leto^V^Mpi^^ ||"ft/l fl Iff Številka 63. Naročnina za Ljubljansko H UL "M Ul SMS BB H JI HI "Bk H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za VEBB Kas Tie • lf's8 HB Gregoričeva ulica 23. Tel. inozemstvo 75 lir), za BB gj Sašk ^SjEsS^ «1» BBS? B mm. EJ3 25-52. Uprava: Gregor leta 35 lir, za V. leta 17.50 ^ ^ ^' čičeva ^ 27. Tel. 47-01. Ur, mesečno 6.— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — načalntožlse^Ljubljani CSSOPfS S3 fffilOlfl II O* IflCllfSfflJO« Obft Sf9 ddl3Ffl£VO nlcl v Ljubljani št. 11.953. n O N C E S S I O N A R I 0 E S C L U S I V O per la pubblicitš di provenienža italiana ed estera It IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE it Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO 1TALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima 1STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. C«ena O'60 Dr. Kosti Janko: Zboljšanje Ipokojninskega zasebnih nameščencev Trgovine na dan Vnebovzetja dne 15. avgusta bodo po navedbi Vis. komisariata z dne 19. sep-lombra 1941-X1X ves dan zaprte. Tatvina na škodo trgovcev s tekstilnimi izdelki Z okrožnico št. VIII. No. 30/160-1942. z dne 18. maja 1942. je Visoki komisariat določil postopek, po katerem se imajo ravnati proizvajalci in izdelovalci konfekcije, ki prodajajo občinstvu, ter trgovci na debelo in na drobno, če so poslali žrtve tatvin, izgub ali razdejanja racioni ranega manufaktur-nega blaga, v svrho morebitne dopolnitve točk in'odpisa blaga, ki je bilo ukradeno ali uničeno. Zato se odreja, da so razen v primeru, ki ga predvideva prvi odstavek gori navedene okrožnice, tvrdke upravičene do dopolnitve točk tedaj, če je bil tat izsleden, ovaden in pravomočno obsojen. V tem primeru je postopek za dosego dopolnitve točk ta, da se vpošlje tozadevna prošnja Pokrajinskemu korporacijskemu svetu in se ji priloži izjava sodne oblasti, ki izpričuje, da je bil tat obsojen, z navedbo količine in kakovosti ukradenega blaga ter z navedbo, če je bilo blago vrnjeno ali ne, in v poslednjem primeru, koliko blaga ni bilo vrnjenega in koliko znašajo točke. O prehrani italijanskega prebivalstva navaja Mario Missiroli v svoji knjigi »Kaj dolguje Italija Mussoliniju?« med drugim naslednje: Do prve svetovne vojne je vsebovala preprosta dnevna hrana italijanskega prebivalca povprečno 2255 kalorij, od 1. 1929. do 1.1936. pa se je dvignila na 3506 kalorij, kar presega za 206 kalorij teoretično dnevno potrebo, ki jo je ugotovil biolog prof. Battazzi. Od prvih povojnih let do 1. 1937. se jo potrošnja svežega sadja dvignila od 4 na 12 milijonov metrskih stolov, potrošnja svežega grozdja pa od 2.5 na 5 milijonov metrskih stotov. Od 1. 1930. do 1938. so se takole zvišale povprečne letne količine naslednjih živil za vsakega prebivalca: riža od 6.6 na 7.5 kg, vina od 109 na 126 litrov, svežih rib od 1.9 na 4.3 kg, sira od 4.6 na 5.2 kg, mleka od 24.6 na 34.6 litra. Hrvatske železnice Od bivše Jugoslavije je prevzela Hrvatslca 38.5% normalnih železniških prog, 45% lokomotiv ter 38% vagonskega parka. Skupna dolžina hrvatskih železniških prog je 5060.1 km, od tega pa pride na normalne proge 2760.3 km, na ozkotirne 1199.4 km, na prehodne in pomožne proge pa 1100 km. K temu je treba prišteti še okrog 550 km ozkotirnih privatnih prog. Hrvatski vagonski park šteje 994 osebnih vagonov, 5190 zaprtih in 8872 odprtih tovornih vagonov. Na normalnih progah je v prometu nad 700 starih in 200 novih lokomotiv, ki jih je izdelala tvornica v Brodu. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 63., z datumom 8. avgusta, je objavil: Odločbo Vis, komisarja o odobritvi pravil Združenja indu-strijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine ter zadevna pravila. V poslednjih sedmih mesecih je doživelo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev v Ljubljanski pokrajini dvoje zakonskih ukrepov, ki v stvarnem pogledu znatno zboljšujela sistem tega zavarovanja in višino zakonskih dajatev, ki pa tudi zvišujeta in spreminjata sistem prispevkov za kritje. Prva sprememba (skrajšano novela I.) je bila izvedena z nared-bo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 15. XI. 1941. št. 153, »Službeni list« z dne 19. XI. 1941., druga sprememba (skrajšano novela II.) pa z nared-bo Visokega komisarja z dne 16. Vil. 1942. št. 150, »Službeni list« z dne 25. Vil. 1942. Naslednji sestavek naj pokaže kratek sistematičen pregled o vseh spremembah, ki jih prinašata obe noveli. Te spremembe delimo v tri skupine. V prvi skupini so one Spremembe, ki značijo zboljšanje zavarovalnega sistema in dajatev v korist zavarovancev; v drugi skupini so zbrane one spremembe, ki so tičejo finančnega kritja, a v tretji skupini pa ostale spremembe, ki so bolj tehničnega značaja. Nekatere spremembe so trajne, ostale pa le začasne in namenjene le za dobo trajanja te vojne. 1. Znižanje starostne meje iz prve skupine sprememb, ki pomenijo zboljšanje zavarovalnega sistema in zakonskih dajatev, je treba pred vsem omeniti znižanje starostne meje za pridobitev invalidske rente brez zdravniške preiskave, če je invalidnost podana ali ne. Novela II. v prvem členu znižuje to starostno mejo od 65. leta starosti (brez razlike v spolu) za moške na 60 let, za ženske na 55 let. To je znatno in trajno zboljšanje zavarovalnega sistema, za kar so se nameščenci že dolga leta borili. Starostna meja za pridobitev starostne rente iz § 13. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev (p. z.) velja še dalje nespremenjena, vendar je njena postavitev skoraj brez vsake praktične vrednosti, ker sta sedaj tudi invalidska in starostna renta do 35 let zavarovanja popolnoma enaki. 2. Pokojninski normale, ki ga spreminja novela II., je doživel dvoje korektur v korist zavarovancev. V tej zvezi je treba opozoriti, da se rente odmerjajo po normalu, ki je določen s pravilnikom o draginjskih dokladah, ki je znatno boljši od normala, določenega v p. z. in ki daje po 10 letih zavarovanja rento v iznosu 40% od letnih zavarovanih prejemkov, za vsako nadaljnje leto zavarovanja pa še po 2%. Novela I. v čl. 5. prinaša prvo zboljšanje tega normala v tem smislu, da zvišuje odstotek rente od odmerne osnove po 5 letih zavarovanja v razredih od VI. do XIV. na 30%, dočim je preje znašal le od 25% do 28%. Novela II. je to korekturo obnovila. Drugo zboljšanje tega normala za invalidske rente prinaša novela II. z določbo čl. 4. Doslej je bila starostna renta na podlagi vsake dobe zavarovanja za 10% višja od ustrezajoče invalidske rente, dočim se je invalidska renta odmerjala vedno le po normalu brez kakega pribitka. Odslej se invalidske in starostne rente po 35 letih zavarovanja in več enako zvišajo za 7» svojega zneska preko navedenega pokojninskega normala. 3. Minimalne rente Novela I. je zvišala minimalno rento za invalidske in starostne rer.tnike proti prejšnjemu stanju za 152%, za vdove in otroke pa za 216%. Sedanja minimalna renta znaša torej za invalide L. 250.—, za starostne rentnike L. 275.—, za vdove in za dvojne sirote po lir ISO.— na mesec. To stanje je novela II. obdržala nespremenjeno. 'Ta določba znatno zboljšuje materialno stanje onih rentnikov, ki so bili zavarovani v najnižjih razredih. 4. Zvišanje odmerne osnove za rento Invalidska renta, iz katere se izvajajo vse ostale rente, se odmerja na podlagi letnih zavarovanih prejemkov, kateri se ne smejo zamenjati z dejanskimi službenimi prejemki. Dejanski prejemki služijo le za določitev plačnega razreda in prispevka. Zavarovanci, ki so uvrščeni v določeni plačni razred, so enotno zavarovani za iste zavarovane prejemke. Po noveli II. spadajo n. pr. vsi zavarovanci, ki imajo letno plačo od L. 13.001.— do L. 16.200.—, v VI. plačni razred in so vsi zavarovani za letni znesek L. 15.000,—. Cilj vsakega pokojninskega zavarovanja je, da se zavarovani prejemki čim bolj približujejo dejanskim službenim prejemkom, da ni prevelike razlike med zaslužkom iz službovanja in kasneje med rento. Obe noveli prinašata v tem pogledu dvoje zboljšanj: a) Pred uveljavljenjem novele 1. so bili zavarovani prejemki povprečno nižji od dejanskih za 17% do 26%, le v prvih 4 plačnih razredih so bili zavarovani prejemki v sredini med spodnjo in zgornjo mejo dejanskih prejemkov v posameznem plačnem razredu. Z novelo I. so bili zavarovani službeni prejemki zvišani tako, da so tvorili matematično sredino med spodnjo in zgornjo mejo dejanskih prejemkov v vsakem plačnem razredu. To pomeni, da je bila spodnja polovica dejanskih plač zavarovana za polne dejanske prejemke in tudi več, in sicer povprečno od 108% do 100%, druga, zgornja polovica plač pa od 100% do 92%. V najslabšem primeru so bili zavarovani prejemki za 8% nižji od dejanskih. Novela II. pa je prinesla ponovno zboljšanje razmerja zavarovanih prejemkov do dejanskih prejemkov. Sedanja ureditev plačnih razredov daje približno dvema tretjinama dejanskih plač v vsakem posameznem plačnem razredu polno zavarovanje in več, le zgornja tretjina dejanskih plač je nekoliko niže zavarovana. Drugo zboljšanje te odmerne osnove se tiče najvišjih zavarovanih prejemkov in prihaja v korist nameščencem z višjimi plačami. Novela I. je najprej zvišala maksimalno mejo zavarovanih prejemkov od L. 15.960.— na L. 18.000 letno (za 12%), novela II. pa na L. 27.000 letno (za 69%) proti stanju pred uveljavljenjem novele I. Naslednji primer nazorno pred-očuje pomen zboljšanja te odmerne osnove. Nameščenec z lir 6.200.— letne plače je bil pred uveljavljenjem novele I. zavarovan le za 88%, po noveli I. za 106%, po noveli II. za 97% od svojih de- ti) vni producent žvepla. Sicilija ima naj več ja ležišča žvepla, vsega skupaj pa je v Italiji v obratu 106 žveplenih rudnikov, v katerih je nad 20.000 delavcev. V mirni dobi je Italija izvažala velike količine žvepla v razne evropske dežele ter v Afriko, Indijo in celo v Novo Zelandijo. Zdaj v vojni gre ves izvoz v Nemčijo. Industrija žvepla spada med naj-slarejše panoge italijanskega rudarstva. Na italijanskem ozemlju so pridobivali žveplo že Feničani in stari Grki. Rimljani so uporabljali žveplo kot kurivo in zdravilo. Ze v 16. stoletju so bili v južni Italiji manjši žvepleni rudniki, pridobivanje žvepla pa je začelo močno napredovati 1. 1618., ko je Italijan Angelo Sala iznašel proizvodnjo žveplene kisline. Sicilijanski žvepleni rudniki so bili v živahnem obratu že v začetku 19. stoletja, v veliki meri pa so jih izkoriščali francoski in angleški podjetniki. Leta 1900. je znašala italijanska proizvodnja žvepla 9 desetin sve- Soja je važna maščobna rastlina — stročnica, ki vsebuje blizu 21% maščobe in nad 37% beljakovine, dočim ima fižol 1.6% maščobe in 2.4% beljakovine. Soje je pa več vrst, kultivirana je bila najprej v Aziji in Afriki, odkoder se je razširila tudi na druge kontinente. V prehrani prebivalstva Vzhodne Azije ima soja vlogo mesa in znaša njena letna potrošnja 7 do 8 milijonov ton. V zadnjih desetih letih se je pridelovanje soje v Severni Ameriki tako močno razvijalo, da je prišla Severna Amerika pri svetovnem pridelovanju soje že na tretje mesto. L. 1939. je znašal pridelek soje na Kitajskem 3.8, v Severni Ameriki pa 2.5 milijona ton. Na Kitajskem in Japonskem delajo iz soje raznovrstne mastne omake, v Ameriki pa pridobivajo iz soje tudi jedilno olje. Soja je izredno izdatno hra-nivo, ker je do 90% prebavljiva in ker so tudi mastne sojine tropine odlična živalska krma. letno plačo L. 12.000,— za 76%, potem za 95%, sedaj za 100%; zavarovanec z letno plačo L. 18.000 za 75%, potem za 100% in sedaj za 100%; nameščenec z letno plačo I.. 24.000,— za 66%, potem za 75%, sedaj za 100%; nameščenec z letno plačo L. 30.000.— za 53%, potem za 60%, sedaj za 90%; nameščenec z letno plačo L. 40.000.— za 33%, potem za 40% in sedaj za 68%. To zvišanje odmerne osnove (letnih zavarovanih prejemkov) zvišuje avtomatično tudi rente, in sicer za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov so bili zvišani zavarovani prejemki. Primer: zavarovanec s povprečno letno dejansko plačo L. 12.000.— prejme po H) letih zavarovanja rento v iznosu 40% od letnih zavarovanih prejemkov, torej bi prejel pred novelo 1941. L. 3.648.—, po noveli 1. L. 4.560.—, po noveli II. pa lir i 4.800,— letne rente. (Konec prihodnjič) lovne proizvodnje, bila je pa po veliki večini v angleških rokah. Sicilijanska ležišča žvepla je izkoriščala družba Anglo Sizilian Sul-tur Company, ki je rudnike opustila potem, ko so se v Ameriki uveljavile nove metode pridobivanja žvepla in se je žveplo v Ameriki tako pocenilo, da podjetja v Italiji niso mogla konkurirati. Italijanska žveplena industrija pa je v zvezi z drugimi industrijskimi panogami vztrajala v borbi in tekmi, pridobivanje žvepla se je preuredilo in polagoma so bila spet osvojena izgubljena tržišča. Bred dvajsetimi leti se je začela za žvepleno industrijo Italije nova uspešna doba. Država je vzpodbudila in krepko podprla privatno podjetnost in iniciativo, 1. 1933. je začel poslovati urad za prodajo italijanskega žvepla, 1. 1940. pa je bila ustanovljena družba En te Zolfi Italiani, ki kontrolira vso italijansko proizvodnjo žvepla. Mala podjetja so se združila, obrati so se reorganizirali in izpopolnili, družba pa je prevzela tudi razde-llitev in prodajo proizvodnje doma in v inozemstvu. V Evropi se je soja najprej udomačila v Franciji in Angliji, potem pa v Nemčiji, odkoder je bila prenesena v južnovzhodne dežele, V vojni dobi je pridelovanje soje še posebno važno. V Franciji so letos za povečano pridelovanje soje razpisane iste premije kakor za povečanje pridelka pšenice. Romunija, ki je že leta 1940. pridelala okrog 100.000 ton soje, je letos zvišala nagrade za povečanje nasadov in hektarskega pridelka soje. Poleg tega so vsa zemljišča, ki so jih letos prvič uporabili za nasade soje in bombaža, oproščena vseh davkov. Na Madžarskem se tudi močno uveljavlja pridelovanje oljnih rastlin. Za letos je vlada določila naslednje odkupne cene za meter-ski stot: soja 52 do 80, repica ali ogrščica 45 do 68, laneno seme 60 do 75’ seme od sončnic 25 do 50 pengo. janskih prejemkov; zavarovanec z Produkcija žvepla v Italiji Za USA je Italija naj večji sve- Pridelovanje soje v Evropi Iz italijanskega gospodarstva Letna produkcija mleka znaša zdaj okrog 6<^ milijonov hektolitrov, pred desetimi leti pa je bilo letno povprečje 54 do 55 milijonov hektolitrov. Strokovnjaki menijo, da bi se pridobivanje mleka znatno povečalo, če bi v Italiji redili tudi krave nizozemske pasme, ki so odlične mlekarice. Važen izum italijanske tekstilne industrije je izdelovanje kopalnih oblek za plažo iz slamnatih pletenin, ki se na poseben način omehčajo ter napravijo odporne proti vodi. Kopalne obleke se izdelujejo tudi iz celofana. Največja italijanska, tovarna kon-serv »Cirio« (Societa Generale delle Conserve Alimentari) v Rimu je preuredila svoje obrate in svojo prodajno organizacijo. Družba je lani prevzela večino delnic mlečne centrale v Napoliju, močno pa je udeležena tudi pri »Soc. Generale Agrioola Immobiliare per il Mezzogiorno«, ki ima velike sadovnjake v Sessa Aurunca. Družba »Cirio« je prej izdelovala predvsem mesne ekstrakte. l*o zaslugi direkcije za tujski promet pri ministrstvu za ljudsko kulturo so bili ob albanski obali, v albanskih planinah in kopališčih obnovljeni številni hoteli, obratovati pa je začelo tudi 8 novih modernih hotelskih podjetij. Tako postaja Albanija pomembna tujsko-prometna dežela. Dodatni italijansko - slovaški trgovinski sporazum je bil nedavno podpisan v Bratislavi. Določeni so bili blagovni kontingenti za drugo polletje 1042. ter cene izvoznega blaga. Italija bo dobavljala Slovaški predvsem celulozno volno, kemikalije in zdravila, Slovaška pa Italiji špirit, les in celulozo. Madžarska tvornica železa, jekla in strojev je zaradi prodaje svojih izdelkov v Italiji ustanovila v Milanu družbo »Magyaria«, pri kateri je udeležena milanska tvrdka Paravicini & Pirovano. Nova družba bo skrbela za uveljavljenje madžarskih izdelkov na italijanskem trgu. Deseta mednarodna razstava filmske umetnosti bo odprta 30. avgusta v Benetkah. K sodelovanju so bili povabljeni predstavniki filmske industrije osemnajstih narodov in držav. Filmi bodo predvajani v izvirnem jeziku ter ocenjeni z raznimi nagradami. Na pristanišča v Fiumi in Bae-caru ter na skladišča Sussa so bile razširjene vse stare davčne koncesije, uprava pristanišč in skladišč pa je bila poverjena družbi Magazzini Generali Fiume. Najvišji rudnik Evrope je pod vrhom Monteneve nad Bolzanom V tem rudniku je bil te dni odprt nov oddelek za pridobivanje svinca in cinka. Pri tej priliki je predsednik Italijanske družbe za rude in kovine razdelil nagrade tehnikom in delavcem, ki so se odlikovali pri ureditvi novega obrata. Prvi ciklotaksi se je pojavil te dni na rimskih ulicah. Pogon je na električni motor, ki črpa energijo iz akumulatorjev, akumulatorji pa se polnijo s pomočjo dinama. Uporablja se lahko tudi nožni j)o-gon. V kratkem bo v prometu okrog 50 ciklotaksijev. D 3®6>3G^3>£X3S0G$9S!S0 HAHN & KOLB in Acc. MILANO Plazia Ouca d'Aosta 12 Tclef. 266-422 Teleg. ANKOLB TORNI AUTOMATICI »INDEX« Avtomatično stružnice »Index« Passaggio barra fino a 60 mm palična odprtina do 60 mm MACCH1NE UTENS1LI SPECIALI Stroji, specialno orodje STRUMENTI Dl MISURA Merilne priprave UTENS1LERIA SPECIALE Izdelava specialnega orodja 3gS9SS93iQ6S96š9QŠ9gšStS^96~ŠV;QŽ) Pravila Združenja industriieev in obrtnikov — potriena Vis. komisar je odobril pravila Združenja industrijcev in obrtnikov v Ljubljani. Glavna določila pravil so naslednja: Vsi industrijoi in obrtniki morajo biti vključeni v Združenju. (§ D Naloge Združenja so med drugim: skrb za zaščito industrijskih in obrtniških strok, proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj, pogajanja o sklenitvi kolektivnih pogodb, pospeševanje strokovnih šol, predlagati predstavnike v vse svete in organe, za alere je zastopstvo določeno ali dopuščeno. (§ 2.) ('lani Združenja so vsa industrij-a in obrtna podjetja v pokrajini ter preneha članstvo le hkrati s podjetjem. Kdor želi poslovati v tej pokrajini kot industrijec ali obrtnik, mora vložiti prošnjo za vpis pri Združenju. Tuja podjetja, ki imajo sedež v Ljubljanski pokrajini najmanj že deset let, se sprejmejo kot člani, ne morejo pa biti v vodstvu Združenja. § 4. navaja dolžnosti članov, ki morajo med drugim dajati Združenju vse podatke, ki bi jih zahtevalo v okviru svoje pristojnosti. §§ 5. do 8. govore o sindikatih, v katere se združujejo člani, ki izvršujejo isto vrsto delavnosti in če je teh članov najmanj 3. Sindikati skrbijo za sklenitev kolektivnih pogodb, odrejajo disciplinske ukrepe in skrbijo za zaščito članov in za njih strokovno izobrazbo. Organa sindikata sta predsednik in skupščina. Skupščino skliče vsaj enkrat na leto predsednik Združenja. Vsak član ima pravico na en glas za vsakih 50 uslužbencev ali ulomek ne manjši od 25, toda vsaj 1 glas. Organi Združenja so: predsednik, skupščina, svet, izvršilni odbor in nadzorni odbor. (§ 9.) Izvolitev predsednika mora potrditi Viis. komisar. Redno zasedanje skupščine je enkrat na leto, v nujnih primerih pa se more sklicati tudi v 5 dneh. Skupščina je sklepčna ob navzočnosti polovice članov, eno uro po označeni uri pa ob navzočnosti ene petine članov. Pravice skupščine navaja § 12. Svet tvorijo: predsednik, dva podpredsednika, predsedniki sindikatov in 5 vodij obrtniških skupin, ki jih imenuje odsek za obrtništvo. Svet se sestane na leto, ali če ga skliče predsednik ali pa zahteva njegovo sklicanje najmanj ena tretjina članov. Področje sveta določa § 14. Izvršilni odbor (10) sestavljajo: predsednik, oba podpredsednika in ne več ko 8 drugih članov, ki jih izvoli svet in od katerih morata biti najmanj 2 obrtnika. Izvršilni odbor se sklicuje vsaj enkrat vsake tri mesece. Med nalogami I. O.,-ki jih navaja § 16., so zlasti: sklepanje o proračunu najkasneje do 30. septembra vsakega leta, sklepati o -smernicah za kolektivne pogodbe, izdajati disciplinske ukrepe, predlagati predstavnike Združenja, imenovati tajnike, ustanavljati krajevne urade in v nujnih primerih opravljati posle sveta. I. 0. more ustanoviti tudi tehnično-gospodarske posvetovalne odbore. Ustanovitev teh pa morajo odobriti pristojni organi Zveze delodajalcev in Vis. komisariata. Nadzorni odbor ima 3 člane in 2 namestnika. Njegovi člani prisostvujejo vsem sejam skupščine, sveta in 10. Vsi organi in funkcionarji vseli organov se volijo za dobo 3 let. 0 imovini, upravi, proračunih in računskih zaključkih Združenja govore §§ 20. do 23. V začetku vsakega proračunskega leta mora predložiti predsednik svetu in 10 od nadzornega odbora podpisani iirovinski izkaz Združenja. Izdatki Združenja so obvezni (osebje, najemnina, kurjava, telefon, davki, potnine, prevoznine itd. in prispevki v korist ustanov ali pomožnih zavodov) ter neobvezni. Slednji ne smejo skupaj nikakor presegati 20%> dejanskih rednih letnih dohodkov Združenja. Hkrati s proračunom mora 10 sestaviti tudi predloge o prispevkih za naslednje leto, ki jih pošlje Zveza delodajalcev v končno odobritev Vis. komisariatu. Za upravljanje imovine in dohodkov ter za sestavljanje proračunov in zaključnih računov veljajo zakoniti predpisi. (Konec prih.) Gospodarski položai Egipta Temelj gospodarstva Egipta, najstarejše kulturne dežele vsega sveta, je rodovitna zemlja ob Nilu, ki zavzema na obeh bregovih reke komaj 1 do 15 km širok pas. Vzhodno in zapadno od tega pasu se širijo pustinje. Površina Egipta obsega skoraj 1 milijon km2. V tem ozkem prostoru ob Nilu se stiska 16 milijonov prebivalcev in pride tako na kvadratni kilometer po 600 ljudi, kar je pač višek pre-obljudenosti, če pomislimo, da v gosto naseljeni Evropi le malokje živi do 300 prebivalcev na enem kvadratnem kilometru. Vsa nižina Nila je močno pre-obljudena, kmetsko prebivalstvo pa je zelo revno, ker obsega večina kmetij samo 4000 do 5000 nr. Egiptski kmetje pridelujejo predvsem bombaž in čebulo, ker so dohodki tega pridelka večji kakor od žita. Žito mora Egipt uvažati, močno pa se je razvil izvoz bombaža in čebule. »Sudost-Echo« naglasa, da so bile pred sedanjo vojno izmenjave blaga za Egipt ugodne, ker je Nemčija prevzemala velike količine egiptskega bombaža in čebule, Egiptu pa dajala gnojila in stroje za industrializacijo dežele. Ko je Egipt pod pritiskom Anglije prekinil svoje zveze z Nemčijo in Ita meri 230 ha. Port Said je najvažnejše pristanišče v vzhodnem Sredozemlju. Ob južnem izhodu iz Sueškega prekopa v Rdeče morje leži mesto Suez, ki pa igra kot pristanišče le manjšo vlogo. Prvo egiptsko velepristanisče, čez katero gre skoraj vsa zunanja trgovina Egipta, je Aleksandrija, ki je drugo največje mesto Egipta. Pred sedanjo vojno je znašal letni ladijski promet aleksandrijskega pristanišča do 5 in pol milijona bil. Aleksandrija je tudi središče egiptske industrije, ker so tam največji obrati tekstilne industrije in največje oljarne. Od ostalih pristanišč so omembe vredni samo Kcseir ob Rdečem morju ter So-lum in Marsa Matruh, kjer pa lahko pristajajo samo manjše ladje. Trgovinski regist Spremembe in dodatki; Hipotekarna banka jugosloven-slMerkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vi v Ljubljani