\
m. mm.
I Urtllnl, i soboto ZB. Jollja 1919.
£11. leto.
m
mm
Izhaja vsak ean iveeer, *Tifii nteilji la
Ins sratl: Prostor 1 m'm X 51 ml m za navadne In male oglase 40 vin*
ta uradne razglase 60 vio, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
ttpravnlstvo »Slov. Naroda14 In „Narodna TIskarna" EnaOova
ulica st 5, pritlično. — Telelon it 90.
„Sicvsaakl Karo«" velja v Ljabllaal la po poeti i
w Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ...,...» 42*—
3 mesečno......» 21*—
1 ........7—
V laoie
celoletno . • • polletno . • • . 3 mesečno . . ,
t ve i
K 95-—
m 26*— - 9—
Novi naročniki naj po5Ijejo v prvič naročnino  vredno pJBjr* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posla t ve denarje se ne moremo ozirati
Uredništvo »Slov. Naroda*4 Knaflova nlica it 5, L nadstropje.
Telelon iter. 34.
Dopise »prejema le podpisane in zadostno Irankovane. SaPT  Rokopisov no vrata. "M
Posamezna Številka velia 40 vinarjev.
Položaj.
V Parizu je razprava radi zapadne meje stopila povsem v ozadje. Nemška Avstrija bije svoj smrtni boi. Izkazalo se je, da je Antanta nekoliko popustila, vendar drži to državo v gospodarskem oziru v kleščah, tako, da se žalostni izgledi odpirajo njeni finančni bodočnosti. Zlasti hudo je, da Antanta ne imenuje zneska odškodnine, temveč pravi enostavno, da mora Neruska Avstrija plačati vso Škodo, kakor jo bode odmerila reparacijska komisija. Poleg tega pa mora plačati še razen svojega deleža predvojnih dolgov, vse vojne dolgove v lastni zemlji in v nevtralnih državah. Tudi življenje madžarske sovjetske republike gre h koncu.
Notranji položaj v naši   državi je
v zadnjih tednih  postal nekoliko nejasen,  kajti videlo se  je v ministrstvu globoke razpoke.   Na eni strani med in radikalci, na drugi strani med >LS in   obema vodilnima strankama. » težavo se ministrstvo že več ted-vleče naprej. A v tej atmosferi ra-ajmanjših povodov prihaja do kon-ov. Delovanje  finančnega ministra 'ića, ki pripada radikalni stranki, v državi vzbuja   veliko ogorčenje. :e danes v finančnih zadevah, n. pr. plačilu plač, kje nered, z m a tem a-o gotovostjo  lahko porečeš, da, je )k v   nemarnosti finančnega mini-, kjer Ninčićevi načelniki pašuj^jo z državnim denarjem. Ninčićevo žigo-3 je državo stalo dobro milijardo, rej Čuda. da  imamo že v prihod-jneh računati z krizo celokupnega trstva. JDS nosi preveč odgovornosti, da bi mogla sedanji položaj, kjer se Protić identificira z Ninčičem. mirno giedati naprej.   Je sicer bridko, da va v tem trenutku  mora stopiti v <r,- 'tovost    nrinisterijalne    krize, a nem ha je potrebna in bode položaj z čistila.
V Sloveniji smo   ravnotako sredi osnih razmer.   Prišlo je do odpr-razkola strank, ki se je  prav po-y pokazal  v zadnjih dneh glede anja, kako je treba postopati na-
strupu boljševizma, JDS smatra, da fra je treba mričrri in sicer na eni
i z dobro upravo in pametno so-cija. o politiko,  na drugi   strani pa z
ibzirno    strogostjo. Klerikalna
ka pa se je postavila na stališče, da se mora zločin opazovati, a da Je treba ga nemoteno dopuščati, naj se razvija naprej. Uspehi te taktike so že tukaj. V Ljubljani smo imeli dan tero-rtzT i, nasilen naskok   na sodnijo in
sabotaže in javnega n asi! i a na ko-lood orih.   Vse to imenuje »Slovenec«
:h dr. Brejca na celi črti«. Tudi nas 'esefi, da se ni prelila kaplja krvi.
je vojaštvo v skrajni   sili nasto-
o m reii'.o položaj, istotako ni te-
e kaplja krvi in če bi bil dr. Brejc no svoji službeni dolžnosti in po ukazu cel o' upne osrednje vlade boljševikom
al: Stoj, in ne bi bil dopustil zločinskih manifestacij, bi   ravnotako ne
ekla ne kaplja krvi, pač pa bi bila
cela in neoskrunjena državna avtoriteta. Vse demagogično hujskanje klerikalcev, da želimo režim vojaštva in policije je golo hinavstvo in nič drugega kakor prikrito zagovarjanje boljševizma, kajti klerika I i/^m ve, da bode imel več veljave v državi, če bo država vsled notranjega strupa bolj oslabljena.
Kar se je zgodilo 22. t. m, v Mariboru in Varaždinu, jasno dokazuie obstoj iz inozemstva podpiranega boljše-viškega gibanja, katero raste in raste vspričo impotentnosti 'državne oblasti. Taktika dr. /rejca* kratkovidnežu pomaga čez trenutek, da mu prihrani energično gesto iz napačnega strahu za popularnost, prinesla pa bode usodne dni, kjer ne bode kri tekla na kapljice, ki se jih »Slovenec« boji, ampak v težkih curkih. V začetku se je treba zoperstaviti, prekasno zdravilo nič več ne pomaga. To staro latinsko geslo naj bi uvaževali v vseh treh strankah oni elementi, ki jim je blagor naše države na srcu. Dokler v teh elementarnih vprašanjih, ki nimajo prav nič opraviti z demokrati zrnom, med strankami ni edinstva, o kaki novi koaliciji ni mogoče govoriti. Zato ni Čuda, da so se pogajanja strank radi nove koalicijske vlade že kar spočetka razbila.
V tem težavnem položaju bode JDS, pa naj si v vladi sodeluje ali ne, neprestano in tudi proti trenotnim strankarskim interesom, zastopala korist države, ki je identična s koristjo naroda in vseh njegovih stanov in razredov.
Posla?ia iz hrt za m mSML
Pri občuje I. M.
Kriška deklaracija in Slovenci.
Spomlad leta 1917. ostala bo zapisana v zgodovini slovanskih narodov. Ruska revolucija je bila gotovo eden največjih dogodkov ne samo zgodovine vojske, ampak tudi s.ocJjalneea pokreta. Zlomila se je avtokracija, ki je bila naj silne j ša zaslomba konservatiz-ma na svetu. Za vsako politiko, ki se je oslanjala na carsko Rusijo, je bil polom carizma obenem velika politična neprilika, Z jugoslovanskega stališča je bila smrt ruskega imperijalizma v pravem smislu besede odrešitev. Ruski imperij ali z em, ki je zapustil take sramotne sledove v londonski pogodbi, bi moral imeti kot naravno posledico tudi polom italijanskega svojega pobratima. Kake posledice bi sledile za rešitev jadranskega vprašanja, ako bi se bila ruska revolucija konsolidirala in ako bi bila demokratska Rusija zastopana leta 1919. na mirovnem kongresu? Svobodna Rusija je takoj dajala slovanskemu vprašanju svoj posebni značaj. Miljukov, kot zunanji minister revolucionarne Rusije, je Evropi dal na znanje, da bo delala nova Rusija na razpad Avstrije. Miljukov je bil prvi evropski državnik, ki je priznal Jugoslavijo v prvih tednih vlade Lvova. Izjavil je tudi. da je mogoče zedinienje vseh Jugoslovanov samo na osnovi enakosti in bratstva.
LISTEK.
Kako naj pospešimo kulturno edinstvo.
(Referat prof- dr. Fr. Ilešiča-)' L
Sedanje stanje-
Slavisti smo bili dosle na srednjih šolah le prividno in po imenu slavisti, faktično smo bili polonisti, bohemisti, slovenisti, hrvato-srbisti; še celo ta zadnja skupina je kazala dvojnost, t- j., Srbi so le malo vedeli o literaturi, ki se je imenovala ali se imenuje hrvatska, a Hrvati malo o oni, ki se je imenuje srbska- Se nekoliko slovenskih slavistov je bilo bolje poučenih o srbohrvaščini- To smemo in moramo priznati-
Ker srednješolski profesorji slavisti niso zares jugoslovansko izobrazbe, seveda tudi v šoli stvar ni Šla naprej-Iz tega vzroka — pa še iz drugih je ostala mrtva določba avstrijskega gimnazijskega organ, načrta, da naj se v višjih razredih čita nekaj srbohrvašči-
ne; popolnoma mrtva je bila tudi slična odredba bivše hrv- vlade o ozirih na slov- literaturo- Navajam se radi popolnosti, da se je v smislu te hrvatske odredbe izrazilo že lani tudi >Društvo srednjoškolskih profesora« v Dalmaciji, a letos je naše sedanje ministrstvo prosvete odredilo za dosedanjo Srbijo, da naj s© v višjih razredih poučuje posebno tudi hrvatska literatura in uva-žuje slovenščina-
Odredbe so torej bile, a izvrševate-ljev ni bilo, zato so odredbe ostale mrtva stvar na papirju- Končni rezultat je bil, da je celo naša najboljša inteligenca vedela sicer o vsem svetu kaj, le o sosednjem jugoslovanskem kulturnem življenju skoro nič-
Kdor hoče literarno izobrazbo srednješolske mladine narediti zares jugoslovansko, mora začeti s srednjimi in visokimi šolami*
Nujna reforma-
a) Dvojna pot je ta mogoča- Ena bi bila ta: Slovenski slavisti se premeste na srbohrvatske zavode, a srbohrvatski na slovenske šole- Slovenski slavist (ali dva) na pr« bi prišel v Beograd in
Krfska deklaracija ni samo posledica padca carizma, ampak bili so tudi še drugi razlogi, ki so zahtevali, £e razjasni razmerje med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom. Silna ner-voznost je vladala v centrih jugoslovanske emigracije, kakor v Ženevi, tako v Parizu in Londonu. Trebalo je razčistiti ozračje, trebalo je več jasno-ti in pogleda v bodočnost. Bila je inicijativa Pašiča. ki je pozval Trumbiča, da naj pride z delegacijo Jugoslovanskega odbora na Kri, da bi prišlo do diskuzije političnega položaja med člani srbske vlade in onim Jugoslovanskega odbora. Jovan Jovanović, poslanik Srbije v Londonu, je takoj spoznal važnost tega koraka. Trumbič, kakor vedno, previden, je slednjič vendar izprevidel potrebo tega koraka in bila je določena delegacija za Krf: Hin-kovič za Hrvatsko, Dušan Vasiljevič za Bosno in Bogumil Vošnjak za slovenske dežele. Razmerje med Italijo in Jugoslovanskim odborom je bilo sjajno napeto. Ministrski predsednik italijanski, Boselli, je v javni seji italijanskega parlamenta obdolžil Jugoslovanski odbor, da je plačan od Avstro-Ogr-ske, da seje razdor med zavezniki in omogoči Nemčiji zmago. Otac Nikola Velimirović je prorokoval, da bo jugoslovanska delegacija zastrupljena v Italiji. Ko se je zagotovil Članom Jugoslovanskega odbora nekak salvus con-duetus skozi Italijo, so ti pogumno šli na pot. In res se ijm v Rimu ni nič zgodilo. Res je bil hotel, v katerem so stanovali Jugoslovani zastražen od samih detektivov. Tekom bivanja v Rimu je priporočal tedanji poslanik pri Vatikanu, sedanji poslanik v Londonu, Mihael Gavrilovič, da bi člani Jugoslovanskega odbora stopili v dotiko z Vatikanom. V dolgi seji, ki se je vršila v hotelu, kjer je bilo poslanstvo provizo-rično nastanjeno, se je sklenilo, da nikakor ne bi smelo zdeti, kakor da b! zastopnik Dravoslavne Srbije skušal spraviti v dotiko Trumbiča z vatikanskimi krogi. Doseglo se je to indirektnim potom, ko se je delegacija vračala s Krfa. Da se omogoči sigurna pot preko Jadranskega morja na Krf, je dala francoska vlada na razpolago torpedni rušilec, na katerem ie delegaciia slavila Trumbičev god. Na potovanju preko morja so Trumbič, Hinkovič in Vošnjak po tehtnem preudarku o položaju prišli do zaključka, kaj naj bo pravi namen pota na Krf. Doslej niti Jugoslovanski odbor, niti jugoslovansko vprašanje ni bilo prizn^np od zaveznikov. Naše vprašanje takorekoč še ni bilo postalo mednarodno. Nobena zavezniška velevlast se še ni izjavila, izvzem-ši revolucionarno Rusijo, za edinstvo in neodvisnost Jugoslovanov. Vse so gledale na jugoslovansko vprašanje s stališča velike Srbije. Srbija nai se razširi, nai pritegne vse srbske elemente nase, Hrvati in Slovenci pa nai nrideio pod Italiio in Nemčijo. Tak je Ml ua££t zaveznikov, katereea ie seveda italijanska vlada podnirala z vso svojo Ijubeznjivostjo. Uničiti to koncepcijo, zahtevati od zavezniških držav, da vsaj enkrat izprevidifo, da je jugoslovanska
rešitev vprašanja edino mogoča, to je bila velika zgodovinska naloga pota na Krf. Bila je velika Trumbičeva zasluga, da je na, Krf u ostro izrazil razliko med Jugoslavijo in veliko Srbijo.
Prvi sestanek s člani srbske vlade je bil dne 14. junija v Pašičevi hiši na Kriu. Na vladi je bilo koalicijsko ministrstvo, kateremu je načeloval Pašič in v katerem so bili staroradikalci: Protić, G j uric, Ninčič ter mladoradikalca: Draškovič in Davidovič. Izmena misli, to je bil po nameri Pašiča namen tega sestanka in sprejeto je bilo še celo, da ne bo nobenih zaključkov.
Diskuzija je pričela o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bil je Pašić, ki je dne 15. junija podal dolg ekspose o narodnem edinstvu in obeležil bodočo državo. Padlo je vsem v oči, da je govoril o enakosti vseh ver v bodoči državi. Drugi govornik je bil v tej historični seji Trumbič, ki je razložil program Jugoslovanskega odbora in pomen pota na Krf. Tolmačil je tudi mandat, katerega ima delegacija od plenuma Jugoslovanskega odbora ter rekel, da je treba dovolitve vsega odbora za vsako izjavo, ki bi vezala odbor. Protić je že v tej prvi seji poudarjal, da treba izdati skupno izjavo Jugoslovanskega odbora in srbske vlade. Pa nikdo še tedaj ni mislil, da bo kriška deklaracija postala pravi ustavni dokument. Mislilo se je bolj na zgolj politično izjavo. Šele ko je trajala diska-zija že nekoliko dni in so se govorniki posluževali že pojmov in določb srbskega ustavnega prava, je Vošnjak predložil, da se vzame v roke besedilo srbske ustave in da se na osnovi tega določi, katere ustavne odredte izpolnjene v jugoslovanskem smislu, naj pridejo v deklaracijo.
V prvih dneh kriškega bivanja je prispela iz Petrograda brzojavka ruske, vlade. V tej brzojavki, pozdravlja Tere_-ščenko, tedanji ruski minister zunanjih zadev, najtopleje člane Jugoslovanskega odbora, ki so prispeli na Krf. Rusija želi, je rekel Tereščenko v tej brzojavki, da se reši jugoslovansko vprašanje v smislu popolne enakosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Torej izključuje nova Rusija vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu velike Srbije. Za seje jugoslovanskega odbora In srbske vlade Je. neizmerno zanimala vsa diplomacija držav Antante, zastopanih pri srbski vladj na Krfu in udeleženci sej so morali biti prav previdni, da jim razni diplomatski zastopniki niso izpulili iz ust kake vesti o poteku zborovanja. Gotovo bo zanimivo, enkrat citati poročila, ki so prišla te dni s Krfa na zunanje urade v Parizu, Londonu in Petrogradu. Da je Italija sledila krfskim posvetovanjem z največjo pažnjo, to je oač samo ob sebi umljivo.
Ko so bile osnovne misli krfske deklaracije določene, je bilo treba sestaviti ožji odbor, ki bi naj formuliral deklaracijo. V tem ožjem odboru so bili: Trumbič, Protić, Vošnjak in Davidovič. Bilo je več načrtov deklaracije. Prvi načrt je predložil Protić. Trumbičev načrt je bil jako obširen in je obsegal
posebno še vprašanje takozvanega provizorija, to je stanja, do sklicanja ustavotvorne skupščine, kakor tudi nekatere določbe glede volilnega reda za konštituanto. Vošnjakov načrt je obsegal določbe glede samouprave, ki naj ublaži centralizem. Tekom sej tega ožjega odbora so se nadaljevala zborovanja cele delegacije odbora in srbske vlade,
(Dalje prihodnlicJ
Boj proti draginji.
L
Bliža se nova letina, a draginja so še noče umakniti. Cene živilom so stal-, no napete, življenje zmirom enako drago. In vendar je sena dovolj, obeta se nam dosti otave; žita pa bo po poročilih tofiko, da ga bomo smeli celo izvažati. Ce bomo držan roke križem, zgodi se zopet to, kar se je zgodilo prejšnja leta. Blago izgine v shrambe brezsrčnih špekulantov, ki ga poskri-jejo in odtegnejo prometu; pomanjkanje bo večje, cene višje. Mesto da se prekupčevalci zadovoljijo z navadnim dobičkom zahtevali bodo zopet verižni-ki škandalozne cene. Okoristih" so se že. dovolj in si nagrmadili premoženje na račun preizkušane domovine; aR naj zdaj vnovič vikšajo zahteve v našo pogubo? Temu se moramo upreti, ne samo poedjnci, ampak vsi, cela Jugoslavija! Inicijativo nai bi imela vladal Vlada naj pa bo tudi poslušna svobodni mdividuelni inicijativi; ona naj jo vzbudi in podpira. V demokratski državi ni dobro, računati samo z vlado, ki postane morda nemogoča, če ji poide inicijatrva. Sleherni izmed nas pa naj po svoji moči v svojem krogu pomaga k vspehu. Mi to lahko storimo in moremo storiti! — Starih zalog ni več, produkcija počasna in zato so živila redka, zato so tudi cene stalno visoke. Ob novi letini pa se zavežjmo vsi in trdno vztrajajmo pri obljubi, da bomo nakup omejili do skrajnosti; —v povpraševanje se bo takoj zmanjšalo in cene morajo pasti. Opulentna kosila naj zginejo; izgine naj tudi luksus v obleki. Vprašanje je, kako se nosiš in ne kaj nosiš; dober okus se hftro privadi na pri prostost.
Ko je Amerika napovedala vojno srednje - evropskim državam, je izdal Wjlson oktjc na svoj narod, v katerem ga je navduševal za vzvišene ideale vsega človeštva. Poljedelce in mdu-» strijce je vzpodbujal k IntenzivncjŠemtr delovanju, k večji produkciji. Vsemu narodu pa je pokladal na srce največjo Štedljivost z živili. Glas Wifsona je našel veličasten odmev. Brez vseh odredb in hitro skrpucanih postav le amerikanski narod storil, kar je mogel. Hoteli, restavranti, družbe, vsi so se zaobljubili, da bodo vporabljali) živila za najmanj Četrt manj nego prej. In slišali smo Hooverja  poročati,  da so
tam prevzel slovenski pouk na vseh tamošnjih srednjih šolah; enako bi srbski ali hrvatski profesorji poučevali srbohrvaščino na pr- v Ljubljani- Ta uredba bi imela to dobro stran, da bi učitelji dobro vladali svoj predmet, literaturo ter jezik ter vsled tega bili menda okretnejši učitelji svojega predmeta. Seveda v manjših krajih, kjer je samo po en zavod, bi dotični profesor imel premalo ur; moral bi se uporabljati tudi za druge predmete, za katere je stvarno usposobljen; v enem letu bi se priučil tudi sosednjega (slov- ali srbo-hrv- knjižnega) jezika- Nastalo bi rudi še vprašanje, ali bi imeli dovelj profesorjev za tako >zamenjavo<-
Zdi se mi pa. da bi taka uredba bila samo pomoček za silo, za začetek, takorekoč le prvi izhod iz preteklosti, ia naše dosedanje razcepkanosti in dosedanjega nepoznavanja- Kazale bi se preveč dosedanje razlike, bilo bi preveč >bratov«, pa premalo edinstva; dve glavi bi služili naši jugoelovanščini, ne ena; zato ne ena, ker ena ne bi obsegala vse jugoslovanščine-
Ideal naš mora biti, da ena glava, da vsaka naša glava obsega ves nad
svet, vse naše literature in oba knjižna jezika* Kar nas je starejših, bomo le s težavo dosezali ta vzor ali ga vobče ne bomo dosegli. Na vas je, mladina, da ga dosežete, da ga uresničite- Konkretneje je predlagati: Naši bodoči slavisti morajo imeti formalni izpit iz srbohrvaščine in slovenščine, in sicer mora to biti en izpit, ki bo usposabljal za name-ščenje v vseh pokrajinah naše države-Slovenci s takim izpitom bodo pri nas v Sloveniji poučevali tudi srbohrvaščino, a Srbi in Hrvati s takim izpitom v srbohrv-   pokrajinah tudi slovenščino-
V praksi se bosta oba načina spajala, t- j-, na Slovenskem bomo imeli nekoliko Srbov in Hrvatov, ki bodo poučevali srbohrvaščino, a usposobiti se morajo za ta pouk tudi tukajšnji domačini-*
• Ta je tudi opozoriti na potrebo, da bodo v šolskih, zlasti literarnih čitankah zastopane vse tri veje jugoslovanske literature; v tem oziru nam lahko služi za vzorec Čitanka prof. dr-Drag- Prohaske v Zagreba za trgovske akademije-
Glede ostalih strok, ki se poučujo jo na srednjih šolah, je najmanj želeti^ če ne zahtevati, da vsak kandidat položi izpit iz obeh knjižnih jezikov koli učnih jezikov-
b) Ako hočemo, da bodi naš bodoči srednješolsko-profesorski naraščaj tako usposobljen, tako jugoslovanski izobražen, je treba naša vseučilišča tej svrhi primerno urediti; na vsakem naših vseučilišč mora visokošoiec imeti priliko, da se izobrazi i v srbohrvašči^ ni i v slovenščini- V Ljubljani mora na filozofski fakulteti biti tuđi stolica za srbohrvatski jezik in literaturo, v Zagrebu in Beograda tudi za slovenšči« no- Razen tega mora vsak slušatelj tekom študij menjati univerzo, t- j- nekaj časa študirati ▼ Ljubljani, potem pa v Zagrebu in Beogradu.
S tem pa sem ie prestopil mejo fi« lozofske fakultete; zakaj ta-le zadnja! nujnost velja tudi za jnridicno, medicinsko in tehniško fakultteto- Vsa naša akademska mladež mora tekom svojih visokošolskih študij poslušati predavanja vsaj na dveh naših univerzah- Ta* ko bodo naše univerze ne samo po p rev fesorjih, ampak — kar je prava >uafc
»SLOVENSKI NAROD'4 One 26. julija 1919. 174 štev.
Stran 2.
Mi vsi prijatelji zavezniki in nevtralci za ves čas vojne dobro preskrbljeni z ;Živili; po sklenjenem premirju pa so inogfi Američani dobaviti živila izstradanim sovražnikom! To doseže požrtvovalnost in patriotizem zrelega naroda!
Ali bi ne mogli mi njih vzgled posnemati? Pri nas je navdušenje, patriotizem In je ljubezen do domovine; zaobljubimo se za našo kraljevino in ne sa druge.
Poskusimo! Ce bomo štedili z živili, postala bo pri dobri letini, ki je pred .vrati, ponudba večja kot povpraševale in cene žitu bodo padle. Pridenem Še svet spoštovanega prijatelja Vinko-la Majdiča. Pričakovati je namreč letos tako ugodne letine, da bomo imeli sko-jraj cel milijon metričnih stotov žita
■ na razpolago za eksport. To žito bo-rmo seveda doma pomleli in izvozili le mTevske pridelke, da podpremo našo industrijo. Na izvoz postavimo carino 4 K za kilo in dobimo na ta način sredstvo za znižanje cen neobhodno potrebnega blaga iz inozemstva, n. pr. manu-takturnega blaga L dr.
Ravnotako napravimo pri lesu. Država naj prevzame od naših producen-,tov gotovo množino lesa po ceni K 350 ,za 1 m" in ta les proda Italijanom. Razlika na kurzu in pri ceni bo omogočila vladi, znižati cene našim živilom in tudi krmi za živino. Na ta način nam bo inozemstvo pomagalo znižati cene in posledica tega bo. da bodo padle cene dnin pri delavcih in cene živini in cene za vprego.
V novi Avstriji se bo moka pocenila in bo morda cena padla na 7—S za kilo, ki je bila prej 10—15 K za kilo; pri nas bo morda moka padla na 2 jn pol do 3 K za kilo. Ce je pa pri teh cenah tolika razlika, mora nastati razlika tudi v vrednosti med našo krono in avstrijsko krono, z drugo besedo: naša valuta sc bo okrepila.
Ce eksportiramo, okrepimo valuto m na vsak način se moramo protiviti nameri, da bi se zdaj že krone zamenjale v dinarje v razmerju 1:3 ali pa Nše celo 1 :5. Bankerot bi bil tu neizogiben! Z regulacijo valute, kot jo Beograd namerava bo treba vendar še malo počakati! Ako bomo torej izvažali, se izvrši izpremena v naše dobro. Pospešujmo in povečujmo produkcijo! Zmaga v strelskih jarkih bo iluzorična, ako ji ne bo sledila zmaga na gospodarskem polju.
Kaj nam pomagajo vsi lepi govori, vse pisarije brez dejanj? Odpreti je treba meje, da lahko vgrabimo v inozemstvu blaga in živila, ki se tam ceneje dobijo kot pri nas. Zato pa nam moro. biti tudi transport na morju na razpolago; vstvariti si moramo trgovske ladje. Ni zadosti, da kupimo v inozemstvu blago, treba nam ga je spraviti tudi domu! Pomorski transport se ne more drugače zboljšati, kot s prosto konkurenco. Kar se je trgovskih ladij itekom vojne pogubilo, je Amerika do-•gradila. Tržišča v Ameriki in ameriške ■transportne ladje poiščimo in vporab-Ijajmo, ako nam naših ladij primanj-irofe.
S povzdigo produkcije in z eksportom bomo delo povzdignili in treba bo organizirati zvezo kapitala z delom, tmamo sicer nekaj kapitalistov v državi, toda naš kapital ne bo zadostoval za vse obrti in za vsa industrijalna podjetja, ki bodo v Jugoslaviji vzrastla. <Tu čaka naše banke hvaležno delo združiti kapital z delom. Interesiranje francoskega ,angleškega in amerikan-skega kapitala pri naših bodočih podjetjih bi bilo velike koristi na našem •gospodarskem polju. Naša podjetja v y inozemstvu bi napravila utis solid-
versitasc — tudi po dijaštvu v istini jugoslovanske- Specijelno naglasam, da se potem nikomur ne bo treba bati, da (bi n- pr- novo ljubljansko vseučilišče jbilo kak znak separatizma; obratno v njem moramo pričakovati pravo razsodišče kulturnega jugoslovanstva in .močno oporo za popolno stvarno jugoslovansko ujedinjenje-
Ko stopite potem iz šol v življenje, 'boste mogli uspešno in uspešneje nadaljevati skupno kulturno delo, ki smo ga ;mi zaceli pred vojno- Takrat so naše : Matice in književne zadruge iskale in inašle medsebojne vezi ter s takimi svo-Ijimi nepolitičnimi sredstvi podpirale (politični pokret za ujedinjenje. Že ta-tkrat so slov* in hrvatski profesorji imeli svoje skupno glasilo: >Nast-{Vestnikc, slov- in hrvatski zdravniki "svoj >LečniČki Vestnikr. slov- in hrv-iinženirji svoje skupne > Vesti o To delo
■ bo nam in pozneje vam nadaljevati-
Nikakor ni želeti, da bi lokalne ali 'pokrajinske organizacije prenehale; Ine, mislim, da je v interesu stvari sa-!me, da ostanejo. Važno pa je, da delo ene organizacije ne ostane prikrito dru-!gi; zato je treba, da tvorijo sorodne pokrajinske organizacije neko zvezo med seboj (kakor je to bilo doslej na pr- pri Sokolstvu)   in da imajo   po možnosti
skupna literarna glasila*
Tako bosta šola in življenje eni naši državi, t- j-, eni skupni naši politični obliki dali tudi eno, skupno jako ;črd tudi diferencirano kulturno 5»eMne-
nosti in realnosti, naše blago pa «tb dobre kvalitete in preciznosti. Vodstvo takih podjetjih v rokah trgovcev ve-
ščakov, poznavajočih svetovna tržišča, in živahna trgovska zveza z inozemstvom bi bila kmalu vpeljana. Tako bi zbližali producente s konzumenti. Paziti bi pa bilo treba, da pridemo le z resnimi in solidnimi tvrdkami v kontakt; zato bi nam bilo posredovanje naših domačih bank, ki bi nas in tuje interesente o vsem podrobno informirale, neobhodno potrebno. Izogniti bi se pa morali nevarnosti, da uvažujemo nemški ali židovski kapital. Nemške intrige, nemške arogance, nemškega egoizma ne potrebujemo več pri nas; hočemo v miru drug z drugim živeti, židje pa naj ostanejo tam, kjer so, pijavk ne potrebujemo pri nas.
S povikšanjem produkcije bi se pa tudi povzdignila obrt in trgovina. Poduk v obrtnih Šolah bi bilo treba razširiti na vse stroke in naraščaj bi ne smel biti samo inteligenten, moral bi biti tudi vešč in praktičen pri uporabi teorije. Iz naših lokalnih trgovcev bi postali veletržci. ki bi poznali tržišča v inozemstvu, blago, trgovsko pravo raznih držav in trgovske navade, železniško tarifarno politiko jn tarif arno politiko pomorskih voznin, običaje pri raznih narodih in jezike in druge razne a jako važne zadeve in razmere. Naše sedanje trgovske šole ne zadoščajo, treba bi bilo visokih trgovskih šol in eksportnih akademij; absolvente teh šol bi pa pošiljali v svet, učit se svetovne trgovine* svetovne naobrazbe, pravega praktičnega življenja. In le na ta način bi si ustvarili sčasoma zdravo produkcijo, zdravo in uspešno delo na gospodarskem polju.
Našo produkcijo pa povišamo, ako imamo zaloge, polne premoga* Vitalnega pomena je za nas, da smo popolnoma preskrbljeni s premogom in naša vlada je, uvidevši nevarnost, v prvi vrsti skrbela za to, da premogokopi funkcionirajo. Danes se lahko reče, da je produkcija normalna, a še ie treba napeti vse sile, da se delo, da se produkcija zviša. Transport na železnicah mora biti neoviran in od dne do dne živahnejši. Industrija mora biti istotako preskrbljena s premogom in tudi v položaju napraviti si rezervne zaloge. Vgrabljiv mora biti premog povsod in vsakemu. Delavnice na železnicah delati morajo s polno močjo; koliko je lokomotiv, koliko je vagonov, ki na raznih postajah čakajo na popravilo! Otežkočen je promet tudi, ker nimamo pravih mazilnih sredstev. Ni dobrega cilinderskega olja. ne navadnega olja za transmisije, ne masti za kolesa; le takozvano »nadomestilo« je dobiti. Zato pa lokomotiva kaj hitro poteče in voz istotako; če bi imeli dobro maščo, ne bi promet tako trpel. Ako pa imamo pomanjkanje voznega parka, zakaj si ne naroČimo nekaj garnitur v Ameriki? Dobimo jih lahko v kratkem času; naročimo si zraven še večjo množino mazilnih sredstev dobre kvalitete in mizerije na železnicah in po industrijah bo hitro konec
0 mariborskih in varaždinskih dogodkih.
LDTJ. Beograd, 25- julija- Presbiro javlja: Dne 22- t- m- ob 22- uri je nastala pobuna v dopolnilnem oddelku 4:7- mariborskega pešpolka- Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, Nemci, a pred vsem železničarji. Vsled posredovanja čete karlovskega polka se je vzpostavil še isto noč okoli 24-ure red- Četa je imela tri ranjence, uporniki šest mrtvih in nekoliko ranjenih- Del upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil- Kot vzrok za upor navajajo uporniki baje nezadostno opremo, kakor obleko in obutev, in malo plačo-
Dne 23- t, m- se je uprl savski konjeniški polk v Varaždinu- Vojaki pod poveljstvom podčastnikov so razbili skladišča in se polastili orožja ter strojnic in odšli k vojašnici, v kateri so bile nastanjene pehotne čete- Pešci, ena in pol čete, so takoj stopili pod orožje ter se postavili nasproti upornikom- Ti so se razdelili v skupine, izognili se srečanju s pešci, zavzeli poštno zgradbo na Trgu Svobode, kjer so postavili strojnice- Poizkus upornikov, da bi se jim pridružili topničarji, ni uspel. Ker je pehota zavzela park, je bil odrejen napad na upornike, ki pa so se razkropili v skupinah po nekoliko ljudi in zasedli posamezne hiše* Njim se je pridružilo tudi nekoliko meščanov, ki so za časa gibanja pehote streljali iz svojih hiš- Okoli 15- ure ni bilo več boja- Del upornikov so prijeli* en del se je sam udal, a en del je pobegnil- Podvzete so odredbe, da se vsi poslednji primejo. Izgube pehote znašajo dva mrtva, en Častnik in deset vojakov ranjenih- Izgube med uporniki dosedaj še niso znane- Niti v enem, niti v drugem poizkusu upora ni sodeloval niti eden častnik- Obstoje dokazi, da je do upora došlo vsled agitacije oŠ zunaj- ' 1
Ti lokalni dogodki so dali sovražnikom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev povod, da predstavljajo položaj v kraljestvu na nastopni način: >Nauen, 25- julija. Dunajsko poročilo javlja: Narodni poslanec Radič je osvobojen Is zapora- yojska je. x Xaf*
suhi* v katerem Je prenehala vsaka disciplina- Vojaki zapuščajo svoje čete* častniki in podčastniki so potrgali s svojih uniform službene znake- V Varaždinu In Zagrebu je došlo do velikih nemirov, ki še trajajo- Od Čakovca proti jugu ne vozijo železnice, ne poslujeta brzojav in telefon.« Dalje se javlja: >Dne 23- t- m- je izbruhnilo po raznih krajih Jugoslavijo revolucionarno gibanje- Hrvatski revolucionarji skušajo odbiti srbsko vojsko, ki se povsod zbira« Na več mestih je došlo do krvavih spopadov med Srbi in Hrvati.« Na daljne vesti javljajo, >kako so hrvatski vojaki v raznih mestih proglasili samostojno hrvatsko republiko Velik del jugoslovanske garnizije v Mariboru na Štajerskem da je prešel v revolucijonarni tabor- čete so izšle na ulico s klici >Treba je odstraniti Srbijo«- Nezadovoljnost vlada tudi s srbsko upravo in ogorčenje vsled prisilnega pozivanja pod orožje- Izgleda, da izvira upor s shodov, ki so jih udeležili mnogobrojni slovenski in hrvatski socialni demokrati in na katerih so govorniki med splošnim odobravanjem govorili za republikansko državno obliko Jugoslavije- Aretirani so mnogi udeležniki teh shodov, vsled česar je izbruhnila dolgotrajna nezadovoljnost slovenskih in hrvatskih vojakov. V torek zvečer so bili očividno ogorčeni boji, ki so se razvijali na Dravi itd-Javlja se, da je bilo ob tej priliki ubitih trideset oseb in da je mnogo ranjenih-«
Politične vesti.
— Občni zbor krajevne organizacije JDS v Maribora se vrši v petek, 1-avgusta 1919 ob 20- (8.) uri v mali dvorani   Narodnega doma-   Dnevni red:
1- Poročilo o razvoju JDS v Mariboru-
2- Strankina politika v parlamentu-S- Dopolnilne volitve v odbor. 4- Volitev zaupnikov za okrožno organizacijo-5- Slučajnosti- Zadnji občni zbor se je vršil še pred obratom, ko je bilo število odločnih Slovencev v Mariboru še majhno- Danes pa je vse uradništvo slovensko in obrtniki in trgovci smejo tudi prosto dihati in brez nevarnosti priznavati svojo pripadnost k tej ali oni politični stranki- Zlasti danes, ko klerikalci tako besno in krivično napadajo naše najboljše ljudi, je nujna potreba, da se strnemo vsi res demokratično čuteči v trdno vrsto proti klerikalizmu in boljševizmu, ki rujeta v lepi slogi proti obstoju jugoslovanskega kraljestva. Zato vsi na občni zbor!
— Zbor zaupnikov JDS iz mari-borsekga okrožja se vrši v nedeljo, S-avgusta ob 10- uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru-Dnevni red: 1- Poročilo o strankini politiki v Narodnem predstavništvu, 2-Valuta, vojna posojila in druga finančna vprašanja- 3. Agrarna reforma-4- Strankino delovanje v mariborskem okrožju- 5- Sprememba organizacijskega reda v svrho večje samostojnosti okrožij in organizacija kmetijstva v stranki-   6- Volitve okrožnega odbora.
J- Volitve odbornikov za izvrševalni dbor v Ljubljani- 8- Slučajnosti- Zbora se udeleži poleg naših štajerskih državnih poslancev dr. Kukovca in prof- Voglarja tudi podpredsednik deželne vlade dr- Žerjav- Vse krajevne organizacije naj prijavijo pravočasno svoje zaupnike in jim dajo v svrho kontrole posebne legitimacije- Častna dolžnost vseh zaupnikov pa je, da se udeležijo polnoštevilno tega važnega zborovanja- Vsa potrebna pojasnila daje okrožni tajnik prof- Voglar v Mariboru.
Vsem krajevnim organizacijam JDS v mariborskem okrožju- V smislu novega strankinega statuta naj skličejo vse krajevne organizacije JDS tekom julija izredne občne zbore, na katerih naj izvolijo svoje zaupnike za zbor zaupnikov JDS iz celega mariborskega okrožja, ki se vrši 3. avgusta ob 10- dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru- Vsaka organizacija voli za vsakih 25 članov po enega zaupnika- Obenem se naj izvoli za vsako krajevno organizacijo zastopnik v kmetski svet- Vse te izvoljene osebe je treba javiti pred shodom zaupnikov v Mariboru okrajnemu tajniku prof- Voglarja in tajništvu JDS v Ljubljani- Izvoliti pa je treba take zaupnike, ki bodo 3- avgusta tudi zanesljivo prišli v Maribor. Krajevna organizacija naj jim izda posebno legitimacijo-
Vlaki na zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja pridejo v Maribor: iz Središča ob 9- uri 11 min-, iz Ljutomera ob 9. url 30 min-, iz Koroškega ob 9- 4 min-, iz Celja ob 9. uri 11 min- zjutraj- Nazaj pa vozijo: v Središče ob 6- uri 55 min-, v Ljutomer ob 4- uri 47 min-, na Koroško ob 3. uri 39 min. in v Celje ob 4- uri 30 min* popoldne
— Za stranko policistov in Hzso-vega absolutizma psuje današnji »Slovenec« celo JDS, ker nismo mogli $ plaščem krščanskega potrpljenja pokriti v nebo kričeče strahopetnosti in nerodnosti deželnega predsednika SLS, ki je ponižno zlezel pod klop pred peščico komunistov, ki je zakrivil, da ie Stebjjeva rdeča garda y ponedeljek zar
vladala s pasivno asistenco državne policije ljubljansko cesto in smeta nemoteno strahovati meščane in davkoplačevalce brez razlike stranke in ki je konečno s tem, da le dajal očitno po-tuho štrajkujočim rdečim železničarjem spravil Ljubljano in celo progo južne železnice v najres-nejSo nevarnost nasilne 11 a-lanske okupacije. — Pravijo, da v obešenčevt hiši ni varno govoriti o vrvi in zategadelj se čudimo, da se upa o policijskem režimu in absolutizmu govoriti gospoda, ki je prevzela četudi cum beneficio inventari dedščino naj-zoprnejšega policista in denuncijanta dr. Suštešića, ki mirno trpi in gleda v svojih vrstah in tudi na odličnih mestih najvernejše nekdanje pomagače apostola najostudnejše politične in strankarske korupcije in ki nima in ne sme imeti besedice graje zoper številne agenture Šušteršičevih metod po raznih kranjsk. župniščih. Perfidnost »Sloven-Čeve« stranarske politike zlasti v zadnjih tednih nam je dGkaz, da je tudi v Jugoslovaski tiskarni pričel z nova strašiti Šuštešičev duh in s tega bo treba izvajati primerne posledice.
—Z ozfrom na napade na generala
Maistra v raznih klerikalnih listih ugotavlja »Mariborski delavec«: Danes lahko odkrito govorimo. Vsi tisti, ki so bili člani Narodnega sveta in ki smo s temi člani vsak dan občevali, vemo do pičice, da je v tistem usodepolnem tre-notku. ko je sklical takratni nemški mestni komandant vse stalne častnike na posvetovanje, kaj naj store, da ohranijo disciplino med vojaštvom jn oblast nad njim, ki je bilo po veliki večini nemško, je vstal takratni major Maister ter hladnokrvno izjavil, da prevzame v imenu jugoslovanske države poveljni-štvo mariborske posadke on. Ta junaški nastop je imel uspeh in je rešil vso situacijo. Ako bi bil v tistem trenotku nemški polkovnik bolj brihten in bi vedel, da bo imel prihodnji dan Maister na razpolago samo 59 mož, bi bil dal lahko takratnega majorja Maistra ustreliti in danes bi delil Maribor usodo Celovca in Koroško ter Prekmurje bi bila izgubljena Ta svoj v pravem pomenu besede smrtnonevaren revolucijonaren korak je javil Maister naknadno takratnemu Narodnemu svetu in dobil še le takrat, ko je bil v resnici komandant mesta, čin generala. Da se je stvar do pičice tako vršila, kakor smo tu navedli, to nam lahko potrde ne samo vsi člani Narodnega sveta, temveč vsi takratni mariborski Slovenci.« Iz te ugotovitve je razvidno, da je bil general Maister tisti, ki je v najkritičnejšem trenotku s svojim nastopom rešil položaj v Mariboru in s tem tudi to mesto ohranil Jugoslaviji. Za zahvalo ga sedaj napadajo gotovi listi in sicer za to, ker se je po njegovem imenu imenovala ena izmed mariborskih ulic, d očim je neki drugi gospod, ki si prilašča največje zasluge za Maribor, ostal — brez ulice.
— Vsprejetje častnikov ▼ skupno vojsko. Ponavljajo se vprašanja glede zavlačevanja o sprejemanju Častnikov v skupno vojsko. Resnica je da bi bila ta stvar lahko že zdavnaj rešena. Kakor se nam poroča, je stvar že gotova glede aktivnih oficirjev, glede rezervnih pa je rešitev v najkrajšem času pričakovati. Naravno je, da zavlačevanje vzbuja nezadovoljnost in daje raznim dvomljivim elementom snovi za hujskanje. Vendar je brez dvoma, da bode vse to kmalu uravnano. Glede čina častnikov, ki so bili svojčas povišani od provinčnih vlad, je seveda treba posebnih poizvedb, ker se marsikatero povišanje od strani drugih občuti kakor nekakšna krivica. Razloge, ki so provinčue vlade privedli do izrednih imenovanj, treba vsekako rednim potom ugotoviti. Na splošno se mora v spričo majhnemu aparatu in velikim novim nalogam priporočati medsebojni ozir in potrpljenje.
— Padi pogroma na Srbe leta 1914. v Bosni in Hercegovini se je vršilo zadnje Čase več kazenskih razprav. V Mostarju je trajala razprava proti odvetniškemu kandidatu dr. R, Smoljanu 6 dni. Dr. Smoljan je bil končno oproščen obtožbe,
— Boljševišlri zamorci- V več mestih Severne Amerike so se dvignili boljševički zamorci ter začeli moriti in pleniti- Prišlo je do boja z vojaštvom ter je bilo mnogo zamorcev, pa tudi drugih civilnih oseb in vojakov ranjenih in ubitih- >Berliner TageblarU javlja iz Haaga: Vse bolnice v Washing-tonu so polne ranjencev- V mesto prihajajo vojaška ojačenja, da preprečijo nove napade boljševiških črncev, ki jih je v Washingtonu na stotisoče. Tudi v Melbournu so se vršili krvavi izgredi-Okoli 8000 vmivših se vojakov se je združilo s poulično drhtijo in porušilo vladno palačo- Ranili so vladnega predsednika Lansona- Prišlo je do srditih sr>oT>adov 9 policijo-
Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze".
Kraljevina
Srbov. Hrvatov in Slovencev.
PRESTOLONASLEDNIK V NCVEM SADU.
LDU. Beograd, 24. julija. Snoči ob 18. mi je prestolonaslednik prispel v Novi Sad. Sprejem Je bil veličasten v pravem pomenu besede. Brezbrojna množica je prestolonaslednika pozdravljala od pristanišča do vladičanskega dvora, kjer je vstopil med navdušenimi vzkliki. Ko se je pokazal na balkonu dvora, je navdušenost in razigranost naroda dosegla vrhunec Ko fe klicanje umolknilo, je izpregovoril prestolonaslednik: »Hvala Vam, moji dragi Novo-sadjani na tej svečani manifestaciji Nimam besed, s katerimi bi se Vam zahvalil. Vsikdar smo bili v duši eno in hočemo to tudi ostati na srečo našega naroda. Uverjen sem, da bo moj Novi Sad, veren starim svojim tradicijam, tudi v bodoče kakor v prošlosti zavzemal eno izmed prvih mest v življenju našega naroda. Živeli moji Novosad-jani!« V mraku je bila veličastna baklja-da, katere so se udeležili tudi Sokoli, Sokoliće, četnik!, pevsko društvo »Neven« in vsa novosadska omladina. Prestolonaslednik se je z balkona zahvalil svojim milim BaČkanom na lepem in navdušenem sprejemu. Rekel je: »2e prej smo bili zedinjeni v duši, sedaj pa smo se združili in združeni hočemo ostati vekomaj. Dobri prijatelji znamo biti, toda pravtako znamo biti tudi močni neprijatelji, kadar branimo svoje. Ne znamo se samo boriti mož proti možu, marveč znamo voditi tudi ekonomsko borbo«. Nato je prestolonaslednik ročil Bačkanom pozdrav Nj. Vel. 1 Petra. Svoj govor ie završfl: »i moji mili Bačkani? Množica je odg' rila z gromkim: »2ivk>!«
BALKANSKA VOJNA NE1Z O GIBKA?
LDTJ. Berlin, 24- julija- (Dun icor ur-)   >Deutsche   Allgemeine Zeit i javlja iz Haaga:   Venizeloe je iz, da je nova balkanska vojna neiz< na, ako Amerika v bolgarskem ^ šanju ne ugodi grškim željam- V riških krogih -o zelo iznenađeni, kar je Venizelos,   ki se je dosedaj v kazal kot vnetega pristaša zveze n? r-dov, po vsej priliki izgubil zanpai e t to organizacijo-
NAS! POLKL
LDU. Beograd, 25. julija. Do; -daj so naši polki nosili razna imena, r pr »nadštevilni«, »nadomestni« itd.   Vslf J sklepa ministrskega sveta pa je s tako imenovanje ukini eno in polki bodo imeli svoje številke.   V pehoti bo obstojalo 23. polkov, v topništvu sc in v konjenici osem. razen drugih r -kakor so peki. piloni rji itd.
CETINJSKA OMLADINA.
LDU. Beograd, 24. julija. Vsled tacije in propagande agentov btv -kralja Nikite  kakor tud!   Italija : oblasti se je cetinjska omladina or ani-zirala in izdala razgfas vsem or. zacijam v črni gori, v katerem pr Ša, da se Je vršil večen boj proti vsem starodavnim sovražnikom črne KO da bo ona ta boj nadaljevala. 2el store Isto vse mladinske organi* = in da stopijo v kar najtesnejšo m« Jse-bojno zvezo.   Omladina je tudi man'-festfrala po Cetiniu •
SANITETNI MATERIJAL.
LDU. Beograd, 24. Julija. Sani N b materijal, in sicer 4 vagone, ki g Amerika poklonila Srbiji, Je začel hajati v Beograd. Del materijala je že raztovorjen.
OBNOVA-
LDU. Beograd, 24. juEJa. Včeraj se je vršila v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje konferenca pod predsedstvom dr. Korošca. Konserenca se je bavila s ponudbo, ki k) je stavila neka francoska družba glede popravila škod, ki so bile storjene tekom vojne. Zlasti občutna škoda je v topllškem, kuršum-Ivjskem in prokopeljskem okrožju. Treba je napraviti nove mostove, zgraditi nove ceste, železnikše proge, ukreniti kaj glede poplavljenih krajev in glede osuševanja močvirja. V Beogradu Je treba postaviti novo železniško postajo, poleg tega popraviti vodovod in ulice nanovo tlakovati. Za vsa dela in popravila je stavila družba svoje predloge. Konferenca posvetovanj ni dovršila in se nadaljuje pozneje. ZAHVALA BEOGRADSKIH MATURANTOV V ZAGREBU.
Zagreb, 25, julija. Tukajšnji poverjenik za prosveto je prejel od ministra za prosveto Ljuba Davigloviča btzo-javno zahvalo v imenu staršev dijakov, kakor v njegovem lastnem, za presrfini sprejem beogradskih maturantov. Brzojavka zatrjuje, da ste bili omladina in prosveta vedno nositeljici narodnih idealov in da boste tudi v bodočnosti pionirji narodne edinosti.
»OBZOR« O VPOKLICU DR. PO-TOČNJAKA V BEOGRAD. Zagreb, 25. julija. Današnji »Obzor« glosira ironično poročilo nekaterih, novin, da je dr. Franko Potočnjak poklican od centralne vlade v Beograd. »Obzor« konstatira, da bi so to
protivilo duhu parlamentarizma, ker dr. Potočnjak ni poslanec v Narodnem Predstavništvu.
POTOVANJE REGENTA V SUBO-TICO.
Subotica, 24. juUja. (Zakasnelo.) 25. t. m. pride v Subotico regent Aleksander. Vrše se velike priprave za kar naj sij a j ne j ši sprejem.
BEOGRADSKI MATURANTI V KAR-LOVCU.
Karlovce 25. julija. Beogradski maturanti so prispeli v četrtek zjutraj iz Ljubljane v Karlovec in posetili veliko električno centralo ter si ogle^ajt ruševine gradu Zrinski - Frankapana, Mesto je bilo svečano okinčano, meščanstvo pa je priredilo gostom v kadetnici banket na večer pa v Zorinem domu komers s plesom.
NOVO ŽENSKO GLASILO. Zagreb, 25. julija. »Narodna Politika« poroča, da bo pričeloj pričetkom meseca septembra izhajati v Zagrebu glasilo »Ženska Misao« kot glasilo hrvatske katoliške ženske zveze v Zagrebu.
DR. LAZA MARKOVIĆ O DRŽAVNEM USTROJU IN USTAVI. Zagreb, 25. julija. V današnjem »Obzoru« odgovarja beogradski univerzitetni profesor dr. Laza Markovič na nedavno objavljene Članke dr. Hin-ko Hinkoviča o državnem ustroju in ustavi, fiinkovićeva skepsa o parlamentarizmu, je skepsa o politični zrelosti našega naroda. Misel, da bi se potom konštiruante mogla ustvariti velika Srbija, je dokaz, da dr. Hinko liinkovič ne gleda na narodno edin-stvo tako, kakor preje. Taka sumnja pomenja za srbsko pleme največjo nepravičnost, ker so ravno Srbi smatrali za svojo prvo dolžnost, da se zediniio s svojimi brati Hrvati in Slovenci "v eno veliko državo.
BeoUrelsnt! fiensouinii.
DALMATINSKA LAŠKA DELEGACIJA V RL>rr. LDU- Split, 24- julija- (DDU.) Po >Corriere Adriatico« od 23- t- m. spo-rcoamo, da so so vrnili v Zader Ziliotto, dr- Barbieri, prof- Brunelli, dr- Brizzi in zastopnik delavstva Candia, ki so bili v Rimu. Tittoni jih ni mogel sprejeti, pač pa jih je sprejel podtajnik ministrstva za zunanje stvari della conte Sferza, ki je zatrjeval italij- dalmatinski delegaciji, ki sta se ji pridružila rudi Salvi iz Splita in Pini iz Šibenika, da bo italijanska vlada vedno branila italijanske pravice- Minisrski predsednik je sprejel v avdijenci Zilliotta in Salvija ter jima je potrdil izjave podtajnika- Delegacija je imela razne razgovore z zastopniki društev >Dante Alighieri< in >Trento e Trieste«, z razaoimi zastopniki nacionalistične stranke in levice- Italijani vodijo zopet živahno propagando in po naših informacijah so bile določene ogromne vsote ta zunanji tisk, za kupovanje jugoslovanskih duš in za plačevanje vseh, ki stoje v njihovi službi-
Italijani streljajo na našo finančno stražo.
Včeraj ob 17. so italijanski vojaki streljali na finančnega nad paznika Ivana Koblerja, ki se je nahajal na službenem obhodu 200 metrov tostran demarkacijske črte, in ga težko ranili z eksplozivno patrono. Ranjeni nadpaz-nik je bil transportiran v Ljubljano. LDU.
Davke plačujejo na Goriškem >al
pari«; kolikor poprej kron, toliko sedaj lir.Tako je pri vseh davkih- Nič se ne vpošteva, da je moral davkoplačevalec svoj čas dati za 100 lir 250 K-
Ponarejen laški denar po 25 in 50 lir, kroži po Trstu in sedaj tudi po Reki. Baje se je organizirala družba, ki hoče kar največ tega ponarejenega denarja spraviti v Jugoslavijo.
Umrl je na Reki lekarnar Anton M a r č e I j a, ki je bil svoj čas sredi najhujše narodne borbe v Istri več let upravitelj lekarne v Pazinu. Časten mu spomin.
ZovezniliL
POGREB NARE D- MANNHEIMA V PARIZU-
Pariz, 24- julija- Včeraj se je vršil na svečan način pogreb francoskega narednika Mannheima- ki je bil ubit v Berlinu- Na krsto so bili položeni krasni venci. Javlja se, da so Nemci dobili mnogo svedokov, ki naj bi dokazali, da je Mannheim žalil nemške dame-
Hirouno Konferenca.
JUGOSLOVANSKI PROBLEM?
LDU- Curih, 24- julija- (ČTU-) >Wiener Mittagszeitung< poroča iz konferenčnih krogov: Od vseh problemov, ki jih ima še rešiti mirovna konferenca, bo jugoslovanski problem najbolj težaven- Ne samo reško vprašanje, marveč tudi bolgarsko in črnogorsko povzroča resne komplikacije. Nikita ne misli na to, da bi odstopil od svojih zahtev, izjavlja, da so vsi srbski sklepi ničevni in ga pri tem podpira ne samo Italija, temveč tudi Anglija-
ITALIJANI SE ZVIJAJO-
LDU. Cbiasso, 24- julija- (CTU) Kakor poroča >Perseveraaza«, jo Tit-
toni v jadranskem vprašanju stavil nov predlog, po katerem naj bi se ustanovili dve svobodni državi, in sicer kot ena svobodna država Reka z okolico, druga svobodna država pa Zader, Šibenik in Split- Jugoslovanska vlada pa je slej-koprei ostro protestirala proti taki rešitvi vprašanja, tako da Tittoniju pač ne bo ostalo drugega, kakor da se sedaj odrečeReki in da zahteva vporabo londonskega dogovora- List saznamuje zahtevo mirovne konference, da morajo Jugoslovani zapustiti Celovec, kot velik vspeh pariškega delovanja Tittonije-vega-
F3ANC0SK0-ANGLEŠKI DOGOVOR-LDU. London, 25- julija- (CTU) >Zeit< poroča: Ratificiranje mirovne pogodbe in francosko-angleškega dogovora je bilo v vseh branjih sprejeto brez glasovanja-
POGAJANJA GLEDE IZROČITVE SA4RSKE KOTLINE. LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično.) Pogajanja med nemško in francosko vlado glede izročitve saarske kotline so se pričela v sredo v Saarbruckenu. Nemčijo zastopajo pri teh pogajanjih funkcijonarji pruskega trgovinskega ministrstva. Razpravlja se tudi o pogojih, ki naj veljajo za prevzetje nemških rudniških uradnikov pod francosko upravo.
AVSTRIJA HOČE ZAVLAČEVATI.
LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično). Kakor se javlja iz Berlina, smatrajo razni krogi rok desetih dni za odgovor na mirovne predloge za nepravičen. Upa se doseči podaljšanje roka. V Feldkirchu so se vršili razgovori me-rodajnih oseb z državnim kancelarjem dr. Rennerjem, ki je prišel iz !Št. Germama in je med že tudi odpotoval. Načrt mirovne pogodbe je zbudil živahno razpravljanje zlasti v parlamentarnih krogih. Agrarni poslanci pravijo, da je zahteva po izročitvi 6000 molznih krav neizvedljiva. Ta izročitev pomenja smrt najmanj 12.000 dojencev in otrok. Poslanci ostro kritikujejo finančne določbe. Menijo, da se mora mirovna pogodba v podrobnostih Še enkrat obravnavati in da mora dati vlada direktive, po katerih se je ravnati. Upajo, da bo rok za odgovor podaljšan. Računajo tudi z možnostjo, da odpotuje državni tajnik dr. Schumpeter v Št. Germain, kjer bo delal skupno z drugimi člani mirovne delegacije na izgo-tovitvi odgovora na mirovne predloge. Tudi deželni zastopniki se bodo izjavili glede načrta mirovne pogodbe. Časopisje splošno ostro kritikuje načrt mirovne podobe.
LDU- Dunaj. 25- julija (CTU) >Zeit< poroča: Vtis, ki so ga dobili udeleženci razgovora v Feldkirchu ni bil ugoden. Po pojasnilih državnega kancelarja ni pričakovati, da bi se načrt pogodbe v bistvu kaj izpremenil-Mogoče pa je le, da bi se dala v eni ali drugi stvari doseči kaka olajšava- V krogih udeležencev konference v Feldkirchu računajo s tem, da se bo mogel nemško-avstrijski odgovor izročiti šele sredi avgusta- Ker se bodo posvetovanja entente o nemško-avstriiskem odgovoru tudi nekaj časa vlekla, se z končanjem mirovnih pogajanj ne more računati pred sredo septembra-ČEŠKO - POLJSKA KONFERENCA.
LDU- Krakov, 25. julija- (ČTU-) V današnji plenarni seji češko-poljake konference, ki jo je ob 12- otvoril predsednik Udržal, je prebral predsednik poljske delegacije poslanec Kratki brzojavko predsednika Paderewskega, ki pozdravlja češke delegate in otvoritev češko-poljske konference- Potem je prebral odgovor češke delegacije na včerajšnjo izjavo Poljakov glede predlaganega plebiscita v tešinski Šleziji-V poljskem odgovoru se povdnrja še enkrat pripravljenost za zadovoljivo ureditev vseh gospodarskih odnošajev med obema državama- Odgovor delegacije bi se imel jutri izročiti mirovni konferenci, ker v petek poteče rok, je poljska delegacija sporazumno s češko delegacijo brzojavno naprosila mirovno konferenco v Parizu, da se rok podaljša za en teden.
Iz Avstrije, Madiarske, Nemčije, Turške.
DEMISIJA DR* BAUERJA.
LDU- Dunaj, 24- julija. (ČTU-) V današnji seji glavnega odseka narodne skupščine je državni tajnik za zunanje stvari dr- Bauer podal svojo demisijo-Dr- Bauer je izjavil, da vidi povod za demisijo v tem, da se je prepričal, da se posebno pri francoski vladi spodtikajo nad njegovo osebo in da so vsled tega pogajanja otežkočena.
PROTI MADŽAROM.
LDU. Deutschaltenburg, 25. julija. (Brezžično.) Iz Bukarešte poročajo: Romunski glavni stan objavlja, da se romunske čete po načrtu in v največjem redu umikajo, ne da bi prihajale v stik z madžarskimi rdečimi gardami. Obenem dementira glavni stan vest, da se vrše ljuti boji med obema armadama. Vrhovni poveljnik orlentske armade general Franchet d' Esperav je glasom »Tagbiatta« potom brezžičnega brzojava poročal v Pariz o kršenju premirja
po madžarskih četah in izrazil mnenje, da je treba proti Madžarski nemudoma
nastopiti z vso odločnostjo, ker je Madžarska   otvorila sovražnosti na svojo
roko. _
Koroike grozovitosti.
Ravnanje Nemcev na Koroškem a Slovenci osvetljujejo jasno nastopni, naravnost grozoviti dogodki, ki so se izvršili začetkom tega leta v borovelj-skem okraju in ki so v kričečem nasprotju s poročili v >Neue Freie Pressec- Začetkom januarja t- 1- so vdrli nemški vojaki čez Dravo od Žihpolja sem proti Borovljani- Med temi vojaki koroške >Volkswehr< je bilo rudi okoli 40 Zihpoljčanov, ki so se morali pridružiti- Trije teh >vojakov< iz Žihpolja in sicer delavca Jernej Herzele, Janez Pichler p- d. Hofstatterjev in eden neznanega imena so dobili povelje od svojega stotnika, da straži jo v gostilni Steirer v Goricah- Proti večeru dne 7. januarja t- 1- pripelje mimo te gostilne trenski voz slovenskega vojaštva od Borovelj sem, najbrže v nevednosti situacije- Na vozu eo sedeli znani major Lavrič, poročnik Sirnik in še trije slovenski vojaki- Sedaj priteko iz gostilne imenovani vojaki stražarji in obstopijo voz- Major Lavrič, ki jih je imel za slovenske vojake, vpraša, kaj da je, a v trenutku izprevidi položaj ter seže po samokres. Prepozno- Janez Pichler začne nemudoma streljati in zadene Lavriča v koleno in v levo stran, na kar je ustrelil še dvakrat za bežečim Lavričem, ki je našel dobro zavetišče pri slovenskem kmetu. Ta kmet ga je obvezal, ga negoval in branil pred surovo nemško soldatesko, ki jo hotela Lavriča pobiti, dokler ni bil odveden kot vjetnik v Celovec-
Skrajno nesrečen pa je bil poročnik Sirnik- Pichler je namreč nato ukazal Jerneju Herzelu, da odvede voz s Sev-nikom in onim vojakom — dva sta pobegnila mejčasno — v Košentaver- Komaj par streljajev je vozil Herzele po cesti dalje, že priteče Pichler za vozom in ukaže, da se mora razoroženi Sirnik vrniti- Sirnik je skočil raz voz in sedaj so začeli okoli stoječi nemški vojaki nanj streljati, baje za to, ker ni hotel izdati razmer v Borovljah- Zadet od sedmih strelov se je zavlekel Sirnik po vseh štirih skozi šupo za hišo, stoječo ob cesti, v temi se pa zvalil čez breg ob cesti in tam obležal- Domačini so ga slišali ječati in prositi pomoči, a radi prisotnosti razdivjane nemške tolpe si ni upal nihče pomegati. Drugo jutro so našli Sirnika pod bregom mrtvega — brez škornj in no^ovic, katere je Pichler ukradel po noči — mrtvecu. S tem pa rmieeničivo Sirnikovo še ni bilo končano- Žc mrtev je bil izročen zasra-movanju brezobrazne in podivjane samske svojati- Drugi dan so namreč prepeljali krsto z njegovim truplom iz Goric v Boro vije- Nekaj dobrih slov-ženic se je jelo križati vpričo krste in moliti iz prirojene jim pijetete- Sedaj pa nastopi žena krojača Seničnika (Senitschni^g) iz Borovelj, ponemčena babura in živinče v človeški podobi-Razkornčila so je pred krsto in brezsrčno izustila besede, ki kažejo brezmejno sovraštvo do Slovencev: >Za slovenskega vojaka se pa že ne prekrižam, rajše ga opljujem« in brezbož-nica je brcnila z nogo v krsto in jo opljuvala- Pri isti priliki je ta nemška amazonka dala duška svoji jezi proti Slovencem še na drug način. V istem času so pripeljali iz vasi okoli Borovelj slovenske v jetnike in slovenske kmete, da jih internirajo in to je bilo za baburo. Zmerjala in zasmehovala jih je na vse mogoče načine, zlasti pa dražila s tem, češ sedaj se boste učili nemški- Hujskala je množice nanje: >Doli s temi Srbi, ubite te slovenske pse«, kar je imelo med drugim za posledico, da je bil slovenski kmet iz Sel po udarcih z gorjačo malone ubit, rešil ga je le debeli kožuh-
Čujemo, da se nahaja Seničnikova v zaporih deželnega sodišča v Ljubljani, in nadejamo se, da ne uide zasluženi kazni, Pichler Janez pa je žalibog ub-žal z nemškimi vojaki-
Pritožbe našega dijaštva ii vladi.
proti
Sekcija društva »Jugoslavija« v Pragi: Staleška organizacija praškega dijaštva iz območja deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je sklenila na svojem občnem zboru dne 1. julija t. I. sledečo resolucijo, ki jo je poslala deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Resolucij a.
Slovensko visokošolsko dijaštvo je nad načinom, kako je poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani v preteklem šolskem letu za dijaštvo v Pragi skrbelo, prošnje za podpore reševalo in kako je priznane podpore posameznikom v Prago dostavljalo skrajno ogorčeno. Pokrajinska vlada v Ljubljani je po prevratu v preteklem letu z veliko gesto obljubljala dijakom izdatne podpore in besedičila, kako misli ugladiti telesno in duševno vsled dolgotrajne vojne otrpli mladini pot v bodočnost Ali ostalo je samo pri obljubah!
a) Priznane podpore — letnih 600 do 1000 kron — so za Studi) v Pragi
naravnost smešne, radi razlike v va- 1 luti pa ti zneski imena »dižavna podpora za študij v inozemstvu« sploh ne zaslužijo; to je kvečjemu miloščina vržena beraču pod noge. Izgovor poverjenika za uk in bogočastje, da ni imelo več sredstev na razpolago je samo dokaz malomarnosti in nesposobnosti. Zakaj so si pa druge pokrajinske vlade znale preskrbeti večja sredstva?
Naša tozadevna pritožba na ministrstvo za prosveio v Beogradu je po informacijah našega praškega veleposlaništva imela uspeli, da je bilo za tekoče šolsko leto dovoljeno pokrajinski vladi v Ljubljani v naše svrne ponovnih 100.000 kron kredita. Toda nam se, podpere niso zvišale. Vprašamo pokrajinsko vlado v Ljubljani: »Komu ste delili »miloščino« iz teh od nas pri-borjenih sredstev?«
b) Reševanje prošenj za podpore je bilo naravnost škandalozno. Če par dijakov, ki so bili šele pozneje demobilizirani ali so se šele pozneje odločili za študij, ni moglo v pravem Času vložiti prošenj, ni bilo poverjeništvo za uk in bogočastje s tem še upravičeno zavlačevati rešitev ptošeni do konca šolskega leta. Še v slavnem bivšem avstrijskem vojnem ministrstvu, središču birokratske korupcije, se je rešilo prošnje v dveh mesecih, omenjeno poverjeništvo pa je rabilo za rešitev nekaterih prošenj 6 mesecev.
Slučaji protekcije — primeri na razpolago — niso ostali dijaštvu skriti, zato se naj vlada ne čudi našemu ogorčenju.
c) Za prvi obrok smo morali o Veliki noči urgirati. Za drugi obrok smo začeli prositi začetkom maja meseca. £tiri brzojavke so šle potom veleposlaništva na vlado, ena izmed njih na g. ministra dr. Korošca, ki je gotovo našo prošnjo na pristojnem mestu podpiral, toda vse zastonj! Prošnja veleposlaništva, da vlada da istemu pooblastilo izplačevati že priznane podpore, da se dijakom omogoči vsaj polaganje izpitov, je ostala tudi bob v steno, piti odgovora ni dobilo veleposlaništvo! Danes, po koncu šolskega leta, ko je dijaštvo deloma že šlo na počitnice, so začele kanliati podpore potom bank po kurzu 58 čeških kron za 100 Jugoslovanskih.
d) Nič boljše ni bilo z begunskimi podoorami! Po trimesečnem barantanju z vlado potom poslaništva so dobili dijaki - begunci končno 100 K podpore. S tem je diiak - begunec po predsodku poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani za celo leto odpravljen.
Dijaštvo je prišlo na podlagi navedenih deistev do zaključka in prepričanja, da sploh nima več smisla obračati se v gmotnih ali katerikolih zadevah na pokrajinsko vlado v Ljubljani ter smatra letošnje brezvestno uradovanje in trpinčenje dijaštva za zločin nad učečo se mladino. Ker nas ie krutost Časa izurila v vsakem orožju, smo sklenili seči v bodoče po samopomoči.
Kot nrvi znak protesta napram vladi, je dijaštvo sklenilo, da ne predloži snričeval o prestanih izpitih po-verjeništvu za uk in bogočastje v pregled ter da informira potom časopisja celo jugoslovansko javnost, kako pokrajinska vlada v Ljubljani izvršuje svoio dolžnost napram akademski omladini.
Janže Novak, t. Č. predsednik sekcije; Stanko Hladnik, t. Č. tajnik sekciie; Fran M a rini č, t. č. predsednik »Jugoslavije«; Vladimir R i-baF. t. č. tajnik »Jugoslavije«.
Dopisi.
Srbski maturanti v Kranju. Točno ob 4. uri popoldne se je približal okusno okrašenemu kolodvoru z zelenjem ovenčani vlak, prihajajoč z Bleda, ob najlepšem vremenu. Ves Kranj z raznimi narodnimi društvi in bližnja okolica je bila na kolodvoru. Zaorili so burni živio- in slava-klici Srbom. Mestna godba in pevski zbor Čitalnice sta še povzdignila in pomnožila medsebojna čustva ljubezni in bratstva. Kot prvi je pozdravil došle goste gimnazijski ravnatelj Ignacij Fajdiga v vznesenih besedah, spominjajoč se našega junaškega kralja Petra I. Profesor Kangrga mu genljivo odgovori in se mu zahvaljuje za niiSLČen pozdrav. V imenu narodnega ženstva pozdravi gospa ravnateljeva Palmira Fajdiga; v imenu mnogohrojnega dijaštva pozdravi srbsko mladino osmošolec Ivo Mihelič v toplih besedah polnih čuv-I stev, dijak Jovanovič mu enako toplo odgovori. Nato se občinstvo razporedi in v četverostopih odkoraka v mesto, kjer se iz oken vsuje obilo cvetja na j došle goste. Iz vsake hiše jih pozdravljajo zastave, trgovine so zaprte, srčno razpoloženje vsepovsodi. Pred glavno cerkvijo pozdravi goste gospod dekan Anton Koblar ter jih povabi, da si ogledajo zgodovinske zanimivosti cerkve. Pred mestno hišo je zbran občinski svet z Županom in okr. glavarjem na čelu. Oba pozdravita v ! prisrčnih besedah došle goste, profe-I sor Kangrga enako ljubeznivo odgovarja. Skozi mesto korakajo Srbi kot triumfalna četa; vsaj je ni hiše, nf nikogar, ki bi jih ne pozdravljal z veseljem. Skozi lepo Zvezdo gre sprevod na pokopališče, kjer pevci s svojim ubranim petjem v spomin Prešerna ln I Jenka očara}o goste, profesor dr. Pregelj pa v slovenskem in srbskem govoru naglasa kulturni pomen obeh pes-' nikov za nas Jugoslovane.  S pokopa-
lišča gre sprevod na železni most Čez Kokro, kjer se divijo Srbi krasoti romantične struge in nato čez Frančiško-vo k pripravljeni južini na sokolskem dvorišču pod košatimi kostanji. Nad vse diven pogled čez 30 belo pogrnjen nih miz, okrašenih z bršljanom in cvetjem, obloženih z okusno mrzlo telečjo pečenko, srno in gnat j o, mnogovrstnim pecivom, pivom in malinovcem, je vse goste prijetno iznenadil. Mestne gospe in gospodične s svojo ljubko postrežbo ter s svojo lepo prireditvijo so vse goste izvanredno omamile. Od trenutka do trenutka se je veselo razpoloženje stopnjevalo med domoljubnim petjem in godbo, pri čemur je tudi srbska mladina vrlo pomagala. Žalibog je prekmalu nastopil čas ločitve, ko je abitu-rijent Danimir Čebulj iz pripravnega hodnika Sokolove dvorane govoril y začasno slovo — Srbom ter jim svečano obljubil, da jim kmalu vrnejo naši dijaki nad vse ljubi obisk, z namenom, poglobiti vsestransko prijateljske vezi medsebojne ljubezni in pobratimstva. Obisk »Kluba Beogradskih maturanata« ostane mestu Kranju nepozaben. Vrlim damam, gospodičnam, čitnlni-Škemu pevskemu zboru, mestni godbi in vsem govornikom, vsemu občinstvu pa gre skromna hvala, da se je ves razpored izvršil sijajno, kar je rada, v tem oziru jako razvajena Ljubljana, priznala.
Iz Rogaške Slatine. V biseru jugoslovanskih kopališč in zdravilišč vrvi sedaj nad vse pričakovanje živahno m bujno življenje. Prsa se ti širijo veselja in ponosa, ko zagledaš ta od gričev in gor obrobljeni rajski kotiček, svetel in jasen v solnčnem blesku v sočnatem zelenju in pestrobarvnih gredicah, polnih cvetlic, ta kos naše grude, za katero smo se dolgo, dolgo vrsto fet pulUi s krutim, premočnim Germanom. Skoro že izgubljen cvet slovenske zemlje je zopet v naši posesti. — 2ivljenje tukaj je prav udobno; lepa stanovanja, dobra in prav izdatna hrana po zelo zmernih cenah, koncerti, sprehajališča snažna, voda in vsi drusri zdraviliški pripomočki v polnem teku, krasen Srajev kruh, pomnožen z Bizjakom. Vidi se, da se trudi uprava, katero še deloma prejšnji nemški uslužbenci uvajajo, na vse strani vzdržati zdravilišče na višku modernih zahtev. Zob železnega časa in frivolne soldateske je seveda marsikaj okrhal, kar se v trenutku ne da popravki. — Toda kakor nikjer, tako tudi tukaj ne more biti naše veselje popolno. Izmed mnogih gostov, ki prihajajo dan za dnem trumoma, je pretežni del hrvatskih zidov, nekaj prav pristnih, kakor da bi bili pravkar prišli iz Rdečega morja. Dočim ti ljudje doma prav pridno govore hrvatski, kadar strižejo in gulijo hrvatske ovčice, so se tu otresli zasovražene hrvaščine in so prav v svojem švabskem elementu. S palci v jopiču klati deleloustni Abeles in pripoveduje dolgočasnemu Jajtelu o »ge-šeftu«, Pinkeles in Kohn, Deutsch in Schwarz se prepirajo prav gfasno pri kartah, mami Sara razklada svojim mnogoštevilnim družicam o toaletah sinček Mozes moti v dvorani koncert, tako da mora nad vse izboren kapelnik prekiniti godbo. Zagrebški šmok in nie-gov švabski žargon sta torej občutno močno zastopana. Ne pišem teh besed, da bi jih dražili, ali sedaj po tolikih stoletjih je prišla vendar enkrat za nas urica, v kateri odločuje naš jezik in naša volja, v kateri se moramo osvoboditi tujščine od ljudi, o katerih vemo, da obvladujejo jugoslovanski jezik. Nič-manj Žalostno in sramotno je švabare-nje nekaterih naših bratov iz Hrvatske. Med seboj govore hrvatski, ko pa slutijo tujca blizu sebe, takoj jo vdarijo na blaženo švabščino. Ravno tako v gostilnah, uradih, kavarnah. Na tak način ne bomo nikdar iztrebili nemškuta-renja, ki ga je žalibog še precej med domačim ljudstvom v Rogaški Slatini. Bodimo dosledni in zavedajmo se, da smo v jugoslovanski, ne več nemški Slatini, kjer nas bi moralo biti sram, če nemškutarimo in pljujemo v lastno skledo.
Zahvala.
Odbor za sprejem »Kluba Beogradskih maturanata* se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da smo izletnikom pokazali, kako prisrčna bratska čustva vežejo nas Slovence s Srbi.
Hvala posebej pokroviteljicama gospej Mari dr. Brejčevi in gospef Franji dr. Tavčarjevi in narodnemu ženstva za njihovo požrtvovalno delo; vsem zavodom in zasebnikom za prenočišča; odborom v št. Vidu (Zavodi), na Vrhniki, Bledu (posebno Tourist office) in Kranja za sprejem in pogostitev, prirejeno nad vse pričakovanje; vladi, mestni občini in denarnim zavodom za izredne podpore; tovarnarju g. Karlu Pollaka za pogostitev; železniški upravi v Ljubljani (postajenačel-niku g. Ludviku) za vso izkazano uslažnost; pozdravnim odborom na različnih postajah, osobito v Novem mesta, na Jesenicah, v Podnartu t dr.
Omenjene činitelje, dd, ves s/o-venski narod danes preštnja prijetna zavest, da smo se bratski mladini srb~ skt ob tem prvem poseta izza ujedinjenja vsa} nekolika oddolžiti.
ODBOR.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD*, One 26 julija 191».
174 Štev.
Sokolstvo.
/A
Ljubljanski Sokol pr ire-I di dne 31. avgusta t- 1- prvič 1 po  vojni   javno telovadbo-Bratska društva iz Ljubljane
Jyyg«tfe in okolice se naprošajo, da \fqf jBL s® ozirajo na ta dan- Natand-[V nejši spored se pravočasno fSftUF objavi- Odbor«
Sokol U? priredi v nedeljo, 3. avgusta v. >Hribarjevem gaju« v Koleziji svojo javno telovadbo- Ta nastop naj pokaže neumorno delo, ki ga je vršilo društvo v kratkem času od prevrata do danes kljub najneugodnejšim razmeram, ki so ga prisilile, da ni mogel svojih moči in dela razviti, kakor bi bil rad- Natančni spored prireditve na lepakih« Vsi prijatelji Sokola II« in sokolstva sploh, pohitite v največjem številu na ta javni nastop. Zdravo!
Sokol I« priredi jutri v nedeljo popoldne pošizlet s svojim deškim šolskim naraščajem v Vevče- Dečki, vabimo vas, da se izleta udeležite polno-šievilno- Povabite s seboj svoje ljube starše, bratce in sestre! Vsi so nam dobro došli- Zbiramo se ob pol dveh popoldne pred društveno sobo trg Tabor 2. Pohod se vrši ob progi južne železnice do vojaškega vežbalisea- Tamkaj odmor, igre, tekma- Nadaljuje se pohod skozi vas D- M- v Polju v Vevče. Pri starosti bratu Kuharju mala juži-na- Nato ogled papirnice v Vevčah, javni nastop s prostimi vajami, nagovor, petje- Ob Šesti uri vrnitev proti domu: razhod ob hiši brata Šarabona. Deckl pripnite trobojne znake, bobni, trobente, orgeljce z nami! Keditelji nosijo kokarde- Člani, članice dobrodošli! Zdravo! Odbor-
Slovenski Sokolski Zvezi je podaril g. Šlachta, gostilničar v Narodnem ''domu 110 K kot skupiček za razglednice pri koncertu. Ljubljanskemu Sokoli pa 1-10 K. Iskrena hvala in Nazdar!
Mobilizacija Sokolstva na Češkem«
O prvi mobilizaciji češkega Sokolstva smo že poročali. Bilo je to v dneh, ko je po prvih tednih osvoboditve Slovaške prišel zastopnik češke vlade v Bratislavo. Tedaj so nameravali povzročiti madžarski in židovski elementi v Bratislavi protirevolucijo, ker so čutili, da v mladi državi še ni toliko vojaške moči, da bi mogla vzdržati red. Ker je vsled pomakanjkanja vojaštva grozila velika nevarnost, je župan mesta Bratislave brzojavno naprosil Sokolstvo za pomoč. Ob 9. uri zvečer je prišel brzojav v Prago, drugi dan ob 6. uri je pa že odšlo 3000 oboroženih Sokolov z vlakom v Bratislava kjer so vzdržali red. To mobilizacijo je predsedstvo Sokolske zveze brzojavno odredilo in v tako kratkem času se je odzvalo ogromno Število.
Druga mobilizacija je sledila 3. junija t. L Vsled izdajstva italijanskih častnikov so vdrle madžarske boljševi-ške tolpe na osvobojeno Slovaško ter •so grozile, da uničijo mlado republiko. Skoraj ob ravno istem času se je tedaj oglasil telefon v prostorih Češke Obce -Sokolske, kler je bilo zbrano majhno število sokolskih delavcev. Klicala je zopet Bratislava. K telefonu je stopil slučajno načelnik Zveze dr. Jindra Va-niček. Iz Bratislave prosijo pomoči v tej težki situaciji. Drugi dan zjutraj so prinesli že vsi časopisi kratke pozive na Sokole-vojake, da se naj takoj javijo y tajništvu, da odidejo na pomoč ogroženi Slovaški. Učinek tega kratkega poziva se ne da popisati. Od vseh stra-;ni so hiteli Sokoli-vojaki skupaj ter se javljali kot prostovoljci za brambo domovine. Bilo jih je toliko, da so postali veliki tajniški prostori Češkć Obce Sokolske premajhni.
Dne 5. junija so pa sklenili zastopniki Sokolstva odrediti splošno mobilizacijo vsega češkega Sokolstva od 20 do 50 leta. Vsaki član sokolskega društva je bil komisijonelno pregledao in po klasifikaciji dodeljen svojemu oddelku. Brez izjeme vse Sokolstvo se je odzvalo temu pozivu. V četah so prihajali k komisijam, z navdušenjem so odhajali k svojim oddelkom. In ni bilo malodušja in ne strahopetnosti, pri slehernem se je videlo, da se zaveda svoje dolžnosti. Prihajali so invalidi in bol-.njki. Vsi so hoteli na fronto, Vsak je trdil komisiji »ta bolezen je bila le za staro Avstrijo.«
V kratkem času — v par dneh — je poslalo češko Sokolstvo proti boljševikom 11.000 Sokolov - vojakov, ki so zadržali naval madžarske vojske in dosegli lepe uspehe. V ozadju je ostalo pripravljeno še 30.000 popolnoma izmožnih in 23.000 bratov za službo v oeadju (B). Da se vsi ti izurijo v rabi orodja, odredilo je predsedstvo COS kratke orožne vaje za vsako župo.
Vsak član Sokola, ki se ni odzval pozivu za pregled, mora to tekom 14 cnij opravičiti, ako tega ne stori, bode izključen iz vseh sokolskih društev.
Tako je češko Sokolstvo pokazalo zopet vso svojo moč, pokazalo je zlasti, da je pripravljeno za svojo svobodo !in za svojo domovino vse žrtvovati — 'tudi življenje. Velikanska moč, ki tiči !v Sokolstvu, se je pokazala pri tej mobilizaciji — ves češki narod pa obožuje in stari sYoie junaka
Vsesokolski zlet v Pragi leta 1920.
Prihodnje leto se vrši vsesokolski zlet zopet v Prago. Bo to prva velikanska manifestacija sokolstva v prosti državi. — Priprave so že v polnem tim. Bratje, pripravljajmo se tudi mi, da bo naša udeležba na tem zletu častna in dostojna.
Dnevne vesti.
Kraljeva zahvala. Na Čestitke prigodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Petra /„ je prejel predsednik deželne vlade za Slovenijo sledečo zahvalno brzojavko: *Ja sam sa radošča primio pozdrav vlade i naroda iz mile Slovenije, kojoj od srca želim najlepši napredak u zajedničkoj otaČ-bini. — Petar.*
Proslava rojstnega dne našega kralja. Prejeli smo obširne dopise o proslavah rojstnega dne našega kralja iz Višnje gore, kjer se je za invalide nabralo 800 K- — Tudi v Zagorju ob Savi se je slavje vršilo ob navdušenju vsega ljudstva- Samo o slavju v cerkvi moramo nekoliko pripomniti- Vse občinstvo je koncem bogoslužja pričakovalo >Bože pravdec ali vsaj »Lepa naša doraovina<- Pa nič, Ko po dolgem preludiranju orgije utihnejo, je pričela šolska deca sama peti >Bože pravde«-Kakor hitro je pa to zaslišal g- župnik RotL ki je takrat orglal, je skočil k orgijam, začel iznova preludirati tako, da je morala šolska mladina utihniti. — Iz begunskega taborišča Strnišča, kjer se je nabralo 3f?5S K 9 v, smo prejeli daljše poročilo- — Posebno impozantna pa je bila slavnost v Ptuju, kjer se je nabralo za invalide 3500 K. — K sklepu še nekaj besed- V stari Avstriji je bilo ukazano, da se po mašah poje cesarska himna- Pri nas bi bilo čustveno že samo ob sebi umevno, da se zapoje po božji službi >Bože pravde«r. Žal se to ni povsod zgodilo, niti ne v večjih krajih- Ce je bilo kje že nemogoče zapeti kraljevsko himno, naj bi se vsaj koncem maše igrala na orgijah- Kje je tu krivda?
Kaj je z izplačilom dravinjskih do-klad? Pišejo nam: Pred par dnevi je doMla deželna vlada za Slovenijo naredbo, podpisano od min- podpredsednika v imenu min- sveta, naj se izplačajo draginjske doki ade. Računski oddelki so pričeli z nakazovanjem in uradništvo. ko je za to izvedelo, se je oddahnilo, saj mu je z novimi dokla-dami, posebno pa nižjemu marsikaj pomagano- Toda stvar ni šla naprej- Baje mora priti še nova naredba- Čemu, zakaj. Ali uradništvo že ne čaka dovolj dolgo na te naklade. A zraven strada, gospodje, to uvažujte!
Uradniške plače. Vlada je v svoji zadnji seri pretresala od ministrstva za konstituanto in za izjednačenje zakonov prejeti načrt za uredbo uradniških plač in nekaterih službenih določil. Načrt se more smatrati v splošnem vsprejemljiv. Obširen referat poverjeništva za pravosodje, ki opozarja na nekatere hibe, ki jih je mogoče izravnati, se pošlje označenemu ministrstvu v pregled in za podlago koncernu izdelku tozadevnega zakona.
VseučiTiški iond. Vlada je sklenila dati večjemu delu vseučiliškega zaklada obliko ustanove, ki naj bi služila za štipendije docentom, štjpendiie akademikov ter za razne institute in materijalne potrebščine vseučilišča v Ljubljani. Poverjeništvu za uk in bogočastje ie bilo naročeno, da osnuje statut za to ustanovo.
Medicinska fakulteta v Ljubljani. Za anatomični institut, oziroma preureditev prosekture v anatomični institut in zgradbo stanovalne barake za dva strežaja v deželni bolnici je vlada dovolila kredit 131.000 kron, ki se kot predujem vzame iz vseučiliškega zaklada.
Na zagrebškem vseučilišču je bilo preteklo šolsko leto vpisanih 3634 slušateljev, in sicer na juridični fakulteti 1154, na filozofski 457, na medicinski 574, na teološki 51, na geodetskem tečaju 20; farmacevtov je bilo 131.
Tehnično - visokošolski tečai. Vlada je odobrila proračun za II. semester začasnega tehn.-visokošol. tečaja in določil se je način pokritja izkazane potrebščine.
Vsi ruskih častniki naj se čim preje z glas i jo pri komandi mesta. Gre za zelo važno zadevo.
Pravi demokratizem v JDS se je pokazal v tem, da voli vsaka krajevna organizacija svoje zaupnike v okrožno organizacijo in da ti zaupniki volijo člane v izvrševalni odbor stranke sa lastno okrožje« Na vsakih 200 članov se voli 1 odbornik« Ti odborniki volijo na skupni seji izvrševalnega odbora v Ljubljani načelstvo- Tisti sloji, ki se bodo pobrigali, da organizirajo v stranki mnogo pristašev, bodo odločevali o članih načelstva. Vodstvo stranke bode od sedaj naprej v resnici v rokah večine članov, nobeno klikarstvo in fra-karstvo se ne bode trpelo- Vsaka posamezna krajevna organizacija naj se te dni potrudi, da organizira vse nase pristaše in si na ta način z as i gura veliko zastopstvo v okrožni organizaciji in jr. osrednjem odboru-
Kazenska preiskava ie uvedena proti raznim osebam, ki so se udeleževali nasilstev na železnici in v mestu preteklo nedeljo in ponedeljek. Revi-dent državne železnice Vencajz, ki Je v nedeljo v družbi s Kopačem na gorenjskem kolodvoru ustavil vlak in dal odpeti lokomotivo, je suspendiran in se je proti njemu uvedla kazenska preiskava.
V Konjicah so 21. t. m. aretirali tovarnarja z usnjem Sauritscha in njego-vega sina. Vzrok aretacije ni znan, govori pa se, da je bil aretiran radi raznih manipulacij v usnjarni.
Boro vije — republika. Dodatno k poročim pod tem naslovom v našem listu bodi še omenjeno, da rabi občina Borovlje še vedno mogočni, edino zveličavni pečat: Marktgemeinde Fer-lach — in to pri dopisih, pisanih izključno v slovenščini. Enak pečat smo videli pod slovenskim dopisom občine Pod-ljubelj: Ortsgemeinde Unterloibl — pol. Bezirk Kragenfurt. Ali res ni pomoči?
Osebne vesti. Izmenujejo se na državni obrtni šoli v Ljubljani za prcie-forje v IX. čin. razredu: gradbeni ad-iunkt inž. Ivan Mahnič, strojni adjunkt inž. Stane Premelč in gradbeni praktikant inž. Lev. Novak. Nadomestni učitelj na gimnaziji v Celju Ivan Steblovnik se imenuje za pravega učitelja v IX. čin. razredu. Inženir Friderik Weinberger, strojni adjunkt južne železnice, se imenuje asistentom za strojno risanje na začasnem tehniško-visokošolskem tečaju v Ljubljani. Absolvirani pravnik Ivan Koch se sprejme pogodbenim potom pri višjem Šols!:em svetu v državno službo s prejemki konceptnega praktikanta. Deželni računski nadoficijal Josip Pire se prevzame v državno službo in dodeli višjemu šolskemu svetu. Živinorejski instruktor v Medvodah Jakob Hladnik se pomakne v IX. čin. razred državnih uradnikov. Delovodji Kari Ku-naver in Friderik Mallnar na državni obrtni šoli v Lubljani se imenujeta za definitivna učitelja X. čin. razreda.
Desetletnico mature praznujejo abi-turijenti II. državne gimnazije v Ljubljani iz leta 1909. dne 4. avgusta 1919 v Novem mestu. Dohod z dopoldanskim vlakom v Novo mesto, nato maša za umrle jn padle tovariše, kosilo v hotelu Kokljč. Po kosilu sestanek, nato izlet v Šmarjetske toplice. Zvečer sestanek. Drugi dan razhod, oziroma obisk šole na Grmu. Naznanila glede udeležbe in radi znižane vožnje za slučaj, če bi kak tovariš ne prejel vabila, na naslov: Dr. Franc K r ž a n, tajnik pošt. ček. urada v Ljubb'ani.
Slovensko planinsko društvo otvori kočo na Mačakarski planini, severno pod Stolom, v nedeljo 27. t. m. Koča bode oskrbovana s pijačo in jedili. Dohod iz Žirovnice čez Stol ali iz Bistrice v Rožu.
Za spomenik Avgusta Štamcarja, narodnega pevca je dosedaj nabran znesek K 640*03. Ker bi njegovi prijatelji spomenik radi postavili pred jesenjo, prosijo vljudno vse znance pokojnega Štamcarja naj pošljejo doneske do 15. avgusta 1919 na naslov g. Jakoba Lumbarja, Mestna klavnica, Ljubljana.
Nova izdaja kolkov- V kratkem se izdajo glede vseh vrst kolkov, ki so navedene v naredbi poverjeništva za finance z dne 14. januarja 1919, št- 290, Uradni list št- XXXIX- novi kolki, ki se razlikujejo od prvotne izdaje v tem, da nimajo okrog srednjega polja (SHS) napisa >Narodna vlada v Ljubljani«-Kolki prvotne izdaje pa ostanejo do preklica v veljavi-
Povratek siromašne tržaške dece iz Hrvatske, Prispelo je v Ljubljano 14- t- m- ob 23- uri na potu iz Zagreba v Trst 45 siromašnih otrok v spremstvu gdč- učiteljice Pavle Hočevar-j e v e. Dne 15* t- m. 60 ostali v Ljubljani ter odpotovali 16- zjutraj v Trst« Na kolodvoru sta transport prevzela odbornika ga- blagajničarka Marija Wessnerjeva in tajnik prof- Fr-J e r a n. — Lansko poletje so zapustili Trst sestradani in onemogli, letos pa se vračajo zdravi, čvrsti in dobro oblečeni- Neradi so zapustili gostoljubno Hrvatsko, a morali so jo na izrecno željo svojih staršev- To zopet dokazuje, kako važno človekoljubno delo izvršuje društvo SHS žena za siročad. — Iskrena zahvala naj bo izrečena imenom odbora na tem mestu gospodični učiteljici Pavli Hočevarjev!, ki je prav materinsko skrbela za ubogo deco, al predstojništvn v Marijanišču, kjer so otroci prenočevali, bili dobro prehrar njeni in vestno oskrbovani ter gospej Gromovi, ki je decl postregla s sladkimi jedili« — Odbor«
Stavka celjskih odvetniških in notarskih uradnikov končana. Prejeli smo: Zbor celjskih odvetniških in notarskih uradnikov dne 23. t. m. je sklenil, dne 21. Juliia započeto stavko ustaviti. Zbor smatra, da se ie za nižje uradništvo, ki je bilo najslabše plačano in radi katerega se je predvsem stavka započela, dosegel uspeh, ki ga ne kaže odklanjati, višje uradniitvo, za katero se je dosegel manj povoljen uspeh, pa si bo ložje znalo samo pomagati. Vodstvo stavkovnega gibanja se je od prvega početka potrudilo, voditi boj dostojno in Pre-< floiča pristojni strokovni organizaciji
padalino postopanje proti šefom, Id sklepe večine zanemarjajo in se ne stj-dijo zoper svoje uradništvo zaradi tega upravičenega eksistenčnega boja nastopati z represaliJami. Uradništvo sprejme torej samo delno ugotovitev svojih zahtevkov s strani odvetnikov in notarjev z dne 23. t. m. s protestom in trdim sklepom, da boja za zboljšanje svoje eksistence nikakor ne opustif in poziva poverjeništvo za pravosodsrvo, odvetniško in notarske zbornice, da čimprej izvedejo legalnim potom upravičene zahteve uradništva, obsežene v resolucijah z dne 23. aprila t 1. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju z ogorčenjem obsoja nereelna sredstva, katerih so se nekateri Šefi, ki hočejo sicer zavzemati v lavnem življenju odlična mesta, poslužili tekom stavke napram stavkujočemu uradništvu, posebno pa proti slabotnim dekletom, kakor tudi postopanje stavko-kazov, izreka pa zahvalo onim gospodom odvetnikom, ki so, razumevajoč bedni položaj uradništva, pristali na njegove zahteve in s svojim vzgledom ugodno vplivali na sicer nepristopne šefe.
Šentjakobski semenj se vrši jutri na idiličnem vrtu g. Mohorča, za Gradom št. 3, na kar se zavedno napredno občinstvo posebno opozarja.
Zvonovj, ki jih je Avstrija naropala po Jugoslaviji, niso bili preliti v topove, marveč se nahajajo v Feldhofu pri Gradcu. Umestno bi bilo, ako bi se vlada zanimala za to stvar ter doseglo, da se zvonovi vrnejo.
Življenje je rešil neki deklici, dne 23- t- m- zvečer na Bledu obče znani in priljubljeni trgovec gospod Janko Češ-nik iz Ljubljane- Deklica je padla iz čolna v jezero- G. Češnik je to zapazil ter skočil s kopnega popolnoma oblečen v jezero in rešil mlado bitje gotove smrti-
Tatvina živega srebra- Kemična -tovarna v Mostah pri Ljubljani, je hranila večjo množino živega srebra ter ga držala v nekem skladišču pod ključem. Od 20- do 21. t- m-, ko je delo večinoma počivalo, so se pa neznani zlikovci utihotapili v tovarno; ulomili v skladišče ter odnesli živega srebra za približno 35-000 kron- Stvar je bila naznanjena policijskemu ravnateljstvu, ki je takoj odposlala svoje detektive na lice mesta- Slednjim se je posrečilo izslediti tatove- To so mornarji Jože Ju-kopila, Franc Steiner in Vladimir Cicero ter kurjač Anton Zidan- Pri tatovih so našli vse ukradeno blago«
Samomor in požar. Dne 25. julija ob 8. uri zjutraj se je začul iz hleva posestnika Antona Oblaka na Viču strel in kmalu na to je bil hlev v ognju. Na pogorišču so našli sina omenjenega posestnika ustreljenega, samokres poleg njega, iz česar se domneva, da se je Franc Oblak, ki je bil v zadnjem času posebno obupan, ustrelil in da je pri tem zanetil požar. Zgorela je Oblaku streha raz hiše in hleva. Škode je 25.000 kron.
Koncert pri »Lozariu« sv. Jakoba trg jutri v nedeljo, vstopnina prosta. K obilni udeležbi se priporoča Justina Požene!.
Koncert se vrši danes 26. julija v Plzenjski restavraciji, preje Fri edl zraven nunske cerkve, proti prosti vstopnini. Svira ciganski orkester.
Kino Ideal. Danes prvič štiridejan-ska velezabavna veseloigra »Dama hudič in gospica - model.« Vpri-zorila se je povsod z največjim uspehom, saj igra glavno ulogo — izmed svojih najboljših — ljubljenka kino-občinstva, fienny Porten. Vrh tega mikavna enodejanka. Predstave same ob pol 8. in 9. zvečer. Ta spored ostane do ponedeljka 28. julija; za mladino neprimeren. Kino Ideal.
Vremensko poročilo.
Višini nad mori en 106-%
Srednji rračai tlak 731
Cas opazo-Tioja.
25
26
2. pop 9. zv.
7. aj.
Stanje barometra ▼ mm	Temperatura ? C°	Vetrovi	Nebo
7340	176	brezvet	oblačno
734 6	15*0	•	■
7352	18-3		*
Padavina v 24 urah 6.4 mm — Srednja včeraiSna temperatura 15*1°. normalna 19-9°. — Vremenska napoved za jutri: Lepo, mirno in toplo vromc.
Kultura.
Pev. društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes ob 20. uri važna seja moškega zbora, v ponedeljek ob isti uri vaje ženskega zbora. Odbor.
»Balkan«, filatelistični mesečnik. Izšla je 7. številka na 40 straneh, bogato ilustrovana in z zelo zanimivo vsebino. Med drugim ie zelo zanimiv Članek o novih bosanskih znamkah, o srbskih znamkah s Krta itd. Novi naročniki dobe dosedanje številke za 7 K 50 v. Ust prinaša tudi slovenske vesti in se naroča pri upravi »Balkana«, Zagreb 1, poštni predal 85.
Izveetje državne gimnazij« v Novem mestu v šolskem letu 1918/19. vsebuje pozdravni govor ravnatelja Josipa Westra na prvi narodni praznik, dne 14- decembra 1918, slavnostni govor prof. Davorina Majcena n* Vodnikovi
akademiji s dnem 15- marca 1919. In šolska poročila- Novomeška gimnazija se je ustanovila leta 1746« Sprva ao izhajala letna poročila v latinskem jeziku do leta 1855. Po tem letu so bila vsa šolska poročila nemška do letos, ko je Izveetje izšlo prvič v slovenskem jeziku- Na zavodu je delovalo 16 profesorjev in učiteljev pod vodstvom ravnatelja Josipa Westra- Gimnazijo je obiskovalo 189 rednih učencev, 24 hospitantk in dva ekst6rnista, torej v celem 215 dijakov in dijakinj- Odličnjakov je bilo 11 dijakov in 5 dijakinj. Podporno društvo za učenje v Novem mestu je imelo 11-798 K 50 v premoženja-
Dr. Ivan 2olxer »Le Skrvenes«. Pariš 1919. Pod tem naslovom je izdal naš delegat na mirovni konferenci dr. Ivan Žolger v francoskem ieziku brošurico, v kateri v kratkih, a markantnih obrisih slika v prvem poglavju zgodovino slovenskega naroda od prvega početka do leta 1278, ko so Slovenci prišli pod habsburški jarem. V drugem odstavku govori pisatelj o nemškem načrtu, da zgrade nemški most do Adrije, proti kateremu načrtu so se Slovenci upirali z vsemi razpoložljivimi silami. V tretjem oddelku dokazuje, da so se Slovenci od reformacije pa do današnjega dne trudili, da se ujedini ves jugoslovanski narod od Koroške do Carigrada, V zadnjem poglavju povdarja pisec da je bil cilj tisočletnega političnega dela Slovencev, da ohranijo čist svoj narodni značaj v borbi proti Madžarom. Nemcem in Italijanom in da se politično združijo z vsemi ostalimi JuzoslovanL
Gorje vam, bol j so vtki! Ruski pisatelj V. L. Burcev je napisal v francoskem jeziku odprto pisjno boljševikom, katero nam nudi Umetniška propaganda v Ljubljani v slove_nsJcem prevodu. Stari ruski revoludjonar In socijalist Burcev očita boljševikom njih grehe na ljudstvu samem, njih cinizem, ld se more primerjati samo s cinizmom Viljema II„ njih zločine, niih propalost. okrutnost, nasilje, nepravičnost in njih lažnjivost tfiT Jun prorokuje skorajšnji pofirin.
»Jugoslavenska Njiva« br. 28« upravo je izašla sa ovim sadržajem: Dr- Dragutin Prohaska: Husiti i bogo-mili« — Dr- Mihajlo Marčetlć: Opce pučko obrazovanje u Školskoj organizaciji- — Ant- Dobronlć: Problem zagrebačke opere- — Smotra: Narodno gospodarstvo: KongTes Glavnog Zadružnog Saveza u kraljestvu SHS- (E. M-) — Poljoprivredne prilike Hrvatske 1 Slavonije s osobitim obzirom na agrarnu reformu- (J- D-) — >Književ-nost i umjetnost; »Kaionu« — Krleži (Josip Bach- — Izložba radova učenika gradjanske Škole (Joea 8avi6-« — »Jugoslavenska Njiva« izlazi svake subote i stoji na godinu 60 K, pojedini broj 1 K 50 v, a naručuje se kod uprave Marovska ul. 24. telefon 19-55«
Dr. Wlnđ!scf!ert
in
m
L
Potreba stanovske organizacije je dandanes jasna. Smotreno in uspešno zastopati interese more le dobra in Čvrsta stanovska organizacija. Zistematič-no izvedena stanovska organizacija je tudi raz stališče zakonodaje in uprave dragocene vrednosti, osobito glede trgovskega in obrtnega stanu. Cim točneje posluje, tem boljšo in tem stvamej-šo informacijo more dajati upravnim in zakonodajnim mestom. Točna in stvarno pravilna informacija pa je v današnjem gospodarskem metežu in veliki raznolikosti naših teritorijev vodilnim mestom neodbirno potrebna, ako naj v gospodarskih vprašanjih prenehajo razne maksrečne odrebe. Slovensko tr-govstvo in obrtništvo ima Že svojo organizacijo iz časov pred vojsko, po vojski se opaža zlasti med industrialci in obrtniki živahnejše organizatorično gibanje: snujejo se nove organizacije in izpopolnjujejo že obstoječe.
Stanovska organizacija obrtništva in trgovstva je zgrajena pri nas na dvojnem temelju. Imamo prostovoljne organizacije navadno v obliki društev po društvenem zakonu, ter prisilne (obli-gatorične), temeljem obrtnega zakona, zadruge in gremije. Prostovoljne društvene organizacije so med slovenskimi obrtniki in trgovci že dolgo na delu. Nastale so iz žive potrebe, rodila jih je želja, da ščitijo interese teh produktivnih stanov ter da pospešujejo razvoj nacionalne trgovine in obrtnije. Za nacionalnopolrtlčna prizadevanja v obrtnih in trgovskih zadrugah ni bilo mesta, ker so bile pod vradntm nadzorstvom ter so družile obvezne stanovske pripadnike ne glede na narodnost Med trgovskimi organizacijami te vrste imamo: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« s podružnico v Kranju, čigar delokrog obširja vse slovenske dežele, »Slovensko trgovsko društvo v Celju«, »Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu«. Od obrtniške društvene (prostovoljne) organizacije je omeniti zlasti naslednja društva: »Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani«, »Slovensko obrtniško društvo v LjubUani« (za vso Slovenijo), »Slovensko obrtno društvo v Celju«. V Gorici je bila skuna organizacija trgov-
2321
82
174. štev.
»cttA^vriNfcki NAKUU" dne26 julij* 1919.
Str,a 5.
cev in obrtnikov v »Društvu trgovcev in obrtnikov«, prav tako ie v Mariboru, kjer obstoji »Slovensko trgovsko in obrtno društvo«. Nacionalno-politično važno je, da se Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ni nikdar v svojem delovanju omejevalo na Kranjsko.
Obvezna stanovska organizacija trgovska in obrtniška je izvedena v zadrugah in gremijih. Organizacija obrtniška je v tej stroki številnejša in popolnejša nego trgovska. Poleg znatnega števila zadrug na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem obstoja za kranjske in štajerske zadruge tudi organizacija višje vrste »Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« ter »Zveza iužnoštajerskih obrtnih zadrug« s sedežem v Laškem Trgu. Številne gostilničarske zadruge na Kranjskem imajo lastno deželno zvezo. Število trgovskih zadrug in gremijev na slovenskih tleh ni ravno veliko, v zadnjem času se tovrstna organizacija izpopolnjuje. Slovenski industrialci v celoti pod starim režimom niso imel; svoje organizacije. Zadruga itak po svojem bistvu niso za nje. Nekateri so bili v splošno avstrijski organizaciji »Bund der Industriellen«. Le za mlinarje je obstojala društvena organizacija »Zveza kranjskih mlinov v Ljubljani« ter za tesarsko stroko »Slovensko tesarsko društvo v Ljubljani«. V Jugoslaviji se je rakoj pokazala potreba tudi lastne indu-strjalne organizacije. Osnovala se je »Zveza industrije e v na slovenskem ozemlju« s sedežem v LjubUani, ki je takoj začela živahno delovati.
Slovensko trgovstvo in obrtništvo ima sedaj dva strokovna stanovska lista »Narodnogospodarski Vestnik« fpred »Slovenski Trgovski Vestnik«) je glasilo trgovskega društva »Merkur«, »Zveze industrijcev«, trgovskega društva v Celju ter trgovskega in obrtnega društva v Mariboru. »Obrtni Vestnik« je glasilo »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Zveze južno-štajerskih obrtnih zadrug« in slovenskih obrtnih društev.
Pregled o stanju slovenske indu-strialne, trgovske in obrtniške organizacije nam kaže, da je organizacija že dosegla znatno stopnjo razvoja. Ob napredujoči stanovski zavednosti, ob šire-či se probuji je gotovo, da bo šlo orga-nizačno delo v novih razmerah čvrsto dalje. Slovenske organizacije, po svojih treh strokah v enote združene, bodo morale iskati zveze z uspešno delujočimi organizacijami svojih srpskih in hrvatskih tovarišev. Znamenit bo dan, ko se bodo mogli zbrati prvič na skupno posvetovanje zastopniki organizirane srpske, hrvatski in slovenske industrije, trgovine in obrti. Veličastni jugoslovanski kongres bo to! Pripravljajmo mu pot in izpopolnjujmo se!
O carinski politiki je podal p o si« dr- Fran Novak v Narodnem predstavništvu interpelacijo, v kateri je ostro kritiziral uvedbo avtonomne srbske carinske tarife za naše pokrajine. Fin-minister dr- Ninčič je na to interpelacijo takoj odgovoril- Z ozirom na ta odgovor nam piše posl- dr. Novak : K odgovoru finančnega ministra pripomniti je, da je navedba carinske postavke glede sladkorja, kakor so nekateri listi to iznesli,resnično pomotna- čeprav sladkorja navzlic temu primanjkuje- Z zadoščenjem se mora vzeti na znanje izjava finančnega ministra, da je že ukinil carino na one predmete, ki so neobhodno potrebni za industrijska podvzetia, dalje izjavo, da je tudi sicer odredil proučeni© ostalih pritožb glede carine in revizijo carinskega tarifa. Da zamoremo v narodnem predstavništvu take pritožbe uspešno zastopati, treba nam je točnih podatkov v vsakem pogledu- Zategadelj naj posamezniki kakor korporacije priobčijo točno podatke glede množine in vrednosti blaga ter visokosti žara čun j ene in faktično plačane carine. Ni izključeno, da carinski organi pomotoma napačno zaračunavajo carino- Tudi v tem pogledu je treba jasnosti- Ne dvomim da se vspri-čo dobre volje vseh faktorjev doseže potrebna remedura-
Vloge na Centralno upravo za trgovački promet sa inos trans tvom v Beogradu. Še zmiraj se ponavljajo slučaji, da se vlagajo prošnje za izvoz direktno v Beograd, četudi je prosilec iz območja podružnice Centralne uprave v Ljubljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Beograd od Centralne uprave ne bodo reševale, temveč pošiljajo prej podružnici v Izjavo. Vsakemu interesentu je tedaj v lastno korist, da se obrača v vseh zadevah na podružnico v Ljubljani. Vse Prošnje na ta urad morajo biti kole-kovane.
Pozor trgovci! Nekatere jugoslovanske trgovske tvrdke pošiljajo svoje blago v Nemško Avstrijo na naslov Adolf Blum & Popper, filijalka Lipni-ca- Tu se tehtajo transporti na ta način, da se vagoni potegnejo z lokomotivo kratkomalo čez tehtnico, sklopljeni s celim transportom skupaj, ne da bi se pri tehtanju odpeli- Pri tem ee večino-
ma udejstvi velik manko- Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na to svoje člane in sploh trgovce v Sloveniji.
Prost uvoz soli. Od sedaj dalje Je prost uvoz soli iz inozemstva. Cene za prodajo podo določile politične oblasti v zvezi s pokrajinskimi odseki. — LDU.
Bencin za poljedelce. Te dni pride na Reko 500 vagonov bencina, ki ga je naroČilo ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Bencin se porabi pri žetvi. LDU.
Skopeljska trgovska banka je prenehala s svojim poslovanjem in sodišče je pozvalo upnike, naj se javijo v roku šestih tednov. — LDU.
Krnz avstrijske krone- Kurz krone z dne 14- t m. javljajo iz Ženneve po 14 contimom proti 16*5 centimov v prejšnjih dneh-
Čehoslovaški izvoz- >Secolo< poroča iz Pariza: Tittoni je imel 23- t. m-dolgo konferenco z dr- Benešem* Oba državnika sta se menila o bodočih trgovskih odnošajih Italije in Čehoslo-vaške- Gro za to, da Italija dovoli čehoslovaški republiki, enako kakor ivici pravice na italijanskih železnicah in pristaniščih- Benetke in Trst sta naravni pristanišči za čehoslovaški izvoz- — LDU-
Nemški papirnati denar. Nemška vlada je odredila, da se ves papirnati denar vzame iz prometa v svrho žigosanja- Namen te odredbe je, omogočiti učinkovito nadzorstvo za provedbo nameravane oddaje premoženja- Po poteku določenega roka se proglase vsi nožigosani bankovci za neveljavne. Izročitev in zopetno izplačilo bankovcev hočejo urediti tako, da bo mogoče, dognati množino denarja v gotovini, ki se nahaja v posesti vsakega posameznika- — LDU-
Novi bankovci, ki se izdelujejo v Zagrebu in Pragi, bodo gotovi tekom meseca avgusta, tako da bo mogoče meseca sertembra vzeti iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovce iz tiskarn in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone. LDU.
Dobava blaga iz Nemške Avstrije.
V okviru pogodbe 33 'SHS z Nemško Avstrijo se zamore dobiti dinamit, di-namnn. veterdinamon., gumijeve potrebščine za stroje, avtomobile, potrebščine za kopalne sobe in klosete. Kdor hoče katero tega blaga naročiti, mora prositi s kolekovano prošnjo do najpozneje 5. avgusta 1919 pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani.
Dobava že plačanega blaga iz Nemške Avstrije, čigar izvoza Nemška Av-stria ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu in dunajskim \Varenver-kehrsbureaujem se je sklenila pogodba, glasom katere bo dovolila Nemška Avstrija izvoz vsega tistega blaga, ki ie bilo plačano pred 22. marcem 1919. Če pa je blago plačano Ie deloma, se bo dovolil izvoz le deloma, to je plačanega blaga. — Poživljajo se tedaj vsi interesenti, da vlože do najpozneje 5. avgusta t I. tozadevne, pravilno kolekovane prošnje, opremljene z vsemi dokazili, na podružnico Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, t j. vrsta in množina blaga, natančni naslov prodajalca, vrednost, koliko je plačanega in kedaj.
Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične zopet redni poduk z novembrom t- 1- šola obstoja iz celoletne sadjarske in vinarske šole in iz dveh poljedelskih zimskih tečajev-Prošnje za sprejem, katrim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev ozir* varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti do 1- oktobra pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnje so koleka proste- Natančneje podatke se na zahtevo vsakemu dopošlje-
Carinski tarifi. V finančnem mini- ; etrstvn izdelava strokovna komisija : carinsko tarifo, ki naj bi veljala za vse I kraljestvo* Tarifa bo izdelana na podlagi dosedanjih tarif Srbije in bivše monarhije- Ta komisija zbira in urem podatke za carinski zakon za kraljestvo SHS- Na ta način se bodo regulirale carinske razmere in dajatve v kraljestvu in upati je, da bodo prenehale zmešnjave v trgovskem prometu*
(LDU-)
Pisma. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi cenzura za pisma in karte, ki se pošiljajo v mesta in kraje naše države. Cenzurirala se bodo samo pisma in karte, ki so namenjene v neprijateljske države- Cenzura se odpravi dne 15- avgusta- Ministrstvo za pošto je preskrbelo več poštnih nabiralnikov za Beograd in za notranjost Srbije- Ti nabiralniki bodo pritrjeni na vidnih mestih- Poleg navadnih nabiralnikov se bodo uvedli v Beogradu tudi rdeči nabiralniki za ekspresna pisma, ki se bodo pobirala vsake pol ure- (LDU.)
Zadružna Zveza v Celju je imela v nedeljo 20. julija ob desetih dopoldne v mali dvoran! celjskega Narodnega doma svoj redni občni zbor. Udeležba bi I bila še boljša, da niso izredne razmere in strah radi prometnih , težkoč zadržale marsikaterega vnetega zadrugarja j 4oma,   Zborovanje je orvorjl ju vodji *
predsednik Zveze dr. Anton Božič, ki se je v svojem pozdravnem govoru spominjal našega prvega kralja svobodne kraljevine Petra 1. Sledil Je nato pozdrav upravniku Saveza zadrug v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, gosp. Avramoviču iz Beograda, zastopniku poljedelskega ministrstva gosp. inšpektorju M. Stiblerju, g. Popoviću iz Negotina, g. dr. Frangešu, gg. zastopnikom hrvatskih in srbskih zadrug iz Hrvatske in gg. poslancema dr. Kukovcu in prof. Voglarju.
Novo podjetje v Tržiču na Gorenjskem. Po ustanovitvi naše lastne države smo takoj pričetkom opazili neugodno razmerje naših papirnic do drugih tovarn, ki izdelujejo surovine za papirnice* V mislih imamo predvsem celulozne tovarne, od katerih obstoja v Sloveniji samo ona v Medvodah in pa v Rebrcah na Koroškem- Zadnja je jako majhna in vsled svoje oddaljenosti naravnost nemogoča za konkurenco tovarnam izven države. Nujno je torej, da so ustanovi z ozirom na veliko potrebo po papirju v naši državi, kakor tudi z ozirom na veliko zalogo surovin za to industrijo nova celulozna tovarna. To idejo je zagrabilo nekaj podjetnih mož v Tržiču na Gorenjskem, ter so že v teku predpriprave za ustanovitev tovarne za celulozo. Ugodni pogoji za razvoj podjetja, kakor zadostna vodna sila, bogastvo lesa v neveliki oddaljenosti, stavbeni materijal in ugodna železniška zveza so zasigurirani in tudi del o.*rnovne glavnice, ki bo znašala okroglih 4,000-000 K je že do polovice podpisana- Podjetje se bode ustanovilo na podlagi družbe z omejeno zavezo, takoj, pa ko se bode dobilo koncesijo za to družbo, se namerava družbo iz-premeniti v delniško- Predpripravo vodi g. Ferdinand Jelene v Tržiču-
Društvene vesti in prireditve.
Na jutrišnji šentjakobski semenj, ki
ga priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj skupno s šentjakobsko skupino JDS na razglednem Mohorčevem vrtu Za gradom št. 3 (nekdaj Grubarjeva cesta), opozarjamo občinstvo, da se ga udeleži v največjem Številu. Igra polnoštevilna domžalska godba, poleg tega je preskrbljeno za razvedrilo duše in okreD-čitev telesa vsestransko. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 1 K 50 vin., otroci v spremstvu staršev so prosti. Če bi bilo slabo vreme, se veselica preloži.
Zadruga urarjev in optikov v LJubljani ima svoj redni občni zbor jutri, dne 27. julija ob 10. dopoldne v prostorih trgovsko - obrtne zbornice. Radi važnosti in okolščine, da je to prvi občni zbor po petih letih, se prizadeti opozarjajo, da se v Čim največjem številu udeleže zborovanja.
Izletu godbe in pevskega zbora ZJŽ. v Sevnico se pridružijo razna društva in korporacije. Velika vrtna veselica pri £osp. Lampariu obeta obilo zabave. Zato jutri popoldne vsi v Sevnico ! Ako bi bilo zelo slabo vrejne, se veselic?« preloži.
Politično ln gospodarsko društvo za šemrpetrsk? in kolodvorski okraj vabi vse člarie k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek, dne 31. juliia ob pol S. zvečer v gostilni gosp. Bončarja na Sv Petra cesti št. 41.
Zveza trg- nsstavljencev naznanja, da se vrši članpki sestanek v četrtek dne 31. Julija 191H ob pol 20* uri v Ljudskem domu. TI- nadstropje- Z ozirom na to, da se v zadnjem času med kolegi kakor tudi po f\^or*5sih razna-Sajo razne neistinite vesti o delovanju društva ter o glavnem odboru, pričakuje odbor, da se vsi člani >Zveze< sestanka zanesljivo udeleže-
Prosfovolino e-asilno in reševalno društvo v Kr*min proslavi v nedeljo. 3. avgusta svojo 401etnico* Spored: Ob 7-in 8- sprejem gostov, ob 9. sv- mača v >ZvozdK. snrevod pred mestno hišo. pozdrav žunana, ob 11* slavnostna seja, ob pol 12* banket na vrtu ge- Marije Mrv-rr (kuvert 10 K), skupna kosila po raznih gostilnah (kosilo 6 K), priglasi za banket in skupna kosila najkasneje do 23. julija- Ob 15- uri vrtna veselica pred in v Sokolski telovadnici; vstopnina i K za osebo, uniformirani gasilci 2 K-
Gasilno društvo v Gorjah proslavi svo^'o 251etnico v nedeljo 17- avgusta z veliko luidsko veselico v gostilni g-Vinka Jana v Spod. Gorjah- Bratska društva naj se izvolijo pri svojih prireditvah na to ozirati in se prosijo, naj se polnoštevilno naše slavnosti udeleže-Posebna vabila se pošljejo v kratkem-
Športno društvo »Maribor«. Dne 7- t- m. se je vršil ustanovni občni zbor >T- slovenskega športnega društva Maribor« v Mariboru- Zborovanju sta prisostvovala kot protektorja kluba gg-dr. Irgolič in veletrgovec Dragotin Kobi, ki sta s krepkimi besedami po-vdarjala važnost ustanovitve tega kluba za vse slovenstvo v Mariboru-Športni klub Maribor bo imel nalog, dvigniti splošno Sport med Slovenci v Mariboru- Tem potom 6e obračamo na slovensko javnost, da nae tozadevno podmra-
Darujte za
šolsko dražbo l
Bazne stvari.
* Konec zadnjega lovca Rudolfa Habsburškega. Na Brod na Savi je prišel pred več leti zadnji lovec ubitega avstroogrskeea prestolonaslednika Rudolfa M. VVolf, ki je bil priča dogodka v Maverlingu. Predno je odšel z Dunaja, je bil zaprisežen, da ne bo z nikomur govoril o omenjenem dogodku. Na Brodu si je kupil malo posestvo, na katerem je samotaril. Prebival ie v starem železniškem vojzu. Te dnj so ga našli ubitega v vagonu. Baje so ga ubili neki roparji iz Bosne.
* Najstarejši papirnati denar ie kitajski. Nekaj tega denarja ima brjtski muzej v Londonu. Denar je iz časa vladanja dinastije Hinga in je za tri stoletja starejši od evropskega papirnatega denarja, ki je bil leta 1661. v Stockholmu prvikrat izdan, švedska banka je dala to leto prva tiskati vrednostne papirje, katere so vsak čas zamenjali s kovanim novcem.
* Potroiek kruha. Po neki statistiki je pojedel Francoz do leta 1880. največ kruha, na leto 258 kg; na Danskem 256, v Belgiji 240, v Nemčiji 211. v Rusiji 173, v Avstro - Ogrski 155, najmanj v Portugalskem, na leto 107 kg. Od leta 1907. so se razmere izpremenile in tako je prišlo na Francoza 254 kg, na Belgijca 274, na Nemca 230 kg. Zanimiva bi bila statistika o potrošku kruha v vojnih letih.
* Vezuv ln Nlagara. Ko je ameriški ger.eral Jackson potoval po Italiji, je
naletel pod Vezuvom na Laha, ki mu je v svoji vsiljivosti razkazoval okolico Vezuva. Prigodilo se je, da je začel baš takrat Vezuv bljuvati. Navdušeni Lah pred Amerikancem: Kako božanstveno! Kaj takega še niste videl, tako krasna prirodna pojava! Amerikanec: Nisem 5e videl Vezuva in njegovega bljuvanja, aH videl sem Niagaro, ki bi v dveh minutah obračunala z vašim Vezuvom. In Lah je umolknil s svojim hvalisanjem Vezuva.
* Brzi oceanski parniki- Kakor poroča >v7iener Allgemeine Zeitung« iz Washingtona, nameravajo zgraditi oceanske parnike, dolge po 1000 črev-Ijev, s hitrostjo po 30 vozljev, ki bodo Atlantski ocean prevozili v štirih dneh-Ti parniki bodo tako zgrajeni, da bodo v vojni lahko služili kot torpedni lovci, — LDU-
* 150 milijonov škode vsled povod-nji na Moravskem- Zadnja povoden j na Moravskem je provzroeila ogromno škodo, ki se ceni na 150 milijonov kron- Okoli 400 hiš je uničenih- Najbolj so prizadeti kraji: Ogrski Brod, Šumice, Pitin in* Bojkovice.
* Amerika za svoje invalide. Ameriški kongres je odobril predlog, ki določa 14 milijonov dolarjev za invalide.
* Nemška cesarica — nemški cesar- LDU- Berlin. 16- julija. (ČTU) >8Uhr Abendblatt< poroča iz Bazla: Angleški listi poročajo: Nemška cesarica leži vsled iste bolezni, ki jo je imela že sredi lanskega leta- Cesarico Augusto Viktorijo je lansko leto zadela kap- Cesar je samo nervozen, strt in telesno utrujen- Zdravniki smatrajo, da stanje cesarske dvojice ni brez nevarnosti.
PourafeK Sr&ou M Francije.
Danes ob 8. zjutraj je prišlo s posebnim vlakom v Ljubljano okoli 800 Srbov in Srbkinj, ki so za časa okupacije Srbije pobegnili in se nastanili v Franciji. Med njimi je bilo tudi okoli 200 dijakov in dijakinj. Dasi se je izvedelo za prihod v Ljubljani komaj včeraj pozno zvečer, pričakalo je vendar precej občinstva prihod vlaka na glavnem kolodvoru. Dame, na čelu jim gospa dr. Ravniharjeva, ga. prof. \Vess-nerjeva, gospa prof. Sičeva, so pripravile majhen zajterk: gorka čokolada in kruh. Žal, da ni bilo mogoče v tem pogledu kaj več priskrbeti, ker je H prihod prepozno naznanjen. Potniki so nam pripovedovali, da še niso užili, kar so na potovanju, torej od torka, tople jedi, prvič da se je to zgodilo v Ljubljani. Na kolodvoru jih je pričakal gospod polkovnik Vukasovič, ki je tega In onega prijazno nagovoril. Naša domača vojaška godba je svirala narodne, himne. Dijaki so zapeli pod vodstvom skladatelja profesorja konservatorija v Beogradu M. Milejeviča himno »Hej Slovani«, »Bože pravde« in druge. Pojejo zelo lepo. Pravili so mi, d% so v Parizu večkrat prirejali dobrodel. koncerte. V imenu Sokolstva je pozdravil goste starosta Ljubljanske Sokolske Zupe gosp. dr. Riko Fuchs. Govoru je sledilo veliko navdušenje. G££jti so dvignili govornika na ramena in živahno vzklikali Slovencem. Za pozdrav se je zahvalil eden Izmed dijakov. Ker je bil odhod določen na 10. uro, napotili so se mili nam bratje na kratek osded v mesto. Med sviranjem narodnih kcr-račnic se je vil sprevod do Dunajski cesti čez Marijin trg pred magistrat. Povsod z oken in ob cestnih straneh so veselo iznenađeni pozdravljali Ljubljančani svoje eoste. Pred magistratom Jih te pozdravi! v Imenu občine gosp. dr, Z a r n I k, Id je v vznesenem govoru omenjal, da se čuti Ljubljana srečno, da more prva pozdraviti goste, vračajoče se v razSirjer.o domovino. Vemo, koliko so pretrpeli od onega časa, ko so bili Izgubili domovino. S srdom !n krvavečim srcem so Čakali na izid vojne, Mi pa* ki domovin« doaedai spigh
imeli nismo in smo ves čas le robovali smo ravnotako s trepetajočim srcem čakali, kaj nam donese usoda. V tajnih sestankih smo se veselili srbskih zmag, peli marzeljezo Došlo je naše resenje, ali ui še popolno. lajn oJ> Soči prenaša del našega naroda stisnjenih pesti težki jarem (Klici: *Dol z Italijo!«), upa* mo pa, da bo Bog pravde še nadalje skrbel za nas, da bo naša domovina neokrnjena in Jugoslavija celotna. Konča z vzklikom: »Bog živi Jugoslavijol Bog živi kralja Petra!« Množica vihar* no vzklika, godba zaigra »Bože pravde.«
Za pozdrav se zahvali v krasnem., vznositem govoru narodni predstavnik* član JDS, major Agatanovič.
Sprevod je nato krenil zopet mimo hotela Union na kolodvor in okoU 104 ure je vlak ob vsestranskem pozdrav* ljanju odpeljal proti Zagrebu.
Gostje so pripovedovali, da so jira bili Francozi precej prijazni in to zlasti začetkom njihovega bivanja med njimi. Pozneje, ko je srbska armada izvršila svoje veliko delo, ko zavezniki niso potrebovali več žilavih srbskih rok. se je tudi navdušenje zanje ohlflr dilo. Italija jih je na povratku v d orno-1 vino sprejemala hladno. Na kolodvorih so bili zastraženi z bajoneti, da se niso mogli ganiti.
- ,rtt
Najnovejša porodila.
YNaša izvirna poročila!)
MOTSTRSKA KRIZA.  — OSTAVKA!-CELOKUPNEGA 3fTNTSTRfiTVA-
Beograd, 25- julija- Diference v mU\ nistrstvu, ki so vsled potovanja Proti-*) ćevega v Pariz začasno bile zabrisane*; katere pa so se neprestano zopet po-i javljale, povzročajo, da pride v prihod-; njih dneh, bržkone žo v ponedeljek, do i krize celokupnega ministrstva- Ta dan| poda mini? trski predsednik preetolona-J sledniku ostavko oele vlade, na kar se bode iskala nova kombinacija, katera^ bode omogočila, da se težavna zunanja; in notranja vprašanja rešujejo od ve-j čine parlamenta brez neprestanih diso*1 nanc v vladi sami-
FINANČNI MINISTER V LJUBLJANI. J
Beograd. 25. julija. Finančni minister; dr. Momčilo Ninčič odpotuje v kratkem v Ljubljano, kjer ostane deset dni.
NEZGODA NA ŽELEZNICL
Beograd, 36. julija. Od brzoviaka, ki je včeraj odšel iz Zagreba, Je skočilo, pri Andjujevcu šest vagonov s tira. 2r-1 tev ni razen enega Žida. Vlak je došel y» Zemun namesto ob 8. zjutraj šele ob 21J
POLJSKO - UKRAJINSKE BORBE. London, 23. julija. »Times« poroČa-i, jo iz Varšave: Poljske Čete so aavzetaj Zbaraž in ZaleczszvkL Njihova konjenN-j ca je prispela do reke Zbruč in zavzela. Husjatin. Galicija je sedaj skoraj vsa m poljskih rokah.
ANGLEŽI V MEMELtJ.
London, 23. julija. »Monrfngpcsu javlja iz Tilzita. da so angfeške trupe te
dni okupirale mesto MemeL
KARL HABSBURŠKI SE VRNE V AVSTRIJO? Pariz, 24. julia. »Chicago Tribune« javlja, da je bivši avstrijski cesar KareL ki biva sedaj v Švici, vročil državnemu; kancelarju dr. Rennerfu v St Oermaimt prošnjo, da bi se mu dovolil povratek v Avstrijo, kjer hoče živeti kot navaden državljan.
Vesti LDU. TITTONI PRIPRAVLJA NA IZREDNE DOGODKE.
LDU. Split, 25. juliia (DDU.) Koncem zborovanja, ki ga je ime? svet čet-, vorice v Parizu, se je italijanski delegat Tittoni dolgo razgovarja! s Tardieujem in Clemenceaujem. Tittoni se trudi pre-^ govoriti francoske in angleške zastop-; nike, naj vplivajo na jugoslovanske de-; legate, da v svojih zahtevah poptBte. V,; primeru, da bi Jugoslovani ne odjenjali, in da bi ne došlo do sporazuma z Itall-; jnnj, pripravi on zaveznike na izredne; dogodke.
Apr&¥isaciia-
Za begunce- V ponedeljek, dne 28*' t. m* od 3* do 6. popoldne se bo delilo revnim goriškim beguncem v Sp- Šiški, Celovška cesta št- 61 pri steklarju Sušniku kislo zelje brezplačno- Reflektan-ti naj prinesejo s seboj posodo in policijsko zglasilnico ali kak drug doku-, ment, da dokažejo, da so res begunci«'1 Posredovalni urad za begunce v Ljubljani-
Poizvedbe«
Najdena kluča. Našla sta se dva ključa,  katere je nekdo pozabil
23. julija t. m. prt blagajni na nogometnem igrišču. Dobita se pri g. Keracu, Hilšerjeva ulica št 5 v Ljubljani.
Naši« se je v petek pred trgovino A. Škofa na Dunajski cesti denarnica s malo svoto denarja* Izgubitelj jo dobi v trgovini A. Škofa na Dunajski cesti-
Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
k
Proda se novo kompletno oki
S sipami 65X175. Vili .MIRA" Hrade-ckega vas. 7332
Francoski tečajotWf! diplomirana
st. 10 III, desno,
učiteljica. Pražafcora ni.
7329
Damclrn bfllfl   doDro ohranjeno, z no-uujiiiu Ul/iU, vo pnevmatiko, se proda. Naslov v uprav. Slov. Nar. 7326
Šivilja za čelo perilo romsre £
dnov. Hoenig, Gradišče 8 IL 7323
m Jati iaflšš-~š <&,g\
trgovini Toni Jager. Židovska ulica 5.
7307
Proda se ceno ročni kovčeg. Poizve se:
Mariie Terezije c. 16. hišica na dvorišta desno. 7319
najsibo v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe pod .R. M. 7322* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7322
1 ali 2 otKlki posteljici SSŠr
pod , L 74/7321" na uprav. Slovenskega Naroda. 7321
|lrnfffy]J< Monza Karamele, 140 ko-»JflUllttl   madov 1 skatlja po 18 K razpošilja Earl Leibner, Celje. 7041
fin I Ugodne partije ima na prodaj. ! J! Kunčijska  posredovalnica ,«ER-KATOR* Ljubljana, Jurčičev trg 3. 7263
DflTaV'lfl žepnih ur, zlatnine in sre-rupiuVliu brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531
Pozor! Kmetovalci -- živinorejci!!
Proda se kobila plemenjakinja z žre-blco, dve krasni pohlevni živalci. Naslov v uprav. .Slovenskega Naroda.*
Trnovski posočeiK, ffiSžS
vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma, prosi za primerno službo. Cenjeni dopisi pod M. J. Litija ob Savi, poštnoležeče. 7294
Kop! se dobro ohraoieo pletiloi stnj
(Strickmaschine). Ponudbe pod Albiaa Zakotnik, Zg. ŠišVa 39. 7331
Vuflfft malino se topilo v vseh mno-\M\U 2inah. Ponudbe na Destilacija esenc in Izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljubljana, Slomškova ul. itev. 27.
7251
Kiipojei smrekov les. S feJrsS
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vajjon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž, ko-odvorom, Ljubljana. 2048
^nhiltUfl v vsen modernih slogih nri-i IJillillU poroča po zmerni ceni Frai Škafar. Ljubljana, Rimska c 16. Stavbeno in pobištveoo strojno mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste. ' 1072
Keotao sil6£OT&db«'m"
sec, i$če privatni uradnik. Ponudbe pod .Privatni nradolk.7298* na upravništvo Slovenskega Naroda. 729S
DffiflH ?D vef moSke obleke, nov so-rlULd ic, kolski kroj s čepico, športna obleka, salonska obleka, nova ža-ketna obleka. Poizve se: Kolizejska ul. 12, nasproti 1. drž. gimnazije. 7310
Uincbi lflrii 25 kom. 4 — 7 hI 8 kom. llliilU Milil 100 — 1700 hI po ugodni ceni na prodaj. Naslov pove I Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc Ljubljana Fran-čevo nabr. 5. 730 3
ffntaOfltiilfo ^sovskesra tečaja išče iuUiicUlllijU mesta korespondentinje, kcntoristinje, blag^jničarke. Gre ev. tudi v trgovino. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7328
1000 ban nagrade
novanje 3—4 sob, kuhinje in pritikl. s 1. septembrom. Ponudbe pod šifro: ,JnsIp/7327" na uprav. Slov. Nar. 7327
ft•*m|j kakor tudi več učencev se đdijl sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni tesarski mofster, Ljubljana, Jera-aova ulica št. 13 4844
Kapi več dobro oMenili motor-ii!i bde*, avliiolifloviD novo piiev-
msti&fl v53^ vrste za kolesa, motorje iUniifiU in avtomobile. — Florjancić, Šeleabnrgova olica G. 4273
lice se HupaojoB IZSen° ffl
ali ženski) z malim ali večjim kapitalom. Sedež trgovine v Ljubljani. Le zanesljive osebe naj pošljejo takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in natančnim naslovom pod: »Vse po dogovora" na upravništvo >Slo-venskecra Naroda« 7213
Lesnim troovces. MAS MP
bile deske ali tesan les na razpolago, nudise prilika, da ga zamenjaj oza ena-kcvrsten les v Jugoslaviji. Ponudbe sprejme Malonšek M. v Maribora, Tu se kupujejo tudi bukova cepljena drva po ugodnih cenah. 7281
Pnnj tm večjo graščino ali posestvo z liUjJl $Z ?sera inventarjem v Sloveniji pod dobrimi pogoji. Cenjene conudbe se prosijo pod: Jnlius pl. Silbernagl -Huebmersbofen. Posni pretinac, glavna Pošta Zagreb. 7287
Bencinov iSuSS5^
proda. Cena p9 dogovoru. Naslov pove: 1. Jugoslovanski onončni in informačni zavod Beseljek & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 7314
!..** «n kompanjon, trgovsko dobro Izo-Idlc dC bražen, z manjšim ali večjim kapitalom. Prodajalniške Drostore Imam v sredini mesta v lastni hiši. Prosim ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in natančnim naslovom pod .Dobra trgcvina,7318" aa uprav. Slovenskega Naroda poslati. 731S
Kdor teli gospodarstvo, posestvo
ali tioovino hitro prodati, naj pošlje cenj. ponudbe na: K rt i tek vdova, Maribor, pisarna za zemljiški promet. Grajska nlka 8, I. nadstr. 7098
U^iannr ki Je zaTadi smrti očeta pre-lajcllKL, kinil svojo IV2I učno dobo, bi rad vstopil v kako manufakturno trgovino v Ljubljani ali pa na deželi, da bi se izučil. Kdo, pove upravništvo .Slovenskega Naroda* 7241
Zenltnn ponudba.
Trgovec Primorec, z lepim premoženjem, tukaj brez družinskega stika, se želi sezniti z gospodično od 18—25 let, leoe zunanjosti. Namen: takojšnja Ženitev. Prosi se sliko, katero se vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod: .Kras'7325" na upravn. »Slovenskega Naroda*. 7325
30 kg sladkorja,
20 kg kave*
25 kg rlža
in 1060 K nagrade
dobi, kdor mi preskrbi
lipo stanovanje
obstoječe iz treh sob in pritiklin v mestu. Cenjene ponudbe pod ,,Ag. 25" na upravništvo »Slovenskega Naroda* 7320
1
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom težke .gube vsled smrti iskrenoljubljene soproge in dobre
iz m
amice
7336
Josipine Ahačič
soproge okrajnega gozdarja
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. V KANDIJI, dne 24. julija 1919.
Žaloioša rodbina Mi
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, oziroma predobrega očeta, brata in sina, gospoda
OulOfiO
nadrevidenta luž. želsznice in posestnika
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogoštevilno spremstvo na njega zadnji poU izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo postajenačelništvu tukajšnjega klavnega kolodvora in kolegom pokojnikovim za udeležbo pri pogrebu ter pevskemu zboru Jugoslovanskih železničarjev za geniji ve žalostinke. 7315
Presrčna hvala vsem!
V LJUBLJANI, dne 26. julija 1919.
Žalntofil ostali.
iveplolnl trakom
rumeni, čisti od arzena, na jati, 30 kron za kilo, dokler zaloga traja.
„Danica" poduzeće M. Teichner, Vinkovci, Jlaifleija.
ki redno obiskujejo kmetijske odjemalce, se iščejo za uvedbo naših 7337
minili motornih plugov ..Star"
ki služijo tudi za stabilne motorje, vlačne stroje in razsvetljevalne naprave.
Gen. zastopstvo za Jugoslavijo: Viljem Jasser,
Gradec, Roseggerhaus.
Posor, I
trgovci in brivci l
PRISPELA
velika količina parfumeMje, Odo-la, Kalodonta, Pebcco, Peherove kreme za britje, Pixavon, Brilan-tina itd. ter se dobiva po najnižjih dnevnih cenah na veliko in na malo edino pri tvrdki
P.
Zagreb, Ilica 47. , Telefon Int. 16-08
Bimne cevi,
patentna kolena, zimske predmete in drugo železno in pločevinasto blago dobavljava v kratkem roku deloma Iz zaloge v odlični kakovosti po kulantnih cenah. Specialiteta pocinkano in lakirano pločevinasto blago, hišno in kuhinjsko orodje, aluminijeva in emajlna, posoda prešano in izbito fštancano) masno blago. Ad L5w & Soba, Eisen- und Me-taliwarrenfabrik, Centrala Wien X. Abs-berggassa 17, Telefon Nr. 55384, Telegrami: Adlowsohn, Wien 75. Išče 80 spreten, dobre uveden zastopnik
Uradno dovoljena, že 20 let 00-stofeća najstarejša ljubljanska
poiredovaiflita stanovanj iib..ii<hiiQl]i G. Flux
Gosposka nlica 4. I. nadstropje levo.
išče nujno več kuharic sobaric za sezono, privatno in restavracije v Toplice, Bled, Maribor Topusko itd. več deklet k otrokom, gospodično z znanjem francoščine v Mariboru in Slavonijo. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna In kolikor mogoča hitra postrežba.
Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor.
Miši - podgane stenice - sčnrkl
In vsa zalega mora poginiti ako npotreblte moja najbolj isknšena in povsod! hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane in miši stane K 6*—; za Ščurke K 6*—; posebna močna tinktura za stenice K 6'—; uničevalec moljev K 3*—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušera pri ljudeh 3 R; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perila 3 K; tinktura proti mrčesa na sadja In zeleniadi (uničevalec rastlin) K 3'—. Pošilja po povzetju Zavod za eUsport Mi Junfcor, Zagreb 15., Fetiinjska ulica 3-
□
Fina inozemska
kolesna
(kompletne garniture)
J. GOREČ
trgovina ■ kolesi
Ljolilj2Ba, Isiiji Terezije c. 14.
lioankeoa poniftiia T™'^"0
mletev. Nastop takoj aH po dogovoru. Dobi vso oskrbo. Pisati na g. Mirko %6aifl, Zagreb, Sv. Saver 4 6964
iA flartinke delanespreime
Zid3f]C 11 iiafiiiiii^ icii! rib v trajno delo proti dobri plači (na zunanjih stavbah preskrbljeno stanovanje in rana) stavbenik Jaroslav Brener. Mnbljana, Gosposke ulica 8. 7108
Slav. občinstva te priporoča nova
Motati Mit k metla
na drobno in debelo. Kupi se tudi iima ln ščetine. Ant. ftlmenc, Tesarska nUoa 3, 7137
Sinoerjei stro! obranjen klavir se proda.
Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 7339
Malo rabljen II velel
in star dobro
Stenice
uniči z zalego vred v najkrajšem
19
Stenico!"
ki ga po povzetju razpošilja po celi Jugoslaviji Drogerija l(Sa' čitaš" v Ceifu, Cene steklenici K 3— in K 6-—. Manj kot 6 steklenie se ne razpošilja. Zavoj-nina se računa najceneje. 6937
gospe in gospodične!
Naznanjam Vam, da sem otvorila
specijalno parfurnerijo
Imam velike izkušnje v kos-metiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N. pr krema za lice, puder, Šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd.
Priporočam se za obilen obisk
Marija Uran.
Ljubljana, Mestni trg št 11.
POZOR!
Kdor bi blago prodal.
pa nima kupca, Kdor išče blago,
pa ne ve za prodajalca, naj se posluži
kupčijske poslovalnice
„MERKATGR",
.MERKATOR"  priskrbuje kupce in prodajalce „MERKAT0R** prihrani naročniku časa, truda in stroškov.
Pisarna: Ljubljana. Jurčičev trg štev. 3.
Najnovije!
Izašlo je iz štampe Aleksa StelanovlO
sudija negotin. suda
»Pravosodje o cfst. sudovima"
ručna knjiga za opštinske delovodje
«0 istupnim de-        «Postupak oblima u kriv. štinskih sudova Zakoniku* u gradi, radnicama i postupak izbranih su-dova».
Gena 10« din.
Pavle Popović
prof. univerziteta
„lz književnosti"
Iz naših narodnih pripovedaka. — Proučavanje dubrovačke književnosti. — Branko RadIČevič. — Franja Prešern. — Matija Ban. — Titun Fabris. — Uroš Trojanovič. — Mita Kalič. — Alfred Jensen.  — Srpska Književna
Zadruga. — Nikola Antula Cena 5 din. 7>82 Pavle Popović
prof. universiteta
Juoosloveoska Književnost.
Cona 4.50 din.
Avguste Bone
fran. poslanik na srp. Dvoru
,,Za srpskom vladom
od Niša do Krta"
20. oktobra 1915. — 19 januara 1916 preveo s francuskog Dnšan L. Gjosič
Cene 4 din.
Porudžbine valja slati izdavačkoj KnjiZarnici
OJece Eooa — Beograd
Knez Mlbajlova br. 1.
dobavila točno
la apno za tele! Simon Stosst, apae
aice. Galicija (Koroško). 7055
so sprejme, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s stanovanjem. Poizve se Jeraoova nlica II.
6986
Pravo rumeno domaće
milo
30
1 kilogram K 14*— Pri naročbi 1 Skrinjice okoli 3 in pol kg K 49*— franko Po povzetju poSilja zavod za eksport M. Juoker, Zagreb, 15., Petrinj-ska al. 3 Ul Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Josio Ju
stavbni In pohištveni ::: pleskar in ličar ::a
Rimska cesta St 16.
naznanja, da Se vedno dela s pristnim
blagom.
Izvršitev točna.        Zmerne cene.
Za vsa izvršena dela jamčim  dve leti
Kaiposllf am lepa trakova
drva
žagana, cepljena in metrska, franko na dem. Cene nizke, dobava točna. Sre-botnjak, Kolodvorska nI. 31. 7062
Ženske iMii
drž. toplice Dobrna pri Celja (preje Neuhaus bei Cilli, Steier-mark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini,
Maj« oktober
Prvovrstna
nožna kolesa
pSašče in cevi
priporoča tvrdka
IGRI. VOK
specialna trgovina Šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št 7. 7334
ki potuje v kratkem v Nemško Avstrijo, prev-zame trnovska naročila.
Dopisi pod ffJ. N. 1918|7278M na uprav. Slov. Naroda.
ovci!
Imponira se iz Nemške Avstrije različno blago v LJubljane- — Punudbe na poštni predal 157, LJubliana. 7275
se nahaja na
Marije Terezije cesti štev. 7., Ljubljana.
za moško Id žensko stroko se prtine dne 4. avg. L L
mL
Pojasnila in priglasitve vsak dna cd 10. do 12. ere v st. 7. I. nadstr.
T. KUNC,
lastnik konc, iole se prlkrofevanie
Traži se šumski manipulant
posvema vješt u jelovini i bukovini sa dugogodinjom praksom. Ponude sa prepisom svjedodžbi i naznakom beriva na
Jugoslavenu MiU industrijo, i 1 Zagreb, Strossmaverofa nI. Ur. 6|ll.
Pete, nosno rdečito ^ri^uS5^ "rS
polti odpravi zajamčeno staropreiskušena dr. A. Btza pasta Ponmpadour popolnoma neškodljiva. Velika doza 6 K Dr. A Rixa biserno mleko, tekoč puder, rožast, bel in naravne rumen 1 lakon K 6*—. PoSrnina posebej. Diskretno razpošilja Đr. A. Blx, Rosm Preparate Dnnal (Wlen) CL, Lackierergasse 6 E. — Zaloga v Ljubljani: Parf. A. Kane drogerija .Adria", v Mariboru: Lekarna pri Angelu varhu [ekarna Marije pomočnice parf. Wolfram, v Trstu: parf. AndreuzzJ. Corso 5.
Ne ku$u]te sovražnega blage, podpirajte sa domače izdelke, k! so veliko boljši in cene j Si I Zahtevajte same pristno Uif*' I/mm n ^ Je ra^ svoim sestavin najboljša vo:':ovo 99lilT    K EiilG? in zajamčena. — Istotam se dobe
dgrnMGfoln in paplrtHl °„da^ razglednice, pisemski papir, vlasnice,
7238 toaletno milo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: OroslavČertalič, Ljubljana,Resljevac.20.
Večletni slovenski strokovnjak cementne industrije in vodja večjih cementnih tovarn mora kot Slovenec zapustiti Nemško Avstrijo in želi v Jugoslaviji sprejeti vodstvo cementne tovarne pod garancijo za izdelovanje najboljše vrste Portland in Roman cementa. Naslov se izve v upravništvu Slovenskega Naroda. 7385
Slereiasko planinsko društvo razpisuje
ni slih pisarniške uradnico
vešče knjigovodstva in strojepisja in po možnosti stenografije. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe do 5. avgusta L L na osrednji odbor Slovenskega planinskega društva. 7295
važno za mum trgovca
je, da more na najjednostavnejši in najbrži način dobiti blago
iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo.
Obrnit« mm v lastnem Interesu na internacionalno odpremnistvo
Transportno in prometno društvo, Zagreb
Brzojavi: Transport Zagreb.
Telelea tnt 2-20.
Hica broj 45.
Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačno.
^bsssssssssssssssssSM
6392
EB
07
706875
Brzojavi: Eikomptoa.
J SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA (
»t filifn fin. 146.
LJUBLJANA« IELENBURGOVA UUCA ITEV. 1.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU.
Izvršuje vse banCne transakcija najkulantneje.
OEHARHg VtOOe.  —  NAKUP IN f>ROQAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT.  —  ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. — AKREDITIVI. — BORZA.
Otvoritev gostilne.
Vljudno naznanjava, da se v nedeljo, dne 27. julija t L staro-znana gostilna it. 7 v Moitah pri Ljubljani zopet odpre. Se priporočava s spoštovanjem     Fran in SHnka Černe.
Prave Wertlieimove Marjafne.
V kratkem pride zopet več blagajn štv. 0, 2 in 3. — V zalogi so kasete št. 00, 0 in 1, kopirne stiskalnice in omare za vzidati. Te omare so varne proti ognju, nadomestijo blagajno in stanejo samo V< blagajne. — Tovarniški zastopn k za Slovenijo: Karel Fioriančič, Ljubljana. Gradišče 15. 6845
Naznanila „UMON-Propagande" Maribor.
t
Naznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem s 15. julijem otvo-ril prvo in edino slov. oblastveno konces
posredovalnico
za obrat z zemljišč, n-kun in prodajo posestev, hipot* čna posojila i. t. d — KAREL TROHA, ajaaj   Samo Maribor. Tegetttio-fo?a cesta stev. 30, priilićje.
Tvrdka
trgovina z ročnimi deli, Židovska ulica št. 5.
ostane radi dopustov osobja
3e>grta ©c§ 1. do 2fl. avgusta t. ?.
Po naročena dela, ki se v tem času potrebujejo, naj blagovolijo priti cenj. odjemalci do 35. Jnlija 1919- 7308
s.
Pristno francosko
namizno olje
prlm 1 s a» i xxx ct
v dozah a 12 Vi kg in odprto.
JSiiIii ffleiiii, Ljubljana
uvoz kave In čaja tvornica za čokolado in kakao.
MOONI SALON -mm
STUCHLY * MASCHKE
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO L
priporoča največjo izbiro
finih slamnikov, svilenih klobukov In čepic za dame In deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
MIZARSKA TOVARNA
Jožef Senlca, LJubljana, Dunajska cesta, Za Bežigradom št 6,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Sovrstnim obrtnikom izvršuje rade volje vsa strojna dela. Načrte, proračune, strokovna mnenja. Za vsa stavbena dela na zahtevo brezplačno. Za čebelarje izvršuje ŽnidarŠičeve panje in jih opremi z vsemi okovi. Rešetke za panje ima vedno v zalogi. 7084
Barva • kemično - čisti
vsakovrstno blago, obleke
pere
domače perilo (pošilja po iste ■   aa dom)
svetlolika
tovorno JOS. 8EICH,
omtiiice. zapestnice in srajce
LJubljana, Poljanski nas. 4 Podruž., Selenbugova ul. 3.,
"^3
Zaloga pohištva la tapet
EJRNST ZELEN«
oblastveno zapriseženi Izvedenec
Šolska ulica 5        MARIBOR     Gosposka ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejše^a pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnih garnitur, divanov, otoman, žime za madrace itd. 2236
$aj?ečfa Izbira.   Zmerne cene.   Solidna postrežba
on
Vosek 23
IojSčSIo za čevlje
Vsako m.iolino
Salvator
loščile za čevlje
vsaka valittna In vsaka količina 7271
Priporočava svojo vedno veliko zalogo
slivovke, ruma, olia9 Ss^ffi rozin, riža in drugega špecerijskega blaga.
SSF Samo na de&elol "TM
Gregoro č& Ljubljana, Cesta na Rudollovo žel. 7. 7317
I
sa dob.va po najnižjih dnavnih conah
ee
9e«s«'ISa tvornica kem. proizvoda d. d.
ZAGREB« llica 73 (privremena poslovnica).
v Trnovskem predmestij
so naprodaj mnogovrstne stvari: različni stroji, strešni stoli, orodje, les, opeka itd. Ogleda se lahko na licu mesta. Pojasnila daje opekarski mojster Sari Eccjaii, Jeranova ulica. 7235
m imoslovnnsEa TmmmM
Gradišče 4*. 7. Nasproti d?sm. gledališča.
Prevzame vsakovrstne surove kože za strojenje in potem po-Dolnoma izgotovi za najmodernejše garniture itd.
Nemoderni plašči, mufi, boe itd. se predelajo najmoderneje in najnovejše po pariških modnih žurnalih.
Zoper škodljive molje prevzamem kožuhovine čez poletje v shrambo. V zalogi pravi srbski šajkači bojne čepice, ter zvezde, epolete L t. d.
K
S
K K
ar?
Elektrotehniški in instalacijski urad
ULAI
5MK ■ ZAGREB
XK3:XXKXX X xxxx xxxxxxxxxxx
XX X X X
X X X X X X X XX
xx^xxxs4xxx x x xxxxxx;:xxxxx
Frankopanska ul. 8. Telet. 3 - 31. (Palača Hotel Impsrlal).
Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dynamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev In dvnamo-strojev. Zunanje naročbe se opravljajo takoj solidno in po zmernih cenah. — Trcškovniki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj.
6671
IV1
m vinovica?
V© postoji sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo   I   uspješno   djelovalo   kao   »SALVATOR« vinovica.
Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išijasa, neuralgije itd ublažuje Boli će dapače posve izčeznuti u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vlnovi-- , com. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svie^tici zubobolji vratobolji itd. neka pomieša »Salvator vinovlcu« sa Smeđom i obloži bolno mjesto, izčeznu« če bcU vrlo brzo Nakon naDorao* hodWffi »da. batarite mišice, osvježit će Vam te o. »Salvator vinovi« lest vanredno koristno djeluje sredstvo za izpiranje ustiju vinovica« jest Yuawvu^^^ | razkužuje usta j gr!o. 1664
S. Mittelbach, ~5?f:'atora gggjjgg Zagreb, Jelačžćev trg 2
preje FR. HOPF,
s UttBlJANA, a
6eieabnrgova uL 6. Najstarejša trgovina gl&sbil, strun, gramofonov in glasbenih potrebščin vseh vrst
Popravila v lastni delavnici strokovno In oaaoi
lložnostoi nakooza avto!
■
SteSna zsioga
najmodernejših, vele elegantni h, za vožnjo takoj sposobnih osebnih, luksns-nih in tovornih voz kompletno opremljenih — prvovrstne znamke. Največja izbira avtomaterijaia, oprem itd.
i lulo-Male Sandior & Um. Ers. Ke-^w h.      P'euirasK 36. Teleloa 1336
NajveBje por^avilnice garaže.
G. F. Jurasek
vgla&evalec klaviri a v in trgovao i giaablll
v Dijani, Dan t it. 12.
Prva Juajoalovaavka specijalna tvrdka za vglalavanj* in popravila olasbil.
UuUlansha komercijalna družba z o. z.
Ljubljana, Bleiv/elsova oestn it 18
ponuja:
Posnemaloe stroje za mleko »Alfa« Vrče in posade za mleko »Alfa« Hladicike in potrebščine za mlekarstvo
Brzoparifnike  .Alfa' (tudi s pri-
pripravo z» žganjekuho) Gonilne jermene iz usnja in gumija Cevi  t d  Iz gnmija Mizarski klej (Hm) Firnet la. Kranjski STinec cink v kosih
Žive apno
Zidno in stresao opeko
,Waatproofa za osuševanje m Izolacije vlažnih prostorov
.Anaspbaif za tlakovanje cest, hodnikov, kleti itd.
Stresno lepenko
Mavec feips)
Bukovo oglje
0?ojsi papir beli in rujavf
Nadalje: Vsakovrstne tehnične potrebščin« za terana, industrija Itd. — Kar se ne dobi drog je, za to aaj se vpraša pri nas, — Splošni ceniki sa
točasnc še ne razpošiljajo. 7339
Izvozna i uvozna tvrtka
Lavoslav Poljak i drug
Središnica: SPLIT, Dalmacija.
Podružnico: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotenturm-
strasse 11.
Bavi se sama na veliko -Izvozom 1 kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. nvozom 1 prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd.
3533 Brzojavni naslov: Poljakdrng-
a **** *****y«tt**g*xggg
A 172 19
14
ni oklic.
7272
Na predlog dedinje se dovoljuje prodaja v zapuščino Ivana Lavriča, trgovca v Lukovici spadajočih premičnin in sicer pohištva, obleke, perila, kuhinjske posode, prodaialniškega blaga kot špecerijskega in galanterijskega, ter železnine, živine kot konj in govedi, gospodarskega orodja in vozov, vprege in konjske opreme, poljskega orodja, drv in butar, sena in mrve ter nekaj raznega lesa: hrastovega, orehovega in smrekovega — v Lukovici in KraŠnji in Kompoljah potom javne sodne dražbe proti takojšnjemu plačilu v gotovini in odvzetju rečij za cenilno vrednost kot izklicno ceno.
Pod cenilno vrednost se ne prodaja.
Za množino, kakovost ali težo se ne prevzame nikakega
jamstva.
Dražba se bo vršila dne
M. In 12. avgusta 1919
ob 9. uri dopoldne v Lukovici, nato v Krašnji in v Kompoljah in če treba tudi naslednje dni.
Reči, ki se imajo prodati na dražbi je mogoče ogledati na dan dražbe, pojasnila pa daje vsak dan ob uradnih urah sodišče in sodni poverjenik notar Janko Rabne na Brdu.
Okrajno sodišče v SHS na Brdo. odd. L9
dne 21. julije 101»«
i
Dobavlja takoj:
vsako količino strojnega olja, bencina, nafte, petroleja, mazila, parafina, sveo ln dragih petrolejskih
proizvodov.
Poslovnice za prodajo:
Ljubljana,
Beograd, Zagreb, Reka, Osjek ln
■ 8put ■
35
Stran 8.
.SLOVENSKI NAKOU*, one 26. julija ISM9
17 4. stev.
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezervei okrog 150,000.000 kron.
Prešernova ulica štev- BO, v lastnem poslopju.
Prodala In nakup vrednostnih papirjev; borana naročila; sprejem in oskrba šepetov z vestno revizije žrebalnih efektov; eamoshramba (Safe-Deoosits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in p rednimi vsake vrste; lnnaeo in eekont menic; nakazila in Izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna plama; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun i. t d.
Pasto za čevlje „Perplex"
št. 2, 3 in 4, preizkušene kakovosti, temnomodro, stanovitno, dobavlja točno v vsaki množini: tvornica kemičnih
preparatov
Dr. l?ugo ^Trnstein, Dunaj (Wien) f elbigergasse 49.
IVAN J
X in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
Šivalni stroji
in ftroji za pletenje.
— Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustarv ovijena leta 1867.    š£<Sy Vezenje poučuje brezplačno.
Pissioi stroji jMter4
Ceniki zastonj in franko.
§€oiesa '«2?
Diirkopp, Stvria, VVaffenrad,
edino tiranilk'] nloioV
•i        a    • \
i rodbino in obrt
niih posameznih delov.
Dobe se potrebščine za šivilje, kro-ače in čevljarje ter galanterijsko In manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja partija
damskih nogavic.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip f
za vodo. desno.
J
Konzervne steklenice
vkuhalni aparati
pri trgovini i ielttnlno la zalogi atro|ev
Fr. Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c1.
Zahtevajte cenovnlke.      Zahtevale cenovnlke.
ing. Dr. Miroslav Kasa!
oblastveno poverjeni stavbni inžiner.
Specijalna stavb, padjstjg za betonske, železobetonske io vodne zgradbe
v Ljubljani, Hil&erjeva ulica št. 7.
W Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke.
Tehnična mn enja. zastopstvo strank v teiiat skih zadevah
Sloviti zdravilni vrelci (kopall&če)
Krapinske Toplice (Hrvatska)
zdravijo z zanesljivim uspehom vse vrste revmatičnih afekdj mišic in členkov, protin, vse živčne bolezni (ishias, nev-rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrbtenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in mehurju, zastrupljenje s kovinami  in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vplivajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnet.ih maternice ter eksudatih. Natančneje informacije In prospekte daje zastonj ravnateljstvo.
^1
mr* Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice, elektroteh tBu
W*F~ 3z3elki svetovnih angleških in slovanskih tvrd*.
Janko Pogačar9 LJubljana.
Skladišča, pisarna In razstavni lokal
stni trg:
ii •i
H Oil [onp? oi Hew York
poslovalnica za prodajo v Sloveniji
ima od parnima prišlega te dni na Reko oddati še: Strolno olje (lahko) „Solar Red11
(zelenkasto) ,,Queensheawy Red" (preparjeno) .»Valve 011 FFF in ,, „Socony XXX"
Vse drugo od došle partije je razprodano. Plača se v dolarjih cif. Reka. Manj ko 10 sodov se ne razpošilja, dokler ostane še zaloga na Reki. Detajlno prodajo prevzamejo trgovci. Naročila iudi brezobvszua se sprejemajo ie sedal. Prihod prihodnjega p a mili 2 ter vsebino, določena, za Slovenijo se
naznani v inseratih
Standard 011 Gompany of New ¥ork Selling Agency. Ljnblgana.
Vic Sine, itune, citre, harmonike« kitare« tamburice, telovad. rogovi, vse druge glasb, instrumenti in potrebščine v veli* n  kanski zalogi.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasb. Matice in edini za-prisež. izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 15.
(Nasproti nunske cerkve.)
'TttŽj    ii   ~~ \
3^ 3^ ^C, ^^C^^^j^^^^ J^i
Litiblianeka kreditna banka i> Ljubljani.
Redni občni zbor je dne 5. maja t. L zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
O-— sta E
r l
* V fc-1 Hb • -3 Ha.
I
m
w
12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.000-
in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic.
Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji:
1. Upisovanje se vrši od 1. dO 31. avgusta t L
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovca, Trstu, Sarajevu. Goric!, Celju in Marfltoni;
b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
c) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku;
d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah.
2. Od 12.500 novih delnic a K 400*— nom. v skupnem znesku K 5,000.000'— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650"—, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t. L, več 5% obresti od nom. K 400— od 30. junija 1919 do dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800*— za komad, več 5% tekoče obresti od nora. zneska K 400*— od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
3. Nove delnice bodo opremljene s kuponom za n. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za 1. 1919.
4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5. Azijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za azijski rezervni fond banke.
6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom.
7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic
i i
f 1
UuMlaoa. 21. julija 1919.
L j
M
Upravni svet Ljubljanske kreditne banke, f
mm
94
00