Poeamezna številka RM 0,15 КагдшпкпБо^е Uprava Klagenfurt, Poetfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meaeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donafialce) / Odjavo naročbe ____tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,00 za milimeter stolpec 8t«v. 5. Krainburg, 17. januarja 1942 Pristaniško Mesto Malaka osTojeno Leto 2. Japonske čete pred trdnjavo Singapur Britanska obrambna fronta se je zlomila pod navalom iaponsKih oklopnic Tokio, 16. januarja. Glavni stan japon-** arma^ javlja, da so japonske čete že * Roči na četrtek, zasledujoč bežečega na. 4Protnika na severni obali polotoka Mala« *впа dosegli mesto M a 1 a k k o in dosegle ^ftino železniško križišče G e m a s na železniški progi proti Singapuru. Poznejša poročila pravijo, da sta tako y^lakka kakor tudi Gemas že za japonsko '»onto. Kakor cesarski glavni stan dalje poroča, se slabe britanske obrambe na severni J^^ji province Johur zlomile pod navalom J^^Ponkih oklopnic. Japonci so v široki fron-^ prekoračili johursko mejo. Japonske ko-^e, ki prodirajo na zapadni obali malaj- KefiDint ovterwerth-. INi.nNAtUSjS weuMter = oittarJa =L PA^ANO ' T, =a ^ J • -^SeLANGOK Vfe*/ >9 eimiir ihinni - М91Ш MALAKKA Stf/CAfUft IfMJT kolone, ki se vedno bolj bližajo trdnjav-skemu ozemlju Singapura, se vedno tesneje približujejo druga drugi. Širina fronte se je mogla skrčiti na 130 km. Glede nadaljnjega razvoja japonskih o-peracij je uvaževati, da je bojno polje v Johuru izdatno ugodnejše od onega v dosedanjem operacijskem ozemlju v severnem in srednjem delu malajskega polotoka. K temu pride Se, da so v begu umikajoče se britanske čete in težkoče novih pošiljk posebno prizadete, ker so Japonci razdejali veze v ozadju. Kakor cesarski glavni stan poleg tega javlja, so japonske mornariške edinice ob sodelovanju zračnega brodovja, dne 9. januarja, potopile dve sovražni podmornici v Pacifiku. TorpednI zadetki na nosilcu letal USA Po močnih eksplozijah bržkone potopljen — U^)eh japonske podmornice Tokio, 16. januarja. Cesarski glavni stan priobčuje, da Je neka japonska podmornica dne 12. januarja v vodovjih za-padno od Havaja dosegla dva zadetka na nosilcu letal USA )»L e x i n g t o n u«, tipa 33.000 toiji. V komunikeju ee navaja, da podmornica ni mogla potrditi, da-li ne je nosilec letal potopil, ker se je morala naglo pogrezovati v vodo, da je ušla napadu nekega rušilca. Vendar menijo, da se je ladja gotovo potopna, ker je bilo slišati dve silni eksploziji, ko se je podmornica pogreznila v vodo. Torpedirani nosilec letal je bil ali >Le-xington« sam ali pa »Saratoga«, ki sta naj- ■fUttUCOH' ееш Port Da win Japonske čete so nasedle oljno srediiSe Татакап, ki leii severovzhodno pred nizozemskim Borneoin. Otok je pomemben zaradi bogatih najdišč olja in zaradi strategične lege, ki je za Japonce posebno ugodna, ker omogoča njihovim četam, da se zdruiijo t drugimi na Borneu izkrcanimi četami. — DovodOf ileb velike oljne naprave na Tarakanu; v izrezku je poloiajni načrt otoka, (Atlantic, Kartendienst, Zander, polotoka, so v sredo večer jurišale Gcmas, strategično važno železniško ere-oišče v ozemlju Malakke, od katerega vodi železniška proga proti Singapuru in Ščiti tudi pot za pohod na luko v Ma-lakki. Na vzhodni obali malajskega polotoka japoneke čete prodrle do bližine Pekane. ^8.ponska letala vojske so pri tem z uničujočimi napadi na sovražne topniške postojanke in zbrane čete krčile prosto pot ^boru oklopnic. Japonske bojne sile neprestano napadajo britanske čete, ki se naglo ^mikajo. Japonske čete so na pohodu v treh kolo-in sicer na vzhodni in ha zapadni obali Kakor tudi po sredi malajskega polotoka, <]er prodirajo Japonci vzdolž železniške Droge proti Singapuru. Te tri japonske večja nosilca letal, kar jih imajo Zedinjene države. Graditi so jih začeli 1925. leta kot bojne križarke, po Washingtonski pogodbi je pa bil gradbeni načrt izpremenjen. Obe ladji imata vsako 90 letal na krovu in 1400 inož posadke. Končni iiid 67 milijonov komadov Dr. Goebbels se ]e zahvalil nemškemu narodu za čin skupnosti Berlin, 16, januarja. Sedaj predieži končno veljavni zaključni izid nabiranja kožušnih, volnenih in zimskih reči. Uspeh se je izboljšal 6e za nadaljnjih 10,906,756 komadov. Skupno je bilo torej oddanih 67,232.686 komadov. 4003 vagoni s kožuš-nimi in volnenimi stvarmi so docela oddani oboroženi sili in po večini delom čet. Ves nem&ki narod je s tem nabiranjem izvršil čin skupnosti, ki bo za vedno zvezan z zgodovino vojne proti sovjetski uniji. Kdor bi hotel videti, kako se dolgi tovorni wms Mnoga uspešna ixkrcanja Japoncev ^ dala vojni v vzhodni Aziji čisto določeno obeleije. Takoj po izkrcanju prične pohod, "^^dju prevozna ladja čet in vojne ladje, s katerimi se je izvršilo izkrcanje. ( ' ^Scberl, Zandet^MultipleK, K.), vlak в 4003 vagoni s hitrostjo 30 km na uro premika mimo njega, bi moral čakati več nego dve uri, da oddrdra zadnji vagon mimo njega. Ze objavljeni končnoveljavnl zaključni izid 67,232.686 komadov je sestavljenih iz sledečih postojank: 3,889.747 kožuhov, ko-žušnih telovnikov in drugih kožušnih oblačil, 2,116.180 srajc, 2,134.500 spodnjih hlač, 5,611.393 spodnjih -jopic, puloverjev in volnenih telovnikov, 6,756.138 šalov, 806.281 mufov, 1,523.346 prsnih in pljučnih zava-rovalcev, 2,137.637 opasnic, #,686.647 parov dolgih in kratkih nogavic, 119.551 parov kožušnih in vrhnjih čevljev, 203.406 parov smučarskih čevljev, 1,567.691 parov smuči, 3,638.390 naglavnih zavarovalcev, 4,592.438 rokavic, 7,898.806 volnenih zapestnic, 1,654.130 parov kolenic, 3,305.712 Darov varoval cev ušec, 8,879.216 oblačil raznih vrst, 1,711.577 volnenih in kožušnih odej. Reichsminister dr. Goebbels je govoril o priliki zaključka nabiranja volnenih in zimskih reč za fronto na vzhodu v sredo zvečer v radiu. Dejal je med drugim: »Imam nalog, da Vam, moji nemški ro. jaki in rojakinje, darovalci in pomočniki, v imenu FUhrerja izrečem njegovo priznanje in njegovo zahvalo. Ako so bila ob zadnjem božiču naša darila le pičla, je pa zato nemški narod sledeč FUhrerjevemu pozivu tem bogate je obdaroval svojo fronto. Ohranimo vsi mišljenje, ki se izraža v tem činu skupnosti, skozi vso vojsko In za vso bodočnost, potem bomo premagali ve tegobe Tojne in neomajno korakali zmagi naproti. Azija v strnjeni fronti M. G. Rim, v januarju, Niti na evropejskem niti na aziatskenn vojnem ozemlju ob koncu bojnega leta 1941. vojni in politični položaj v Washing« tonu zasedajočemu anglo-saksonskemu vojnemu svetu ni dal povoda, da bi veselo zrl v bodočnost. Od severnega rtiča pa do francosko« španske meje je postala obala Evrope ne« napadna in na vzhodu Evrope se dviga ie-lezen okop, ki ga sovjetski naval ne more več zrušiti. Na dnu Sredozemskega morja leže številna angleška ladijska trupla in: veliki angleški posunek v severni Afriki Gauleiter se zahvaljuje Karutnerjem Nabiranje zimskih reči med nemškim narodom je imelo tak uspeh, da je lahko vee narod nanj ponosen. Gau K&mten je pr! tem v prvih Črtah fronte izpolnil svojo dolžnost, zato se zahvaljujem vsemu prebivalstvu. Gauleiter Rainer vzlic masam ljudi in materiala, ki jih je zbrala Anglija, ni dosegel svojega cilja, da bi uničil nemško italijanske oklopne bojna sile. Toda ne le na evropejsko afrikanskiK vojnih pozoriščih so izgledi ža anglosaksonske demokracije prav megleni, ampak tuli v drugih delih sveta je zvezda britanskega in severno - amerikanskega kolonialnega kraljestva v zatonu. Tokio je pozval k o-svoboditvi vzhodne Azije. Okrog Japonske se zbirajo Japoncem po krvi sorodni narodi Mandžukua, Mongolske, Kitajske, države Tai in Indokine. Ta poziv pa sega tudi preko meja narodov istega plemena do narodov vse Azije. Zmage Japonske v vzhodni, Aziji so po poročilih, ki so dospele v Rim, najmočnejše odjeknili tudi v arabskem svetu. Mamljive obljube, s katerimi Anglija — kakor vedno, kadar je v stiski — tudi sedaj ne skopari, pri arabskem svetu,ne izdajo več. Usoda ga je prisilila ha pot Anglije proti Indiji, Ako naj na tej poti kond» i. 1 stran 2. — Stev. 5. KARAWANKEN-BOTE no in dokončno nastopi mir, morajo biti oija še premalo globoka zabredla v nesrečo, da bi naj zaradi priporočila kakšne gospe Simovičeve tudi Se nadalje bila primer za to, kako se iztrebi lastni narod. In to edino in izključno v to svrho, da bi gospa Simovičeva tam v dalj» nih deželah pri kakšnem čaju imela kaj, a čemer bi se lahko ponašala. Dlnamltnl atentati v InžnI Afriki Po japonskih uspehih v Pacifiku tudi v Afriki ni izostala reakcija; tam so Angliji sovražni krogi v težkih demonstracijah dali duška svoji nevolji. Ko je že ministrski predsednik Smuts zapre til najstrožje vladne ukrepe, je sedaj južnoafrikanski zunanji minister Lawrence v nekem govoru r, Kapstadtu naznanil, da je bilo večje število incidentov in atentatov. V Kapstadtu je na mnogih dovoznih cestah eksplodiralo več dinamitnih bomb; posebno veliko je pa Ste-viio^dinaMftnni stefffSf(J'^t'Trram»veJxt.- 'rir" nekem atentatu na železniško progo sta dva afrikanca prišla ob življenje. V svrho ojačanja južnoafrikanske policije hoče La^ wrence ustaviti domobranstvo, ki bo rabila proti Angliji sovražnim ljudem. Lawrence je napovedal tudi čimprejšnjo uvedbo smrtne kazni. Ministrski predsednik Smut* je v radiu oznanil, da so prilike take, da je treba 20.000 mož uvrstiti v Južnoafrikan-sko armado. Verlug und D ruck: NS.-Uauverlag und Drucker*! K&rnten. GmbH., Klagenturt. - Verlagsleiter: Dr. Emil Heltjan. — Hauptschrlftlelter: Hermann Allmayer. Zunselt 1st Anzeigenllste Nr 1 sCItig. glasov; glasba mu je bila nad vse, očetovi trgovski in kupčijski poeli so mu bili preveč preprosti in prenizki. Oče je imel trdo glavo, sin tudi; oče je rad vzkipel, sin tudi; oče je takoj vse tiral do skrajnosti, sin tudi; ni čuda, da nista mogla živeti skupaj. In ko je bil sin doviiil svoje dvajseto leto, je bilo očetu petdeset; tu je hotel prenehati s trgovino in jo izročiti sinu, sam pa iti v pokoj. Kmalu je vse prišlo v mir la red; kajti v neki lepi poletni noči je šel sin izginil z nekaj skladbami za klavir, prišel v redu na Angleško, in pismeno čisto prijazno sporočil, da namerava iti v Ameriko. Komercijski svetnik mu je voščil srečo *» pot in se podal v B. Misel na godbenega norca, kakor Je imenoval svojega sina, mu je sicer zagrenil« veliko ur; kajti izrazil mu je bil željo, naj ee pred njim ne prikaže več, in ni bilo pričakovati, da bi se oni vmil brez vabila. Včasih se mu je dozdevalo, da ni bilo pa- i metno siliti ga k trgovini; toda čas, družba in dobra volja so storili svoje, da se take motne misli niso predolgo držale; živel j« : veselo In radostno. In kdor ga je hotel videti zelo vedrih lic, temu Je bilo samo treba priti na ietnjo med enajsto in dvanajsto uro v Široko ulico. Ako je tam videl dolgega, mršavega moža, čigar modema obleka, čigar lomjeta in jezdni bič, člgaA gibčne manire se niso prav nič prikladale * njegovimi sivimi lasmi, ako je tega mož* videl pozdravljati na vSe strani, se vsalf hip ustavljati pri tem ali onem in klepetati ter pri tPiri kriliti z roVamI, trn se ie lahko zan<_8el na to, da je bil to komercijski svetnik Bolnau. (Dalje prihodnjič-S Solwta, 17. januarja 1942 KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Stev, S. Bojne sile Ш pri Manili obkoljene General Rlcarte novi Filipinski predsednilt - Mornarica USA ohromela Tokio, 16. januarja. Kakor javlja frontni poročevalec lista »Tokio Asahi Schimbun«, BO japonske čete še nadalje obkolile na polotoku Tataan oblegane sovražne čete, ki v glavnem sestojijo iz Amerikancev. Gre tukaj za dele v zadnjih tednih poražene divizije, ki so jo bili ojačili tanki in obrežno topništvo. Amerikanske čete so na nekaterih mestih poskušale protinapade, ki pa bili brezuspešni. Kakšnih 20 kilometrov južno od vojne luke Olongapo so se bržkone v gorovju ^%vili glavni boji proti Luzonu na polotoku ^S'taanu. Amerikanske in filipinske bojne so se tam poskušale braniti z vsemi •redstvi. Na japonski strani domnevajo, da #?e tukaj za zadnji močnejši odpor in da bo po predoru ondotnih sovražnih postojank zapečatena usoda pravega polotoka. Po poročilih lista »Tokio Niči Niči« cenijo sovražne glavne sile na Bataanu na približno 50.000 mož, ki baje zelo trpijo valed pomajkanja živil. Težko in lahko topništvo poskuša Ob sodelovanju z japonskim zračnim brodovjem napraviti postojanke branilcev zrele za pehotne naskoke. Boji Bo izredno ogorčeni, kar izhaja iz poročila tega lista, čigar dopisnik ugotavlja, da se dajo popisati muke, ki jih morajo pre-®alati japonski vojaki. Po poročilih tokijskega »Niči Niči« opa-zujejo japonska izvidniška letala v bližini trdnjave na otoku Corregidor v zalivu pri Manili številne sovražnikove transportne ladje, ki so najbrž namenjene za pobeg v celem zalivu obkoljenih Amerikancev. List pripominja k temu, da bo japonska mornarica znala preprečiti izvedbo tega nasprotnikovega namena. Filipinski narodni junak general Ricarte Be je dne 8. januarja po desetletja trajajočem pregnanstvu vrnil v Manilo; po nekem italijanskem poročilu iz Tokia ga nameravajo postaviti za filipinskega predsed-nka. Po vzorcu ustave Mandžukuo bi ga podpirali svetovalci. Pred dnevi je eingapurska radiooddaja vsa obupana povpraševala po celem svetu, kje je vendar ostalo brodovje Zedinjenih držav. Sele sedaj je dal gospod Knox, mornariški minister Zedinjenih držav pretresljiv odgovor, ki pač ne bo mogel zadovoljiti ogroženi Singapur. Na običajnem letnem zborovanju severno amerikanskih županov je gospod Knox v ponedeljek v Washingtonu govoril tudi o tem vprašanju in svaril pred iluzijo, da bi brodovje USA ta čas moglo izvršiti operacije proti japonskemu brodovju. Brodovje Zedinjenih držav, dolžina njihove obale in zaščita oporišč Zedinjenih držav ter panamskega kanala ne dopuščajo nobenega dramatičnega ali zmagoslavnega spopada z japonskim brodovjem. Britanska bojna ladja potopljena Berlin, 16. januarja. V poročilu vrhovnega poveljstva oborožene sile, dne 26. novembra 1941 je bilo javljeno, da Je neka nemška podimornica pod vodstvom Kapitftn-leutnanta barona Tiesenhausena v morski krajini pred Sollumom torpedirala neko britansko bojno ladjo. Kakor potrjujejo sedaj britanski ujetniki, je bila to bojna ladja »Barham«. Po izpovedbah ujetnikov se je ladja potopila. Britanska bojna ladja »Barham« je bila sesterska ladja »Malaya«, ki je bila — kakor je bilo to javljeno v poročilu dne 15. novembra 1941 — po nemških podmornicah tako težko poškodovana, da so jo morali privleči v gibraltarsko luko. »Barham« je bila ravno tako kakor »Malaya« popolnoma modernizirana bojna ladja z 31.000 tonami, ki je prevozila 25 vozlov in imela posadko 1180 mož. Oborožena je bila z osmimi 18 cm in dvanajst 15.2 cm topovi, razpolagala je pa še z osmimi 10.2 cm, štirimi 4.7 cm in 16 4 cm letalskimi obrambnimi topovi, kakor tudi z osmimi strojnicami ter je imela na krovu eno letalo. Kriva ie Nizozemska Indija Uradna japonska izjava - Japonski pohod na Celebes in spodnji Borneo 16. januarja. Obveščevalni urad Japonske vlade je v ponedeljek zvečer ob-sledečo uradno izjavo; * Čeprav je japonska vlada napovedala Zedinjenim državam in britanskemu ^%piru, je opustila kakršne koli sovražne ^repe proti Nizozemski Indiji, ker je Iskreno .želela po možnosti preprečiti, da bi tudi prebivalstvo Nizozemske Indije zadele strahote vojne. Vlada Nizozemske In-dije pa je japonski vladi priobčila, da mora ®pričo pričetka sovražnosti od strani Japonske napram Zedinjenim državam in Veliki Britaniji, s katero stoji Nizozemska Indija v najtesnejši zvezi, ugotoviti, da po-%oji vojno stanje med Japonsko in Nizozemsko Indijo. Nizozemske indijske bojne вНе 80 odtlej podvzele številna sovražna dejanja proti Japonski, nadalje pa so napravile tudi Nizozemsko Indijo za bazo Ze-jenih držav in britanskega empira v ^ojni proti japonskemu empiru. Japonska Bima nobenih sovražnih namenov proti ne-krivemu prebivalstvu Nizozemske Indije. Ker pa je nastala potreba, da se zatre so-postopanje Nizozemske Indije in Zaščiti življenje in lastnina ondotnih Japoncev, so bojne sile vojske in mornarice 11. januarja pričele z vojnimi operacijami proti bojnim silam Nizozemske Indije.« Govornik japonske mornarice je spričo ^^gle&ko amerikanskih propagandnih porodil o velikih izgubah Japoncev v Nizozem-Indiji danes izjavil, da so izgube zelo ^ale. Opozoril je na to, da niti nizozemska rajska armada, niti mornariško in zračno rodovje na noben način nista kos japonski j^roženi sili. Vojska, ki jo cenijo na "•OOO mož, je ojačena po 80.000 novincih, ^ katerih je 80% domačinov. Govornik je ® koncu izjavil, da so že ob prvem spopadu * temi četami japonske bojne sile bile Ve-"ko močnejše, v mnogih primerih so se ni-Zozemgjjg indijske čete že po kratkih bojih todale. Kakor poroča cesarski glavni stan, je ja-^ORska mornarica dne 13. januarja poto-Ma nizozemsko indijskega polagača min ^Prina van Oranje« (1291 ton), ki je po-*kuSal pobegniti iz Tarakana. Japonske *^ice so nadlje osvojile letališče Kakaa ^ Uenadu na Celgb^ кјеж to |>Ш nai« Vislice pred božjim h t am o m Sovjeti so v Ukrajini pied neko cerkvijo postavili vislice. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter НШв, HH., Z.)' Neki ne ml k i letalski varovalni čoln ga je reSil Nek britanski letalec, ki mu je bilo v boju z nemSkimi lovci sestreljeno letalo, se j« rešil na eni odlomljeni nosilni ploSči stroja, ki mu je tako rabila kot -»splava Pozneje ga je sprejela posadka nekega nemškega letalskega varovalnega čolna. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter GSricke, PBZ., Z.) čeni Štirje Lockhead-Hudson-bombniki in trije drugi težki bombniki. V okolišu Tarakana 80 japonska letala uničila nekega sovražnega dvomotomega bombnika in nekega drugega bombnika modela B 17. O osvojitvi letališča Kakaa poročajo nadalje, da 80 japonske edinice, ki so zasedle Me-nadu, prodirale na Tomadano, kjer so se sestale z edinicami, ki so se bile izkrcale pri Kemiru. Čete so potem skupno prodirale proti letališču Kakas. V Bataviji je po poročilih angleške po-ročevalne službe japonskim četam uspelo, da so se ustanovile tudi na kontinentu vzhodnega Bornea. Glede operacij na Cele-besu in vzhodnem Borneu poročajo od japonske vojaške strani, da se razvijajo dalje po načrtih. Sovražnikov odpor je le slab, lastne izgube neznatne. Stalin In Turčija Rim, le. januarja. Bajka je, M je, kakor pravijo v Rimu, ne verjame niti angleški tisk, da bi se bila vsled razgovorov Stalina z Edenom ojačilo prijateljstvo med Turčijo in sovražniki sil osL Takoj po tem razgovoru so v angleškem in severno amerikan-skem tisku omenjali, da je Stalin podvzel vse, da bi mu plačali, kolikor le mogoče, prispevek sovjetske Rusije k vojni. Posebno pa je bilo baje podčrtano, da Stalin niti najmanj ni izpremenil svojih zahtev glede balkanskih držav, Besarabije in Bu-kovine kakor tudi glede direktnega stika z Bolgarijo. To doazuje, da je Anglija popolnoma pristala na zahteve Kremla, ki jih je svoječasno Molotov predložil v Berlinu. Direktni stik med Bolgarijo ne pomeni ničesar drugega, nego zahtevo turškega ozemlja za sovjetsko Rusijo. V Berlinu je, kakor znano, Molotov zahteval prosto roko na celem balkanskem polotoku, kakor tudi kontrolo nad Bosporom in Dardanelami. Sovjetska Rusija se hoče ustanoviti v Istanbulu in raz Dardanele obvladati vzhodno Srednje morje. Celo stoletje je Anglija storila vse, da je zadržavala Rusijo od Srednjega morja. Sedaj se pa mora Anglija umakniti pred Stalinom in se potegniti za njega. To je pač jasen dokaz, da Anglija iA оЈслд тЛ BEQStadata, i рш,... Čevlji za sneg za naše vojake Nek sovjetski kolar izdeluje a primitivnim orodjem iz brezovih debel smuči za nem-Ske vojake. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Penske, HH., Z.) Tudi japonska sanitetna slaibM je i zborno organizirana Članice japonskega Rdečega kriSa na faze-retni ladji, ki opravlja slulbo na ja£no ktt tajskem morja. (Atlantic, Zander, Multiplex-E.]j "^^Ш' .%. i'/ 'Kj.w Gotovo X a skladanje — in potem na i t onto V zadnjih dneh so povsod v NemSiji mnlično delali xa nabiranje volnenih stvari, da preskrbijo naSe vojake na fronti s toplo obleko, — Tukaj se za odpremo pripravljajo vreče za noge s krzneno podlogo in v vagone nalagajo tople zimske reči. ki jih $edai ae^rtstaao vozifo na ironto, ^Sgherl, ZandetyMalti^loXs fitv. Stran 4. — Stev. 5. KARAWANKCN-BOTE Sobota, 17. januarja 1942 Gospodarstvo iz lastne grude** Vsebina In okvir pomladanskega veleselma 1942 v Wienn Wien, 16. januarja. 2e konec decembra pretečenega leta so bile vse tvrdke, ki raz-■tavljajo, naročile vse fiatore tako v palači velesejma samega kakor tudi na tehničnem Bvetu velesejma v Wienu. Ta činjenica je dokaz, da tudi proizvodnja priznava in po-zdravlja usmeritev pomladanskega velesejma v Wienu na potrebe evropskega kmetijstva. Ker se zaradi omenjenih prostorov v palači velesejma ni moglo upoštevati prilično 20% prijavljenih tvrdk, bodo v Wienu zastopane tvrdke pravi izbor gospodarstva, delujočega za kmetijske potrebščine. Obeležje tehničnega sveta spomladanskega velesejma v Wienu, ki se bo vršil od 8. do 15. marca 1942, bo dala udeležba državnega prehranjevalnega stana, kakor tudi onih skupin nemškega strojedelstva, ki delajo neposredno na stopnjevanju kmetijske proizvodnje. Na čelu je živahna udeležba industrije kmetijskih strojev, ki bo tokrat dopolnjena v posebnem oddelku »Gradnja« iz lahkih kovin v nemški industriji kmetijskih strojev«. Tudi* je posebnega upoštevanja vredna uvrstitev generatoi^ z lesnim plinom v kmetijstvu .Najbolj važni del spomladanskega velesejma v Wienu, za katerega BO tudi največ poslali, je zopet dvorana s stroji za obdelavo lesa. Tem sledijo stroji za mlekarstvo in mlinarstvo, proizvodi za pokončavanje škodljivcev in važna skupina »elektroindustrij«, kojih predmeti BO predvsem ubrani na kmetijske potrebe. Posebno se bo pazilo na to, da bodo obilno zastopana hladilna Industrija in njeni proizvodi, ki se potrebujejo v to, da se kmetijski proizvodi ohranijo sveži in konzervirajo, Pomen inozemstva bo podčrtan po celi vrsti kmečkih organizacij, predvsem iz jugozapada, ki se tudi udeležijo pomladanskega velesejma v Wienu. Udeležbo 30 obljubile doslej organizacije Ogrske, Bolgarije, Hrvaške, Norveške in Italije, organizacije Romunije, Slovaške in Grčije bodo najbrž sledile. Poleg tega bodo na tehničnem svetu spomladanskega velesejma v Wienu zastopane tudi nemška industrija stavbenih strojev, katere udeležba se bo usmerila predvsem raz vidika gradnje kmetijskih cest in potov, potem luke Hamburg, Danzig in Stettin. Semen za pisarniške stroje bo rabil racionaliziranju kmetijske uprave. Slika v palači velesejma se bo napram jesenskim prireditvam toliko spremenila, da se bo na področjih posode za gospodinjstvo, kuhinjske posode, steklenih izdelkov in proizvodnje porcelana, dragoce-nin, izdelovanja usnja in v skupini pohištva pripisovalo glavno važnost cenenim in solidnim potrošnim predmetom, ki ustrezajo kmečkim potrebam. Tudi na zelo dobro zasedeni tekstilni skupini bo največ metrskega blaga s kmečkimi vzorci. Nekatere velike nemške tvrdlce bodo svoje šatore preobrazile v kmečke ali lovske izbe, ki bodo obeležje za izložbo blaga za dečve, nogavic, namiznih prtov, zaves in perila, ki ustrezajo kmečkim zahtevam in kmečkemu uku-su. Tudi konfekcija bo prinesla kmečko obleko, medtem ko bo modna hiša v Wienu zopet postregla s svojimi najbolj modernimi proizvodi, a poleg tega prinesla tudi ko- stume kmečkega in lovsko-športnega značaja. Klobučarstvo bo prvikrat zastopano s klobuki raznih noš, lovskimi in Športnimi klobuki. Umetelna obrt bo prikazovala u-metniške stvari iz kmečkega življenja. Oddelki .športni artikli' in ,igrače' bodo imeli isto sliko kakor doslej. Omembe vredno je, da je moglo vodstvo velesejma v Wienu navzlic omejenemu prostoru ,s pritegnitvijo dveh dvoran, ki so doslej služile drugim svrham, spraviti pod streho 60 novih raz-stavljajočih tvrdk, med katerimi se nahaja nekaj inozemskih tovarn in 15 tekstilnih tovarn iz nemških Sudetov. Duševno dopolnitev bo pa spomladanski velesejem 1942 v Wienu dobil zaradi cele vrste 'predavanj o temi »Mast iz lastne grude«, kjer bodo prišli do besede znameniti strokovnjaki iz Kaiser-Wilhelm-Gesell-schaft v Berlinu, visoke šole za poljedelstvo v Wienu in drugih vodečih ustanov nemške kmetijske vede. Ustanovitev družb v Srb!]l v času od konca meseca aprila in do začetka meseca novembra 1941 je bilo na teritoriju Srbije ustanovljenih 21 delniških družb z glavničnim kapitalom 124.5 milijona dinarjev. V istem razdobju prejšnjega leta je bilo ustanovljenih 37 delniških družb z glavnico 113.5 milijonov dinarjev. Od večjih družb bi bilo omeniti eno mlekarno z delniško glavnico 35 milijonov, dve radio-tvrdki s skupno 38 milijonov, tri založnitšva z 11.5 milijonov, eno ladjedelni-ško družbo ,eno tvomico užitnega olja, eno filmsko družbo in enajst trgovskih družb. HrvaŠki zadmžnl svet Zagreb. Na Hrvaškem so ustanovili zadružni svet, v katerega so včlanjene vse zadružne zveze in kojih smoter je splonša pospešitev zadružništva. Qlle Iz koruznih cim na Hrvaškem Zagreb. Hrvaški minister za gospodarstvo je odredil ,da se mora pri mletju tur-šice izločiti 7 do 10 % koruznih cim in staviti na razpolago industriji za predelavo oljnih semen. Na ta način si obetajo, da bodo mogli dati domači industriji mila 50 vagonov tehničnega olja. ynatc ^ospodarsfie novi€c Povprečna številka indeksa za cene veletrgovin v mesecu decembru 1941. Številka indeksa cen veletrgovine v Reichu je v decembru znašala povprečno 113.1. Iz razlogov letnega časa se je napram prejšnjemu mesecu (112.4) povišala za 0.6%. Številke indeksa glavnih vrst se glase; agrarne tva-rine 113.1 (-{- 1.2%), industrijske surovine in polizdelki 101.3 (-(-0.4%) in industrijski gotovi izdelki 132.5 (nezpreme-njeni). Krušne karte v Bukarešti. Podtajništvo za oskrbo vojske in prebivalstva objavlja, da se bo od še nedoločenega roka naprej v glavnem mestu kruh razdeljeval samo Se na karte. V dveh dneh v tednu bo krajevno običajna koruzna kaša nadomestila kruh kakor je to bilo že doslej v nekaterih krajih države včasih v navadi. &от in polje 1 Se o ravnanlu s krompirjem v zimskem časa Ker igra krompir za našo prehrano v splošnem za našo ljubo ožjo domovino, pa kot njivski sadež Se posebej tako zelo važno ulogo, torej o ravnanju z njim v sedanjem času in na pomlad Se nekaj besedi. Kateri pogoji so najpovoljnejši za pre-zimljenje krompirja v kleteh, smo brali že v zadnji številki lista. Med drugim smo brali tudi, da morajo biti prostori za shranjevanje gomoljev primerno svetli, ne preveč temni. Važno pa je tudi, da upoSteva-mo, da tudi svetlobe ne sme biti preveč. Ako prihaja v klet preveč svetlobe in sonca, začnejo gomolji prezgodaj, kaliti, začnejo zeleneti in zgubijo na okusu in redilnosti. V primeru take nevarnosti se priporoča morebiti prevelika okna pobeliti z apnom. Da bo prezračevanje med gomoljem v krompirjevi kleti popolnejše se priporoča, da mogoče sedaj enkrat pri razbiranje in odbiranju nasujeS zdrave gomolje (ako tega nisi napravil ža jeseni pri vkletenju) na poseben, kako ped od zemlje odmaknjen, iz nepopolno-ma spahnjenih desk ali iz lat napravljen pod, skozi katrega špranje prihaja med gomolje stalno svež zrak od spodaj. Da bi prihajal zrak tudi od strani, bi bilo tudi ob stenah kleti za krompir napraviti podu podoben, za zrak propusten p a ž. Krompir naj z eno besedo ne leži na golem, mrzlem podu in ob goli steni! Tej , zahtevi najlaže ugodiš (seveda, če imaš le malo krompirja), ako shraniš gomolje v primernih, iz lat napravljenih zabojih. Nadaljnje širjenje morebitne gnilobe lahko d^^gma oviraš, ako pri prebiranju med gomolje razpršiš oziroma potrosiš apneni prah. Proti gnilobi uporabljajo tudi druga sredstva oz. praške. Tako je baron Lazarini v Flodnigu pred nekaj leti potrosil gomolje s »Karsanom« in je bil z uspehom prav zadovoljen. Zelo priporočajo proti gnilobi tudi »Kartofan«. Če bi jedilni, za prehrano namene n i krompir začel kmalu kaliti oz. odganjati tanke bele c i m e, je to dokaz, da klet ne ustreza, je pretopla, temna in premalo zračna in je c i m e pravočasno odstraniti ,ker sicer zgubljajo gomolji vedno več redilnih snovi. Da si boš pa ustvaril prej ali slej za seme namenjeni krompir tako shraniti ,da do kakih 3 do 4 tednov pred saje-jenjem v kleti ne bo kalil oz. ne bo odganjal tankih, dolgih, belih cim ,da boš raje spravil semenske gomolje nekaj tednov pred sajenjem v suh, primerno hladen in svetel prostor (v skednju, šupi ali v kaki prazni sobi), v katerem bo napravil krompir le kratke, debele, rdečkastozelene cime, pa itak predpostavljam. Vsaj so med našimi pridelovalci krompirja tudi pravi specialisti in fanatični ljubitelji zanimive in koristne krompirjeve vede, Kompost Kompost s pravico lahko Imenujemo* kmetov hranilnik. Kajti na kompostni kup spada prav vse, kar vsebuje gnojilne »novi in se sicer v gospodarstvu ne da nikjer porabiti. Blato iz vodnjakov, usedlina iz ka- , nalov ,cestno blato in • nerabna slama tvo« ' rijo podlago kompostnemu kupu. Ta podlaga drži potem skupaj ves kompostni material. Kot kompostni material se uporablja; človeške odpadke, odviSna gnojnica, živalski odpadki vseh vrst (poginule, rax-kosane živali, kri, drobovje, lasje, kosti, perje itd.). Rastlinski odpadki vseh vrst (odpadki s skednja, plevel, pimica, list j# itd.), smeti iz hiše in dvorišča, žaganje^ lesni pepel ,malta od zidanja (vsebuje apno), odpadki volne in usnja, pokvarjene krma itd. Pri pripravljanju kompostnega kupa na) se pazi na to, da bo v njem dovolj hranilnih snovi, da bo material razrezan in pa možnosti nasut tako, da so vmes plaetf apna, ki nospeši razkroj. Kompostni kup naj se naredi na zaščitenem in senčnem! kraju. Širok naj bo spodaj 3 m, zgofaj 1 m, visok 1—IV4, m, dolžina pa odviii od množine materiala, ki nam je na razpola*« go. V dolžino se ga namreč dela kar naprej, čim imamo zopet material. Vrh kompostnega kupa naj se naredi vdolbina, dat se v njej more nabirati voda. Ko je kompostni kup enkrat naložen, naj ostane tak 2 do 3 mesece, če je pa presuho vreme, naj se kup od časa do časa polije z vodo. Po približno 3 mesecih naj se kompostni kup zelo natančno prekoplje v navpični smeri, da se kompostni material do'bro premeša* V presledkih po 2 meseca naj se kup ie dvakrat prekoplje. Kompost je zrel, če tt njem ni mogoče več spoznati izvora posameznih vrst odpadkov. Rastline, ki na kupu zrastejo ,naj se pri prekopavanju zakopljejo vmes. Kompost vsebuje približno */10 % dušika in približno ^ho % fosforja in kalija. Kompost se more posebno dobro uporabiti na travniku ,kajti pri tem rastline ne oblede, kot je to primer pri hlevskem gnoju. Tudi je primeren м }ja yrt in pa tanu-k^er 'gK^iiab s6?ivje. Ža uporaboTia. lOTvah pa je manj priporočljiv, ker vsebuje seme mnogih plevelov. Vpliv komposta traja enO leto. Na travnikih natresemo kompost v male kupe, katere takoj nato razmečemo. Ing. Kari Reicher Zagreb. V prvih šestih mesecih, odkar je Hrvatska samostojna država, so na Hrvatskem izgradili oziroma popravili nad 20 cest. Za dosedanja dela so uporabili 37 milijonov kun in sicer od 400 milijonskega kredita, ki ga je vlada določila za ceste in popravila. Pri vseh cestnih delih je zaposlenih 7500 ljudi. Die fetne Mafiwerkstattc U&sUte-tkodeithaus osl KSniS \\tIf L штШШтШШШШт iXsoki svetlobni učinek Velika dconamiSnost. $iahievajte. oedno Osram- ;**" .;IV O Vr'' ••V#»JVy**»*vAV#V _ ...... В•* **Л• Г *• •«*•*;•'* .'ff) "" ^•ц1«'.|.«и>'.|ј' miilkiiaL &* #. ■ ■ * tcf I fit xiut ^bota, 17. januaria 1942 KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Stev. 5, Dar Ivrdke In žrlev od mezde in plače Načelni vidiki glede nabiranja In darov za WHW Dohodki zimske pomoči dotekajo v glav-iz štirih virov: iz pobiranja na cesti, darilnih nedelj, darov tvrdk ,organizacij, v prostih obrtih uatvarjajočih itd., in od žr-od mezde in plače. Pobiranje po cesti (l&rilna nedelja sta sedaj že znana tudi ' SUdkamtnu, glede daru tvrdke in žrtve ^ ttezde In plače je pa vsekakor Se po-"^bno pojasnilo. Dar tvrdke in žrtev od mezde in plače lahko obravnavate kot ena akcija, kajti imate isti smoter in se razlikujete le * tem, da prvi zateče podjetje v najširšem РпШепц besede, druga pa nameščence, to y vse one, ki prejemajo plače in mezde. ^0 zbirko lahko označimo kot temelj do-ft^ov zimske pomoči, kajti zneski, ki jih 2kaže to nabiranje, so razmeramo visoki, tudi pritekajo trajno in se dajo prilično naprej proračunati, medtem ko je uspeh posamičnega nabiranja odvisen od najraz-"inejSih okolnosti . Kaj je žrtev od mezde in plače žrtev od mezde in plače je oni znesek, ' ga vsak delojemalec stavi zimski pomoči v®ak mesec na razpolago. Praviloma pridrži ® Žrtev obratovodja in jo odvede zimski ^oioči, ko si je predhodno zasigural pri-"anek svojega uslužbenstva. Višina žrtve ravna po višini mezde ali plače in je v Vseh primerih lahko zmogljiva, kakor Iz-®aja to jasno iz smernic državnega poverjenika za WHW. Po teh navodilih znaša ^ev od mezde in plače mesečno 10% uslužbenskega davka, najmanj pa 25 pfe-nigov. Največje važnosti je pri tem, da vsi ^rati odvajajo žrtev od mezde in plače. Tudi oni, ki ima samo enega ali dva nameščenca in ee niti najmanj ne smatra za »obrat«, naj svojo malo uslužbenstvo pozove k dajatvi tega daru, ki ga posamezni komaj čuti, ki pa v celoti da ogromno vsoto, zaradi katere je WHW in NSV mogoče, da izvrši velike naloge. V nekaterih obratih nameščenci v plemenitem tekmovanju prostovoljno zvišajo predpisane najnižje zne-eke, gotovo pa nihče ne izključi samega od te žrtve, s katero ravno pokaže "JO pripravljenost do obnove. samostojno ustvarjajoči naj odrajta dar tvrdke Dar tvrdke naj plačajo ne le vse tvrdke, mpak tudi ,kakor že zgoraj označeno, vse fganizacije, vsi ki delajo v prostih obrtih, 'fatka vsak samostojno ustvarjajoči in Vsako podjetje. Je to pobiranje, ki se morda jzoied vseh nabiralnih akcij WHW najteže zvede. So velika podjetja ,za katera je žr-ev nekaj tisoč Reichsmark za WHW ma-®nkost, drugim pa pomeni že 10 RM na ^esec veliko. Tudi tukaj je državni poverjenik za WHW postavil najnižje postavke, *1 naj bodo približni pravec in ki so seveda ^nierjene zelo nizko. Kdor se jih drži, Piača mesečno približno 1% svoje dohoda-^Пе kot davek za WHW. Tudi pri tej akciji ^ pri mnogih tvrdkah prikažejo izredne Visoke dajatve, ki stavijo njihovo odgovor-stališče napram načrtu socialne izgra-^itve države v najlepšo luč. Smernice naj oodo ,kakor to pri prostovoljnih darovih ne jj^ore biti drugače ,samo merilo, ki omogo-®a vsakemu posamezniku ,da samega sebe dostojno oceni. Hkoncu bi bilo Se opozoriti, da gre tudi v Stldkftrntnu gospodarsko življenje pod *8ičito mogočnega Reicha novemu razma-nu nasproti. Brezposelnost je skoraj popbl-l^oma izginila, v vseh panogah rokodelstva ^ industrije je obilica naročil, ki dajo do- Dlc rclnflc frcuDe . • mofl on dem kle!m#m К#И. Ir vrrgnOgt,hotgut«nADp*ti* umd gwl Also oHei Z«lchtn d»r Oi* gtK' Sin KINDERNAHRUN' out d#m Beitondt«!' Л Weit»ni(orn»i, b«it«r Alprci* ]^llmiich und Zudt«r unr*r Zusotf "ooftn* und blutbildvndtr Solt« *''^*'d#nVifomin«ftde*L*bef>ron« **<•!• »ew<* till џтф wien Aktlenpeselltehrt ber dobiček in povzdignejo življenjski standard. S tega vidika postaneta dar tvrdke in žrtev od mezde in plače izraz zahvale novo ojačenega gospodarstva. Tega se naj vsakdor spomni ,kdor prejme od okrožnega ali krajevnega poverjenika poziv, da se udelaži te akcije. Ereislelter pri prvem kuharskem tečaln Delovanje žen v Radmannadorfu Žene NS so s svojim oddelkom za narodno in domače gospodinjstvo prave pomočnice in svetovalke žen v Stidkamtnu, V kuharskih tečajih preizkušajo z ženami samimi recepte, ki jim olajšajo go^odlnj- stvo B količinami živil. Različna uporaba krompirja .enotna jed, kuhanje In pečenje z >Milei« ter Stednja z mastjo, vse to se mora praktično pokazati gospodinjam. V prvih kuharskih tečajih ,ki ste jih vodili Gaufrauenschaftsleiterin Goritsch-nig in Gaufacharbciterin Angerer, so se združile žene Ortsgruppen Lee* in Radmannsdorf. Posebno je veselilo žene, da so mogle ob zaključku tečaja dajati poskušnje Kreisleiterju Hradetz-k y j u, Landratu Hintereggerju, Ortsgruppenleiterju H б 11 e r j u in hranil-ničnemu ravnatelju Ottowitzu, kajti bile so posebno ponosne na to, da so mogle sedaj pomagati tudi v gospodinjstvu. Zanimanje In razumevanje žen v SUd-k&mtnu je tako veliko, da se bodo odslej vršili dva do trije tečaji pri različnih Ortsgruppen. KSrnleii |e darovalo 323.719 zimskih reti Končni Izid se je povišal za 53.860 kom. Število smučI se le povišalo na 14.913 Napram predhodnem šteju se je končni rezultat povečal za 53.860 komadov, tako da akcija v K&mtnu izkazuje skupni izid 325.719 komadov volnenih in zimskih reči. Morebitni zamudniki ne bodo več bistveno izpremenili te svote. Razveseljivo je, da je tudi pobiranje smuči dalo svoj delež pri navedenem povišanju. Zadnjič javljeno število 11.005 parov se je tekom ponedeljka zvišalo za 4.908 na 14.913 in tudi število smučarskih čevljev se je od 1.010 povečalo na 15.065 parov. Največja postojanka v celokupni svoti so volnene kratke in dolge nogavice s številom 63.962. Med posamičnimi okrožji v KSmtnu sta seveda na čelu okrožji Klagenfurt z 89.651 komadi in Villach z 78.220 komadi. Smuči je daroval Klagenfurt 5179 parov in Villach 3752 parov. Izid v ostalih okrožjih bo Se objavljen. Okrnjeno krajevno ime Eaj nam dobri Valvazor poroča o Afilingu na Savi Prav podučno je čitati v starih kronikah o krajih, ki so danes velikega pomena za gospodarstvo. To velja zlasti za AQUng, o katerem Valvazor poroča, da je bilo »Ime trga okrnjeno«. 2e takrat so se nahajale tam »velike fužine« poleg tega pa tudi »lepa jama za pridobivanje mramorja« Razen tega pripoveduje kronist ie o neki »norčavi domišljiji«, ki se je tam dogodila. Toda poeluSajmo Valvazorja samega, ki o tem plSe sledeče: »Trg ABling ,po kranjski Jesenice, ima zadnje ime od jesenovega drevesa, kar pomeni nemško Esche, ker so v teh krajih ztlo pogosto rastla ta drevesa; tudi nemško ime izvira od ravno teh dreves, čeprav je izpremenjeno tako, da se je Eschling spremenilo v ABling. Ta trg leži na Gorenjskem, osem milj od glavnega mesta Ljubljane in dve milji od mesta Radmannsdorf in prehaja tukaj deželna cesta od Ljubljane na Villach v KSmtnu. Kraj leži med visokimi snežniki, zato je zemlja precej hladna; na lepih njivah se doseže letina samo enkrat na leto. Ta trg ima precej lepih hiš od katerih je ena last gosposke in stanuje v njej upravnik ali oskrbnik gosposke Weissen-fels. Kajti trg leži tako rekoč v osrčju posestva gosposke, Weissenfels pa čisto na koncu, zato stanuje zaradi udobnosti upravnik vedno na tem kraju, da lahlto povsod poseže vmes. Blizu AGlinga se vidite tudi dve izredno veliki fužini Sava in Bley-Ofen (topilnica svinca), v katerih se topi in prideluje iz rude vsakovrstno jeklo in železo. Gornji del trga Je znamenit zaradi lepe Jame za kopanje mramorja, ki daje kose v velikosti, kakor ве je le hoče In v menja-jočih se naravnih barvah, ki razveselijo gledalca. Gospod Tomaž Hren, evoječaanl ljubljanski škof. Ima v svojih beležkah zapisano ,da je 1585. leta osebno govoril z nekim kmetom v Afilingu ,kateri si je trdno vtepel v glavo, da je on Jezus. (Slo je pač za versko blaznost.) Sedaj spada ta trg pod gosposko Weissenfels ,koje imejitelj je Janez Fridrih grof Trillegk. Zemeljski zaklad: v Siidkarninu Iskanje zlata nI Imelo velikega uspeha - Pač pa je železna Narava se napram SUdk&rntnu gotovo ni Izkazala mačeho. Ne le da ima dežela vse predpogoje za intenzivno obdelovanje zemlje, dala je svojim prebivalcem tudi drugače še veliko možnosti pridobiti si življenjski zaslužek. Tako so vsled gozdov v velikem številu nastale žage In s tem Je bila dana potrebna zaslomba tudi roikodelstvu, ki predeluje les. V prejšnjih stoletjih so se pošteno trudili, da bi dvignili izkoriščanje rud in žlahtnih kovin. Posebnega pomena je bilo pri tem seveda vedno železo, toda Iskali so tudi žlahtne kovine, zlato in srebro. Iskalci zlata pa menda niso ravno bogvekaj obogateli, tako vsaj kaže Valvazorjevo poročilo. Za časa tega zgodovinarja so bili posli iskalcev zlata slabi, tako da so se kmalu le Se priseljenci iz Inozemstva brigali za lesketajoče se kovino. Domače prebivalstvo je bilo bolj realistično; nI hotelo kar brez truda obogateti, ampak si je ustvarilo za takratne prilike nikakor ne majhno in skromno železno industrijo, ki se Je še vzdržala do današnje dobe. Valvazor poroča o plavžih s sledečimi besedami: »Gorenjska vsebuje sicer razno rudo v nedrih zemlje, na pr. baker, srebro in zlato; toda nesprorno je, da takšna ruda na eni strani ne vsebuje veliko zlata ali srebra in se zato ne izplača rudarsko delo, in da na drugi strani ni stalnega obrata, pač pa dajo gorenjska tla ogromne količine rude z najboljšim železom in Izbomim Jeklom, ki se raxvaiata naokoli v svet Tašna železna in jeklena rud* me predeluje v naslednjih obratovalilčlh. Pred vsem y Aisnem; te fužine, ki so vladarske, se mbAnjo lieokkai кмжвк ХмквЈ м zelo veliko železa ne samo topi In pripravi, ampak tudi kuje. Izdelujejo tukaj velike količine železnega blaga. Alten Hamer stoji v Wocheln blizu Jezera Wochein, med najvišjimi snežniki. Tudi tukaj topijo in Izdelujejo veliko železa, posebno veliko žebljev poleg drugega železnega blaga. Ta plavž je sedaj last gospodov Locatelli v Wocheinu. Nekdaj Je bil last Tazoličev. Od tod do Ljubljane je deset milj hoda. Kopp leži v globeli kakor v kakšnem kotlu pod visoko goro; prideluje ne le veliko železa, ampak tudi predela in Je tudi vladarski. Jauerburg (tudi Jauerniza) leži pod snežniki blizu Save In je last barona Bureleni. Tukaj izdelujejo najboljše jeklo. Neum&rcktl čepi tudi med visokim gorovjem pod Loiblom in izdeluje izredno veliko železnine najboljše vrste; last je grofa Barba in barona Wemecka Pley-Ofen (ali Bley-Ofen) leži pod visokimi gorami; izdeluje tudi veliko železa In Jekla in je last gospoda Locatelli. Sava leži med visokimi snežniki na Savi In Izdeluje zelo veliko najžlahtnejSega jekla, ki ga razpošilja daleč na okoli; last je barona Bucelenl. Steinbiihl leži v prijetni dolini In se tam veselo dela, ker se železo ne le pridobiva, ampak tudi predela. SteinbUhl Je vladarski. Poldrugo miljo od Wocbeina se nahaja •vUkovina, kjer le Izdeluje razna železna žica v velikih količinah; ravno tako se eno miljo dalje nahaja topilnica, kjer Izdelujejo Лх domovine Krainburg. (Nov zvočni aparat V kinu.) Zvočni kino je te dni pričel obratovati z novim zvočnim in svetlobnim aparatom. Šele sedaj se vidi, kakšna je razlika med starimi in novimi aparati. Slike so tako čiste kakor ob najlepšem sončnem dnevu. Zvok je čist in bolj razumljiv kakor preje. Predstave se bodo baje že v kratkem vršile v novi večji dvorani. Domschale. (Visoke kvote na osebo.) Pri pobiranju, ki se je vršilo samo v pokrajini, se je med 3169 prebivalci dosegel uspeh 2422 RM, kar pomeni delež na osebo 86 Rpf, odnosno gospodinjsko kvoto 3,23 RM. Domschale. (Prometna nezgoda.) 9. januarja uvečer se je na slabo preglednem cestnem ovinku zgodila prometna nezgoda, ki je k sreči iztekla brez posebnih poškodb udeležencev. Osebni avto, ki ga je vodil Bazilij Stanič, se je na ovinku Laiba-cher Strasse zaletel v iz nasprotne strani prihajajočega motociklista Andreja Weissa in zagnal motorno kolo s prikolico več metrov v stran. Avto se je zaradi silnega udara obrnil okrog lastne osi in obstal v nasprotni smeri. Motociklist je dobil poškodbo na levi roki. Vsi drugi udeleženci so jo odnesli samo s strahom. Motorno kolo in osebni avto sta bila tako poškodovana, da so jih morali zvleči proč. Domachale. (Smrtni primer.) Dne 10. januarja je po kratki težki bolezni nepričakovano preminiul dr. Reinhold Witt, polkovnik v pokoju in ravnatelj tovarne lakov Ludwig Marx d. d. v Kolitscheu. Pokopan je bil dne 13. januarja na pokopališču v Aichu. Domschale. (Otvoritev otroškega vrtca.) Dne 12. januarja je Kreis-leiter Pilz otvoril novo ustanovljeni otroški vrtec v Domschale. V svojem otvoritvenem nagovoru je Kreisleiter Pilz pojasnil namen ustanovljenega otroškega vrtca. Prebivalstvo je pokazalo veliko zanimanje za to potrebno in socialno ustanovo. Tihi junaki dela Zupani, tajniki In nameščenci malih podeželskih občin Ako se pokazujejo storitve, ee ne sme pozabiti, tudi onih tihih junakov dela, ki so pravi temeljni stebri, na katerih stoji močna zgradba notranje fronte v naši ožji domovini. Na področju javne uprave so to župani, tajniki in nameščenci malih podeželskih cbčin, posebno malih gorskih občin. Ti možje, žene in dekleta so v neprestanem stiku z vsemi rojaki njihovega delovnega območja. Brez odmorov butajo ob nje prvi valovi vseh želj in pritožb, vseh upov in brezmočja, ki navdaja narod v vojnem času. Zupan, tajnik mora na kmetih vedeti vse, od njega zahtevajo, da vešč vseh področij. Na vprašanja o oskrbi s čevlji, usnjem in prejo mora ravno tako naglo in sigurno odgovarjati kakor glede gospodarstva s premogom, petrolejem in milom, oskrbe z obroči In mineralnim oljem, v zadevah prehrane, oskrbe in davkov, mnogokolih problemih, ki nastanejo za kmetijstvo med vojno itd. K temu pride še to; dan na dan mora pojasnjevati z velikim taktom, nezmotljivim čutom pravičnosti, sigurnim poznavanjem ljudi in neskončo potrpežljivostjo, poseči vmes tukaj pomirjevalno, tam energičo, toda vedno z nasveti in kot pomočnik, ne da bi izgubil familiarni stik z zaupanimi mu rojaki — ki jih povečini vsa osebno dobro pozna — ali da bi bila okrnjena njegova uradna avtoriteta. On mora biti oče občine, mojster svojih občanov. In vse to velikokrat ob zelo zopemih prilikah, ki jih povzroča pomanjkanje prostorov ali pripravnih pomožnih sil. Tako je na pr. v neki mali gorski občini njen uradni prostor le bomo razsvetljen po viseči petrolejskl evetilkl. Delo teh mož in žen Je treba v renicl uvaževati. Pri tem so vsi ti ljudje poleg njihovega napornega uradnega delovanja, ki ne pozna nobenih uradnih ur, skoraj povsod obremenjeni še z drugimi uradi in nalogami, ki 80 vse drugo kakor »reprezentativnega« značaja. Njihovo delo je vsled tega vzorno delo skupnosti, vzgledna sto-ritva za domovino in narod. SONNTAGS- u. NAfH I)!KN';T det Apotheken in Krainburg von 17. bil 2%. Jlnntr 1942 ^ ~ т, н.шт Stran в. — Stev. 5. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 17. Januarja 1942 Dr. F. J. Loka« Itrežitel Hranitel Otjemleina пгејтјшт in p^uktuhw ^euUcJt melho^dujek and џшкШек 40. LEKCIJA Gespr&chsiibungen ' Wir verreisen heute, haben Sie die W2,sche schon eingepackt. Ja, es ist schon alles eingepackt. Ich werde vorsichthalber noch ein weiBes Hemd, eine kurze Unterhose, ein Paar Socken und ein Paar Sportstriimpfe mit-nehmen. Hat die Wascherin die steifen Kragen schon gebracht. Ja, ich habe RM 3.80 dafiir bezahlt. Diese Bluse ist aber schlecht gebiigelt. Ich muQ mir noch ein Paar Sockenh<er und ein Dutzend Taschentiicher kaufen. % Dieses Seidenhemd und den seidenen Schlafanzug diirfen Sie nur in lauem Wasser waschen! wurde, konnte es nicht mehr am Leben er-halten bleiben, da ee auf dem Transport schon zu viel Blut verloren hatte. Kaufen Sie Ihre AnzUge im Geschaft oder lassen Sie sie beim Schneider nach MaB machen? Das ist ganz verschieden, manchmal wenn ich gerade etwas fin de, das mir paBt, kaufe ich es fertig. In der Regel aber kaufe ich mir den Stoff und gehe dann damit zum Schneider. An Ihrem Rock fehlt ein Knopf! Ich habe es schon bemerkt, aber ich habe leider keinen gleichen Knopf, ich muB erst einen kaufen. Wie gefahlt Ihnen dieser Stoff? Ausgezeichnet. Lassen Sie sich einen Sportanzug mit kurzer Hose daraus machen. Wahrscheinlich ja. Ich hoffe, daB genug Stoff sein wird ,ich mSchte n&mlich auch eine lange Hose. Wo haben Sie diesen Uberzieher gekauft? Er steht Ihnen ausgezeichnet. Ich habe ihn bei meinem Schneider machen lassen. Er hat noch sehr schSne Stoffe fUr Wintermantel. GroBeres GrundatUck, zirka 9000 Qua-dratmeter, im ganzen oder geteilt, Nahe Klagenfurt und See, giinstig zu verkaufen. O nekdanji In sedanji policiji HemHje 12 13 Hier ist ein Hutgeschaft! Ich mSchte einen weichen Filzhut, griin, Nr. 40. Der passt mir gut, den nehme ich! Dann mochte ich noch einen Strohhut fUr den Garten. Haben Sie einen? Natiirlich, bitte, hier haben wir eine groBe Auswahl von Strohhiiten fiir Herren, in alien Farben. Ich m8chte geme ein Paar braune Halb-echuhe Nr. 40. Wollen Sie einen Strapazschuh oder einen besseren Modeschuh? Geben Sie mir bitte einen guten StraBen-schuh, wenn mOglich mit Doppelsohle. Die hier Bind richtig. Packen Sie mir bitte eine gelbe Schuhpasta oder eine weiBe und ein Paar Schuhb&nder dazu ein. Diese Stiefel hier passen mir nicht, sie eind mlr zu klein. Ich werde die schwar-zen dort probieren ... Die driicken nicht. Was koeten dieee Stiefel? Was kos tet ein Paar Schneeschuhe mit Gummisohle ? Wir haben Schneeschuhe und Uber-Bchuhe in den verschiedensten Preislagen. Gemischtwarenhandlung, 15 kg von Klagenfurt, um 50 RM monatlich zu verpachten. Landwirtschaft, 7 km von Klagenfurt, 14 Hektar, jahrlicher Pachtzins 1500 RM. Scherzfragen 1. Welche Rosen haben keine Domen? 2. Welche Affen klettern nicht? 3. Wie erha.lt man Ochsenfleisch einige Jahre frisch? 4. Wanim ruft der Kuckuck in Deutsch-land niemals nachmittags? 5. Welche Klavierspieler spielen mit der Nase? 6. Wer kann sagen, er ist mein Sohn, und ich bin doch nicht der Vater? 7. Wohin geht man, wenn man 28 Jahre alt ist? 8. In welchem Monat essen die Bauern am wenigsten? 9. Welche Leiter hat keine Sprossen? 10. Welches ist das starkste Getr&nk auf Erden ? 11. Welche Schuhe braucht man nicht zu besohlen ? Warum friGt der Sperling eher einen Liter Hafer als ein Pferd? Wer hat die meisten Reisen um die Erde gemacht? 14. Wie oft kann man ein Ei von hundert wegnehmen ? 15. Warum ist es unmčglich ,eine Glas-flasche in einem leerem Sack zu zer-schlagen .selbt wenn man diesen mit aller Kraft an eine Mauer schl>? 16. Wieviele Bogen braucht der Geiger beim Spiel? 17. Wie spricht man in England iiber die Deutschen ? 18. In welchem Monat m&ht man Heu? 19. Wer wird selbst im Wasser nicht nafl? 20. Welches Tier ist ein Muster an Geniig-samkeit? 21. Welches Wort wird immer falsch ge-schrieben ? 22. Herr Mtiller hatte sechs Tčchter und jede Tochter hatte einen Bruder. Wie viel Kinder hatte Herr Miiller? 23. Wo sitzt man, wenn man in die Schule geht? 24. Wo gibt es die meisten Soldaten? 25. Es schwamm ein MUhlstein auf dem Wasser ,da saUen drei Manner darauf; der eine war blind, der andere lahm, der dritte nackt; der Blinde sah einen Hasen, der Lahme lief ihm nach und fing ihn, der Nackte steckte ihn in die Tasche. Was ist das? WBrter WSrter, die von vorne nach rilckw&rts und von ruck warts nach vorne gelesen gleich lauten: 2. Otto. 3. neben. 5. Esse. 7. Rentner. 8. Reliefpfeiler. 1. Anna. 6. necken. 9. Egge. SchiffszueammenstoS bei Sachalin Japanischer Dampfer gesunken Tokio. An der Ostkiiste stieBen am Donnerstag abend bei starkem Nebel zwei japanische Frachtdampfer zusammen.^Der 6449 Tonnen groGe Damipfer »Tokusan Mam« wurde dabei so schwer besch&digt, daB er kurze Zeit darauf versank. 26. Mit-glieder der Besatzung wurden gerettet, wahrend 18 Mann ale verloren gelten. Bamberg. Tragischer Ausgang eines Scherzes. Auf der DorfstraBe spielte ein 16jS.hriger Bursche mit einem Gewehr. Pietzlich ISste sich ein SchuB und die Kugel drang dem flinf jahrigen Bauemsohn Hans D8rfler durch die Schulter in die Lunge. Obwohl das bedauemawerte Kind џЛог* kt čm Кпшклођат iWogeWM* Ausgang (m) (Ende) — koncr Besatzung (w) — posadka Bogen (m) — lok daraus — iz tega doch (dennoch) — vendar(le) Doppelsohle (w) — dvojni podpalt Egge (w) — brana einliefern (bringen) — pripeljati (v bolnišnico), spraviti einpacken — zaviti Esse (w) — ognjišče, dimnik Frachtdampfer (m) — tovorni pamik Geiger (m) — goslar Gemischtwarenhandlung (w) — trgovina z mešanim blagom Geniigsamkeit (w) — zadovoljnoet Gespr&chsUbung (w) — govorna vaja Gewehr (s) — puška Giraffe (w) — žirafa GrundstUck (s) — zemljišče giinstig — ugoden, -a, -o Hektar (s) — hektar Heu (s) — seno japanisch — japonski, -a, -o klettem — plezati Kuckuck (m) — kukavica KUete (w) — breg, obrežje lahm — hrom Landwirtschaft (w) — kmetija, kmetijstvo ISmo кмМвва к — цшо|Ш м v bivši zvezni državi so imele dežele • lastno, samostojno policijo. Država ali Reich sam pri tem ni imel nikakšnega vpliva na policijske zadeve. Tudi država Bis-marck-a ali takozvani П. Reich ter wei-marska država nista mogli omejiti ooblast oolicije zveznih držav v korist države ali Reicha. Šele FUhrerju je uspelo ustvariti oblast državne policije, ki se imenuje Reichspolizeihoheit. To se je uredilo z zakonom o novi zgradbi države z dne 30. januarja 1934. Ta datum je torej rojstni dan nemške državne policije ali policije Reicha. Država je pa takoj s prvo odredbo o novi zgraditvi države z dne 2. februarjem 1934. prenesla pravico izvajanja državne policijske oblasti na dežele. Deželne oiblasti vršijo torej policijsko oblast po nalogu in v imenu države. Pri tem so še poedini deželni policijski zakoni do izdaje enotnega državnega policijskega zakona — v kolikor se jih kot nacionalno socialističnim načelom nasprotujočih že ni razveljavilo — še vedno v veljavi. Bodoče državno policijsko pravo bo na vsak način vse določbe policijske zakonodaje dežel, ki so se praksi uveljavile in stojijo na podlagi nacionalno socialističnega svetovnega nazora, uporabilo ter pri izdelavi tozadevnega zakona o državni policiji, upoštevalo. Izraz »policija« je grškega izvora in pomeni »politeia«, to je javno delovanje, upravno delovanje kakega mesta ali države. Policija je torej nekoč pomenila notranje delovanje uprave. V 18. stoletju je Nemčija imela policijsko državo, to, je vladajoče kneze ter merodajne korporacije mest v državi, ki so vladali neomejeno, izvajajoč policijsko silo brez ovir. V modernih državah je pa naloga policije, da skrbi za vzdrževanje javnega miru, varnosti in reda s preprečevanjem nevarnosti in odstranjevanjem že pojavljenih motenj. Javna varnost je zaščita splošnosti pred škodo, ki ogroža obstoj ali ovira delo države in njenih ureditev. Nadalje vsebuje zaščito življenja in zdravja ter svobode in časti državljanov, njihove lastnine in premoženja. Javni mir ali javna varnost pomeni, onemogočiti morebitne nemire prebivalstva. Najtežje delo policije je varovanje javnega reda. Zaščita javnega reda zahteva posebno udušenje vsega, kar bi nasprotovalo vladajočim ,etičnim in socialnim predpisom. Policij so tri vrste. 1. Varnostne in upravne. 2. Redne in posebne ter 3. državne in občinske. Varnostna policija čuva državo in njene ureditve, državljane in njihovo svojino pred napadi in poškodbami. Njena naloga je tudi, preprečiti kazniva dejanja. Njen delokrog zavzema tiskovne, društvene, ziborovalne ali politične policijske zadeve, nadalje policijske prijave, evidenco tujcev, cestno-prometne policijske zadeve in budnost nad morebitnimi berači in klateži. Upravna policija vzdržuje javen red in varnost v okviru gotovih upravnih področij, kakor na primer stavbena, požarna in obrtna policija ter zdravstvena, lovska in rudarska. Redno policijo izvršujejo redne policijske oblasti. To so državni namestniki (Relchsstatthalter), deželni svetniki (Landrat), v mestnih okrožjih višji župani policijsko oblastne naloge. Posebna policija ве uporablja na posebnih področjih. Tako obstoja tudi gozdarska in zračna policija. V načelu je vsako policijsko delovanje državno. Državna policijska dela pa ne opravljajo povsod državni organi, temveč deloma tudi občinski. Po večjih mestih teg v važnih krajih vodijo policijsko oblast policijski direktorji in policijski predstojniki, v malih krajih pa občinski organi. Najvišji policijski organ je ReichsfUhrer und Chef der deutschen Polizei (državni vodja in šef nemške policije). On je vsem policijskim uradnikom predpostavljen. Z odlokom Fiihrerja o postavitvi šefa policije se je na ta najvišji policijski položaj postavilo dne 17. VTI. 1936. Heinricha Himmlerja. On je osebno podrejen državnemu notranjemu ministru in ima pravico, udeleževati se vladnih sej, če ima vlada zadeve njegovega delokroga in delovanja na dnevnem redu. Njegovemu uradu sta priključena dva glavna urada. Urad za policijo reda (Ordnungspolizei) in urad za varnostno policijo (Sicher heitspolizei). Urad za policijo reda zajema varnostno policijo (Schutzpolizei), orožnoštvo in občinsko policijo. Varnostno policijo ali Si-cherheitspolizei pa tvorita državna policija (Staatspolizei) in kriminalna policija (Kriminalpolizei). Japonska podmornica z dvema možema Vichy, 16. januarja. Japonski mornariški ataše v Vichy-ju, fregatni kapitan H o s o y a, pobija zelo razširjeno mnenje, da uporabljajo Japonci takozvane »žive torpede«. Pač pa je Japonska prvikrat postavila v službo male podmornice s hitrostjo 24 vozlov, kojih posadka obstoji le iz enega oficirja in enega mornarja, z dvema torpedoma v prerezu 450 m/m, ki se avtomatično krmarita. Poleg tega imajo te podmornice na krovu razpočne naboje, ki rabijo samopotopitvi, ako bi obstojala nevarnost, da pade podmornica v sovražne roke. Tako je na pr. Japonska mornarica pri napadu na Havaj izgubila pet takih podmornic, Amerikanci pa so mogli javiti uple-nitev ene edine, ker so se štiri druge sama potopile. Te male podmornice, ki lahko prevozijo samo 50 milj je pripeljala neka matična ladja v havajska vodovja. V razpoloženju meddržavne tekme v Zagrebu Se nikoli ni bilo v Zagrebu tako velikega, zanimanja za nogometno međđfZavnb" Сек-mo, kakor ga vzbuja bližajoče se drugo srečanje z Nemčijo dne 18. januarja. Določeni čas te velike borbe je izredno ugoden, kajti vsi igralci mojstrske enajstorica Gradjanskega so v izbomi formi, ki se ša dviga in povečuje zaradi skrbnih priprav^ Pozvanih 16 narodnih igralcev se je že dvakrat v tem tednu utrjevalo in se podvrže sedaj tudi še kritični preizkušnji v prijateljski tekmi z enajstorico z Zagorca. iz-jemši vodje napada .kojega mesto bo prevzel mogočni strelec Pavletič (Concordia), bo nastopila v tej igri polnoštevilna mojstrska enajstorica Gradjanskega. Hrvažka narodno moštvo bo predvidoma sestavljena takole :Glaser; Brocovlć, Durac; Lechner, Jazbinšek, Kokotović; Cimermančić, WOlfl, Pavletič, Antolković, Pleše. * Belgrad, 16. januarja. Belgrad bo lahko v tem letu praznoval svoj 100-letni jubilej kot glavno mesto Srbije. Z ukazom z dna 25. aprila 1842. je bilo mesto Belgrad proglašeno za glavno mesto Srbije. Prej je bil Kragujevac glavno mesto. S tem ukazom je bilo vedno trajajoče tekmovanje med Kra-gujevcem in Belgradom dokončno odločeno v prilog Belgrada. Lunge (w) — pljuča mahen — kositi, žeti mitnehmen, ich nahm, Ich habe genommen — s seboj vzeti, vzel sem s seboj Muster (s) — vzorec, obrazec MUhlstein (m) — mlinski kamen nackt — nag, -a, -o NKhe (w) — bližina necken — nagajati, dražiti Pachtzins (m) — najemnina Reliefpfeiler (m)—reliefni podboj (st^'oT^ Rentner (m) — rentir retten — rešiti Sack (m) — vreča, žep schlagen, Ich schlug, ich habe gesphlagen — biti, tepsti, udariti Schulter (w) — pleče, rama selbst (sogar) — celo Sprosse (w) (einer Leiter) ,— klin (pri lestvi) Btelf — otrpel, -a, -o; neglbčen, -a, -o Strapazschuh (m) — močan čevelj Tonleiter (w) — glasovna leetvlca traglaob — -m, -ф Transport (m) — prevoz, prenos verpachten — v zakup dati versinken — pogrezniti se, potapljati se vorsichtshalber — iz previdnosti zerschlagen, ich zerschlug, ich habe zer- — schlagen — razbiti, razbil sem ZusanunenstoG — trčenje zusammenstoQen, ich stieB zusammen, ich bin zusammen gestoBen) — trčiti, trčil sem Redewendungen kurze Zelt darauf — kmalu nato als verloren gehalten — veljati za zgrublje-nega am Leben erhalten bleiben — pri življenju obstati frisch erhalten — sveže ohraniti, svež ostati naB werden — zmočiti se nachlaufen — teči, letati (za kom ali za čim) in dte Teeohe eteekeo —^ ▼ iep utakaHI Bctota, 17. januarja 1942 K A R A W A N K K N - В o 1 K .stran 7. — 8t»"•" ** I V" "'"C ^ lund lehf OU« » •• _ I 1.........' Bergmonns feat# Zohnpoafo fplalwaren KInderwagen Kinderbetten GRDNER Klag«nfurl, Bahnhofsir. industrieabbrOche Gebraudis-Ma-sdiincn kauft Kuri Frick Klagenfurt Salmftrasse 7 Fcrnruf i486 Brumen & Thaler G. m. b. H. — Laak Alois Battelino lonwaren-Fdbrik Mannsburg Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinaerei, Weberei, Oarnfarberei u. Bleichc, StUckbleiche und Appretur A [ 0lo(ke 51. Veil a. d. Save lioiert rasdi und sniber IZDELOVANJE HARMONIK UekUisMSiswetk LAAK- UMOEBUNOŽ: Handwerker Si&dk&rntens! Bei der Wiener Frtth]ahrsmes*e 1943 bildet die Gewerbef6rderungestellederHandwerkskammer Klagenfurt eine tv'Verkaafsgemeinsdhiaft №r das KSrniner Handwerk" Inleressenien wollen sich uragehend an die Gewerbef6rderungs-stelle der Handwerkskammer Klagenfurt, BahnhofstraBe 40, wenden Fichte trodtcn G — Klasse O bis III in StSrke 20, 24 u. 40 mm sucht zu kaufen JAKOB BRODNIQ, Grofttisdilerei Klagenfurt, GabelsbergeTSlra6e 15 (Holzbezugsdiein vorhanden) fitamidetm Sttuik- HlilVNSBrRG OS. FLE 1 s s Г. VI*tT л. Jftvf fPoitno leteče) ШШсшГа^вк ^stBU IKIEUCHTUNGSKOEPER Instaliationen von F. Czernowsky 3ieWron»iitei - Klaoeniurl Leinenindustrie A. G. jARSCHE POST DOMSCHALi w. жоим DOMSCHALE FA5R1K FQR ROFFERU.LEDERWARE SudU&chitH bereitet sich aui die Kontenrahmenpflidit Ruf-Organisation h 111II Prospekte u. Vertreterbesudi durA ■■ ■ DB.C. GALUN, Kl&GENFUM PLail6A»E 9. TEL 11-36 штвш Ah- die- du у^11<шш^аниен-док-'* Auf das »Kftmtner Jahrbuch 1942« (in deutecher Sprache) kttnnen noch Beetellungen entgegengemommen werd«n. Be-zugBpreis frei Haue ... ...... . RM —.70 pro Stuck. Die Jahrbticher kdnnen behn Verlag »Kftrawanken-Boten« Krainburg abgeholt werden. Die Vetkauf^rovieion wlrd gleichzeitig mtt der Abholung verrechnet. Verlag »Karawanken-Boten« ; Krainburg n Sirlle s i. t Frani Kregar M6bel-Tis(hlerel Wisdtmarje St. Veil a. d. Save Verididnl das KARAWANKEN-BOTE Sobota, 17. Januarji 1942 XitMspiele Alflwwhie Rinit reuhand G.m.b.H.-Zweigstelle Veldes Asst I N G 17. I. um 15.30 und 18.30 Uhr 18. I. um 15.30 und 18.30 Uhr 19. I. um 18.30 Uhr Der Weg ins Freie FUr Jugendllche nlcht sugelaseen! 20. I. um 18.30 Uhr 21. I. um 18.30 Uhr Frau nach MaB FUr Jugendllche nlcht cugelaasea! 21. I. um 15.30 Uhr 22. I. um 15.30 Uhr MilrcbenfUmvoretellung LuBtige Filmatunde 22. I. um 18.30 Uhr 23. I. um 18.30 Uhr Das Verlegenhcitsklnd FUr Jugendllche nlcht zugelaRsen! DOMSCHALE 17. I. um 18.30 Uhr 18. I. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Die Geyerwally FUr Jngendliebe nlcht nigelaeeen! 21.1, um 15.30 Uhr M&rchenfUmvorttellung H&neel und Gretel 21. I. um 18.30 Uhr 22. I. um 18.30 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendllche nlcht nigelassen! KRAINBURG 18. I. um 10.30 Uhr Milrohenfllmvorstellung H&neel und Gretel 16. bis 19. I. Stukas FUr Jugendllche KugeiaeMn! 20. bl8 22. I. Dorf im roten Sturm FUr Jugendl. outer 14 Johren nlcht cugelaeeen! Vorstellungsbeglnn: T&gllch 18.30 Uhr, Sonntagg au&erdem urn 13.90 und 16 Uhr L A A K 17. I. um 19 Uhr 18. I. um 13.30, 16 und 19 Uhr Oh! TMfse Miinner! FUr JugMidl. unter 14 Jahren nlcht zugcliissfn! 21. I. um 16 Uhr Jugendvorstellung Till Eulenspiegel 20. I. um 19 Uhr 21. I. um 19 Uhr 22. I. um 19 Uhr Das himmelblaue Abendkleid FUr Jugendllche nlcht lugelassen! NEUMARKTL I 17. I. um 15.30 und 18.30 Uhr 18. I. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 19. I. um 18.30 Uhr 20. I. um 18. 30 Uhr Oh! Diese Mftnne'rl FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 21. I. um 16 Uhr MilrchenfUravoreteUung Frohliches Kimterbunt 21. I. bis 23. I. um 18.30 Uhr Ein Mann auf Abwegen FUr Jugendllche nlcht zugelassen! MIESSDORF 17. I. um 20 Uhr 18. I. um 15, 17.30 und 20 Uhr Der Gaemaim FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen! S A I R A C H 17. I. um 18.30 Uhr 18. I. um 15.30 und 18.30 Uhr Mutterliebe FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht Eugelaaeen! STEIN 17. I. um 18.30 Uhr 18. I. um 10, 15.30 und 18.90 Uhr 19. I. um 18.30 Uhr Dorf im roten Sturm FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaaeen! 21. I. um 15 Uhr Jugendvormtellung^ Die weifie H5Ile von Piz-РаШ 21. I. um 18.30 Uhr 22. I. um 18.30 Uhr , Der Weg zu Isabel! FUr Jugendllche nlcht zugelassen! KmDESSCHWMTIR mit langJShriger Praxis suchi Stellung, qibt auch Nachhilfe im Deutschunterricht. Umgeb. V. Veldes bevorzugl. Angebote erbeten unter »D 618« an Ala Dresder A. 1, Prager Str. 6. L I T T A I 17. I. um 19 Uhr 18. I. um 16 und 19 Uhr 19. I. um 19 Uhr Oh I Dieee MRnnerl Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugcla^wn! 21. I. um IS Uhr M&rchentilmvorstellung Wundervolle Mftrchenwelt 21. I. um 19 Uhr 22. I. um 19 Uhr Confetti FUr Jugendllche nlcht uugelfleeen! ST. V E I T 17. bis 20. I. Mutterliebe Fttr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelaeewn! 25. I. um 15.30 Uhr Milrchenfilmvoret^ung Hansel und Gretei 21. bis 23. I. Dorf im roten Sturm FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht sugelaaeen! VoreteUungsbeglnn: xagllch 18.30 Uhr, Sonntags auSerdem um 13.30 und 18 Uhi VELDES 17. I. um 15.30 Uhr J ugendvor stellung Der J&ger von der Kurpfalz 17. I. um 18.30 Uhr 18. I. um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Dorf im roten Sturm FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelassen! 21. I. um 18.30 Uhr 22. I. um 18.30 Uhr Fanny ЕШ1ег FUr Jugendllche zugelassen! WART 16. I. um 18.30 Uhr 17. I. um 18.30 Uhr Der Siindenbock FUr Jugendllche zugelassen! 17. I. um 16 Uhr MUrchenfllmvorstellung Lustige Filmatunde 18. I. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 19. I. um 18.30 Uhr AchtungI Feind h8rt mit I FUr Jugendl. unter 14 Jahren nlcht zugelassen! L E D E R W A RE MER ^Е UGUNG Џ. КАИЗШШ TASCHMEREi LAAK,Ermerii27 VIKTOR KLEINLERCHER krzneno strojarstvo in barbarstvo, »nakupovalnica krzna« - Domschale Kupim po najvišji ceni krzna vseh vrst, kakor: mačip, zaicpv (divjih in domačih), jas^njet, lisic itd. _ uEFen iv rasch UNO SAUBEB Dovršen prevajalec za nemščino in slovenščino, ki je po možnosti vešč tudi strojepisja, se sprejme takoj. — Obširne nujne ponudbe pod 1301 na >Karawanken-Bote«, Klagenfurt, Bismackring 13. 4)3^ RABITSCH StVElTinSAVE Izdelovanje damskih torbic in kovCegov « Lederwaren M. Šipic Krainburg T iem tednn ae bo pričelo razpoilllanie ▼ aloTenskem lezlka {zhalaločega HIŠIVESA k«LED/lRJii 1942 Kova narotila se ne sprejemajo vet! Onim, kt BO naročili escKlag*,Kuch*ngeraf««}iefi*n, FitMngf, Waag«n, Temper- und Craugu^ariikaln na^k Modeli en oder Zeicfinungen LandwirisAaftlidie Technischc Ketten, Pflflge und deren Destandteile Jieitenfabtik A. 9. in Sees Auefiihrungsbeetinunungen ttber die Ausgabe und Abrechtiung von Wertscheinea dee Kriega-Winterhilfsweritee 1941 Der Gaubeauftragte filr das WHW teilt mit, dafi auSer den Wertscheinen im Werte von RM —ЛО, 1.— und 5.— auch Wertscheine zu RM 10.— aus-gegeben werden. FUr dieee Wertscheine gelten dieselben Bestimmungen und Termine wie fttr die oben angefiihrten. Der Gaubeauftragte fttr das Kri«g»-WHW LA. We r i Obersdinle lUr Jangen in Krainbnrg Gallenfelser StraBe (triiher Staatsrealgymnasium) UNTERRICHTSBEGINN Der Unterricht aa der Oberschule fiir Jungen in Krainburg wird mit Vor-und Nachmittageunterricht втп Mittwoch, den 21. Јалпег 1942, aufgenommen, Alle SchUier uad Schiilerinnen, denen durch Zusciirift der Direktion der Beeuch der Oberschule In Krainburg bewilligt wurde, finden sich am Mittwoch, den 21. J&nner 1942, in der Oberschule, und zwar die Klaasen 4, 5 und 6 um 8 Uhr, die Klassen 1, 2, 3 um 10 Uhr vormittags ein. Die Oberschule ist in den Holzneu-bauten in der Gallenfelser Straile in Krainburg untergebracht. Der Direktor. Obersdiflle ittr Jnngen In Krainbnrg Galknselser StraBe (Preje Državna realna gimnazija) Pouk na Oberschule filr Jungen v Krainburgu se prične z dopoldanskim in popoldanskim poukom v sredo, 21. januarja 1942. Vsi učenci in učenke, katerim je bil z dopisom direkcije dovoljen obisk Oberschule v Krainburgu, se morajo zglasiti v sredo, 21. januarja 1M2 v Oberschule, in sicer razredi 4, 5 in 6 ob 8. uri, razredi 1, 2 in 3 ot> 10. ari dopoldne. Oberschule se nahaja v novih lesenih poslopjih na Gallenfelser Strafie. Direktor.