Štev. 30. Y Mariboru 26. julija 1883.
Tečaj XVII.
List ljudstvu v poduk.
Uhaja riftb četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 pld. (¡0 kr., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarništru v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Kokopisi se nc vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr
Odgovor listu „Grazer Zeitnng" zastran uradnikov slovenščine nezmožnih.
Strašna smrt kmeta Lapuha v Sromljah ni edini nasledek nesrečne rabuke in žalostnega upora zoper komisijo, ki ondi trtno uš zasleduje. Marveč poslanih je tje iz Maribora 200 vojakov, žandarji zaprli so mnogo kmetov, veliko posestnikov je pobegnolo v gojzde, doma so ženske, otroci in starci; ti naj sedaj sami žanjejo, mlatijo, orjejo, sodnik preiskuje hudodelstvo upora. Vse to bi izostalo, ako bi politični komisar ljudi bil podučil, svaril, opominjal pa tega ni mogel, ker ni znal slovenski. Tako je trdil poslanec g. Snideršič v deželnem zboru in c. k. namestnik baron Kiibek mu je prisiljen bil prav dati.
Odposlani komisar doktor Geimeier ne zna nič slovenski in je baje, kakor Narod in Slovenec poročata, pobegnil in žandarje same pustil, ki so potem toraj na lastno roko začeli streljati in z bajoneti v ljudi zabadati, ko je 141etni dečko kamen pognal.
To je dalo poslancu Snideršiču pa tudi listom: „Slov. Gosp .", Narod, Slovenec, povod sploh pozornost občinstva obrnoti na žalostno prikazen, da štajerski Slovenci nimamo dovolj-no število slovenščine popolnem zmožnih uradnikov ter da se ne stori, kar bi umogočilo, da bi slovenski juristi številneje glasili se k političnim službam. Tako so slovenski listi pisali.
Temu odgovarja uradbeni list „Grazer-Zeitung" štev. 166, zagovarja barona Kiibeka in pravi, da so „neopravičene pritožbe", o katerih slovenski listi pišejo. Skuša pa tudi svoje mnenje dokazati rekoč: „pri glavarstvih v Mariboru, Celji, Slov. Gradci, Brežicah, Ptuji in Ljutomeru nastavljenih je 27 uradnikov. Teh zna 17 popolnem slovenski, 8 pa toliko, da morejo z ljudmi občevati in dvema se je ukazalo, da se slovenski naučita, ker na spodnjem Štajerskem službujeta
Po tem takem bi le dva uradnika bila D«- Oenešnji list ima '/> pole „l
pri nas Slovencih, ki ne znata slovenski in kedar ta dva naročilu barona Kiibeka ustre-žeta, imamo samih, slovenščine zmožnih uradnikov na spodnjem Štajerskem.
Temu ne moremo pritrditi, če prav bi nas najbolje veselilo, ako bi mogli. Imeli smo priliko pogledati črtež spomenice, kojo pripravlja Slovensko društvo za ministra Taffeja. Ondi so uradniki tudi razvrsteni. 1. ki pišejo in govorijo slovenski dobro, 2. Kij slovenski malo, za silo govorijo pisati pa ne ^najo nič ali saj ne zadosti, 8. ki ne znajo nio slovenski. Prvih je najmanje n. pr. v Slov. Gradci samo eden, namreč g. Viktor Polžer, pri davkariji pa 2, namreč g. Garzarolli in g. Jož. Lah, v Mariboru pa nobeden. Drugih je največ. Tretja vrsta pa jih šteje veliko več, kakor jih Grazer-Zeitung pozna in baron Kiibek ne more biti zadosti podučen, ako je samo dvema naročil naučiti se slovenski.
V dokaz le nekoliko gospodov: v Mariboru ne zna nič slovenski: okrajni glavar baron Hein', okrajni komisar Leitner, okrajni inženir Neubauer, baron Essenbeck, namestnijski adjunkt dr. Winkler, stavbarski adjunkt Biilow, gozdarski komisar Franz, okrajni živinozdravnik Hagge, okr. cementarijaš Stork ; v Slov. Gradci pisar Schaffernack, v Celji ne znajo nič slovenski okr. komisar baron Zedlitz, namestnijski prakti-kant Zoff, inženir Angerle, stavbarski praktikant Linhart, obadva rudarska komisarjaRiedl inGatt-ner. pri davkariji so 4, ki ne umejo nič slovenski; da. je okrajni komisar Geimeier v Brežicah, ki je spremljal trtno-ušno komisijo v Ključe, slovenščine nezmožen, to je pokazal nesrečni, krvavi izid in je c. k. namestnik baron Kiibek javno potrdil.
Tako spomenica. Vendar v našo svrho naj zadostuje navedeno, ker druga nečemo, kakor dokazati, kar so pisali slovenski listi, in ovrči, kar piše „Grazer Zeitung", k čemur smo prisiljeni bili. Naše pritožbe so le preveč „opravičene". Imena naveli smo pa samo nekaterih
ker vseh niti treba ni, iz tega edinega nzroka, da uradbenemu listu „Grazer Zeituug" resnico svojega mnenja dokažemo.
Spomenici Slovenskega društva pa želimo srečnega uspeha, da dobimo Slovenci našega jezika popolnem v besedi in pisavi zmožnih uradnikov!	Desterniški.
Cesar v Radgoni.
Srca Slovencem ljutomerskega okraja so gorela hrepenenja, videti ljubljenega cesarja. Delali so priprav vredno spejeti ga, kedar stopi na zemljo slovensko. Množica je hitela na predvečer v Radgono. Drugi dan 9. julija t. 1. od ranega jutra so bile vse ceste proti mestu žive ljudi j; gnali so se kakor mravlje proti mravljišču. V marsikterem hramu je ostal za varuha le kak starček z otroci, vse drago je šlo cesarja gledat. Ljutomerski trg je bil skoro prazen.
Ob V»10. nri zaslišimo trobente glas prihajajočih banderašov iz ljutomerskega okraja, ki so se zbrali na Melah. Jezdila sta dva po dva v domačem oblačili; ponosno je vsak sedel na bistrem konjiči. Na levi strani je nosil vsak visoko bandero avstrijanske barve. Naprej celej trumi je jahal vodja g. Jož. Sterniša, sedanji učitelj v Cezanjevcih. Postavili so se od mosta kraj ceste, kjer se je namenil cesar peljati. Radgona je bila slovesno oblečena, iz vsakega hrama je visela bandera. Na sramoto Radgon-čanom je bilo tudi 6 puntarskih, nemških. Ura bije 12 in kmalu so zvonovi iz farnega zvonika naznanili, da se vladar bliža mestu. Pri vo-gerkem mostu ga mestni župan pozdravi, in potem se pripelja do glavarstva. Vojaška banda zasvira cesarsko pesem, gardisti iz Veržeja pod poveljništvom stotnika Pintariča prezen-tirajo in zastavnik zastavo do zemlje nagne. Cesar bistro s kočije stopijo, nektere besede s svojim dvornikom pogovorijo in kmalu se podajo ogledat Veržensko gardo. Na čast se jim mora reči, da so se sijajno vedli. Začelo se je predstavljanje. Prvi so prišli na vrsto dvorni častniki, potem duhovščina. Iz lavantiuske škofije jih je bilo 16 iz sekovske 7. Nekatere so prijazno nagovorili in trikrat hvalo izrekli rekoč: „veseli me, da se vas je tak obilno število zbralo, hvala vam. Za duhovniki so se predstavili c. kr. uradniki, za njimi druge deputacije. Cesar so se dalje podali na ogled novega šolskega poslopja, potem k vojakom na va-dišče. Kedar se pripeljajo po mostu čez Muro, Njih z burnim ž i vi j o-klicanjem pozdravi zbrano slovensko ljudstvo; enako banderaši. Cesarju se je na obrazu poznalo, da Njih je ogromna vrsta banderašev do srca ganila. Neprenehoma so pozdravljali, jahači pa visoko vihteč klobuke živijo klicali. Vaja na vadišči je bila
kratka. Topovi še niso omolknili, ko vskok prijaše cesarjev adjutant in g. Sterniši naznani, da da cesar zapovedujejo, naj vsi jahači se kmalu podajo na vadišče. Kakor bi trenil, se počne cela vrsta gibati in urno je šlo naprej, da je od gostega prahu komaj tovarš tovarša opazil. Bilo se je bati kake nezgode, ker so jahači bili brez stremenov, vendar na veliko srečo je bilo vse v najboljšem redu izpeljano. Cesar sedeč na krasnem sivci jašejo banderaše ogledavat in g. Sterniša Njim naproti. Izpra-ševali so ga raznovrstne reči: „Od kod so jahači: Kdo je vse to oskrbel?" Kje stanuje, kako se piše? in ker mu je na prsah visela medalja, so ga vprašali, pri kt-erem oddelku je služil, kje je bil v bitvi? Slednjič mu izrečejo svoje pripoznanje in zahvalo, ter mu podajo ljubeznjivo roko. Povabijo še ga, da jaše celo vrsto kraj Njih. Komu bi srce veselja ne zaigralo, ko vidi moža v belih bergušah in po domače oblečenega jahati na strani močnega vla-vladarja. V vrsti opazijo cesar kmeta Bežan iz Salovec z zlatim križcem na prsah. Pred njim se vstavijoin ga nemški nagovorijo, zaradi kake zasluge je dobil častno znamenje. Mož se vstraši in drugaiz ustne spravi, kakor rihtar — Blagi cesar zdaj začnejo po slovenskem: ste bili župan ? Koliko let? To je lepo, so djali.
Tukaj moram pohvalo izreči kmetom, ki so pustili oranje in žetvo na polji in šli v vročini skoro afrinkanski od doma, da pozdravijo svojega ljubeznjivega cesarja. Slava vam! Najlepša čast in hvala pa gre g. Strniši za ves trud in prizadevanje!
(Kouec prih.)
Gospodarske stvari.
O poštnih hranilnicah.
8. Komur se omenjena obrestna mera prenizka dozdeva, zamore si priskrbeti tudi viši znesek, veče odstotke. Kedar se ti namreč v poštnjej hranilnici nabere primeren kapital ali glavnica, naroči poštno- hranilničnemu uradu, naj na tvoj račun kupi državni papir. Recimo: v knjižici imaš izkazanih 80 gld. Ti od poštnega uradnika imaš pravico zahtevati, da ti kupi n. pr. takozvano „srebrno rento", to je papir, ki je vreden 100 gld., od tega dobiš na leto 5 gld. obresti v srebru. Toti papir sedaj lahko kupiš za okoli 79 gld., toraj 79 gld. ti na leto vrže 5°/0 t. j. 5 gld. obresti ali prav za le 4 gld. 20 kr , ker moraš davka plačati 16 /0 t. j. od vsakega goldinarja po 16 kr., to znese 80 kr. Za 79 gld. v poštnej hranilnici dobiš na leto le 2 gld. 37 kr., če ti pa poštna hranilnica naroči „rento", dobiš na leto po 4 gld. 20 kr. Te papirje, obligacije, srečke ali lože varuje poštno-hranilnični urad, a vložnik dobi
\ )
takozvano „rentno knjižico". Lastnik te knjižice sme, kedarkoli hoče, pri poštno - hranilničnem uradu zahtevati, da se njegovi državni papirji pošljejo njemu ali pa prodajo. — Poslovanje s „papirji" se manjepremožnemu gospodarju ne more priporočati. Znalo bi se namreč primeriti, da bi „papirjem" cena padla, in kedar bi človek denarje potreboval, bil bi primoran papir po znižanej ceni prodati. Za papir na primer „sreberna renta" imenovan, ki si ga za časa zadnje rusko - turške vojske dobil za 50 gld., moraš danes dati blizo 79 gld. Obresti sicer ostanejo iste, naj si papir kupim za 50 ali 90 gold. S „papirji" toraj zamorejo poslovati le tisti, kateri imajo le toliko denarja, da jim je mogoče, kapital skoz več let pri miru pustisti in samo s obrestmi ali činži izhajati.
9.	Glede jezika, ki ga rabi poštno-hranil-nični urad, treba pomniti sledeče. Poštno - hra-nilnični urad na Dunaji ^obstoji iz osem oddelkov. Eden je posebič za Štajarsko, Kranjsko in Koroško. Po teh deželah govorijo slovenski pa nemški. Zatoraj se pri nas vse tiskanice dobivajo tudi v slovenskem jeziku. Poštno-hra-nilnični urad dopisuje v tistem jeziku, katerega si vložnik sam izvoli, t. j. če želiš, da ti dopisujejo slovenski, bo se tako zgodilo.
10.	Kako se zapisujejo vloge? — V knjižico poštni uradnik zapiše (a) mesec in dan vložbe, (b) znesek, ki si ga bodi vložil, bodi izvzel, (c) iznos vlogov še enkrat s številko, prvič se je zapisal s črkami, (d) znesek vračila, (e) imovina, t. j. vse vloge se soštejejo, (£) podpis poštnega služnika in (g) krajevni in dnevni pečat nabiralnice. Vložnik naj, predno odide iz urada, na tanko pregleda spise v vložnej knjižici ter se prepriča, da li je vse prav zapisano. Knjižico naj si vložnik sam osebno varuje.
14. Prijemno potrdilo. Za vsak vložen znesek poštno-hranilnični urad na Dunaji vložniku pošilja posebno potrdilo. Ako bi toto v teku 14 dnij ne došlo vložniku do rok ali če bi isto kazalo kakšno pomoto glede zneska ali glede imena ali karsikoli drugače bodi vbujalo kakšen pomislek, takrat naj vložnik „reklamacijo", t. j. poseben list, ki ga najde v vložnej knjižici, iz nje iztrga, popiše dotično pomoto ter list kot priporočeno ali rekoniandirano pismo, ki je poštnine prosto, pošlje poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj, in sicer v zavitku ali kuverti, ki se na pošti dobiva brezplačno.	(Konec prili.)
Konjerejci meseca julija imajo zastran paše in bivanja konj pod milim nebom tiste skrbi, kakor junija. Mladim žrebetom polagati i samo deteljo, brez dodanega zrnja, ni svetovati. Če bi hoteli, da nam mlada žival pri takšnjej krmi jednako napreduje in pridobiva v rasti mišič in kostij, tedaj bi jednoletno žrebe moralo
vsaki dan v sebe naphati 30 — 40 funtov, clva-letno pa '/2 centa zelene krme. To pa ima muogo slabih nasledkov: vamp se silno napne, prebav-ljanje vrši se neredno, kolika, napih, drizga muči žrebeta in kosti oslabijo. Enoletnim žrebetom, če visoko iz jasli ali lojter krmo pipljejo, se hrbet neprimerno na dolgo nategne in grdo upogne. Zato se naj dodaja zmiraj saj nekaj ovsa in ječmena.
Na kopita je v tem času posebno paziti. Treba je toraj žival večkrat kovaču pokazati. Ob enem se tako kovačnici, mehu, ognju, kovanji! in sajastemu kovaču privadijo in se pozneje leži dajo podkovati. V hlevu je treba konja vaditi, da rad nogo vzdigne. V ta namen vzdigni konju sedaj prvo, sedaj drugo nogo, kakor bi pri kovači bil, gladi, trkaj po kopitu, da se takšnega dela privadi, ki se pri kovanji pozneje resnično rabi.
Dve leti stara žrebeta se začnejo učiti v vožnji. Oprava se jim ogrne v hlevu in po dnevu. V opravi se gonijo simotamo, na vajeti vadijo, pred branovlek, pred kaki ploh in na, posled pred vozič vprežejo. Vsaka vaja naj traja po 8 dni.
Savinjsko hmeljarsko društvo je 22. t. m. v Zavci obhajalo svoj občni zbor pod pred-sedništvom g. grajščaka Haupta. Vdeležilo je se veliko hmeljarjev; razlagalo o hmeljarstvu nemški in slovenski; ceno hmelju nameravajo postaviti 250 fl. za 50 kilo. Kupcev je bilo iz Prage in Nurnberga pa se ni prodalo nič, razven nekaj malega od ranega hmelja.
Sejmi. 30. jul. Klein, sv. Martin pod "VVurmbergom, Kostrivnica, 31. jul. sv. Lorenc v Slov. goricah, Dol. Mahrenberg, Konjice, Zagorje, 1. avg. Gomilice, Gleichenberg, 2. avg. Podčetrtek, sv. Lenart v Slov. goricah, Schwan-berg, Velenje, 4. avg. št. Ilj pri Soštanji, Sv. gore.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Citalica) praznovala je 2. t. m. spomin združenja Štajerske z rodovino Habsburžanov z banketom v Narodnem domu, kateri je bil z venci in zastavami — se vč, da kot Slovenci svoje slovenske nismo skrivali — lepo okrašen. Napivalo se je Njih Veličanstvu cesarju in slavni vladarjevi rodbini, pela od vseh zbranih cesarska pesem. Desetega t. m. po odhodu cesarjevem bila je v Čitalnici beseda; udje čitalnični, gospice in gospodje so peli in svirali, blagi župnik Rajč govorili so nam dnevu primerne besede ter se hvaležno spominjali cesarja Franca Jožeta I., od katerega smo Slovenci prejeli že toliko dobrot in dokazov očetovske ljubezni. Občinstvo, katerega je prišlo mnogobrojno, posebno kmetov, imeli smo dokaj v naši sredini, pritrjevalo je živahno
besedam govornika, ter pazljivo poslušalo ubrano petje in srce razveseljevajočo godbo. Čitalnična dvorana bila je okinčana; spredaj stal je med cvetlicami doprsni kip Nj. Veličanstva cesarja. Narodni dom bil je okrašen, kakor 2. t. m. da-si sta mestni župan Rodošek — mož slovenskega rodu, in glavar Premerstein zabranila, da bi se bil cesar mimo lepega Narodnega doma peljal. Tudi te ljubeznjivosti naj si Slovenci zapomnijo do prihodnje volitve v okrajni zastop. To jasneje govori od besed. Slovenca porivajo pri vsaki priliki v kot, cesar bi ne smel vedeti in videti, da in kako živijo Slovenci v Ptuji in okolici, ob času volitev pa ima mestna svojad polne pešice meda in cukra, da Slovenca zvabi v svoj kos! Ne dajmo se 1
Iz Ptujske okolice. (Volitve za okrajni zastop) se bližajo. Treba je Slovencem tukaj vedeti, da volijo v okrajni zastop po postavi 4 skupine, namreč: 1. vele (veliki) posestniki, 2. oni trgovci in obrtniki, ki so najviše obda-čeni, 3. mesta in trgi, 4. kmečke občine. Kdo je veleposestnik? Veleposestnik je tukaj vsak, kdor plačuje od svojega posestva najmenje 60 fl. prave (cesarske) da. e (zemljiščne dače in raz-redovine (Klassensteuer). Veleposestniki tedaj niso edino grajščaki, ampak vsak kmet je veleposestnik, če plačuje toliko dače. Krivo pa bi bilo misliti, da mora od enega posestva toliko plačevati, da dobi prostor med veleposestniki. Tudi posestnik, ki ima več posestev, uživa isto pravico, ako se nahajajo vsa posestva v ptujskem okraji in če plačuje od vseh vkup najmenje 60 11. prave dače. Toda, volitve se tisti posestnik ne sme vdeležiti, kateri v domačem katastru ni prepisan, da si je v zemljiščni knjigi prepisan in plačuje sto in sto gold. štibre. Da se da ob pravem časi prepisati, to mora biti vsakega posestnika prva skrb. Ker Slovenci v ptujskem okraji, hvala Bogu, še tudi imamo lepo število kmetov, ki so veleposestniki, moramo se za skupino veleposestnikov brigati. Trgovcev in obrtnikov, ki bi spadali v drugo skupino, je sploh malo; dozdaj njih je bilo v celem mestu le 9. Ker Pisk in Kasimir nista več, ostane njih 7 in med temi imamo mi Slovenci enega edinega, g. Jurco. V tej skupini Slovenci ne moremo nič pridobiti. V skupino mest in trgov spada mesto Ptuj in trg Gora, v skupino kmečkih občin pa vse občine celega okraja. Vsaka teh štireh skupin voli enako število zastopnikov v okrajni zastop. Ker jih je 40, tedaj voli vsaka skupina 10 zastopnikov. Ali je to pravična ali krivična razdelitev, kako posamezne skupine volijo, o tem prihodnjič.
Iz Ptuja. (K volitvam v okrajni zastop.) Naši nemčurji pošiljajo ravnokar sledeči poziv: „Spoštovani gospod občinski predstojnik! V kratkem se ima vršiti volitev v okrajni zastop ptujski. Mnogo mož napred-
naškega mišljenja (?) iz celega (?) okraja kakor tndi iz Ptuja samega, imajo za potrebno, da preide večina okrajnega zastopa, katera je sedaj v rokah duhovnih gospodov in njihovih pokornih privržencev zopet v roke naprednaške stranke. To je posebno treba zavoljo šole. Ti možje so mnenja, da se naj duhovni gospodje bolj pečajo z dušnim poslom svojih farmanov nego s posvetnimi zadevami! Za šolo in njeno zboljšanje se bodo gotovo tisti kmetje in meščanje bolje brigali kot duhovni gospodje, kateri ne smejo imeti rodovine in še celo poznati ne smejo čutstva očine ljubezni. Sestavil se je tedaj v Ptuji odbor iz veliko posestnikov in meščanov, kateri ima nalogo skrbeti za večino v okrajnem zastopu. V imenu tega odbora usojajo si podpisani vas prositi, da nas v našem delovanji podpirate ter da nas kot naprednaški mož, kateremu je izročila občina njen blagor, tudi v tej zadevi za blagor in za korist okraja sodelujete. Poznejši predlogi se bodo objavili. Ernst Eckl, Martin Kaiser, Wilhelm Pisk, Dr. H. Mihelič, Simon Hutter, Otto Bratanitsch, Gustav Rodoscheg, Woldemar Hintze, Josef Mlakar, Tomaž Dajuko, Franc Sostei-ič, Franc Lešnik, Franc Mendaš, Mihael Pucliberger, Anton Schneeberger, Anton Svaršnik, Johann Marinič, Josef Kolarič." Toti poziv je tako predrzno sestavljen, kakoršnega je mogoče le hujskaču dr. Mihelič-u sestaviti. Mar ta doktor misli, da duhovnik ne sme biti v okrajnem zastopu, kteri o gospodarstvu gotovo toliko razume kakor Hans Mihelič ? Ali nemajo duhovni tiste državljanske pravice nego vsak-teri advokat? Sicer je pa med 40 odborniki okrajnega zastopa le 6 duhovnikov, kateri so skoraj vsi tudi posestniki in kateri so pri tis-tej večini, to je narodnej, katera je zadnja tri leta to je od tistega časa sem, kar imajo naši Slovenci večino, plačala 8000 fl. reči osem tisoč od tistega dolga, katerega je napravila poprej nemškutarska večina, kajti nemčurska večina je znala tako dobro gospodariti, da je v malo letih napravila 23.000 fl. dolga, in sedaj ga mora naša večina plačevati. Tudi se zelo čudimo, da sta toti poziv podpisala do sedaj poštena kmeta Jožef Mlakar in Tomaž Danjko. Kdo vaji je zapeljal? — Naše kmete pa zopet prosimo, da naj bodo pozorni in da naj se učijo spoznavati prijatelja Slovenca od nemčurskega sovražnika!
Iz zgornje Savinjske doline. (Šest-stoletnica Habsburška) se je kolikor toliko slovesno obhajala povsod; ravno tako tudi v Gornjem gradu, kder je c. kr. okr. sodnija. Iz zanesljivega vira se je zvedelo: vsi tamošnji c. k. uradniki, občinski odborniki, kraj, šolski svet, učitelji z mladino in množina prostega ljudsva, so se službe božje vdeležili, razun g. M., ki je ravno ta dan z občnim odbornikom
Č. šel na inventuro k Ložekarju v Luče, kder je bila tudi v ta namen slovesna sv. meša; ali nikomur ni znano, da bi se ova dva gosd. udeležila cerkvenega opravila; zakaj ne, to je znano vsakemu, ki z g. M. občuje, ako-ravno od slovenske matere na Polzeli rojen, vendar je nasprotnik Slovencev, čerano nemškega jezika čisto .zmožen ni. Želeti bi bilo, naj bi ta gospod, tako tudi drugi pisači s strankami bili bolje prijazni, kakor do zdaj. Svetovati je tudi onemu g. M., naj se v prihodnje bolj geografije poprime, da bo vsaj za bližnje slovenske kraje vedel, ker baje je ta g. ta čas ko je bil za službovanje v Gor-njigrad imenovan, še kak vojak v Kremsu povprašal, ali sliši Gornji grad v ljubljansko ali celjsko nadsodnijo?
Pri sv. Pavlu v Savinjski dolini. Znaui med Slovenci naselivši se bar. Hackelberg, kateri je katoliško duhovščino mnogo žalil — imenu-joč jo n. pr, „Eulen Roms", in slovensko ljudstvo, po njegovem izrazu „dumme Bauern", več let kot „biirgermeister" strahoval — padel je z županskega stola. Vkljub silnej agitaciji za grajščaka, o katerej še danes v podrobnostih molčimo — podlegel je velikonemški baron, ter je v denašnjej občinskej seji bil za župana izvoljen obče spoštovani slovenski kmet g. Zagožen, a za svetovalce gg Zanier, Potočnik, Srajnar in Marinec, vsi naši možje.
Vender so ljudje, hvala Bogu! sprevideli, da s tujci ne gre. Zato: Svoji k svojim! Slovenci! ne pozabite, kdo^je vaš pravi prijatelj! Živio naš novi župan! Živeli zavedni odborniki narodnjaki!
Iz Šmarijskega okraja. (Nemški šul-ferajn" — Celjski lisjak). Pred kratkim ste slišali, kako so se udje za nemški „šulfe-rajn" lovili. Temu še ni konec. Wreschagg še vedno vpije in Wouk še vedno lovi. Kako dolge zanjke pa ta Wouk ima, lahko iz tega raz-vidite, da so še celo do Slatine pri Ponkvi segle. In kaj mislite, koga jetamvjel? Edinega Loškega in „lisjakovega" pristaša Antona Galufa. Pa nikakor ne mislite, da je na Ponkvi veliko takih „lisjakovih" pristašev. Samo dva sta, omenjeni A. Galuf v Slatini in pa A. Zdolšek, po domače Ferjuc v Cecinjah. — Ponkva je bila in bo ostala narodna ter ne bo trpela v svoji sredini časnikov, v katerih se katoliški duhovniki in Slovenci smešijo in zaničujejo. Ona je ponosna, da je slovenska, ponosna pa tudi na mnoge odlične narodnjake in učenjake, ki so v njej beli dan zagledali. Dva „lisjaka" ki sta in še morda zdaj skrivaj po Loški pošti na Ponkvo dohajata, ne bota nič naredila, In kaj se Galufu v „lisjaku" tako dopade? To, da prinaša „bisl bindiš, bisl tajč", kajti njemu se „tajč" jako potrebno zdi, ako hoče kdo iz Ponkve do Loč priti. In čujte ! Nekdo (!) iz Ponkve je se
letošnjo zimo še celo v „lisjaku" oglasil. Blebetal je v njem reči, da sam ni vedel, kaj misli povedati. Dopisun! ostani raji pri plugu, kajti Ti si takrat „lisjaku" pripomogel, da je okoli 200 kozlov prinesel. — V predzadnjem dopisu ste slišali, da je na Ponkvi še celo prvi občinski svetovalec in cerkveni ključar k nemškemu „šulferajnu" pristopil. — Ker se pa od nekatere strani cerkvenemu ključarju Fr. Brglez-u, ki je zaveden in zvest Slovenec pa tudi priden katoličan, očita, da smo njega mislili, povemo danes, da je ovi občinski svetovalec in cerkveni ključar Franc Korže, ki je še vedno ud nemškega (prajzovskega) „šulferajna". Mislil je sicer že izstopiti, toda sedaj si je zopet premislil, Dovolj se je že pisalo, kaj da je nemški „šulferajn", kaj mislijo o njem in kako ga obsojajo odlični Nemci in častita duhovščina. Obžalujemo samo to, da taki ljudje v takem odlično narodnem kraji, kakor je Ponkva, še vedno častna mesta zavzemajo. Konečno pa prosimo velespoštovanega c. kr. okr. sodnika, da takim pisačem, ki vedno rogovilijo in Slovencem sovražno politiko vganjajo, vsaj enkrat duri pokaže, kajti drugače bi se znalo spoštovanje in zaupanje do c. kr. uradnikov pri pri-prostem ljudstvu rušiti. Saj je dandanes dovolj poštenih in zmožnih pisarjev, ki se nikakor s politiko ne pečajo.
Iz Črešnjevec pri Slov. Bistrici. (Novega župana) izvolimo si, ki nas ne bode tako smešil pred celim slovenskim svetom, kakor je to storil naš nedavno pred samim cesarjem. Stal je pred Njimi, kakor lipov bog zraven dveh botrov in govoril, da se je vsak izobražen smejal. Kakšne pa so naše ceste? Ko smo seno vozili, napregali smo pred vsaki voz veliko živine, pa vendar je marsikateri v blatu tečal ali se v graben prekopicnil. Kako imamo okolo cerkve? Staročastne lipe so proč, zida ni več, ura pa ob ll. uri kaže na 4. pa jih naklesti 16 po zvonu. Kako se za policijski red skrbi, to nam kaže ponočni vreš in tuljenje po vesi, da pošteni in trudni ljudje še spati ne morejo. Kdo je Sorschagg, znani Mi-glic, tega še niti omeniti nečem, ker nam ne more biti v posebno čast. Zato, dragi rojaki, poštene slovenske duše, vzdramite se, otreste Migličevo komando! Izberite izmed poštenjakov župana, ki nam bode v čast, občini pa v korist.
Domoljub.
Iz Koprivnice. (Gosp. učitelj Jože Drozg f). Dne 10. jul. ob 6. zvečer smo izročili slovesno telesne ostanke nam nepozablji-vega še le 46 let starega učitelja Jož. Drozg-a v krilo matere zemlje. Pokojni učiteljeval je najpoprej v Oplotnici, Čadramske fare, dalje časa v Dobji pri št. Vidi pri Planini, naši než-nji mladini pa je bil odgojitelj nad 16 let. Dve
prelepe lastnosti kinčale ste v življenji našega Jožefa; bil je naroden učitelj in miroljuben sosed. Glej! „Slov. Gosp." od leta 1870 se je na tebe naročeval in z veseljem [te prebiral; ke-darkoli pa je šlo za narodno reč, bila je beseda blagega pokojnika: „To pa že mora biti." Priljubljen bil je tudi faranom, kar svedočijo njih besede: „Se pač niso nikomur zamerili." Prav so imeli domači č. g. župnik, da so v svojem pogrebnem govoru posebno povdarjali rajnega zastopnost z duhovenstvom in ljudstvom. K večnemu počitku spremljali so ga 4 duhovniki in mnogo ljudstva; sosedni učitelji in učiteljice pa so mu zapeli za slovo genljiv „blagor." Gomilo pokojnega so rosile obilne solzice učeče se mladine. Bodi mu žemljica lahka!
Politični ogied,
Avstrijske dežele. Cesar je v treh pismih zahvalo izrekel Štajercem in Kranjcem pa tudi vojakom, katere je na svojem potovanji ogledoval. — Vojaštvo je pomnoženo za nov regiment, ki bode skrb imel v vojski za želez-niško-telegrafne 'potrebe. — Goriški deželni odbor prosil je ministra Konrada, naj uvede na državnih učilnicah italijanski in slovenski poučni jezik namesto nemškega, ker tam Nemcev ni, pa minister, se brani. Isti minister si je tudi z nemškimi konservativci navskriž, ker je olajšave v novi šolski postavi dovoljene z izvrševalnimi svoji ukazi tako priškrecnil. da so nemški kmetje silno nezadovoljni, njihovi poslanci bodo v deželnem zboru gornje-avstrijskem gotovo zoper tako razlaganje obstoječih postav ugovarjali in tako se utegne propad ministra Konrada iiresničiti, kajti Cehi in Poljaci ga tudi niso kaj veseli. — V češkem zboru je dr. Rieger nastvetoval važne premembe volilnega reda, z ozirom na število prebivalcev in na svoto davka bi se naj število poslancev odmerilo brez ozira na Nemce ali Cehe; vsakemu se naj pravica prizna! — Ditnajsko mesto je 1. 1683 meseca septembra bilo Turkov rešeno, zlasti s pomočjo poljskega kralja Sobijeskija in čeških novih regimentov, med katerimi je bil tudi sedanji naš regiment št. 47. Obhajati bi se morala tedaj v kratkem 2001etnica, dunajski liberalci pa .tega ^nečejo iz jeze na ministra Talfeja, Poljake, Cehe in Slovence; pravi meš-čanje pa so hudi, češ, da zgubijo veliko dohodkov, ker ne bo obiskovalcev v mesto; nemški liberalci toraj uže same jeze, da so v državnem zboru v manjini, razsajajo sami neumno zoper sebe! — Magjari so mislili, da so Slovake popolnem potlačili, če so občinske table in vsi napisi uradnic, krčem, štacun magjarski pa varajo se, Slovaki napredujejo vkljub silnemu pritisku. Srbi so ostanke svojega na Dunaji pokopanega pesnika Radičeviča prepeljati dali v
Karlovee, kder je bil nov pogreb, sijajen, Srbov je došlo iz vseh vetrov sveta; Magjarom in Nemcem to zopet ni po volji. — Dalmatinski deželni zbor bil jo nagloma razpuščen. Hrvati so živahno zaupili: živio, hrvatski kralj Franjo-Josip!
Vnanje države. Nemški cesar Viljem prireja svojim vojakom novo puško repertirarco, iz katere bodo krogle kar sipali na sovražnika. Močno zavzema ljudi to, da Nemec in Rus meje drug proti drugemu močno utvrdujeta; tam vedno več vojakov, kanonov, šanc in živeža kupičijo — Rusi prodajo veliko zrnja in živine v tuje dežele, noveji čas, kar je železnica v Batu ob Hvaliuskem morji dozidana, vedno več petroleja. — Rumuni so iz Belgije pozvali slovitega generala Brialmonta, ki jim izdeluje črtežev za nove trdnjave; naročili so liže 250 Kruppovih kanonov in 475 milijonov opek (ciglov), da bodo šance delali okolo Bukarešta. — Italijanski vojni minister odpotoval je na Francosko; pravijo, da pomeni to kaj posebnega, kakor tudi to, da Turki vedno več oficirjev na Prajzovsko pošiljajo učit se vojaških znanostij; pravijo, da hoče Turk stopifi namesto Italije v zvezo z Avstrijo in Nemčijo; sploh razmere evropejskih držav se nekako mešajo. — Francozi poslali so v osrednjo Afriko nekega Brazzaja z vojaki, da jim pridobi deželo ob reki Kongo; toda Anglež Stanley je uže pred njim tam in sedaj je se bati, da se zgrabita. — Zavoljo kopanja druzega Sueškega kanala se je angleški minister Gladstone pora-zumel s francoskim podjetnikom in staviteljem prvega Sueškega kanala, inženirjem Lessepsem. V Egiptu razsaja kolera zmiraj huje, posebno v Kajiri, kder je umrlo v 24 urah 427 ljudij ; mnogo prebivalcev je v puščave pobegnilo; okolo 700 za-kuženih hiš so v Kajiri zažgali, pa še le ni konca strašnej bolezni; pravijo, da 4so jo uže zatepli v Malto. — V Tonkinu začnejo Francozi boj meseca oktobra, ko poneha sedanje ta-mošnje silno deževje.
Smešilica 30. Crešnjevskega „rihtarja" botri gemeinderoti in gemeindešusi znajo tako nemškutarščino: Bi gec? Nur gut get! Tajč sogen, bindiš šlogen. Marš ausi.
Razne stvari.
(S vi 11 i cesar) so štajerskemu „vsemu prebivalstvu" iz Leobna dne i 7. jul. t. 1. naznanili v pismu do c. kr. namestnika barona Kiibeka svojo zahvalo za sijajni sprejem. Objavimo pismo brž, ko dobimo v roke slovensko prestavo. Do sedaj ga še nismo videli. Mariborski okrajni glavar je dal na oglih prilepiti samo nemško pismo. Ob času vojske 1. 1859, 1866 , 1878 bili so cesarski oklici tudi sloven-
ski. Nadejamo se Slovenci, da nam vlada tudi cesarjevo zahvalnico objavi v naščini.
(Javna zalivala.) Celjska posojilnica je tukajšnjim učencem podarila 23 knjižic: „Habsburški rod", za ktere naj iskrenejšo zalivalo izreka šolsko vodstvo na Frankolovem.
(Telegram) nam je iz št. Paula pri Pri-boldu najavil veselo novico uže 22. t. m. da je propal zagrizeni nasprotnik Slovencev baron Hackelberg. Lisjak mu ni mogel pomagati, čeravno se je z njim po svetu bahariL Izvoljen je vrli narodnjak Florijan Zagožen. Živeli vo-lilci slovenski.
(V Te barjih) komandira velikonemec Jelek, župani pa zopet Val. Kovač , svetujeta mu Stojan in M. Resnik , in denarničar je županov svak Gorišek. Slovensko Teharje leze v nemškutarsko kožo. V 1. razredu bil je izvoljen celo Jud-Schwarz. Pridni vrtnar Verkovšek pa je umrl.
(Ljubljanski Zvon) objavil je v 7. zvezku: Stari grad , Cyclamen, Pri meši sv. Cirila in Metoda, Volkodlak in vampir, Nedolžen , Bajke in povesti o Gorjancih, sv. Feliks, Slutnja, Cmokauzar in TJsperna, Naše obzorje, O Salonu, Slov. književnost (Fr. Hauptmann o Senekovičevej fiziki), Cesar v Ljubljani, Slov. glasnik.
(G. Krajec) v Novem mestu izdal je 4. zvezek svoje Narodne biblioteke. Podpirajmo vrlo, koristno podjetje.
(Toča) je hudo razsajala v Laškem 22. t. m. ob treh.
(V Gornji grad) prišli so za nekaj časa premi!. knez in škof ljubljanski, dr. Pogačar.
Živeli na slovenske] Štajerski.
(Radgonski župan) je pismeno se zahvalil poslancu g. Kukovcu, da je krasni ban-derij lesk cesarjevega sprejema v mestu pomnožil.
(V Lješah) na Koroškem grdo lovijo kmete za prajzovski šulverein, posebno krčmar Karner pravi: dajte za uboge šolske otroke in zvabi goldinar in sedaj vpiše kmeta šulve-reinu, čeravno ta nič o tem ne ve. Tako so vlovili tudi vrlega Antona Papeža; sedaj ga ne dobije nikoli več! Lješki pismonoša pa naj Gospodarja hitro zanese naročnikom. Uradniki v premogovi uradniji si ga naj naročijo, če ga hočejo brati.
(Strašna t of. a) je v noči 22 — 23. jul. vinograde ljutomerske potolkla v Svetinjah, sv. Bolfanku, sv. Miklavži. Trs itak ni imel grozdja zaradi lanske toče. sedaj pa je les grozno oškodovan. Na večih mestih je blisk ogenj užgal. ^
(Živinski sejem) bode 31. t. m. na sv. Ignacijevov pri sv. Lovrenci v Slov. goricah,
(Iz Smarije) se nam poroča, da je v nedeljo 22. t. m. toča sekala do Slatine.
(Od sv. Vida priPonkvi) se nam piše, da je 22. t. m. okoli 5. ure popoludne Lipovec, Rakovec toča debela kot kurja jajca obsula ; do 3 decimetre visoko. Rane od toče 1. 1881 še niso zacelile in sedaj je zopet vse proč.
(V Smartnu pri Slov. Grade i) izreka g. nadučitelj L. Potočnik vsem javno zahvalo, ki so šolskej mladini pomogli do lepe veselice dne 2. jul. t. 1. posebno č. g. katehetu Gove-diču.
(Posojilnica v S o stanji) je šoli pri sv. Janži na Vinskej gori darovala slike cesarjev in kraljev habsburško - lotrinskih in 40 knjižic „Habsburški rod", za kar bodi srčna zahvala izrečena vodje šolskega g. Zagorič-nika.
(Lodne obleči) morali so Pohorci pri sv. Jungerti in okolici dne 16. julija, ker je pol čevlja debelo nasipalo snega.
(Slovenskega regimenta) štev. 87 prvi in četrti bataljon morala sta iz Celja in Ptuja v Gradec k vajam.
(Lepo veselico) napravijo dijaki mariborske in celjske gimnazije v Smariji pri Celji v gostilni g. Jagodica 5. avgusta 1.1. ob 8. uri zvečer. Peli bodo tudi dr. Ipavčev: Kdo je mar!
(Utonil) je v Dravinji Podbukošekov 51etni fantič v Penojah.
(Propal) je nemškutar in poštar Franc Marinič pri sv. Vrbanu nad Ptujem. Posestniki so ga zavrgli pri volitvah, da še niti v občinski zastop prišel ni. Tudi njegov brat je na polovico pal.
(Umrl) je č. g. Jožef Zadravec, župnik pri sv. Ožvatu ob Dravi, 49 let star. Udeležil se je audijence pri cesarji, a potem naglo zbolel. Pljuča so se mu unela in moral je hitro umreti.
Listič uredništva: Dopisi i/. llammer-Ambosiie, Te-
liarja, od sv. Vrliana nad Ptujem, sv. Martina pod Wuim-borgom, Brežic, Nove cerkve, Rimskih toplic, št. Ilja, Raz-bora, Ljutomera zaradi strelcev Veržejskih, iz Bistrice, vso prihodnjič in prilično. G. S v Lj. naznanite nam imena slovenskih deklet, ki so cesarju vino ponudilo v gornjoj Radgoni, da ostanejo v spominu!
Fresrčna zahvala.
vsem sočutljivim, ki so mojo 19 let staro nepozabljivo sestrico Lojziko 17. t. m. do hladnega groba spremljali, posebno č. g. župniku pri Svetinjah, Janku Gajšeku, ki so s slovesnim sprevodom in genljivo govorečo nagrobnico v slehernem srci nepo-pisljivo sočutje vzbudili.
Brežice, 20. julija 1883.
Stanko Marin, brat.
Loterijne številke:
V	Trstu 21. julija
V	Linci ,,
1883
76, 50,
3 2 49 77, 63, 48,' 611 5.
Prihodnje srečbanje: 4 avgusta 1883.
Oznanilo.
Na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru vrši se od 27—31. julija drugi letošnji poduče-valni kurz za goste. Razlagalo bode se, kako drevesa sadovna žlahtniti in vinsko trto poleti oskrbovati. Kdor se ovega kurza udeležiti želi, naj to naznani ravnateljstvu šole do 26. julija t. 1. Vsak izobraženec se sprejme.
V Mariboru dne 14. junija 1883.
Ravnateljstvo
2—2	sadje- in vinorejske šole.
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz uova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo z a navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli do želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot »polnilo žc ob>toiečih starih zvonil z ¡asniro in čist m glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvo-nilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa iu sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tako, da se zelo lehko zvoni iu v zvoniku nič ne t ese.
L)!©." Imam, tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodaj!
6—8
1—3
Nov izdelovatelj
orgelj in harmonijev
v Mariboru,
Uljudno podpisani dajem čestitim župnikom in dekanom na znanje, da izdelujem vsakovrstne orgije za cerkve, harmonije, s 41etnim poroštvom in kaucijo, po naj-nižjej ceni, po najnovejšej šegi Dunajskej. Izdelava bo vselej solidna in igranje na inštrumentu prav lehko. Čeprav še le nedavno iz Dunaja semkaj prišedši imam uže več izdelkov pokazati. Vse v ovo stroko spadajoča popravila rad sprejemam in točno izvršujem. Prosim toraj obilnih naročil in uverujem vse častite gospode, da dobijo dobrih izdelkov, zlasti orgelj.
Pri meni so tudi za prodati prav izvrstne in velike orglice ali lajne (lajle) na dveh valekih z najnovejšimi skladbami muzikaličnimi, pripravne za dvorane, gostilniške vrte, panorame in karuseljne ali „ringelspiele".
Z najodličnejšim spoštovanjem
Augiist Poljak,
izdelovatelj orgelj v Mariboru, Magdalenskem predmestji, Jožefovej ulici štev. 9.
oJw>
i ^eeeeeeeeoeeeoeem
r
Učenca
XX
sprejme v svojo štacuno z mešanim
XX XX
) blagom pri sv. Juriji v Slovenskih
goricah
Jožef Žag'ar
trgovec.
XX XX XX XX XX XX
Lepa prodajalnica
tik cerkve v Rečiškem trgu (v zgornji Savinjski dolini) se ob koncu tekočega leta v najem odda. Več povti
Janez Smodi«,
posestnik na Rečici pošta Mozirje (Prassberg .
i
2-3
0 V«
Livarna,
Bad^asse Nr. 9,
blizo si. ccrkve.
Številnih prlznajll za /.lite zT0n0Te je priredjenih za osled.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dencel-na in sinov
v Mariboru,