Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 3« Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne' sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo, Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Hačnn pri poštni hranilnici =t 11 >"4 iriSgTITi"''"™"*"''« Ali veste, da svetovna vojna še traja? Leta 1918. smo mislili in upali, da je končana. Z bridkostjo smo gledali rane, ki nam jih je prizadejala, z vero v bodočnost smo se lotili zdravljenja in dela, da bi čim prej premagali težave in zabrisali krvave sledove. In zdaj, po osemnajstih letih truda in naporov mora svet polagoma spoznavati, da so bila ta leta prazno klasje. Prinesla so narodom le pleve plehke tolažbe, miru pa jim niso dala. Ves svet se zvija v krčih. Nasilje, brezobziren boj, težnja po podjarmljenju šibkejšega, to je danes krik v poedinih državah in malone po vsem svetu. Vojna v Španiji, boji na Kitajskem, na skrajnem zapadu in na skrajnem vzhodu borbe, ki se vsak trenutek lahko spremene v svetovno klanje. Med tema dvema skrajnima poljema je povsod vse polno notranjih trenj. Zdi se, kakor da se je zemlja Zožila in postala človeku premajhna, zato se bije za zrak in za kruh, za prostor, da bi se mogel gibati in živeti. Brez gibanja namreč ni življenja. Svetovna vojna torej še traja, le oblika se je spremenila in fronte so se razširile in razlezle. Pred leti smo na bojiščih trpeli večinoma možje in fantje, danes trpi ves svet, vse človeštvo. Prizanešeno ni niti ženskam niti otrokom, ki so komaj kriknili na svet. Kako bridko odmeva v teh dneh klic: »Ilir B;u«fem na zesssSia!« Kam naj se človek obrne, da ga bo našel? Kaj naj stori, da se vsaj toliko umiri, da bi se mogel razgledati okrog sebe in razločiti pravo od krivega, dobro od zla in napredek od pogube. Povsod rasto preroki, toda njih besede so polne gorja in krvi. V tem strašnem vrvenju smo prizadeti tudi mi, zlasti pa naše podeželje. Tudi mimo nas gre klic miru kakor zasmeh. Naši domovi ječe pod bremeni, naše delo je brez vrednosti, naši otroci propadajo v revščini — in od nikoder ni zvezde, ki bi pokazala rešilno pot. Kakor dva sovražna valova si stojita danes dva tabora človeške družbe nasproti. Na eni strani izobilje in razkošje, na drugi beda in pomanjkanje. Kdor je tele dni pred božičem pregledoval po oglasih svetovnega tiska, kaj vse je na razpolago tistemu, ki ima denar, je moral ostrmeti. Saj zemlja ni več solzna dolina, ampak paradiž! Toda pred vrati tega raja straži neizprosen vojščak — kapital! Vanj pusti samo svoje najožje zaveznike in izbrance, vse drugo je izključeno in ne sme vstopiti. In vendar: Iz česa raste kapital? Ali ni samo plod žuljev, znoja in žrtev pridnih kmetskih in delavskih rok po vsem širokem svetu? Zakaj in čemu potem ta strašna razlika, da tisti, ki delajo, nimajo niti pravice do srolega življenja, tisti, ki pa ne delajo, smejo živeti v izobilju in razkošju?! Kje je tukaj pravica, kje je mir, kje je vsa tista svetloba, ki naj bi nam vsem brez razlike žarela iz božične skrivnosti? To so vprašanja, na katera danes nihče ne ve odgovora. Narodi pa zahtevajo odgovora na svoje obupne klice in zato — teče kri in bo tekla kljub pesmi o miru vse dotlej, dokler ne bo ta strašni vozel razvozljan. Slovenci in Jugoslovani smo še toliko srečni, da nas najhujši val še ni zajel. Vzlic bolečinam, ki tudi nas pretresajo, je naše življenje še večino znalo odvrniti najhujše. Kdor količkaj ljubi svoj narod, ne z besedo, ampak s srcem in dejanjem, mora želeti in delati na to, da odvrnemo od sebe najhujše. Španija nas svari, Kitajska nas uči, silni pretresi po vseh državah nas opozarjajo. Narod, ki je prestal toliko j>orja, kakor smo ga na-roat na oremlju naše države, je življenja vreden. Kdo nam bo znal dati in zagotoviti to življenje? Božična skrivnost nam daje odgovor. Ilčl©večen§e Boga samega nam potrjuje in dokazuje, da je zemlja tisti pravi dom, ki nam more nuditi tolažbe in utehe. Bog ni urejeval sveta iz nebeških višav, ampak je poslal svojega edinega Sinu na svet, na zemljo, da se je rodil in postal — človek. To je največja in najveličastnejša skrivnost krščanstva: Ni rešitve brez zemlje! Če je to priznal sam Bo g, zakaj ne bi tega priznavali mi, ki smo po njegovi podobi ustvarjeni?! Svet je to večno resnico izdal in zatajil. Zatajil je zemljo in je z njo zatajil Boga. Odtod vse zlo, ki nas obdaja, odtod vse gorje, ki nas mori. Nikoli se človek ne sme o^rgaii osi zemlje in njenih večnih zakonov, če hoče uspevati in napredovati. Sodobna družba je zagrešila ta zločin. Zavrgla je zemljo, zavrgla je delo na HCmeiski dolgovi Važni sklepi Izredno težke razmere, ki so nastale za naše kreditno zadružništvo z uveljavljanjem uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, so postavile na dnevni red mnogo za naše zadruge življenjsko važnih vprašanj, ki jih je treba nujno reševati. To je dalo Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani povod, da je sklicala izredni občni zbor, ki se je vršil 20. t. m. Udeležba na tem občnem zboru je njej in vrednost njenih sadov, zato pa je tudi po vsem svetu zavladala tema, zato obhajamo letos božič brez luči, praznik, ki ne greje in ne dviga, ampak samo povečuje naše rane in jih dela bolj skeleče in globoke. Trpke besede nam silijo pod pero, strašne slike krivic napi vstajajo pred očmi. Vendar ne bomo izrekli teh besedi in ne pokazali teh strašnih slik. Vsakdo jih ve in pozna, vsakdo med nami jih čuti in bridko občuti. Eno pa je, kar hočemo in moramo povedati: Mi hočemo luči! Mi, ki ljubimo zemljo, mi, ki smo ji po lastni volji in božjem nauku ostali zvesti, hočemo človeku in zemlji vrniti njune pravice, da bo nekoč vladal res — mir ljudem na zemlji. Srečni in ponosni smo, da smo tisto jedro, ki je ohranilo božično skrivnost nepokvarjeno v vsej njeni veličastni pristnosti. Delati in delu priboriti čast in vrednost, ceno in spoštovanje, to je božič našega kmetsko-tlelav-skega gibanja, to je božič naših toplih src in naših izmučenih, žuljavih rok. Čeprav krog in okrog nas vlada tema, čeprav butajo ob nas valovi, se ne ustrašimo in se ne umaknemo. Človeška družba je s svojo lažnjivo kulturo že cesto propadla in je v bolečinah morala začeti iznova, zemlja pa je vselej obstala in vselej je bil tvorec bodočnosti tisti, ki je ostal zemlji zvest. Ta zavest je luč, je zvezda, ki sveti tudi nam. In s to zvezdo bomo hodili skozi vse gorje in težave, skozi vso temo, s katero nas danes obdaja svet. Ne vdajamo se plehkim in omledno vabljivim glasovom, ki bi nas radi uspavali. Ker smo zemlji zvesti, vemo, da smo seme bodočnosti. In če danes teče kri, če danes marsikje od trpljenja pokajo kosti, ne klonemo! Zemlja je z nami in Bog, ki je prišel, da bi postal človek — kdo more tedaj trajno obstati proti nam?! in zad?*ižeiš4vo bila prav številna, saj je bilo od skupnega šte* vila 380 včlanjenih zadrug zastopanih 224. Zborovanje je vodil predsednik zveze gosp. Ivan Pipan, ki je pozdravil številne delegate in jim raztolmačil namen izrednega občnega zbora. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, prav tako tudi kraljevemu namest-ništvu s prošnjo za zaščito interesov zadružništva. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi ligedni občni zbor Zveze »lov. ladrug kmetijskemu ministru inž. Sv. Stankoviču. Predsednik g. Pipan je v svojih uvodnih besedali pojasnil, kako je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov globoko zadela življenjske interese našega zadružništva in je treba napeti vse sile, da se določbe te uredbe omilijo. Uprava zveze hoče s tem izrednim občnim zborom dati zadrugam možnost, da se pogovore o vseh važnih vprašanjih, ki so v zve>:i z likvidacijo kmetskih dolgov. Referat o sianju prizadevanj za omiljenje uredbe je podal ravnatelj zveze g. Fran Trček. Uprava zveze slovenskih zadrug je ponovno razpravljala o tem vprašanju in je sklenila izkoristiti vse možnosti, da se akcija pospeši in da se odstranijo najhujše ostrine in prihranijo najtežje posledice. Sestavila je za občni zbor resolucijo naslednje vsebino: Resolucija 1. Kmetska razdolžitev je z uredbo od 20. sept. t. 1. načelno pravilno rešena, ker »e znižujejo obresti in dolgovi na znogno in tržnemu indeksu kolikor toliko odgovarjajočo mero, dast Je odplačilni rok Še vedno prekratek z ozirom na obstoječe slabe razmere. 2. Sedanji način likvidacije pa grozi glede na posebne raz>mere kreditnih odnosov med kmeti in kreditnimi zadrugami v Sloveniji, da bo izzval nepopravljivo škodo, ki utegne na eni strani uničiti nčinek razdolžitve, na drugi strani pa porušiti dokazno najboljši kmetski kreditni organizem ter končno tudi oškodovati vlagatelje in s tem za dolgo dobo močno omajati komaj j>opularizirano ljudsko varčevanje, in sicer zaradi tega: a) ker nastopi s predvideno likvidacijo kmetskih dolgov za dobo enega leta popoln ; moratorij« za hranilne vloge, delen pa za vso dobo amortizacije kmetskih dolgov; b) ker se bodo morali vlagatelji zadovoljiti kvečjemu z \% do 2% obrestno mero, ki ne dosega niti polovice sedaj običajne obrestne mere; c) ker bo zaradi odpisov rezervnih fondov porušeno ravnotežje zelo mnogih zadrug in č) ker se bodo morali v skrajnem primeru zadovoljiti vlagatelji z državnimi obveznicami in boni, ki obetajo zelo nizko Iržno ceno. Nadalje ugotavlja občni zbor, da se da izogniti takemu načinu likvidacije kmetskih dolgov, ki je zvezan s tako škodljivimi nasledki, iu da je mogoče v drugi obliki nuditi dolžnikom isto, obenem pa obvarovati kreditne zadruge in vlagatelje pred vso škodo ali pred večjim delom predvidene škode. Tak ugodnejši način rešitve je predviden v predlogu, ki so ga sestavile in predlo/.ile vsem merodajniin činileljem zveze hranilnic in posojilnic. Zalo občni zbor nujno apelira na merodajue činitelje, da ta predlog prouče in ga osvoje ter tako preprečijo, da bi se z rešitvijo enega vprašanja otvorilo novo pereče vprašanje. Ta predlog smatramo kot edino umesten in uspešen, kljub resoluciji Glavne zadružne zveze, ki zahteva ugoden in visok lom-bardni kredit. Z ozirom na dosedanjo prakso oficielnih in poloficielnih denarnih ustanov ter z ozirom na njihove predpise nikakor ne moremo pričakovati, da bodo mogli ti zavodi nuditi toliko sredstev za lombaidiranje državnih obveznic in bonov pod takimi pogoji, da bi to vsaj približno nadomeščalo dosedanja sredstva hranilnih Uog. Za slovenske razmere so eskontni in lombardni krediti centralnih ustanov toliko manj ugodni od hranilnih vlog, ker z njimi niti približno ni možno nuditi kreditov kmetom pod dosedanjimi pogoji, niti ne bi mogle kreditne zadruge vzdržati konkurenčnega poslovanja. Zaradi tega zahteva občni zbor, da vlada izpolni svojo obljubo, da bo ob enem z likvidacijo kmetskih dolgov tudi vzpostavljena likvidnost denarnih zavodov in da bodo popolnoma zavarovani interesi vlagateljev, in sicer na ta način, da preskrbi Privilegirani agrarni banki potrebna sredstva, tako da bo PAB prevzela kmetske dolgove proti odkupu za gotovino. Popolnoma pa se občni zbor pridružuje re- soluciji Glavne zadružne zveze, ki zahteva, da preskrbi država sredstva za revizijske stroške, katero funkcijo opravljajo zveze namesto države in za katero danes nimajo nikakih dohodkov več. Gornja resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, je naslovljena na kraljevo namestništvo. Ravnatelj g. Fran Trček je nato podal še razna zanimiva pojasnila, zlasti glede izročanja terjatev Privilegirani agrarni banki, ki se mora izvršiti do konca januarja t. 1. Priv. agrarna banka je že izdala nove tiskovine in nova navodila, ki jih bodo zadruge prejele prihodnje dni. Mnoge posojilnice imajo težkoče pri sestavi obračuna iu izračunanja prvega obroka, ker ne morejo nastavljati za to delo uradnikov. Če zadruge ne morejo izvršiti obračuna, naj napravijo Siromaštvo na eni strani, strast in pohlep po denarju na drugi, to je gnezdo tihotapstva. Vse države se bore proti njemu, nikjer ga pa ni mogoče popolnoma zatreti. Da bi vsaj omejili tihotapstvo, so začeli pri nas v Beogradu snovati poseben sklad, ki znaša doslej okrog 3 milijone dinarjev. V ta sklad bo prispevala v glavnem sladkorna industrija in bo namenjen v prvi vrsti boju proti tihotapstvu s saharinom. Vlada pripravlja glede tega posebno uredbo. Vsak, kdor izsledi ali ujame tihotapca s saharinom, prejme posebno nagrado, ki bo znašala 300 dinarjev za vsak kilogram zaplenjenega saharina. Nagrada se izplača takoj naslednji dan po uradni ugotovitvi krivde, če je tihotapca izsledila druga oseba in ga spet druga ujela, odpade na vsako polovica nagrade. Vemo, da je tihotapstvo strahovito razširjeno in ne pride nam na misel, da bi hoteli to rano zagovarjati. Saj vemo, da je vprav tihotapstvo že uničilo nekaterega našega človeka. Prepričani smo tudi o dobri volji oblasti, dvomimo pa, da bi nameravani način proti-tihotapskega boja rodil zaželjene posledice. Treba je pač pomisliti, kaj je vzrok, da ljudske množice tako rade kupujejo tihotapsko blago. Kilogram sladkorja stane v nadrobni prodaji Din 15 50. Delavske družine, družine malih kmetov in bajtarjev, služiteljev in nižjega uradništva si tega ne morejo privoščiti, ker ta cena nikakor ni v skladu z njih dohodki. Zato segajo po tihotapskem saharinu, V časih mogočnih pretresljajev in pre-osnov človeške družbe srečujemo poleg sončnih strani, ki pričajo o napredku, vedno tudi mnogo senčnega. In na teh senčnih plateh življenja je naš čas posebno bogat, tako silovito bogat, da bi človek skoraj izgubil vero v človeka. Dan za dnem so časniki polni poročil iz domačih in tujih krajev o zverinstvih, ki jih uganjajo posamezniki. Tatvine, ropi, požigi, vlomi, uboji in umori so žalostni sadovi tega bolnega ozračja. Pred malo manj kakor tremi meseci je tak zločin razburil Maribor in okolico. Mlad, komaj 231eten trgovski pomočnik Bruno Go-vedič je na zverinski način umoril 161etnega trgovskega vajenca Branka Pušaverja in mu lzropal znesek Din 5400—, ki ga je vajenec nesel za svojega gospodarja trgovcu Preacu/ izpisek iz knjig in prepustijo končno obračunanje Priv. agrarni banki. Ravnatelj je v dolgotrajni debati dal delegatom številna podrobna pojasuila. Debata je pokazala, da si vsi dolžni kmetje želijo ostati pri zadrugah, vendar jim ni mogoče ustreči glede na uredbo. Pokazala pa je tudi, koliko je še vprašanj, ki jih je treba razčistiti. Občni zbor je nato soglasno sklenil, da se poviša dotacija za sanacijski fond po uredbi od 23. nov. 1934 od dosedanjih 2% na 10% izkazanih rezerv kreditnih zadrug. Ob zaključku je ravnatelj poročal o stanju vprašanja zadružnega zakona, ki zahteva v zadnjem času mnogo bojev, da se sprejme v obliki, ki bi bila zadružništvu v korist. ki je brezprimerno cenejši, čeprav je brez redilne vrednosti. Podobno je pri drugem tihotapskem blagu. Kdor bi se podrobno posvetil temu vprašanju, bi dobil zanimivo in hkratu pretresljivo sliko, ki pa bi bila poštena in neomajno zanesljiva. Saj bi obstajala iz samih suhih številk. če pa Je beda glavni vzrok za konsum tihotapskega blaga, bi bil po našem mnenju uspešen samo tak boj, ki bi premagal — bedo. Poceniti bi bilo treba sladkor, pa bi nihče niti ne pogledal saharina. Ce se je dala sladkorna industrija omehčati toliko, da prispeva od svojega izobilja majhno trohico v protitihotapski sklad, zakaj se ne bi dal z njo doseči tak sporazum, da bi vsaj siromašne ljudske plasti dobivale cenejši sladkor? Vzemimo, da bi bil sladkor za siromašne po Din 8-— kilogram, mesto po Din 15-50. Nobena sladkorna tovarna ne bi šla radi tega v konkurz, konzum sladkorja pa bi se podesetoril! Morebitni primanjkljaj naj bi se kril iz protitihotapskega fonda. Tako bi ta denar opravljal v resnici socialno nalogo, tihotapstvo bi se ne izplačalo in bi samo od sebe prenehalo. Narod pa bi bil zadovoljen in bolj zdrav, ker bi namesto ponaredbe bil deležen pristnega in polnovrednega hraniva, kakršno v ljudski prehrani pomeni sladkor. Prepričani smo, da govorimo iz srca vsega siromašnega ljudstva v državi, in odkrito želimo, da bi padle naše pošteno mišljene besede na rodovitna tla. na Glavnem trgu v Mariboru. Govedič je bil zdaj za svoje strašno dejanje obsojen na smrt na vešalih. To je suho, strašno ogrodje krvave tragedije, ene izmed mnogih, ki vsak dan butajo ob nas. Kakor pa je ta zločin odvraten in vzbuja v človeku gnus ter ostra obsodba skoraj zadoščenje, se vendar nehote vsiljujejo razna vprašanja, ob katerih se moramo zdrzniti. Danes vsi poudarjamo kolektivno (skup-nostno) zavest. Ob resnični kolektivni zavesti in pravilni ureditvi odnosov v skupnosti bi bili po našem mnenju taki zločini nemogoči razen v primerih, kjer gre za duševno manj vredne ljudi, ki so prinesli svojo senco z rojstvom na svet in torej ne morejo biti odgovorni zanjo. Zrive zločincev in žrtve družbe V Ifariboru je bil morilec Bruno Govedič v ponedeljek obsojen na smrtf na vešaSib V boiu proii tfibotfapstfvu Biižafie cene sladkorja 'Blagoslovljene božično -pTcmzmlke vsem svojim zvestim naročnikom in poslovnim prijateljem želita uredništvo in uprava vzgojo in z ureditvijo družabnih odnosov res človeku dali živo zavest skupnosti, to se pravi, da bi se vsak človek čutil polnovrednega člana človeške družbe in bil deležen iz tega izvira-jočih temeljnih pravic: dela in kruha?! Tu se nam zdi, da je v sedanji družbi prelomna črta, ki nam ustvarja te žalostno-mrke tragedije, človek mora že ob rojstvu občutiti nasilno razliko med »višjim« in »nižjim«, ki ji ni vzeta za merilo duhovna, ampak materialna podlaga: denar! S kako slabo prikritim zaničevanjem pišejo listi dan za dnem o mladih beračkih, ki se klatijo okrog, ljudem v nadlego, sami sebi v zlo. In nihče ne pomisli, da so to vendar tudi ljudje in člani človeške družbe, ki ima do njih v zadnjem jedru iste obveznosti kakor do sinov takih ljudi, ki jim je ob rojstvu prizvanjal žvenket zlata. Pa stopite v naše šole! Vsak dan lahko slišite, kako naši vzgojitelji, večinoma kmetski in delavski sinovi in hčere, hrulijo siromašnega študenta, ki nima 2—3 dinarjev za zvezek ali ubogih mesečnih 50 par za mesečno članarino tega ali onega društva: »če nimaš denarja, nikar ne študiraj!« Kakor da je izobrazba prednostna pravica zlata, ne pa — talenta! če tako ravnajo vzgojitelji, kaj naj potem pričakujemo od množice?! To je ena plat, druga ji je podobna. Otrok imovitih staršev je danes kljub vsemu bese-dičeniu o skunnnsti vzgajan in vzgnifln kot svet zase, ki mu je dosegljivo in dovoljeno vse. In ker je tako vzgojen, mu zmanjka tal v trenutku, ko mu zmanjka denarja ali pa ko naleti na oviro, ki rii premagljiva z denarjem. Tak primer je bil pri Govediču. Premožnih staršev fant je bil vajen — vsaj kakor pripovedujejo znanci — razsipavati in živeti preko svojih razmer. Po odslužitvi kadrskega roka ni dobil več dela, denarja ni bilo. Spor z domom mu je položaj še zaostril — in katastrofa je bila neizogibna. Ali mu pade taka ali taka žrtev v plen, to je bila samo stvar usode in slepega naključja. Denar je pomenil razvajenemu fantu začetek in konec življenja. Tako je bil vzgojen in tako je danes vzgojenih na tisoče mladih ljudi iz »boljših« družin. Ko denarja kakorkoli zmanjka, pride zločin, če denar naleti na vrednoto, ki se mu postavi v bran, pride zločin. Tako vidimo, da je med Govedičevim mariborskim zločinom in med zločinom inženjerja Stojanoviča v Beogradu (glej poročilo »Krvava drama v Beogradu« v današnji številki!) strahotna notranja povezanost. Kakor v obeh primerih obsojamo oba zločina, tako moramo priznati, da sta oba zločinca žrtvi vzgoje, ki jima jo je dala družba. Smrtna obsodba v Mariboru in sodba, ki jo je s streli izrekel nesrečni oče v Beogradu, to sta dva strašna krika, ob katerih se mora družba zdrzniti. Ali pa smo mar res že tako propadli, da enega Govediča obsodimo na smrt na vešalih in s^..hkratu vzgajamo,,pa stotine novih? Da hočemo enega Stojanoviča linčati in pred tisočerimi drugimi klečeplazimo?! Prišlo pa je drugače. Ze pri pogrebu je vzkliknil oče nesrečne mladenke: »Hčerka, tata te bo maščeval!« Inž. Stojanoviča so zaprli. Cez teden dni je prišel dekletov oče na sodišče, stopil v sobo preiskovalnega sodnika, ki je vprav tedaj zasliševal pohotnega inženirja, in začel streljati. Oddal je nanj 4 strele, 3 pa je sprožil proti sebi. Ubogi oče, ki je na tako strašen način maščeval čast svoje hčere in družine, je bil takoj mrtev, inž. Stojanoviča pa so morali prepeljati v bolnico in še — živi. Pogreba nesrečnega očeta so se udeležile nepregledne množice. V jeznih vzklikih so dajale duška svojemu ogorčenju nad podlostjo inž. Stojanoviča. Policija je komaj preprečila množici, da ni navalila na bolnico in linčala 'zapeljivca. Preiskava proti Stojanoviču se nadaljuje in je že doslej ugotovila, da nesrečna Mila ni bila edina žrtev tega zapeljivca. Oglasilo se je več deklet, med njimi celo ena iz — Berlina. Tragedija Dimitrijevičeve družine je tem večja, ker jo poleg tega, da je v enem tednu izgubila hčerko in očeta, Milina sestra jetična in se zdravi v Topolščici, Nesrečni oče ji je še malo pred smrtjo poslal nekaj denarja, zdravnike pa v posebnem pismu- prosil, naj skrivajo pred njo časnike, da ne bo izvedela, kaj se je zgodilo z njeno sestro. Ubožica še sedaj ne sluti, da ji očeta iu sestro že krije črna zemlja. Žalostna slika propasti Celjan Alojz Mejanšek je v Zagrebu kupčeva! z — dekleti Kakor poroča beograjsko »Vreme :, je zagrebška policija prijela in zaprla nekega Alojza Mejanška iz Celja, ker so mu prišli na sled, da na pretkan način zavaja mlada dekleta in jih peha v močvirje propalosti. Kmet Valenta Večerič iz pregradskega sreza je javil oblastem, da mu je izginila hčerka Vilma. Na ta način je prišla umazana zadeva na dan. Policija je našla Vilmo Večerič v Splitu v stanovanju neke ženske, kamor jo je pripeljal brat dotične. Tako so ugotovili, cla drži sled v splitski nočni lokal »Šangaj«, a nadaljnje poizvedovanje je odkrilo, da je pripeljal to in še nekaj drugih deklet Anton Mejanšek z nekimi pomagači. Mejanšek je razpredel svoje mreže po Zagrebu in z njimi lovil žrtve. Dekletom je olv ljubljal lepe službe, kjer bodo poleg plače imele še prosto stanovanje in hrano. Kupoval jim je tudi obleke ter jim dajal tudi podrobna navodila, kako se morajo ravnati v bodoči službi. Ko jih je tako popolnoma omamil, jih je odpeljal v Split, kjer so spoznale, /.a kakšno, :>službo4 so namenjene. Za zdaj je policija našla tri take Mejanškove žrtve. Preiskava pa se še nadaljuje. Mejanšek je skraja vse tajil, kasneje pa je priznal in tudi povedal, na kakšen način je lovil dekleta. Ljudje se zgražajo nad to umazanijo in se le čudijo, kako je mogla tako dolgo ostati prikrita. Mi pa opozarjamo zlasti slovenska dekleta, ki morajo za kruhom po svetu: »Bodite previdne in ne zaupajte se neznanim ljudem, posebno pa ne takim, ki vam obetajo preveč ugodnosti! Za vabljivimi obljubami tiči vedno kaj smrdljivega gnoja, a po toči zvoniti je prepozno.« Ne samo Saj. . ■ . Naš čaj" je najboljša domača zeliščna krepilna pijafa. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah KMETIJSKA DRUŽBA V UUtfUANf Ha ne bo prepozno... 1 življenje posameznika kakor večjih skupin ljudi postaja čedalje klavrne je, z vseh strani obdano z neko negotovostjo, proti vsem pa zato zavarovano s skrajnim nezaupanjem. Gorje onemu, ki računa na poštenje današnjega človeka, kajti v 90% bo bridko razočaran. Morda bo še eden ali drugi nekaj časa pošten — kar je najbolj običajna, pa tudi najbolj nevarna metoda. Tak človek je v začetku samo zato pošten, da nas v prvi ugodni priliki temeljiteje »obrne« ... Ker je na svetu pač tako, da samo iz po-edincev nastajajo skupine, se vse slabe kakor dobre lastnosti kar avtomatično prenašajo od posameznikov v družine, organizacije ... Kakršna je večina posameznikov, taka je torej tudi družina, organizacija, narod ali država. V takem razpoloženju je človeštvo zašlo v mlakuže splošne moralne propalosti — kjer tone v medsebojni borbi, namesto da bi se složno podvrglo navodilom peščice onih, ki še stoje na bregu poštenja, pravice in resnice. Od tujim sicer mečejo rešilne vrvi, toda vsakikrat so sami v nevarnosti, da jih masa potegne s seboj v metež — če vrvi pravočasno ne spuste. Ne da bi jim služila taka sredstva v rešitev, ampak porabijo jih za zanke, namenjene vratovom nasprotnikov ... Niso redki primeri, ko vprav rešitelju (za njegov plemeniti nagib) pade okrog vratu ona vrv, s katero je mislil rešiti nesrečneža — če neče tudi sam postati »aktiven« borec v tej nesramni borbi... Ali v takem položaju moremo upati, da se ta nečastni boj konča drugače kakor s tem, da bomo poginili vsi v blatu moralne propalosti? Da! še lahko upamo, da se nam posreči rešiti večino vseh onih, ki so sicer zapisani neizogibnemu poginu! Ni še vse izgubljeno; če pravočasno složno poprimejo vsi, ki še stoje na trdnem bregu moralnih vrednot! Samo ti imajo namreč možnost, da trdno zabijejo steber zakonitosti v breg neoporečene morale, ga ograde z močno ograjo predpisov, preko nje pa vržejo za steber zakonitosti pritrjene vrvi. S korobačem pravice v roki naj uravnavajo reševanje poedincev in vsakega, ki se bo skušal rešiti z odrivanjem drugega, naj zabijejo v blato, da se ne bo nikdar več prikazal iz njega ...! Edino, na ta način je še mogoče okrepiti avtoriteto moralnega stališča — vse drugo pa pomeni samo zavlačevanje in poslabšanje že itak nevzdržnega splošnega položaja. Tine. Eirvava drama v Beogradu Beograd je te dni doživel krvavo družinsko dramo, ki priča o propalosti tiste gospode, ki misli, da ji je vse dovoljeno. Sin beograjskega bogataša, inženir Sveto-zar Stojanovič je omrežil brhko Milo Dimitrije-vičevo, hčerko uradnika Žike Diinitrijeviča. Obljubljal ji je seveda zakon, ko pa je dosegel, kar je hotel, je pustil dekle na cedilu, jo na vse mogoče načine begal in plašil ter jo nagovarjal k samomoru. Razočarano dekle si je končno res vzelo življenje in podlež je upal, da je s tem vse končano in cla si lahko poišče novo žrtev. Doma in drugod Teden domače politike Narodna skupščina Verifikaciijska debata o onih narodnih poslancih, ki bi naj prišli v narodno skupščino mesto obsojenih poslancev Damjana Arnauto-viča, Dragiše Stojadinoviea, Vasilije Trbiča in Dragiše Milovanoviča je trajala še v ponedeljek. Debata je bila mestoma prav živahna in burna. Pred debato je bilo vloženih več nujnih interpelacij. Poslanec Voja Lazič je zlasti zahteval od predsednika skupščine pojasnila, zakaj izhajajo v listih tako pomanjkljiva in netočna poročila o sejah narodne skupščine. Zahteval je, naj predsedstvo skupščine napravi primerne korake, da bodo listi lahko objavili točna poročila in da bo javnost pravilno poučena o delu v narodni skupščini. Predsednik Oiric ije izjavil, da nima nobenega vpliva na objavo teh poročil. Priznal pa je važnost svobode 'tiska in točnega obveščanja javnosti zlasti v političnem življenju. Govorila je še vrsta drugih poslancev, izmed katerih so bili nekateri v svojih govorih posebno ostri. V ponedeljek je bil skupščini sporočen načrt zakona o spremembi in izpopolnitvi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Nujnost zakona je v obširnem in temeljitem govoru utemeljeval poslanec Milan Mravlje. Obširno je govoril o posledicah, ki se že sedaj kažejo radi takega načina obravnavanja kmetskih dolgov. Orisal je položaj, v katerega bodo prišle kreditne zadruge in drugi zavodi zlasti v dravski banovini, opisal pa tudi neugodne posledice za kmete same. Podal je zgodovino zadružništva v Sloveniji in naglasil ogromni pomen zadružnega gospodarstva ravno za to pokrajino. Skliceval se ije na soglasne ugotovitve in predloge, ki jih vsebujejo resolucije zadružnih zvez in drugih interesiranih orofmizacij in korporacij. V Sloveniji je 475 kreditnih zadrug, od. katerih je že do sedaij zshtevalo zaščito 240. To število bo naraščalo od dneva do dneva. Nujno potrebno je zato, da se stori nekaj pozitivnega za sanacijo denarnega zadružništva, in ravno ta namen ima predlo/eni zakonski načrt. Zato zahtevajo predlagatelji za njega nujnost. Z glasovi večine je bila nujnost odklonjena in se bo zakonski načrt reševal po običajnem postopku, kakršnega predpisuje skupščinski poslovnik. Verifikacijska debata je bila nato v ponedeljek zaključena. V kolikor nam bo dovoljeval prostor, bomo o nekaterih interpelacijah, ki utegnejo zanimati tudi krog naših čitateljev, po možnosti še kaj poročali v prihodnjih številkah. V ponedeljek so bili izvoljeni tudi odbori za proučevanje zakonskih predlogov o pooblaščenih inženjirjih, o obvezni delovni službi, o sladkovodnem ribarstvu in o mednarodnem dogovoru med Jugoslavijo in Vatikanom to je o takozvanem konkordatu. »Narodni val« Leta 1927. je pričel izdajati pok. Stepan Radič list »Narodni vak kot idejno glasilo b. Hrvatske selijačke stranke. Po Radičevi smrti je »Narodni vak prenehal izhajati. Te dni beremo, da bo pričel Radičev sin Vladimir ponovno izdajati »Narodni vak. Predsednik zbornice za TOI V petek se je vršila prva seja novoizvoljenih svetnikov zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dnevni red prve seje so bile volitve predsednika in podpredsednikov za posamezne odseke. Volitve predsednika so bile zelo napete zato, ker so se že kandidati za zbornične svetnike postavljali z ozirom na bodočega predsednika zbornice. Zaradi tega se je izid predsedniških volitev pričakoval z veliko napetostjo ne Ivan Jclačin samo v zainteresiranih krogih članstva zbornice za TOI, temveč tudi v vsej slovenski javnosti. Kandidata sta bila dva. Prvi je bil dosedanji predsednik g. Ivan Jelačin, drugi pa g. Ivan Avsenik. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. Ivan Jelačin z 29 glasovi proti 28. Torej z enim glasom večine. Za podpredsednike so bili izvoljeni gg. Konrad Klsbacher, Ivan Ogrin in Rihard Skubec. Dejstvo, da je bit kljub vsemu za predsednika izvoljen odlični slovenski gospodarstvenik g. Jelačin, je šlo nekaterim osebam močno na živce. Kdor pa pozna izredne sposobnosti in nepristransko, procvitu in prospehu TOI zbornice posvečeno delo g. Jclačina, ije njegove ponovne izvolitve prav v teh razmerah posebno vesel in more le častitati izvoljenemu predsedniku in vsem, ki so mu možato zaupali svoj glas. V svojem govoru, ki ga je imel g. predsednik po izvolitvi, je ponovno dokazal, da je res mož na svojem mestu, ki se ne ozira niti na desno niti na levo, ampak odločno zastopa pravice članstva TOI, ki ga je postavilo na čelo te važne gospodarske ustanove. In takih mož potrebuje naš čas! Trgovinska pogodba z Madžarsko Te dni je bila podpisana nova trgovinska pogodba med našo državo in Madžarsko. 0 tem je bilo izdano službeno obvestilo (komunike), ki pravi med drugim: Trgovinski promet z Madžarsko je zadnje čase trpel zaradi kupičenja naših vezanih terjatev na Madžarskem in zaradi težkoo, ki jih je neurejenost plačilnega prometa ustvarjala v medsebojni- trgovini. Novi dogovor odstranja obstoječe težkoče in ustvarja ugodnejše pogoje za trgovanje med obema državama. Novi aranžmani imajo načelo kompenzacije za osnovo naše trgovine z Madžarsko, vendar se občutno poveča kontingent, ki smo ga doslej uži- vali na Madžarskem. Za drva bo redni kontingent ostal isti, to je 50.000 ton na leto, za oglje se poveča od 4.800 na 6.000 ton, za gradbeni les od 27.000 na 35.000 ton. Določeni so tudi kontingenti za naše sadje, ribe, kmetijske izdelke i. t. d. Izrednih kontingentov smo dobili 30.000 ton za drva, 5.000 ton za oglje, 18.000 ton za gradbeni les in 180.000 železniških pragov. Toda pogodba določa, da se bodo izredni kontingenti dovolili samo tedaj, če se s povečanjem madžarskega uvoza v Jugoslavijo omogoči zboljšanje trgovinske bilance. Nova pogodba velja za leto dni, toda podaljšala se bo še za leto dni, če se ne odpove tri mesece pred potekom prvega leta. Privilegirana agp. ban!*a poziva Zaščiteni kmetje, katerih dolgovi so z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov prešli na PAB, se opozarjajo, da se, če tega že zdaj niso storili, brez odloga odzovejo pozivom, ki so jih dobili od svojih dosedanjih upnikov, denarnih zavodov in kreditnih zadrug, in da na podlagi sprejetega obračuna prvi dolžni obrok takoj pošljejo neposredno PAB po čekovnem računu Poštne hranilnice, Beograd, št. 51.200. V kolikor teh pozivov še niso dobili, imajo dolžniki, katerih dolgovi denarnim zavodom in kreditnim zadrugam presegajo 25.000 din, poslati PAB del svojega sedanjega dolga na račun prvega odplačila, ostali dolžniki naj pa pošljejo desetino svojega na polovico znižanega dolga. Dolžniki lahko pošljejo PAB takoj tudi"večje zneske od prvega obroka, ali celo izplačajo ves dolg. Na hrbtu poštne položnice naj napišejo krstno ime in priimek pošiljalca (in očetovo ime), na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hišno številko, okraj in ime ter sedež upniške ustanove, ki so ji doslej dolgovali. Potrdila o plačilih, ki jili dobe na pošti, naj dolžniki shranijo kot dokaz o plačilu obroka, ker banka o prejemu denarja ne bo izdajala posebnih potrdil. Vsi dolžniki se opozarjajo, da bodo, če ne bodo tako ravnali, kakor plačilni pozivi zahtevajo, enkrat za vselej izgubili pravico do olajšav te uredbe. Od takih nerednih dolžnikov bo PAB brez odloga zahtevala izterjanje vsega zneska po prisilni poti preko davčnih uprav. Tako bodo dolžniki morali plačati še kazenske obresti in stroške izvršilne izterjave davčnih uprav, kar gre vse samo njim v škodo. Naš izvoz v Francijo Po naših zahtevah bi moral naš izvoz v Francijo znašati letno 250 milij. din, uspelo pa nam je osigurati si izvoz v znesku 300 milij. din, zaradi velikega zanimanja Francozov za našo pšenico. Francija je namreč zahtevala od nas, da ji prodamo večje količine pšenice, toda nismo je mogli zaradi naših angažmanov drugod prodati več kot 5000 vagonov. Vrednost izvoza 5000 vagonov pšenice cenijo na 42 milij. din, vrednost izvoza v novih kontingentih cenijo na 30 milij., koruze na 22, fižola in ovsa pa po 5 milij., slive 2 milij., jabolka (prihajajo v poštev samo slovenska jabolka, 1000 ton) 1 milij. frankov itd. Skupno vrednost povečanih kontingentov cenijo na 96 milijonov frankov. Xmet, ki se zaveda svoje moti, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ia va tudi to, da /« treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Vojnik. Upravni odbor Društva kmetskih fantov in deklet je na svoji 11. redni seji dne 18. t. m. določil svoj redni občni zbor za 10. januarja 1937. Čas, kraj in dnevui red objavimo v eni prihodnjih številk. Janez Hrast:. 'Dožična pesem Zavit je svet v meglo in kri in v mraz in strast prepira, ves v bolečinah topi, v sovraštva morju umira. JSikjer vodnice zvezde ni, ki bi nam pot kazala, z beraštvorn, žulji in skrbmi je sreča nas obdarovala. V to črno noč, v strupeni mraz je planil Bog, da reši nas. Kdo v snegu mu izhodi gaz. da mogel priti bo v naš čas?! O, ni v palačah teh ljudi in ni jih na višinah, le kmetska mati jih rodi in hrani v bolečinah. Prižgimo torej v srcti luč ponosa, vere vase — in božič nam prinese ključ za vrata v boljše čase! I f Dr. V. Rožič: Na so. večer o lisu! Pred 40 leti sem bil drugošolec — toda že v 17. rojstnem letu. Zdrav, svež, krepak in poln vseh lepih načrtov sem prodirno gledal v temno in nejasno bodočnost. Doma nas je bilo sedem otrok, a pet ijih je že pomrlo. Trdo smo delali na domačem gruntu, tudi jaz, čeprav študent. Toda grunt je skop. pa tudi dobrotljiv. »Če ne boš ti mene, bom jaz tebe,« drl, namreč, tako pravi star kmetski pregovor. — Mati vdova se je ukvarjala z zadolženim posestvom in sedmimi otroci. Komaj je spravila skupaj za davke in obleko. Bila je modra, varčna, pridna in bistrovidna gospodinja. Naučila nas ije dela, samo-zataje in varčevanja v obleki in denarju. Toda kam s sedmimi mladoletnimi otroci? Prvi dobi grunt, ostali malo doto. 2e kot otrok sem se te hude stiske zavedel. Zato sem kot vzgojen anal-fabet — šole tedaj pri nas še ni bilo, — »ušel« v šolo že 13 let star. — In nikdar mi ni bilo tako žejno duhovno oko kot drugošolcu. Rad bi bil videl svojo in svojcev bodočnost Poznal sem narodno vražo o hoji ali poti v ris. % Mrak je zajemal vas in znocilo se je. Mati M. vsul i v ubit lonec žareče žerjavice, starejši brat £e je odkril, prijel lonec, začel moliti in jaz za njim z blagoslovljeno vodo v roki. Poka- dila in blagoslovila sva vso hišo. hlev, svinjak in vsa gospodarska poslopja. Jaz sem za bratom škropil z blagoslovljeuo vodo. Po kadilu smo prižgali luč in večerjali mrzlo večerjo — kuhane hruške in češplje. — — Po večerji so bratje in sestre začeli delati jaselce v velikem hišnem kotu. — Jaz sem se polagoma neopaženo izmuznil iz hiše. — Vse je bilo že pripravljeno, skrito pred hišo za skladalnico drv: motika, kramp, rožni venec in blagoslovljena voda. — Srčnost, pogum, korajža velja! — Sko/.i vas po stezi navzgor na Sedovec, na križpot, kjer se stekajo in križajo pota štirih župnij: moravške, dobske, ihanske in šenthelenske! To je na vrh Rebri — na Sedovcu — pri starem Brajdeže-vem znamenju. — Zasopel sem se po bregu navzgor. Nič nisem slišal, nič nisem videl. Bil sem kakor v omotici. Vse je bilo tiho in skrivnostno okrog mene, vendar se mi je zdelo, da vse živi in govori ter se mi zlobno reži Grmovje se mi ije zdelo silno črno, a pota bela in svetla, dasi je vladala tema kot v rogu. V imenu božjem — začnimo! Izberem si sredino križpotij, zarišem krog — ris, pripravim orodje in blagoslovljeno vodo, da bo ob uri prikazni duhov vse v redu. Skrivnostno doneče, votlo bobneče začne biti kladivo v cerkvenem stolpu — enajsto uro — uro duhov, prikazni zakladov in razkrivanja bodočnosti in sreče. Začnem moliti, se prekrižam, poškropim prostor z blagoslovljeno vodo in stopim v ris! ne slišim nič, ne vidim nič--- Prisluhnem še bolj! — Zdi se mi, da sem na drugem svetu. Vse vidim in slišim, kako v sosedni vasi zabijajo žeblje v krsto, vidim brata, da gre k vojakom — na vojno — vidim brate, ko se poslavljajo, na potu v Ameriko . . . Gledam čez kamniške planine na Koroško, se bi-jem tam po shodih z narodnimi sovražniki, se skrivam pred njimi, ker mi strežejo po življenju. — — Vse, vse, prav vse vidim: mladi rod vstaja, vojno vidim, vihar grom, ogenj, kri, mrtvece; bratovo smrt — — — Vse se je zgodilo: — gledal sem mrtvece, videl ogenj na fronti in bombe ob Soči. — Brat — družinski oče — je padel na fronti — rodni dom se je sesul, žena njegova znorela — vse je prešlo na tuje. — Zdramil sem se v risu — trd in mrzel kot led. Motika in kramp, rožni venec z blagoslovljeno vodo — vse mi je odpadlo, da nisem vedel in ne čutil — kdaj in kako! — Pozabil sem na zaklad! Kot vihar so me nesle noge domov, da nisem čutil tal pod seboj, a na vasi sem zašel v sosedovo hišo. Družina je bila zbrana okrog jaselc, vsa srečna, zadovoljna, brez strahu. »Tine," kaj ti pa je, da si tako bled?« — »Nič, samo strah me je.« — Vse oči so buljile vame. Zdaj sem šele spoznal, da sem pri sosedovih v tuji hiši! Težko, počasi sem šel domov. Zagleda me brat Pavle. »Tine s teboj se igra sveti večer. Ves si spremenjen.« — Sedel sem tiho za mizo in se zagledal v domače jaselce, zadremal in zaspal. Pozneje mi je brat Pavle, kateremu edine-1 mu sem zaupal svojo pot v ris, pripovedoval, da sem v sanjah govoril: »Ljudje, delajte! Vaše zveličanje je v delu. Ne iščite zakladov po risih v temnih nočeh. Zaklade imate doma v grudi, na polju, v gozdu v hiši, v srečni družini. Ne prepirajte se med seboj, temveč ljubite se kot bratje in sestre ter bodite dobre volje — kakor angeli na sveti večer! — — Naš ris bodi: Naša vas, naša gruda, srečna družina in domovina! Zelo primerna BOŽIČNA DARILA 1 * Največja izbiral * Oglejte si naše izložbe I A. & E, SKABERNŽ LJUBLJANA fiedzZo Roža skrivnostna... Roža ali gartroža, kakor ji pravimo pod vplivom nemškega imena (Gartenrose = vrtnica), je danes med nami tako udomačena in priljubljena cvetlica, da se nam ne zdi čisto nič čudnega, če slišimo duhovna peti pri lita-nijah Mariji v čast: »Roža skrivnostna —« Kdor pa se poglobi v zgodovino te ljubke ln nežne cvetke, se mu razgrne knjiga, ki zgovorno pripoveduje zgodovino človeštva. Slika nam boj dveh kultur, predkrščanske in krščanske. V tem boju je igrala pomembno vlogo vrtnica ali roža. In kakor je bilo že videti, da jo bo krščanstvo kot izrazito podobo paganskega pojmovanja življenja zatrlo, tako je roža vendar — zmagala in si priborila nazaj vse časti, ki jih je nekdaj imela. * človek starega veka, torej kulturni človek predkrščanske dobe, je pojmoval življenje čisto drugače, kakor ga je pozneje začelo tolmačiti krščanstvo. Njemu ni bilo tuzemsko življenje samo prehod in nekaka priprava za popolnejše, duhovno življenje po smrti, ampak vrednota sama zase. Sicer je tudi njegovo versko pojmovanje poznalo posmrtna nebesa (elizij) in pekel (t&rtar), toda oba ta dva pojma sta le bledo in megleno živela v pestrem gaju tedanjega verskega občutja. Tem više pa je tedanji človek cenil življenje na zemlji. Zato je s posebno skrbnostjo negoval svoje telo in ga uril in vadil, da se je čim lepše in popolnejše razvilo, živa podoba dovršene lepote in tako pojmovanega življenja je bila tedanjemu človeku — vrtnica. Kot taka je bila tudi posvečena Afroditi, boginji ljubezni in lepote. Venci iz vrtnic so krasili čela slavnostnih gostov pri pojedinah na rimskem cesarskem dvoru in po hišah bogatih patricijev (plemi-čev). Stari so namreč verjeli, da taki venci varujejo ljudi pijanosti. Z vrtnicami si je krasil glavo svečenik, preden je stopil v tempelj, z vrtnico so bili okrašeni kipi in sohe bogov. Pri sprevodih so ljudje rože posipali po cestah in zmagoslavne vojskovodje so sprejemali z rožami. Tako je bila v čislih ta cvetlica, da je cesar Heliogabal spal v postelji, ki je bila pregrnjena s previdno zloženimi rožnimi listi, za vzglavje pa je imel blazinico, polno svežih vijolic. Cesarica Kleopatra si je dala v svoje sobane vatel na debelo nasuti rož, čeznje pa razpeti mrežo, da se je potem z nogami skozi mrežo le prav lahno dotikala dišečega cvetja. Cesar Nero je dal za neko slavnost sredi zime pripeljati z najbolj brzimi ladjami iz Egipta toliko rož, da je plačal zanje celo tono (tisoč kilogramov) zlata. Tako je torej tedanji človek ljubil rožo, ki ga je res spremljala od zibeli do groba. iVse življenje se je človek krasil z rožami in celo grmade, na katerih so sežigali mrliče, so okraševali z venci iz vrtnic. Da bi v nobenem letnem času ne pogrešali te tolikanj priljubljene cvetlice, so dali Rimljani v Egiptu, ki so si ga podjarmili, ob vsem spodnjem Nilu zasaditi rož. Najbolj rodovitne pokrajine tam in doma, torej v današnji Italiji, so bile spremenjene v rožne vrtove. Tako daleč je segalo to oboževanje vrtnice, da je narod radi tega močno godrnjal, kadar je kje izbruhnila lakota. Roža je bila torej živa podoba paganskega veselja do življenja. * Z razpadom stare kulture in z nastopom krščanstva se je morala umakniti tudi — roža. Oznanjevalci nove vere so videli v njej življenjsko podobo paganstva. Zato so jo za- tirali z enako srditostjo, s kakršno so rušili malike ali sekali paganom sveta drevesa okrog njih templjev in v svetih gajih. Krasne rožne vrtove v Paestumu so tako popolnoma zatrli, da je pozneje kazala tam svoje uboštvo gola, močvirna in z mrzlico zakužena pustinja. Povsod, kamor je segla moč krščanstva, se je morala roža umakniti. Tako je že vse kazalo, da bo morala ta nedolžna cvetka popolnoma izginiti s površja zemlje. Kakor že večkrat v zgodovini pa se je pokazalo tudi sedaj, da je narava nepremagljiva in se samo poredno smeje človekovemu prizadevanju. Roža je bila močnejša kakor vse človeško sovraštvo. Polagoma in potihoma, zato pa prav kmalu se je utihotapila tudi v — krščansko družbo. Sicer ni mogla in smela več nastopati kot podoba bujnega življenja in ljubezni do njega, zato pa je sprejela bolj ponižno vlogo. Postala je — zdravnica. Ker je niso smeli gojiti radi njene lepote in opojnega vonja, so jo ljudje začeli negovati zavoljo njene zdravilne moči. Pridelovali so iz nje rožni balzam, rožno mažo in rožno vodo, kar vse so uporabljali kot zdravilo proti različnim boleznim. Ker torej šibka cvetka ni mogla zmagati v odkritem boju, se je zatekla k zvijači. Kot zdravilo seveda ni imela nič več opravka s paganstvom, ampak je že postala božji dar. Spričo tega se je tudi lahko vrnila na vrtove kristjanov, kjer pa je kmalu pokazala svojo pravo nrav. Naglo je iznova osvojila človekovo srce. Spet je pomenila ljubezen in slast in veselje do življenja. Pesniki so jo začeli opevati in prispodabljati svoje izvoljenke z njo in ljubeči so si jo poklanjali v znak svoje ljubezni. Spet so se jeli širiti rožni vrtovi in vedno snujoča človekova domišljija je ustvarila polno pravljic o roži, podobi življenja, ki jo predrami vitez, toplo sonce. Pri vseh narodih imamo polno takih pravljic v nebroj različicah — znak, kako je v krščanstvo zmagovito prodrla — roža paganka! # Posebno je zrastla roža v veljavi za časa križarskih vojen. Križarji so prinesli iz prastare domovine vrtnic, iz Perzije rožo dama-ščanko. V širasu v Perziji namreč posebno izvrstno uspevajo vrtnice in se razrastejo debla v prava drevesa. Po cele milje daleč se razprostirajo tam rožni vrtovi in vonj tega cvetja je opajal že slavnega pesnika Hafisa, ki je ob njem pel, da čuti nebeške sladkosti. Cerkev je tudi sama potrdila to novo zvezo rože s človekom. Cvetlica, ki je nekdaj krasila boginjo ljubezni Afrodito, je sedaj bila poklonjena Mariji. Nešteto Marijinih slik in kipov krasi vrtnica, z Marijinih oltarjev se širi njen vonj. In ko pobožna duša kliče v lavretanskih litanijah »Roža skrivnostna«, se ji niti ne sanja, da so pred več kot dvema tisočletjema paganska srca tako vriskala Afroditi, boginji bujne-ljubezni in lepote. Kakor nekdaj, spet spremlja danes roža človeka od zibeli do groba. Dehtečega šopka se razveseli mlada mati, ko prvič sliši zajokati svoje dete. Ko gre otrok prvič k obhajilu, ko gre k birmi, ko se v fantu ali dekletu prvič vzdrami klie ljubezni, vedno je roža zvesta tovarišica in spremljevalka. Na svatbi in pri slovesnostih, pri procesijah in sprevodih jo srečujemo, v ponosnih stolnicah je enako doma kakor v vaških cerkvicah, oko brhkega kmetskega dekleta se Blasiillceva Velika Pratlka za L1037. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja ia domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10 in 12 in v trgovinah. je enako razveseli kakor oko najbolj razvajene dame. In celo na zadnji poti, ko se človek vrača v naročje matere zemlje, ga spremlja roža s svojim vonjem in mu je celo bolj zvesta kakor ljudje: Roža se s človekom vred pogrezne v grob. Ali ni čudovit življenjepis te dišeče cvetlice? Tri tisočletja in več: države so razpadle, narodi so izumrli, mogočna verstva so med tem izginila, roža pa je vzlic preganjanju ostala, kar je bila: človekova prijateljica in tolažnica. Tako naglo in tako popolnoma smo jo sprejeli od davno izumrlih narodov, da nismo niti svojega imena utegnili dobiti zanjo, ampak jo imenujemo kar roža (iz latinskega rosa)! In še več! Ne le da je roža ostala pri človeku. Prilagodila se je tudi popolnoma njegovemu načinu življenja, njegovi civilizaciji in kulturi. Tako imamo danes brez števila rožnih zvrsti, za vsako potrebo in za vsak okus. Imamo visokodebelne in nizkodebelne vrtnice, rožne grme, rože ovijalke in sobne vrtnice, rože lončnice, ki cveto vsak mesec. Imamo jih v vseh barvnih odtenkih od snežnobele do črnordeče. In tega razvoja še nI konec. Lete za letom nam s križanjem nastajajo nove zvrsti in lahko rečemo, da je roža danes doma povsod, kamor je stopil beli človek. Saj cvete celo visoko gori na Aljaski, daleč na severu blizu večnega snega cvete vzlic kratkemu poletju posebna vrtnica, ki ima to posebnost, da pri njej ne diši samo cvet, ampak imajo enako močan in prijeten vonj tudi njeni listi. In kakor se je naše življenje industrializiralo, tako je šla z nami tudi roža. Samo pomislite na razsežne rožne nasade v Bolgariji in na denar, ki ga prinaša tej državi roža z — rožnim oljem! Razen tega goje rože v velikih množinah na Angleškem (Brox-bournebury) in v Nemčiji (Sangerhausen), po Franciji, Italiji in v Egiptu. Tudi pri nas krasi vrtnica parke, vrtove in okna, v času pa, ko mora rastlina počivati in ni njenega cvetja, spremlja človeka vrtnica v obliki rožnega olja in iz njega napravljenih dišav. Naj so roke žuljave od dela, naj se proseče sklepajo v molitvi ali naj objemajo ljubljeno bitje, roža nam je vedno enako ljuba in budi v nas dih pomladi in življenja ... Kamorkoli pogleda človek v večno novo knjigo narave, se mu razgrne mnogo skrivnosti. In iz vsega diha neukrotljiva življenjska sila, ki je ne uniči noben vihar. Živeti, uspevati in rasti, to nam kliče vsa priroda, zlasti zgovorno pa njen cvetoči, tisočletni dar — roža skrivnostna. (Po R. H. Franci: Die Welt der! Pflanze.) Zunanje - politični preglej Čeprav je bil ta teden poln važnih dogodkov v zunanjem svetu, je vendar v Evropi prevladovalo zanimanje za Španijo. Razmere so v dolgem Času krvavih bojev toliko dozorele, oziroma se toliko razkrinkale svetu, da vsi vemo, za kaj tu gre. Španija sama je v tem boju dejansko že zdavnaj stopila v ozadje. In kakor to čudno zveni, moramo ponovno naglasiti, da v tej najbolj krvavi državljanski vojni, kar jih pozna novejša zgodovina, ne gre več za tako ali tako Španijo, oziroma vsaj ne gre več samo zanjo, ampak za boj dveh svetov: fašizma in demokracije. Boj je torej iz ozkega notranje-političnega španskega okvirja prešel v idejno borbo, ki zanima in mora zanimati ves svet in seveda tudi nas. V tej borbi se bori na strani zakonite španske vlade tudi tako zvana »mednarodna brigada«, ki obstoji iz 15 bataljonov po 3000 mož. Zanimiva je njena sestava: 4.500 vojakov in podoficirjev je iz Španije, 25.000 je Francozov, Belgijcev, Angležev in Rusov, 9.000 je Nemcev, Avstrijcev in Čehoslovakov, 6.500 je Poljakov, okrog 7.000 pa pripadnikov drugih narodnosti. Ta pestra mednarodna druščina dovolj zgovorno pojasnjuje, za kaj gre v Španiji. Vojna sreča — kakor vsaka — je tudi v teh bojih opoteča. Franco je s svojo armado hotel in še hoče zavzeti Madrid, a se mu to doslej ni posrečilo. Vprav zadnja poročila vedo spet po- vedati, da je bila armada generala Franca v nekaterih odsekih te dni precej občutno tepena. Na fronti Malage so vladne čete napadle železniško progo, ki je bila v rokah belih, in pognale v zrak cel vlak vojnega materijala. Kljub razgovorom iii odboru za nevmešava-nje po španski kaši rade mešajo vse velesile in potem druga drugi očitajo, da se ta ali ona ni držala dogovora. V Španiji so ruski, nemški in italijanski častniki, Nemčija pošilja tja celo častnike generalnega štaba. Tako se nam novo leto bliža v spremstvu nič kaj prijaznega občutja — da namreč nevarnost nove svetovne vojne še vedno ni odstranjena. Kakor na skrajnem zahodu, tako se tudi na skrajnem vzhodu pripravlja žarišče novega prelivanja krvi. Tibetski dalai-lama (vrhovni cerkveni in državni poglavar) je že letos spomladi dejal v nekem razgovoru poslaniku Združenih držav Sev. Amerike, da se bo bržkone nova svetovna vojna razvnela iz spora med Kitajsko in Japonsko, v katerega bo rada ali nerada morala poseči tudi Rusija. Pri nas se tedaj nismo dosti brigali za te napovedi eksotičnega verskega poglavarja, razvoj dogodkov pa kaže, da mož jako bistro gleda in tudi dokaj ostro 111 pravilno presoja položaj. Kitajska, Japonska in Rusija Kitajska obhaja letos 251etnico republikanske drž. oblike. Seveda v tej kratki dobi država ni mogla nadomestiti večstoletne zamude v napredku. Interesi raznih družabnih plasti se poleg tega močno križajo med seboj, zato država ne pride iz notranjih trenj in bojev. Razen tega manjka prometnih zvez in manjka organizacije, »Jutvu« Maršal Čangkajšek kar vse spretno izkoriščajo tuje sile, zlasti Japonska, ki po svojih agentih in spletkarjih vedno išče prilike, kje bi zanetila nemir, da bi imela potem vzrok — posredovati in braniti svoje interese. Za temi lepimi besedami se v resnici skriva samo japonski pohlep po zemlji. Japonski je ozemlje, večinoma otočje, ki je njena last, premalo. Prebivalstvo se naglo množi. Vzlic vsej skromnosti potrebuje zemlje in novih tržišč. Zemlje išče na azijski celini, na Kitajskem, ki ii je najbližja. V tem prizadevanju je Japonska ustvarila »samostojno« državo Mandžurijo in ji dala za vladarja nekdanjega kitajskega cesarja, ki ga je revolucija pred 25 leti odnesla s prestola. Mož je in mora zato seveda biti Japoncem hvaležen. Zato je njegova« država tudi res samo — japonska kolonija. Proti temu pa nastopata Kitajska in Rusija. Prva je smatrala in še smatra Mandžurijo za sestaven del lastne države, druga pa upravičeno vidi v japonskem prodiranju ogrožanje lastnih interesov na Daljnem vzhodu. Zato skuša Japonska po eni strani Rusijo kolikor mogoče izzivati na vzhodu, torej v Aziji, na zahodu, v Evropi pa spletkarili proti njej in ogrožati njeno varnost. Plod tega prizadevanja je japonsko-nemška zveza, o kateri smo že poročali v našem listu. Zanimivo in za presojanje mednarodnega političnega razvoja silno važno je dejstvo, da je tibetski dalai-lama že spomladi v uvodoma omenjenem razgovoru napovedal tudi to zvezo. Iz teh in takih spletk je nastal tudi sedanji upor na Kitajskem, ki ga po našem mnenju najbolj pravilno presoja in ocenjuje Ž. Balugdžic v beograjski »Politiki«. On namreč odklanja po Nemcih razširjeno mnenje, da bi bil upor TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR LfUBLJAlA, GREGOR&CEVA ULICA 23 TELIFOl sil*. »M generala Čangsueliana rusko delo, čeprav zahteva mladi general enakopravnost za komuniste. Rusija ima na zapadu preveč odprtih vprašanj in ji v sedanjem trenutku kak oborožen spor na vzhodu ne bi bil prav nič dobrodošel. Verjetno je zato, kakor trdi g. Balugdžič, da ravna Čangsuelian na svojo pest in da zahteva priznanje komunistov samo zato, da bi okrepil in pomnožil protijaponsko fronto na Kitajskem. Maršal Čangkajšek, sedanji diktator Kitajske, je namreč dolgo živel na Japonskem, je bil večkrat deležen japonske gostoljubnosti, ko je iz političnih razlogov moral bežati iz domovine, pa mu zato mladi ne zaupajo več popolnoma in ga sumničijo — zvez z Japonci. Iz take dalje in ob nezadostnih poročilih je težko presoditi, v koliko je ta sum opravičen. Vsekakor pa pričajo take razmere, da na azijskem vzhodu še dolgo ne bo miru in da se tam res pripravlja nova svetovna vojna, v kateri ne bo šlo več za male spore med narodi belega plemena, ampak za velikansko borbo med belim in rumenim plemenom. Po sedanjem stanju razmer se zdi, da tega odločilnega spopi.da ne bo mogla preprečiti nobena sila. vprašanje časa pa je, kdaj bo izbruhnil. Čeprav so vsi ti dogodki krajevno silno daleč od nas, so vendar tudi za nas življenisko važni. Utegne se namreč zgoditi — in skoraj gotovo se bo zgodilo — da bo v tem boju ^»1 belega plemena na strani Mongolov, torej ru-menokožcev. Zakaj? Iz samega golega s; r.hu pred Slovani, iz sovraštva do niih in iz pohlepa po njihovi zeml" Kitajski maršal Čangkajšek še vedno ujetnik. Bilo je že videti, da bo spor na Kitajskem, ki je nastal radi upora generala Čaiigsuelian Izvršuje ostale denarne posle ivcarjeva lica 1 Brzojavi: Kmetskidom A ® e V * c^ Zaupajte denar domačemu zavodu! Um»i kmeiovatci in trgovci! Nabavite si novovrsfne Irus mline. So patentni nemški izdelki, T. njimi boste mleli vse svoje žitne pridelke doma. S tem si prihranite trpljenje, žito, čas in denar. Služijo vam za čiSčenje žila za šrotanje živalim, za mletje vsega žitnega zrna v poljubno fino moko, kakor pšenični in polen tn i gris. Za pogon mlina zadostuje vsaka moč ali motor, ki vam služi za pogon drugih gospodarskih strojev. — Vzamejo se tudi hranilne knjižice v račun. Samoprodaja in zaloga za celo Jugoslavijo: Turnsek Štefan Poštni predal S8 LJUBLJANA, Aieševceva 24. Pri nakupu oblačilnega blaga se priporoča domača manufakturna trgovina Janko Češnik UNGARIEVA 1 Naročajte »Kmetijsko Matico« !