Največji ilovcntki dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za t» leto • • -	$6.00 _
Za pol leta.....$3.00 G
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00
I
tu u
J
GLAS NARODA
List: slovenskih .delavcevv Ameriki«
The largest Slovenian Daily fca United Stftt^f _
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OHeUes S—3878
Entered a> Second Plan Matter September 21, 1903, at the Port Office at Vtw York, H. Y., under Act of Congress of March 3, ltf70
TELEFON: GHeisea 3—3878
NO. 253. — ŠTEV. 253.
new york, monday, october 29, 1934. — ponedeljek, 29. oktobra 1934
VOLUME XLII. — LETNIK XLH
SCHUSCHNIGGOVA VLADA SE NE BO VZDRŽALA
Premogovni baroni proti 30-urnemu tednu
FAŠISTIČNA ORGANIZACIJA "HEIMWEHR" HOČE IMETI V AVSTRIJI ODLOČILNO BESEDO
Vstaja v Dunajskem Novem mestu je bila kmalu zatrta. — Zaenkrat še nihče ne ve, kako bo sestavljen novi parlament. — Heimwehrovci so za sedli žandarmerijsko kasarno. — Notranje politični razvoji bodo zrušili sedanje ministrstvo. Operni pevci so zastavkali.	'
ŽGANJE SE BO POCENILO
V skladiščih so ogromne množine žganja, ker ga ljudje ne kupujejo. — Tihtotapstvo ponehalo.
Washington, D. C., 2*. <»kt. Oblast, ki vrši kontrolo na<l izdelovanjem bi prodajo žganih pijač, prerokuje, da se bo v bližnji bodočnosti žganje pocenilo. Ob novem letu bo dvanajst mesecev staro žganje na prodaj po isti ceni kot je bila meseca januarja mesce dni stara pijača.
Meseca januarja so nagro-inadili v skladiščih ogromne množine žganja, ki je ostalo dosedaj nedotaknjeno. Na razpolago ga je osemdeset milijonov galon, dočim ga je bilo
PODROBNOSTI SIAMSKI KRALJ
0 LINČAN JU JE ODSTOPIL
................................ ........ t " "
Drhal je zamorca ob- Narodna skupščina je ho-
dolženega umora bele tela prikrajšati njegove
. ...	....... . govo truplo v avtomobilu več
ob preklicu prohibic.je koma,,jniiIi (,ak.(, ()(, G(.or^a Can.
nidvja, kjer »o ga začeli po-
oseinnajst milijonov galon.
Zvezna vlada je mislila, da bo imela od davkov dosti večji- dobičke kot jih ima. Ljudje pa nočejo in ne morejo kupovati, ker je žganje predrago. K na prvih nalog prihodnjega kongresa bo, znižati davek.
Tihotapstvo žganja iz Evrope, Kanade in Mehike je skoro popolnoma ponehalo. Obrežna straža kljub vsej pazljivosti zaloti le tu pa tam kakšnega tihotapca.
PRETEČA STAVKA V
INDUSTRIJI STEKLA
DUNAJ, Avstrija, 28. oktobra. — Dne 1. nov. se ima sestati na Dunaju parlament, o katerem pa nihče ne ve, kakšen bo. Rečeno je bilo, da bo to stanovsko zastopstvo, toda vlada noče povedati, kateri stanovi bodo zastopani in kdo jih bo zastopal.
V	Avstriji sla dve politični skupini, ki imata vsaka svojo vojaško organizacijo.' Heimwehru poveljuje knez Starhemberg, ki je obenem tudi voditelj avstrijskih fašistov.
Drugo skupino tvorijo pristaši bivšega kanclerja Dollfussa in sedanjega kanclerja Scnuschnigga. Njihova organizacija se imenuje "katoliška obrambna zveza" (wehrverband). Obe organiza-c i ji se borita za premoč ter hočeta imeti v prihodnjem parlamentu važno besedo.
Položaj je tako napet, da se je bati resnih za-pletljajev. Prav nič čudnega ne bo, če bi izbruhnila v Avstriji državljanska vojna.
Včeraj so v Dunajskem Novem mestu heimwehrovci zasedli žandarmerijsko kasarno ter zaprli vse policiste in njihove častnike. Svoje zmage se pa niso dolgo veselili, kajti pojavilo se je zvezno vojaštvo in jih pregnalo.
Ta primer je pa kljub temu zelo značilen, ker dokazuje, da lahko vsak hip izbruhne v tem ali onem avstrijskem mestu vstaja in se bliskovito razširi po
vsej deželi.
V	Avstriji prevladuje prepričanje, da se Schu-schniggovo ministrstvo ne bo dolgo vzdržalo. Ce prej ne, bo padlo ko se bo sestal novi zvezni svet.
Socijalisti in komunisti, ki so bili meseca februarja poraženi, ter narodni socijalisti, katere je zadela ista usoda ne 25. julija, čakajo le ugodne prilike, da dosežejo svoj cilj.
V	novem zveznem svetu hoče imeti Starhemberg prvo besedo. Njegova fašistična armada šteje do stotisoč mož, dočim štejejo katoliške napadalne skupine pet in sedemdeset tisoč mož.
Sch usehnigg se ne bo podal, Starhemberg pa tudi ne. Vsak dan lahko izbruhne vojna med obema skupinama. Tega čakajo narodni socijalisti, komunisti in socijalisti.
Ogorčenje proti Schuschniggovemu režimu od dne do dne narašča. Njegov režim imenujejo *Doll-fussov režim brez Dollfussa". Opozicija ima vedno več vpliva ter se poraja v vseh slojih prebivalstva.
Zelo značilen je naslednji primer.
Za pokojnim Dollfussom bi se imela vršiti v dunajski katedrali maša zadušnica. Pevci državne o-pere naj bi peli Verdijev "Requiem". Pet najslavnejših pevcev pa tega ni hotelo storiti. Državna opera velja že dolgo za narodno-socijalistično trdnja- ^ j0 t\r. Bene« sestal tudi z ge-vo- Pri pevcih so oblasti uvedle hišno preiskavo, pa neralom Wevgandom. Sprejel
niso našle ničesar sumljivega.	[Je tu(,i predsednik vlade
I Doumergue. Njun razgovor je
--------1 trajal eno uro. Nato je imel dr.
.	Beneš krajši razgovor z novim
DEVETNAJST ŠPANSKIH i francoskim am nan. ministrom vctačcv iicuorcuiu'Ijavalom- MisliJ°' da s<* ,M> <lr-
TjIAjlV UJlnKl/Uilt] j Beneš sestal tudi z ministrom
----j Herriotom in Tardieujem. V
Oviedo, Španija, 27. okto I zvrtzi s temi razgovori pravi
ženske, usmrtila in ga obesila na drevo pred sodiščem.
Marianna, Fla., 28. oktobra. Razburjen« ljudska množica je usmrtila zamorca Claude Neala, ki je bil obdolžen, da je ]M»silil in umoril 2M-letno hčer (ieorge Caunidvja. Lin-čanje se je završilo že v petek zvečer, včeraj zjutraj so pa privedli linear ji razmesarjeno zamorčevo truplo pred sodnij-sko poslopje in ga obesili na drevo.
Zamorca so usmrtili v bližini Chipola reke ter peljali nje-
pravice. — Doslej j e odločeval nad življenjem in smrtjo svojih podanikov.
London, Anglija, 28. oktobra. — Siamski kralj Prajad-hipok, ki se je pred kratkim podvrgel težki operaciji na o-čeh ter se še vedno mudi v Angliji, je sporočil siamski vladi v Rangkoku, da namerava odstopiti.
I)o predlanskega leta je bil Prajadhipok absoluten vladar Siama. Imel je vsakovrstne "imenitne" naslove kot liapri-mer: "Vrhovni glavar plime in oseke", "Brat meseca", "Lastnik Štirindvajsetih dežnikov" itd.
TOZADEVNA ZAKONODAJA JE NALETELA NA MOČAN ODPOR
WASHINGTON, D. C., 28. oktobra. — Industrija mehkega premoga se odločno protivi nameravani uvedbi trideseturnega delovnega tedna. — Tozadevni sklep je bil sprejet na tukajšnjem zborovanju zastopnikov industrije mehkega premoga.
novno mesariti z noži.
Sest«lesetletni oče oskrunje- - Pro<1 (]vema K>toma je })U nega in umorjenega dekleta se prjsiljCn izpreraeniti obliko je jezil, ees, da so ga voditelji. vhuU. ter dati narodnim za-drliali razoearali, ker so mu, stopnikom nekaj besede. Pra-obljubih, da bo pri liučanju. vico odločevaiija
Pittsburgh, Pa., 27. okto bra. — Federation of Flat (ilass Workers of America, ki je priključena Ameriški Delavski Federaciji, je danes o-dobrila resolueijo, ki odreja stavko v industriji stekla, če ne Im*1o določbi* pravilnika takoj stopile v veljavo.
navzoč m da bo imel priliko sam umoriti morilca, pa so vse opravili brez njegove vednosti.
Zločin- se je završil prejšnji teden, in zamorec je bil kmalu nato aretiran.
V petek zjutraj je vdrla ljudska drhal v ječo v mestu 1 Chiplve, Fla., ter ga oil vedla. Imeli so ga zvezanega nekje v bližnjem gozdu ter oznanjali "vsem heiokožcem, naj pridejo, da bodo pri liučanju navzoči ' \
Nabralo se je toliko radovednežev, da so morali linča-nje odgoditi. Šele ki) se je za-) čela ljudska množica razhajati,, so opravili dvoje "delo .
nad življenjem in smrtjo svojih podanikov si j<- pa pridržal*
Pred kratkim je dobil iz Bangkoka poročilo, tla mu skuša narodna skupščina odvzeti ti) pravico, kar je malega kraljička taki) razjezili), da je sklenil- odstopiti.
Prajadhipok ji* star štirideset let ter ji* eden najbogatejših mož na svetu.
I Charles O'Neill, ki je načel-I nik Government Relations 1 Committee, je reke .
— Poslanec Lewis (demokrat iz Marylanda) j<- objavil, da bt) zopet prišla na površje njegova predloga glede premogovne industrije. Tudi to-pot se jih bo dosti zavzelo za trideset umi delovni teden. Government Relations Committee vs led tega predlaga, naj industrija mehkega premoga odločno nastopi proti 30-urnemu delovnemu tednu.
Pravilnik za industrijo mehkega premoga je doslej določal 3f> ur dela na teden.
V appalaškem premogov-
ČAHAR BO PRIDELJEN MANČUKUO
| Nov japonski zemljevid kaže Čahar kot del Dže-hola. — Mongolski veljaki v glavnem mestu.
Mukden, Mandžurija, 2<i. oktobra. — Novi japonski zemljevid province Džehol vključuje tudi provinco Cabal- v mančukuanski meji, vsled česar diplomatični krogi domnevajo, da bo Caliar v •'nem okrožju (v Pennsylvania,, bližnji bodočnosti priklopi jen I Ohio in West Virginiji) je bil k Mančukuo.	, meseca aprila prostovoljno u-
Zemljevid smatrajo za pol-j voden 7-urni delovnik. Premo-
beneževi razgovori parizu.
— Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel dve uri trajoč razgovor z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Ijcgerjein. Nato je bil na obedu pri predsedniku republike Albertu I-iobrunu v Klizejski palači. Predseilnik republike, ki je oilpotoval k pogrebu v Beograd, ji* želel čuti soill)o čehoslovaškega zunanjega ministra o sedanjem ]K>ložarju v Kvropi. Iz čeli os lo-vaških krogov se doznava, tla
UKRADENA KOŽUHOVINA
VSE ATLANTIC AND PACIFIC TRGOVINE V CLEVELAND!! ZAPRTE
Cleveland, Ohio, 27. oktobra. — Danes je bilo vrženih na cesto nad dva tisoč usluž-J)eneev, ko je Great Atlantic and Pacific Company naznanila, da bo zaprla vse svoje trgovine v Clevelandu. Za vzrok je navedla delavske zadrege.
Komjianija je izdala tozadevno naznanilo takoj zatem, ko je zastavkalo petsto unij-skiji mesarjev.
Župan Harry L. Davis je izjavil, da bo storil vse potrebno. da ostani' A & P v Clevelandu.
12. OBLETNICA FAŠISTIČNEGA F0H0DA V RIM
Po vsej Italiji se vrše velike slovesnosti. — Svečan pokop fašistov, ki so padli v prvih bojih.
Florenca, Italija, 27. oktobra. — Jutrišnji dan bo svečano praznovali po vsej Italiji, kajti jutri poteče dvanajst let izza časa, ko je vprizoril .Mussolini takozvani "pohod proti Rimu". Oni ixiluwl je pripomogel Mussolini ju in fašizmu k moči.
Danes so izkopali na pokopališču v Florenci trupla 37 fašistov, ki so padli o priliki l»ohoda. Z veličastnimi pogrebnimi slo vestnost mi so bila trupla prevedena v baziliko ter položena v skupno grobnico. Iz Florence se je podal Mus-
Philadelphia, Pa., 27. oktobra. — V nekem stanovanju je našla policija za šestdeset tisoč dolarjev ženskih kožuhov. Sedem zamorcev je bilo areti-lanili, ki so priznali, da so bili soudeleženi pri tatvini.
PREDSEDNIK KUBE
USEL SMRTI
oficijlnega 111 je bil najbrže le po naključju prezgodaj objavljen. Odkar je bila ustanovljena mančukuanska vlada, je bilo opažati, tla se Japonska ze-o briga za Mongolijo.
Japonci tudi odkrito priznavajo, da prošnje Mongolov za sprejem v Mančukuo ne bo mogoče odkloniti. Najbrže je s-daj že vse pripravljeni) za taki) prošnjo ali pa bo prišel kak dogodek, ki bo opravičil vojaški) okupacijo.
Poleg tega pa ji* tudi opažati veliko prevažanji' vojaštva in tudi mongolski vel i kaši prihajajo v glavno mesto Ilsinking.
Provinca Caliar je sicer pusta dežela in le redko naseljena, ti»da je zelo velike važno-1 sti v slučaju rusko-japonske vojne. V tem slučaju bi mogla Jaf>onsku, ki) hi bila v posesti Caliarja. preprečiti rusko zvezo z vzhodno obrambo v Vla-divostoku.
MCADOO-JEVA HČ!
IZGINILA
Los Angeles, Cal., 26. okt. — 19 let stara hči senatorja \V. G. McAiloo-a HI len McAdoo je neznano kam izginila in ravno tako tudi njen "zaročenec" filmski igralec Rafael Lopez de Onate. Najbrže sta skupaj pobegnila in se poročila. Okr. sodnik jima ni hotel izdati poročnega dovoljenja, ker je bil mnenja, da je de < )natc malajskega pokolenja, vsled česar se po postavi ne more poročiti z solini z letalom v Rim, kjer bo* Amerikaiko. otvoril jutri več novih stavbi Njen oče je izjavil, da bo ter si ogledal parado fašistič- svoji hčeri ustavil njene letne ne milice.	{dohodke po $10,000. ako se po-
Jutri bo v vseh italijanskih roči z de Onatejem. Znano je.
govne družbe v drugih okrajih, posebno na Jugu, je k temu prisilila NRA.
O'Neillova izjava je še bolj poudarila nasprotje med pre-mogarji in industrijo.
Ameriška Delavska Federa cija je šele pred kr tk -t ...|o brila 30-urni delovnik za p:< mogovno industrijo. To je sti) rila na odločno zahtevo United Mine Workers, ki so njena najmočnejša organizacija.
C. K. Bockus, predsednik zvze industrijalcev, je rekel z ozirom na NRA pogodbo, da bi vladna kontrola nad premogovno industrijo izzvala štraj-ke, nemir in bankrot v industriji.
Podjetniki so sestavili načrt za sodelovanje pri prodaji premoga. V tem pogledu bodo sledili Appalachian Coals Inc., kateri ne morejo protitrustne postave do živega. Pri nji ni udeleženih več kot osemdeset odstotkov krajevne premogovne industrije na jugozapadu, vsled česar se je ne mov« smatrati za monoft)!.
"PUSTITE TUJCE PRI MIRU!" - PRAVI HITLER
v
^	,	.	Havana, Kuba, 28. oktobra, mestih in vaseh preči ta na po-'da je de Onate kot filmski
bra. — V boju z vladnimi četa-j "Excelsior":- "Skoraj odveč Preti neko lekarno je eksplo- slanica, v kateri čestita Musso-' igralec zaslužil na leto komaj mi pri Brienmes je bilo danes je poudariti pomen razgovo- dirala bomba komaj dve mi ; lini Italijanom k dvanajsti ob- $1000, vsled cesar je izkluče-usiiiroenih devetnajst špan- rov, ki jih je imel dr. Beneš z nut i prej, prodno se je pri|>e- letnici fašizma.	I no, da bi se sedaj McAdoova
skill vstašev. Vstaši so bili po Legerjem in Lebntiiom — ta- (Ijal mimo predsednik Mendio-1 Jutri bodo tudi začeli gradi- liči ž njim še hotela poročiti, zadnji neuspeli revoluciji po- ko rekoč tik pred izrednim so- ta. Policija nima o atentatu ti v Trstu in v Genovi dve ve-[ako od svojega očeta ne bo do-begnili v gore.	stankoin Male antante". I nobenega sledu.	i liki bojni ladji po 35,000 ton. 'bivala letnih prispevkov.
Berlin, Nemčija, 28. oktobra. — Na Hitlerjevo povelje je izdala nemška policija jk>-ziv, ki je bil ob javi jen v enem nemškem časopisju. Poziv se glasi:
— V zadnjem času se je večkrat zgodilo, da se ljudje norčujejo iz tujcev, ki obiskujejo naša mesta. To je vsega obsojanja vredno. To škoduje nemškemu ugledu v tujini. Nekateri se norčujejo iz obleke, ki jo nosijo tujezemke. To mora prenehati. Policijska oblast bodoče ne bo trpela takšne kritike.

"QLAg
m 1 ■ ■
O D A" s:
mw YORK, MONDAY, OC TOBEE 29, 1934
THE LA&OEST SLOVENE DAILY in U. S. A,
Glas Narod*'
555=

Owned ud PabBalMd tj
PUBLISHING COMPANY i A Corporation).
- f.
U BoMdtk,
ft Um corpora ti oo and addMM of above officers:
of HwdMlHii, New Yet City. N. X.
-GLA8 NARODA" (Voice of tke People)
Dajr Except Snsdeja
Holiday*
fr celo Ma velja aa

$a.oo
Mpck
J*	Ie»..................fup Za pot let*
Za New York sa oris leto .... Zft pol l^tA
Za InoMutro sa celo leto ....
«74)0 HM 17.09
iMf •••••«<•(
SolMeriptioD Yearly $6.00
Advertisement on
WWMtl
"Hist Naroda" labaja vakl dan laraemil nedelj In pranlkor._
bras podpisa la osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blaforoU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae ttall prejšnje blvallMe naaaanl, da hitreje najdemo naatovalka. NMODA", Sli W. IStk Street. New Krt. N- "X. - " " --S—»78
t i
ALEKSANDER IN BOLJŠEVIKI
Po smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra je bilo •uti razne glasove.
Z malimi izjemami je dala javnost i>okojniku zaslu-..en kredit-
ZnarihK) je. kaj misli o njem ofie.ijelna Imljševiskn !usija, ki liinm niti najmanjšega ]jov»da, da bi so njegovimi spominu laskala in ga poveličevala.
Dne 14. oktobra so se zbrali v komunističnem domu ; Moskvi k svečanemu žalnemu zboru vsi člani sovjetske .■'ade. najvišji fnnkeijonarji komunistične stranke, zastopstva organizacij, celokupni diplomatski zbor ter ge-neralitota sovjetske annade-
SovjetMki komisar za zunanje zadeve Litvinov je imel pri tej priliki govor, ki so ga prenašale vse sovjetske ra-iiopostaje.
svojem govoru je Litvinov orisal lik pokojnega ju \r< »slovanskega vladarja kot državnika, voditelja naroda in kot vojskovodjo.
Poudarjajoč, da je pokojni kralj Aleksander pripe i al jugoslovansko državno ladjo skozi vse povojne viharje v mirno pristanišče ter otvoril j>ot k srečni bodoč-
S in blagostanju jugoslovanskega naroda, je posebno j od črtal ogromno vlogo, ki jo je igral pokojni Jugoslovan^ .i kralj kot graditelj miru-v Evropi.
Litviuov je pri tem namignil, da je pomirjenje Bal-ina. ki je postal v zadnjem času najmirnejši kotiček ev-pske celine, v največji meri zasluga kralja Aleksandra.
Evropski mir je imel v kralj Aleksandru neomanje-• ura zagovornika, in zločinski streli, ki jih obsoja ves v "t. so ga zaleli v trenutku, ko je bil na poslu, da krona oje delo z novim uspehom pomirjenja in mednarodnega . le!ovanja.
— Pokojni jugoslovanski vladar — je rekel Lorvi-»ov. — je bil v resnici narodni vlodar in vzor državnika, i zasluži, sla bi mu sledili po njegovi poti vsi, ki jim je mir in meduaroduo sodelovanje res pri srcu.
Žalni zbor je počastil spomin pokojnega jugoslovan-kega kralja s trikratnim "Slava!", nakar je godba za-•.•raja jugoslovansko državno liimno.
Tako vidnega izraza spoštovanja d<o ]>okojiiega kra-ia in sočustvovanja z jugoslovanskim narodom v komunistični Moskvi ni pač nikxlo pričakoval in je zato tem zna-čilnejše ki pomembnejše.
Sovjetska vlada je sklenila poslati na pogreb jugoslovanskega kralja svojega posebnega zastopnika ter v to s\t1k> pooblastila delegata Zembeka, ki je takoj od-jx)tx>val v BeogTad.
DENARNA NAKAZILA EVRŠW& M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO	▼ ITALIJO	
Zrn $ ZJ90 .......... Din. 1M	$ OOOooooeeo	Lir m
t 5J5 .......... Din, 2M	W.25 ____________________	Ur 200
• 7 JO .......... Dia. see	um	
tltjts .......... Din. 500	ttSiO	Ur MN
$24.25 .......... Din. 1«M	917$.— ..........	
»» 00 v/XiXfa, oilujxj m 1 tuj MEHJJLJO SO NAVKDSN
CENE PODVRŽENE 8PRBMEMB1 Q0W ALI DQL1
^▼edJUi BMtkor kot sgornj navedeno, bod^ ^ dlfiartlU kil ltemt doTolJajamo le bolj« potpjj* ^^ nruOiu T AMniSKiH DOUIJII
Za liflam« $ »-— assrate psrtali..........% t.Ts
1 ~ ..........HUB
" - .....-..'9*lr-
- -	$4L» -
" .......... 9»tM
kraja tapUSUo t dolarjih.	7 -------- _ Cable Letter ta pristajUae 9L-. "
VENK PUBL1SHBNG POMOffiK MCU« Hmdi*"
ORGtNU&Ui, H ZASMI« VSO P0PP0R0
Ravnatelj Foreign Language Infonnation Service, nam je poslal pismo, ki ga objavljamo v celoti in pozivamo rojake, naj v pošte vajo prošnjo, ki je vsebovana v njem.
Gospod urednik:
Prosim Vas za prostor v Vašem cenjenem listu v svrho prošnje na Vašo cenjene čita-telje. Ker je Bruno Haupt-maim, zapleten v Lmdbergho-vo afero, inozemec. ki se nezakonito nahaja v Združenih državah, je začela gonja, da se naši priseljeniški zakoni poostrijo in <la se uvele registracija vseh inozemeev. Proti ino-zemceni, naj hodo inozemci ali pa državljani, treba s*»ve<la stopati x vso strogostjo zakona, da se javnost zaščiti preti njihovimi zlodejstvi.
Zgornje zahteve pa dajejo vtis kot da hi bila zaščita občinstva bolj jMitrehua napram iuozemcein n ego državljanom. To je neziniselno in krivično. Narodni odbor o s])oštovanjn in izvrševanju zakonov, ki ga je bil imenoval predsednik Hoover, je z veliko pažnjo proučil vse to vprašanji*, in prišel do zaključka, da "razmerao s svojim številom priseljenci poči njajo manj zločinov kot tu-rodni Amerikanci **. Ako je registracija zaželjiva, naj vključuje vse in ne samo inozemce. Pri tem pa treba tudi nagla-šati, da so na (»odlagi obstoječih zakonov mogli deportirati Hauptnvinna vsak čas, odkar je sem prišel. Ni torej mogoče pripisati njegovo bivanje v Ameriki pomanjkanju potrebnih zakonov.
S tem ni rečeno, da naši de-portacijski zakoni ne potrebujejo popravkov. Ravno nasprotno. V nekaterih smereh niso odredbe zadosti stroge, v drugih pa so vzrok nepotrebnega trpljenja. Imamo nemajhno število zločincev, ki se jo obstoječih zakonih ne dajejo deportirati. Nikdo v Ameriki ne želi morda toliko kot priseljenci sami, da se takim zločincem stopi na prste, ker njihovo bivanje med nami meče grdo svetlo na vse priseljence in vzbuja med nekaterimi Amerikanci predsodke napram vsem priseljencem. 1*. S. Department of Labor je prejšnjemu kongresu priporočil, da se neke tehnične zapreke napram deportaciji takih inozemeev odpravijo, tako da inozemec, ki j<» bil dvakrat ali večkrat kaznovan radi zločina, vsebu-jočega moralno pokvarjenost, bi mogel biti deportiran vsak čas. To je pravično in zaželji-vo in je pričakovati, da prihodnje zase« lan je kongresa sprejme ta priporočila.
Na drugi strani pa je potrebno popraviti nekatere težave sedanjih defmrtarijskih zakonov. Na primer zdi se kruto, da je vlada prisiljena deportirati takega inozemca. kot je bil Andrej O.
Andrej je zakonitim ]>otom prišel v Združene države pred devetimi leti. Tri leta nazaj se je oženil in šel v Kanado na ženitovanjsko potovanje. Leto kasneje je obolel na jot i k i in moral je oditi v javen sanato-ripj. Toliko se je tam okreval, da je mogel zopet delati in vzdrževati ženo, očeta in mater, ki so ž njim živeli.
Žalibog je Andrejeva bolezen izčrpala vse njegove pri-štednje, da ni mogel plačati za bolnišnično oskrbo. Vsled tega
je padel na breme javnega do-brodelstva, t. j. postal je "public charge'*. Ker se je to zgodilo tekom |>etih let po zadnjem prihodu v Združene države (kajti dognalo se je, da je bil medtem v Kanadi), je bil podvržen deportaciji. To vse se zdi neverjetno, ali zakon to jasno odre ju je, in je ni oblasti, ki bi mogla preprečiti njegovo deportacijo. Jasno je, da v takih slučajih bi morala vlada imeti pravico diskrecije,. da more ustaviti in preprečiti «lepo r tac i j o.
Foreign Language Information Service — skratka FLIS — se prizadeva za uzakonitev takih sprememb. Tudi se prizadeva za ublažen je nekaterih drugih deportacijsk ill predpisov. Ta organizacija se proti vi proti registraciji inozemeev, kakor tudi proti vsem zahtevam, ki so krivično na-l>erjeiie napram tujerodcem. Ona zahteva, da se dovoli legalizacija bivanja vseh inozemeev. ki so prišli nezakonito, a so dobrega moralnega značaja in niso podvrženi deportaciji, tako da morejo po-jo postati ameriški državljani.
To zakonodajno delovanje j< le en del aktivnosti FLIS-a. Mnogo čitateljev Vašega lista gotovo ve za članke, ki jih FLIS redovito objavlja. Mnogi so se tudi direktno obrnili na FLIS in zaprosili navodila v stvareh naturalizacije, imi-gracije in drugih. FLIS rad sprejema taka pisma in točno odgovarja. Na drugi strani FLIS uporablja tisk in govorniško tribuno, da spozna ameriško javnost s prispevki priseljencev v ustvarjanju moderne Amerike*, kar ameriška javnost uvažuje in priznava.
Vse to delovanje organizacije se izvaja s pomočjo prostovoljnih prispevkov in članarine. Dandanes obstoja resna potreba za sredstva, da se to delo nadaljuje in da se uresniči dosedanje delovanje za spremembo raznih zakonov v l>o-dočem zasedanju kongresa.
Kdorkoli izmed Vaših čitateljev želi, tla se navedeni zakoni spremenijo, da se nadaljuje borba za pravice priseljencev in da se drugače udeleži delovanja te organizacije, je zparošen, da pomaga. Kakorkoli skromen naj bo prispevek ali članarina od dveli dolarjev ali več, pošljite čim prej na F. L. I. S., 222 Fourth Avenue, New York City.
Read Lewis,
Director F. L. L S. New York Oitv, Oct., 2."». 1934.
ttkZMKQVE
Pratike
za leto 1935 imamo V zalogi
Cena 25c
s poštnino vred.
Naši v Ameriki
BOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
— Anton Some, rudar v 1-ieadville, Colo., star 4<i let, je zadnje dni ustrelil svojo ženo in potem je z istim orožjem u-bil še sebe. Seme je bil že štiri leta brez dela ill v družim je bilo dosti prepira. Nesrečnika zapuščata osem odraslih otrok. Seine je bil doma iz Slivnice pri Grosuplju, njegova žena pa iz Št. Jerneja. V Ameriki
V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski ,sta hila okrog :to let. KOLEDAR za 1. 1935 ' ~ v h'm1 StJir- w-
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, H. Y.
ZN MAGNET
MM-EIPEILEI
«<— W Ltut«
Zoper vse lrtr»ffriit —m*
zahtevajte
«retovno»l*vni
ANCHOR PAIN - EXPELLER
Pala-Ex^Ilcr wet
V Londonu je umrl neki .J. Morton, človek, ki so ga imenovali 44živi magnet". Po poklicu je bil bančni uradnik, a njegove smrti ne obžalujejo samo neštevilni prijatelji, ampak tu«li mnogi raziskovalci, ki jim je Morton pomenil svojevrstno uganko narave Mož je imel lastnosti, ki so ga delale v očeh biologov in fizikov v dobesednem pomenu t4privlae-nega'\
Pokojnik je bil obdarjen namreč s privlačno silo, kakršna je dana drugače samo magnetom. Učenjaki, ki so z njim izvršili najrazličnejše poskuse, sa potrdili, tla tiči v njegovih rokah sila, ki je sorodna sili
.1«* kt«»-
de-
bil rudar .Joe Kolih IX. o bra žrtev težke nesreče pri III pod zemljo. Skale, ki so se zrušile nanj, so ga presekale na tri kose. Doma je bil iz Ženina na Primorskem iu če ima kaj sorodnikov v Ameriki, ni znano. Pokopan je bil civilno z veliko udoležho na novem pokopališču Oak llillu. Pokojnik je imel kompanijsko zavarovalnino i n rt- katerega sorodnika to zanima, naj piše na sledeči naslov: — ,J. |\ Wise, Box 4s, Red Star, \Y. Ya.
MRAVLJE USMRTILE ČLOVEKA
Ijovci, ki so v nekem gozdu v okolici češkega Chrudna zasledovali divje Iovee, so začuli nekje v goščavi tiho ječanje. Ko so prišli bližje, so našli tam z listjem in suhljadjo pokritega mladega človeka, ki je kazal le še šibke znake življenja.
Groza jih je bila, kajti njegov obraz je bil ves razjed en, a njegovo telo, ko so ga odkrili, ena sama rana. Kaj se je bi-
lo zgodilo z njim, so takoj do-zeleznih magiietov, a v svojem ^»li, kajti iz nj^ove obleke
so se zakadile v lovce cele armade izredno velikih mravelj in jih začele pikati s takšno besnostjo, da so se jih komaj ubranili.
Bilo je očitno, da si ie bil
Gledališče-Glasba-Kino
OPBRA V HIPPODROME.
Kot je naznanil Max Rabi-noff, ravnatelj Cosmopolitan Opera Association, bo pričenši s tekočim tednom v New York Hippodrome vsak teden pot opernih predstav — štiri zvečer in ena poldne.
Na programu sta dve novi predstavi za to sezijo, namreč nocoj Noniuszkiova "Iialka" v poljščini in Verdijeva 4<La Traviata" v petek zvečer.
Trije umetniki bodo prvič nastopili in sicer Miss Edis dej Philippe, Mr. Lorenzo Poerio in Miss Paula Autori.
Vse Verdijeve opere bo dirigiral Cesare Sodero.
V četrtek zvečer ob S.15 bo Verdijeva "Aida";
v petek zvečer ob 8.15 Verdijeva opera v italijanščini "La Traviata";
v soboto popoldne ob 2.15 Gounpdova opera v francosei-
bistvu popolma neumljiva.
Že v otroških letih je mogel Morton samo s tem, da je magnetni igli približal desno roko, iglo odkloniti v poljubno smer. Majhni delci kovine in železni opilki so so lepili nanjo, kakor da drži močan magnet. Ne fiziki, ne zdravniki niso mogli pojasniti tega pojava, sleparija pa je bila izključena. ker so ga pre«l vsakim poskusom natančno preiskali.
Sicer pa Mortonov primer ni edinstven v zgodovini magnetizma. Danski medij Peter Johannsen je bil še bolj magnet ičei nego Morton. Co je nasul železnih opilkov na stekleno ploščo in jim približni roko, so začeli plesati in so se končno razvrstili v tistih harmoničnih likih, ki jih ]x>vzooa inaČe samo močan jekleni magnet. V Joliannsonovi družini sta bila dva brata, ki sta bila obda r j ona z isto lastnostjo. Čudno, jo bilo tudi to, da je njegovo telo v temnem prostoru izžarevalo modrikasto svetlobo, ki je ob<lajala v podobi trikotnika, kroga ali elipse zlasti njegovo čelo, obe roki ill prsi.
Po Mortonovi smrti ni na zemlji nobenega človeka s tako čudnimi magnetskimi last-
na si jo mladi mož, morda kakšen potepuh. poiskal tu prenočišča in so ga mravljo napadle v spanju. Škodovali mu pa niso toliko njih ugrizi, kolikor mravljinčja kislina, s katero so ga obrizgale. To so ugotovili tudi zdravniki v bolnišnici, kamor so mladega moža, čigar inden-titete še niso dognali, prepeljali in kjer je tudi kmalu potem umrl, ne da bi prišel k zavesti. Mravljinčji strup je zelo soroden čebelnemu strupu in če pomislimo, da more človek umreti od pikov večjega števila čebel, nam postane tragedija, ki so je odigrala v tistem gozdu, popolnoma razumljiva.
nostmi. Njegovi prijatelji so sklenili, da bodo na njegov grob postavili kamen, ki bo v svoji obliki spominjal na magnet. Ta kamen naj vzbuja spomin na Mortona, " magnet-skega človeka" ali 44živega magneta'
m
'Paust1
v soboto ivečer ob 8.30 Verdijeva opera v italijanščini "II TrovatOre";
v nedeljo zvečer ob 8.30 Verdijeva opera v italijanščini "Rigoletto". Cene- so zmerne.
Važno za potovanje.
Kdor j$ namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tamt j$ potrebno, da jo poučen v vteh ttvarch. Vtiod našo dolgoletno ekuinje Vam eamoremo dati n^jboljio pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se saupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*..
Mi preskrbimo vse, hoditi prošnje ea povratna dovoljenja, potna litis, vite je in tplok vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše otroška.
Nedriavljani naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en metoo.
Pišite torej takoj ea breeplaSna navodila in tenot avl jama Vam, da botte poceni in nflobno potoval.
slovenic publishing co. travel bureau
216 West 18th Street New York. N. Y.
Pa res nisem vedel, da imam toliko preroškega duha v sebi.
Pred par tedni se ni preroko-val, da pri irski loteriji ne bo zadel noben Slovenec. Včerajšnjo porooilo j«, potrdilo mojo prerokbo.
Saj som rokol: — Ratovnik and Company so napravili irskim oblastim toliko truhJa, da so Slovenci enkrat za vselej
izključeni iz vrsto dobitnikov. *
Postaven fant, ki je bil na glasu, da lazi za porooenimi ženskami, je popoldne izostal z dela in se odpravil na pregrešno pot.
V bližini hiše se j«* igral o-trok njegove izvoljonko.
—	Ali je mama doma.' — je priliznjeno vprašal.
—	.la, jo doma — jo odvrnil J nadobudni sinko.
—	Na, tukaj imaš pol dolar-Ija iu pojdi po kendi. Pa moraš j iti štiri bloke daleo, ker šele v
potom bloku zaros dober k»*n-di prodajajo. Poeasi hodi. da so no preldadiš in ves kendi j poki* prodno prideš v hišo, j ker nočem, da bi mama vedela, »la sem te tretal.
Fantek je spravil po! dolarja v žep ter počasi odšel. Na vogalu je pa zaklical zaljubljencu :
—	Hvala lopa za pol dolarja. ker sem Ti povedal, da je mama doma. Ali mi daš še pol dolarja, če Ti povem, da je danes popoldne tudi papa doma.
—	Prekleti smrkavec! — jo zamrmral zaljubljenec ter so jezen odpravil proti domu.
. *
Zakon je težka veriga, ki jo j morata vedno dva prenašati, j V nekaterih slučajih jo pa pi e-! naša jo tudi trije.
Star skopuh so je oženil z le-t pini mladim dekletom. Denarja se je bila polakoinuila, sicer , bi ga ne bila vzela. Knialo so f je pa prepričala, da ji ob nji>-'govi strani ne bodo rožico evo-i tele.
| Z busom sta so podala na poročno potovanje: dve uri tja iu dve uri nazaj; to je bilo vse. Predno sta stopila v bus, je kupil tablico čokolade. Dva koščka jo odlomil ter enega dal ženi, drugega pa sam po-jedel. Ostanek čokolade je lo-f po zavil in previdno spravil v .žep. Pri tem jo ženi pomembno pomežikuil in dejal: — To ho
pa za najine otroke.
*
—	Kdo ve, kakšni klobuki bodo to zimo moderni! — je vzkliknila ženica in proseče pogledala svojega moža.
—	Letos bodo moderni taki j in taki — je odvrnil mož. — | Taki. ki ne bodo tebi povšeči, j in taki, ki ti jih jaz kupiti ne • bom mogel.
*
Ženin je rekel nevesti:
—	Verjemi, da nimam po-, guma iti k tvojemu očetu in j mu povedati, da nimam nobenega denarja, pač pa cel kup dolgov.
—	Oh — je vzkliknila nevesta, kako strahopetni sto moški! Mislila sem, da si bolj ko-rajžen kot jo moj oče. zdaj pa vem, da ste vsi enaki stralio-])etci. Tudi moj oče namreč nima korajže, da hi ti povedal, da nima denarja, pač pa cel kup dolgov.
*
Neki rojak me je vprašal, kako se špekulira na borzi. Ker v denarnih zadevah nisem prav poseben veščak, ne vem, kako bi^ mu odgovoril. Toda zdi se m?, da je stvar našle« 1 nja :
—	Kupi nekaj, česar ne dobiš, z denarjem, ki ga nimaš, potem pa prodaj, česar nisi nikdar imel, za višjo ceno kot je vredno.
To je najboljši nasvet, ki ti ga morem dati. Poskusi, mogoče se ti posreči. Nekaterim se je že.

"GLAS NARODA
m
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 29, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. f. JL
A. P. ČEHOV:
Arhitekt Diw/itrij Osipovič Vaksin se je vrnil v svojo vilo v. nenavadno živimi vti-i spiritistično seje. Ko se je slačil ill legal v posteljo, je nehote razmišljal o vsem, kar je videl in slišal. (Same strašne reei! (Jovorili so hili o mrtvecih, »traliovili iti (»okojiiikili. Me«l drugimi so klicali tudi njegovega strica Klavdija M i rimo vi-ču, ki inu je hil neko«" svetoval, naj za časa izroči hišo svoji ■/.>•-ni, ki s«« trenutno mudi v Tro-jiei.
—	.loj, joj, koliko tajnosti in strašnih reči je v pri rod i!— modroval sam s seboj Vaksin. ko je legal v posteljo. A najhujša je ta negotovost, ki človeka popolnoma ubija.
( darilo je polnoči. Rdeči plamen lučke je obseval ikon«« in veliko sliko Klavdija Miro-lioviča, ki je visela prav na nasprotni strani arhitektove postelje.
—	Kaj če bi se v to sliko nenadoma vselila duša Klavdija Jklironoviča, in bi oživela f .\!i kaj, uouuioust! Predsodek nezrele pameti!
Vendar se j«- iz opreznosti Klavdij Mironovič pokril z o-de j o čez glavo. A glej, zdaj v temi ga je prejel tisti mrlič, ki se je bil obrnil v grobu. Pojavilo se je tudi obličje pokojne znanke, obraz prijatelja, ki se. je bil obesil in znana gospodična, ki se je bila utopila.
Čez nekaj časa je arhitekt pomolil glavo izpod odeje in dihnil:
—	Kakšen vrag me pa ja- J še* Strah me je kakor otroka — za prazen nič.
Tik... tak... tik... tak... je tiktakala ura ne steni. Z daljnega pokopališča se je oglasil zvon. Moj Bog, kako žalosten je bil njegov glas! In Vaksina je jela spreletati mrščavic-i. Zdaj... čuj! Tik nad glavo je nekdo dihnil. Kdo je t Su- glasu, nič odgovora. A, to je on, stric Klavdij... Še) )eče... Stopil je iz okvirja!
Vaksin si ni mogel kaj, da ne bi prijel za zvonec in pozvonil. Derrin je dejal zvonček.
Prišla je postrežniea, čemerna in mrmrava ženska, in vprašala :
ŽIVCI
was
—	Dimitrij Osipovič, wollen Sie
—	Kozalija Karlovim. rii*i!e (iavriln, naj pride k meni. Zakaj ste prišli sami ! Kje je (ila-fira
(iavrila ste poslali v mesto, za (Jlafiro pa ne vem, kje je nocoj. Razen mene ni nikoirar v hiši. Was wollen Si««r
— Jaz, — hočeiu reči,—011... 'rosim vas, stopite bliže, kaj se sramujete? Sedite, matii-ška ! — Kaj selil hotel reči f — je dejal Dimitrij Osipovič in se za trenutek zazrl v stričevo sliko.
—	< Hi da, saj res, ko pojde sluga v mesto, naj prinese — čakajte no, kaj naj že prinese Tak sedite vendar! Počakajte, da se -pomnim. Se bom že česa domislil!
—	Ne bom čakala. Za ico-spo«ličn.o se ne spodobi, »In bi stala v sobi moškega.
Kozalija Karjovna se je naglo obrnila 111 odšla >kozi vrata. Vaksma pa j«- postalo v tistem trenutku sram lnalodnŠ-liosti in je zopet potegnil odejo čez glavo. Minilo je deset minut.. . potem.. .
—	Zopet jo bom klieal, vrag jo vzemi! — je pomisli arhitekt. — Hlinil se bom, da mi je slabo in ji 1110111 velel prinesti kakršnokoli kapljico. Zakaj — vraga! — stric tam na steni obrača oči. ..
Vaksin je segel po zvonec in poisvonil. Čakal je trenutek, dva trenutka, še delj... Xič odziva. Nazadnje je vstal iz ]m>-> tel je in odšel v sami srajci / deklino sobo.
—	Kozalija Karlovim! — jo je jel buditi. — Kozalija Kar-lovna! Kaj, tako trdno spite pri vragu f Meni... meni... je slabo. Dajte mi kapljice...
Nič odgovora. Tišina vse na okoli.
In Dimitrij Osipovič je začel govoriti s samim seboj :
— Cenili ta sramežljivost, kadar je gospodar bolan? To je res čudno* Menda ste dovolj stari, da se vam ni treba sramovati, če vas kliče gospodar!
Kozalija se tedaj izda in reče :
—	(iospod, povedala bom
vse gosjM*, kakor hitro se vru» iz Ttojiee. Tudi tedaj, ko sem služila pri baronu Anzigu — bilo je nekako pred desetimi leti — j«' prišel baron k meni po nžigaliee! Sla som k baronici in sem ji vso povedala... Kaj pa mislite o meni! Jaz sem pošteno dekle!
—	Vrag vzemi vas in vašo poštenje! Jaz |M»t rebujem kaplji«"!
—	Vaša gospa je dobra, poštena ženska. Morate jo ljubiti. Kes, morate! Jaz se ji nočem zameriti, nočem, slišite!
—	Kozalija, vi ste hudalo! Strašna omejena ženska!
Po teh besedah se je liol.l vrniti v svoji* sobo, a ni imel »noči. da bi to izvršil. Kaj je hotel storiti !
I darilo je dve po polnoči. Na hodniku j«- iz vsakega kota buljilo vanj nekaj mrkega, temnega... (flej peklenščka, že ga nekaj vleče za rokav!
—	Pojdi k vragu! Kozalija Karlovim!
Nič odziva. Zopet jo pokil-kal v njeno sobo. Toda poštena Nemka ne da besedi« in smrči, kakor bi žagala drva.
Dimitri i Osipovič si ne ve sveta. V srajci, kakor je, sede na njeno košaro. Mislil si pač, da je bolje biti v bližini živega bitja, čeprav spi. kakor pa v bližini slike, ki obrača oči.
—	Spi, le spi, Švabica! Malo bom po sedel I nkaj pri tebi, ko se bo jelo svitati, pa odidem iz sobe.
Na koš naslonjen je jel razmišljati o vsem mogočem. Vidiš, si je rekel, to so živci. Jaz na primer sem pameten človek. Pa si ne morem pomagati. Saj me je sram. Pa kaj, ko si ne morem pomagati!
Mirno iu umerjeno dihanje Rozalije Karlovnega je trenu-t 110 pomirilo. Slednjič se je u-trudil in zadremal.
Okoli šestih zjutraj se je vrnila iz Troji«-o njegova žena. Ker ni našla moža v spalnici je namerila korak naravnost v postrcžuičuo sobo. da bi jo vprašala, kje je Dimitrij Osipovič. hi glej, kakšen prizor se je ponudil njenim očem! Na postelji je ležala, vsa razgaljena zaradi vročim- Kozalija
SREČA V NESREČI
"GLAS NARODA*
zopet pošiljamo v do-movino. Kdor ga hoc* naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Usta ne pošiljamo.
Karlovim. Tik zraven nje je spal na pleteni košari njen mož. Bil j«' v sami srajci
Kaj je na to rekla žena in kakšen ji* bil obraz spečega moža, ko se je /.nudil in pred seboj zagledal svojo ženo, o telil naj pripovedujejo drugi. Stvar prekaša moje moči, zato odložim ]H*ro in ga prepdstim drugim.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY

INDIJANSKA KUHINJA
O različnih jedilih, ki si jih pripravljajo peruanski Indijanci. piše kečuanski učit«»lj Mejia Xesspe. Izbira jedil je zelo bogata. Indijanci pozuajo nad 1U0 jedil iz sočivja, sadja in raznih poljskih pridelkov, ter nad 00 jedil i/, mesa divjih živali, školjk in žab. Večina rastlinskih jedil se pripravlja iz koruze in krompirja. Koruzo peko, kuhajo ali pražijo, mešajo pa tudi z drugimi rastlinami ali mesnim sokom, jedo jo v obliki t est; i iz moke, v juhi in sploh na najrazličnejše načine. Krompir, ki ga poznajo peruanski Indijanci v lin vrstah, jedo kuhan, pečen, sušim, dušen, v mesnem soku, v juhi. z mesom, s poprom ali sladkor-jem.
Meso kuhajo ali jja |jeko na ražnju. Iz mesa znajo delati tudi paštete. Mnogo jedil pripravljajo iz rib. Xcsspc našteva :*f» ribjih jedil, izmed katerih mnoge še nimajo niti Španskega, niti znanstvenega imena. Enako je tudi s škol jkami, raki in žabami. Posebno radi jedo peruanski Indijanci potočno žabo. V nekaterih pokrajinah so jim žabe glavna hrana. Kuhajo tudi žabjo juho, ki jo vozijo v mesto na trg.
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGMSII SLOVENE READEB 8TAFE SAMO
$2
Štiri osel o so dobile le malenkostne poškodbe, ko jo v Salt l>ako City, Utah, električni bus zdrčal s ceste ter popolnoma porušil leseno brivnico ter razbil prazen avtomobil, ki
se je nahajal pred njo.
Naročite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET N3W YORK. CITY
Poziv!
Iidijanje listo js ▼ iriij s velikimi stroiM. Mas go jih je, ki bo radi slabih razmer tako prizadeti, da so naz naprosili, da jih počakamo, saco naj pa oni, katerim Jo mogočo, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H/«
—	Oil, gospod.. . kdo hi pa mogel to preprečiti .. je dejal Peter, in otožno je pripomnil:
—	Mar ni to rvsi... Dolgo sem si prizadeval, <la ibi ljudje pozalriM, da je moj oče umrl ua morišoii; od otroških let sem se trn lil in napenjal vsi' -sile, da bi pozabil, kdo seiii.. . Vs«' je bilo zaman. .. Vsi so mi obračali hrbet... zaničevali so me... kot da sem storil zločin, ki teži iras vse.
—	Motite se, — je odgovoril zdravnik, — vsi vas niso prezirali; |n»znam nekoga ki je vas smatral za poštenega in značaj-iiega fanta in ki je neprestano mislil na to, da ste >e ga usmili1!, ko j«' prenašal najhujše muke: nikoli ta oseba ni {»ozahila, da se jo skušali rešiti iz rok... tiste, ki ie zlorabljala slepoto nesrečnega otroka in lia pravila iz nje iiiučeuicn. Za tisto, prijatelj, ki o nji govorim, še daleč nisio bili sm ti snirčenega Frocharda.
—	O, ker tega ni vedela! — ga jr prebil brusač.
—	No, torej, pazili ho treba, da nikoli ne zve te resnice... . To skrb prevzamem jaz!
—	Vi, gospod J... ('emu pa. saj... saj je ne bom nikoli več videV
—	K lo v«* {
—	Kaj pa hočete reči s t eni. plemeniti gospikl { (
—	Za vas s«' prične novo življenje... < 'e sem danes sklenil pomagati vam. sem storil to zato, ker se hočem resno zavzeti za vašo l>odočnost.
Peter ni vedel, kaj hi mislil o loj skrbi za ubogo njegovo osebo. Hotel se je zahvaliti svojemu dobrotniku, pa ni našel pravih bo sed. da hi izrazil vse to, kar je čutil.
To, kar mu je povelal zdravnik o Luizi. ga je hmlo zl>egalo. Temno, nejasno se mu je pokazalo upanje, da se bodo morda njegov«' sanje uresničile.
Kaj!. .. Ali hi se lahko* zgodilo, da hi s« zopet sesraj s svojo drago varovanko, s tem angelskim bitjem, ki je ob njegovi strani okusil trenutke tajne rit lost i, ne da hi si lipa 1'priznati njih vgvok i
S«- vedno mu j<* zvenel v ušesih glas, ki je nekoč tako nežno govortl'z njim.. . Končn > ho morda zopet videl njo. ki mil jo je bilo naključje nekega dne privedlo ua pot. da hi u i it lajšala težko življenje; njo. ki j«* sani«! njena navzočnost izvabila ua njegove ustne te-le besede upanja in tidažhe: "Zdi se mi, «la sem ziliij manj ■osamljen na svetu "
Mar mu ni Previdnost sama pokazala gostoljubno hišo. kjer j«* bila našla Luiza zaščitnika t
Ah. ko hi vse to bilo res! K«» hi se dohri zdravnik res zavzel zanj! A zakaj hi se ne ? Kakšen povod je imel za to, da hi dvomi) o iskrenosti z<l ravni ko vi h besed !
Saj končno zdravnik ni hil dolžan h«wlrt-ti in tolažiti ga- Torej je moral resnično sočustvovati z njim, zanimati se zanj.
Kar s«* je Peter zdramil iz svojih misli. Zdravnik je hil odprl vratca, da hi spregovoril s koeijaženi.
P«?!eni s«* je pa vrnil na svoje mesto kraj Petra, rekoč:
—	Po tehtnem previhirku, prijatelj, sem sklenil odkloniti vam zavetišče pod svojo streho. V interesu vaše Inidočuosti ni, da hi bila moja služinčad poučena o vasi preteklosti.
Peter ga je presenečeno posluša«.
ZeK» rad hi hil vprašal svojega 'dobrotnika, toda dolžno spoštovanje mu ni dopuščalo.
Zdravnik mu je pa sani povedal vse, kar ga je zanimalo.
—	Koči jazu sem velel, naj naju odpelje v bolnico v St. Louis. Tam ostanete nekaj dni, dokler se ne odločim.
Kočija je zavila proti bolnici. Ko se je lista viia pred vhodom, je hotel Peter vstati.
Toda zdravnik ga je zadržal, rekoč:
—	Počakajte 'tu, dokler ne pošljem po vas.
Peter je sedel nazaj v kočijo in njegovo presenečenje je? naraščalo od trenutka do trenutka- Kmalu so se vratca kočije odprla in pred njimi se je pojavil vratar bolnice.
—	Pojdite z menoj, fant, — je dejal.
In odvedel je Petra v zdravnikov kabinet.
Videč na pragu svojega varovanca, ki je
šepal bolj ko: sicer, mu je dejal zdravnik meje:
—	Ta noga t«' zelo moti. j«*-Ii X >, bomo j »a poskusili naravnati jo.
—	Xa. ..ravnati... jo! — j«' vzkliknil IV-ter ves iz sebe od presenečenja.
—	Da, in ;«> še ni vse. kar nameravam storiti s teboj: zaenkrat se pa moraš pomiriti. fant. malo prigrizniti, mnogo spati in trdno tipati v lepšo ttiodnčnosi.
Peter si je »»brisal solzo, ki mu je bila kani'a iz očesa-
—	V lepšo Imdočnost!... jo vzdihnil.
Toda zlravnik je vzkliknil strogo:
—	Xikar se ne cmerite! Solzavih ljudi nimam rad.
Potem se j«' pa obrnil k vratarju.
—	Obdržite tegji fanta nekaj časa pri sebi. Kmalu ga bom zopet videl. Dajte mu sobo v svojem stanovanju.
Zgodilo se bo po vaši vol ji; gospod.
—	In skrbite, da »m imel dovolj jesti.
—	Skrbel bom zanj kakor zase in za svojo driižinieo.
—	Preskrbi te mu takoj drugo obleko^
—	V s,- bo storjeno, gospod doktor, — je odgovoril vratar.
'-—Na skorajšnje svidenje... Ludvik Kavmon I. — je dejal zdravnik pri jazno in položil Petru roko na ramo.
—	Ludvik... Raymond. — je zašepetal Peter presenečeno.
—	T>a, — ji' odgovoril zdravnik. — mar ni to tvoje ime i
In tiho je pripomnil:
—	Tako se ho pisal odslej sin usmrčene-ga moriiea.	j
In Peter je molče gledal zdravnika; njegovo presenečenje je bilo vedno večje. Na zdravnikov migljaj ga je vratar odvede! v svoje stanovanje..
Zdravnik se je pa vrnil iz bolnice v svojo k< »či j« i.
Od tistega dne Luiza ni več slišala pod~ svojimi okni Petrovih klicev.
1'bogo dekle je postalo od tistega <lno tudi i1 »olj zamišljeno, kot s«' je spo-..lobilo to nji. ki j«- bila zopet našla družico iz otroških let in torej ni imela nobenega ]K>voda pritoževati se.
(irofii-o je kmalu začela vznemirjala Lui-zin zamišjenost. ki je postaja1,« »hi dne do dne lnračnejša.
Z materinsko nežnostjo je vjnašala Ijui-zo. kaj ji je.
—- Xič uii ni. gospel grofiea. — je odgo-vorilii Luiza. — < *esa hi si uiogla še želeti, ko ste me pa ohsuli s svojo lobrot ljiv«.»stjo !
In Luiza si je od tistega t renti: ka prizadevala biti manj zamišljena, kadar jo je videla grofiea.
Toda budno materino oko s«' ni dalo tako lahko premotiti. Grofica je bila sklenila prositi zdravnika, la hi se zanimal za čii'l-lio Luizino vedenje.
—	(iospod doktor, — mu je dejala nekega <lne, — nestrpno sem vas pričakovala.
—	Pa vendar <ue zavoljo sebe. gospa grofica. — jo je prebil zdravnik. — saj tfte cu-riovito hitro ]iremagali tajno moč. ki je polagoma razjedala vaše sik*... To je skoraj rudež. da ste rako hitro okrevali.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna Glas Naroda'
"GLAS HABODA
M
GORA LEZE...
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GL.AS NARODA" PRIREDIL: I. H.
f>
doma.
Za ta slučaj win za kraj. kot zadnja	'hileč od
NEW YORK, MONDAY, PC TOBER 29, 1934
NAJVEČJI PARNIK NA SVETU
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A.
—	Kraj? l»a! Toda ne tak, kot pri 1'určelerju! Tristo šilingov na leto, vse prosto, dvakrat na leto nova obleka in Božič, kukoršuega ne napravi noben grof v celi deželi! K ij liii-Miš? — T 'eilaj |>a zadoni po travnikih navzdol k lie in nerazločno je bilo slišati, kot bi nekdo klieal Pnrčelerjevo ime. Vsi ]»ogledajo tja. Xad travniki opazijo moško postavo, ki jo je I do videti v črnili obrisih proti svetlemu nebu. Maha z obema rokama in vpije kot lioree. — Kdo more to biti! — vpraša Purčeler in vzame iz nahrbtnika daljnogled.
Vrona pa je moža že s]>oznala.
—	Daksenov Žorž! — In zopet prične delati. S tem imenom je bihi zn njo stvar r«*šena. Toda med njenimi obrvmi je bila brazda in temno gledajo lijene rjave oči. Tega napol hudega, napol zaničljivcga obraza dekletu ni bilo zameriti. Celo Žorževi prijatelji niso mogli o njem kaj dobrega povedati — razun: da je bil prijazen fant, pri tem lepo zraščen z živimi. črnimi očmi, izpod nosa pa so mu kot izzivaje štrlele mistikam* brke. Drugače |ia je imel Žorž malo dobrih lastnosti. Njegova največja na|mka. iz katere so rast le vse druge slain? stvari kot gob«* na mokrem mahu, je bila njegova brezmejna lalikoinišljcnost, ki je že |>ogosto izbila sodu <lno. Ka-< ar se ga j«* lotil moraličen maček, kar pa se jc le redko zgodilo, je imel navado z vzdihom reči: — Prezgodaj sem izgu-lil očeta in mat«*r; pri vsaki jedi sem še potreboval |»oštcno palico. Mogoče bi kaj pomagal«)!
Toda palica je bila za njim že mnogo let, ko so mu stari-ŠI na najlepšem kraju v vasi zapustili lepo hišo in dobro ido-«'•> kovačijo. Te«laj j«» bil star devetnajst let in ravno zrel za! nupJro suknjo. Tekom njegovih vojaških let je njegovo obrt i opravljal njegov bratranec in ko se je Žorž vrnil z dolgimi
slovenic publishing co.
TRAVEL BUREAU Bit WEST IStta STREET NEW YORK, N. I.
PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO* TCVANJE
^■■■■)I^I^HIHIIIIIinnSlIimilI»>IMM*IUIHW>l!tlWtWH>f»H»Wflll
bo **(.^uecii Mary", last ('iinard Line, ki je bil pred kratkim splovljcn v lndje«lolni<*i Clv-
debank. Anglija.
TURČIJA PODPISALA POGODBO
ANNABELA - MURAT
K«> j<* bilo prebrano poročilo
brkami iz mesta, je nekaj tednov izgledalo, kot bi v kova«- j ^"V"1'!'"V	™ Tevfik
niči pričelo novo. veselo življenje. Samo nekaj je dalo ljudem i" povod govoriti: da je Žorž proilal obe kravi in pustil prazen!
1 lili zdi beja o njegovem sestanku v I »»'ogradil z zunanjimi
i
j pokliea. (»stala bo zvesta plat ! lin, njen mož, princ Murat, pa
--t bo po njeni izjavi "snu odšel
sta se v I arizu poro-i ,m svat,M,I10 potovanje'-. V
•Vrachonu si bosta mlada zakonca zgradila vilo ob morju potomec znane jn tam b()sta pr(lživlj.lIa SV0j0
traneoskega vojsk«,vo- skupne dnev«-.
SHIPPING t: m NEWS ^
31. oktobra:
Uctii-M-iilaiiU v Hamburg
1. novembra: *
.M.ije.-lie v CtietiourK
3. novembra:
'jiufyeiie v llavre t ;**ii. von St«*ut»-ii v Humburb Satu in i.t v Tint
5. novembra:
llamimrg v Hamburg
7. novembra:
Miuiliattitn v Havre
9.	novembra: Hremcii v Hr«-nien
j A<]uit:ini:i v Cherbourg Hex v Genoa
10.	novembra:
II«- (le France v Havre Weixlain v aoul«Knt- sur Mer
14. novembra:
New York, M. C. v Hamburg
23.	novembra:
Muj«Htic v Cherbourg Cottle <ii Sa.voia v On >a
24.	novembra:
I*art» v Havre
29.	novembra:
St. I.«>uis, M. S, v Hamburg
30.	novembra"
| i ilympir v r
K v ropa v Itreimm
I.	decembra:
I^lfa>»-t!tr v llllt.. H- x v Cenua
A. decembra:
Manhattan v llavre
7.	decembra:
Saturnia v Trst Hamburg v HaniburK { lVretigaria v Clierbourc
8.	decembra:
Cl umptain v llavre
II.	r'ecembra:
O« n V'»n Steuben v Hambi t*
12. tlecembra: Ni w Viiik v Hamburg
14.	i ecembra:
Mjejitic v Cherbourg Washington v llavre (.*<>.ite <!i Savoia v «ien«ia
15.	(!eecmbra: l*arl« v llavre
iit 'iiira v Hrein«-n
hlev. Njegov zagovor jia je bil: — Najprej moram poplačati j "»nistri držav, ki so pinlpisa-dolgove v mestu; drugič pa: kaj mi je treba piti tako dobro balkanski pakt. je veliki iu
i»d«'ko? Zadovoljen sem s pivom in tirolskim vinom
Take besede pa so mu ljudje zojiet odpustili. ko so ga sli-šali, kak«> je glasno koval, da ga j«- bilo slišati po celi vasi in t-iko či>to kot zvon. Toda prvo «lelavsko navdušenje ni trajalo <lolir<». Kmalu j«* Žorž podnevi "skočil" v gostilno in zo-; "t s«, je moral 44 razleteti** jh» gozdovih. To >«• j«« ^»navijalo vi dno pog4tst«*je ill vedno i-«'«lkeje ga je bilo najti v kovač-i« i. tako da j«« sle«lnjič prepustil obrt svojim pomočnikom, im pa M- je v«lajal menjajočemu razveseljevali ju. Ni hil len. lavno nasprotno, dan iu noč je imel polne rok«* <l«du. Pomagal pri splavih in vlekel le«. ne <la hi zahteval kako plačo. Ako mu je kdo rekel: — Žorž, b«»li tako dober in mi to-1«' naglo napravi! — je takoj napravil. V kratkem čmsu s«» je izvežlud za virtuoza, iui C-trobento in je za zabavo igral na \ seli ženi to van jih iu plesih. Največjo strast p:» je imel loviti ribe in rake. Pri tem j«- bil nedosegljiv mojster. Kar j«» v jel, pa j«' razdal otrokom. ki so v tropih pritekli k njemu, kudar s«i ga videli pri v«»«li. Tako j«* to šlo dve l«-ti. Tinlaj pa je prišla kovačija do propada.
Sorodniki so priskočili in mu pomagali; nekaj mes«K*ev >e je Žorž na vse kripljc trudil, da l»i premagal svojo lahko mišeljnost. Potem pa se je lahkomišljeno življenje zoj>ot pričelo. — Vesel in razi>osajen kot Daksenov Žorž! — To je postalo vaški pregovor. Nekaj i>otr}iežljivih lju«li, ki so še držali ž njun, so njegovo )>ohvalo navajali: — Žorž s** ga sicer pogosto prav pošteno navleče, toda ni pijanec, se ne dotakne kart in ilekleta imajo preil njim mir. — Drugače pa mu j«* bilo mogoče vse očitati, kar je bilo v zvezi z lahkomišljenost-jo. K raznim umetnostim, ki mu niso donašale nikakega dobička. katere )>a je uganjal skozi leta, se je zadnje čase pridružila še ena. V njegovih žilah ni bilo iiiti kapljice lovsk«-strasti, nolx'nega veselja tti imel do puške, toda rad je hil na lovu 44kot gost". Boljšega poganjača ni bilo v gorah. Nje-g« ivo naj v«-«" je v«'selje je bilo lovcem pomagati in pokazati 7irostor. kjer se j«' držalo največ divjačine. Me«ltem ko so «lo-V.	biše do hiše priuove«lovali, da je Daksenova k«»-
vaeija zopet pri«*ela 44plavati" in da je že prt»d drugim pro-Juidoin, fM* j<» Žorž veselo pomW-i in poduevi |>otikal po gorah, da bi za Purčclerja našel kakega posebno lepega jelena ali plarega gamsa. In k«i je tedaj tam gori vihtel klobuk iu klical, je Purčeler takoj mislil: — Prav gottjvo mi je zopet napravil kaj dobrega. Oči ima kot ris. Mogoče me je videl iti čez travnik, ko je stal tam gori v gozdu. — Purčeler zaokroži pesti okoli ust in zaliče proti višavi. — Hop! — Nato pa s«- zasmeje. — Me je že slišal.
Žorž je stopal <Vz razoran travnik tako naglo kot j«* velika kepa. ki je priiVla dreati v «lolino. Z vsako sekundo j«-raistel in že j«» bilo mogoče opaziti, kako je pri svojem nespametnem tliru z velikimi zamahi zasajal svojo palico v tla. Delal je skoke, da je mati Katrica večkrat zastokala: — Ježeš, zdaj ga bo vrglo!
—	Nikar ne skrbi, mati, — mrmra Vrona. — Kopriva ne pozebe. — Pri tem pa obsekuje kol, ki ga je imela na hlo«lu. tako jezno s svetlo sekiro, kot bi bil ubogi les k H v. da je v Dakscnovi kovačnici zrastcl tak plevel.
Žorž je prišel že tako blizu, da je bilo mogo«V slišati njegove korake.
—Za božjo voljo, — jeclja Milici v svoji nemirni skrbi. — S svojimi koraki mi bo že zopet ix>gnal v dir cel hrib!
V istem trenutku zakri«v*i mati Katrica:
—	M arija, Jožef! Z«laj ga je vrglo!
Žorž je izginil v oblaku prahu. Po«l nogami se je najbrže pogreznil del travnika.
—- Ali nisem rekel! — stoka Simmerauer iu skoi'i k hiši, kot hi ga zi«lovje poklicalo mi pomoč. Tudi Matej prestrašen vrže bat v stran in na kladi utihnejo udarci sekire. Samo Pur-č«'ler ge smeje.
Ali je prst zasula Žorža? Tesla ne! Kot vrteča se plošča sine izpadajočega prahu klobuk, vidijo njegovo palico, kako!
nekolikokrtt preobrne, nato pa se za tema oznanjevalce-1 ma pri vali Žorž ter se kotali po strmi rebri
(Dalje prihodnjič.)
narodni zbor potrdi! pogodbo 111« 'd Turčijo, Jugoslavijo in Romunsko.
Te «hii
čila znana francoska gle«lali-! ška igralka Annabela in prin« . i.h'an Murat, i Kitom« »c znan« rodbine
dje \* Napoleon«»vih vojnah.' Poroko so «lo za«lnj«'ga prikrivali in se je vršila skoro brez javne pozornosti.	j
16.	novembra:
j Statendam v Boulogne sur M« t Iterengarla v Cherbourg
17.	novembra: Champlaiti v Havre
21. novembra:
Washington v llavre Albert Uallin v allmburg
| 19. (ecembra: I Ali.ert Uallin v Hamburg
i 21. »'ecembra:
' «>i;. inpic v Cherbourg
• 26. decembra:
j Oeutschland v Hamburg
29 c'ecembra:
{ lie de Fratic-e v Havre
Vs«'bina balkanskega pakla sicer ni bila objavljena, ven «lar pa j«- znano, «la j«* nn*«l vsemi tr«*mi «lržavami sklenjena vojaška )M»go«lba. Turška vlada j«« sniatraln >e«lanji ča< za uajprikla«lii«'jši, «la po«l]iiše |H>go«|bo, da s tem pokaže sp«i-Štovanj«' do um«irjen«'ga kra Ija Aleksandra in «lo .lugosl.-i vije. Iz tega razi«iga s«' j«- tudi naroihii zbor seslal pr»*j k«»t pa 1. novembra, kot je bil dolo-eeii.
AVSTRIJA ZAPIRA
KOMUNISTE
Po poroki sta uovoporocen-j Na Dunaju je bilo obsojenih i ca napravila skupen izlet v St.'na šestmesečni zapor 7«) koli'loud. kjer sla s«* vozila in munistov, k«ir hoteli prire-spr«'hajala |>«> «nnl«»tii«*m par- »liti delavske demonstracije po ku. Popoldni* je Annabela pri \ ulicah.
>la k skušnji za Sbak«-speareo j lfavno tako tudi poli<-ija v«» koiuedijo " Kakor vam «lra- preiskala nazij.-ki glavni stan ir«>", ko jo režiia Barnovvskv v in aivtirala nazijev. gl«'«lališču na Champs Kly>«'-«»s.! Notranji igiiuister Krnil Fey riuetniea ho ngrala vlog«> Ro- je v svojem govtiru pre«l h«'im-zaliiule. Sploh izjavlja Anna ' welirom priznal, «la se v tovar-l»«-lla. «la jo ne bo poroka niti nah širijo komunistične agita-itajiiiiiuj o\ irala v izvrševanju cij«».
PET UR V JAPONSKEM GLEDALIŠČI
POD OSEBNIM VODSTVOM
BOŽIČNI IZLETI
v JUGOSLAVIJO
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI
X:t iiuf*ij«*in p:t|»irjn k platnenimi ir.-^ihi ............7..r«0
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Dravska ICaiio%itui............•"■«•
Ljubljanske in mariborstke
oblasti ......................to
1'oliorje. Kozjak..............:SU
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI MAM .
NOVA EVROPA
.. .40
.. .40
_____13
.G0
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kenturfcy. Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Missippi. Washington, Wyoming .............25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Mieiiigan, Wiseonsin. West Virginia. Ohio, New York. Virginia .............40
Narotilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali Poštne znamke po I aH 2 renta
Ce poftljete gotovino, rekomandl-raite pismo.
knjigarna "glas naroda" 216 W. 18 Street Hew York, N. Y.
.loliaim«'> Mayrlnif«'!' j«- na jti-al s v o j«* vtise z .la|nmsk«*ga. M«*«! druirim I udi japonsko g!e «l:diš«*e m-kako takole |»o|u-uje: Pre«I«• 11 selil /.a Ve«lilo odpt>-toval i/, .loknhame, sem >«• š" <Mikrat |»eljal v Tokio, da l»i obiskal gledališče. Bila je pred >tavn v ( «'-ar-k«'in gl«»«lališeu, ki sieer ni v «*esarski režiji, jt-pa v-aj l»lizu za tuj«*ira popot nikčt ii<M|ostopn«> sk«*i vno-tn«* palače, zaradi resjir mui od !«' Mizine profit.
\ /hodni Aziji neumorno i grajo ter neskončno potrpežljivo in vztrajno gledajo ter po slušajo. T«»krat >o l»ili še ne kam milostni, saj so <lali !«• tri igre. Zač«*t«'k oh 17JIO. konec 'o!> l'l'jhi. Saj ni tr«*Iia i>i11 pri vs«*j pr«»«lst:ivi.
Plišel sem š«*le li kollcil pr ve igr«'. od <lal«'č -«• vitli ^h-tla-liš«"«' s svojo čmlovito razsvetljeno streho kar slavnostno in j sijajno. Znotraj pa ni lioljše ko kako doltro berlinsko glitlali šč«>. Prvo slikt», ki sem jo videl, !>i l»il prav tako laliko ghnlal 111 kakem cvmpskcm o«lru. To«l;-moje študije in opazovanja že	. . .
. - . t	i pogumno bori kar naprei m
o«I pocetka niso Inla evropska. . - ,	v
1 j strašno mana z meceni po zra-
4iSmrt le]H» neuninicH**' — je j ku. Končno <»bl«*ži tinli 011 —
bil naslov prve igre. Nekam J mrtev na tleh. Hvala Bogu!
preprosto dejanj«« bi lalik«> po-j Sedaj je mrtev! V petih niinu-
vedal s tcmi-Ie b«'-edami: - ^ali bo predstave konec in s pri-
Lepa gospotlična j«» morala v hodnjim vlakom se o«lpe1jem v
bolnišnico, k«*r j<* obolela na Jokahomo. Zaman moji upi!
možganih. Me«lteni jo zapusti Že je junak vstal in že so vdr-
zaročenec. Ko se ona vrne in li v tempel novi sovražniki, ž«'
izve, no«V verjeti. Ko j»a spo- divja nov boj. Zopet teče kri v
zna strašim resnico, se umori, potokih, celo harakiri sem vi-
To res -ni pr«»dniet, ki bi iz nje- tlel, sploh vse, kar si moreš po-
ga Schiller mogel napraviti želoti. Z eno besedo: Bilo
mojstrovino, kakor je "Maria strašno l«ipo.
Stnart". Pa saj so tudi dram«* Gledališ«V je bilo «locela mo-
z malo zapleteno snovjo. Tesar <lerno urejeno. Nekaj bi bil pa
pa jaz zapadnjak še dan<*s ne lahko pogrešal: ne|x>trebnj
razumem, je to, zakaj naj im razbijanje s kladivi gle«lališkili
t«^ravno i4Sinrt l«»pe neumni- «lelavcev. Tiuli spremljevalni
ee'\ Ali l»i obžalovanja vredna godbi bi se bila moja evropska
gospodična ne mogla zboleti . ušesa rada odrekla.
za kako bolj simpatično bo h'znijo* In ali je t»i 1 <• treba za nesrečni<'«> /.«• v naslovu po-lti-ti tiralic««
Naslov druge igre je več o-betal: "X«Mtnmi manjši brat i:i lnotlri starejši brat." ("e pa mislite, tla bo.«t<* videli zgotlbo kakega hudo Ialikomi>«'lneg.i inlaiN-nn-a. ki ga pt>l«'m pamet iuodr«'«ra brata spravi k pameti. -<• motite. V Jaliko irovoriči-njM je šlt» strašno mirno in prijazno. Pristno vzhodnoazijska miselnost j«*, da j«* starejši bra! ot| očeta /.«• viiMprej določen, «!a bt> moder in j m »111 avtoritete. Za naslovom ne išf-ite n«>-b«*nih senzacij !
(V j«' v prvih dveh igrali n-.t tttlru tak«» lepo mirno šlt«. je bi-l«» pa v tn-tji strašn«'ga življenja kar preveč. <'e je v prvih «lveh ti ramah bilo premalo «ie-jauja, ga j«« bilo seilaj kar zvrhana mera. Postavljeni smo bili v zgodovinski, starojapouski milje, v sv«*t vitežtva in junaštev, v sv«it poln rožljanja mečev, krvi iu umorov. Xa zadnje so mrliči kar na kupih ležali po odru. Ampak hrabri junak se
I/. New Yorka odplujeta priljubljena ekspresna parnika
NEW YORK
13. DECEMBRA
I/borne želp/niike zveze twl Hamburga
BREMEN
16. DECEMBRA
Kkspresni \ lak oh Bremen v Itremcr-iiairen zajamri ud«»bii4> potovanje tin Ljubljane.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK
VAŽNO!
ZNIŽANE CENE za TJA IN NAZAJ
ZA OMK.1KNO BIVA VIK V K\KOI'I
Vi'raSstjte sv<»jt>y:i xa^loimika.
"T—
BOŽIČNI IZLETI

■
v Jugoslavijo:

POD OSEBNIM VODSTVOM
MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Vod vodstvom Mr. Ekcrovich-a.
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Wohlmiitli-a.
- r
PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne li>tine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
slovenic Publishing company
(travel bureau)
216 West 18th Street	New York. N. Y.

Prostor za poslušalce je 1 »i 1 najmanj tako zanimiv, kakor oiler sam. Za tesno zvezo meti obema skrbi že znameniti liotl-nik, ki z oilra nail glavami poslušalcev vodi po vsem gledališču in po katerem se včasih kaV junak iz pravljičnega sveta iz-gubi med občinstvo, ali pa izza hrbtov občinstva prikoraka 111 oiler. Toda važnejši kakor to. so se mi zdeli obiskovalci, tc ljubo japonsko ljudstvo, ki je
prišlo v gledališče z vso družino, veliko in malo, nekateri so otročiče nosili kar štuparamo. Včasih je k«lo kaj vmes zakli-cal, da izrazil svoje zadovoljstvo, včasih so se zasmejal', ko nisem videl nič smeha vrednega. Vmes pa so kričali maH otroci, da bi tudi oni vsaj nekoliko pripomogli k splošni za dovoljnosti.
Z eno besedo, bilo je res strašno lepo.