spet zavzela za osamosvoji-
tev te šole. V njem so med drugim navedli ugotovitev, da je slovenska sekcija ITI-ja popolna tako po številu razredov kot v vseh drugih pogledih in da pomeni zavlačevanje s priznanjem avtonomije kršitev zakona o slovenskih šolah. V sedanjih pogojih namreč sekcija deluje v sklopu italijanskega zavoda, kjer pomanjkanje tajniškega in pomožnega osebja, ki bi obvladalo slovenski jezik, onemogoča izvajanje določil omenjenega zakona, po katerih je treba slovenskim šolam omogočiti, da delujejo povsem slovensko.
Šolski skrbnik je načelno podp-drl to zahtevo, pripomnil pa je, da je kljub legitimnosti zaradi vladnih varčevalnih ukrepov najbrž težko uresničljiva. Hitreje bi dosegli priključitev sekcije zavodu Cankar, ki pa bi s tem pod istim ravnateljstvom združil kar tri šole (k njemu je priključena tudi sekcija zavoda Zois). To pa bi gotovo povzročilo velike težave pri vodenju vseh treh šol.
Po razpravi, v katero so posegli še razni člani konzulte in gostje,
se je izoblikoval predlog, naj konzulta, v kateri so zastopane vse pomembne slovenske družbenopolitične in šolske komponente, izoblikuje dokončni predlog. Odbornik Špacapan in skupaj z njim šolski skrbnik sta se obvezala, da bosta nato ta dokončni predlog osebno predložila rimskim oblastem in ga dosledno zagovarjala.
Predlog, ki so ga izoblikovali na naknadnem srečanju je naslednji: sekcija ITI naj se osamosvoji (in se s tem omogoči njena vselitev v slovenski šolski center), v duhu racionalizacije pa naj se ji priključi sekcija zavoda Zois.
Poleg drugih vprašanj, h katerim se bomo še povrnili, je konzulta sprejela tudi izjavo v zvezi z gradnjo financarske šole. V njej opozarja na vrsto pomislekov, ki jih slovenski kot vsi drugi goriški občani imajo v zvezi s tem načrtom, še posebej poudarja škodo, ki bi jo gradnja prizadela štandreški skupnosti in zaključuje s pozivom upravi, naj omogoči referendum, ki ga v zvezi s tem problemom zahteva vse več občanov.
Včeraj dopoldne se je slavnostno pričelo mednarodno tekmovanje mladih violinistov za nagrado "Rodolfo Lipizer". Občinstvu so predstavili obetavne mlade violiniste, ki so prišli iz 32 držav, saj je gor iško tekmovanje zelo cenjeno in uveljavljeno v glasbenem svetu. Na predstavitvi so bili prisotni predstavniki oblasti in sponzorjev natečaja "Rodolfo Lipizer". Uradno pa je nagradni natečaj, ki je letos že 11. po vrsti, predstavil predsednik društva Lipizer profesor Lorenzo Oualli. Med govorniki je bil tudi senator Darko Bratina, ki je poudaril predvsem mednarodni in združevalni pomen natečaja (na sliki - foto Paljk).
Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta o tem problemu
SSk nasprotuje financarski šoli in zahteva razpis referenduma
Goriški občinski svet se bo sestal jutri ob 17. uri na seji, ki se že obeta izredno vroča. Zanesljivo bodo odjeknile polemike v zvezi s krajo na gradu in kritike na račun občinske kulturne politike. Daleč glavno vprašanje pa bo razprava o financarski šoli, ki je precej mesecev (vse od novembra, ko je bil zaradi tega prisiljen k odpstopu župan Scarano) v središču pozornosti. V zadnjem mesecu se je polemikam pridružila tudi akcija za referendum, ki bo najbrž imela odmev na nocojšnji seji.
O stanju v mestni upravi in gradnji financarske šole je te dni razpravljala tudi goriška sekcija Slovenske skupnosti. V politični situaciji, piše v tiskovnem poročilu, je prišlo do velikih trenj in razhajanj med strankami in tudi znotraj nekaterih strank prav zaradi različnih gledanj na to vprašanje. SSk pravi, da je imela do
šole za finančne stražnike vseskozi kritično stališče zaradi razlogov, ki jih je ob raznih prilikah javno razložila. Tudi če je brez dvoma zelo važen narodnostni aspekt in posledice, ki bi lahko nastale na tem področju, je SSk kot stranka, ki sestavlja upravno večino, zaskrbljena zaradi finančnega kritja nove zgradbe,- kot je znano, bi bila za šolo porabljena vsa denarna sredstva, ki jih je za Gorico namenila vlada ob osimskih sporazumih. Najbolj bi ob tem trpele cestne povezave, ki so bistvenega pomena za trgovski razvoj Gorice.
SSk zato podpira zahtevo po referendumu in je svojim volilcem priporočila, naj s svojim podpisom podprejo to akcijo. Stranka ne soglaša z zaključki občinske komisije, ki je preverjala možnosti, da se šolo zgradi kje drugje, ker ni dovolj poglobljeno pregledala vseh alternativnih možnosti.
Vinogradi v Brdih so v manjši meri občutili posledice ujme
Toča povzročila največ škode v nižini in spodnji Vipavski
Petkov vihar s točo je močno prizadel kmetijstvo zlasti v nižinskih vinorodnih predelih goriške pokrajine ter čez mejo v spodnji Vipavski dolini od meje pa vsaj tja do Šempasa in bližnjih krajev. Manj hudo, kot se je zdelo v prvem trenutku, pa je v Brdih. Razni vinogradniki z Oslavja, Števerjana in Jazbin so nam včeraj povedali, da je škoda na pridelku v povprečju 10 do 15-odstotna, čeprav bo vse posledice mogoče ugotoviti šele čez kak dan. Izstrelitev številnih raket proti toči je na tem območju torej le zalegla. Te ugotovitve držijo v dobri meri tudi za briški predel do Krmina in Dolenja, vse drugače pa je v nižini: v občinah Medea, Marian, Gradišče in vseh bližjih krajih je toča klesitla dosti močneje. Včerajšnji ogledi so potrdili katastrofalna previdevanja o 80-odstotnem uničenju pridelka grozdja v nekaterih krajih, veliko škode pa je bilo tudi na pridelkih soje, sadja in povrtnine.
Škoda je ogromna tudi čez mejo zlasti za sadjarje na območju Mirna in Biljskih gričev, kjer je po prvih ocenah bilo uničenih 4 tisoč ton hrušk, ki bi jih bili prodali v Italijo. Zaradi tega bo ostalo brez dela okrog 200 sezonskih delavcev. Precej škode je bilo tudi na vinogradih na vsem tem območju, kjer so posledice še toliko hujše, ker je bila komaj tretjina vseh obdelanih površin zavarovana. V Šempetru je neurje delno zalilo tudi bolnišnico. Voda je pronicala tako v pritlične in kletne prostore kot skozi streho in je povzročila precej škode na sanitetnem materialu.
Pridržana prognoza za šestnajstletnika
V Ul. Scodnik se je včeraj ob 14.30 težko ponesrečil 16-letni kolesar Alberto Righi, Ul. Vallette 4. Po trčenju z avtomobilom je padel in z glavo silovito uradil v tla. V bolnišnici so mu ugotovili zlom lobanje v sencu, pretres možago-nov in so zaradi domnevne možganske krvavitve odredili njegovo premestitev s helikopterjem v Trst na nevrokirurško opazovanje v tamkajšnji bolnišnici na Katinari. Zdravi se s pridržano prognozo.
■ Tatovi so te dni obiskali stanovanje pravnega svetovalca Casse di Risparmio dr. Alessandra Puhalija v 4. nadstropju hiše v Ul. Arcadi 4 v Gorici. Vlomili so skozi vhodna vrata, temeljito pregledali vse prostore in iz predala v spalnici odnesli zlatnino, nakit in nekaj denarja. Skupna vrednost plena znaša več kot 10 milijonov lir.
Popoldne v Ozeljanu 50-letnica bataljona Gregorčič
Partizanski miting v Selcah
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI prireja danes ob 9.30 v okviru partizanskega mitinga v Selcah srečanje slovenskih, italijanskih in hrvaških protifašističnih borcev. Med drugim bodo predstavili izsledke obsežne raziskave o pomenu in vlogi divizije Garibaldi Natisone. Ena od glavnih tem srečanja bo vojna na tleh nekdanje Jugoslavije in prizadevanja za mir ob spoštovanju neodvisnosti posameznih republik, človekovih pravic in pravic manjšin. Ob koncu zasedanja bodo sprejeli posebno listino.
V	grajskem parku v Ozeljanu pa bo danes ob 16. uri srečanje borcev in občanov ob 50-letnici ustanovitve prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič. Srečanje se bo začelo z nagovorom Cirila Zlobca, člana Predsedstva Slovenije, kulturni spored pa bodo oblikovali pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, godba na pihala iz Anhovega ter recitatorji.
V Vipolžah nastop pritrkovalcev
V	raznih krajih si prizadevajo, da bi oživili stare običaje. V zadnjih letih naglo narašča zanimanje za pritrkovanje zvonov. V Vipolžah bo danes popoldne veliko tekmovanje v pritrkovanju. Veliko lahko zapišemo povsem upravičeno, saj pričakujejo da se bo odzvalo vsaj toliko ekip kakor lani (nad dvajset). Udeleženci tekmovanja se bodo zbrali pred cerkvijo, kjer bo strokovna žirija z ozirom na število nastopajočih ekip določila dolžino vsake preizkušnje. Tekmovalni del naj bi se zaključil do 18. ure, zatem pa bo nagrajevanje in družabnost.
GORIŠKI GLASBENI USTANOVI
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL Riva Piazzutta 18, tel. 532163
GLASBENA
MATICA
Ul. Croce 3, tel. 531508
vabita lanske in nove gojence k vpisu za šolsko leto 1992/93
Gorica - od ponedeljka, 7., do petka, 11. t.m., od 15. do 19. ure Štandrež - Župnijski dom Gregorčič v petek, 18. t.m., od 16. do 18. ure Doberdob - Župnijski dom v ponedeljek, 21. t.m., od 19. do 20.30 Števerjan - Župnijski dom Sedej v četrtek, 17. t.m., od 15. do 17. ure Podgora - Župnijski dom v četrtek, 10. t.m., od 18. do 19. ure
Gorica - do petka, 11. t.m., od 10. do 14. ure Sovodnje - Kulturni dom v ponedeljek, 7. t.m., od 16. do 18. ure
Doberdob - sedež društva Jezero v torek, 8. t.m, od 16. do 18. ure
Podrobnejše informacije dobite na tajništvu obeh šol.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici naslednje tečaje:
-	dveletni poklicni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno)
-	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - (500 ur -vključena je delovna praksa v podjetjih)
-	začetniški tečaj angleščine (120 ur)
-	tečaj za personal computing - MS DOS, VVORD in LOUTS (90 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 10. do 14. ure.
razne prireditve
Športni praznik v Sovodnjah, danes: ob 16. in 18. uri finalni srečanji nogometnega turnirja, ob 20. nastop kotalkarjev Vipava, nato ples in ob 22.30 nagradna tombola.
Krmin, 5. renesančni zgodovinski sprevod: ob 16. srednjeveški turnir, ob 17.30 sprevod po mestnih ulicah, nato nastop metalcev zastav, družabnosti in drugo. Ob 22. uri na trgu 24 Maggio partija šaha z živimi figurami.
Goriški grad (pod šotorom): ob 21. rock koncert skupin E vil Esguire, Rigor mortis, Danger sex in Flexigang.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 30. avgusta do 5. septembra:
RODILI SO SE: Aldin Karajic, Stefano Cristiani, Denis Cej, Giovanni Brandoli-ni, Ilaria Scalchi, Silvia Gallizia, Marco Ramacciato, Christian Franko, Matija Fajt in Federica Locardi.
■ UMRLI SO: 82-letna gospodinja Olga Montico vd. Palli, 90-letna upokojenka Leopolda Kodelja vd. Rikavec, 83-letni upokojenec Dante Sgurbissa, 52-letni Oliviero Medeot, 57-letni Giuseppe Diego Bressan, 85-letni upokojenec Giuseppe Radizza, 90-letna Gemma Perco, 75-letna Maria Gagliardi, 78-letna Lidija Rijavec, 82-letni upokojenec Igino Slabile, 60-letni učitelj Dario Culot, 82-letna upokojenka Adalgisa Zuppel, 71-letni upokojenec Modesto Ninin, 70-letna Carmen Micon in 91-letni Giuseppe Rocco.
TRGOVINA PODGORNIK - vd. SILVESTRI
Bogat izbor
DELOVNIH OBLAČIL
jopiči, moške in ženske halje, srajce hlače, razširjeni kroji, delovne obleke tudi za šolsko uporabo
zahvaljujemo se za obisk
ulica Seminario. 10 ■ GORICA
ŠZ Dom prireja športni kamp za osnovnošolce
Jutri se bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici pričel prvi športno-rekreacijski kamp namenjen otrokom, ki obiskujejo ali bodo obiskovali osnovne šole. Te-lesnokultumi tabor organizira ŠZ Dom iz Gorice in bo trajal do petka, 11. t.m. (vsak dan od 8.30 do 12.30).
Pod vodstvom izučenih vaditeljev in animatorjev se bodo otroci srečali z raznimi telesnokulturnimi in športnimi panogami, od splošne telesne vzgoje in gimnastike do iger z žogo in orientacijskih pohodov. Med odmori bodo otroci risali, gledali filme o športu, reševali razne uganke, ipd. Poskrbljeno bo tudi za malico. Na tabor se je prijavilo precej otrok, vendar zamudniki se lahko vpišejo tudi pred začetkom redne vadbe.
Vili Prinčič
razna obvestila
Upokojenci iz Doberdoba sporočajo, da bo avtobus popeljal izletnike na Elbo v četrtek, 10. septembra. Iz Dola (Devetaki) bo odpeljal ob 3.30, iz Doberdoba pa ob 4. uri.
Združeni iniciativni odbor v Podgori
sporoča, da bodo podpise za referendum o financarski šoli zbirali na sedežu rajonskega sveta (v bivši osnovni šoli) v Podgori še danes od 9. do 12. ure.
kino
Gorica
VITTORIA 20.15-22.00 »Paren ti serpen-ti«. Režija M. Monicelli. Po oceni publike najbolj priljubljen film na zadnjem natečaju S. Amidei v Gorici.
CORSO 16.00-22.00 »I sonnambuli«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 (Piazza della Vittoria) - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold - ul. 1 Maggio 94 - tel. 790338.
pogrebi
Jutri ob 13.15 Giuseppe Rocco iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Silvio Marega iz splošne bolnišnice v Faro in ob 13.15 Chiara Bonutti iz splošne bolnišnice v vas Bagnaria Arsa (Videm).
V petek, 11. septembra, mineva 19. obletnica smrti
Danila Jelena
Z žalostjo v srcu se ga spominja
mama
Tržič, 6. septembra 1992
goriški dnevnik □	9
Se nekaj pojasnil o novi in prav zaradi tega precej nejasni obveznosti
Do konca meseca je treba poravnati davek ISI
Informacije nudijo tudi v bankah - Z doplačilom je možno plačati do 15.12.
V prejšnjih dneh smo objavili nekaj osnovnih pojasnil o iskanju podatkov, določanju vrednosti nepremičnin in izračunavanju davka ISI. Objavili smo tudi tabele za nekatere občine na Goriškem. Tabele novih katastrskih rent predstavljajo osnovo za določanje vrednosti nepremičnin. V davčni prijavi za leto 1992, torej spomladi prihodnjega leta, bo treba upoštevati dohodnino, ki je navedena v teh tabelah. Tudi zaradi tega bi kazalo skrbno shraniti podatke, ki jih lastniki že imajo, ali bodo do njih prišli v prihodnjih dneh. Sicer se bodo spomladi spet pojavile vrste na katastrskem uradu, na občini itd.
Kaj bo z letos vplačanim davkom ISI pa še ni določeno. Zaenkrat je treba plačati in skrbno spraviti potrdilo. Sicer pustimo času čas.
Bralce so najbrž nekoliko zmedle kratice, ki se pojavljajo v tabelah. Že nekajkrat smo objavili, da so to konvencionalni znaki, ki jih uporabljajo v katastrskem uradu za označevanje vrste, starosti in kakovosti nepremičnin. Vsaka od preko 8.200 občin v Italiji sodi v eno ali več katastrskih območij. Ogromna večina (tudi z ozirom, da gre za manjše teritorialne enote) občin sodi samo v eno katastrsko območje in le 230 občin je razdeljenih v več območij. Na Goriškem ima dve katastrski območji le občina Gorica. Katastrsko območje št. 1 zajema osrednji del mesta, do Soče, območje št. 2 pa vse primestne kraje, nekdanje samostojne občine, oziroma dele samostojnih občin, ki so bili priključeni Gorici.
Kaj pomenijo posamezne kratice na tabelah smo tudi že zapisali. Sicer ne bo odveč, če zadevo ponovimo. Oznaka A se nanaša na stanovanjske stavbe, B na objekte kolektivne uporabe, C na trgovine, delavnice itd, D na industrijske obrate.
Poglejmo pobliže oznako, oziroma kratico A. Al velja za gosposka stanovanja, A2 za boljša stanovanja, A3 za preprosta (ekonomična) stanovanja, A4 za navadna stanovanja, A5 za sila preprosta stanovanja, A6 za kmečka stanovanja, A7 za stanovanja v večjih objektih (villini), A8 stanovanja v vilah, A9 stanovanja v gradovih ali palačah posebne zgodovinske ali spomeniške vrednosti, z A10 so ocenjene pisarne (zasebne) in uradi, z Ali so označene posebne vrste zgradb, n.pr. planinska zavetišča, značilne zgradbe itd.
Vsaka zgoraj navedena kategorija ima, seveda različno po posameznih občinah,tudi več razredov, ki upoštevajo starost in lokacijo zgradbe, velikost in nekatere druge elemente. Najsodobnnejše zgradbe imajo najvišji razred in seveda najvišjo rento.
Kdor že razpolaga s podatki, navedenimi v katastrskem uradu, ne bo imel posebnih težav za določitev vrednosti stavbe, oziroma stanovanja, saj je v teh podatkih navedeno tudi (konvencionalno) število prostorov, to je takoimenovani "vani catastali". Izraz zasluži podrobnejšo razlago.
Načeloma velja, da se smatra za en prostor (vano catastale) srednje velika
soba, ki služi osnovnim bivalnim potrebam, to je spalnica, kuhinja, dnevna soba. Kuhinja se smatra za "vano catastale” v vsakem primeru, ne glede na površino, imeti pa mora direktno dostop v zunanji prostor (okno ali vrata). Pomožni prostori kot so hodniki, kopalnica, predsoba se upoštevajo v vrednosti ene tretjine. Z drugo besedo trije pomožni prostori se računajo za eno celoto. Eno četrtino celote je treba računati druge pomožne prostore, klet, podstrešje (če je seveda dostopno). K izračunu je treba dodati nato še odstotek (največ 10 %) za zunanje, oziroma skupne površine, dvorišče, terase itd. Ta odstotek se računa na skupno število prostorov. Dobljeno vrednost se zaokroži, navzogr ali navzdol, na polovico enote.
Davek ISI se zaenkrat (kaj bo prinesla prihodnost bomo pač videli) ne plača na takoimenovana kmečka stanovanja in kmečke objekte. Kaj se smatra za kmečko stanovanje, oz. kmečko hišo ? Predpisi so glede tega precej natančni. Tako se za kmečko stanovanje ne smatra samo stanovanje tistega, ki neposredno obdeluje zemljo, oziroma njegovih neposrednih družinskih članov, ampak tudi stanovanja čuvajev, oskrbnikov itd. Davka se ne plača nadalje na objekte, ki služijo za spravilo orodja, krme, na hleve itd.
Ko smo na podlagi v katastrskem uradu dobljenih podatkov izračunali vrednost stanovanja ali hiše (dohodnina po tabeli x število prostorov x sto) odbili franšizo, seveda, če imamo za to pravico in izračunali davek, je treba davek tudi pla-
čati na pošti, na banki, pri davčni izterje-valnici. In pri tej operaciji je treba spet biti pazljivi, zlasti v primerih solastništva. V takih primerih mora vsak od lastnikov poskrbeti za plačilo svojega dela davka. Isto velja tudi za franšizo. V primeru recimo dveh solastnikov ima vsakdo, če gre za prvo stanovanje pravico do odbitka 25 milijonov lir.
Največ davčnih zavezancev razpolaga s stanovanjskim objektom in glede tega smo že videli način izračunavanja vrednosti in davka.
Za objekte ocenjene s kategorijo A, razen za A10 (zasebne pisarne) se dohodnina pomnoži s številom prostorov in nato s sto. Za A10 pa s 50. Pri objektih kategorije B se upošteva število kubičnih metrov (namesto prostorov) in se dohodnina pomnoži s sto, pri kategoriji objektov C se upošteva število kvadratnih metrov in se dohodnina pomoži s sto, razen za C1, kjer se pomnoži s 34.
Sicer pa so tudi ti podatki na razpolago v katastrskem uradu, ali pa pri stanovskih organizacijah.
Kljub tolikemu pisanju pa najbrž vsi dvomi in nejasnosti niso izginili. V tem slučaju se obrnite do ustreznih informacijskih služb finančne uprave. Lahko zavrtite takoimenovani zeleni telefon 1678 -66255 pri Ministrstvu, kjer vam bodo tudi svetovali. Klic je brezplačen. V prihodnjem tednu pa bodo davkoplačevalcem priskočile na pomoč tudi banke in to na podlagi pred kratkim doseženega sporazuma.
Občina Gradišče
Občina Moraro
Občina Fara
Občina Moš
Občina Šlovrenc
Kat. raz.
dohodnina
Kat. raz.
dohodnina
Kat. raz.
dohodnina
Kat.
raz.
A/l
A/l
A/l
A/2
A/2
A/2
A/2
A/3
A/3
A/3
A/3
A/4
A/4
A/4
A/4
A/4
A/5
A/5
A/5
A/5
A/5
A/5
A/6
A/6
A/6
A/7
A/7
A/7
A/8
A/8
A/9
A/10
A/10
B/l
B/l
B/2
B/3
B/4
B/4
B/5
B/5
B/5
B/6
C/l
C/l
C/l
C/l
C/l
C/l
C/2
C/2
C/2
C/2
C/3
C/3
C/3
C/3
C/3
C/3
C/3
C/3
C/3
C/4
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/6
C/7
C/7
C/7
C/7
C/7
C/7
1
2
3
1
2
3
4 1 2
3
4 1 2
3
4
5 1 2
3
4
5
6 1 2 3 1 2 3 1 2 U 1 2 1 2 U U 1 2 1 2 3 U 1 2
3
4
5
6 1 2
3
4 1 2
3
4
5
6
7
8 9 U 1 2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 1 2
3
4
5
6
125.000
150.000
175.000
150.000
180.000 210.000
245.000 86.000
100.000 120.000
145.000 68.000 80.000
94.000
110.000
130.000
40.000
47.000
55.000
65.000
76.000
89.000
72.000
84.000
98.000
210.000
245.000
290.000
250.000
295.000
180.000
480.000
560.000 860
1.000
840
330
1.400 1.700
940
1.100
1.300 840
24.700
28.800
33.500
39.000 45.400 52.800
3.000
3.500
4.100
4.800
1.500
1.800
2.100
2.500
3.000
3.500
4.100
4.800
5.600
2.400
1.000 1.200
1.500
1.800
2.100
2.500
3.000
3.600
4.300 5.100
6.000 1.000 1.200
1.400 1.700 2.000
2.400
A/l	1
A/l	2
A/2	1
A/2	2
A/2	3
A/3	1
A/3	2
A/3	3
A/3	4
A/4	1
A/4	2
A/4	3
A/5	1
A/5	2
A/5	3
A/5	4
A/6	1
A/6	2
A/6	3
A/6	4
A/7	1
A/7	2
A/7	3
A/7 .	4
A/8	1
A/8	2
A/10	1
A/10	2
B/l	1
B/l	2
B/4	1
B/4	3
B/5	U
C/l	1
C/l	2
C/l	3
C/l	4
C/2	1
C/2	2
C/2	3
C/2	4
C/3	1
C/3	2
C/3	4
C/4	1
C/4	3
C/6	1
C/6	2
C/6	3
C/6	4
C/7.	U
130.000
155.000
140.000
165.000
195.000
77.000
90.000
105.000
125.000
63.000
74.000
87.000
49.000
57.000
67.000
78.000
42.000
49.000
57.000
67.000
150.000
175.000
205.000
240.000
305.000
360.000
415.000
485.000 340 400 260 370 540
19.000 22.200 25.900 30.200
2.000
2.400
2.800
3.300
1.700
2.000
2.800
700
960
3.000
3.500
4.100
4.800
480
A/l	1
A/l	2
A/2	1
A/2	2
A/3	1
A/3	2
A/3	3
A/4	1
A/4	2
A/4	3
A/4	4
A/5	1
A/5	2
A/5	3
A/6	1
A/6	2
A/6	3
A/6	4
A/7	1
A/7	2
A/8	1
A/8	2
A/8	3
A/10	1
A/10	2
B/l	1
B/l	2
B/4	1
B/4	2
B/5	1
B/5	2
B/5	3
B/7	U
C/l	1
C/l	2
C/l	3
C/l	4
C/2	1
C/2	2
C/2	3
C/2	4
C/2	5
C/3	1
C/3	2
C/4	1
C/4	2
C/6	1
C/6	2
C/6	3
C/6	4
C/6	5
C/7	U
140.000
165.000
180.000
210.000
98.000
115.000
135.000
58.000
68.000
80.000
94.000
61.000
72.000
84.000
45.000
53.000
62.000
73.000
220.000
260.000
285.000
335.000
390.000
450.000
525.000 520 610 480 560 590 690 810 400
22.200
25.900
30.200
35.200 2.000 2.400 2.800 3.300 3.900 2.800 3.300
940
1.100
3.000
3.500
4.100
4.800
5.600
560
A/l	1
A/l	2
A/2	1
A/2	2
A/2	3
A/3	1
A/3	2
A/3	3
A/3	4
A/3	5
A/4	1
A/4	2
A/4	3
A/4	4
A/5	1
A/5	2
A/5	3
A/5	4
A/6	1
A/6	2
A/6	3
A/6	4
A/6	5
A/7	1
A/7	2
A/7	3
A/7	4
A/8	1
A/8	2
A/9	U
A/10	1
A/10	2
B/l	1
B/l	2
B/4	1
B/4	2
B/4	3
B/5	U
B/7	U
C/l	1
C/l	.2
C/l	3
C/l	4
C/l	5
C/2	1
C/2	2
C/2	- 3
C/2	4
C/3	1
C/3	2
C/3	3
C/3	4
C/4	1
C/4	3
C/6	1
C/6	2
C/6	3
C/6	4
dohodnina
120.000
145.000
125.000
150.000
180.000 61.000
72.000
84.000
98.000
115.000
50.000
59.000
69.000
81.000
45.000
53.000
62.000
73.000
33.000
39.000
46.000
54.000
63.000
135.000
160.000
190.000
225.000
290.000
340.000
130.000
390.000
455.000 540 630 420 490 580 840 420
17.800
20.700
24.100
28.100
32.700 2.100 2.500
3.000
3.600 1.800 2.200
2.600 3.100
730
1.000 2.600 3.100 3.700 4.400
Kat.	raz.
A/l	1
A/l	2
A/2	1
A/2	2
A/2	3
A/3	1
A/3	2
A/3	3
A/3	4
A/3	5
A/4	1
A/4	2
A/4	3
A/4	4
A/5	1
A/5	2
A/5	3
A/5	4
A/6	1
A/6	2
A/6	3
A/6	4
A/7	1
A/7	2
A/7	3
A/7	4
A/8	1
A/8	2
A/10	1
A/10	2
B/l	1
B/l	2
B/l	3
B/4	1
B/4	2
B/4	3
B/5	U
C/l	1
C/l	2
C/l	3
C/l	4
C/l	5
C/2	1
C/2	2
C/2	3
C/2	4
C/3	1
C/3	2
C/4	1
C/4	2
C/4	3
C/6	1
C/6	2
C/6	3
C/6	4
C/6	5
C/7	U
dohodnina
120.000
145.000
125.000
150.000
180.000 61.000
72.000
84.000
98.000
115.000
50.000
59.000
69.000
81.000
45.000
53.000
62.000
73.000
39.000
46.000
54.000
63.000
135.000
160.000
190.000
225.000
290.000
340.000
390.000
455.000 550 640 750 500 590 690
1.000
16.300
19.000 22.200 25.900 30.200
2.000
2.400
2.800
3.300
2.400
2.800
710
820
960
2.500 3.000
3.500 4.100 4.800
480
LIL
ran pred praznikom svetega Jožefa je dala poklicati komisija predse enajst upornikov, katere je spoznala za najbolj krive: Šim-na Goljo, Martina in Tinčeta Muniha, Andreja Laharnarja, Andreja Goljo, Valentina Lapajneta, Matijo Podgornika, Janeza Gradnika, Gregorja Kobala in Lovrenca Kragulja. Andrej Laharnar bi bil od veselja zapel. Štefana ni bilo med njimi.
»Bog ni galjot,« je vedel hvaležno.
Pozneje je izvedel, da je Štefana smrtne kazni otela ženina smrt.
Tedaj je zganil pl. Ehrberg list in počel brati:
»Ayff klag, antwurt vnd alles gerichtlich furbringen...«(i>
Dobral je uvodno pravno besedo:
»dass laut Extract der undertha-nen namen, welche sich in der Rebeley bey der herschaft Tol-meyn befunden haben —«
Prekinil ga je klic upornikov.
»Preklicujemo svoje izpovedi. Nedolžni smo!«
Ehrberg je pogledal osuplo po knezu Porzii. Ta je prikimal. Obsojenci so zavlekli obsodbo. To zadnjo dobroto jim je storil župnik Murovec...
Ta pravni motiv, ki ga je Murovec naivno zajel iz Caroline, bi bil proglasitev obsodbe nad uporniki zavlekel komaj za nekaj ur, dokler ne bi kmetje pod mukami priznali svoje krivde. Pa je bil dogodek ljub knezu Porzii, ki je šele zadnji trenutek spoznal v Janezu Gradniku svojega uslužbenca od nedavna. VVildenstein je kneza umel in se strinjal z njim, naj se izreče obsodba šele po velikonočnih praznikih. Lindi pa je bil kar užaljen. Knez se ni zmenil zanj. Po ženini smrti se je bil čudno poduhovil in vztrajal v komisiji le zato, ker ni našel moči, da bi odstopil. Ves je bil onstran. Za veliki teden se je zaprl k očetom jezuitom in se pripravljal na velikonočno spoved. Pod živim dojmom pasijona, ki ga je bral, se mu je spovračalo •v sanje, da je Pilat in da sodi Nedolžnega. Nedolžni je govoril z glasom Andreja Laharnarja...
*
Ko je stopil župnik Murovec drugo povelikonočno nedeljo na prižnico in prebral evangelij, je vzkliknil:
»Otroci, danes ne bom pridigal, danes bomo molili za naše ljudi v Gorici. Otroci! Krvava rihta je v Gorici, vaše brate in očete je obsodila pa po rablja so poslali v Videm in jutri bo potoval nalašč čez Tolmin, da ga boste lahko gledat šli... Otroci, zdaj veste, kaj je punt. Očenaš...«
*
Bila je pomlad, kakršne ni pomnila dežela. Bogato se je košatil črniš ob dišečki, galovina in gar-ganja sta bili razsipni, najlepše je obetal zelen. O trta! Koliko lepih imen poznaš! Fig belic je obetalo, da se bodo veje upogibale in breskve so bile kot rože v svojem cvetu: koščenice, kosmačke in urhov-ke. Češnje ranice so dozorevale, oblaki čebel so šumeli ob jablanah, po rdeče cvetnih dunajkah, po belih mohorovkah in v drobnem cvetju samosevke. Belo zelenkasto so se obetale hruške: kri-vorepke, mehnice in rusicej vah-tnice so pravkar popje odpirale. Orehi so se kadili. Droban je, droban, pa je sladek oreh — koste-nec. Kraj vinogradov je poganjal
Ivan Pregelj
pelin. O pelin! Od pelina ni bilo ne desetine ne davka. Zato je gnal tako košato: vsa dežela je tonila v njem...
Smrt
Ozračje je bilo soparno, tiščalo je na možgane in srbežilo kožo. V neskončno dolgih presledkih so tolkli udarci cerkvene ure raz desni stolp jezuitske cerkve v množice na Travniku krog stebra svetega Ignacija in morilnega odra pred njim. Okrog odra, ki je bil prevlečen z rdečim suknom, se je gibalo morje širokokrajnih klobukov. Bili so župani, ključarji in možje iz dvanajsti j iz vse dežele. Priti so morali na povelje, da bodo videli umirati obsojene upornike. Izza odra se je vzpel na deske človek v tesni obleki, rejen in mišičast, len in gibek obenem, gladko obrit, a s toliko bohotno rastjo brade, da je bil kakor s sajami namazan. Smolnato temni lasje so bili kratki in kodravi, noge so bile možu v kolenih krivo stisnjene. Žvižgal si je nekeko skrajno revno melodijo s čudno strahotno kadenco. Bilo je kakor da mož glumi z glasom svoj posel, ko dviga meč in ga nato trenutno spusti v tilnik svoji nesrečni žrtvi.
Ura je udarila devet. Ljudje ob rašteljskih vratih, ob Grabljah, so se zganili. Nemir se je od tam razlil po vsem širokem trgu, mimo oken, streh in podstrešij, od glave do glave. Odru naj bližji kmetje so se pokrižali. Med župane in ključarje se je vrinila in prelila čudna ženska in se postavila tik pred oder. Nekdo se je vznevoljil, kam rije baba...
Rabelj je zamahnil z roko čez množico. Videti je bilo, da peljejo neki ljudje surovih lic, očividno rabljevi hlapci, voz, podoben velikemu zaboju. Ljudstvo se je z gnusom in grozo odmikalo. Voz so
zapeljali za oder. Tedaj je zazvonilo od nekod, ostro, mrliško. Iz ulice po Raštelu se je prikazal strašni sprevod: obsojenci z močno stražo. Pred mestno hišo na vzvišen prostor so stopili sodniki. Straža je peljala obsojence pred sodnike, ki so še enkrat prebrali obsodbo in zlomili palico nad obsojenimi. Zopet se je oglasil strupeno mrliški zvon »grešnikov«. Straža je gnala upornike proti merilnemu odru. Bili so štirje: Gradnik, Lovrenc Kragulj, Martin Munih in Gregor Kobal. Redovnik kapucinec jih je spremljal. Bil je droban človek s strašno redko brado. Glas pa mu je pel glasno in jasno.
»Otroci, Boga imajte v mislih! Otroci, odpustite!«
*
Janez Gradnik je stopil prvi na oder. Čudno dvorljivo mu je stopil rabelj nasproti in ga potegnil na deske. Čuti jih je bilo, kako škrip-ljejo, tolika tišina je ležala v ljudeh okoli. Kmetje so mladega moža komaj spoznali. Bil je strašno shujšal, ves zelen je bil v obraz, ki ga je bila divje porasla brada. Pogledal je izgubljeno po ljudeh. Takrat se je zganila pod odrom ona sitna ženska in zavpila s čudno moškim glasom:
»Janez! Tina te pozdravlja!«
Gradnik je osupnil in iskal za glasom. Hotel je nekaj reči, pa so mu le ustnice zadrgetale. Videl je rabljeve hlapce pripravljene kakor za skok. Ozrl se je. Videl je svoje sodnike v svetlih uradnih oblekah, mrke, slovesne, blede. Videl je morje ljudi kakor daleč mu je šlo oko. Potem je še videl sinjino neba, zadihal z užitkom v jutranji zrak. Rosne kaplje so mu zalile čelo. Noben vetrič ni dahnil.
»Poklekni, prišla je ura...« je čul redovnika. Že so ga zgrabili rablji. Vežejo mu roke na hrbet, drugi mu hočejo zavezati oči. Otrese se,
ne mara. Z odprtimi očmi hoče umreti.
»Impavidum ferient ruinaei1 2 3) — brez groze ga bo našel razdor,« si navaja onstran knez Porzia iz latinskega pesnika.
Gradnik kleči z upognjeno glavo, vidi in čuti, da se je deska ob njem upognila. Ve, da se je usto-pil rabelj obenj. Vidi špranjo, ki je zazijala, da se siplje žaganje pod oder. Potem vidi kovinasto se lesketajočo mesarsko muho, ki je sedla blizu, išče za koščenim telesom Križanega na razpelu, ki mu ga od daleč kaže redovnik. Redovnik govori jasno mirno:
»Moli za menoj! Oče naš...«
Gradnik šepeta molitev in čaka. »Zdaj bo!«
Ko vidi, da rabelj še ni’ udaril, se ga poloti nestrpnost. Skoraj besen je:
»Udari že!«
Nekakšna strašna tišina se zgosti ob njem. Zdaj je dahnil vetrič. Zoprno dražeč občutek stisne Janezu možgane nad tilnikom.
»Jezus...«
Rabljevi hlapci priskočijo in odtegnejo truplo. Mrtvaški zvon kriči. Nekdo med gledalci je zavpil in se onesvestil. Župani in ključarji so sneli klobuke, kleče, molijo. Klici straž jekajo... Na odru stoji Martin Munih in meži. Ljudje se čudijo. Meži in se smehlja. Zdajci odpre oči, smeh mu ugasne na ustih. Strašno se čuti, ko se na glas obtoži:
»Ljudje božji! Odpustite! Nedolžnega človeka sem ubil!«0)
»Zaupaj v božje usmiljenje,« uči redovnik.
»Pa še enkrat zamiži,« kliče žena pod odrom. Martin zamiži in se zopet nasmehne. Vidi svojo ženo in svoje dete. Kakor takrat pri Tinčetu na Stopcu v sanjah... Kleči, čaka, rabelj zamahne...
Čudno neroden je stopil Modrej čan Kragulj na oder. Kar preko ljudi je hotel, da ga je rabelj potegnil sunkoma nazaj. Ko ga je prijel za srajco na hrbtu, je odletel izpod vratu gumb, ki si je z njim mož zapenjal obleko. Bil je domače sukan, kroglici podoben. Odletel je čez oder. Ženica pod odrom se je sklonila ponj. Videl je. Zato je rekla:
»Za spomin, Lovrenc.«
Lovrenc se je tedaj zavedel. Vidi kri in jo čuti pod nosom. Gnusi se mu in gabi.
»Vsaj oči mi zavežite!« zavpije:
Trdno uči duhovnik:
»Kmet, odpusti!«
Županom pred odrom se zgane v prsih. Ne vedo sami, čemu so veseli redovnika in njegove besede.
*
Kobal kleči, čaka in misli:
»Dokler redovnik moli, ne udarijo.«
Sliši kakor od onstran: ženica pod odrom govori:
»Mičca, Gregor! Ves zdrav je otrok!«
Kobal zasope globoko. Potem je videti solze, ki mu lij o izpod obveze. Meč sikne. Strašna rana zazija v gledalce. Obveza je odletela. Na vlažnih, široko odprtih očeh leži žaganje. Zvon kriči. Tedaj buknejo drugi in ga pregluše. Nad trgom ugasne sonce. Prvi poletni oblak gre mimo, težek, teman. Vetrič rezgiblje strašno vzdušje. Tisoč prsi se oddahne. Čudno predrzna ženica pred merilnim odrom se o krene brezskrbno.
»Peter Duša,« se začudi nekdo... Rablji pa sekajo mrliče, da jih izstavijo za svarilo na štiri vetrove...
*,
V noči od dvajsetega na enaindvajsetega je šel prvi vihar čez Gorico. Sesul se je v toči in tresku. Tem lepše je sinilo jutro. Bilo je v soboto.
Tisti dan je stopil Andrej Laharnar pred rablja. Bil je miren, a nekam duševno odsoten. Sanja, še vedno iz sanj ponoči. Z Anžetom Rinkom da stojita pod znamenjem svetega Ignacija na Travniku. Pa meni Anže, da ima svetec na kamnu levo oko večje od desnega. Andrej dvigne oko in vidi, da je sanjal. Rabelj mu striže dolge lase za vratom nad tilnikom. Tedaj Andrej zopet utone v gledanje. Kakor da je že davno prav to doživel. Sredi Babilona stojita s kraljem Savlom in Savel trdi, da je levo oko Belialovo večje od desnega. Savel govori, govori z glasom kneza Porzie: ,Kakor se postaviš! Poglej z desne, ne boš se bal, ne boš videl večjega očesa.' Andrej ne ume: ,Saj si pameten, kaj pa nama more malik?’ ,1 nu, darovati mu naju hočejo!' Groza strese Andreja. Govori zmedeno: »Kis pa je bil Savlov oče...«
Sredi misli ga ubije meč...
(se nadaljuje)
(1)	Ayff klag, antwurt...: Na osnovi tožbe, zaslišanja in sodnega postopka... da je po navedenih imenih tistih, ki so bili v uporu zoper tolminsko gospostvo. — Prav to mesto dokazuje, da je pisatelj uporabljal tudi izvirne arhivne listine.
(2)	Impavidum ferient ruinae: Iz Hora-cove ode III, 3: naj zruši mu svet se s treskom na glavo, mož bo stal miren sredi razvalin.
(3)	Nedolžnega človeka sem ubil: meri na stražnika, na katerega je padel kamen.
Finale world league
Azzurri spet na prestolu
GENOVA — Italijanski odbojkarji so že tretjič zapored osvojili 1. mesto v finalu tekmovanja world league. Madeža iz Barcelone, ko so na olimpijskih igrah osvojili šele 5. mesto, čeprav so veljali za favorite, sicer niso mogli izbrisati, jim je pa z bleščečo igro vseeno uspelo dokazati 9.500 gledalcem v Genovi in množici pred TV ekrani, da so menda še vedno najmočnejši, če igrajo kot znajo in da ekipa, ki je razočarala v Barceloni ni bila »ta prava«, čeprav so jo v bistvu sestavljali isti igralci.
V velikem finalu so azzurri prepričljivo premagali Kubo. Lahko bi zmagali tudi s 3:0, vendar so si v prvem nizu zapravili kar osem set-žog, nazadnje pa, kljub vodstvu s 14:9, še set, v preostalih treh nizih pa presenečenja niso dovolili, čeprav so se jim Kubanci približali vsakič, ko so popustili, zato je bil razplet tretjega in četrtega seta do zadnjega negotov.
Zanimivo, da je srečanje Ve-lasco začel z mladim Gianijem na igrišču, nadaljeval pa s še-sterko, ki je zmagala na svetovnem prvenstvu v Braziliji pred dvema letoma.
ZA 1. MESTO
ITALIJA - KUBA	3:1
(14:16, 15:3, 15:11, 15:11)
ITALIJA: Gardini (5+9), To-foli (1+2), Pasinato, Bernardi (9+18), Zorzi (8 + 24), Vullo, Lucchetta (9+15), Giani (2 + 3), Cantagalli (7+16).
KUBA: Vantes (0+3), Despa-igne (7 + 17), Valdes (4 + 13), Millian (1 + 13), Sarmientos (2 + 5), Sanchez (8+16), Diago (3 + 2), J. Hernandez (5 + 21).
ZA 3. MESTO
ZDA - NIZOZEMSKA 3:1
(9:15, 15:10, 15:6, 15:4)
ZDA: Greenbaum (3 + 3), Ctvrtlik (6+9), Fortune (5+10), Samuelson (5+8), Sato (0+1), Partie (7 + 10), Hilliard (6+14).
NIZOZEMSKA: Held (5+12), Boudrie (1+8), Van der Meulen (1 + 3), Klok (3 + 8), Selinger (0+1), Benne (6+10), Posthuma (2 + 6), Zoodsma (5+4), Van Der Horst (2 + 5).
Danes začetek italijanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva
Kdo bo zaustavil Milan?
Druga plat medalje
Danes se začne italijansko nogometno prvenstvo, ki naj bi po mnenju številnih poznavalcev bilo najkvalitetnejše in tudi naj zanimivejše. S takšno trdivijo se strinjamo le deloma, oziroma jo odklanjamo, saj je italijansko prvenstvo prav v zadnjih letih pokazalo tudi več hib, ki če se jih ne bo pravočasno odpravilo, bodo pomenile začetek konca najpopularnejše igre na svetu.
Ne bomo posebej razglabljali, kateri so negativni elementi, ki črnijo italijanski nogomet. Dejstvo je, da »idustrializacija« tega športa je postavila v ozadje to, kar je najpomembnejše: sam nogomet.
V tem športu se pojavlja vse več oseb, ki z njim nimajo nikakršne zveze, gre jim le za oseben uspeh skupine, ki jo predstavljajo. Zato nič čudnega, če si bodo nekateri klubi privoščili poslati na tribuno igralce, ki so jih plačali deset in več milijard lir. To se dogaja v isti državi, ki je moralno in gospodarsko kompromitirana, v državi, ki se pripravlja na jesen z zaskrbljujočo zaposlitveno politiko in splošno gospodarsko recesijo. Še bi lahko naštevali.
Povrnimo se k »najkakovostnejšemu in naj zanimivejšemu« prvenstvu. Poznavalci pravijo, da bo letos v ospredju dvoboj Milan - Juventus. Nekateri dodajajo dvojici še Inter, ki se je dobro izkazal v predprvenstve-nem času. Nič novega pod soncem, torej.
Deželni ljubitelji nogometa imajo posebej pri srcu usodo Udineseja, ki je ponovno stopil v krog italijanske nogometne elite. Če bi sodili po jutru, potem bi morali napovedati slabo vreme. Videmčani, bolj kot katerikoli drugi klub, so dokaj otroško in začetniško padli v nekatere pasti, ki jih postavlja italijansko prvenstvo. Polemike v furlanskem klubu so se začele že pred samim začetkom prvenstva. Še več. Videmski klub je poskrbel za svojstven rekord: odslovil je trenerja Fedeleja par ur potem, ko je predsednik Pozzo novinarjem zagotovil, da trener ostaja na svojem mestu. Ta dogodek, po naši sodbi, sodi med tiste kvarne elemente tukajšnjega nogometa, o katerih smo že povedali.
Podpisanemu, ki je očitno naivno verjel Pozzovim izjavam, se je zdelo prav, da pred tekmo za italijanski pokal proti Cagliariju spregovori s Fedelejem, da bi kaj več izvedel o Udineseju in samih perspektivah ekipe. Zbrane beležke ne služijo, saj bi bilo treba počakati le nekaj ur in stopiti do Bigona. Tako je pač v tem »najkakovostnejšem in najzanimivejšem« prvenstvu.
Nismo vajeni ščuvati ljudi proti komurkoli ali proti istitucijam, kot je danes sicer v modi pri nekaterih ligah. Toda sprašujemo se, če je umestno, da ljudi bodrimo (oblik je nešteto), naj hodijo na stadione in sledijo tekmam italijanske A lige. Sprašujemo se, ali ne bi splošna stavka gledalcev vendarle streznila vse tiste, ki od tega športa vlečejo težke milijarde in ki včasih so isti, ki z desno roko podpisujejo milijardne pogodbe za nakup igralcev, z levo pa podpisujejo odslovilna pisma delavcem in uradnikom?
Oprostite, če nismo bili dovolj slavnostni in vzpodbudni ob priložnosti začetka nogometnega prvenstva!
RUDI PAVŠIČ
»Zaustavite Milan« je geslo, ki ga je pred pričetkom prvenstva nogometne A lige, slišati najblj pogosto, vendar pa poznavalcev, ki bi bili resnično prepričani, da je to sploh mogoče, ni veliko. Nenasitni Berlusconi je tudi letos globoko segel v (sicer neskončni) žep in omogočil svojim strokovnjakom, da so sestavili še močnejše moštvo od onega, ki je gospodarilo v lanskem prvenstvu. Mirno lahko rečemo, da lahko pri Milanu sestavijo dve moštvi, ki bi se lahko obe borili za naslov prvaka. Problem trenerja Capella je le v tem, da ima preveč igralcev, kar utegne poroditi v slačilčnici precejšnje nazadovoljstvo. Nekaj razpok je že vidnih, tujca Savičevič in Gullit že odkrito godrnjata, Bo-ban je domala pozabljen, na klopi pa sedi tudi nekaj reprezentantov, denimo Eranio in Evani.
Da bi kljubovali Milanu so pri Juventusu opustili tradicionalno politiko majhnih korakov in se spustili v dvoboj milijard z večnim milanskim konkurentom (nakup Viallija), za njim pa caplja tudi mestni tekmec Inter, ki je preporod zaupal preizkušenemu trenerju Bagnoliju.
Ostalim so namenjene drobtinice, pa čeprav nekateri klubi, denimo Lazio, res niso štedili z denarjem, da bi okrepili moštvo. Zelo visoko še vedno cenijo Parmo, ki pa ne bo več neznanka, upanja goji napoli, medtem ko so kotacije Sampdorie po izločitvi iz italijanskega pokala močno padle, da o zdesetkanem Torinu sploh ne govorimo. Roma si le z najetjem »čarovnika« Boškova ne bo dosti pomagala, pravi cilj ostalih moštev pa je obstanek v ligi.
Udinese bo ob povratku v A ligo prestal pravi ognjeni krst, saj bo na stadionu Friuli gostil Interja. Videmsko moštvo je odslovitev trenerja Fedeleja (v zadnjih štirih letih je Udinese za-
menjal kar štiri trenerje) šokiralo, njegov naslednik Bigon pa se je znašel v vrtincu polemik med nekaterimi igralci in navijači, ki ga sam ni povzročil. Začetek ne obeta nič dobrega, jasna znamenja pa so, da bo nov trener marsikaj spremenil, predvsem pa spet zaupal Matteiu in Mandorliniju, ki ju je Fedele odstranil.
Pred pričetkom prvenstva se je oglasil tudi predsednik združenja poklicnih društev Nizzo-la in izrazil upanje, da se bo sezona odvijala v znamenju spektakularne igre, čistosti in brez polemik. Društva so storila vse, tudi kar se tiče varnosti znotraj stadionov, da bi bilo vse v najlepšem redu, je poudaril Nizzola.
Po srečanju sodniki pa je predsednik nogometne zveze Matarrese potrdil, da ne bodo ugodili zahtevi društev, da bi lahko na klopi za rezerve sedel četrti tujec.
DANAŠNJI SPORED
Atalanta - Parma; Cagliari - Juventus; Fioren-tina - Genoa; Milan - Foggia,- Napoli - Brescia,-Roma - Pescara; Sampdoria - Lazio; Torino -Ancona; Udinese - Inter.
Start tudi v B ligi
Danes bo na sporedu tudi 1. kolo B lige, ki bo, kot vedno, nadvse izenačena, pa tudi zanimiva, saj denimo v njej igra letos kar enajst tujcev.
DANAŠNJI SPORED
Ascoli - Modena; Bologna - venezia; Cesena -Cremonese; Andria - Lucchese; Monza - Bari; Padova - Cosenza; Piacenza - Lecce; Reggiana -Verona; Taranto - Piša; Ternana - Spal.
Na sliki: Hassler med Maldinijem in Evani-jem
Danes v Španiji cestno kolesarsko SP I Triestina na Grezarju v pričakovanju odprtja »Rocca«
Indurain ali azzurri? Domači debut z Alessandrio
BEN1DORM — Miguel Indurain je veliki favorit današnjega cestnega sve-ovnega prvenstva za poklicne kolesarje. Odkar SP obstaja, prvič je bil na sporedu leta 1927, zmagal pa je Italijan Binda, še nobenemu Spancu ni uspel podvig, hi ™ privozil skozi cilj kot prvi. Zato pa si bo Indurain v letu Španije (500. i 'niča odkritja Amerike, olimpijske igre, expo v Sevilli, gradbena mrzlica ud.) prizadeval prekiniti to usmeritev. Če bi zmagal, bi se postavil ob bok slovitega Eddyja Merckxa in Stephena Rocheja. Le tema kolesarjema je namreč doslej uspelo v isti sezoni zmagati na giru, touru in na svetovnem prvenstvu.
Naloga španskega asa vsekakor ne bo lahko, saj je konkurenca izjemno nuda, mnogo možnosti pa pripisujejo tudi Italijanom, ki imajo menda najmočnejša ekipo. Najmanj šest azzurrov se (sodeč po kvaliteti) lahko povzpne na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. To so Chiappucci, Argentin, Bugno, Chiocciolo, rondriest in »tajno orožje« Ghirotto, ki je baje v sijajni formi, če bodo azzurri vozili složno, bo ostalim trda predla. Kaže, da je selektorju Martiniju prav v zadnjem hipu uspelo spraviti Chiappuccija z Bugnom in Argentinom, ki so si Prišli navzkriž. Skratka, v ekipi azzurrov je dosti oficirjev, a premalo vojakov.
Proga v Benidormu meri 21,800 m, kolesarji pa bodo opravili 12 krooov (skupno 261 km).
Flushing Meadow: out Camporese in Ivaniševič
NEW YORK — Dvoboj med ve-teranoma Connorsom in Lendlom Je bil napet le v prvem nizu, ko je 40-letni Jimbo ugnal favoriziranega nasprotnika, a odtlej je bivši Gehoslovak zagospodaril na igrišču m upanja gledalcev so kmalu ugasnila.	3
p Razočarani so tudi Italijani, saj je ruushing Meadow zapustil še njihov zadnji predstavnik Camporese. ^magal ga je 10. nosilec Costa. ,°ut je tudi 5. nosilec Hrvat Ivaniševič, ki je proti Rusu Volkvou slabo serviral in veliko grešil.
Med ženskami se po izločitvah avratilove in Capriatijeve vse oolj obeta finale Graf-Seleš.
IZIDI 5. DNE
Moški (2. kolo): Lendl (ZDA) - Con-nors (ZDA) 3:6, 6:3, 6:2, 6:0; Krajicek (Niz) - Markuš (Arg) 4:6, 2:6, 7:6, 6:3, 6:1; Boetsch (Fr) - Tarango (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3, 7:6; Ferreira (J.Afr) - Brugeura (Šp) 6:7, 6:2, 3:6, 6:1, 6:2; VVashington (ZDA) - Gollner (Nem) 6:3, 6:3, 6:2; E. Sanchez (Šp) - Pridham (Kan) 7:6, 6:7, 6:2, 6:4; Adams (ZDA) - Dunn (ZDA) 6:2, 6:3, 7:6; Costa (Šp) - Camporese (It) 6:1, 6:2, 6:3; Volkov (SND) - Ivaniševič (Hrv) 6:4, 6:0, 6:3; Agassi (ZDA) - Sie-merink (Niz) 6:2, 6:3, 6:3.
Ženske (3. kolo): Seleš (Jug) - Por-wik (Ner) 6:4, 6:0; G. Fernandez (ZDA) - Hack (Nem) 6:4, 6:1; Graf (Nem) -Dahlman (Fin) 6:4, 6:2; M. Maleeva (Bol) - Po (ZDA) 6:2, 6:3.
Težko je reči, ali bo Triestina v današnjem krstnem tretjeligaškem prvenstvenem nastopu pred domačimi gledalci na Grezarju premagala Alessandrio, zanesljivo pa je moč zatrditi, da bodo igralci napeli vse sile, da bi jim to uspelo. Ni dvoma, da jih je ta čas prvi mož v društvu Nicola Salerno s tehtnimi argumenti prepričeval, da bi zmaga (po možnosti zveneča) blagodejno vplivala na vse profesionalce v klubu. Gre zato, da bi še povečali zanimanje za nakup abonmajskih izkaznic. Nizke cene in pa sijajen uspeh v Comu ob prvenstvenem štartu so namreč prispevali k temu, da je Triestina že potolkla prejšnji rekord 6219 abonmajev in jih doslej prodala že blizu osem tisoč. V vodstvu pa si zdaj nadejajo, da bi presegli magično mejo 10.000 abonmajev, takšen cilj pa bodo menda dosegli samo, če bo ekipa v naslednjih dveh zaporednih
KVALAMI — Na VN Južne Afrike za motociklistično SP se bo nadaljeval boj za točke v razredih do 125 ccm in 500 ccm, kajti naslov v četrtlitrskem razredu je že podeljen, osvojil pa ga je Cadalora.
V najmanjši kategoriji je vodilni na lestvici SP Gramigni na treningu dosegel najboljši čas, njegov glavni nasprotnik Gresini pa šele petega.
Zanimivo bo menda tudi v pollitrskem razredu. Položaj Doohana na vrhu lestvice ogroža Rainey. Avstralec, ki si je opomogel od zloma noge, bo štartal kot tretji, na trenin-
domačih nastopih premagala tako Alessandrio kot Arezzo. Nato pa, če ne bo prišlo do novih zapletov z Občino, bodo tekmo 5. kola s Sam-benedettesejem že odigrali v novem stadionu »Rocco«, to pa bo že samo po sebi za gledalce poseben užitek.
Triestina se svojim navijačem predstavlja letos v povsem novi preobleki. Ne le zaradi novih obrazov v moštvu, temveč tudi zaradi koncepta igre, ki je naravnan na conski sistem. Kaže tudi, da ima Triestina letos dovolj prodoren napad, kakršnega navijači pogrešajo še od časov De Falca, v njegovi vlogi pa naj bi nastopila Mezzini in Labardi.
Danes bo trener Perotti menda zaupal dres istim igralcem, ki so zmagali v Comu, diskvalificiranega kapetana Ceroneja pa bo nadomestil Cossaro. Obnovljena Alessandria (zamenjali so 7/11 moštva) je v pr-
gu pa je bil Rainey le za desetinko sekunde počasnejši.
Tako na treningu:
125 ccm: 1. Gramigni (It) aprilia 1,48:869; 2. Raudies (Nem) honda 1,49:002; 3. Casanova (It) aprilia 1,49:015.
250 ccm: 1. Bradi (Nem) honda 1,42:056; 2. Chili (It) aprilia 1,42:137; 3. Cadalora (It) honda 1,42:265.
500 ccm: 1. Kocinski (ZDA) yama-ha 1,39:548; 2. Gardner (Avstral) honda 1,40:072; 3. Doohan (Avstral) honda 1,40:180.	’
vem kolu igrala 0:0 doma s Pro Ses-tom. Trener Sabadini ima le 15 igralcev (in mladince), danes pa bo igrala brez kaznovanega Chioppina.
VČERAJŠNJA IZIDA: Pro Šesto -Empoli 0:1, Arezzo - Vis Pesaro 0:1.
DANAŠNJI SPORED (ob 16. uri): Carpi - Massese; Carrarese - Como; Palazzolo - Siena; Ravenna - Chie-vo; Sambenedettese - Leffe; Triestina - Alessandria; Vicenza - Spezia.
Svetovni rekord v deseteroboju
TALENCE — Ameriški atlet Dan 0'Brian je izboljšal svetovni rekord v desetewroboju. Dosegel je 8891 točk. Prejšnji rekord je pripadal Britancu Daleyu Thompsonu z 8847 točkami. 0'Brian ni tekmoval v Barceloni, ker ni bil izbran v moštvo ZDA!
Memorial bratov Husu
Uspeh Krasa
V	sinočnji zadnji kvalifikacijski tekmi nogometnega memoriala bratov Husu je Kras z 2:1 (2:1) odpravil Zarjo. Kras je vodil že z 2:0 z goloma La Calami-te (33) in Božiča (43), zaostanek pa je v zadnji minuti prvega polčasa zmanjšal Zlatič.
POLFINALNI SPORED
Jutri ob 20.30: Primorje - San Marco.
V	torek ob 20.30: Vesna -Kras.
Danes motociklistična VN Južne Afrike
Doohana napada Rainev
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 6. septembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Danes v italijanskem in deželnem nogometnem pokalu
Tudi naši predstavniki
Kar 33 Borovih plavalcev na pripravah v Cerknem
V prvi tekmi tekmovanja za italijanski nogometni pokal se bo Primorje danes ob 16. uri na Proseku pomerilo s Costalungo. Primorje je bilo vključeno v skupino, v kateri poleg Costalunge igra še San Sergio, s katerim bodo Prose-čani v gosteh igrali prihodnjo nedeljo. V nadaljnje kolo napreduje le prvouvrščeni v skupini.
Naj omenimo, da bo drugi naš zastopnik v tem pokalu, Juventina prost. V skupini s štandreškim moštvom nastopata še Lucinico in Itala San Marco.
Danes bodo prvi nastop opravile tudi ekipe v deželnem pokalu.
Kras se bo ob 16. uri v Repnu pomeril z moštvom Lelio Team. V tej skupini nastopata še Campa-nelle in Opicina.
Kriška Vesna pa bo igrala na Proseku ob 18. uri (po tekmi Primorje - Costalunga) proti ekipi Fincantierija. V tej skupini igrata še San marco in CGS.
Na sliki D. Križmančiča s tekme memoriala bratov Husu med Primorjem in Gajo.
Plavalni klub Bor je tudi letos pripravil za svoje člane poletne priprave in sicer tokrat v Cerknem pri Idriji.
Borovci, ki so včeraj odpotovali v Cerkno, bodo stanovali v tamkajšnjem hotelu Eta, kjer imajo tudi plavalni bazen, v katerem bo potekala vadba plavanja. V Cerknem bodo ostali do 13. t. m.. Vadba bo potekala v jutranjih in večernih urah, v prostem času pa bodo potekale razne razvedrilne dejavnosti od iger z žogo, do sprehodov po lepi naravi v okolici Cerknega in drugo. Tečaja se udeležuje 33 otrok v starosti od 6. do 13. leta. Treninge bodo vodili trije trenerji, za otroke pa bosta skrbeli dve spremljevalki.
Tečaj se bo končal čez teden dni nedeljo s piknikom na Črnem vrhu nad Idrijo, katerega se bodo udeležili tudi starši, prijatelji in odborniki plavalnega kluba Bor. (boj)
Na Vrhu od jutri mali nogomet
Na Vrhu bo od jutri do 19. t.m. v organizaciji KŠD Danica že tradicionalni turnir v malem nogometu »Flavio Grillo«, na katerem bodo
nastopile številne ekipe iz naše dežele in bližnjih krajev Slovenije.
UDELEŽENCI: Cocktail Bar, Pan-zano, Vojaki (Videm), Rupa/Peč, Temnica, Slavina, Tigr, Dol/Poljane, Štandrež, Jamlje, Vrh, Podnanos, Renče, Taipana, Vojščica, Smrkci, Števerjan, Gorjansko, Gbrje, Dobra, S. Martino, Opatjeselo, IMSA, Doberdob, Vogrsko.
SPORED. JUTRI: 20.00: Panzano -Vojaki (Videm); 21.00 Rupa/Peč -Temnica; TOREK, 8.9.: 20.00 Dol/Poljane - Štandrež; 21.00 Jamlje - Vrh; SREDA, 9.9.: 20.00 Taipana - Vojščica; 21.00 Smrkci - Števerjan; ČETRTEK, 10.9.: 20.00 Gabrje - Dobra;
21.00	San Martino - Opatjeselo;
22.00	IMSA - Doberdob itd. V ponedeljek, 14. in torek, 15. t.m. bodo na sporedu srečanja 2. kroga, v četrtek, 17. t.m. bodo četrtfinalne tekme, v petek, 18. t.m. polfinalnis rečanji, v soboto, 19. t.m. pa se bo turnir končal z mlaim in velikim finalom.
Dirka Tris
Zmagovita kombinacija dirke Tris je 13 - 12 - 1. Dobitnikov je bilo 391, ki so prejeli po 11.005.100 lir.
Po dolgih letih v Jadranovih vrstah
V. Sosič h Kontovelu
Valter Sosič, letnik 1961, ki je kar 14 let igral pri Jadranu in je zato tudi »prehodil vso Jadranovo uspešno pot«, od promocijske lige do največjega uspeha naše združene ekipe (leta 1985 prestop v B ligo), je prestopil v Kontovelove vrste.
Po tolikih letih igranja, napornih, skoraj vsakodnevnih treningov, priprav in prijateljskih ter trening tekem je Valter celo mislil opustiti košarko ali kvečjemu igrati v promocijski ligi za matični klub Polet, naposled pa se je odločil za Konto-vel, pri katerem bo igral v D ligi. Pri Kontovelu pa bo dobil tudi prijatelja in soigralca Jadranovih nepozabnih let, ki pa je sedaj na krmilu Kotnovelove ekipe, Marka Bana.
Odveč je, da pripomnimo, da je Valter Sosič za Kontovelove vrste dokajšnja okrepitev, predvsem v obrambi, saj je Valter zaslovel kot eden najboljših branilcev v vseh ligah, v katerih je nastopal.
Na sliki Valter Sosič (v belem dresu) v akrobatskem prodoru na koš.
Čez teden dni v organizaciji SK Brdina
Tekma z gorskimi kolesi
Smučarski klub Brdina z Opčin organizira v nedeljo, 13. t.m. »1. kraški bike slalom« (gorska kolesa), ki se bo odvijal na privatnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu v začetkom ob 10. uri.
Vsa proga se bo odvijala v zaprtem okrožju vmes dveh dolin, manjših hribčkov in med zelenimi travniki. Proga za odrasle bo dolga največ 1000 m s 50 vratci. Za najmlajše proge bo krajkša in lažja. Dolžina proge bo 350 m z 21 vratci.
Tekma se odvija kot na smučišču, z istimi pravili in z istim točkovanjem FISI, edina razlika je, da se ne tekmuje s smučmi, temveč z gorskim kolesom.
KATEGORIJE
BABY SPRINT (m/ž) — letnik 1983 in mlajši
MIŠKI-KE — letnik 1982-82
DEČKI-DEKLICE — letnik 1979-
80
NARAŠČAJNIKI-CE — letnik 1977-78
MLADINCI-KE — letnik 1973-76 ČLANICE — letnik 1958-72 AMATERJI-KE — letnik 1948-57 DAME — letnik 1947 in starejše VETERANI — letnik 1947 in starejši
Nagrajeni bodo prvi trije od vsake kategorije in prvih pet društev ali skupin.
Vpisovanje bo na sedežu kluba na Opčinah v Proseški ulici 131 (blizu cerkve) še v ponedeljek od 19. do 21 zre. Nagrajevanje bo v vrtu Prosvetnega doma na Opčinah ob šagri »1. kraški bike slalom«, ki bo 12. in 13. t.m.
Rezultate bodo javili približno ob 18.30, nagrajevanje pa bo ob 19. uri.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
PLAVALNI TEČAJ ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo letos organiziralo
PLAVALNI TEČAJ ZA OTROKE
v sodelovanju s PK Bor
Tečaj bo potekal ob sredah v bazenu pri Alturi.
Za prijave in informacije se lahko javite v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627.
Družina Furlan se zahvaljuje balinarski sekciji ŠD Primorje in vsem udeležencem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin našega dragega
EDIJA FURLANA
in pripomogli k uspehu memoriala, ki nosi njegovo ime.
_________obvestila - obvestila - obvestila_________________
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od 14. septembra dalje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377.
ŠD SOVODNJE
obvešča, da se bodo srečanja v okviru nogometnega turnirja "Toni Ferfolja" pričela pol ure pred že napovedanim urnikom. Prvi srečanji bosta na sporedu danes ob 15.30 in 17.30 in ne ob 16. oziroma 18. uri, kakor predhodno najavljeno.
ZSŠDI
obvešča, da se jutri, 7. t. m., začenjata namiznoteniški in odbojkarski tečaj za začetnike. Možen je še vpis pri matičnih društvih ali neposredno pred pričetkom tečajev. Zbirališče: ob 9. uri v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku (namizni tenis) in ob 8.30 pred nižjo srednjo šolo na Opčinah (odbojka).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da bo pričetek začetniškega kotalkarskega tečaja v torek, 8. t.m. ob 16.00 na Poletovem kotalkališču (na Pikelcu). Tel. 211758.
ŠD KONTOVEL
SEKCIJA MINIBASKET sporoča, da je vadba minibasketa na odprtem igrišču Kontovela (v primeru slabega vremena v telovadnici) vsak dan od 17.00 do 18.00 za letnike 1983/84/85 in od 18.00
do 19.00 za letnike 1982/81/80 ter ob ponedeljkih, sredah in petkih za letnika 1986/87 od 16.00 do 17.00.
NK BOR
obvešča, da bo sestanek s starši in z otroki letnikov 1983/84/85 (kategorija cicibani), ki se ukvarjajo z nogometom, v četrtek, 10. t.m. ob 17.30 v Borovem športnem centru v Trstu. Vabljeni!
ŠK KRAS IN KD RDEČA ZVEZDA prirejata danes, 6. t.m., tekmovalni planinsko-orientacij ski pohod po zgoniški občini. Udeležijo se ga lahko ekipe, sestavljene od 4 do 6 članov, ne glede na starost. Zbirališče in vpisovanje ob 8.30 v društvenih prostorih v Saležu.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi planince, športnike in rekreativce danes, 6. t. m., na tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki. Zbirališče in vpisovanje v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9.45, odhod ob 10.15. Žigosanje izkaznic, podeljevanje značk in polaganje vencev pri spomeniku bazoviškim junakom. Pohod traja približno tri ure in pol. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
sporoča, da se je pričel tečaj minibasketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v
telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
ŠZ BOR
obvešča vse tiste, ki se želijo udeležiti začetniškega namiznoteniškega tečaja ZSŠDI v Zgoniku od 7. do 11. septembra (tečaj bo vsak dan od 9. do 17. ure, v ceno 70.000 lir tečajnine je vračunano tudi kosilo), da jim bo v primeru potrebe zagotovljen prevoz iz mesta v Zgonik in nazaj. Informacije od 17. do 20. ure v uradu ŠZ Bor (tel. 51377).
SK BRDINA
vabi na 1. kraški bike slalom, ki bo 13. t.m. v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo še jutri od 19.00 do 20.30 na sedežu kluba na Opčinah, Proseška ulica, 131.
Za informacije tel. na št. 212859 in 299573.
SPOROČILO ŠPORTNIM DRUŠTVOM
Sporočamo vsem našim športnim društvom, da sprejemamo obvestila (na tel. št. 040-7796611) le od 8.30 do 12.30.

E N AI P
Furlanija - Julijsko krajina center za poklicno usposabljanje
TRST - Ulica deINstria 57
USPOSADUANJE MLADIH - PODIPLOMSKI ENOLETNI TEČAJI - INICIATIVE ZA IZPOPOLNJEVANJE
Ravnateljstvo sporoča, da so v teku vpisovanja:
—	osnovni tečaji zo mlade:
•	avtomehaniki • TV elektronika • mikroinformotiko
—	enoletni podiplomski tečaji:
•	tehnik za Office outomotion • tehnik za administrativno upravo
•	tehnik prostorske kemije • tehnik mikroelektronike
—	krotki tečaji zo izpolnjevanje:
•	rožne tehnologije informatike (osnovni in specialistični tečaji)
•	razne avtomobilske tehnologije • razne elektronske tehnologije
Katalogi tečajev so na razpolago v tajništvu šole od 9. do 12. ure in od 15. do 17. (v sobotah samo 9.-12.) Zarodi omejenega števila je na razpolago le še nekaj mest
Vsi tečaji so no seznamu deželnega izobraževalnega programa, ki jih je potrdila in avtorizirala Avtonomno dežela Furlanija - Julijska krajina.