BEŽIGRAD PRED DESETIMI  LETI
VODA NA ČRNUČAH
»Na Crnučah je končno prltekla lz pip zdrava pitna voda. Ob dnevu vstaje slo-venskega naroda je bila na Crnučah vellka slovesnost ob otvoritvi vodovodnih naprav, ki bodo ža 40 let zagotovile dovolj zdrave pitne vode nad 10.000 občanom. Ko Je pod-predsednik občinske škupščine Bežigrad Janez Vinkler vključU clektromotorja obeh črpalk, so gostje z zaiiimanjem opazovali merilne instnimente. Voda je pričda tra v omrežje in rezervoar na Taboru nad Cr-nučami. V sedanji črpalnici sta montirani dve črpalki, ki lahko dvigata 28 litrov na sekundo, toda za zdaj še ni potrebe, da bi delovali s pnlno zmogljivostjn. Ta, na videz skromnf objekt, pa bo nudil ob npo-števanju 10-odstotne • lzgube v ceveh, po-trošnikom omrežja na dan kar okroglo 1,900.000 litrov vode.«
3.000 DINARJEV VEČ
»Na posvetovanju, ki so ga skiicali ob-činski komite Zveze komunistov, bežigraj-ska občinska skupščina in občinskl sindi-kalni svet, so predstavnjki bežigrajskih go-spcdarsklh organizacij — predsedniki dc-lavskih    svetov,    direktorji    in    sekretarji
osnovnih organizacij večjib kolektivov — predlagali, naj bi v vseh bežigrajskih go-spodarskih organizacijah povišali mesečne osebne dohodke svojim delavcem za okrog 3.000 dinarjev. V razpravi o višini povpreč-nega povišanja mesečnib osebnih dohodkov so menili, da Je splošno jugoslovansko po-vprečje v višini 1.500 dinarjev za naše raz-mere dokaj preskromno. Ta meja nam lahko služi le za osnovno orientacijo all startno osnovo, medtem ko naj bl se real-no povečanje osebnili dohodkov gibalo v vl-šini okrog 3*90 dinarjev mesečno, kar še najbolj ustrcza najnovejšim podražitvam nekaleiih osnovnih živil.«
VSELEJ SKLEPCNI                          ,
»Po poročllu občinske skupščine, kl ga zajema material za zadnjo sejo obeh zbo-rov, se je občinski zbor v novem mandat-nem obdobju sestal 17-krat, zbor delovnih skupnosti pa 19-krat.
Udeležba na sejah.obeh zborov občinske skupščine se je doslej gibala v zadovoljivi višini v primerjavl X drugtmi ljubljanski-mi mestnbni občinami, kjer Je marsikdaj zaradi neskJepčnosti se.fa morala tudi od-pasti. Udeležba odbornikov se je gibala, iz-raženo v odstotkih, v višini 75,5, oprftvičeoi
je razpravljalo 511 odbornikov, medtem ko sploh ni poseglo v razprave samo 13 od-bornikov.
Poprečna udeležba na sejah svetov be-žigrajske občtnske skupščine pa je 81 od-stotkov — med najaktivnejše svete sodi brez dvoma svet za dmžbeni plan in fi-nance, ki se je sestal 17-krat, med najmanj aktivne pa sveti za prosveto in kulturo (4 seje), za splošno varstvo in za trgovino (po 5 sej) In sveti za industnjo in gradbeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter za varstvo družine (po 6 sej)«.
ŠTIPENDIJA — DOBRA INVESTJCIJA
»Eden osrednjih problemov, o katerem so razpravlJaH na konferenci Zvezc komu-nistov bežigrajske občine, je bilo vpraša-nje nezadostnega štipendiranja strokovnili kadrov.
Iz ankete, ki Je zajcla 35 bežigrajsldli gospodarskih organizacij, je razvidno, da le-te potrebujejo nad 1J00 slrokovnjakov z visoko, višjo In srednjo izobrazbo. Vse te organizacije pa trenutno štipendirajo le 21 odstotkov vseh teh Ijudi, ki jih že danes kar najbolj, potrebujemo!
Sredstva, natnenjena za kadre, so bila lani v občinskem merilu tekoriščena le v vlšini 52 odstotkov, kar je vsekakor velika kratkovidnost. Tudi programe za izobraže-vanje in izkorišfanje povečanib sredstev ix skladov z^ kadre, ima le majhen del delov-nih organizaclj; kar vsekakor negativno vpliva na povečanje števila strokovno uspo-sobljenlh delavcev. Toda tadi tistih 48 od-stotkov sredstev Iz skiada za štipediranje, ki jih je lanl namenila občina za vzgojo' novih strokovnjakov, Je po mnenju dele-gatov, kaj šibko jamstvo, da bodo v per-spcktlvi dobile bežigrajske gospodarske in druge organizacije dovolj šolanih in stro-kovno usposobljenih delavcev. Zakaj štl-pendije v največ primerih «iso presegle 12 tisoč dinarjev mesecno. Vsak študent si mora ob tako nizkl meseenl ponvoii ne-dvomno poiskati še dodatna sredstva oziro-
nvA   iiiiiiurnriiif   ukpusitvtrv,   ki   &a   nujnu   OVt"
ra  pri  normalncm StudJju.«
»CEMENT-OPEKA« BO  »GRAMEX«
»Trgovsko podjetje z gradbenlm malerla-lom C^ment-opcka je pred kratkim prazno-valo 10-letnico poslovanja. Ob tej priložno-sti so imeli svečano sejo delavskpga sveta, kjer so nagnullli člane kolektiva, ki so najdljc v podjetju. Sklenili so še, da bodo pričeli graditi nove poslovne prostore, ker dosedanji ne ustreiajo več razLirjenemu obsegu poslovanja. Spremenil! so tudi ime podjetja: trgovsko podjetje Cement-opcka se bo v bodoče imenovalo Gramex.«
M. ZATLER DRŽAVNI PRVAK
»Dvigalec utežl Mltja Zalter, član ParH-zana Ježica, Je na letošnjem državnem prvenstvu za mladlncc osvojll prvo mesto v perolahki kategorijl. Vrsti priznanj, kj jih je nabral zadnji dve leti, je tako pri-družll Se zlato odllije z državnega prven-stva. Mltja Zalter Je bU že dvakrat repub-liški mladinskl prvak, na lanskem držav-nem prvrnstvu pa je bil drugi.
Občinska zveza za - telesno kulturo Je pripravila majhno svečanost, kjer je pred-sednik Siivo Ccbulj čestital novcmu držav-nemu prvaku In mu lzročil darllo občin-ske zveze za telesno kulturo.«