Štajerski
Ptuj, četrtek, 13. januarja 2005
letnik LVIII . št. 2 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Videm
Praker tango po videmsko Stran 4
Podravje
Lani 60 % več vlomov Stran 5
Ptuj
"Užaljeni obrtniki" pisali na davkarijo Stran 6
Ptuj	Novi stanovanjski zakon	Šport
Taksa za igralna sredstva Zvišanje najemnin za	Tiho slovo od blazin
Stran 6	najstarejša stanovanja	Stran 17
Stran 8
ïf n ^ I '
Ormož
Najpomembnejša je vrtina Stran 9
Ptuj . Zapleti pri razpisu
Odstopili od revizije
čeprav so taksen razplet pričakovali, so si v mestni občini Ptuj kljub temu oddahnili. Oddahnili pa so si tudi športniki in v OŠ Ljudski vrt, saj bo sedaj mogoče investiciji izpeljati do roka. Po včerajšnjem ustnem zagotovilu naj bi danes v Mestno hišo na Ptuju sprejeli pisni dokument o odstopu od revizije.
Za revizijo javnega razpisa so se namreč odločili v KBM leasing Maribor, čeprav je bila njihova ponudba za gradnjo vadbenih površin pod tribunami na Mestnem stadionu na Ptuju in novogradnjo učilniškega dela OS Ljudski vrt za več kot 200 milijonov tolarjev dražja od izbranega ponudnika Raiffeisen, leasing trgovina in leasing Ljubljana, kot investitorja in izvajalca firme Prevent.
Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan je že pri oddaji vloge za revizijo povedal, da bodo naredili vse, da bo ponudba, ki
Ljutomer
je za mestno občino Ptuj resnično ugodna, realizirana. Na športnih objektih je skoraj identična s ceno, ki so jo določili projektanti mestne občine Ptuj. Zdaj bo izbrani izvajalec oba objekta zgradil za 1,2 milijarde tolarjev.
Kot je znano, so se v mestni občini Ptuj odločili, da bodo del nujno potrebnih osnovnošolskih prostorov in vadbenih površin na Mestnem stadionu na Ptuju zgradili s pomočjo finančnega najema s postopnim odkupom objekta.
MG
Deset let upravne enote
Upravna enota (UE) Ljutomer, ki opravlja storitve za občane iz Križevcev pri Ljutomeru, Ljutomera, Razkrižja in Veržeja, je bila ustanovljena leta 1994, ob praznovanju desete obletnice pa je načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec zaposlene in javnost seznanil s poslovanjem UE v letu 2004.
Dotaknil se je finančnega in kadrovskega področja, nabave opreme ter izvedenih izobraževanj, predstavljeni pa so bili tudi rezultati analiz zadovoljstva strank in zaposlenih. UE Ljutomer je v mesecu novembru anketirala 200 naključno izbranih občanov, rezultati pa so pokazali, da so občani zadovoljni z delom upravne enote.
V desetih letih delovanja je UE Ljutomer postala prepoznavna po svojem zavzemanju za kako-
vostno, strokovno in strankam prijazno državno upravo, kar je dokazala tudi s tem, da ji je, kot prvi izmed 58 upravnih enot v Republiki Sloveniji, že v letu 1999 uspelo pridobiti mednarodni standard kakovosti ISO 9001. Ob tej priložnosti je načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec čestital vsem zaposlenim ter se jim zahvalil za dobro delo in sodelovanje v minulih letih, trem najuspešnejšim uradnikom letos pa podelil pisna priznanja za dobro delo in prispevek k razvoju kakovosti. Priznanja so prejeli Sandra Kuzmanovski, Aleksandra Stamničar in Dušan Ko-
zar.
MŠ
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
* Zato je Volkswagen Golf ogorčen zapustil snemanje oglasa in smo ga le s težavo ujeli. Prepričan je, da je večvreden.
Veivradni

inico d.o.o.. Zadružni trg S, 2251 Ptui
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Skiqms ponba: 4,4 - llAl/lOOkm. EmUjs COk: 119 - 278 g/km.
Računalniki po odličnih cenah
r.coinlron.si
Ne prehitro, ne prepočasi, ampak po predpisih, pa bo podobnih srečanj malo
Ptuj . Obisk ministra za zdravje Andreja Bručana
Podeljevanje koncesij "odmrznjeno"
Novi minister za zdravje RS mag. Andrej Bručan je v spremstvu državnega sekretarja v ministrstvu za zdravje Dorjana Marušiča v torek, 11. januarja, pričel obiskovati slovenske bolnišnice (za začetek je obiskal ptujsko in murskosoboško), da bi se neposredno seznanil z njihovimi delom, uspehi in problemi.
Nazadnje je bil v ptujski bolnišnici pred štirimi leti, od takrat do danes se je v njej precej spremenilo. Ptujska bolnišnica že sedaj deluje na regionalnem nivoju, je večkrat poudaril novi minister za zdravje Andrej Bručan.
Pri koncesijah so po ministrovem prepričanju problemi zato, ker se dosledno ne upošteva zakonodaja. Zasebni zdravnik naj bi svoje paciente spremljal 24 ur na dan, ne pa da jih v popoldanskem in nočnem času prepušča zdravstvenemu domu. Omejevanja pri podeljevanju koncesij v bodoče ne bo, prav tako tudi ne prisilje-vanja za podeljevanje. Zdravstvo bo ohranilo enako socialno raven kot doslej.
Potrebno bo ukrepati v primerih dela zdravnikov brez licence,
saj je zaposlitev zdravnika brez licence nezakonita in nesprejemljiva. Dokler zdravnik nima strokovnega izpita, ne sme delati.
V drugem delu obiska ministra za zdravje na Ptuju so se vodstvu bolnišnice in predstojnikom oddelkov s sodelavci pridružili direktorji javnih zdravstvenih zavodov s Ptujskega in Ormoža ter župani občin z gravitacijskega območja ptujske bolnišnice. Srečanja sta se udeležila tudi Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za sodelovanje med vlado in parlamentom, ter poslanec DZ s Ptujskega Branko Marinič. Župani so bolj ali manj ponavljali enako zgodbo o nedorečenosti zdravstvene mreže za primarno zdravstvo.
Vec na strani 9
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Andrej Bručan je med obiskom ptujske bolnišnice zadovoljno ugotavljal, da se je v njej v zadnjih štirih letih, odkar jo je nazadnje obiskal, marsikaj spremenilo. Izvedene so bile številne nove investicije, pri katerih pa ni sodelovala država. Na fotografiji med ogledom nove fizioterapije.
Poslovalni čas ob nedeljah WJ;Ii1iK1;1[1 smo podaljšali do 15. ure.
Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov
9770040197060
2 Štajerski
Doma in po svetu
četrtek • 13. januarja 2005
Slovenija • Novosti pri overitvah
Overitve podpisov spet v upravnih enotah
Po Zakonu o notariatu je overovitev podpisov pred desetimi leti prešla v roke notarjev. S prvim januarjem letos pa je overovitev podpisov in listin oz. prepisov ali fotokopij dokumentov ponovno možno opraviti na sedežih upravnih enot, kmalu pa bo to možno tudi na krajevnih uradih.
Po statistiki se največ overovitev podpisov nanaša na kupoprodajne pogodbe za preprodajo avtomobilov, sicer pa se je na ob-mo~ju nekdanje (velike) ptujske ob~ine letno overovilo kar 10.000 podpisov.
S prenosom te pristojnosti na notarske pisarne pred desetletjem se je zelo povečala tudi cena tovrstne storitve, kar morda še ne bi bilo najhuje. Vendar pa je država hkrati tudi zelo omejila število notarjev. Na ptujskem območju sta tako poslovala le dva, kar je indirektno pomenilo tudi daljše čakalne vrste za sicer ne posebno zapleteno dejanje. Overitev podpisa pri notarju namreč ni pomenila tudi overitve pravilnosti oz. verodostojnosti določenega dokumenta, kot so si razlagali nekateri. "S tovrstno omejitvijo in prenosom pristojnosti zgolj na notarske pisarne se je ta storitev dejansko zelo oddaljila od občanov, saj so, namesto da bi svoj podpis overovili kar na domačem krajevnem uradu, v nemalo primerih morali tudi do 30, 40 kilometrov daleč do prve notarske pisarne," pravi načelnik ptujske UE mag. Metod Grah.
Sicer je do spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku
prišlo že lani spomladi, veljati pa je začela šele z začetkom letošnjega leta. Vzrokov za vrnitev pristojnosti je prav gotovo veliko; med njimi ne gre spregledati tudi afer in dogajanja okoli Zbiljskega gaja, saj so ljudje z izjemno povišanim plačilom te dejavnosti (pri notarjih) nemalokrat menili, da overovitev podpisa na neki pogodbi zaradi zelo visoke cene pomeni tudi overovitev zakonske pravnomočnosti (in pravilnosti) celotne pogodbe, kar pa se je izkazalo kot napaka. Overovitev podpisa je pač zgolj overovitev podpisa, ne pa tudi vsebine dokumenta, ne glede na ceno.
Za overovitev podpisa poslej le 255 tolarjev
Sicer pa je overovitev podpisa vsebinsko zelo nezahteven postopek: "Občan pride, predloži osebni dokument s fotografijo in izjavi, da je podpis na listini njegov. S tem je stvar končana in to je tudi edina stvar, ki se na dokumentu kontrolira," pojasnjuje Grah in nadaljuje: "S tem, ko je UE dobila te pristojnosti nazaj, se vsa zadeva spet približuje občanom, saj je največ overitev na zadevah, ki niso izjemno pomembne. Bo pa pri nas možno over-
Posebni načini overitve:
če se overja podpis ali ročno znamenje slepih ali tistih, ki ne znajo brati, mora uradna oseba prebrati predlagatelju listino, na kateri naj se overi podpis ali ročno znamenje, da se taksna oseba izreče o potrditvi vsebine listine (in podpisa, če je ta že na listini).
če se overja podpis ali ročno znamenje gluhih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju listino, na kateri se overi podpis, sodni tolmač. Prisotnost in prevod sodnega tolmača je potreben tudi, če se overja podpis tistih, ki ne razumejo jezika, v katerem je listina napisana.
Vse te naštete posebne načine overitve je potrebno tudi vnesti v potrdilo o overitvi.
janje zgolj za upravne postopke. To pomeni, da če bo nekdo potreboval dokument za uveljavitev določene pravice na sodišču, bo moral še vseeno k notarju za overovitev podpisa! Overovitve pri nas bodo veljavne le za upravne postopke, ki pa jih je največ, saj gre za postopke, ki tečejo pred upravnimi enotami, torej pred davčnim uradom, geodetsko upravo,v šolah, študentskih domovih, v centru za socialno delo, oziroma na kratko: gre za overitve podpisov na vseh listinah, ki so potrebne za uveljavljanje zahtev v postopkih pri organih, ki poslujejo po upravnem postopku."
Za overitev podpisa je na UE Ptuj potrebno plačati le 255 to-
larjev (kar je bistveno manj kot pri notarju), za prepise ali fotokopije dokumentov (od polpole A4-format ali manj) pa bo potrebno odšteti od 85 do 340 tolarjev, v tujem jeziku pa do 510 tolarjev. Plačilo je možno tudi z bančno kartico.
K notarju še vedno nujno zaradi nepremičnin
K notarju pa bo še vedno treba zaradi overovitve podpisov na pogodbi ali listini, s katero se urejajo nepremičninska razmerja v zemljiški knjigi. Prenos lastninske pravice na nepremičninah se namreč rešuje z vpisom v zemljiško knjigo, kar pa ni več upravni postopek. To zajema vse oblike
Evropska unija in mi • Top razprave in dogodki leta 2005
Veliko o financah, širitvi, ustavi ...
Neodvisni medijski portal EurActiv.com, ki se ukvarja z evropskimi zadevami, je že pripravil seznam glavnih razprav, povezanih s politikami Unije, s katerimi naj bi se petindvajseterica prednostno ukvarjala v letošnjem letu.
Ena osrednjih naj bi bila finančna perspektiva. Gre za razpravo o naslednji dolgoročni proračunski usmeritvi Unije med leti 2007—2013, ki naj bi se zaključila junija. Skupno stališče bosta morali doseči skupina šestih velikih plačnic v proračun Unije (Velika Britanija, Nemčija, Švedska, Nizozemska, Avstrija in Francija) in skupina neto prejemnikov.
V Bruslju se bo tudi v letu 2005 veliko razpravljalo o nadaljnji širitvi povezave. Turčija in Evropska unija bosta še pred začetkom pogajanj 3. oktobra morali najti diplomatsko rešitev glede nerešenega ciprskega problema. Na decembrskem vrhu v Bruslju Turčija ni želela polno priznati Cipra, vendar je obljubila, da bo to storila še pred oktobrom 2005. Pomembna točka prihodnjega leta bo tudi podpis pristopnih pogodb z Bolgarijo in Romunijo. Marca se bodo začela pristopna pogajanja s Hrvaško.
Prezreti ne gre razprave o Li-zbonski strategiji. Srednjeročna ocena dosedanjih dosežkov bo predstavljena na spomladanskem vrhu EU. S pomočjo Kokovega poročila bo ponovno preučen ambiciozen, vendar zaenkrat relativno neuspešen poskus hkratnega povečanja gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in socialne kohezije.
Evropejci se bodo v letu 2005 ukvarjali tudi s Strategijo trajnos-
tnega razvoja, sicer pa bo srednjeročna ocena strategije na urniku spomladanskega zasedanja.
Med velike teme leta 2005 portal EurActiv.com uvršča tudi bližnjo sosedsko politiko. Rezultat decembrskih predsedniških volitev v Ukrajini in začetek pristopnih pogajanj s Turčijo naj bi prenovila razpravo o končnih mejah Unije in sprožila razmišljanje o modelu, ki ponuja več kot članstvo v evropskem gospodarskem prostoru in manj kot polno članstvo v Uniji.
Poznavalci napovedujejo razgreto razpravo med evropsko komisijo in industrijo o prenovi zakonodaje s področja kemikalij. Evropski parlament naj bi se skozi prvo branje prebil v drugi polovici.
Vroča bo najverjetneje tudi razprava o podnebnih spremembah. Velika Britanija, ki bo gostiteljica srečanja G8, v drugi polovici leta pa bo predsedovala EU, je že napovedala, da bodo klimatske spremembe na seznamu prednostnih nalog.
Podobno kot že lansko leto se bodo v Bruslju tudi letos veliko ukvarjali z evropsko ustavo. Prvi referendumi o potrjevanju evropske ustavne pogodbe bodo potekali v Španiji, na Danskem in Irskem, morda pa tudi v Franciji, na Portugalskem in Poljskem. Ustavno pogodbo sta doslej ratificirali le Litva in Madžarska, obe
v parlamentih, Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela predlog zakona o ratifikaciji evropske ustavne pogodbe in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Kot je povedal zunanji minister Dimitrij Rupel, v vladi računajo na ratifikacijo v parlamentu do konca januarja.
Zunanji minister v zvezi z ratifikacijo evropske ustave v parlamentu ne pričakuje težav, in, če bo postopek tekel normalno, "bi nalogo lahko spravili pod streho do konca januarja", Slovenija pa bo tako ena izmed prvih članic Evropske unije, ki bodo potrdile pogodbo.
Bolj dogodek kot razprava bo v Evropi nedvomno februarski obisk ameriškega predsednika Ge-orga Busha. Dogodek naj bi bil pomemben za gradnjo transat-
lantskih odnosov in nove strategije glede povojnega Iraka in Irana.
Slovenija bo lahko določena neporabljena sredstva iz evropskega proračuna prenesla naprej. Ta sredstva se nanašajo predvsem na odobrene pravice za prevzem obveznosti, pri čemer velja tudi časovna dinamika, ki hkrati omogoča, da se omenjena sredstva lahko črpajo tudi v naslednjih dveh letih. Tako Sloveniji iz naslova pravic za leto 2004 pripada 30,7 milijarde tolarjev, za leto 2005 34,3 milijarde tolarjev in za leto 2006 44,7 milijarde tolarjev. Glede obveznosti Slovenije do evropskega proračuna bo natančen podatek objavljen januarja ali februarja v tehničnem aneksu k proračunu EU za leto 2005.
Anemari Kekec
Finančna perspektiva po slovensko
V prvem letu polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji je bila Slovenija neto prejemnica sredstev. Iz direktorata za proračun in javno računovodstvo na Finančnem ministrstvu so sporočili, da je Slovenija lani prispevala 40,64 milijarde tolarjev v bruseljsko blagajno, iz nje pa prejela 43,97 milijarde tolarjev. Razlika med vplačanimi in prejetimi sredstvi je tako v letu 2004 znašala 3,33 milijarde. Dejanski zneski se nekoliko razlikujejo od načrtovanih. Dejanski odhodki iz slovenskega proračuna v bruseljsko blagajno so bili višji zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, prihodki pa so bili nižji zaradi slabšega črpanja predpristopne pomoči in zaradi dejstva, da Slovenija še ni začela črpati sredstev strukturne in kohezijskepolitike iz evropskega proračuna.
prodaje kakršnihkoli nepremičnih, pa tudi darilne in izročilne pogodbe ter oporoke ipd.
Sicer je možno pri notarjih še vedno overiti tudi podpise na drugih dokumentih. Vprašanje pa je, kdo se bo, vsaj dokler bo obstajala občutna razlika v ceni te storitve, še odločil za overovitev pri pristojnih notarjih. Kakšne so cene pri notarjih in kako komentirajo prenos pristojnosti na Upravne enote, smo povprašali ptujskega notarja Andreja Šoem-na, ki pa nam je odgovoril le, da so cene različne, od tisoč tolarjev navzgor, za komentar pa nas je napotil na notarsko zbornico Slovenije; češ, da je le ta pristojna za posredovanje teh informacij.
Kmalu tudi na krajevnih uradih
Z uveljavitvijo novega zakona pa — po stari slovenski navadi — ne bi bilo nekaj v redu, če ne bi bilo določenih zapletov. Za največjega je na začetku poskrbela kar Državna založba (dZ), ki je do začetka leta natisnila premalo nujno potrebnih overitvenih knjig: "Naš namen je, da se overitve podpisov opravljajo tudi na krajevnih uradih. Žal pa to z začetkom leta še ni bilo možno, saj je DZ natisnila le po dve knjigi na posamezno upravno enoto v Sloveniji, oz. točno 116 knjig za 58 upravnih enot. Zaenkrat je tako možno overovitev opraviti le v sprejem-
ni pisarni naše UE. Dotisk potrebnih knjig pričakujemo najkasneje do konca tega meseca (januarja, op. a.) in takoj zatem bo občanom ta storitev na voljo tudi na pristojnih krajevnih uradih. Ustrezni pečati so namreč v naši UE že pripravljeni," zatrjuje Metod Grah.
Tako na UE kot na krajevnih uradih pa bodo morali razpolagati tudi s fotokopirnimi stroji, saj je povsem jasno, da bodo uporabniki te storitve poleg overovitve originala, ki ga bodo morali predložiti, zahtevali tudi overjeno fotokopijo dokumenta za lastno varnost.
Elektronske overitve še niso možne
Zakon sicer dopušča, da se overitev prepisa ali kopije opravi tudi elektronsko. "Vendar to zaenkrat še ni možno, ker bi bilo potrebno nabaviti še skenerje za vsa delovna mesta. Poleg tega noben skeniran dokument, prinesen na CD-ju ali disketi še ne velja kot original. Skenirati ga je potrebno na licu mesta, skenira in hrani pa ga v predpisani obliki lahko le državni organ. Stranka mora torej prinesti originalno listino.
Popolna elektronska overitev podpisa pa bo možna šele takrat, ko bo obstajal poseben register preverjenih elektronskih podpisov ali zbirka overjenih digitalnih podpisov, ki pa je zaenkrat še ni," še pravi načelnik ptujske UE Metod Grah. Kdaj se bodo elektronske prednosti začele tudi praktično uporabljati v te namene, ni znano.
Na UE Ptuj je možno overoviti podpise v sprejemni pisarni vsak dan dopoldne, v sredo pa tudi popoldne, vedno v času uradnih ur.
SM
Ljutomer • Deponija
Bodo v drugih občinah soglašali?
člani ljutomerskega občinskega sveta so se sestali na 16. redni seji, osrednja točka dnevnega reda pa je bil sprejem sklepa o odškodninah za prizadete prebivalce Aškerčeve in Zacherlove ulice v Ljutomeru, ki živijo v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru.
Na podlagi sprejetega odloka iz leta 1999 bi se morala v letošnjem letu zapreti deponija ob ljutomerskem pokopališču, smeti iz občin Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej pa bi se pričele voziti v zbirno-sortirni center v Puconcih. Ker omenjeni center v Puconcih še ni dokončno izgrajen, so člani sveta v Ljutomeru morali spremeniti odlok o ureditvenem načrtu za območje odlagališča v Ljutomeru, vendar so jim sprejetje odloka s svojimi zahtevami otežili prebivalci, ki živijo ob deponiji.
Posebna komisija, ki je bila imenovana po razgovoru s prizadetimi krajani, je članom občinskega sveta posredovala zahtevo za 13 gospodinjstev, ki naj bi se jim zaradi zmanjšanja kvalitete življenja do zaprtja deponije v Ljutomeru izplačevalo od 30.000 do 50.000 tolarjev mesečno. Člani ljutomerskega občinskega sveta so imeli pripravljene tri možnosti — denarne odškodnine, oprostitev plačila zbiranja in odvoza odpadkov ter nadome-
stila za uporabo stavbnega zemljišča ali pa zagotovitev ustrezne komunalne infrastrukture v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru. Svetniki so se odločili za zadnjo, tretjo možnost — torej občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej bodo morale vse do odprtja zbirno-sortirnega centra v Puconcih, kamor se bodo v prihodnje vozili odpadki iz uprave enote Ljutomer, plačevati iz svojih proračunov 5 milijonov tolarjev letno za zagotovitev ustrezne komunalne infrastrukture. Vendar se lahko še enkrat več zaplete. Sedaj morajo namreč ta sklep potrditi še občinski sveti v Kri-ževcih pri Ljutomeru, Veržeju in na Razkrižju, ki pa se najbolj ne nagibajo k plačevanju kakršnihkoli nadomestil zaradi zmanjšanja kvalitete življenja v neposredni bližini deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru. O tem sklepu bodo v Križevcih pri Ljutomeru, Veržeju in na Razkrižju razpravljali še v tem mesecu.
Miha Šoštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.560 tolarjev, za tujino 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDVi Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Gradbene razglednice
Lepo vreme na roke gradbenikom
Ob vstopu v novo leto se nadaljujejo dela na nekaterih večjih in manjših ptujskih gradbiščih.
Daleč največja se izvajajo na Ormoški cesti, kjer se bo v kratkem pri~ela gradnja poslovno-trgovskega centra, zelo pomembna pa tudi v Pre{er-novi ulici na Ptuju, kjer potekajo dela na drugi etapi izgradnje OS Olge Megli~.
V štirinajstih dneh bodo končana dela na sanaciji nekdanje grajske konjušnice, katere investitor je ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, delno pa se projekt financira iz sredstev EU, evropskega sklada za regionalni razvoj. Dela izvaja Granit, d. d., Slovenska Bistrica. Da bodo dela končana v predvidenem roku, nekaj nad sto dni, skorajda nihče ni verjel. Zdaj pa
je problem, ker še ni bodočega najemnika oziroma tistega, ki se bo lotil ureditve notranjosti objekta oziroma njegove bodoče namembnosti, ki je za bodočnost ptujskega gradu in turizma nasploh izrednega pomena. Turniški zid obnavlja Gradbeno podjetje Ptuj, financira pa ministrstvo za kulturo. V tej fazi gre za obnovo skoraj 77 m zidu, dela, ki bi sicer morala biti končana že konec decembra lani, bodo stala okrog 4,3 milijona tolarjev. Na sanaciji turniškega zidu bo država še morala delati, saj je poškodovan še na dveh mestih. Iz oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj ministrstvo za kulturo vsaj enkrat
Foto: Črtomir Goznik
Prostori za nujno medicinsko pomoč bodo zgrajeni v prvi polovici letošnjega leta.

Foto: Črtomir Goznil<
Obnovili bodo skoraj 77 m turniškega zidu.
Dela pri gradnji novega bencinskega servisa na Ptuju lepo napredujejo.
mesečno spomnijo, da imajo na svojem objektu na Ptuju še obveznosti. Na Zagrebški cesti na
Ptuju, ki se bo kmalu preimenovala v Perutninsko, Cestno podjetje Ptuj s podizvajalci gradi nov Petrolov bencinski servis. Gradnja naj bi bila končana do 25. marca, ko je predvideno tudi odprtje novega servisa. Na Potrčevi cesti na Ptuju v t. i. zdravstveni coni pa poteka gradnja prostorov za nujno medicinsko pomoč in garaže za reševalna vozila. Objekt naj bi bil vseljiv do srede letošnjega leta. Gradnja, ki jo izvaja ptujski Gradis — Gradnje, bo stala okrog 80 milijonov tolarjev, v to pa ni všteta oprema. Ob državi so financerke tudi nekatere občine na Ptujskem.
MG
Uvodnik
Naporno leto je za nami
čeravno je čas novoletnih praznikov, ko smo si zaželeli srečo, že mimo, je vseeno prav, da pogledamo, kateri dogodki so zaznamovali preteklo leto v deželici na sončni strani Alp.
Lani so se v Sloveniji zgodile tri zanimive zgodbe, ki so med Slovenci izzvale kar precej nestrpnosti. Samo spomnimo se zapletov okrog gradnje džamije v Ljubljani v začetku leta, nato referendum o izbrisanih in še maja zgodbe o Romih, ki so se sprli s krajani, pa še bi se našlo kaj.
Kar se tiče oblasti, je lani tudi Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji dobila novo vodstvo. Po sedmih letih je mesto ljubljanskega nadškofa in metropolita zapustil dr. Franc Rode, ki si lahko za največji uspeh šteje ratifikacijo meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Seveda pa smo Slovenci lani postali del EU in napovedi, da bodo Slovenijo preplavili delavci iz Vzhodne Evrope, se niso uresničile. Vedno bližje pa so nam evropske cene in balkanske plače. Za slovenskimi delavci pa je vsekakor naporno leto, saj ga je zaznamoval val odpuščanja v tekstilni in obutveni industriji - in tudi letos ne kaže nič bolje. Vsekakor pa je lansko leto zaznamovala tudi pobuda, da bi delovni teden podaljšali na 42,5 ure.
Zanimivo je bilo tudi na političnem področju, saj smo lani volili evroposlance in novi parlament. Za popestritev lanskega političnega dogajanja so poskrbeli člani SLS, ko so zapustili vladno koalicijo. Presenečenje evrovolitev je bila zmaga Nove Slovenije. Presenečenje pa so prinesle tudi parlamentarne volitve, na katerih so volivci jasno povedali, da imajo dovolj zgodbe o uspehu. Vlada, ki je izgubila jesenske volitve, si je v preteklosti veliko prizadevala za regionalizacijo Slovenije, tako je bilo vsaj zapisano v koalicijski pogodbi. Vendar ni uspela in tako Slovenija ostaja centralizirana dežela številnih občin brez pokrajin. Po besedah novega ministra za regionalizem Ivana Žagarja bi naj te dobili dokaj hitro, saj je na zaslišanju pred državnim zborom povedal, da se z ustanavljanjem pokrajin mudi in da država ne more čakati še en mandat.
V slovensko—hrvaških odnosih pa so se dogajali že tradicionalni incidenti na morski meji in kopnem. Verjetno se še vsi spomnimo policijskega kombija, ki je pred leti "pomotoma" zašel na hrvaško stran, lani v času volilne kampanje pa je tudi zdajšnji minister za okolje in prostor ob posaditvi lipe pri Jošku Jorasu imel težave s hrvaškimi varnostnimi organi, s katerimi se ni uspel dogovoriti, kje poteka državna meja.
Skratka leto 2004 je bilo politično pestro s številnimi aferami in dvojimi volitvami. Tudi letošnje se je pričelo z novimi aferami. Veljati pa je začelo kar nekaj novih zakonov; najodmevnejša sta dohodninski in prometni. Slovenci bomo torej letos potrebovali srečo, da bomo ob koncu leta imeli še službo in vozniško dovoljenje. Naj bo srečno!
Zmago Šalamun
Sanacija nekdanje grajske konjušnice bo končana v štirinajstih dneh.
i-oto: Črtomir Cioznil<
Prometni zakon • V vednost voznikom
Odsevni brezrokavniki niso obvezni
Z uveljavitvijo novega zakona o prometni varnosti se je med vozniki pojavilo kar precej dvomov o tem, ali je odsevni brezrokavnik odslej po zakonu nujno potrebno imeti ali ne.
Kot je za naš časopis pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Ivo Usar, uporaba odsevnega brezrokavnika pri nas (še) ni obvezna za vse voznike, kar pomeni, da če takšnega brezrokavnika v avtomobilu nimamo, to ni prekršek: ^"V 8. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) pa je določeno, da morajo imeti osebe, ki izvajajo gradbena, vzdrževalna ali druga dela na cestah, ki v tem času niso popolnoma zaprte za promet, in osebe, ki pri izrednih prevozih opravljajo naloge na cesti izven vozila, oblačila živo oranžne barve, z vdelanimi odsevnimi trako-
vi bele barve, ki so dobro vidna tudi z večje razdalje. Kot rečeno, drugi vozniki tega ne potrebujejo, je pa zelo priporočljivo, predvsem v primeru okvar na cesti v nočnem času ipd.
Z novim zakonom pa se v ničemer niso spremenile določbe o osvetlitvi pešcev, kar je predpisano v 97. členu ZVCP-1. Pešec, ki vleče ali potiska ročni voziček ali se vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Prav tako mora imeti vsak pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali
na neosvetljenem delu naselja, na vidnem mestu svetilko bele barve ali odsevnik, ki pa ne sme oddajati rdeče barve (kresničko)."
Kljub temu da v Sloveniji torej po zakonu še ni nujno imeti tovrstnih odsevnih oblačil, pa bodite previdni v drugih državah. Znano je, da je takšno oblačilo nujna oprema v Italiji, in če se vam v tej državi morebiti zgodi karkoli z vašim avtomobilom, zaradi česar boste morali ustaviti ob cesti, pa ne boste oblekli anoraka z odsevnim telesom, boste plačali kazen!
SM
4 Štajerski
Politika
četrtek • 13. januarja 2005
Videm • S sedemnajste redne seje
Praker tango po videmsko
Ob koncu lanskega leta so se na sedemnajsti seji se zadnjič lani zbrali videmski svetniki in dolgo v noč sejali bolj pesek kot pa kaksno pametno kamenje iz domače politične gramoznice.
Najprej so se, sicer dokaj vljudno, udarili okoli načina obdarovanja ostarelih občanov pred novoletnimi prazniki, za kar so porabili več kot uro, kakšne konkretne rešitve pa ni bilo slišati. Jabolko spora je menda v ločenem in različno "težkem" obdarovanju ostarelih s strani leskovškega in videmskega dela občine; ali se bodo v bodoče odločili za skupno delegacijo in enotna darila ali
pa bodo obdarovanja prepustili celo posameznim KS, pa niso dorekli.
Potem je dolg spisek pripomb na marsikaj, od urejevanja cest do politike financiranja krajevnih skupnosti, prebral svetnik Andrej Rožman. V imenu občanov Vidma, zlasti tistih ob bodočem odseku hitre ceste (ki sicer še ne posega v občino Videm), je zahteval sklic okrogle mize na temo
Na zadnji seji v letu 2004 so videmski svetniki potrdili nekoliko višjo ceno pluženja cest, sprejeli predlog načina porabe gramoza iz domače gramoznice, ki bo poslej pod strogim nadzorom, potrdili dosedanjo vrednost točke za obračun NUSZ, ki bo veljala tudi v naslednjem letu, nekoliko povišali cene najemnin za dvorano v OS Videm ter za vzdrževanje pokopališč ter se seznanili s programom o varnosti cestnega prometa in realizaciji naložb v letu 2004po posameznih KS. Potrdili so tudi odkup počitniškega apartmaja v Maredi, ki naj bi ga delili še z občinama Markovci in Gorišnica.
posledic preusmerjanja prometa z bodoče hitre ceste — še zlasti, če bo postavljena cestninska postaja — na videmske ceste in skozi Šturmovce. Žal pa, kot je povedal župan Bračič, občina Videm v tej fazi izgradnje hitre ceste ni stranka v postopku, zato zbora nima smisla sklicevati. Da pa posledice bodo, so se strinjali vsi, zato je bilo slišati tudi o nujnosti razširitve ceste skozi Šturmovce, kjer se promet že v zadnjih mesecih izjemno povečuje. Proti širitvi ceste skozi krajinski park ni bilo slišati glasu, in čeprav naj bi bila to posledica že povečanega prometa, bo lepa in širša cesta hkrati tudi dodaten razlog za voznike, da jo bodo uporabljali še pogosteje. To pa je spet stvar, s katero si vi-demski svetniki še niso čisto na jasnem, saj ne vedo, ali bo to pozitivno ali negativno, oziroma kako takšno zadevo izkoristiti v svoj prid. In so vprašanje pustili odprto za prihodnost.
Prepovedano stepanje preprog!
Da v videmski občini v prihodnje življenje nikakor ne bo tako lahkotno kot doslej, pa dokazuje nov osnutek odloka o javnem redu in miru, ki ga je pripravil ali bolje rečeno, kot je priznal sam, malo tudi prepisal, svetnik Janez Merc. Predlagani osnutek namreč že v uvodu napoveduje, da "vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju občine Videm, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja ... " itd. Potem pa v nadaljevanju po točkah sledi kar nekaj zanimivih primerov prekrškov po tem odloku, za katere bodo lahko posamezniki v skladu s kazensko določbo odloka kaznovani s kaznijo od deset do sto tisoč tolarjev. Tako bo, recimo, v Vidmu
prepovedano prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površinah (skriti ljubimci — dobro se poučite, kje so v tej občini javne površine, da ne boste za sladkosti plačali več, kot stane udobna hotelska soba z zajtrkom in še čim!), po stanovanjih ali javnih krajih bo prepovedano vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov in izjav (ubogi anketarji in kakšni zgubljeni popotniki, saj v Vidmu nimajo informacijske pisarne, za trkanje na vrata pa bodo lahko dobili masten račun zaradi storjenega prekrška). Utihniti pa bodo morali tudi vsi tisti, ki oglašujejo svoje izdelke z uporabo zvočnih signalov, saj to moti duševni mir občanov.
Tudi pri urejanju lastnih vrtičkov ne bo šlo več čisto po lastni presoji, saj bo zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano "graditi ali puščati ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo videz kraja". To je sicer lahko za tiste, ki so obdarjeni z veliko mero radovednosti, kaj priročna zadeva, saj, recimo, sosedova previsoka ograja lahko "moti videz kraja ali ogroža varnost ljudi", pa jo bo moral na podlagi prijave in odloka znižati ... Verjetno bo s tem še najbolj znižana ogroženost slovitega "firbca", sploh še v kontekstu do-
datne prepovedi postavljanja kakšnih provizoričnih ograj.
Zaradi varstva zdravja in čistoče bo v Vidmu v bodoče prepovedano zanemariti čistočo stanovanja, delavnice ali dvorišča, stepati preproge, izlivati ali metati z balkonov karkoli, kar povzroča nesnago, v strnjenih naseljih pa ne bo več možno rediti domačih živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico (razen če bo tako dovolila inšpekcijska služba). Če nič drugega, bo tako že zaradi motečega hrupa treba podaviti peteline (zlasti čez poletje, ko se dani že pred šesto), pa mačkone v času goni-tve, pa pse ob siju polne lune, da o kurah in prašičih niti ne govorimo posebej. Poleg vsega naštetega (določil odloka je vsaj še dvajsetkrat več) bodo lahko za neprimerno urejene izložbe plačali še podjetniki; in ker nikjer ne piše, kaj je primerna urejenost, se čisto lahko zgodi, da bo kakšen nasprotnik mučenja živali kot prekršek prijavil izložbe kakšne mesarije ...
Sprejem odloka so svetniki preložili na eno od naslednjih sej, saj se bodo morali, kot so rekli, še poglobiti v vsebino in razmisliti, ali bi bilo potrebno kaj odvzeti ali pa dodati, da se bo v Vidmu živelo res tako, kot je treba in kot se "šika".
SM
Grajena • Pregled opravljenega dela v primestni četrti
Ceste, kanalizacija, postajalisča ...
V PČ Grajena so lani že četrtič praznovali svoj krajevni praznik. Za praznični dan so si izbrali 26. julij. Lanski je bil se posebej prazničen, saj so praznovali tudi 800. obletnico prve pisne omembe kraja.
Ob tej priložnosti so izdali zbornik, ki je v sliki in besedi pokazal, da je v Sloveniji malo krajev, ki bi imeli takšno zgodovino, kot jo ima Grajena. Kraj ima med drugim tudi svojo himno.
Primestna četrt Grajena ima 2200 prebivalcev, ki živijo v naseljih Grajena, Mestni Vrh, Gra-jenščak in Krčevina pri Vurberku. Osem krajevnih društev skrbi za to, da se družabno življenje vse bolj razrašča, da so prireditve in akcije izpeljane v duhu "Vsi za enega, eden za vse".
PČ Grajena sodi med tista območja mestne občine Ptuj, ki so infrastrukturno najbolj zapostavljena oziroma v zaostanku v primerjavi z drugimi njenimi deli. Gre predvsem za naselitveno območje, na katerem se število prebivalcev povečuje iz leta v leto. Od skupnega števila 40 km lokal-
nih cest in javnih poti jih je še velika večina makadamskih. Lani jim je uspelo modernizirati dva krajša cestna odseka v skupni dolžini 1,3 km, na daljšem, Štuki-Mestni Vrh, so potegnili okrog 900 metrov asfalta. Ob prostorih PČ so uredili tudi parkirišča.
"Ob cestah je velik problem tudi kanalizacije; odpadne vode se za zdaj iztekajo v Grajeno, čeprav vsi odgovorni v mestni občini Ptuj poznajo ta naš problem," poudarja predsednik PČ Grajena Andrej Rebernišek. Nekaj teh problemov pričakujejo, da bodo rešili skozi projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, v katerem so zelo aktivni. Na ureditev čakajo še postajališča (niti eno nima primerne strehe), pločniki, gre tudi za območje, ki nima urejenih označb kraja, večji del je tudi brez ustrezne javne razsvetljave.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Rebernišek, predsednik PC Grajena
Tudi kar zadeva mobilno telefonijo, je območje slabo pokrito, zato so se pritožili, a so bili zavrnjeni. Rebernišek pravi, da bodo vztra-
jali, kot bodo tudi vztrajno iskali najboljšo rešitev za KTV sistem, kjer so se povezali s Telekomom.
V letu 2005 naj bi več naredili na cestah, da bi se številka nemo-derniziranih 27 km in več počasi pričela zmanjševati. Katere odseke bodo letos modernizirali, še niso dorekli, čakali so na potrditev proračuna mestne občine Ptuj. V njem je za letos zagotovljenih tudi 1,5 milijona tolarjev za obnovo kulturne dvorane, čeprav bi jih za celovito ureditev potrebovali kar 30 milijonov; za trinajst milijonov se potegujejo tudi na razpisu ministrstva za kulturo. Pred domom krajanov in gasilskim domom bodo letos uredili parkirišča. Domače gasilsko društvo bo letos kupilo tudi novo vozilo. Ker je vreme lepo, je pričakovati, da se bodo še januarja nadaljevala dela pri urejanju pre-
ostalih 200 metrov pločnika.
Andrej Rebernišek je povedal, da PČ uradno ni prejela prošnje krajanov oziroma iniciativnega odbora za razvoj kraja iz Krčevine in Grajenščaka, sklepati je, da gre za novo iniciativo, iz katere sicer ni razvidno, kdo stoji za njo, in kjer bi potem, ko so odločno odklonili gradnjo komunalnega odlagališča, sedaj imeli odlagališče radioaktivnih odpadkov, ker vidijo, kako se dve sosednji podeželski občini (Destrnik in Du-plek) hitro razvijata. Z umestitvijo enega od odlagališč pa bi lahko hitro nadomestili infrastrukturno zaostalost in postali bolj primerljivi z Destrnikom in Duplekom. Pravi, da bi vsako polemiziranje zadeve le poslabšalo. Za modernizacijo ceste Grajenščak - vodo-hran pa je tako, da krajani niso bili za modernizacijo. O tem so
jih spraševali tudi lanskem srečanju starejših občanov, pa znova niso dobili jasnega odgovora. Kar pa zadeva neizvedeni referendum, ki naj bi bil sedaj glavni krivec, da so se "zgodile" Gajke, pa obstajajo iz junija leta 2000, sklepi, ki so jih skupno oblikovali Odbor za zaščito kraja pred odlagališčem, kjer gre za znane osebe, člani IO Mestnega odbora SDS Ptuj in svetniki SDS v MS mestne občine Ptuj. Zavzeli so se za odločanje občanov na zboru ali svetovalnem referendumu, pri čemer je potrebno občane resnično, strokovno in korektno obvestiti o vseh dejstvih in predvidevanjih, predvsem pa opozoriti na posledice odločitve. Socialdemokrati so se ob tej priložnosti tudi zavzeli, da bodo pri odločanju v mestnem svetu glede odlagališča komunalnih odpadkov upoštevali uradno izraženo voljo občanov.
V celoti pa je res, da je Grajena infrastrukturno zelo "podhranje-na", zato bi z večjimi vložki iz mestnega proračuna in drugih virov bilo potrebno ta zaostanek nadoknaditi v razumnem času, tudi zato, ker se na to območje prise-ljujejo novi občani.
MG
Ptuj • 20 let Aktiva sindikalnih aktivistov
Zavedajo se svojih korenin
V spomin na 20-letnico Aktiva sindikalnih aktivistov je bil v soboto, 18. decembra 2004, jubilejni zbor članov. V gostinskem prostoru Savarije na Rogoznici se je zbralo 25 članov.
so umrli. Počastili so jih z minuto tišine. Spomnili so se tudi še živečih in delavnih članov in šestim od njih podelili izvirna, tiskana in uokvirjena priznanja. Prejeli so jih: Alojz Čuček, Edi Kupčič, Simon Pešec in Franc Fideršek — vsi za dolgoletno sindikalno delo, za strokovno delo in pomoč pa še Zvonka Kolednik in Stanko Le-
paj.
Ob koncu je delovni predsednik Simon Pešec še povedal, da bo marca prihodnje leto redni delovni zbor. Praznovali bomo tudi 60. obletnico osvoboditve. Teh praznovanj se bomo člani aktiva tudi udeležili. Vsem je zaželel srečno 2005!
Franc Fideršek
Prvi predsednik tega aktiva Simon Pešec je nazorno prikazal, zakaj ustanovitev aktiva in naloge, ki so si jih zapisali v program. Feliks Bagar, sedanji predsednik, vseh 20 let pa duša in srce sindikalnega delovanja na Ptujskem in tudi širše, pa je naštel vse pomembnejše, kar so člani aktiva v tem času delali in kaj dosegli. Veliko je bilo tega.
Ta oblika sindikalnega dela takrat je bila edinstvena v Sloveniji in je to tudi danes. To med drugim potrjuje dejstvo, da so se jubilejnega zbora udeležili: Dušan
Semolič, predsednik ZSS Slovenije, Konrad Breznik, predsednik, in Vanda Rešeta, sekretarka Sindikata upokojencev Slovenije. Ti so v svojih razpravah vsestransko obogatili vsebino zbora.
Razprava je pokazala, da upokojeni člani niso odsluženi veterani, temveč še vedno ustvarjalni člani sindikata, ki s svojimi izkušnjami in delom pomagajo mlajšim. Kako in kaj delati so si zapisali v pravila, ki so jih ob nastanku samostojne države Slovenije ustrezno dopolnjevali. Tudi danes razmišljajo o nekaterih do-
polnitvah, saj se morajo sindikati vse odločneje bojevati za pravice delavcev, pri tem pa se opirati na tradicije sindikalnega boja, ki se je na ptujskem območju začel že v začetku 20. stoletja. To je bilo razvidno iz poročila Edija Kupči-ča, predsednika območnega odbora sindikata upokojencev Ptuj in tudi iz razprav vseh treh predsednikov ZSS Slovenije.
"Prav je, da se zavedate svojih korenin, kdor se tega ne zaveda, nima perspektive," je naglasil Dušan Semolič. Poudaril je tudi, da naša podjetja moramo obdržati.
Če ne bodo delavci proizvajali, tudi ne bo denarja za upokojence. Za dosego tega bo prav gotovo treba večkrat iti na ulice in javno protestirati, saj je to preizkušena metoda delavcev. Enako potrebna je tudi medgeneracij-ska solidarnost. Bogati morajo videti revne, zdravi bolne.
V razpravi je bilo povedanih veliko poučnih in spodbudnih besed, pa tudi kritičnih. Žal bo marsikaj od tega ostalo le pri besedah.
Na zboru so se tudi poimensko spomnili 38 članov aktiva, ki
■oto: Lojze Cajnko
Podravje • Vlomilci vse aktivnejši, zaščita stanovanj minimalna
Lani 60 % več vlomov kot leto poprej!
Po podatkih Policijske uprave Maribor, ki nam jih je na nase vprašanje posredoval Ivo Usar, je policija lani zabeležila približno 2500 vlomov (ali skoraj sedem vlomov na dan!). To pomeni 60-odstotni porast vlomov glede na leto 2003. Največkrat je bilo vlomljeno v stanovanja, kjer je, primerjalno z lanskim letom, število vlomov poraslo za 50 odstotkov!
Vlomi se sicer po besedah tiskovnega predstavnika PUM Iva Usarja dogajajo vsakodnevno, prevladuje pa nočni čas: "Načini vstopanja vlomilcev v zaprt prostor so različni, največkrat pa vlomilci vstopajo skozi vrata in okna, ki jih odprejo s kakšnim primernim orodjem na vzvod. Na udaru so seveda mehansko in tehnično najslabše varovani objekti."
Med vlomilci prevladujejo odvisniki
Po številu vlomov je v Podra-vju na prvem mestu občina Maribor, sledi ji občina Ptuj, za njo pa je občina Slovenska Bistrica. Iz stanovanjskih hiš vlomilci praviloma odnašajo denar in nakit, pri čemer ni razlike ali gre zgolj za priložnostne ali "obrtne" (profesionalne) vlomilce: "Med odkritimi vlomilci so najbolj zastopani odvisniki od prepovedanih drog, ki z vlomi pridobivajo sredstva za nakup zase potrebne droge. Sicer pa vlomilci nasploh praviloma izbirajo takšne objekte, ki jim omogočajo hiter in ne preveč zahteven vstop in varen umik. To pomeni, da morajo lastniki vseskozi skrbeti za primerno zaščito svojega premoženja. Slabo varovana vhodna vrata, odprta okna, nastavljanje torbice in vrednih predmetov na hitro in dobro vidna mesta ipd. so ravnanja, ki pomenijo malomaren odnos do lastnega premoženja in s tem tudi tveganje, da bodo ponujeno priložnost izrabili vlomilci."
V primeru odkritja vloma policija svetuje, da oškodovanec prijavi vlom na številko 113 in počaka zunaj vlomljenega objekta do prihoda policistov.
Lanski izplen vlomilcev: 370 milijonov tolarjev
Sicer pa so vlomi za preiskovanje, kot pojasnjuje Usar, zelo zahtevna kazniva dejanja: "Vlomilca praviloma pri dejanju nihče ne vidi, policija pa vlom zazna največkrat takrat, ko je vlomilec že na "varnem". Odstotek preiska-nosti vlomov, glede na posamezne vrste objektov, se giblje do 30 odstotkov, lani celo do 50 odstotkov, kar je relativno dobro. Zoper vlomilca, ki mu uspemo dokazati kaznivo dejanje (utemeljen sum), pošljemo na pristojno okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo. Če zoper prijetega vlomilca obstajajo tudi priporni razlogi, pa ga s kazensko ovadbo privedemo k preiskovalnemu sodniku. Za kaznivo dejanje velike tatvine (vlom) je po členu 212/I-1 kazenskega zakonika predpisana kazen zapora do pet let. Postopek zoper mladoletnika je v osnovi enak kot zoper polnoletnega osumljenca, z razliko, da se pri obravnavi mladoletnega osumljenca obvešča pristojni center za socialno delo in da se ga v primeru
Foto: s^
Protivlomni in protipožarni sistem
Samostojen protipožarni sistem je izjemno drag, lahko pa ga kombiniramo s protivlomnim. Protipožarni senzorji so priporočljivi zlasti v kuhinji, tudi v jedilnici ali prostorih z več električnimi napravami. Tak senzor se lahko priklopi kar na protivlomni sistem, kar bistveno poceni investicijo.
privedbe privaja sodniku za mladoletnike krajevno pristojnega okrožnega sodišča," je še pojasnil Ivo Usar.
V lanskem letu so vlomilci v Podravju po nestrokovni oceni odnesli za 370 milijonov tolarjev vrednih stvari.
Najnevarnejši so tranzitni vlomilci
Cifra je verjetno še večja in čeprav se najde kdo, ki pravi, da njemu pa že nimajo kaj odnesti iz stanovanja, se hudo moti. Morda mu res ne morejo povzročiti velike materialne škode, zato pa lahko za vedno izgubi občutek varnosti v lastnem domu. To lahko najbolje opišejo tisti, ki jim je že bilo vlomljeno: "Vse lahko popraviš, vso materialno škodo nadomestiš. Občutek, da tvoj dom ni varen, da takrat, ko si od doma, nikoli ne veš, kaj te lahko pričaka, pa je grozljiv!"
Z vstopom Slovenije v EU so se vrata (na široko) odprla tudi t. i. "tranzitnim vlomilcem" iz tujih držav. Te je najtežje oziroma skorajda nemogoče odkriti, hkrati pa so prav zaradi tega praviloma najbolj nevarni, saj so večinoma pripravljeni narediti vse, da uničijo morebitne priče njihovega dejanja. Zato se vsem tistim, ki so v stanovanju v času vloma, svetuje, da se jim čim hitreje in neopazno umaknejo in ne tvegajo lastne glave.
Največje število vlomov (poleg nočnih ur) je, zanimivo, zabeleženo v času izrednih dogodkov kot so poroke, druga večja praznovanja in seveda dopusti. Za tovrstne primere strokovnjaki priporočajo vsaj začasno tehnično varovanje (če objekt ni drugače varovan) s povezavo na nadzorni center,
Trezorji (sefi) za dragocenosti
Najbolje jih je vgraditi oziroma vbetonirati (in ne vzidati) v betonska tla, ne pa v steno ali ga celo kje puščati. Sefi so sicer zelo poceni, saj jih je možno kupiti že od l5.000 sit naprej. Imeti sef v steni je manj varno, saj ga lahko vlomilec izbije, da o kakšnih omarah niti ne govorimo, saj lahko odnese vse skupaj. Dobro je tudi, če so sefi protipožarni.
Direktor podjetja Miran Senear: "Varovanje podjetij je doka dobro urejeno, pri zasebnih hišah in stanovanjih pa je stanje, kar se tiče protivlomnega zavarovanja, katastrofalno!"
Za osebno varnost
Sicer pa si je možno inštalirati tudi t. i. radijske tipke (kot v bankah), ki služijo za tihi alarm. V primeru nevarnosti vloma ali zaznave neobičajnega gibanja v prostorih, se s pritiskom na tipko sproži signal, ki se posreduje na nadzorni center kot alarm najvišje stopnje za varnostno službo, saj pomeni, da gre za rop.
kar, glede na morebitno škodo, niti ni drago, saj stane od deset do petnajst tisočakov na mesec.
Ljudje so še preveč brezskrbni
Na širšem ptujskem območju je podoba tehnične in mehanske protivlomne zaščitenosti zasebnih stanovanj in hiš bolj kot ne katastrofalna, saj so le redke hiše, ki se lahko pohvalijo s primerno zaščito.
"Glavni problem pri varovanju hiš je obnašanje ljudi. Navajeni so puščati ključe na standardnih mestih, odprta ali priprta okna, v času dopustov se jim preko mere polnijo nabiralniki za pošto, pa še kup drugih odličnih signalov, ki privabljajo vlomilce, je možno našteti. Ti se na vlom pripravijo, vsaj ko gre za profesionalce ali polprofesionalce. Objekt si ogledajo, proučijo tudi obnašanje in navade stanovalcev, potem pa nimajo težkega dela," pravi direktor podjetja Tenzor Miran Senčar.
Pred vlomi pa se je možno zavarovati (poleg ustreznega obnašanja in navad) že s t. i. mehansko zaščito hiše ali stanovanja: "Prava vaba za vlomilce so štrleči cilin-dični vložki v vratih, saj se z lahkoto zlomijo. Ena od možnosti zaščite je jekleni ščit, ki onemogoča vrtanje. Še vedno pa vlomilci vstopijo največkrat skozi okna ali balkonska vrata, ki so priprta, ali pa zlomijo šipe in si odprejo. Tudi tu je možna zaščita, sicer nekoliko dražja, gre pa za okna s ključavnicami, saj vlomilci redko vstopajo skozi stekleno (zlomljeno) površino."
Protivlomni sistemi od 500 evrov naprej
Veliko boljša od mehanske pa je tehnična zaščita doma: "Alarmni sistemi stanejo že od 500 evrov navzgor, odvisno od tega, kakšno stopnjo zaščite želimo in kaj vse želimo varovati. Alarmni sistem lahko povežemo s priklopom na nadzorni center preko telefonskega aparata ali tudi preko GSM
aparata. Glede na to, da so alarmni sistemi dostopni tudi na obroke, skoraj ni razloga, da ga v hiši ne bi imeli. Vlomilci ob vklopu sirene v glavnem pobegnejo, zato ne pride do kraj, saj je vsak vlomilec v času vloma pod izjemnim stresom, razen seveda profesionalcev. Osebno pa zagovarjam priklop alarmnega sistema na nadzorni center. Možen je sicer tudi priklop na sosedov ali lastni mobilni telefon, vendar s tem kaj prida ne rešujemo, saj se sami ali naš sosed ne bo šel rvat z vlomilci. Zato je najboljša možna protivlomna zaščita priklop alarmnega sistema na nadzorni center, pri čemer svetujem priklop preko mobilca, saj nekoliko bolj izurjeni vlomilci pred načrtovanim vlomom lahko prerežejo telefonsko žico in tako preprečijo alarmiranje centra. Vgrajen pozi-vnik preko mobitela stane okoli 110.000 tolarjev."
Vzpostavitev alarmnega sistema že v času gradnje stanovanjske hiše (klasično varovanje štirih prostorov, en šifrator na vhodu, notranji in zunanji senzor in možen priklop na nadzorni center) vključno z izvedbo, stane od 140 do 150 tisoč tolarjev. Za maksimalno tehnično zavarovano hišo pa bi bilo po zatrjevanju Senčarja potrebno odšteti do 250.000 tolarjev. Podobno kot hišo pa je možno protivlomno zavarovati tudi vikend.
Bloki — meka za vlomilce?
Podobno stanje kot pri hišah je tudi v blokovskih stanovanjih. Investitorjem, gradbenim podjetjem, še očitno namreč ni prišlo na misel, da bi lahko že v sami izgradnji večstanovanjskega bloka predvideli alarmni sistem. Tako so lastniki (ali najemniki) stanovanj pač prepuščeni lastni presoji, kako in ali sploh zaščititi stanovanje pred vlomilci: "Res bi bilo zelo pametno, predvsem pa še bolj rentabilno, neko obliko tehničnega varovanja predvideti že v sami izgradnji blokov za vsa stanovanja, saj bi bila cena protivlomnega sistema mnogo nižja
in bi neopazno vplivala na končno ceno stanovanja. Alarmni sistemi bi bili bistveno cenejši, saj bi na eno centralno enoto vezali več stanovanjskih enot. Sicer se je v bloku možno zavarovati pred vlomilci s t. i. protivlomnimi vrati, ki stanejo od 150 do 200 tisočakov. Alarmna zaščita, izpeljana v času novogradnje bloka, pa bi podražila eno stanovanje za morda največ 40.000 tolarjev."
Za trgovine še vedno tudi rešetke
Veliko boljše kot pri zasebnih stavbah in stanovanjih je na Ptuju urejeno varovanje poslovnih stavb. Po besedah Senčarja so tako ali drugače varovani vsi objekti poslovne narave, res pa je, da je to varovanje marsikje urejeno precej pomanjkljivo: "Alarmni sistemi so se vgrajevali v nekem določenem obdobju bolj kot ne "na juriš" in marsikje imajo še ni-zkokvalitetne naprave. Pri varovanju poslovnih prostorov se mi zdi pomembno povedati še to, da če ista firma varuje objekt fizično in tehnično, potem ni nujno, da je tehnika popolnoma brezhibna. V svetu je praksa, da se to dvoje deli. Tako je zagotovljena večja varnost, saj eden drugega nadzorujejo."
Zlasti za trgovine in tudi lokale pa se ob ostalem še vedno priporoča klasično mehansko varovanje z rešetkami: "Gre za to, da so vlomi in motivi vlomilcev zelo različni. V poslovne prostore, zlasti trgovine, vlamljajo največ manjši tatovi in džankiji, ki potrebujejo robo, ki se lahko in hitro preproda, največkrat gre za pijače in cigarete. V trgovinah je to velika težava, zato je zelo priporočljivo še mehansko varovanje. Takšen vlomilec namreč vlomi tudi ob tuljenju sirene, saj potrebuje le malo časa, da vzame nekaj stvari, velikokrat kar iz izložbene police," še pojasnjuje Miran Senčar. V tujini pa je to tako že praksa, saj so praktično vse trgovine zaščitene z močnimi roloji, ki se zapro po delovnem času.
SM
Za trgovine, lokale (in tudi lekarne) je še vedno priporočljivo tudi klasično mehansko zavarovanje z rešetkami.
Na borzi
Prvi teden leta 2005 je bil v znamenju preboja magične meje 5000 točk, ki jo je indeks SBI 20 prebil v četrtek, 6. januarja, ko je njegova vrednost znašala 5005,11 točke. Lahko bi rekli, da se zgodovina ponavlja, saj je bila tudi vrednost 4000 točk presežena ob koncu leta 2003. V prvem tednu 2005 se je tako vrednost SBI 20 povečala za 100,62 točk, kar znaša skoraj dva odstotka.
Največ je pridobila delnica Emone Obale Koper (EOKG), kar 11,13 odstotkov. Vendar je to še vedno premalo, da bi ublažilo neprestano padanje tečaja, ki ga je delnica doživljala v zadnji polovici leta. Prav tako je narasla tudi delnica Kompas MTS (MTSG) za 10,76 odstotka, kar je pozitiven signal za vlagatelje, da se utegne vrednost tečaja popraviti in se vrniti na nivoje iz preteklih let. Izmed pomembnejših slovenskih podjetji so bile najdonosnejše delnice Luke Koper (LKPG), Aerodrom Ljubljana (AELG) in Radenske (RARG), vrednost vseh je narasla za več kot štiri odstotke (v enakem zaporedju: 4,23; 4,12 in 4,05 odstotka). Tako je predvidena širitev Luke Koper na tretji pomol in povečevanje potnikov z novimi destinacijami in prevozniki Aerodroma Ljubljana naletela na pozitiven odziv pri vlagateljih. Dvig tečaja Radenske pa bi težko pripisali pozitivnim trendom poslovanja, saj družba napoveduje precej slabše poslovno leto, kot je bilo 2003. Tako najverjetneje porast v tem tednu ni napoved nadaljnjega trenda.
Najprometnejši vrednostni papir na Ljubljanski borzi je bila delnica Kolinske (KOLR), katere promet je presegel 350 milijonov SIT. To je posledica prevzema podjetja s stani Istrabenza (ITBG), ki je očitno prevzel vlogo povezovalca slovenske živilske industrije. Istrabenz bo s prevzemom Kolinske imel tudi prevladujoči delež v Drogi (DRPG), kot kaže pa ima podjetje tudi številne druge načrte, saj se je prijavilo na razpis za privatizacijo največjega srbskega proizvajalca alkoholnih pijač Rubin iz Kru-ševca. Delnica Istrabenza se tako v zadnjem času giblje po pozitivnem trendu, v preteklem tednu je narasla za 1,3 odstotke. Pri ostalih delnicah z največjim prometom ni nobenih presenečenj: Krka (KRKG) z 225 milijoni SIT, sledijo ji Petrol (PETG), Mercator (MELR) in Gorenje (GRVG) s prometom 162, 153 in 123 milijonov SIT.
Roman Jeras, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
Roman.Jeras@ilit^ka.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • O taksi za igralna sredstva
če bi imeli več igralnih salonov ...
V mestni občini Ptuj je odlok o komunalnih taksah v veljavi že od leta 2001. Mestni svet ga je sprejel na svoji 32. seji, ki je bila 27. novembra 2001, v Uradnem vestniku MO Ptuj je bil objavljen 24. decembra istega leta. V tem obdobju se je odlok uveljavil v večini določil razen pri uporabi igralnih sredstev v javnih lokalih, med katera se uvrščajo igralni in glasbeni avtomati, biljard, igralne karte in podobno, ki so namenjeni zabavi in na njih ni možen dobitek.
Kot je povedala vodja oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj Klavdija Petek, bodo v kratkem opravili popis vseh igralnih sredstev v javnih lokalih v mestni občini Ptuj ter na tej podlagi izdali odlo~be za uporabo le-teh.
V	nekaterih ob~inah, na primer v Kidričevem, so odločbe o odmeri komunalne takse za igralna sredstva že izdali ob koncu lanskega leta za leto 2004. Pri biljardu je ta znašala za to leto 20 tisoč tolarjev. V mestni občini Ptuj bo potrebno za to igralno sredstvo plačati nekoliko višjo komunalno takso. Letna taksa za vse vrste biljarda znaša 4 tisoč točk. Po sklepu o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v mestni občini Ptuj, sprejet je bil na 25. seji decembra lani, je nova vrednost točke, ki velja od 1. januarja 2005, 14,60 tolarjev (do konca decembra 2004 je znašala 14,03 tolarjev). Za elektronski igralni avtomat znaša letna taksa 6 tisoč točk, za druga igralna sredstva in za vsako stezo avtomatskega kegljišča pa 3500 točk.
V	mestni občini Ptuj imamo za zdaj le enega koncesionarja za igralni salon. Prihodek iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih
iger na srečo je v enajstih mesecih leta 2004 dosegel skoraj 9,8 milijona tolarjev. "Med posebne igre na srečo, ki jih natančno določa zakon o igrah na srečo, med drugim sodijo tudi posebne igre na srečo na igralnih avtomatih. Za igralne avtomate se štejejo mehanične, elektronske in podobne naprave, na katerih imajo igralci ob vplačilu določenega zneska možnost zadeti dobitek. Te igre se smejo prirejati samo v igralnicah oziroma igralnih salonih, za kar je potrebno pridobiti koncesijo, na podlagi katere se plačujejo koncesijske dajatve," je v nadaljevanju pogovora povedala Klavdija Petek.
Ob odprtju igralnega salona v hotelu Poetovio na Ptuju je bila napoved, da bo koncesija letno prinesla okrog pet milijonov tolarjev prihodka za mestni proračun, ki se bo namenil za razvoj turistične infrastruktura. Zdaj je prihodek podvojen.
Prihodek proračuna mestne občine Ptuj pa je tudi posebna taksa na igralne avtomate od iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic (na primer v gostinskih lokalih). Kot je še povedala vodja oddelka za gospodarstvo
Foto: M. Ozmec
V mestni občini Ptuju bodo kmalu pričeli pobirati tudi komunalno takso za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih.
mestne občine Ptuj, to posebno takso v mestni občini Ptuj trenutno plačujeta dva samostojna podjetnika. Prihodek iz tega naslova je do konca novembra prejšnjega leta znašal 4,2 milijona tolarjev. V bodoče pa je ta prihodek vprašljiv, ker se z določbami zakona o igrah na srečo, ki tudi postavlja rok enega leta za pridobitev koncesije za igralni salon, ukinja prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. S sklepom ustavnega sodišča pa je izvrševanje teh določb zadržano do končne odločitve ustavnega sodišča. Prireditelji, ki so ob uveljavitvi zakona prirejali posebne igre na srečo zunaj igralnic, tako še naprej lahko opravljajo omenjeno dejavnost v nespremenjenem obsegu, v istih prostorih in pod nespremenjenimi pogoji. Vprašanje pa je, pravi Klavdija Petek, ali si bodo ti prireditelji glede na pogoje za pridobitev koncesije za igralne salone uspeli koncesijo sploh pridobiti.
Na vprašanje, zakaj se že doslej v mestni občini Ptuj ni v celoti uresničeval odlok o komunalnih taksah, odgovora nismo dobili. Po vsej verjetnosti pa bo velika proračunska luknja glavni razlog,
da bodo mestni oblastniki pregledali še kakšen drugi odlok, ki so ga že sprejeli, pa ga še niso uspeli spraviti v življenje, da bi se v luknjasto občinsko blagajno nateklo čim več nujno potrebnega denarja. Zavezancev plačila komunalne takse za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih pa odločbe, ki jih bodo prejeli v kratkem, prav gotovo ne bodo razveselile.
Čeprav se je Ptuj včasih videl med mesti z igralnicami, pred več kot dvanajstimi leti je bilo celo podpisano pismo o nameri o odprtju igralnice v Termah Ptuj, te svoje priložnosti, kot že nešteto drugih pred tem, ni znal udejanjiti. Koliko več bi lahko naredili na področju turistične infrastrukture, ki je ena največjih bolečih točk tega okolja, ki si prizadeva biti edinstveni turistični biser na zemljevidu Sloveniji, če takrat v igralništvu ne bi videli samo slabosti! Tudi odprtje igralnega salona v hotelu Poetoviu Ptujčani niso pospremili z navdušenjem, zdaj pa samo koncesijska dajatev prinaša deset in več milijonov v mestni proračun.
MG
Ptuj • Evropark tretjič
Zaradi zastav pisali na davkarijo
"Užaljeni obrtniki" (niso se podpisali) so v zadevi "Ptujski reklamni panoji", gre za izobešanje zastav podjetij in obrtnikov v Evroparku, pisali Območni obrtni zbornici Ptuj, županu mestne občine Ptuj in ptujskemu davčnemu uradu. Užaljeni so, ker so se brez njihove "vednosti" snele zastave 25 članic EU, zdaj pa v ptujskem Evroparku plapolajo zastave ptujskih podjetij in obrtnikov.
Nihče jih namreč ni seznanil o možnosti, da lahko pri zamenjavi zastav sodelujejo tudi sami, zatrjujejo, čeprav je TD Ptuj to delalo javno, iskalo potencialne partnerje tudi med člani OOZ Ptuj. Zastave podjetij in obrtnikov bodo visele le v času od 1. novembra do 1. maja, ko jih bodo sneli in ponovno izobesili zastave članic EU.
Kot je znano, je idejo za ureditev ptujskega Evroparka dal podpredsednik TD Ptuj Valentin Zamuda, udejanjilo pa TD Ptuj s pomočjo sponzorjev, donatorjev in prostovoljnega dela. Predsednik TD Ptuj Albin Pisek pojasnjuje, da je bil za ureditev Evroparka izdelan poseben projekt, ki je vključeval ureditev in ocvetličenje zelenice ter
postavitev drogov za zastave nad podvozom magistralne ceste Ptuj - Ormož. Pridobili so vsa potrebna dovoljenja od države in mestne občine Ptuj. Izvedba projekta je stala več kot 7 milijonov tolarjev. 70 odstotkov vrednosti projekta je bilo prostovoljnega dela članov TD Ptuj, dijakov ptujske kmetijske in tehniške šole, obrtnikov ples-
Foto: Črtomir Goznik
Namesto zastav držav EU zdaj v Evroparku visijo zastave podjetij in podjetnikov, kar pa je povzročilo užaljenost nekaterih ptujskih obrtnikov (ki ne želijo biti imenovani). Najbolj jih je "užalila" zastava enega od velikih podjetnikov, ki ima naslov v občini Cerkvenjak, ker so mnenja, da so na tako ekskluzivnem prostoru lahko nameščene le zastave najboljših ptujskih podjetnikov in obrtnikov v mestni občini Ptuj in okolici.
karjev, članov OOZ Ptuj, del potrebnih sredstev pa so prispevali ptujski in sponzorji od drugod. Od sponzorjev od drugod je največ prispeval "Unichem" z Vrhnike, šlo je za material v vrednosti nad 1 milijon tolarjev, od domačih (ptujskih) sponzorjev pa Beton Kuhar, 350 tisoč tolarjev, na katerega pa sedaj "užaljenost" stresajo širši javnosti neznani obrtniki, ker njegova zastava naj ne bi sodila med ptujske zastave, ker je na njej naslov iz občine Cerkve-njak. V nepodpisanem pismu mu tudi marsikaj očitajo, med drugim, da "pobira delo drugim obrtnikom, na Ptuju uničuje ceste, onesnažuje okolje, koristi socialo in zdravstvo ...", zato je njihovo pismo romalo tudi na davčni urad na Ptuju, od katerega sedaj pričakujejo, da bo ukrepal. Tarča njihovega negodovanja so tudi nekateri drugi, ki se kitijo s po tremi zastavami, čeprav naj bi po njihovem vsakemu pripadla le ena; med njimi je s po tremi zastavami tudi funkcionar Območne obrtne zbornice Ptuj.
Vse, ki so jih podprli pri ureditvi Evroparka, skupaj jih je bilo 30, je TD Ptuj zaprosilo za pomoč in sodelovanje tudi v nadaljevanju "življenja" Evroparka. Da bodo zastave članic EU, ki so visele od 1. maja, ko so park ob vstopu Slovenije v EU svečano odprli, pa do 1. novembra, v času do pričet-ka nove turistične sezone, zame-
njali z zastavami ptujskih podjetij in obrtnikov, je bilo dogovorjeno med TD Ptuj in mestno občino Ptuj. Stroški ene zastave so bili 60 tisoč tolarjev, vključno z DDV. Vsak, ki se je že v tej fazi odločil, da bo "kupil" en drog, bo imel prednost pri promociji tudi v novem letu 2005/6 so še sklenili. Pri vsem tem je predsednik TD Ptuj Albin Pišek, kljub užaljenim obrtnikom, še vedno prepričan, da je mesto vsakemu uspešnemu podjetju in obrtniku v Evroparku, ki je za večino najpomembnejša in najvidnejša točka na Ptuju; o tem so se lahko prepričali tudi ob novoletni okrasitvi tega območja, ki je bila prav tako izpeljana sponzorsko, čeprav so jo nekateri dobesedno popljuvali, ker jim pač pisanost ni povšeči. Zdaj se nezadovoljstvo nadaljuje, čeprav so v TD Ptuj prepričani, da imajo "užaljeni obrtniki" še vedno možnosti, da naredijo kaj dobrega za Ptuj. TD Ptuj vodi veliko akcij v korist Ptuja, skozi katere jih lahko promovira. Kmalu bodo znova obnavljali vhodna vrata v starem mestnem jedru, že dolgo vabijo k sodelovanju cvetličarje in vrtnarje, da bi uredili svoje cvetlične grede, ob katerih bi postavili njihove reklamne napise in podobno.
Hvaležni so vsakemu, ki jim priskoči na pomoč, dejstvo pa je, da vsem ne bodo mogli ustreči, 25 drogov je premalo, da bi se lahko promovirali vsi uspešni podjetni-
ki in obrtniki Ptuja. Mesto pa je na vse, ne glede na to, kjer visi njihova zastava, kje imajo sedež podjetja, če imajo posluh za mesto in njegov razvoj, upravičeno ponosno. Mest, kjer bi lahko izobesili reklamne promocijske table, je na Ptuju še veliko, res pa je, da je malo tako imenitnih, kot je območje pri podvozu, kjer te vsakdo, ki se pelje skozenj, hočeš nočeš opazi. To pa je vredno več kot 60 tisoč tolarjev, kolikor stane izobešanje ene zastave, skozi ceno katere pa bo TD Ptuj pridobilo tudi prepo-trebna sredstva za nakup novih evropskih zastav in cvetlic za zasaditev grbov na zelenici. 800 tisoč tolarji, ki jih letno dobijo za svojo dejavnost iz mestnega proračuna, je premalo, da bi lahko pokrili vse akcije, ki jih v enem letu izvedejo. Ni pa jih malo. Samo za ocvet-ličenje starega mestnega jedra gre vsako leto več kot 500 tisoč tolarjev, cvetličarji pa jim običajno priskočijo na pomoč kot sponzorji.
Škoda, da se "užaljeni obrtniki" niso podpisali, ker bi sicer bil dialog lahko med vsemi vpletenimi mnogo bolj konstruktiven in tudi uspešen, kot je sedaj, ko je ena stran neznana, ogorčenje pa večplastno. Skrivanje še nikomur ni prineslo zadovoljstvo, še manj pa želene učinke.
S pismom užaljenih obrtnikov se je seznanil tudi upravni odbor OOZ Ptuj.
MG
Ormož • Visoko priznanje za obrt
Veliki odhajajo - prihodnost v obrti
Konec decembra je predsednik države dr. Janez Drnovšek predsednika OOZ Ormož Ivana Kukovca odlikoval z medaljo za zasluge pri pospeševanju obrti in organizaciji ter vodenju OOZ Ormož.
Ivan Kukovec dela v obrtništvu in podjetništvu od leta 1990. V družinski firmi se z ženo ukvarjata z dimnikarsko dejavnostjo in črpanjem gramoza. Med 14 zaposlenimi sta tudi oba sinova, inženirja strojništva, preko študenta pa si prve delovne izkušnje nabira tudi hčera, ki študira pravo.
Od leta 1995 je aktiven tudi na Območni obrtni zbornici Ormož, kjer vse funkcije opravlja brezplačno. Dejavnosti zbornice so zelo pestre, kot član skupščine obrtne zbornice Slovenije pa se Kukovec zavzema za spremembe na področju obrtništva tudi na državnem nivoju.
Filozofa prekvalificirati v mesarja?
Njegovo mnenje je, da bi morala država več narediti v smeri
urejanja predpisov in zmanjševanja birokracije. Težišče njegovega dela je bilo ravno na tem, da se spremeni zakonodaja, kaznovalna politika, določila o davku na dodano vrednost. Zavzema se za to, da bi podjetja lahko plačevala davek od plačanih in ne od izdanih faktur, kot je to v nekaterih drugih evropskih državah. Čeprav ni naletel na posluh, je vztrajen in ne odneha, to je ena njegovih vrlin. "Gospodarska in obrtniška zbornica pripravljata prerez obrtništva po številu, izobrazbi, perspektivi te branže v prihodnjih letih. Pri tem je pomembno, kdo ima naslednike, kdaj namerava kdo v pokoj, kje se bodo delovna mest odpirala in kje zapirala. Po nekaterih podatkih naj bi namreč 80 % mladih do 34. leta študiralo na takih smereh, kjer je malo možnosti, da bodo dobili službo, tako doma kot v tujini. Tako uprava kot management
in šolstvo sta pri nas zasedena z mladim kadrom. Ti, ki sedaj študirajo za te poklice, bodo morali na službo čakati 10 let. Do takrat pa s fakultet pridejo novi diplomanti, s svežim, še boljšim znanjem, ki bodo imeli prednost. In tu bo nastal vakuum. Zato bi morala država nekaj narediti, da se ne bo mladih usmerjalo v neperspektivne študije."
Drugo težišče Kukovec daje kaznovalni politiki, ki je pri nas absurdna. Opozarja, da imamo v Sloveniji približno 25.000 samo-zaposlenih podjetnikov, s približno 5 milijoni prihodkov letno. Kazni pa so od milijona SIT navzgor. Kukovec se zavzema, da bi bile kazni v promilih od prihodka in bi bile izrečene v primerih, ko je nekdo oškodoval stranko, državo, poslovnega partnerja, kjer je nastala škoda, ne pa za vejice in pike, oziroma za zadeve, ki
so za poslovanje nepomembne. "Treba se je zavedati, da ni nezmotljivega, danes pa to pri nas velja samo za nekatere. Kako je mogoče, da gospodarski subjekt za napako plača kazen, v negospodarstvu pa nič. Odgovorni v negospodarstvu pišejo poročila, kako so se zmotili. To je ustavno sporno!" In prav država bi po Kukovčevem mnenju morala ustvariti pozitivno klimo za razvoj obrtništva, da mladi, ki se šolajo, vidijo, da je država usmerjena v gospodarstvo. Prepričan je, da prihodnost pripada "ta malim", kajti veliki sistemi odhajajo. Ostajajo družinska podjetja, družinske in prijateljske vezi in znotraj teh se načrtno šola kader. "Žal mi je mladih, ki študirajo in ne bodo imeli prihodnosti. Mi smo lahko nadpovprečno izobraženi, ampak če nimamo uporabnih znanj, ki se jih lahko poslužujemo vsak
Foto: Zalar
Ivana Kukovca je predsednik države dr. Janez Drnovšek odlikoval z medaljo za zasluge pri pospeševanju obrti in organizaciji ter vodenju Območne obrtne zbornice Ormož.
dan, če si ne znamo najti dela, če se ne znamo samozaposliti, nam vsa ta izobrazba ne koristi dosti. Kljub nezaposlenosti za posamezne poklice tudi v Ormožu sploh ni kadra. Bomo filozofa prekvalificirali v mesarja?"
Velik izziv in priložnost za mlade vidi Kukovec v poslih v računalništvu, kjer ni pomembno, kje delaš. Perspektiva je razvoj računalniških, projektantskih firm, saj so elektronske poti, za razliko od
cestnih, odprte. Pogovarjala sva se tudi o klišeju, ki se obrtnikov drži pri nas. Kukovec pravi, da veliko ljudi še vedno obrtništvo povezuje z velikim avtom, bogastvom in domala lopovskimi posli. "Če vprašate moje otroke, vam bodo rekli, da stoji za obrtništvom in podjetništvom 14 ur dela na dan, hipoteke, situacija, ko nikoli ne veš, kaj bo jutri in kje boš. Nekaj neplačanih računov te lahko sesuje. V obrtništvu ni velikih plač. Dobrega sodelavca težko plačaš, kolikor bi želel ali pa bi si zaslužil, ker potrebuje njegova plača toliko nadgradnje, ki mu del tega požre. To so pri nas pravi problemi! Nismo se izvili iz birokratskega kroga." Pravi, da razume težave obrtnikov, ki nikoli z gotovostjo ne vedo, ali so vlogo pravilno napisali, ali se ni slučajno spremenil zakon ali pravilnik _ V razmislek odgovornim pa je gotovo dejstvo, da se živi od gospodarstva, in če v politiki zanj ne bo posluha, se nam vsem slabo piše.
Ivan Kukovec je bil v pogovoru nekoliko črnogled in je povedal, da bo na čelu OOZ Ormož ostal le še ta mandat. Pravi, da vodenje male zbornice vzame veliko časa in nerešljivi problemi te preveč okupirajo.
vki
Kmetijska politika • Kako so se dodeljevala dodatna prehodna obdobja za živilske obrate
Ce te ljubijo veterinarji, ni nic nemogoče?!
Kakorkoli drugače je izjemno težko pojasniti lani sprejet seznam živilskih obratov, ki so jim bila dodeljena dodatna prehodna obdobja. Sploh glede na zdaj znane rezultate.
V decembru, takoj po obisku evropske veterinarske inšpekcije, je namreč vodja sektorja za javno veterinarsko zdravstvo na VURS-u Peter Božič javno povedal, da nobeden od petih živilskih obratov, ki so dobili odobreno dodatno prehodno obdobje do konca lanskega leta, ne bo uspel izpolniti zahtevanih pogojev.
Dodatno izjemno prehodno obdobje so po odobritvi evropske komisije na prošnjo kmetijskega ministrstva lani pridobili: dve klavnici parkljarjev in kopitarjev (Meso Kamnik, d. d., v Kamniku in Mesarstvo Bobič, d. o. o., Škocjan), dva obrata za izdelavo mesnih izdelkov (Meso Kamnik, d. d., obrat za predelavo mesa, Domžale in Mesarija Anton Arvaj, s. p., Kranj) ter ena mlekarna (Planika Kobarid). Med njimi ni bilo Klavnice Ptuj, ki je bila sicer prav tako med kandidati in je — za razliko od ostalih — v prvi polovici lanskega leta že izvedla večji del načrtovane rekonstrukcije obrata, hkrati pa, tako kot ostali, podala izjavo, da bodo vsi zahtevani kriteriji izpolnjeni do konca leta 2004. Zakaj jim ni bilo dodeljeno dodatno prehodno obdobje, ni znano, saj uradnih pojasnil ni. Posledično se je potem zgodilo, kar je že znano: 97-odstotna omejitev klanja v edinem tovrstnem spodnjepo-dravskem obratu, ki je to dejavnost opravljal za 25 občin (!) in odločitev lastnika, da ob tako hudi omejitvi kapacitete ter ob hkratni zahtevi veterinarske službe po upoštevanju vseh ostalih kriterijev (ki veljajo za neomejeno kapaciteto klanja), klavnico zapre.
Po čigavi meri sprejeti kriteriji?
Nas pa je vseeno zanimalo, kakšni so bili kriteriji, po katerih je bilo petim omenjenim obratom dodeljeno dodatno preho-
dno obdobje. Odgovor, ki nam ga je posredovala Marina Rojko s službe za odnose z javnostmi pri kmetijskem ministrstvu, je naslednji: "Dodatno prehodno obdobje je bilo dodeljeno določenim obratom zato, ker so izpolnjevali vsaj enega ali več od naslednjih kriterijev: 1. obrat je imel ovire zaradi administrativnih težav zaradi prostorskega planiranja ali pridobivanja dovoljenj za novogradnjo ali rekonstrukcijo; 2) zaradi težav z denacionalizacijskimi postopki v zvezi z obratom in s tem težave z lastništvom obrata; 3) nosilec dejavnosti obrata je jamčil, da ima zagotovljena sredstva za financiranje novogradnje ali adaptacije; 4) nosilec dejavnosti obrata je v prehodnem obdobju izvedel določene postopke za posodobitev obrata, na primer zagotovil nakup parcele, zagotovil gradbeno dokumentacijo idr.; 5) zaradi drugih razlogov, na primer zaradi neprimerne obstoječe lokacije obrata, zaradi prostorskih, urbanističnih ali drugih razlogov, ki so onemogočali ureditev obrata v skladu s predpisi."
Zanimivo ob tem je, da je lastnik Klavnice Ptuj izpolnjeval vsaj dva, če ne še več od navedenih kriterijev, torej ne zgolj enega, kot je bilo potrebno, še bolj zanimiva pa je v tem kontekstu izjava prokurista ptujske klavnice Marka Žeraka: "Decembra 2003 je kmetijsko ministrstvo sklicalo sestanek s predstavniki obratov, ki jim ni uspela uskladitev s predpisi. Na sestanku so bili prisotni kot predstavniki države takratni minister Franci But, Vida Čado-nič Špelič in Peter Božič. Predstavniki nekaterih obratov smo na sestanku izrazili željo, da se nam odobri prehodno obdobje do konca leta 2004 in se nam do tega datuma količine proizvodnje ne omejijo. Takrat smo tudi podali izjavo za našo klavnico s predlogom, da se našemu obratu odobri prehodno obdobje. Ta-
kratni minister But je na sestanku naložil VURS-u, konkretno gospodu Petru Božiču, da sestavijo spisek obratov, za katere bo ministrstvo skušalo pridobiti prehodno obdobje pri evropski komisiji. Na tem sestanku niso bili omenjeni nobeni pogoji, pod katerimi naj bi se obrati na spisek uvrstili ali ne. Pač pa naj bi bili zajeti obrati, ki so s prenovo že pričeli in jo delno že tudi izvedli!"
Kje se je izgubil magnetogram pogovora?
Več kot zanimivo, ni kaj! Iz izjave Marka Žeraka je razvidno, da so bili kriteriji očitno postavljeni kasneje (po sestanku), ne glede na to pa, kot že povedano, jih je obrat ptujske klavnice vseeno dosegal v postavljenem pogoju izpolnjevanja vsaj enega. Kot kaže, pa so bili navedeni kriteriji tudi
dodobra prikrojeni, saj morebitna začeta izvedba posodobitve obratov ni štela kot pomemben dejavnik uvrstitve v seznam za dodatno prehodno obdobje, čeprav naj bi bilo tako najprej dogovorjeno.
Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da iz omenjenega decembrskega srečanja na najvišjem vrhu ni prav nobenega uradnega dokumenta oz. zapisnika, razen vabila, ki dokazuje, kdo je srečanje organiziral, na kakšno temo in kdo je bil vabljen. Kljub večkratnim (pisnim) pozivom vodstvu ptujske klavnice vse do danes še vedno ni uspelo pridobiti uradnega zapisa magnetograma pogovora, kjer je bilo očitno povedano marsikaj drugače, kot je bilo kasneje izvedeno; namesto tega sta novembra lani Špeličeva in Božič po mesecih čakanja in pozivov vendarle blagovolila odgovoriti s kra-
Se je VURS dala namerno "nategniti"?
čeprav je Peter Božič (VURS) šele decembra javno povedal, da nobenemu od petih živilskih obratov, ki jim je država izpogaja-la dodatnega pol leta z neomejenim poslovanjem ob hkratnem prilagajanju evropskim higiensko-tehničnim standardom, ne bo uspelo izpolniti zahtevanih pogojev, je bilo malo boljšim poznavalcem razmer jasno že veliko prej, da jim to nikakor ne more uspeti — razen po čudežu. In res jim ni uspelo; niti enemu od petih "blagoslovljenih". Sicer pa, šele pridobivati gradbeno dovoljenje in hkrati najvišjim oz. najodgovornejšim državnim organom zagotoviti, da bo dodatnega pol leta zadostovalo za pripravo obrata za delo točno po črki zakona, je, milo rečeno, hudo idealistično, čeprav bi bilo na tem mestu veliko bolje uporabiti kakšen drug izraz. Pa recimo, da ostanemo pri idealizmu in da so bili podjetniki, ki so podali tovrstne izjave ter si tako zagotovili še pol leta poslovanja po starem, res idealisti. Po drugi strani je težko verjeti, da odgovorni ne bi bili točno seznanjeni s stanjem in možnostmi rekonstrukcije ali novogradnje v obratih, ki so jim zagotovili dodatno prehodno obdobje. In ker predvidevamo (in verjamemo), da so bili, je edini možni zaključek, da so se na državnem inšpekcijskem vrhu dali nič kaj idealistično "nategniti". Zakaj, je seveda drugo vprašanje in niti opravičilo^ oziroma (javno) razmišljanje sedanje direktorice VURS-a Vide čadonič Špelič, da Slovenija ni edini primer v EU, ki ima takšne težave ter da je morebitno podaljšanje dodatnega prehodnega obdobja v letošnje leto veliko bolj stvar politike kmetijskega ministrstva (kot stroke?), ne pove vsega. Pove pa vendarle dovolj...
tkim dopisom, v katerem vodstvo ptujske klavnice obveščata, da je treba za zahtevani zapisnik zaprositi kmetijsko ministrstvo, ki je bilo sklicatelj sestanka in ne VURS. Za takšen odgovor so na VURS-u potrebovali več kot pol leta, saj so prvi dopis z zahtevo po zapisniku iz ptujske klavnice poslali že marca lani, takoj ko so (iz medijev!) izvedeli, da niso na spisku obratov z dodatnim prehodnim obdobjem! Zato pa so bili na tem spisku obrati, ki decembra (v času sestanka) sploh še niso imeli niti gradbenega dovoljenja (Meso Kamnik) ali pa so bili obrati še v zgodnjih gradbenih fazah (Mesarija Arvaj).
"Žal, niso mogli realizirati ..."
Kot rečeno, nosilci dejavnosti v navedenih petih obratih do konca leta niso izpolnili zagotovil, ki so jih že v začetku leta 2004 v pisnih izjavah podali VURS. Ne samo, da jih niso izpolnili, ampak so si nekateri celo premislili! "Dva nosilca dejavnosti z novogradnjo še nista začela, temveč sta povsem spremenila svoje prvotne načrte in se tako odločila obnoviti obstoječe obrate (klavnica Bobič in mlekarna Planika). Preostala dva nosilca dejavnosti, ki imata v lasti tri obrate, pa tudi nista uspela uresničiti zagotovil o izgradnji dveh novih obratov, na podlagi katerih je VURS ministrstvu podala pozitivno mnenje za pridobitev dodatnega prehodnega obdobja. Iz navedenega je razvidno, da so našteti nosilci dejavnosti VURS-u podali jamstva, ki jih žal do konca leta 2004 niso mogli realizirati, torej niso izkoristili prehodnega obdobja za neomejeno klanje živali oziroma proizvodnjo živil živalskega izvora v obstoječih obratih. To pa pomeni, da so proizvajali in dajali v promet živila, kot da bi izpolnjevali vse predpisane pogoje,"
pojasnjujejo polletno poslovanje in sedanje stanje izbranih obratov po novem letu v kmetijskem ministrstvu.
Za Meso Kamnik in Mesarstvo Arvaj še eno dodatno obdobje?!
Zgodba pa se še ne končuje: "Dva nosilca dejavnosti sta sicer delno uresničila zadani cilj in sta tako v prehodnem obdobju izvajala ali pričela z gradbenimi deli na dveh novih objektih (ki bodo zamenjali tri stare obrate), zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno zaprosilo evropsko komisijo za odobritev dodatnega prehodnega obdobja za dokončanje gradnje treh obstoječih obratov (klavnica Meso Kamnik v Kamniku, obrat za predelavo mesa Meso Kamnik v Domžalah in obrat za predelavo mesa Mesarstvo Arvaj Anton, s. p.). V kolikor bo ta izjema odobrena, bo lahko veljala samo za navedene tri obrate. Dodatnega prehodnega obdobja ostalih obratov v Sloveniji pa ni več moč zaprositi!"
Po vsem povedanem si lahko komentar o (zakulisnem) dogajanju okoli dodeljevanja dodatnih prehodnih obdobij za živilske obrate vsak ustvari sam, verjetno pa ni neosnovana izjava Antona Žeraka v enem od osrednjih slovenskih časopisnih medijev, kjer pravi, da nikakor "niso pričakovali pomoči, metanja polen pod noge pa tudi ne."
Klavnica Ptuj je zaenkrat še vedno zaprta, o njeni nadaljnji usodi pa lastnik ne daje uradnih izjav. Glede na to, da so bila dodeljena dodatna prehodna obdobja izbranim obratom "vržena stran", po drugi strani pa je ptujska klavnica obstala v zaključni fazi obnove, bi bilo precej čudno, če se odgovorni ne bodo malo "počohljali" za ušesom in poiskali kakšno pametnejšo rešitev. Vsekakor pa bomo o tej zadevi še poročali.
SM
Zakonodaja • Kaj prinaša novi stanovanjski zakon?
H	■	■	■■	aVa	■
Zvišanje najemnin za najstarejsa stanovanja
Z začetkom letošnjega leta je začel veljati nov stanovanjski zakon z uredbo za oblikovanje neprofitnih najemnin, ki uveljavlja nov način oziroma enotno metodologijo obračunavanja najemnin za vsa tovrstna stanovanja.
"Neprofitna najemnina po tem zakonu pokriva vse stroške stanovanja, stopnja najemnine pa je za vsa stanovanja v državi enotna in določena v višini 4,68 odstotka od vrednosti stanovanja," pojasnjuje Bogdan Kovač s ptujskega oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje.
Mestna občina Ptuj ima skupaj 702 stanovanji; od teh je bilo po definiciji starega stanovanjskega zakona 531 neprofitnih in 171 socialnih stanovanj. Z novim zakonom se obe vrsti stanovanj združujeta v kategorijo neprofitnih stanovanj: "V bistvu se socialna in neprofitna stanovanja niso razlikovala med seboj glede na kakovost in lokacijo, pač pa le glede upravičencev do dodelitve ene oz. druge vrste najemnih stanovanj." Socialna stanovanja so bila namenjena upravičencem z nižjimi dohodki, neprofitna pa tistim z dohodki nad mejo za dodelitev socialnega stanovanja. Po novem zakonu zdaj torej razlik več ne bo, vsaj glede načina oz. višine obra-čunave neprofitnih najemnin.
Slednje se bodo sicer zviševale postopno in naj bi dosegle omenjeno stopnjo do konca leta 2006: "S prvim januarjem letos so bili zneski teh najemnin preračunani na 3,81 odstotka vre-
dnosti stanovanja, prvega junija letos bodo najemnine obračunane po stopnji 4,03 odstotka, zadnjega decembra letos bodo dosegle 4,25 odstotka, junija naslednje leto 4,46 odstotka in zadnji dan leta 2006 predvidenih 4,68 odstotka vrednosti stanovanja. Najemnik bo s postopnim povečevanjem najemnine obveščen hkrati s prejemom položnice za mesec januar."
Vrednosti stanovanj, kot pravi Kovač, zaradi novega zakona ne bo potrebno vrednotiti na novo, saj ostaja zaenkrat — do sprejetja morebitnega novega — v veljavi stari pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb iz leta 1981.
Največja povišanja za stara in socialna stanovanja
In če so bile doslej najemnine pri enakovrednih stanovanjih različne (obračunavale so se po precej zapleteni metodologiji, ki je upoštevala tudi starost stanovanja, datum vselitve najemnika ipd.), se bodo poslej izenačile.
"V starem mestnem jedru so bila stanovanja zelo nizko točko-vana glede na stanovanja v novozgrajenih blokih. Nov način
izračunavanja naj bi tako prinesel občutno povečanje najemnin zlasti v stanovanjih, ki so starejša od 60 let. Prav tako pa je po novem zakonu pričakovati precejšnje, po izračunavi okrog 45-odstotno povišanje najemnin bivšim t. i. socialnim stanovanjem."
Po drugi strani pa lahko znižanje najemnin pričakujejo tisti najemniki, ki stanujejo v novejših stanovanjih in so se jim najemnine vse do letos obračunavale po stopnji 5,03 odstotka od vrednosti stanovanja. Že z januarsko položnico naj bi bila najemnina znižana na zakonsko predpisano najvišjo možno stopnjo 4,68 odstotka.
"Izračuni, ki so bili izdelani na ravni republike, kažejo, da se bodo najemnine pri prejšnjih imetnikih stanovanjske pravice v povprečju povečale, medtem ko se bodo najemnine najemnikov, ki so najeli neprofitna stanovanja od leta 1991 naprej, znižale," še pravi Kovač.
Subvencioniranje do 80 odstotkov
Novi stanovanjski zakon pa uveljavlja tudi nov način izračunavanja pomoči najemnikom stanovanj z nizkimi osebnimi do-
Ptuj • V Tenzorju Klavdij Tutta
Mediteranske impresije
V petek je bilo v galeriji Tenzor odprtje razstave slik, slikovnih objektov in kombiniranih slik na les akademskega slikarja Klavdija Tutte.
Klavdij Tutta je Postojnčan, ki se je likovno izobraževal na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, kasneje pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dodiplomski in podiplomski študij je opravil iz grafike pri Bogdanu Borčiču. Klavdij Tut-ta se ukvarja s slikarstvom, grafiko, objekti in organizacijo likovne delavnice Sinji Vrh. Kot samostojni umetnik živi v Kranju. Za svoje
Klavdij Tutta
O umetniku je govoril likovni kritik mag. Damir Globočnik.
delo je prejel številne nagrade in mednarodna priznanja. Med njimi izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaquesu, Ludzu in Villahu. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika Zveze društev likovnih umetnikov, je pa tudi ustanovitelj likovne delavnice "Slovenija odprta za umetnost", ki poteka na Sinjem Vrhu. "Na Ptuju
Prejeli smo
Več dostojnosti, prosim!
Odločila sem se, da se javno oglasim, ker ne prenesem vei na-iina komunikacije, ki se oblikuje okoli sistema CATV. Ni mi čisto jasno, kaj hoče družba KKS Ptuj, d. d., s pismom, ki je bilo poslano z datumom 29. december 2004. Ob nekaj drobnih poslovnih informacijah se pisanje ukvarja predvsem z obrekovanjem, žaljenjem neimenovanih oseb na način, ki zbuja v človeku odpor.
Gospod direktor, podpisani pod tem pisanjem, ne vem, kje so vas učili komuniciranja. Pričakovala bi, da nam boste uporabnikom, ki plačujemo vase usluge, na dostojen in civiliziran način od časa do časa posredovali poslovne informacije o poslovanju sistema, o vasih poslovnih načrtih, v kakšnem časovnem zaporedju jih boste uresničevali, ali morda česa tudi ne boste mogli uresničiti. Vaše poslovne travme nas uporabnikov ne zanimajo, niti vam jih ne moremopomaga-
se avtor tokrat predstavlja z Mediteranskimi impresijami, ki gledalca nezavedno angažirajo v čutenje žareče in humorno naravnane razpoloženjske in svetlobne atmosfere," kot je o impresijah zapisala Nives Marvin.
Na odprtju je o umetnikovem delu spregovoril likovni kritik mag. Damir Globočnik.
Fl
ti reševati. Za to imamo v civilizirani družbi druge mehanizme. Z javnim blatenjem drugih ljudi, z javnim diskreditiranjem posameznikov in poseganjem v dostojanstvo teh ljudi ne boste rešili ničesar, nas boste samo prepričali, kako tuja vam je dostojna in argumentirana komunikacija. Strpna in dostojna argumentirana komunikacija pomeni v današnjem času najmočnejše orodje pri reševanju osebnih, nacionalnih in širših sporov in dilem. Ali mi na Ptuju ne živimo v tem civiliziranem svetu? Ali nam vi poskušate dopovedati, da lahko posegate v dostojanstvo drugega človeka samo zato, ker drugače ne znate ali nočete?
Uporabniki vas nismo izvolili za direktorja, bili ste nam postavljeni. Zato bi pričakovala, da bi morda pokazali kaj zanimanja za naše mnenje o vašem delu, o našem zadovoljstvu ali nezadovoljstvu s programi. Kaj pa morebitni naši predlogi, bi bili zanimivi za vas? Ukvarjajte se s tem, za kar ste bili postavljeni, obsojanje pa prepuščajte za to pristojnim.
Anka Ostrman
hodki. "Dosedanja dva vira pomoči bo nadomestil enoten način t. i. subvencionirane najemnine. Subvencija bo lahko maksimalno znašala do 80 odstotkov zneska najemnine, sicer pa bo velikost subvencije določalo več kriterijev, od višine osebnega dohodka, velikosti stanovanja, višine najemnine ipd. Tako kot uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih so tudi merila in postopki za uveljavljanje subvencioniranih najemnin za vso državo enotni."
Lani je bilo v mestni občini Ptuj 192 upravičencev, ki so plačevali
znižano najemnino. Razlika se je poravnavala iz občinskega proračuna, za doplačilo najemnin pa je bilo porabljenih 32,8 milijona tolarjev. 105 upravičencev pa je dobilo pravico do znižane najemnine po odločbi Centra za socialno delo, kar je zahtevalo še dodatnih 12,8 milijona tolarjev za pokritje najemnin. Za letošnje leto število upravičencev še ni znano, saj vloge še niso pregledane, po prvih napovedih pa naj bi se to število nekoliko zmanjšalo, čeprav to, kot pravi Kovač, še ne pomeni tudi avtomatskega znižanja sredstev za subvencioniranje
najemnin.
Z odlokom se lahko najemnine še povečajo
Kljub omejitvi zgornje meje višine neprofitnih najemnin, ki jo določa novi zakon, pa slednji vendarle še pušča nekaj manev-rirnega prostora za možnost dodatnega povišanja na račun vpliva lokacije, vendar le ob podpori ustreznega odloka, ki ga mora sprejeti vsaka občina zase (ali pa tudi ne).
"Količnik za lokacijo, ki vpliva na povečanje najemnine, se giblje v razponu od 1 do 1,3 (do 30 odstotkov, op. a.). Pod vplive okolja pa štejejo: velikost mesta ali naselja, prometne povezave, oddaljenost od središča mesta, opremljenost z infrastrukturo, oddaljenost od virov škodljivih emisij in motnje zaradi hrupa, bližina zelenih površin, bližina kulturnih, razvedrilnih, izobraževalnih, trgovskih in podobnih objektov in atraktivnost lokacije."
Ptujska občina odloka, s katerim bi lahko dodatno zvišali neprofitno najemnino, še ni sprejela. Ali ga kdaj v prihodnosti bo ali ne, Bogdan Kovač ne more napovedati.
SM
Majsperk • Pri županji na ponovoletnem srečanju
Investicijsko pomembno leto
Vsakoletnega srečanja, ki ga županja pripravi za vse, ki oblikujejo in sooblikujejo življenje in delo v občini MajSperk, se je letos udeležilo več kot 100 povabljenih.
Minuli konec tedna je bilo v sejni sobi majšperške občine spet živahno. Županja Občine Majš-perk dr. Darinka Fakin je že po tradiciji na ponovoletno srečanje povabila vse, ki oblikujejo in sooblikujejo življenje in delo v tej haloški občini. V petek, 7. 1. 2005, so se ob 12. uri najprej srečali župani sosednjih občin, direktorji podjetij in ustanov s širšega ptujskega območja ter podjetniki, ki delujejo v občini Majšperk. Povabilu na srečanje so se odzvali tudi gostje od drugod po Sloveniji, predvsem tisti, ki že lep čas sodelujejo z občinsko upravo majšperške občine. Namen vsakoletnega srečanja je po besedah županje dr. Fakinove predvsem
sproščen pogovor, izmenjava informacij in izkušenj ter navezovanje prijateljskih vezi.
Nekaj pred 17. uro pa so se v sejni sobi začeli zbirati svetnice in svetniki občine Maj-šperk, predsedniki svetov KS Majšperk, ravnatelj OŠ Majšperk in njunih podružnic, predstavniki kmetijsko-svetovalne službe, župniki ter predsedniki društev. Županja je nazdravila preteklemu izredno uspešnemu letu, ki so ga v občini zaznamovale 3 investicije, in sicer začetek gradnje nove osnovne šole ter podpis pogodbe za izvajanje dveh evropskih projektov, to sta izgradnja čistilne naprave v Majšperku in izgradnja vodovodnega sistema
Videm, Žetale in Majšperk. Leto 2005 bo za občino investicijsko zelo zahtevno. Letos bo namreč nova osnovna šola dobila dokončno podobo, tako bodo jeseni učenci in učitelji pričeli s poukom v novih, modernih prostorih. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi ostalim investicijam iz lanskega leta, vzporedno pa bodo tekla vzdrževalna dela dosedanjih investicij.
Čeprav situacija v majšperški občini še zdaleč ni rožnata — delovnih mest praktično več ni, pa želja vseh tistih, ki v občini delujejo, ostaja ista: doseči, da bo življenje vsakega posameznika v občini Majšperk vredno človeka.
Zlatka Lampret
Foto: Nataša Mohorko
Utrinek s sprejema
Foto: SM
Ptuj • Obisk ministra za zdravje Andreja Bručana
Podeljevanje koncesij "odmrznjeno"
Novi minister za zdravje RS mag. Andrej Bručan, dr. med., spec., je v spremstvu državnega sekretarja v ministrstvu za zdravje Dorjana Marušiča, v torek, 11. januarja, pričel z obiski slovenskih bolnišnic, za začetek je obiskal ptujsko in murskosoboško, da bi se neposredno seznanil z njihovimi delom, uspehi in problemi, ob tem pa naj bi pridobil tudi podatke o sodelovanju med posameznimi ravnmi zdravstva, primarnim in sekundarnim.
Nazadnje je bil v ptujski bolnišnici pred štirimi leti, od takrat do danes se je v njej precej spremenilo. Izvedene so bile nekatere nove investicije v dializo, fizioterapijo, ambulante. Financiranje bolnišnic po primerih že kaže prve pozitivne rezultate, zato bodo z njim nadaljevali, zagotovo pa bo prineslo tudi pričakovane rezultate za ptujsko bolnišnico, ki se za razliko od večine slovenskih bolnišnice ne utaplja v rdečih številkah. Tudi leto 2004 bo zaključila brez izgube, v letu 2003 jo je imela, potem ko je desetletje poslovala brez nje. Se vedno pa je ena redkih slovenskih bolnišnic, če ne edina, ki posluje pozitivno. Nekaj kadrovskih problemov izkazuje pri zdravnikih, pri negovalnem kadru večjih problemov nima. Ptujska bolnišnica že sedaj deluje na regionalnem nivoju, je v torek na Ptuju večkrat poudaril novi minister za zdravje Andrej Bručan.
Citopatologija v zaseb-ništvu je nezakonita
Med osnovnim in bolnišničnim zdravstvom obstajajo nekateri problemi v komunikaciji, sistem družinskega zdravnika še ni zaživel, prav tako ni pravega razmerja med zasebnim javnim in državnim javnim zdravstvom. Ta sistem bo potrebno dograditi. Pri koncesijah pa so po ministrovem prepričanju problemi zato, ker se dosledno ne upošteva zakonodaja. Zasebni zdravnik naj bi svoje paciente spremljal 24 ur na dan, ne pa da jih v popoldan-
Foto: Črtomir Goznik
Dorjan Marušič, državni sekretar v ministrstvu za zdravje, Lojze Arko, direktor ptujske bolni{nice, in mag. Andrej Bru~an, dr. med., spec., minister za zdravje Republike Slovenije, med ogledom nove ptujske dialize
skem in nočnem času prepušča zdravstvenemu domu. Omejevanja pri podeljevanju koncesij v bodoče ne bo, prav tako tudi ne prisiljevanja za podeljevanje. Zdravstvo bo ohranilo enako socialno raven kot doslej. V pripravi je nova shema doplačil, ki bo razbremenila socialno ogrožene, teh je v Sloveniji okrog 100 tisoč, z drugimi ukrepi pa bo potrebno nadomestiti izpad, ki naj bi po oceni znašal okrog tri milijarde tolarjev. Popravki zakonodaje na področju zavarovanja in zdravstvenega varstva naj bi bili izpeljani do pomladi 2006. leta. V ministrstvu podpirajo model zasebnega zadružništva, prav tako uvedbo svobodnega zdravnika, kar pa zadeva sekundarno zdravstvo, ni posebnih pogojev, da bi se
uvajalo zasebništvo, je med drugim na Ptuju poudaril minister za zdravje Andrej Bručan. Potrebno bo ukrepati v primerih dela zdravnikov brez licence, saj je zaposlitev zdravnika brez licence nezakonita in nesprejemljiva. Dokler zdravnik nima strokovnega izpita, ne sme delati. Zelo hitro bo ministrstvo ukrepalo tudi v primeru citopatologije. Razširjeni strokovni kolegij za patologijo, ki je posvetovalni organ ministrstva za zdravje, je na ponedeljkovi seji odločil, da je citopatologija dejavnost, ki sodi v okvir pato-anatomske dejavnosti. To drugače povedano tudi pomeni, da so bili pregledi brisov materničnega vratu, ki so se opravljali v zasebni praksi, nezakoniti. V bodoče se ta dejavnost ne bo odvijala v za-
sebnih podjetjih, zmanjšali bodo tudi število pregledovalcev.
V drugem delu obiska ministra za zdravje na Ptuju so se vodstvu bolnišnice in predstojnikom oddelkov s sodelavci pridružili direktorji javnih zdravstvenih zavodov s Ptujskega in Ormoža ter župani občin z gravitacijskega območja ptujske bolnišnice. Srečanja sta se udeležila tudi Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za sodelovanje med vlado in parlamentom ter poslanec DZ s Ptujskega Branko Marinič. Župani občin s Ptujskega so bolj ali manj ponavljali enako zgodbo o nedorečenosti zdravstvene mreže za primarno zdravstvo, ki ni sledila nastanku novih občin. O tem je še posebej izčrpno govoril župan občine Žetale Anton Buto-len, tudi ptujski dr. Stefan Čelan je ni obšel, ki tudi pričakuje, da se bo ptujska bolnišnica uveljavila kot učna baza Medicinske fakultete v Mariboru. Skupna županom s Ptujskega je tudi problematika podeljevanja koncesij, ki je bilo v preteklosti precej stihijsko, tudi zato danes Zdravstveni dom Ptuj nima redno zaposlenega nobenega pediatra, kar je ministra zelo začudilo, ker tega ni vedel. ""Veseli bomo vsake usmeritve glede sodelovanja s koncesionarji in glede podeljevanja koncesij," je med drugim v imenu ZD Ptuj povedala direktorica Metka Petek Uhan, saj si v ZD Ptuj za koncesije prizadeva še nekaj zdravnikov. Sodelovanje s koncesionarji je zgledno, vključujejo se v urgentno in de-
žurno službo, kar na primer v Ljubljani ni praksa.
Nad kadrovske vrzeli s koncesionarji
Franc Suta, zasebni zdravnik, je prepričan, da se tudi Slovenija ne bo mogla ogniti temu, da se bo večji del osnovnega zdravstva izvajal z zasebnimi izvajalci, kar je praksa tudi v državah EU. Problem velikega pomanjkanja zdravnikov v ptujskem ZD, indeks je 70 odstotkov v primerjavi z ostalimi deli Slovenije, pa bi lahko najbolje rešili s podeljevanjem koncesij glede na to, da so razpisi za zdravnike, ki jih objavlja ptujski ZD, praviloma brez odziva. Minister Bručan je pritrdil Ptujčanom, da je osnovni problem v tem trenutku mreža osno-
vnega zdravstva, vendar zadeve tudi, ko bo vzpostavljena, ne bodo tako enostavne, kot se nekaterim dozdeva. Glede splošnega pomanjkanja zdravnikov pa je dejal, da se predvideva "uvoz" iz Češke in Slovaške, o tem se pogovarjajo z veleposlanikoma teh držav. Na Ptuju in v Zasavju naj bi že kmalu pričel pilotsko delovati 24-urni urgentni center za pedi-atrijo, ki bi prinesel racionalizacijo in pričakovano kvaliteto pri zdravstveni oskrbi otrok. V tem trenutku je na voljo 6 zdravnikov specialistov, 2 še potrebujejo, je povedal predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Dušan Kolarič. V takem centru namreč lahko delajo samo specialisti. Se večje kadrovske probleme kot v ptujskem ZD imajo v ormoškem, kjer ko ekipa odide na teren, ostane v zdravstvenem domu le tehnik, brez zdravnika, po zakonu bi morali imeti nadomestnega zdravnika.
Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko se je v torek pol ure pred 12. uro ministru Bručanu, državnemu sekretarju Marušiču in drugim udeležencem srečanja zahvalil za obisk, pri tem pa izpostavil, da se pričenja obdobje ponovnega zaupanja med bolnišnicami in ministrstvom, ki je bilo v prejšnjem mandatu porušeno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan (druga z leve): "V Zdravstvenem domu Ptuj bomo veseli vsake usmeritve glede podeljevanja koncesij ..."
Ormož • Iz občinskega proračuna
Najpomembnejša je vrtina
Proračun občine Ormož znaša v letu 2005 slabe 3 milijarde SIT, napovedan pa je tudi že rebalans. Za investicije seveda ni nikoli dovolj, letos pa je namenjenih okrog 31,7 % proračuna. O najpomembnejših investicijah je za Štajerski tednik spregovoril župan Vili Trofenik:
"Najbolj razvojno naravnana, najbolj kapitalna in hkrati tudi rizična je vrtina, ki bo občino veljala 181 milijonov SIT. Ker je odločitev o sofinanciranju s strani države prišla šele novembra, bo vrtino treba izpeljati letos." Država za geotermalno vrtino namenja 50 milijonov, od tega polovico kot kredit. Zato se v Ormožu trudijo zagotoviti partnerje za realizacijo vrtine. Pogovori že potekajo in bodo še z vsemi potencialnimi partnerji. Ob ustanovitvi družbe Termal je bilo pri ormoških podjetnikih nekaj uža-ljenosti, ker se menda niso mogli vključiti vsi, ki bi to želeli in sedaj se bo videlo, ali je bila ta užal-jenost tudi zares iskrena. Družba je bila, po županovih zagotovilih, ustanovljena le na zalogo, če bi bil razpis, na katerega so se želeli prijaviti, narejen za gospodarske družbe in ne za občine. Na vprašanje, ali iščejo partnerje tudi izven občinskih meja, župan odgovarja: "Dokler ni rezultata, za zunanje partnerje nismo zanimivi. Ta riziko bodo morali nositi
domači." Opozarja pa, da je to šele prvi del težav, saj se bo pri oddaj del lahko prav tako zakom-pliciralo. Razpis bo treba peljati po zakonu o javnih naročilih in v Sloveniji je le en izvajalec za tako globoke vrtine (gre za globino 1500—1600 metrov). Karta sicer kaže, da bi bilo v Ormožu možno naleteti na toplo vodo tudi na globini 600—700 metrov, vendar je je premalo.
Ceste, kanalizacija, voda
Čeprav bi lahko dvomili, glede na številne razprave v občinskem svetu, je znesek za ceste takoj drugi po velikosti in znaša 144 milijonov SIT. Namenjeni bodo trem večjim odsekom. V Mekot-njaku so težave, ker še ni dogovora z občino Ljutomer (gre za mejno cesto), pa tudi nobenega interesa po soudeležbi prebivalstva ni. Cesto v Vičancih bo lažje realizirati, ker jo je prebivalstvo pripravljeno vsaj simbolno sofinancirati, in ko bodo pogodbe
podpisane, bodo začeli z oddajo del. Križišče v Ivanjkovcih je tretji veliki projekt, kjer pa je investitor direkcija za ceste, občina je le sofinancer in je tako vse odvisno od države. Veliko bo tudi opravljenih del na pločnikih. Sedaj se dokončujejo v Veliki Nedelji, sledijo Pušenci, v Ivanjkovcih bodo dobili pločnike in kanalizacijo, v Podgorcih avtobusno postajališče. Ob tem je seveda vzporedno potrebno peljati tudi razsvetljavo in kanalizacijsko omrežje.
Pri kanalizaciji se je letos pojavil še dodatni problem. Doslej so lahko takso, ki je temeljni vir za investicije, uporabljali poljubno na območju celotne občine. Z letom 2005 pa je država predpisala kriterije, po katerih se lahko financira posamezna območja. Vanje so po predpisih ministrstva za okolje in prostor prišla vodo-varstvena območja na področju Podgorcev in Velike Nedelje, drugi kriterij pa je gostota poseljenosti, ki pa ga izpolnjuje le Središče ob Dravi, Ormož in Velika Nedelja. Z denarjem iz takse ni mogoče
graditi kanalizacije na Kogu, Miklavžu, Ivanjkovcih, Tomažu. Ker je ob pločniku v Ivanjkovcih nujno potrebno urediti kanalizacijo, bodo sredstva zagotovili iz neto proračuna. Letos naj bi se začela urejati tudi kanalizacija na Lenti, kar pa bo izjemno drago, ker je potrebno črpanje na čistilno napravo. Za kanalizacijo bomo v občini Ormož letos porabili okrog 100 milijonov SIT, od tega bo šlo 28 milijonov za ureditev Lente. Zgraditi bo potrebno tudi zadrževalnik, saj ob nalivih nastane udar meteornih vod na čistilno napravo. Zadrževalnik je bazen, ki bo zadržal nekaj sto kubikov vode. Za Središče ob Dravi bodo izdelali projektno dokumentacijo kanalizacije, kako pa bodo kanalizacijo dejansko zgradili, je drugo vprašanje. Gre za velik projekt, za katerega bi potrebovali pol milijarde SIT.
Za oskrbo s pitno vodo bo namenjenih okrog 100 milijonov SIT, pa ne bo kaj dosti pokazati, pravi župan Vili Trofenik. Nekaj bo šlo za vodnjake, uredilo se bo
novo ponikovalno polje. Vodoo-skrba na ormoškem je urejena tako daleč, da smo prišli do zadostnih kapacitet in količin. Velika težava pa je v stanju omrežja. Najbolj katastrofalno stanje je na relaciji Ormož—Jeruzalem. Zamenjava bi stala nekaj sto milijonov, pri tem pa ne gre pozabiti, da gre za preskrbo Jeruzalema, ki je pretežni del v ljutomerski občini, s katero pa občina Ormož ne pride do zadovoljivega dogovora. V teku so določeni pogovori, ki pa niso najbolj ugodni, saj pomenijo podržavljanje vodovoda, skupne cene, sedež izven Ormoža in to za Ormož ni najbolj ugodno. Za najnujnejša popravila bo ostalo 50 milijonov.
Čigav bo CSO?
Center za starejše občane je končno pričel poročati o bolj pozitivnih trendih zasedenosti in poslovanja. Solastnik Sava pa se je odločil, da svoj delež v CSO proda, ker ima menda druge interese in želi svoje resurse us-
meriti drugam, v turizem. Cena deleža, ki je naprodaj, je 760.000 evrov. Na prihodnost doma so različni pogledi. "Občina kot občina doma ne rabi kot lastnino in odgovornost. Potrebovali smo ga kot institucijo, ki sprejema naše starostnike in ki nudi delo našim ljudem. Najbolje bi ga bilo prodati in izkupiček uporabiti za druge projekte," razmišlja Trofenik. Druga možnost je, da dobi občina drugega partnerja. Seveda pa je možno tudi to, da občina odkupi Savin delež in postane stoodstotni lastnik. Župan pravi, da bo občinskemu svetu predlagal odkup, je pa pri tej temi redkobeseden, ker še ni dokončno poiskal vira. Glede na povpraševanje, ki ga bo vedno več, je dom gotovo rentabilen, upoštevati pa je potrebno tudi to, da bo na pomlad ostal brez direktorja. Če bo občina 100 % lastnik, se bo seveda postavilo vprašanje, ali preoblikovati dom v javni zavod.
Ogromno je tudi po vrednosti malih investicij. Trofenik ugotavlja, da če bi imeli denar, bi morali investirati v vrtce. Denarja bo le za načrte, kaj več pa ne, saj je medtem prišlo do tako bogatih normativov, da je po enoti vrtec dražji kot šola. Vrtci so bili zgrajeni pred 30 leti v kratkem času iz montažnih materialov in bodo zato istočasno propadli. To bo za občino ogromen strošek, ker za vrtce praktično ni participacije države, pri šolstvu je vsaj simbolična.
viki klemenčič ivanusa
Ekologija • Nove tehnologije v ptujski čistilni napravi
Rešitev tudi za blato iz čistilne naprave?
V okviru skupnega projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja, ki povezuje sedem občin, je predvidena tudi rekonstrukcija in nadgradnja obstoječe čistilne naprave (ČN). Po idejnih zasnutkih projektanta, ki so že pripravljeni in poslani v Ljubljano, vendar pristojno ministrstvo še ni izbralo revidenta, naj bi celotna naložba v obstoječo čistilno napravo zahtevala približno 1,5 milijarde tolarjev.
"Preverjenih je bilo pet variant nadgradnje, bistvena sprememba pa se nanaša na obdelavo odvečnega oziroma presežnega blata na ČN," pojasnjuje vodja ČN Jernej Šoe-men.
Rekonstrukcija ČN je sicer nujna zaradi več razlogov; prvi je vsekakor zastarelost objektov. Prva ČN je bila zgrajena leta 1979, nato je bilo obratovanje prekinjeno do leta 1988, sledila je prva rekonstrukcija in ponoven zagon leta 1989. "Takrat je zakonodaja zahtevala predvsem čiščenje organskih oz. ogljikovih spojin in tako je bila ČN narejena in še vedno funkcionira. Danes pa, z vstopom Slovenije v EU, so zahteve precej drugačne; saj je nujno tudi čiščenje dušikovih in fosfornih spojin, kar naša ČN ne omogoča."
Proces čiščenja teče skozi več faz: "Prva predstavlja mehansko čiščenje, kjer se odstranijo večji in manjši grobi delci, kasneje pa še pesek in plavajoče snovi. Kar je izločenega v procesu mehanskega čiščenja, sedaj kompostiramo v sodelovanju s Čistim mestom, te komposte pa največ uporabljajo za prekrivko na CERO Gajke. Ta faza ostane v bistvu nespremenjena tudi po rekonstrukciji. Potem se začne biološko
čiščenje, pri katerem mikroorganizmi razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in za to potrebujejo dovolj velike količine zraka. Ti mikroorganizmi v procesu razgrajevanja ves čas priraščajo in zato je treba konstantno skrbeti za odstranjevanje tega viška. Tu pa nastaja težava, saj gre v bistvu za odvečno blato, ki ga zdaj odvajamo na posebno linijo obdelave in na tem področju, ob obdelavi vode, naj bi prišlo do največjih sprememb v sanaciji oz. rekonstrukciji ČN.
Prav zaradi doseganja evropskih standardov in zahteve po odstranjevanju tako dušikovih kot fosfornih spojin je v okviru rekonstrukcije predvidena izgradnja dveh novih, precej večjih t. i. areacijskih bazenov, kjer poteka biološki del obdelave. Sedanji bazeni so zaradi nove tehnologije premajhni, poleg tega pa že precej poškodovani, kar pri njihovi starosti 25 let ni nič čudnega, sanacija teh bazenov pa bi po preračunih stala praktično toliko kot novogradnja. Poleg tega pa bo, kot je povedal Šoemen, omogočala lažje upravljanje s kvaliteto vode.
Opustitev bioplin-skih naprav
"Drugo večjo spremembo
Sedem (ne)pomembnih dni
Nevedni ali naivni
Televizija je v zadnjih dneh z vso svojo neposrednostjo (in neizprosnostjo) po svoje prav šokantno razkrila (pre)veliko mero nepoznavanja predpisov pri tistih, ki predpise pi{ejo in izvajajo. Komično in hkrati tragično so delovali visoki davčni uradniki in prometni strokovnjaki, ki so nenatančno odgovarjali na natančna vprašanja, kaj določajo posamezne zakonska določila z njihovega področja ...
Strogo načelno bi od ljudi, ki opravljajo pomembne funkcije v posameznih resorjih državne uprave, lahko pričakovali in zahtevali, da ob vsaki uri dneva (in brez kakšnih posebnih dodatnih pripomočkov) obvladajo najpomembnejšo tematiko svojega delovnega področja. S tega vidika je pač težko najti kakšno prepričljivejše opravičilo za njihovo izkazano neznanje. Po drugi strani pa so z vso svojo zmedenostjo sebi in vsem drugim na najbolj prepričljiv način demonstrirali, kako ranljiva in pomanjkljiva je nasploh informiranost s pravnega področja, očitno še posebej poznavanje posameznih predpisov, ki na veliko krojijo usodo mnogih ljudi in nasploh vplivajo na takšno ali drugačno podobo družbe in s tem seveda tudi na položaj vsakega posameznika v njej. Z drugimi besedami to pomeni, da ni dovolj govoriti zgolj o pravni državi in o pravnem redu, če se hkrati ljudje ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti, če nimajo osnovnega vedenja o tem, kako si lahko te pravice zagotavljajo in kako naj
Foto: SM
Namembnost sedanje bioplinske naprave bodo po rekonstrukciji čistilne naprave spremenili v sedalnike za zgoščevanje blata pred dehidracijo.
izpolnjujejo dolžnosti. Država (z vsemi svojimi ustreznimi inštitucijami) problem pravne informiranosti in pravnega varstva še vse prepogosto prepušča v izključno pristojnost zgolj ozko pravni stroki.
Tako so pri nas že leta in leta poseben problem veliki sodni zaostanki. S tem vprašanjem se zadnji čas na različne načine ukvarjajo tudi različne instance Evropske unije. Ob tem pa se skoraj nihče ne vpraša (in ne zgrozi) nad številom najrazličnejših predmetov, ki so se znašli pred slovenskimi sodišči, čeprav po svojem obsegu marsikdaj daleč presegajo mnoge druge, zlasti tudi primerljive države. V Sloveniji je v bistvu veliko večji problem kot sodni izostanki vprašanje, zakaj se tako veliko število ljudi (avtomatično?) zateka po pravico na sodišče. Gre pri tem za nevednost, za ostanke tradicije ali preprosto za nezaupanje v druge institucije in druge možnosti iskanja pravice. Seveda pa bi pred tem sploh morali razjasniti, kakšne so te druge možnosti in koliko jih je sploh na voljo ljudem. Ker se problem sodnega funkcioniranja zožuje zgolj na ozko (strokovno) področje, so seveda "ozke" tudi vse ponujene nove rešitve in izboljšave. Neposredni akterji, še zlasti odvetniki, posledično pa tudi vsi drugi, zagotovo niso zainteresirani za kakšne korenitejše reze in spremembe, ker bi to pomenilo v marsičem drugačnejše (in tudi zahtevnejše) delo njim samim.
predstavlja obdelava blata v ČN. Trenutno naprava to blato obdeluje v velikih silosih oz. gniliščih, ki so v bistvu bi-oplinske naprave, kjer bakterije razkrajajo organske snovi, produkt te razgradnje pa je bioplin. Tega uporabljamo za električno energijo, odpadno vodo pa za ogrevanje naših prostorov in ogrevanje vsebine
Če je vsesplošno (in prekomerno) tožarjenje že kar nekakšna slovenska bolezen, potem bi se moral v zdravljenje vključiti veliko širši krog zainteresiranih in odgovornih. Predvsem bi bila potrebna objektivna analiza, ki bi pokazala, v kolikšni meri je pot do pravice omogočena vsem državljanom in ali ni morda tudi ta čedalje bolj preveč odvisna od konkretnega gmotnega (pa tudi družbenega položaja) vsakega posameznika oziroma posameznega subjekta. Ali drugače povedano, koliko je država usposobljena (in pripravljena), da s svojimi dodatnimi ukrepi opravlja korekcije, ki bi preprečevale, da bi bili bogati bistveno bolj zaščiteni, da bi imeli več pravic, da bi imeli samo oni na voljo najboljše odvetnike in tako dalje in tako naprej. Vsekakor bi bil zelo indikativen že podatek, ki bi pokazal, koliko ljudi (z dna družbene lestvice) je deležnih državne podpore pri zagotavljanju praven pomoči in kakšni pravni strokovnjaki to pomoč ponujajo.
Predvsem pa ostaja večno aktualno vprašanje, ali je pravna država v vsem zares enaka do vseh. Od tega, kako precizni (in samokritični) so odgovori na to vprašanje, pa je pravzaprav usodno odvisna dejanska stopnja svobode ljudi.
Predvsem pa mora pravo pomagati ljudem, lajšati njihovo življenje in z (vsem) razumljivimi predpisi skrbeti za ustrezen red. Za razliko od mnogih pravnih strokovnjakov, ki mislijo, da pravo ni dolžno ščititi ljudi pred naivnostjo, s katero se podajajo v različne sumljive posle, mislim, da bi morala biti tudi to njegova dolžnost, še zlasti, če je naivnost posledica različnih zavestnih umazanih iger ...
Jak Koprive
gnilišč. Drugi produkt je de-hidrirano blato. Obnova bio-plinskih naprav bi bila izjemno draga, poleg tega ta gnilišča ne omogočajo odstranjevanja dušikovih spojin, ki še vedno ostajajo v vodi, zato tudi ni smiselna. Že zdaj je ta dušik na zgornjih mejah tega, kar lahko naprava prenese in iztok dušika celo bistveno presega
zakonsko določene normative. Po novem sistemu obdelave odpadnih vod v dveh velikih bazenih se bodo organske spojine večinoma razgradile že v samih bazenih, kar pomeni, da v blatu ne bo več toliko ogljika, ki bi ga razgrajevali v gniliščih in bi bil izplen plina manjši, kot je zdaj. Ti trije argumenti so privedli do tega, da bi bila bioplinska naprava nerentabilna v našem sistemu ČN. Projektant se je zato odločil, da bo te silose (gnojišča) uporabil zgolj kot neke vrste usedalni-ke, kot predzgoščevanje pred dehidracijo blata."
Dilema, ali opustiti plinske naprave ali jih ohraniti, je sicer še vedno zelo živa in v strokovnih krogih mnenja nikakor niso enotna. Dejstvo pa je, da je za primer ptujske ČN bio-plinska naprava manj zanimiva oziroma rentabilna, saj blato ni primerno za odlaganje na kmetijske površine.
Blato za kurivo
Blato iz ČN pa je že dolgo časa precej sporna zadeva, ki se ji tudi po načrtovani rekonstrukciji ne bo možno izogniti: "To blato zdaj vozimo večinoma v Kidričevo, ampak to ne bo možno dolgoročno. Tudi kompostiranje ni rešitev, saj je kompost nekvaliteten in ima
omejeno uporabo, oziroma je neuporaben na kmetijskih površinah. Čeprav je ta varianta trenutno najcenejša, je jasno, da ni dolgoročna. Zato smo v koncept obnove vključili tudi drugo možno rešitev, ta pa je v osuševanju blata. Ta možnost je sprejemljiva z več vidikov, navsezadnje tudi zaradi sprejete strategije termične obdelave odpadkov. Osuševanje blata pomeni povečanje vsebnost suhe snovi s sedanjih 17—18 odstotkov na vsaj 60 odstotkov, po potrebi tudi do 90 odstotkov."
Možnosti izrabe tega suhega blata pa je več. Tudi če še lep čas ne bo sežigalnice, se lahko uporablja kot kurivo, saj ima kalorično vrednost lignita in bi se v omejenih količinah lahko uporabljalo v cementarnah ali v termoelektrarnah, v Komunalnem podjetju pa se informativno seznanjajo tudi s ponudbami za izvoz v tujino. "Sušenje je torej pametno in rentabilno, zato ta sistem vključujemo v projektno dokumentacijo nadgradnje ČN, sploh, ker se bo na našo lokacijo vozilo tudi blato iz vseh ostalih načrtovanih ČN, razen iz kid-ričevske, kjer je predviden sistem dehidracije," je še povedal Šoemen.
SM
Sv. Andraž • Spor pri izbiri zaključen
Nadzor izvaja TMD Invest
V občini Sv. Andraž so v začetku oktobra pričeli graditi šestrazredno šolo, prostore za vrtec in telovadnico. Vrednost investicije je ocenjena na dobrih 600 milijonov tolarjev. Zapletlo pa se je pri izbiri izvajalca za strokovni nadzor.
Državna revizijska komisija je o zadevi odločala kar trikrat, zaradi zahtevka za revizijo podjetja Straf, Drago Štrafela, s. p. Dvakrat je odločila, da izpeljani postopki niso bili v skladu z zakonom in občini naložila, da postopek ponovi. Tretjič pa je Državna revizijska komisija odločila, da je bil postopek za oddajo naročila male vrednosti pravilno izpeljan. Odločitev komisije pa je Drago Štrafela komentiral: "Tretja revizija je ugotovila, da kot ponudnik nismo bili najugodnejši, vendar smo zamudili rok, zato smo bili neuspešni. Državna revizijska komisija je ugotovila, da so v občini Sv. Andraž, naredili prekršek in da mora biti ta sankcioniran v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju, ker je pač oddala ponudbo v fazi, ko še ni bila ponudba pravnomočno oddana. Vsekakor pa sem dobil tudi možnost, da kot ponudnik lahko zahtevam svojo odškodninsko zahtevo." Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša je po tretji odločitvi Državne revizijske komisije povedal, da so že podpisali pogodbo s podjetjem TMD Invest, izjavo Štrafela pa komentiral: "Zapisanega ne razumem tako. Res je, da smo z naročilnico oddali
del dela, ki je bilo razpisano, ne pa v celoti, kot je zatrjeval g. Štrafela in tudi ne podjetju TMD Invest, ki je bilo eno izmed ponudnikov. Zadevo smo morali izpeljati, kajti za leto 2004 smo pridobili 45 milijonov sredstev s strani ministrstva za šolstvo. V kolikor se gradnja ne bi začela, bi nam ta sredstva dodelili čez tri leta. To pa pomeni, da bi morala občina vzeti kredit za dobo treh let in same obresti bi znesle več, kot je vrednost tega nadzora."
Na vprašanje, koliko stroškov je nastalo s tremi revizijskimi postopki in ponovljenim razpisom, pa župan Krepša pravi: "Z zahtevkom za revizijo se plača taksa v višini 100.000 tolarjev. Plača jo tisti, ki izgubi postopek pred revizijsko komisijo. Razpis je bil ponovljen, podjetje TMD Invest smo izbrali na drugem razpisu. Po prvem razpisu je podjetje Straf, Drago Štrafela, s. p., vložil na občino zahtevek za vračilo stroškov v višini 400 000 SIT. Na nek način je izseljeval z besedami, da če mu stroške plačamo, ne bo zahteval revizije na drugem razpisu. Mi seveda tega nismo storili, on pa je podal zahtevek za revizijo."
Drago Štrafela pa na vprašanje, kako je z odškodninsko zahtevo
in s samimi stroški, ki so ob tem postopku nastali, pravi: "Župan se je pač odločil. Prva ponudba našega podjetja je bila celo za 2,2 milijona tolarjev cenejša. Ponudba, po kateri je delo oddano, je od tiste prve za slab milijon višja, se pravi že tu je milijon dražja. Občina Sv. Andraž pa je morala plačati revizijske stroške in takse, prve in druge revizije, tretjo smo morali sami pokriti. To je nadaljnjih 200.000 tolarjev. Zaradi ponovnega razpisa imam kot ponudnik v prvem razpisu pravico terjati povračilo stroškov, za kar sem izdal tudi račun v višini 400.000 tolarjev. Če računamo, da je občina Sv. Andraž v tej fazi oddala še nadzor nekemu tretjemu podjetju iz Maribora in je tudi temu morala plačati, kolikor sem slišal, 200.000 tolarjev. Če to seštejemo, vidimo, da je bil že porabljen milijon in še, da je bila pogodba oddana za slabe 4 milijone, potem si lahko vsak izračuna, koliko je bilo porabljenih sredstev za to delo." Na vprašanje, ali bo Straf, Drago Štrafela, iskal pravico na sodišču pa odgovarja: "Možnost sicer imam, še bom premislil."
Zmago Šalamun
četrtek • 13. januarja 2005
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDUlK H
Kmetijstvo • Ptujska mlekarska zadruga uspešno v letu 2004
"Težkih časov za mlekarje se ni konec!"
"Letošnje leto je bilo za mlekarje izredno težko, prireja mleka ni rasla ve~ tako kot v preteklih letih, saj se je odkup mleka glede na leto 2003 povečal le za 2,4 odstotka. Ne glede na to pa pričakujemo dobre rezultate poslovanja," ocenjuje delo mlekarske zadruge (MZ) direktor Drago Zupanič.
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič: "Na kakršnokoli dodatno zniževanje odkupnih cen mleka ne bomo pristali!"
Po oceni Zupanica bo lanskoletni promet oz. prihodek zadruge znašal okoli 3 milijarde tolarjev, skupno pa so odkupili 32,5 milijonov litrov mleka: ""Že v tekočem letu (2004, op. a.) smo izplačali našim članom pri mesečnih fakturah večino rabatov, ki jih je zadruga dosegla. Dobička tako ne bo v velikih cifrah. Imeli smo sicer drugačne načrte, med njimi posodobitev upravnih prostorov in asfaltiranje dvorišča, ker pa je bilo prejšnje leto eno najtežjih za rejce, smo se odločili drugače."
Poleg tega, da se prireja mleka ni povečevala tako kot v preteklih letih, se je zmanjšalo tudi število proizvajalcev mleka: ^"V letu 2003 jih je bilo še 750, lani jih je ostalo 650. Povprečna količina odkupljenega mleka na kmetijo pa je znašala 50.000 litrov mleka, kar je zelo vzpodbudno, saj smo v tej kategoriji primerljivi s sosednjo Avstrijo. Nadvse zadovoljni smo tudi s kvaliteto, saj 99 odstotkov vsega mleka spada v ekstra prvi kakovostni razred in je bilo dodatno nagrajeno s 5 odstotki dodatne premije. Kar 98 odstotkov mleka je vsebovalo manj kot 400.000 somatskih celic, vsebnost maščobe je bila povprečno 4,5, vsebnost beljakovin pa 3,42
odstotka. Vsi ti podatki dokazujejo, da imajo naši rejci izredno kvalitetno mleko."
"Nižanja odkupnih cen ne bo več!"
Največja prelomnica preteklega leta je bil seveda vstop Slovenije v EU, ki je rejce (in s tem zadruge) najprej udaril z znižanjem odkupnih cen mleka: "Kot smo napovedovali že dve leti prej, se je z vstopom zgodilo točno to. Država se je umaknila iz stimuliranja izvoza mleka in mlečnih izdelkov, kar je posledično privedlo do tega, da so mlekarne v začetku junija znižale odkupno ceno mleka za 2,47 SIT po litru, torej za višino mlečne premije. Proizvajalcem bo izplačana ob koncu naslednjega meseca. Pritisk po nadaljnjem znižanju cen mleka se je seveda še nadaljeval, mlekarne poslujejo z izgubo, da bi dokazale, kako je nadaljnje nižanje cene nujno. Vendar pa, ne glede na vse, in to želim izrecno poudariti, nadaljnje zniževanje odkupnih cen nikakor ne pride v poštev! Pridelovalci mleka so že porabili vse rezerve, hkrati pa so stroške pridelave znižali na minimum. Kmetije so ogromno in-
Zupanič o izvozu mleka v Italijo:
Gorenjska mlekarska zadruga se je konec lanskega leta odločila za izvoz mleka v Italijo. Kot je znano, naj bi z izvozom začeli februarja letos, kmetje pa naj bi za liter mleka dobili približno 10 tolarjev več, kot jim ga plačujejo zdaj. Prav tako je znano, daje ponudbo za izvoz v Italijo dobila tudi ptujska MZ, vendar se za takšno potezo ni odločila: Pri nas smo se odločili za nadaljnje sodelovanje s Pomursko mlekarno, kar se mi zdi dobro. To sicer ne pomeni, da je možnost izvoza povsem črtana, vendar zdaj o tem ne razmišljamo, saj smo našli skupen jezik z mlekarno. Osebno menim, da je treba gledati in delati bolj dolgoročno. Velike razdalje oziroma dolgi prevozi pa se na dolgi rok ne obrestujejo, ker so predragi. Sicer pa potezo gorenjske zadruge ocenjujem pozitivno, predvsem v smislu opozorila našim mlekarnam, da se morajo "strezniti' in sprijazniti z neko cenovno mejo. Ce bi pa vsi šli po tej poti, bi zrušili domačo mlekarsko industrijo in kaj bi to pomenilo čez nekaj let? Menim, daje že skrajni čas, da se naše mlekarne restrukturira-jo, saj to, da vsaka mlekarna dela vse produkte, ni rentabilno. Morale se bodo povezati, združiti, ekonomizirati proizvodnjo in tako zmanjševati stroške. S tem bodo tudi lažje nastopale nasproti trgovskim verigam. Ce se to ne bo zgodilo, če se bodo pritiski in zniževanje odkupnih cen mleka še nadaljevali, pa tudi za nas ne bo druge poti kot izvoz. Tu ni nobenega dvoma."
vestirale za doseganje čim višjih mlečnih kvot, saj je bilo to nujno, če se želijo na daljši rok ukvarjati s proizvodnjo. Nadaljnje zniževanje cen bi pomenilo absolutni propad mlečnih kmetij!"
V zadrugi so sicer že v lanskem letu, da bi pomagali svojim članom, nabavili in kmetom dostavili ves potreben repromaterial po zelo ugodnih cenah, kmetje pa lahko, kot pravi Zupanič, blago odplačujejo na obroke brez obresti. Skupno so tako že v novembru člane oskrbeli z 2250 tonami umetnih gnojil za spomladansko setev.
Pravilnik po meri mlekarn ni sprejet
Malo drugače kot je bilo sprva napovedano, pa se je zgodilo z mlečnimi kvotami. Kmetom je bila namreč odvzeta možnost izbire referenčnega (najboljšega) leta za določitev višine kvote, am-
pak je vlada, menda po nalogu iz Bruslja, kot merilo za višino kvote določila kar zadnje leto: ""Obvestilo o tem smo dobili iz Agencije junija letos. Sicer pa to prvo kvot-no leto še teče do aprila 2005. Takrat se pa začne zares, saj bodo presežne kvote hudo finančno sankcionirane, kar se doslej še ni zgodilo. Tako se preseganje dodeljene mlečne kvote nikakor ne bo splačalo!"
Če so imeli mlekarji pri kvotah manj sreče (čeprav se jim je z naknadno možnostjo pretvorbe mleka iz neposredne prodaje v oddajo višina kvote pravzaprav 100-odstotno izpolnila), pa se jim je ta vsaj malo nasmehnila v obliki trenutno (še) zamrznjenega pravilnika z novimi kriteriji ocenitve mleka. Po tem pravilniku bi bili ob lep delež denarja kmetje z mlekom, ki ima višjo stopnjo vsebnosti somatskih celic in maščob: "Zaenkrat še ostajajo v prednosti tisti, ki bodo imeli višjo vsebnost
Hajdina • Še eno uspesno leto za Društvo upokojencev
Silvestrska zabava in novi nacrti
Društvo upokojencev Hajdina je s svojimi 730 člani na širšem Ptujskem prav gotovo največje društvo te vrste, vanj pa so vključeni tako starejši iz hajdinske in nekaterih sosednjih občin.
Hajdinski upokojenci so se skozi lansko leto veliko družili, bili na številnih skupnih po-
tepanjih po Sloveniji in tudi v tujini, še posebej radi pa se bodo spominjali jesenske-
Najstarejša udeleženca silvestrske zabave v družbi s predsednikom A. Cestnikom
ga kostanjevega piknika v Dra-žencih, ki je bil dobro obiskan. Že po tradiciji pa so si ob koncu leta pripravili še skupno silvestrovanje in se le nekaj dni pred iztekom leta zbrali v velikem številu v gostilni Čelan v Slovenji vasi, kjer so nazdravili novim uspehom društva, predvsem pa združili želje in dobre misli.
Že tako prijeten večer so s pesmijo obogatile še hajdinske ljudske pevke, tudi hajdinske upokojenke, zbrane je pozdravil hajdinski župan Radoslav Simonič, predsednik društva Cestnik pa je na srečanju čestital še najstarejši udeleženki Ljubi Cafuta in najstarejšemu udeležencu silvestrske zabave Jožetu Vratiču, ob tem pa zbra-
nim na kratko orisal lanske dogodke in predstavil tiste, ki bodo v ospredju letos. Vsak udeleženec je prejel tudi spominek in koledarček, nam je povedal Cestnik, Čelanovi pa so častili šampanjce, s katerim so upokojenci nazdravili novim uspehom. Ob druženjih, ki jih v novem letu načrtujejo kar lepo število, pa se bodo hajdinski upokojenci v januarju (ob torkih in sredah) družili še na urah kartanja. O tem, kam se bodo upokojenci selili jeseni, po končani gradnji novega poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini, saj je sedanja zgradba upokojencev predvidena za rušenje, pa zaenkrat še nismo uspeli izvedeti.
TM
maščobe v mleku. Novi kriteriji iz omenjenega pravilnika, postavljeni s strani GIZ-a in mlekarn, so ostali v fazi predloga, ki pa ni sprejet in naredili bomo vse, da v tej obliki tudi ne bi bil sprejet. Navsezadnje imamo evropski pravilnik, imamo izjemno kvalitetno mleko in ne vidim razloga, da bi sprejemali takšne kriterije z npr. drastičnim znižanjem vsebnosti somatskih celic, s čimer bi le mlekarne lahko pridobile na ceni mleka!"
Majhni ne bodo preživeli
Najtežji časi se, po razmišljanju direktorja Zupaniča, pišejo manjšim kmetijam: "Čeprav v zadrugi delamo vse, da bi znižali stroške, bodo majhne zbiralnice z dnevno kapaciteto do 300 litrov, v prihodnje na udaru. Zmanjševati je namreč treba tudi stroške prevozov, pritiski na voznike cistern so veliki. Verjetno bo treba združiti manjše zbiralnice, drugače ne bo šlo. Na ljubljanskem področju so že uvedli dodatna plačila stroškov prevoza za manjše kmete oz. zbiralnice. To je pač realnost in temu se ne bomo mogli izogniti. Tako bo število rejcev po pričakovanjih še padalo, čeprav se v zadnjih dveh letih vsi krčevito borijo za obstanek. Vendar ocenjujem, da se bo v prihodnjem dvoletnem obdobju to število zmanjšalo za približno 200. Zlasti bo šlo, kot že rečeno, za majhne kme-
Kloramfenikolska 2-milijardna afera
"Zgodba je zaključena, izpeta. Kar sem že od začetka govoril, jasno, glasno in z argumenti, to se je tudi zgodilo. [koda pa je ogromna, za kmeta in za mlekarne. Državo je ta afera stala čez 2 milijardi tolarjev, vrženih skozi okno. Vemo, da je nekdo vso afero lansiral namerno, kmet ni bil kriv prav nič, to se je pokazalo. Žal pa v Sloveniji ni bilo nikogar, od ministrstva navzdol, ki bi konkretno pokazal na krivce. To smo pričakovali in čakali, pa nič od tega. Še vedno čakamo, z grenkim priokusom. Danes se o klo-ramfenikolu več ne govori, koliko pa je za tem travm in tragedij posameznikov, ki niso bili nič krivi, pa se tako ne da povedati. Kmetije, tudi tiste, kjer je bil kloramfenikol najden, lahko spet oddajajo mleko, čeprav je bilo sprva rečeno, da ga ne bodo mogle nikoli več. To "črno listo" smo uspeli izbrisati!'
tije z nekaj glavami živine. Mislim tudi, da dolgoročno ne bodo preživele številne majhne zadruge, ki jih je v naši državi preko 100, pač pa le velike in dobro organizirane. Na dolgi rok pa sem prepričan, da bosta v Sloveniji le eden ali dva velika registrirana odkupovalca."
Zupanič tudi ne skriva, da ima ptujska MZ v tem predelu Slovenije vodilno vlogo, vendar, kot zatrjuje, ne želijo in tudi ne bodo pristopili k agresivni politiki širjenja, saj se po njegovih besedah morajo kmetje sami odločiti za vstop.
SM
Gornja Radgona • Upravna enota
Tudi lani uspešni
že tretje leto zapored na Upravni enoti Gornja Radgona opravljajo anketo, na podlagi katere ugotavljajo zadovoljstvo strank s ponujenimi storitvami.
Za leto 2004 so po besedah načelnika Upravne enote Marjana Potiska rezultati dobri:^"V letu 2002 je bila ocena zadovoljstva 4,27, leto kasneje 4,40, v letu 2004 pa je bila ocena 4,67, kar pomeni, da si skupaj z Upravno enoto Trebnje delimo prvo mesto v državi. Rezultat je vsekakor posledica dejstva, da se vsi zaposleni na Upravni enoti zavedamo, da nismo birokrati, kakršni smo bili nekoč, pač pa je treba s strankami vzpostaviti partnerski odnos, saj smo tu zaradi njih, ne pa obratno. In prav zaradi tega razmišljanja je tudi rezultat tako dober", pojasnjuje. Kot dodaja, je delo organizirano tako, da strankam ni treba dolgo čakati — razlik med uradnimi in neuradnimi dnevi ni, stranka mora biti sprejeta na katerikoli dan in zato tudi ni čakalnih vrst pred okenci. Nekaj pripomb so imele stranke predvsem na urejenost stavbe, kar pa je bilo po Potiskovih besedah pričakovano, saj je bil objekt zadnja leta zanemarjen, na njem pa niso bila opravljena nobena obnovitvena dela. Po dogovoru z županom so zunanji izgled stavbe uredili v sodelovanju s servisom skupnih služb vlade, popravili so streho in priskrbeli klimatsko
napravo. Največja pomanjkljivost Upravne enote, na katero so opozorili anketiranci, pa je nedostopnost za invalide: "Tega se zavedamo in ta problem vsekakor moramo urediti. Dogovori z županom že potekajo in menim, da bi dostop za invalide morali zagotoviti v letu 2005. S strani občanov so bili podani tudi štirje predlogi, da se v stavbi namesti dvigalo, vendar lahko s finančne plati že rečem, da to v tem in tudi naslednjem letu še ne bo mogoče", pojasnjuje Potisk. Tudi kar se tiče denacionalizacijskiih postopkov, so na Upravni enoti Gornja Radgona presegli zadane načrte in tako spadajo med tretjino najbolj uspešnih upravnih enot v državi. "Končali smo z reševanjem zadev, ki jih je bilo mogoče rešiti. Odprtih je še 39 primerov, od tega jih 21 ni mogoče rešiti zaradi postopkov pridobivanja državljanstva. Lahko pa se pohvalimo, da smo edina upravna enota v Pomurju, ki ima v prvem postopku rešene vse primere", je pojasnil Potisk, kot je dodal, pa je dokončno rešen tudi denaciona-lizacijski postopek objekta Policijske postaje v Gornji Radgoni, ki je sedaj v lasti občine.
Natalija Škrlec
Foto: SM
Foto: TM
12 TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 13. januarja 2005
Ptuj • Franc Vrbančič, najmlajši pedagoški svetnik
Za naziv moraš poskrbeti sam
Pedagoški delavci v Sloveniji imajo v svojem poklicu možnosti napredovanja v pet plačilnih razredov in v tri nazive - mentor, svetovalec in svetnik. Na Poklicni in tehniški elektro šoli je postal svetnik učitelj te šole Franc Vrbančič, ki je po pedagoškem stažu eden najmlajših oziroma najmlajši, ki je ta naziv prejel. V Sloveniji ima ta naziv od približno štirideset tisoč učiteljev okrog 120 ljudi.
O njegovem pedagoškem delu smo z Vrbančičem pred časom po-kramljali in povedal nam je veliko zanimivosti iz svoje profesionalne poti.
"Na elektro šolo na Ptuj sem prišel po kar pestrih službah v gospodarstvu, le-teh je bilo okrog deset. Delal sem v industriji, nekaj let sem preživel tudi v tujini. Pred osmimi leti sem se odločil za delo v prosveti, sedaj mi teče deveto leto učiteljevanja. Sem univerzitetno
diplomirani inženir elektrotehnike," se je predstavil Franc Vrbančič, ki izvira iz Moškanjcev, sicer pa je že dvanajst let Ptujčan. Na ptujski elektro šoli Franc poučuje strokovne elektrotehnične predmete ter računalništvo.
Za naziv svetnik pa se je moral Franc Vrbančič tudi izkazati. Najbolj ponosen je na izobraževanje na daljavo, medpredmetno povezovanje in timsko izobraževanje, kar precej pa je pomagal pri infor-

t
a
Franc Vrbančič
matizaciji elektro šole. S svojimi objavami je sodeloval na mednarodnih konferencah. Kot pedagog trdi, da učitelj dijaka ne more nič naučiti, dijak je tisti, ki se mora naučiti. Glavno je učiti dijaka učiti se. Sicer pa se zavzema za vseživljenj-sko izobraževanje, za skupinsko projektno delo, za multidiscipli-narno povezovanje vsebin in prenos strokovno teoretičnega znanja v prakso.
Ustrezen odnos do svoje poklicne kariere
Franc Vrbančič sicer po starostnih letih ni najmlajši slovenski svetnik (star je 38 let), po pedagoškem stažu pa to nedvomno je.
Pred osmimi leti je bil sprejet pravilnik o napredovanju v nazive. Kot nam je dejal Franc Vrbančič, se mora učitelj za svoj naziv sam potruditi. K poklicni in karierni nadgradnji je potrebno načrtno pristopiti. Delo je potrebno skrbno evidentirati. Seveda pa mora biti pri delu inovativen, če se prijavlja na projekte in jih skrbno izvaja, vse to pa pridno beleži in upošteva izsledke ter le-te tudi objavlja. Za napredovanja učiteljev torej niso odgovorni zgolj rav-
Ptuj • Osnovna {ola dr. Ljudevita Pivka
natelji šol, ampak lahko vsak sam za to poskrbi, Franc Vrbančič je preskočil naziv svetovalec, kar je po pravilniku možno.
Franc Vrbančič pa misli, da se Ministrstvo za šolstvo pri podeljevanju nazivom povsem ne drži dogovorjenih predpisov. To ga v šolstvu najbolj moti. Ni pravega reda in discipline.
Ravnatelj je politična funkcija
Na vprašanje glede svojih bodočih pedagoških ambicij nam je Franc Vrbančič dejal, da nima ambicij postati ravnatelj šole, ker je to po njegovem mnenju politična in ne pedagoška funkcija (za politično funkcijo pa moraš biti po njegovem mnenju malo pokvarjen). Ima pa velike politične ambicije. Ima vizije, ki bi omogočile, da bi dijakom bilo lažje, da bi hitreje dojemali snov in se hitreje učili in da bi stike z dijaki ohranil tudi kasneje, ko bodo le-ti postali sami strokovnjaki na svojih področjih. Sicer pa je z mislimi že pri naslednjih projektih v smislu izobraževanja na daljavo, Znanja na recept, Znaš samo to, kar praktično narediš ...
Franc Lačen
Zdenka Kokol prevzela vodenje šole
Z novim šolskim letom je vodenje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka prevzela Zdenka Kokol (Rudolf Lenart se je upokojil), ki nam je ob obisku šole povedala, da na šoli dela že petnajst let, sicer pa je že enaindvajset let v prosveti, in to v šolah s prilagojenim programom. Za kratek čas je sicer šolo zapustila, a se je vrnila. Za ravnateljico se je odločila, saj je menila, da mora šolo prevzeti nekdo, ki z njo čuti, ki dela tu že vrsto let.
Kot nam je dejala ravnateljica šole s prilagojenim programom, čutijo vpliv devetletne šole v smislu zmanjšanega števila učencev. Sicer pa se je integracija otrok začela že pred uvedbo devetletke, občutneje pa z uvedbo le-te. Sedaj odhajajo v osnovno šolo mlajši otroci in
težje se strokovnjaki in starši odločajo za usmerjanje, razen tistih, ki so v vrtcu in jih komisija za usmerjanje tja usmeri. Osnovne šole pa jih vendarle skušajo obdržati skupaj s starši, ki so odločilni pri tem odločanju. Tudi če komisija za usmerjanje otroka usmeri v šolo s pri-
Ljutomer • U~enci pobudniki
"Ne vse v isti koš"
V okviru okoljske vzgoje v tem šolskem letu izvajajo učenci in učitelji OS Ivana Cankarja v Ljutomeru projekt vzpostavitve preglednega sistema ravnanja z odpadki, ki so ga poimenovali "Ne vse v isti koš".
V začetku tega tedna so projekt predstavili širši javnosti. Učenci so skupaj z mentoricama Valerijo Osterc in Mileno Žibrat v večnamenskem prostoru šole zbranim spregovorili o projektu ter prikazali lutkovno igrico Jaka pomaga naravi, Zdravko Lebarič iz Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer pa je zbranim predstavil zbiranje in deponiranje odpadkov v občini ter postregel s številkami oz. količinami zbranih odpadkov v lanskem letu. ^"V okviru projekta želimo naše učence seznaniti s pomenom ločenega zbiranja odpadkov, hkrati pa želimo spodbuditi njihove starše in jih privabiti k sodelovanju. Želimo, da bi bili naši učenci pobudniki ločenega zbiranja na njihovih domovih," je med
drugim na predstavitvi projekta dejala ravnateljica OS Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer.
Učenci so samo v lanskem decembru zbrali 2560 kilogramov papirja, ki jim ga je za 10 tolarjev po kilogramu odkupilo podjetje Dinos iz Murske Sobote, poleg papirja pa zbirajo še baterije in uporabljeno jedilno olje. Slednje v šolo vsak prvi torek v mesecu prinašajo tudi starši. Ločeno zbiranje odpadkov bodo v šoli nadaljevali tudi v prihodnje, želijo pa si predvsem, da bi s svojim dejanjem prepričali tudi ostale občane, da pričnejo sortirati odpadke ter jih odlagati v zabojnike na ekoloških otokih, ki jih je v občini Ljutomer trenutno nameščenih 11.
Miha ëostari~
lagojenim programom, lahko le-ti ostanejo na osnovni šoli na željo staršev. Ne redko se tudi starši vprašajo, kaj je za otroka bolje. Po mnenju ravnateljice bi otrokom morali omogočiti, da se usposabljajo tam, kjer je za njih najboljše, oziroma, kjer lahko razvijejo vse svoje potenciale. Pomembno je tudi, kdaj učenec pride v šolo s prilagojenim programom, saj če otroci pridejo v peti ali šesti razred, je že preveč zamujenega in stvari ni mogoče več nadoknaditi.
Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka na Ptuju v tem šolskem letu obiskuje 79 učencev. Imajo prvi in osmi razred devetletke, ostali so osemletka, kombiniran oddelek je prvi in tretji, kombiniran oddelek je tudi z otroki s cerebralno paralizo, v katerem so učenci četrtega, petega in šestega razreda. Imajo tudi pet oddelkov OVI programa (oddelki vzgoje in izobraževanja), kjer so otroci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Skupaj imajo trinajst oddelkov.
Sola pokriva precej ur mobilne službe na rednih osnovnih šolah za otroke, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč pedagoga. Pet mobilnih pedagogov v celoti pokriva svoje delo v osnovnih šolah, ena pa dela na matični šoli in pokriva še eno osnovno šolo. Sicer je na šoli zaposlenih 30 strokovnih delavcev in 12 oseb tehnične službe.
Z večino občin, od koder prihajajo učenci v šolo, ima šola dr. Ljudevita Pivka urejene finančne obveznosti, z nekaterimi pa se še pogajajo. Za šolo bi bilo lažje, če
bi občine podpisale odlok o sous-tanoviteljstvu šole.
Večina učencev se v šolo vozi z organiziranim prevozom, nekaj jih biva v dijaškem domu na Ptuju.
Na šoli imajo organiziranih vrsto prostovoljnih aktivnosti, športnih, dramskih, razvedrilnih, računalniških, kar sedemnajst je teh dejavnosti. Imajo tudi fakultativni pouk nemškega jezika, angleški jezik pa je z uvedbo devetletke tudi v njihovi šoli obvezen predmet. Organizirajo pa tudi šole v naravi za sedme razrede ter tečaj plavanja.
Prostori šole so glede na velikost ustrezni, funkcionalni pa niso, šola potrebuje nekatere drugačne arhitektonske rešitve kot morda druge šole (dvigalo). Sola ima primere učencev, ki so na vozičku, sedaj takim omogočajo pouk v prtličju, v druge dele šole tak učenec ne more, v pritličju so uredili tudi računalniški kotiček.
Franc Lačen
Zdenka Kokol
Tednikova knjigarnica
Odlična knjiga - almanah ob petdesetletnici Taluma
Skozi knjižničarske roke romajo neštete knjige, take in drugačne, dobre in slabe. Mnoge so vzrok veselja in navdušenja, a tudi tistih drugih ne manjka. O številnih pozornosti vrednih knjigah sem zapisovala v knjigarnici, predvsem zato, da bi segali po knjigah bodisi v knjižnici, bodisi v knjigarni. Mnogokrat sem vas opozarjala na knjige, ki so že zdavnaj pošle iz knjigotrških zalog in sijih je možno le izposoditi. Tudi tokrat namenjam knjigarnico knjižni lepotici (prav ta izraz sem uporabila za knjigo, monografijo mojstra fotografije Stojana Kerblerja, Ljubljana, 2003, ki je tudi ni bilo moč kupiti), jubilejni izdaji ob petdesetletnici tovarne v Kidričevem. Seveda ob umetniški knjigi mojstra fotografije Stojana Kerblerja ni bilo pričakovati kaj drugega, ka-korprvovrstno, presežno knjigo. In takšen, v vseh knjižnih ozirih imeniten, je tudi almanah 1954—2004, ki so ga uredili Marjeta Ciglenečki, Darko Ferlinc in Stojan Kerbler. Kot bi rekli Ilovarjevi iz Mladinine rubrike Konzum: "S kruhom pomazano!" Kidričev-ski almanah je užitek brati in gledati, je estetsko in besedilno vzorna jubilejna knjiga, da je malo takih.
Njen format je večji, a prijeten za branje. Le-to ne zahteva nobenih bralnih naporov, saj z listov skladno dihajo besedilo in ilustracije. Tekst je natisnjen izbrano, brez pompoznih črk, vsiljivih oblik, naslovov, kar je redkost pri tovrstnih knjigah. Knjiga obsega s kazalom vred 99 strani, ki jih oklepajo aluminijsko srebrne platnice, enake barve so tudi vezni listi. Sredi platnic se nevsiljivo srebrni naslov TALUM, tik pod njim pa letnica. Drugi vezni lest je povsem bel, le na dnu drobno piše Ob petdesetletnici tovarne, v desni kot je pomaknjen napis TALUM, kar deluje zelo prijetno, malček pa tudi nenavadno. Sledi naslovna stran s ponovitvijo naslova kot na platnici, na dnu lista pa kraj za-ložitve, Kidričevo z letnico, pravzaprav z natančnim datumom izida, 21. november, kar je lepo domišljeno za jubilejno knjigo (drugače je običajno leto izida). Na peti strani je izbrana fotografija Srečanja (Stojan Kerbler, 1974), ki s svojo kompozicijo prihoda delavcev v tovarno krasno vpeljuje jubilejno branje o tovarni, ki je pravzaprav edina prava tovarna našega območja. Druga stran lista s črno-belo fotografijo je rdeča z veliko enico v oranžnem tonu, ki označuje prvi sklop ali poglavje jubilejne knjige. Poglavij ali razdelkov je osem, njihovi naslovi so jasni in enostavni, izpisani nekoliko večje na belem listu: Ob obletnici je kratko besedilo predsednika uprave Danila Topleka, ki sedi na portretu članov uprave, le-ti pa so postavljeni pred likovnim delom Dušana Fišerja (tehten skupinski portret trojice mož v temnih oblekah in članice uprave v učinkoviti enostavni rdeči obleki, glavnim figuram podjetja se odlično prilega črtasto krožna likovna kompozicija iz ozadja). Drugo poglavje je namenjeno zgodovinskemu orisu tovarne, ki je natančen v besedi, dokumentih in fotografijah. Posebej impresivna je obojestranska fotografija gradbišča tovarne. V tem delu knjige so besedila in fotografije, ki predstavljajo bistvene mejnike tovarne in temeljna dela, večinoma so črno-bele in polagoma prehajajo k barvnim fotografijam bližnjih tovarniških časov, kjer so izbrane fotografije prenovljenih tovarniških prostorov, spomin na tovarniški dimnik, poklon arhitektu Danilu Furstu, portreti vseh direktorjev.
Tretje poglavje je pravzaprav esej o aluminiju (zapisal Darko Ferlinc), o duši materiala, ki jo lepo nakazujejo ilustracije. Sledi prispevek (opremljen z grafi in tabelami ter manjšimi fotografijami) Bojana Žigmana Talum in proizvodnja aluminija v svetu. Peti razdelek je namenjen pogovoru s predsednikom uprave Danilom Toplekom, ki ga je opravil novinar Dela Franc Milošič. Intervju je opremljen z devetimi fotografijami, zgovornimi portreti intervjuvanca (tudi iz davnih časov, ko ima sedanji predsednik uprave metlo v roki). Likovni natančnosti in neoporečnosti na ljubo moram omeniti še barvno, oziroma stilno podobo predsednika uprave (likovna preciznost izbranega ilustrativnega materiala je gotovo posledica odličnega uredništva in oblikovanja knjige), ki je razvidna iz ilustracije pogovora: barva kravate in očal tvori barvno skladje s sliko Erika Lovka, ki jo je slutiti v ozadju portreta. Estetska prečiščenost se nadaljuje v predstavitvi Stojana Kerblerja in njegove zavezanosti umetnosti in tovarni, sledi predstavitev Oblikovalske delavnice Talum 95, zapis o umetnosti podobe tovarne, vse izpod peresa cenjene umetnostne zgodovinarke in poznavalke Marjete Ciglenečki. Vsa besedila so prevedena v angleščino, slovenski tekst je natisnjen črno, angle-škipa vzporedno, v oranžnem tonu, kar dopolnjuje likovno podobo knjige.
Ustvarjalcem knjige je uspelo zagotoviti ravnotežje med ilustracijami in besedilom, med informativnostjo in prazničnostjo, med zgodovino in sodobnostjo, med delom in slavjem...
Zaključim lahko po Katančevo: "Kapo dol!'
Liljana Klemen~i~
Foto: F
Ptuj • Prenova stavbe mestnega gledališča
Gledališče kot enovit projekt
V petek so v galeriji Magistrat na Ptuju predstavili šest odkupljenih projektov za obnovo ptujskega gledališča, ki so jih zasnovali arhitekti iz Ptuja, Maribora in Ljubljane.
Danes imamo na Ptuju ponovno profesionalno gledališče, ki se je že afirmiralo v slovenskem prostoru. Današnja gledališka stavba pa kaže zelo žalostno lice in lani, kot se spomnimo, je bila nekaj časa tudi zaprta, saj ni dovoljevala normalnega in predvsem varnega delovanja.
Drugo leto bo 110 let, odkar je takratni mestni župan pri dunajskem arhitektu Rudolfu Klozu naročil prenovo mestnega gle-
dališča v neoklasicističnem slogu.
Da bi lahko zagotovili normalno delo v ptujskem gledališču in predvsem da bi stavba v osrčju starega mestnega jedra ponovno zasijala v polnem sijaju, je Mestna občina Ptuj pozvala arhitekte, da pripravijo svoje videnje njene obnove. Od šestih predlog je komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Mestne občine Ptuj, Mestnega gledališča Ptuj
Predvidena nova dvorana
Foto: F
Idejni projekt je predstavi mag. Tomaž Kancler.
ter Društva arhitektov Maribor, izbrali projekt pod šifro Lobij avtorjev Uroša Razpeta, Tinke Prekovič, Gašperja Medveška, Djordjeta Belobrka in Katarine Prekovič iz avtorske skupine Plan b iz Maribora. Ta rešitev po mnenju komisije najbolj upošteva vse gabarite objekta, ki so bili podani z razpisno nalogo. Obravnava dvorane je izrazito klasična, opušča vertikalne spojke in izboljšuje preglednost proti odru. Kot najatraktivnejši del projekta izpostavlja stopnišče, ki je osrednja atrakcija in ambien-
talno doživetje, ki povezuje vse nivoje gledališča, ki po prenovi deluje kot enovit objekt.
Tlorisne zasnove so funkcionalno domišljene v smislu oblikovanja parterja z vhodnim balkonom, pozicioniranjem vertikalnih komunikacij in garderobe, kot v smislu odra in zaodrja, ter slabše povezane z upravnim delom. V 1. nadstopju so oblikovane tehnične kabine in rešitve omogočajo dostop do zaodrja in upravne stavbe. Elaborat ponuja tehnično korektno rešitev, ki sledi utripu obstoječega gledališča, ne posega pa v gradbeno strukturo navzven.
Na predstavitvi projektov so govorili: Rene Maurin, direktor Gledališča Ptuj, mag. Tomaž Kancler, predsednik Društva arhitektov Maribor, razstavo pa je odprl ptujski župan, dr. Stefan Celan. V kulturnem sporedu sta zaplesala Daniela Pekič in Jernej Brenholc iz plesne šole Pingi iz Maribora. Prireditev je vodila Milena Turk.
Velja omeniti še, da galerija Magistrat deluje že deset let in tokrat je dobila še dodatni prostor za razstavljena dela.
Franc Lačen
Markovci • Božični koncert KUD Markovski zvon
Božični zven v cerkvi sv. Marka
V nedeljo, 26. decembra 2004, so skupine društva KUD Markovski zvon v cerkvi sv. Marka že jubilejno, 10. leto zveste poslušalce navduševale z božičnimi pesmimi.
Izraz navdušenja je vladal na obrazih obiskovalcev. To je bil tudi namen in nastopajočim skupinam je bilo v veliko veselje, da so ga dosegli, hkrati pa jim je to najboljša motivacija za nadaljnje delo.
Za njimi je namreč precej pestro leto, obogateno s številnimi nastopi, ko so se ukvarjali predvsem z iskanjem novega zborovodje. Pri pripravah na razne nastope so jim medtem pomagali glasbeno bolj izobraženi člani zbora in tako so vztrajali, dokler niso dobili novega zagnanega zborovodje Ernesta Kokota, ki so ga vsi dobro sprejeli. Vedno na-
smejan, a s pravo mero resnosti, zna pohvaliti in, kadar je potrebno, seveda tudi pokritizirati.
Ravno z njegovim prihodom so se pričeli pripravljati na božični koncert. Precej ur petja, predvsem sobotnih, je bilo za njimi, preden so bili pripravljeni na nastop. Ampak pri tem niso imeli posebnih težav, saj jih je vodila želja, da bi se odrezali vsaj tako dobro kot prejšnja leta, če ne celo boljše. Za izvedbo koncerta pa je bilo potrebno veliko organizacijskega dela, za kar je ponovno odlično poskrbel predsednik Darko Meznarič.
Na koncertu so nastopali Cer-
kveni pevski zbor sv. Marko z zborovodjem Ernestom Kokotom, pevci Jutranje zarje pod vodstvom Janeza Zmazka, vokalna skupina Kor, ki jo vodi Bojan Ze-lenjak, in otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z Alenko Rožanc na čelu. Za prijazno besedo pa je poskrbela stara znanka Marta Prelog-Rožanc.
Že na začetku so skupaj ustvarili toplo božično vzdušje s klasičnimi božičnimi pesmimi ob simpatični spremljavi mladih glasbenikov, nato pa se je predstavila še vsaka skupina posebej. Po mirnejšem začetnem delu je sledil še hitrejši, bolj razgiban,
ko so poslušalce dodobra ogreli in se tudi sami predali ritmom živahnih skladb. Cas je hitro minil in koncert so sklenili s čarobno Sveto nočjo, ki jo je prepevala vsa cerkev.
Po nasvetu zborovodje so pevci na odru resnično uživali in razpoloženje poskušali prenesti na poslušalce, ki so to zagotovo začutili in vsak izmed njih je lahko našel kakšno pesem, ki mu je polepšala božično doživetje. Kljub številnim prireditvam, ki so potekale sočasno s koncertom, pa so ponovno uspeli privabiti zavidljivo visoko število ljudi.
Maja Kodri~
Nastopajoči na božičnem koncertu v Markovcih
Foto: Laura
Pa brez zamere
Štirideset na uro
Popotni utrinki
Prejšnjo soboto je naneslo, da sem se (s sposojenim, jaz ga namreě nimam) avtom odpravil v Maribor. Razlog — oěiten. Razprodaje. Nataněneje — razprodaje smučarske opreme. Še bolj natančno — šel sem si kupit smučke. A to zdaj niti ni tako pomembno. Pač, mislil sem, da bi vas utegnilo zanimati.
Torej, tam okoli desetih se odpravim v Maribor. Kaseta v radio, povečanje glasnosti, pa gremo. Z mislimi že pri vrsti, dolžini in trdoti smučk, sem mislil, da bo to pač še ena rutinska vožnja tja in nazaj. A pri tem sem pozabil na eno ključno stvar — s 1.1. 2005je namreč začel veljati nov zakon o varnosti v prometu ali kako se mu že reče. Kot vam je verjetno poznano, morda kateremu izmed ves že posebej (finančno) boleče poznano, zakon z vsemi svojimi ogromnimi kaznimi. In z vsemi novimi pooblastili, ki jih prinaša policajem in mestnim redarjem. Da je ta zakon (vsaj zaenkrat) res strah in trepet celotne z osebnimi prevoznimi sredstvi prevažajoče se publike, sem spoznal kmalu po tem, ko sem se (letos prvič) usedel za volan.
Ze po nekaj kilometrih mije postalo jasno, da se bo predvidena rutinska vožnja do Maribora in nazaj malo zakomplicirala. Saj ne, da bi hotel divjati, bognedaj, ampak ko sem po nekaj kilometrih začel dojemati, kake bedarije šele zdaj počnejo na cesti, sem dobil nekakšno neizmerno željo, da bi ustavil ter šel do onega spredaj, mu potrkal na šipo ter ga malce potegnil za "ta sladke" (ali "ta kisle", nikoli ne vem, na katerem predelu glave so "kisli', na katerem pa "sladki'). Zanalašč sem napisal, da bi ustavil ter šel do tistega pred menoj, kajti le-ta je povsod, povsod vozil tam nekje okoli štirideset na uro. V naseljih, kjer je omejitev petdeset, ter izven njih, kjer je omejitev devetdeset. Brez izjeme. Dobro, sem si mislil, ne bom ga šel prehitevat, bomo spoštovali zakone, omejitve in tako dalje. V Maribor bom prišel pač petnajst minut kasneje, sem si še mislil, ampak bom imel pa vsaj čisto vest ter nobene položnice v žepu. Glasbo sem dal še bolj na glas in užival ter premišljeval o tem novem zakonu. Kako dolgo bodo ljudje vozili po predpisih, oziroma se cijazili pri štirideset na uro? Verjetno niti pol leta ne. Kajti ko bodo nekaj tednov vozili po omejitvah in jih zato pač ne bo ustavil nobeden policaj, bodo polagoma in nezavedno spet začeli dodajati plin. Kilometer na uro za kilometrom na uro. In velika verjetnost je, da bodo sčasoma spet začeli voziti tako, kot so pred časom. Seveda, dokler jih ne bo ustavil prvi policaj ter jim nabil gromozansko kazen in po možnosti še vzel vozniško dovoljenje. Tako nekako sem razmišljal. In oni počasne pred mano je še kar naprej gnal tistega svojega punta na konstantnih štirideset na uro.
In sem dal glasbo še malo bolj na glas. Pa sem še malo razmišljal, kako policaji pravijo, da jih skrbi za nas in za našo varnost, pa kako samo uveljavljajo zakon, ampak potem se pa gredo skrit v kako uto ali za grm, pa čez eno špranjo ven merijo s svojo pištolo. In sem se vprašal, ali je res potrebno, da postavljajo neke zasede, in če ne bi bilo bolje, da bi na črnih točkah bili prisotni dan in noč, saj tam zagotovo potem ne bi nihče divjal, vozil pijan ali počel kakih drugih neumnosti. Ja, to bi vsekakor bilo bolje, sem si mislil. Vsekakor bolje in bolj učinkovito od zased in gromozanskih kazni, že če pelješ samo nekaj kilometrov na uro preveč.
Ta novi zakon ne prinaša nič kaj dobrega, zagotovo ne toliko, kot so si veleumi, ki so ga napisali, od njega obetali. Da ne govorimo o milo rečeno smešnih določilih, kot je ta, da plačaš kazen, če v avtu preveč nabijaš muziko. O šit, sem se spomnil, jaz bi zdaj zagotovo plačal kazen, ter dal glasbo malo tišje. Še enkrat sem sam pri sebi rekel "šiť, ko sem pomislil, da so sedaj oglobili tudi edino (vsaj zame) možno vožnjo za počasneti — vožnjo z muziko na ful (pa ne poslušam tistega"tupc, tupc, tupc", da ne bopomote). Šit, sem rekel še enkrat, tokrat glasneje, da seje slišalo preko glasbe.
Bil sem pa šele v Zlatoličju. In oni spredaj je še vedno hladnokrvno vozil štirideset. Šit.
Gregor Ali~
Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča
Rebernak s Karaokami
Prejšnji četrtek je bilo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave slik ptujskega akademskega slikarja Viktorja Rebernaka. Razstavi je slikar nadel ime Karaoke.
Gre za zanimivo slikarsko razstavo, za nekaj novega, česar na Ptuju še nismo videli. Umetnik je sam razložil svoja razstavljena dela in naziv razstave. Kot pri ka-raokah, kjer pevec uporablja že posneti glas, tako se je v tem primeru slikar poslužil starih mojstrov za podlago, dodal pa jim čisto svojsko umišljenost ter svoje slikarstvo enostavno razložil z razliko med analognim in digitalnim zapisom. Tokrat gre za renesančne motive, gledane skozi mrežo vertikal in horizontal.
Likovni kritik Igor Zabel je o Viktorju Rebernaku zapisal: "Rebernak s svojimi slikami transformira tradicijo in z njo gradi nekaj novega, pri tem pa vzpostavlja do nje estetsko distanco, skozi katero jo lahko zagledamo na novo. Najbolj očitna je napetost med znamenitimi renesančnimi podobami in rabo mreže kvadratov (pikslov), kot je značilna za digitalne slikovne tehnologije. Drugi
vidik je, da upodobljene oblike, ki so bile, ko so nastale, izvirne, enkratne, nove in močne umetniške izjave, spoznamo kot arhetip-ske forme, ki so splošno navzoče v množični kulturi. Tretji vidik pa je protislovje med avtonomno vrednostjo barvnih struktur, ki jih slikar gradi na svojih delih, in njihovo reprezentativno funkcijo."
Franc Lačen
Viktor Rebernak
Foto: Fl
14 ŠtajerskiTEBÍHÍK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 13. januarja 2005
Marjan Gojkovič, drugi človek sindikata vzgoje in izobraževanja
Ravnatelji se ne potrudijo poiskati delavcem drugega dela
V oktobru prejšnjega leta je profesorsko mesto zapustil Marjan Gojkovič, dolgoletni profesor matematike na Šolskem centru na Ptuju, oziroma na ekonomski šoli. Postal je pomočnik glavnega tajnika Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije, kar pomeni po rangu drugi človek te stanovske organizacije.
rektno. In to je največji problem. Novi zakon o delovnih razmerjih dopušča odpus~anje delavcev ne glede na način zaposlitve. Ni več pomembno, ali je delavec zaposlen za določen ali nedoločen čas, če se določen program zmanjša ali ukine, je možno delavca odpustiti. Naša naloga je, da ščitimo delavce, da jim zagotovimo pravno varnost in da ob odpustu dobijo ustrezno odpravnino. Nekateri ravnatelji pa na učitelje izvajajo določen pritisk iz popolnoma drugih razlogov. Pozabljajo tudi na to, da je potrebno svojim sodelavcem poiskati kakšno drugo delo ali službo," je dejal Marjan Gojkovič.
Franc Lačen
Ko smo ga povprašali, kako da se je odločil zapustiti profesorsko profesionalno pot po dvain-tridesetih letih dela, nam je dejal, da se je za politično pot pravzaprav težko odločil, da pa v bistvu sedaj nadaljuje svojo sindikalno pot, saj je bil med ustanovitelji učiteljskega sindikata in v njem je aktivno deloval vseh štirinajst let.
O delu sindikata vzgoje in izobraževanja je Marjan dejal: "Glavna naloga našega sindikata je, da ohranimo zaposlitev naših članov. Ve se, da število otrok v Sloveniji upada, mnogi programi se zmanjšujejo, oziroma ukinjajo, naša naloga pa je, da se borimo za to, da naši delavci ohranijo delovna mesta. Pomembna naloga našega sindikata je tudi usklajevanje plač. V tem trenutku ugotavljamo, da smo določena razmerja našim učiteljem že zagotovili v zadnjih dveh letih in dosegamo dogovorjene standarde, to pa je, da učitelj zaostaja za zdravnikom za 23 odstotkov."
O sodelovanju z novo vlado je Marjan Gojkovič dejal: "Glede novega ministra za šolstvo in šport Milana Zvera imamo na sindikatu zelo dobre občutke. Obljubil je, da bo sodeloval s sindikatom in bomo poskušali določene naloge skupaj izvesti, z ministrom Viran-tom pa se dogovori šele začenjajo, le-ta pa je dejal, da se bo proti sindikatom nekoliko ostreje postavil kot prejšnja vlada. Minister Virant bi naj udejanjil zakon
o plačah javnih uslužbencev. Naš sindikat sodeluje tudi z ministrstvom za znanost, saj so naši člani tudi zaposleni na različnih inštitutih, pa tudi z ministrstvom
Marjan Gojkovič, drugi človek sindikata vzgoje in izobraževanja
za kulturo, saj so tudi kulturniki naši člani."
Marjan Gojkovič je tudi dejal, da se njihov sindikat vzdržuje s članarino, ki je ena najnižjih, znaša 0,6 odstotka bruto plače mesečno. Del članarine ostaja v osnovni organizaciji, ostalo pa dobi glavni odbor, ki del teh sredstev dodeli območnim odborom. Sindikat je popolnoma neodvisen, tako finančno kot politično.
V Sindikatu vzgoje in izobraževanja Slovenije je blizu 41.000 članov, v glavnem odboru pa je zaposlenih osem profesionalnih delavcev. Prihaja čas, da bo moral vsak zaposleni biti član sindikata, saj bo le sindikat lahko ščitil pravice delavcev, kot jih ščiti povsod v Evropski skupnosti. Sindikati v Evropi igrajo pomembno vlogo pri socialnem dialogu. Člani sindikata so tudi upokojenci, njihova članarina pa je simbolična, zgolj 3000 tolarjev na leto. Sindikat pa tudi upokojencem nudi na voljo počitniške kapacitete, saj je lastnik 29 počitniških apartmajev, ki so na morju, v planinah, zdraviliščih.
Ker imamo podatke, da na nekaterih ptujskih šolah nekateri ravnatelji že grozijo učiteljem z odpuščanji glede na zmanjšano število otrok, oziroma glede na neprimerne predmetne skupine, smo za mnenje poprosili Marjana Gojkoviča kot predstavnika sindikata. "To so odpuščanja iz poslovnih razlogov. Mnogi ravnatelji pa pri tem ne ravnajo pravno ko-
Radenci • Raziskava dr. Ivana Rihtarica
"Štajerc" in "Nemcem prijazni Slovenci"
Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič iz Radencev je v veliki dvorani radgonskega gradu predstavil edinstveno znanstveno-raziskovalno delo pod naslovom "Štajerc" in "Nemcem prijazni Slovenci" v prvi svetovni vojni.
"Dr. Ivan Rihtarič je eden redkih Slovencev, ki kot doktor znanosti vztraja na slovenski periferiji in skuša v njej dvigniti nivo vsakdanjega kulturnega in znanstvenega življenja. Dejansko s svojim življenjem in delom nakazuje smer, ki jo bo morala slej ko prej ubrati tudi armada nezaposlenih doktorjev znanosti. Njegovo delo dokazuje, da vse le ni odvisno zgolj od življenja v prestolnici. Problem Nemcem prijaznih Slovencev je star toliko kot slovensko narodno gibanje. To je namreč nasprotovalo delitvi Štajerske na njen slovenski in nemški del. Izhajalo je iz štajerske deželne zavesti, ki je bila izjemno močna. Ni mogoče zanikati dejstva, da jo je še danes čutiti celo pri nekaterih strankah, zlasti pred objavo načrtov o regionalizaciji Slovenije. Tematika je kot celota ne samo zgodovinska, ampak še kako aktualna. Rihtarič obravnava v svoji monografiji zadnjo fazo tega gibanja, ki je s prvo svetovno vojno propadlo. Takrat je bilo zaradi vojnih razmer to vprašanje še posebno te-
žko, saj je slonelo na izrabljanju patriotizma, ki je pri naših ljudeh nedvomno obstajal. Prišlo je do pojava, ko so se ljudje morali odločati ne za Slovenijo, ampak ali Avstrijo ali Jugoslavijo. To vprašanje je bilo zapleteno in je dolgo časa sodilo med tabu teme slovenskega zgodovinopisja," je v uvodniku knjige zapisal akademik dr. Stane Granda.
Knjigo "Štajerc" in "Nemcem prijazni Slovenci" je izdala Založba Franc — Franc iz Murske Sobote in Zgodovinsko društvo Gornja Radgona. Na sami predstavitvi vsebine knjige, kjer se je z avtorjem knjige pogovarjal prof. Franci Just in kjer je priložnostno poezijo objavljeno v "Štajercu", recitiral prof. Miran Korošec, je pravzaprav potekala tudi kakovostna ura zgodovine, kjer so mnogi prisotni izvedeli marsikaj novega iz začetka prejšnjega stoletja na Spodnjem Štajerskem. Avtor se je v knjigi osredotočil na razmerje med Slovenci kot večinskim in Nemci kot manjšinskim narodom na Spodnjem Štajerskem ter na dinamiko nji-
hovih vedno bolj očitnih razhajanj ob koncu 19. stoletja. Pri tem je prišel do novih in zanimivih dognanj. Med drugim dr. Rihta-rič v knjigi ugotavlja, da je v obdobju med letoma 1914 in 1918 na Spodnjem Štajerskem vladalo posebno razmerje med prebivalci nedvomno slovenskega izvora, ki jih zajema s pojmom "Nemcem prijazni Slovenci", in Nemci, ki so kazali bolj pragmatičen odnos do sodeželanov. V raziskovanju tega razmerja je odkril odtenke, ki jih zgodovinopisje doslej ni reflektiralo in priobčilo in prišel do ugotovitve, da je veliko bolj mnogoznačno, kakor je bilo predstavljeno doslej. Pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja se je oprl predvsem na številnost in bogastvo podatkov ter dejstev v časopisju Spodnje Štajerske, zlasti časopisa "Štajerc". Omenjena knjiga v obravnavo zgodovine Spodnje Štajerske nedvomno vnaša nova in dragocena spoznanja.
Miha éostari~
Videm • Koncert članov kulturnega društva
"Spet je leto naokoli"
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm je v soboto izvedlo svoj tradicionalni novoletni koncert "Spet je leto naokoli".
Nastopili so člani gledališke sekcije (režiserka Marija Černila), ljudski pevci Vinogradniki (vodja Anica Kokol) in Jurovški fantje (vodja Franc Habjanič), ljudska godca Joco Milošič in Jože Topo-lovec, mešani pevski zbor (dirigentka Mateja Purg), tamburaški orkester (dirigent Jože Šmigoc, solistka Metka Ostroško) in pihalni instrumentalni trio (vodja Dejan Rihtarič), ki so pripravili pester program in ga podarili vsem, ki radi prisluhnejo ljubiteljskemu kulturnemu poustvarjanju. Teh pa je, kot je pokazala povsem polna videmska dvorana, kar nekaj. "Za nas je najpomembnejše, da ljudje cenijo trud, ki ga vlagamo v svoje kulturno poslanstvo," je poudaril predsednik društva Jože Šmigoc, vesel, ker se je na letošnjem pono-voletnem koncertu zbralo veliko privržencev domačega kulturnega
življenja. "Ko je Ivan Cankar primerjal kulturo s krizantemo siro-makovo, je izrazil upanje, da bo na enem od njenih lističev zapisa-
no njegovo ime. Mi si ne domišljamo, da bo na krizantemi zapisano naše ime; upamo pa, da smo med tistimi mnogimi delovnimi vrtnarji, ki pomagajo, da krizantema uspešneje raste," je še omenil.
Koncert so popestrili tudi mali plesalci iz osnovne šole.
j{
Mešani pevski zbor KD Videm z dirigentko Matejo Purg.
Ptuj • Retrospektiva filmov iz obdobja 1967-1976
Novi Hollywood
Kolnkištin filmski krožek, ki deluje pod okriljem Kluba ptujskih študentov, je v dobrih treh letih svojega delovanja pripravil že vrsto retrospektiv režiserjev, ki so pomembno zaznamovali filmsko zgodovino (Kubrick, Hitchcock, Herzog, Godard, Kieslowski ...).
Na začetku novega leta, v nedeljo, 9. januarja, se začenja največji projekt do sedaj, retrospektiva dvanajstih filmov iz obdobja Novega Hollywooda, ki je časovno zamejen v obdobju med letoma 1967 in 1976. Ob otvoritvi retrospektive (9. januarja ob 19. uri) bomo gostili urednika filmske revije Ekran in filmskega kritika Simona Popka, ki nam bo približal ustvarjalno najplodovitejše obdobje ameriške filmske zgodovine.
Prihod Novega Hollywooda bolje razumemo v kontekstu sprememb, ki so pretresale ameriško filmsko industrijo. Kriza starega studijskega sistema konec petdesetih je pripeljala do njegovega propada v šestdesetih, kot vzrok pa se najpogosteje navaja pro-timonopolna zakonodaja, ki je razbila vertikalno organiziranost filmske industrije (povezanost produkcije, distribucije in prikazovanja) in prihod ter uveljavitev televizije na drugi strani. Stari, konec šestdesetih let že propadli studijski sistem, ki so ga poosebljali veliki studijski šefi, je nadomestil Novi Hollywood, kjer je glavno vlogo igral režiser, poj-movan kot auteur. Uveljavile so se generacije mlajših režiserjev (Coppola, Scorsese, Lucas, če na-
štejemo samo najbolj znane), ki so zaznale tektonske premike v ameriški družbi po drugi svetovni vojni ter jih ustrezno reflektirale v svojih filmih.
Kot začetek obdobja Novega Hollywooda se, formalno gledano, šteje leto 1967 in film Bonnie in Clyde, režiserja Arthrja Penna. Zgodba sloni na romantičnem razmerju med naslovnima junakoma, roparjema in morilcema na pohodu po jugu ZDA. Film, ki je bil posnet v času vietnamske vojne, zabriše mejo med dobrim in zlim, do takrat v glavnem nepro-
blematično ločnico v ameriškem filmu, na alegorični ravni pa izrazi nezaupanje ameriški vladi in kor-poracijam. V splošni percepciji se obdobje Novega Hollywooda najbolj povezuje z generacijskim kultom Goli v Sedlu, ki ga je režiral Dennis Hopper, s katerim je sprožil serijo kontrakulturnih filmov na začetku sedemdesetih. Poleg obeh omenjenih filmov bo mogoče na platnu Kolnkištinega filmskega krožka videti še ostale pomembne, pa tudi tiste prezrte mojstrovine obdobja Novega Hollywooda.
Uroš Esih
Foto: Arhiv
Liki v filmih Novega Hollywooda so pogosto uporni popotniki.
Program retrospektive:
Nedelja, 16. januar, ob 20. uri: Plavalec, r: Frank Perry Nedelja, 23. januar, ob 20. uri: Goli v sedlu, r: Dennis Hopper Nedelja, 30. januar, ob 20. uri: Polnočni kavboj, r: John Schle-singer
Nedelja, 13. februar, ob 20. uri: Pet lahkih komadov, r: Bob Ra-felson
Nedelja, 20. februar, ob 20. uri: Woodstock, r: Michael Wadleigh Nedelja, 27. februar, ob 20. uri: Harold in Maude, r: Hal Ashby Nedelja, 6. marec, ob 20. uri: Zadnja kinopredstava, r: Peter Bogdanovich
Nedelja, 13. marec, ob 20. uri: Panika v parku igel, r: Jerry Schatzberg
Nedelja, 20. marec, ob 20. uri: Ameriški grafiti, r: George Lucas Nedelja, 27. marec, ob 20. uri: Badlands, r: Terrence Malick Nedelja, 3. april, ob 20. uri: Vsi predsednikovi možje, r: Alan J. Pakula
Strelstvo
Boštjan Simonie zmagal v Trzinu
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke zasluženo slavile
Stran 16
Jože Marin
Tiho slovo od blazin
Odbojka
70 let odbojke v Ljutomeru
Stran 17
Stran 17
Nogomet
Meteroplast premagal vse nasprotnike
Stran 18 [portni napovednik,
mali nogomet in planinski kotiček
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Leon Panikvar - nogometaš Aluminija
"Pričakujem višjo uvrstitev"
Tekmovanje v minuli jeseni so nogometaši Aluminija končali na sedmem mestu v drugoligaški konkurenci, kar je verjetno manj, kot so v klubu pričakovali. Veliko bolje so igrali v gosteh, doma pa zapravili kar nekaj točk, s katerimi bi vsekakor bili višje na prvenstveni razpredelnici, z več točkami seveda.
Leon Panikvar
Nogomet
Kldrlčanl pričeli priprave
V ponedeljek popoldne so s pripravami na spomladanski del tekmovanja v 2. SNL pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Na prvem treningu se je trenerju Aluminija Miranu Emer-šiču javilo osemnajst nogometašev, ki so po krajšem sestanku kar pričeli z vadbo. Že nekaj let pri telesni pripravi kidričev-skih nogometašev pomaga Mirko Vindiš, sicer nekdanji atlet in maratonec. Prvi teden bo vadba potekala enkrat dnevno, drugi teden vadbe pa že dvakrat dnevno. Vsekakor je želja vseh, da se čim bolje pripravijo na drugi del tekmovanja, ki se bo pričel v začetku marca. Devet srečanj bodo imeli nogometaši Aluminija na razpolago za uigravanje. Že 23. januarja bo Aluminij odigral prvo pripravljalno srečanje, in sicer z Dravinjo iz Slovenskih Konjic, drugo pa 30. januarja z ekipo Maribor Pivovarna Laško.
Pri Aluminiju se ne obetajo velike spremembe v igralskem kadru. Ekipo je zapustil Aleš Flašker, ki naj bi kariero nadaljeval v Avstriji, medtem ko Gregor Dončec trenutno vadi z ekipo celjskega Publikuma in če bo zadovoljil kriterije, bo po vsej verjetnosti prestopil v Celje, drugače pa naj bi se vrnil nazaj v Aluminij.
Danilo Klajnšek
Že nekaj časa imajo v Kidričevem mlado ekipo, veliko mladih nogometašev, ki zaključijo mladinski staž, pa se priključi k članski ekipi. Eden izmed njih je vsekakor Leon Panikvar, ki je v jeseni 2004 dosegel pet zadetkov za Aluminij, nekoč pa bil tudi član slovenske mladinske reprezentance.
Tudi Leon ni bi zadovoljen z jesenskim delom prvenstva in je o tem povedal naslednje: "Ta del res ni bil najbolj uspešen. Cilja, ki smo si ga zadali, zato tudi nismo dosegli, čeprav bi lahko bili tam nekje do tretjega mesta. Prelomnica je bila, vsaj po mojem, pokalna tekma z Nafto, potem pa nismo več dosegli tistega, kar smo hoteli."
Nekako že dve sezoni je opazno, da nogometaši Aluminija na svojem igrišču ne igrajo tako dobro in zbirajo točke, kot je to običaj na gostovanjih. Razlogov za nekakšen strah ni, saj ljubitelji nogometa v Kidričevem ne pritiskajo preveč na igralce, da bi morali točke osvajati za vsako ceno. "Pravega razloga za to ne vem. Res je, da nimamo veliko navijačev in gledalcev. Mislim, da imamo igralci v glavah to, da moramo zmagati, potem pa je vse nasprotno. Zraven tega za nas pravijo, da smo ena najmlajših ekip, vendar se vedno ne moremo izgovarjati na to. To se mora končati. Če imamo kvaliteto, potem ni pomembno, koliko smo stari,"
je nadaljeval mladi nogometaš Aluminija.
Sicer pa je z Leonom prijetno klepetati o nogometu, še posebej, ko lahko razbereš njegovo dojemanje nogometa in pa željo ter ambicijo po še boljšem igranju, o stanju v slačilnici Aluminija in njegovih ciljih, s tem pa tudi dobiš občutek, da bo lastovka slej ko prej zapustila gnezdo.
"Najprej bi povedal, da smo nogometaši Aluminija prijatelji na igrišču in izven njega. Po tekmi gremo skupaj na pijačo, ne glede na to, ali zmagamo ali izgubimo. Razumljivo je, da je vzdušje boljše ob zmagah. Pogovorimo se o stvareh, ki so se dogajale na tekmi, vse skupaj
Namizni tenis • Gregor Zafošnik
mm VB ■■■■	■	■ V ■■
Nasi cilji so vedno visji
Namizni tenis je zelo zanimiv in atraktiven Sport. Na Ptuju ima dolgo in bogato tradicijo. Skozi NTK Ptuj, prej Petovio, je priSlo veliko dobrih igralcev z majhno, vendar zelo hitro žogico ob zelenih mizah.
Foto: DK
No, sedaj so že barve tudi drugačne, ob tem pa se je tudi marsikaj spremenilo v pojmovanju te igre. Gregor Zafošnik je bil član ptujskega kluba, vendar se je skupaj z bratom Markom odločil, da bo srečo poizkusil v Mariboru. To je bil polni zadetek, saj je Gregor standardni član njihove članske ekipe, sicer večkratnih državnih prvakov.
Kot je to v navadi, se ob koncih leta in začetkih novega vlečejo na plan statistike, ob tem pa se ocenjuje delo v minulem obdobju. Ptujčan v dresu mariborskih državnih prvakov je na začetku pogovora dejal naslednje: "Zase bi rekel, da je bilo minulo leto dokaj uspešno, saj so bili določeni dobri posamični rezultati in sem se tako visoko povzpel na slovenski rang lestvici. Skorajda mi je uspel preboj v slovensko izbrano vrsto. Pot je šla vedno naprej in upam, da se bo takšen pozitiven trend nadaljeval tudi v tem letu, ki je še pred nami." Mariborski klub je pono-
vno na dobri poti, da na svojo zastavo pripne še eno zmagovalno zvezdico za osvojen naslov državnega prvaka. Vedno se najde klub, ki poizkuša ogroziti primat. V tej sezoni so to Len-davčani, ki so uspeli zbrati tri odlične igralce. O tem pa je Gregor povedal naslednje: "Lendava je spoštovanja vredna ekipa. Za nas je pomembno, da z njimi v najslabšem primeru odigramo neodločeno in smo ponovno prvi. Domače tekme z njimi se ne bojimo, saj se zavedamo tudi naše kvalitete. Vsi skupaj upamo, da bomo še to sezono postali, oziroma odbranili naslov državnih prvakov.
Redko je, da igralca, ki prihaja iz druge sredine, vzamejo za svojega. To se je zgodilo Gregorju, ki je sedaj kot Ptujčan v vrstah Maribora sprejet kot domačin. "Po eni strani to ni prijetno, saj grem že zjutraj na trening v Maribor, zvečer pa se vračam. To je precej naporno, ob tem pa si neprestano v gibanju, oziroma na
cesti. Lepo pa je, če te vzamejo za svojega; s svojimi igrami poskušam samo potrditi njihovo za-
pa v smislu, da bi naredili drugič manj napak. Sicer pa so se pričele priprave. Od njih pa pričakujem, da se bomo čim bolje pripravili in tako potem še boljše odigrali spomladanski del prvenstva v 2. SNL. S tem, če bom zapustil Aluminij, se sploh ne obremenjujem, saj želim najprej v matičnem klubu dobro igrati, predvsem pa za to skrbijo drugi. Normalno pa je, da si želim igrati v prvi slovenski ligi. Upam, da ponudbe bodo in potem se bomo že dogovorili z vodstvom Aluminija. Toda, najprej je pred mano še igranje za Aluminij v tej sezoni, vse ostalo pa pustimo," je zaključil pogovor Leon Panikvar.
Danilo Klajnšek
upanje." Na vprašanje o tem, če je zadovoljen s tem, kar je dosegel z ekipo Maribora, pa je Gregor zaključil pogovor takole: "Zadovoljen vsekakor sem. Toda to je pač tako. Vedno je potrebno gledati naprej in doseči čim več. Želja po napredovanju zahteva več dela in borbe za namiz-noteniškimi mizami. Kot sem že dejal, pa je moj cilj izboljšati svoje rezultate in s tem športne dosežke."
Danilo Klajnšek
Gregor Zafo{nik
Foto: DK
16 .Š;a/mib'TEDNIK
Sport
četrtek • 13. januarja 2005
Rokomet
Jeruzalem Ormož -Češka 33 : 32 (21 : 17)
Jeruzalem: G. Čudi~, Cvetko, Dog{a; Bel{ak 8, M. Horvat 5, Koražija 10 (1), Bezjak 4 (1), Grabovac, Ivanuša 2, B. Čudi~, Kosaber, D. Horvat, Grizolt 1, Hanželi~ 3, Luka~ek, Poto~njak. Trener: Prapotnik.
Za rokometaše Jeruzalema je že prvi teden priprav na drugi del prvenstva in prva pripravljalna tekma, ki so jo Ormožani (brez poškodovanega Mesarca in Stefanica) odigrali proti svetovnim prvakom iz leta 1967 -Čehom. Slednji so prvi del priprav za SP v Tuniziji opravili kar v Sloveniji na Rogli. Zanimivo, da bodo Čehi tudi nasprotnik naši izbrani vrsti na SP v Tuniziji, in sicer v skupini B.
Čehi so Ormožane poskušali presenetiti s hitro igro in izvajanjem hitrega centra ter z različnimi obrambnimi postavitvami (4-2 in 5-1), kar pa je bila le voda na mlin slovenskemu 1. A-ligašu, pri katerem je v prvem polčasu blestel Koražija na levem krilu
z devetimi goli. Najvišja razlika za ormoške vinarje je znašala v 37. minuti kar 8 točk prednosti (25:17), nato je domač trener Prapotnik dal priložnost nekaterim igralcem s klopi, kar so izkoristili Čehi in ublažili poraz, trener Trtik (trenira v 2. nemški Bundesligi) pa še dolgo časa po tekmi ni mogel verjeti, da so njegovi varovanci doživeli poraz. Pri Ormožanih je dobro branil vratar Čudič, strelsko sta bila najbolj razpoložena Koražija in Belšak, kot asistent je izstopal Bezjak. Pri gostih (manjkali so trije igralci) so Hrubi, Laclavik in Čurda dosegli po šest zadetkov. Pred 350 gledalci sta zelo dobro sodila Anton Lah in David Sok.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. A SRL ženske
REZULTATI 8. KROGA:
Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava KSI 35:25 (14:15), Celeia Žalec - Celje Celjske mesnine 26:21 (16:11), Polje - Gramiz Kočevje 30:32 (16:15). Srečanji Krim Mercator - Izola in Burja Škofije -Olimpija bosta odigrani kasneje.
1.	KRIM MERCATOR
2.	CELEIA ŽALEC
3.	MERCATOR TENZOR
4.	LOKA KAVA KSI
5.	BURJA ŠKOFIJE
6.	OLIMPIJA
7.	CELJE CM
8.	IZOLA
9.	GRAMIZ KOČEVJE
10.	POLJE
7	0	0
5	2	1
5	0	3
4	1	3
4	1	2
3	2	2
4	0	4 2	0	5 1	0	7 0	0	8
Košarka • 2. SKL Vzhod
REZULTATI 12. KROGA:
Ruše - Ptuj 73:74, Grosuplje - Superga Slovenj Gradec 96:72, Celjski KK - ŽKK Maribor 75:70, Prebold - Nazarje 81:98, Jurij Ježi-ca - Pivovarna Laško mladi 64:83
1.	CELJSKI KK
2.	GROSUPLJE
10 10
3. PIVOVARNA LAŠKO MLADI	10	7	3	17
4. NAZARJE	10	7	3	17
5. ŽKK MARIBOR	10	4	6	14
6. RUŠE	10	4	6	14
7. PREBOLD	10	4	6	14
8. JURIJ JEŽICA	10	4	6	14
9. PTUJ	10	4	6	14
10. SUPERGA SLOV. GRADEC	10	1	9	11
			DK	
Košarka • »Cona« za zmago
KK Ruše - KK Ptuj
73:74 (24:17, 7:11, 15:28, 27:18)
Sajko 6, Marčič 17, Rojko 13, Siračevski 12, Majal 8, Ferme 2, Indjic 3, Bien 7, Kneže-vič, Kanlič 8, Horvat, Holc.
Drugi del prvenstva v 2. SKL - vzhod so Ptujčani začeli odlično, saj so v povratnem srečanju v Rušah zabeležili zmago, sicer z najmanjšo možno razliko. V nadaljevanje sezone niso startali optimalno pripravljeni, saj jim zaradi zaprte gimnazijske telovadnice manjka teden dni treningov.
Uvodne minute srečanja so pripadle domačinom, ki so povedli z rezultatom 9:0. Kljub temu da so jih Ptujčani v osmi minuti ujeli, so le-ti prikazali velika nihanja v igri. Prvi polčas se je končal s skromnim rezultatom 31:28, v nadaljevanju pa so Ptuj-čani s prehodom na consko obrambo uspeli povesti, največ za 13 točk. Dokaj visoko prednost so držali vse do zaključka tekme, saj so eno minuto pred koncem vodili za 7 točk. Domači so nekaj sekund za tem zadeli met za 3 točke, ukradli žogo v obrambi in znižali prednost le na 2 točki. 15
sekund pred koncem je po storjeni osebni napaki Marčič zadel dva prosta meta, Rušani pa so z metom iz obupa ob zvoku sirene postavili končni izid 73:74.
Ptujčani so tokrat igrali z večino igralcev, z dobro igro pa se je po polletnem premoru v ekipo vrnil Grega Bien, eden izmed nosilcev igre v prejšnji sezoni. Motivacijska zmaga za začetek nadaljevanja, torej!
ML ADINCI
KK Lenart - KK Ptuj 0:20
Domača ekipa se iz neznanih razlogov ni pojavila na parketu.
KADETI - 3. KROG ZA DRŽAVNEGA PRVAKA
KK Ptuj - SZT Jan~e
72:87 (20:24, 19:21, 14:18, 19:24)
Bilič 27, Marčič 14, Sajko 23, Kotnik 8, Klemenčič, Rus, Fajt, Kokot, Ferme, Veselič, Krajnc.
Ptujčani so trenutno na 4. mestu na lestvici.
DK
Strelstvo • SK Ptuj, SD Kidričevo, SD Juršinci
9. prehodna skirca Borisa Paternosta
V Trzinu se je na 9. mednarodnem tekmovanju za prehodno skirco Borisa Paternosta zbralo 162 strelcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Tekmovanje je bilo prvič izpeljano ločeno v disciplinah deklet in moških, vendar že po tradiciji na elektronskih tarčah. Za vrhunsko prireditev pa so poskrbeli člani strelskega društva Trzin. Pa poglejmo dosežene rezultate:
Med tekmovalci s pištolo se je najbolje odrezal Boštjan Simonie (SD Kidričevo), ki je s 569 krogi vodil že po rednem delu ter skupaj s finalno serijo zmagal z rezultatom 669,5 kroga. V finalu je streljal še Simon Simonič
(SD Juršinci), ki je v finale prišel kot 5., z rezultatom 564 krogov, kjer je pridobil še eno mesto in tekmovanje končal s 662,8 kroga na 4. mestu. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo) je bil s 556 krogi 15., Franc Bedrač s 553 krogi
Foto: Simeon Gone
Boštjan Simonič, SD Kidričevo
24., Matija Potočnik s 552 krogi 25. (oba SK Ptuj), Simon Simonič (SD Kidričevo) s 551 krogi 28., Mirko Moleh s 547 krogi 33., Rok Pučko s 540 krogi 39. (oba SD Juršinci) ter Borut Saga-din (SK Ptuj) s 532 krogi na 46. mestu.
V	ekipnem delu s pištolo je zmagala ekipa SD Dušan Pož iz Rečice s 1689 krogi, drugo mesto so zasedli strelci SD Kidričevo s 1676 krogi, osmi so bili strelci SD Juršinci s 1651 krogi in deveti strelci SK Ptuj s 1637 krogi.
Med tekmovalci s puško se je najbolje odrezal Rajmond Debe-vec, ki je zmagal s 594 krogi. Med strelci Spodnjega Podravja je bil najboljši Gorazd Maloič (SD Kidričevo) s 573 krogi in 26. mestom, Teodor Pevec (SK Ptuj) je bil s 555 krogi 56., Gregor Kmetec s 530 krogi 71., Boštjan Simonič s 508 krogi 72. ter Simon Simonič s 498 krogi 73. (vsi SD Kidričevo).
V	ekipnem delu s puško so tekmovali strelci SD Kidričevo, ki so dosegli 1611 krogov in zasedli 13. mesto. Za ekipo so streljali Maloič, Kmetec in B. Simonič.
V	končni kombinaciji puške in pištole je slavil Hrvat Dean Vig-njevič s 1140 krogi ter si tako priboril 9. prehodno skirco Borisa Paternosta, Boštjan Simonič je bil s 1077 krogi 11., Simon Simonič s 1049 krogi 12.
3. odprto kontrolno tekmovanje
V nedeljo se je v Ljubljani odvijalo 3. odprto kontrolno tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi strelci Spodnjega Podravja. Doseženih pa je bilo kar nekaj odličnih uvrstitev:
med člani s pištolo je trenutno v najboljši formi Boštjan Simonič (SD Kidričevo), ki je na-streljal 574 krogov in tako prepričljivo zmagal. Dosegel je že 3. zaporedno zmago. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo) je dosegel 566 krogov in zasedel 4. mesto, Ludvik Pšajd (SD 1. poh. bataljon) je bil s 562 krogi 5., Simon Simo-nič (SD Kidričevo) s 561 krogi 6. ter Matija Potočnik (SK Ptuj) s 554 krogi 12.
Med mladinci s pištolo je še vedno prepričljiv Simon Simo-nič (SD Juršinci), ki je dosegel 558 krogov in zmagal, Rok Pučko (SD Juršinci) je dosegel 549 krogov in zasedel 4. mesto, Domen Solina (SK Ptuj) 538 krogov in 10. mesto.
Med mladinkami s pištolo se je najbolje odrezala Mojca Lazar, ki je bila s 349 krogi 2., Mateja Levanič je bila s 342 krogi 3., Marija Gabrovec s 334 krogi 5. ter Katarina Matič, ki je dosegla 329 krogov in zasedla 6. mesto (vse SK Ptuj).
Simeon Gonc
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj - Loka Kava KSI 35:25 (14:15)
Na koncu smo zasluženo slavili
Mercator Tenzor Ptuj: Lakič, Potočnjak 6, Prapotnik, Šijanec 4 (2), Šincek, Ramšak 1, Brumen, Murko 3, Kelenc, Savič 9 (3), Raukovič 2, Derčar 10 (5), Hameršak, Radek.
Po dolgem času so končno na parket stopile tudi rokometašice v 1. slovenski ženski rokometni ligi. Počivale pa so zaradi nastopa slovenske ženske reprezentance na EP ki se je odvijalo na Madžarskem. Sicer pa tudi zadnja tri srečanja do prekinitve niso bila uspešna za ptujske "trgovke", saj so doživele tudi toliko porazov. Bitka za uvrstitev v končnico tekmovanja, kjer se
bodo merile ekipe za naslov državnega prvaka, se je torej pričela. Zmaga bi veliko pomenila, tako eni kakor tudi drugi ekipi. Sicer pa se zadnji teden pred srečanjem z dobro ekipo Loke kave ni razvijal po željah. Nastalo je polno majhnih težavic. V igralskem kadru na tem srečanju se je pojavila tudi Dijana Radek, ki še je vedno poškodovana, vendar na parket ni stopila. Ravno
zaradi njene odsotnosti je dirigentsko palico prevzela Mojca Derčar, na zunanjih pozicijah pa sta igrali Tanja Raukovič in Danijela Savič. Sama igra v tem delu srečanja ni bila na visokem nivoju. Enostavno je bilo preveč tehničnih napak na obeh straneh. Rokometašice Mercator Tenzor Ptuj so na začetku povedle in svoje vodstvo z največ dvema zadetkoma prednosti držale vse do
Ekipa Mercator Tenzor Ptuj po končanem srečanju
27. minute (13:12), nato pa so gostje najprej izenačile in si do odhoda na odmor priigrale prednost zadetka.
Na začetku drugega polčasa so gostje v hitri igri, s polno napak, le-teh naredile manj in si v 37. minuti priigrale že tri zadetke razlike (17:20), vendar so to prednost zaigrale, igra domačink je potem stekla. V vratih "trgovk" je blestela Biljana Lakič, sledili so hitri nasprotni napadi, kjer je prednost rokometašic Mercator Tenzor Ptuj v 55. minuti narasla na deset zadetkov (32:22). Proti koncu srečanja so priložnost za igranje dobile mlajše domače rokometašice, ki ponavadi igrajo manj, in so to visoko prednost zadržale. Veselje ob zmagi v domačem taboru je bilo razumljivo, saj so se še pravi čas pobrale po vodstvu gostij, ki so imele deset črnih minut, ki so jim je mogoče odnesle ugodnejši izid.
Neno Potočnj ak—trener Mercator Tenzor Ptuj: "Bila je težka tekma in na koncu smo zasluženo slavili. Enostavno nam ni šlo in morali smo spremeniti sistem v obrambi. To se je pokazalo za dobro in pomembne točke so ostale na Ptuju."
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Judo • Pogovor z Jožetom Marinom
Tiho slovo od blazin
Ko govorimo o judu, ne moremo mimo omembe Jožeta Marina, sicer trenerja, prej pa tekmovalca, državnega reprezentanta, dobitnika Baumgartner-jevega pasu, zmagovalca na turnirju Pohorskega bataljona in večkratnega državnega prvaka v vseh starostnih kategorijah.
Njegovi nastopi so pustili pečat pri vseh ljubiteljih juda. Bil je predvsem tiho, marljivo je delal na treningih, na tekmovanjih pa pospravljal svoje nasprotnike, tudi na tekmah svetovnega pokala. Nekaj časa o njem ni bilo nič sli{ati, vendar smo ga vseeno poiskali in z njim - kot sedaj že bivšim trenerjem SD JK Jursinci - pripravili tale pogo-
vor.
[T: Kako dolgo si bil v judu, kje si pričel in kje zaključil tekmovalno kariero?
"Pričel sem v Gorišnici, kjer smo bili takrat sekcija JK Drava. Naš trener je bil legendarni Franc Nasko, potem pa je iz Maribora prišel Franc Pliberšek, za njim Rudi Blažič, potem pa se je vrnil Franc Nasko. Član JK Gori-
i



w

šnica sem bil vse do leta 1997, potem pa sem prestopil v JK Jur-šinci, vmes pa tekmoval še za JK Impol na državnih in mednarodnih tekmah. V bistvu sem bil v Slovensko Bistrico samo posojen tekmovalec za državno in evropsko ligo."
ST: Iz katerega kluba se je pričela tvoja reprezentančna pot?
"To je bilo takrat, ko sem bil član JK Gorišnica. V kategoriji nad 100 kilogramov, kjer sem tudi tekmoval, je prišlo povabilo za tekmovanje v Baslu 1996. Tam sem osvojil peto mesto. Za tisti čas je bil to četrti rezultat v judu v Sloveniji, le Damjan Petek je imel boljši rezultat. Dva meseca kasneje sem bil ponovno povabljen, tokrat v Bolgarijo, kjer sem osvojil drugo mesto na tekmi svetovnega pokala. Do takrat je bil to najboljši rezultat v moškem judu. Isto leto sem uspešno nastopil tudi v Južni Koreji, bil pa sem tudi udeleženec Mediteranskih iger."
ST: Naenkrat pa je bil narejen presek in Jožeta Marina nismo več zasledili med reprezentanti. Kaj je bil razlog za to?
"Enostavno povedano, finančno ni šlo skozi. Delal sem priložnostno in dajal svoj denar za tekmovanja. Klub (JK Gorišnica) ni imel denarja, čeprav je v njem za nekatere bil denar, a zame ne. To je bil tudi razlog za moj odhod iz JK Gorišnica. Potem sem leta 1997 odšel v JK Juršin-ci, kjer sem bil trener in tekmovalec. Že prej sem bil trener v Juršincih, vendar kot trener sekcije JK Gorišnica, potem pa smo
pričeli na svoje. Judo klub Jur-šinci je bil ustanovljen 27. septembra 1997."
ST: Kako pa je potekalo delo v Juršincih?
"Tam smo dobro delali. Praktično smo pričeli iz nič in trdo delo, posebej se malo trme, je prineslo rezultate. Bili smo uspešni na vseh tekmovanjih, kjer smo se pojavili, tako v moški kakor ženski konkurenci. Veliko smo delali, tudi s takratnim predsednikom Jožetom Kram-pljem sva dobro sodelovala, in vse to se je potem prelevilo v uvrstitev v 1. slovensko judo ligo, kjer smo uspeli v prvi sezoni tudi obstati. Nato pa smo se razšli, a fantje so tudi v drugi sezoni obstali v prvoligaški druščini. Prišlo je do novega vodstva ŠD JK Juršinci, s katerim nismo našli skupne točke, pa sem odšel, čeprav sem ekipo še gledal in praktično bil z njo na domačih tekmah. Veliko smo vložili v preteklosti v domači kader, tako da mi ni bilo vseeno."
ST: Ali boš sedaj brez juda ali boš kje pričel znova?
"Če si celo življenje posvetil judu, potem je težko biti daleč vstran od njega. Nikoli ne reči ne! Seveda je in še bo veliko možnosti za delo. Mika me in skorajda vleče izziv, da bi pričel še enkrat vse znova, seveda kot trener. Mislim, da še nisem rekel zadnje besede. Ni mi zmanjkalo motivov, zato bo še seveda dovolj priložnosti za judo. Seveda je tudi mnogo mladih športnikov, ki jih ta atraktivni šport privlači. Bomo videli, saj je še veliko let pred nami."
Vemo, da se Jože Marin ne bo vrnil na blazine kot aktivni tekmovalec v judu, vendar bo vsekakor dobil kakšno povabilo, da kot pripadnik tega športa, kaj pripadnik - fanatik, prične delo znova. Kjer se pojavi on, je uspeh zagotovljen. Njegovo slovo od blazin kot aktivni tekmovalec je težko podoživeti, še posebej, če nimaš kot reprezentant tudi poslovilne tekme. Časa za dokazovanje pa bo še dovolj.
Danilo Klajnsek
Ljutomer • Turnir ob 70-letnici igranja odbojke
Nastopili bodo tudi državni prvaki
V Ljutomeru so v sezoni 1934/1935 pričeli z igranjem odbojke, saj je bila takrat v okviru Sokolov ustanovljena sekcija za odbojko. Ljutomerski Sokoli so to igro prevzeli od mariborskih Sokolov, ključni nosilec aktivnosti in razvoja odbojke pa je bil Franjo Lubej, ki je prišel v Ljutomer iz Ljubljane.
Lubej, ki je bil tudi sam odličen odbojkar, je za to igro navdušil številne domačine. Tako so odbojko v Ljutomeru pričeli igrati Evald Plohl, Jože in Mirko Horvat, Lojze Zavratnik, Albert Georgiutti, Janko Škrajnar, Jože Glavnik, Saša Kukovec ter Drago, Franček in Mirko Šumak. Največji uspeh pred 11. svetovno vojno so odbojkarji Sokola Ljutomer dosegli v sezoni 1939/1940, ko so na sokolskem prvenstvu za koroško, mariborsko, ptujsko, mursko in varaždinsko okrožje zasedli drugo mesto. Po 11. svetovni vojni, vse do šestdesetih let, ljutomerski odbojkarji niso nastopali v tekmovalnem sistemu, bila pa je odbojka zelo priljubljen rekreacijski šport, ki so jo igrali v sindikalnih aktivih, delovnih brigadah in šolah. Starejšim igralcem Ljutomera so se v šestdesetih letih pridružili Rado Dvoršak, brata 1vo in Jože Šumak ter Marjan Bezjak, največji us-
peh pa je v takratnem času požel 1vo Šumak, ki je bil leta 1955 z mariborskim Branikom državni prvak.
Leta 1961 je bila pri TVD Partizan Ljutomer formirana sekcija za odbojko, odbojkarji pa so kot pomurski prvak nastopali v drugi republiški ligi, v kateri so sodelovali do leta 1965. Zaradi odhoda nekaterih starejših igralcev se tekmovalna odbojka do leta 1969 ni igrala. Leta 1975 se je klub preimenoval v odbojkarski klub Ljutomer, takšno ime pa nosi še sedaj. Po številnih letih nastopanja v drugi republiški ter pomurski ligi se je Ljutomer leta 1987 uvrstil v prvo republiško ligo. Takrat so barve kluba iz pr-leške prestolnice zastopali Brane Pušenjak, Miran Markovič, Mitja Belec, Andrej Drvarič, Simon Pu-klavec, Goran Šoster, Jože Štrakl, Mitja in Mirko Šumak, naslednjo sezono pa sta se jim pridružila še Janko Rajner in Zdravko
Marič. V sezoni 1992/1993 se je ljutomerska moška izbrana vrsta uvrstila v prvo državno ligo, vse do sezone 1995/1996, ko je Ljutomer izpadel v drugo ligo, pa so za ljutomersko moško izbrano vrsto igrali: Boris Grut, Jan Škrobar, Dejan Fujs, Borut Pre-log, Karel Krajcer, Matej Kavnik, Janko Rajnar, Mitja Belec, Ner-min Bungur, Danilo Berlot, Bogdan Marič, Matjaž Šiftar, Marko Savič, Boris Onišak, Saša Zidar in 1gor Šmauc. Ljutomerska moška odbojkarska vrsta sedaj nastopa v tretjeligaški konkurenci, tradicijo kvalitetne odbojke v pr-leški prestolnici pa so v zadnjih letih prevzele ženske, ki so se v sezoni 1995/1996 uvrstile v prvo A državno ligo, v kateri nastopajo še sedaj.
V okviru praznovanja 70-letnice igranja odbojke v Ljutomeru bo to soboto, 15. januarja, od 14. ure naprej v športni dvorani pri OŠ 1vana Cankarja v
Ljutomeru potekal moški odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopili prvoligaški ekipi Šoštanj Topolšica (aktualni državni prvak) in mariborski Prevent gradnje 1GM, drugoligaš Pomurje Galex Mir ter domača tretjeliga-ška vrsta. V prvem polfinalu ob 14. uri se bosta pomerila Ljutomer in Prevent gradnje 1GM Maribor, ob 15. uri pa bo še drugi polfinale med Šoštanjem To-polšico in murskosoboško ekipo Pomurje Galex Mir. Poraženca polfinalnih dvobojev se bosta merila ob 16. uri, veliki finale pa bo ob 18.30. Pred tekmo za prvo mesto bo organizator ob 17. uri pripravil ekshibicijsko tekmo med Ljutomerom in Pomur-jem, nastopili pa bodo igralci, ki so za ti dve ekipi nastopali v prvoligaški konkurenci. Finalni obračun bo odigran na tri dobljene nize, preostali dvoboji pa na dva osvojena niza.
Miha Šoštarič
Sportne novičke
Judo • Slovenska Bistrica v znamenju juda
To soboto in nedeljo bo v Slovenski Bistrici potekalo zanimivo tradicionalno tekmovanje v judu, ze 36. Pohorski bataljon. V kovnici največjih uspehov slovenskega juda in večkratnih državnih prvakov je to prvi turnir v novem letu, ki se ga bo udeležilo zelo veliko judoistov iz desetih držav Evrope. To bo tudi prvi test za slovenske tekmovalce, kjer se bo videlo, kar so fantje in dekleta počeli ob koncu minulega leta in kam sega njihova pripravljenost na začetku nove tekmovalne sezone. V športni dvorani v Slovenski Bistrici bo še toliko bolj zanimivo, saj se bodo tega tekmovanja udeležili vsi slovenski reprezentanti.
Kot je že običajno, bodo v soboto nastopili judoisti v mlajših kategorijah, v nedeljo pa bo še tekmovanje v članski konkurenci.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Robert Krajnc in Matjaž Lunder na Portugalskem
V	ponedeljek so se v Ljubljani zbrali nogometaši slovenske reprezentance, ki se bo na Portugalskem udeležila turnirja reprezentanc do 23 let. Med vpoklicanimi sta tudi Matjaž Lunder, nogometaš ptujske Drave, in Milan Rakič, bivši igralec Aluminija, sedaj Maribora Pivovarne Laško. Turnir se bo pričel 17. januarja. Med potniki bo tudi ptujski mednarodni sodnik Robert Krajnc, ki bo tam opravljal sodniško delo.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2004/2005
V	soboto, 8. januarja, je bil v teniški dvorani Goja center odigran 7. krog zimske teniške lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici še naprej trdno držita TC Luka in Nedog, s. p., saj so ponovno suvereno premagali svoje nasprotnike. TK Skorba 1 je z zmago nad TK Štraf izkoristila poraz Neptuna in se prebila na peto mesto, v derbiju kroga pa je ekipa Nes premagala veterane.
Rezultati 7. kroga: TC Luka - Neptun 3:0, Nedog - Sorti-ma 3:0, TK Skorba 1 - TK Štraf 3:0, Veterani - Nes 1:2, TK Skorba 2 - TC Kidričevo 1:2.
Lestvica po sedmem krogu:
1. TC Luka 18 točk, 2. Nedog, s. p. 18 točk, 3. Nes 13 točk, 4. Veterani 13 točk, 5. TK Skorba 1 12 točk, 6. TK Neptun 11 točk, 7. TC Kidričevo 7 točk, 8. TK Skorba 2 7 točk, 9. TK Štraf 5 točk, 10. Sortima, d. o. o. 3 točke.
8. krog, ki se igra v soboto, 15. januarja, bo nadvse zanimiv, saj bosta odigrana kar dva derbija, in sicer med TC Luka in Nedog, s. p., za prevzem prvega mesta ter Skorbo 1 in ekipo Nes za mesta pod vrhom.
ur
Ptuj
Za SD Panorama leto 2004 uspešno
Lepo je biti v družbi prijetnih ljudi, ki jih združuje Športno društvo Panorama Ptuj. Tamkaj že od ustanovitve izvajajo dejavnosti, ki osmišljajo življenje krajanov v prijateljskih, sproščenih druženjih. Organizirajo izlete, kolesarjenja, sprehajalne ture, pohode v gore, že kar tradicionalne piknike v naravi ter prednovoletno srečanje.
Aktivni in uspešni so tudi na športnem področju, saj so gostitelji malonogometnega turnirja in tekmovanja v košarki trojk.
K izvedbi vseh teh dogodkov veliko pripomorejo sponzorji in donatorji. Med letošnje poletne dejavnosti, blagodejne za dušo in telo, lahko štejemo planinski pohod na Triglav ter uspele raftarsko-družbene spuste. Slednji so postregli z adrenalinskimi doživetji na raftih in zunaj njih v ne kaj prida toplih brzicah Une
in Drave.
Kakor v preostalih društvih se tudi v ŠD Panorama — Vičava Ptuj ne zgodi nobena reč sama od sebe. Brez prizadevanja dela članstva, zlasti predsednika Janeza Gornika, Vlada Potočnika, 1gorja Hrženjaka, Milana Štalcer-ja, Janka Simoniča ... vsega tega, vsaj v takšni meri, po vsej verjetnosti ne bi bilo. Torej, obilo dobre volje in uspehov še naprej.
Ivo Kornik
FULU. DK
18 .Š;a/mib'TEDNIK
Sport
četrtek • 13. januarja 2005
Dvoranski nogomet
Meteorplast Ljutomer premagal vse nasprotnike
Na devetem novoletnem turnirju v dvoranskem nogometu za člane, ki ga je v ljutomerski športni dvorani pripravilo športno društvo Cven, je nastopilo 19 ekip iz celotne Slovenije, največ uspeha pa so imele ekipe iz upravne enote Ljutomer.
V velikem finalu je prva ekipa ljutomerskega Meteor-plasta z zadetkom Boštjana Zemljica z 1:0 premagala Knjigovodski servis Šoštarič Ljutomer, tretja pa je bila druga ekipa Meteorplasta, ki je bila s 3:0 boljša od Marincev iz Ve-ščice v občini Razkrižje. Najboljši strelec turnirja je bil
Goran Ristic (Meteorplast Ljutomer 1), ki je dosegel šest zadetkov, poleg Ristica pa so za zmagovalno moštvo nastopili še Toni Balažic, Mario Hoš-pel, Saša Novak, Boštjan Žemljic, Boštjan Osterc in Marko Fajdiga.
Rezultati cetrtfinala: Trgovina in servis Kupcic Ormož
- Meteorplast Ljutomer 1 1:1 (2:3 po kazenskih strelih), Vi-tomarci - Marinci Vešcica 3:3 (5:6 po kazenskih strelih), Knjigovodski servis Šoštarič -Gouchos Ljutomer 7:1, Me-teorplast Ljutomer 11 - Sovic nizke gradnje 1:1 (7:6 po kazenskih strelih); polfinale: Meteorplast Ljutomer 1 - Ma-
rinci Vešcica 2:1, Knjigovodski servis Šoštaric Ljutomer -Meteorplast Ljutomer 11 1:1 (3:2 po kazenskih strelih); finale: Meteorplast Ljutomer 1 - Knjigovodski servis Šoštaric Ljutomer 1:0; za tretje mesto: Meteorplast Ljutomer 11 -Marinci Vešcica 3:0.
Miha Šoštarič




Meteorplast Ljutomer I je slavil na devetem novoletnem turnirju v Ljutomeru.
Foto: Miha Šoštarič
Mali nogomet
Mariborčani slavili v Radencih
športno društvo Radenci - klub malega nogometa Swing - je pripravilo deveti malonogometni turnir za ekipe, ki so jih sestavljali igralci starejši od 30 let.
Na turnirju je sodelovalo devet ekip iz severovzhodnega dela države, na koncu pa so prvo mesto osvojili igralci ekipe Bar Torino iz Maribora. Najboljši igralec turnirja je bil Kristjan Cener (Vietnam), najboljši strelec s petimi zadetki Boštjan Žemljic, najboljši vratar pa Marko Pungartnik (oba Bar Torino). Najstarejši udeleženec turnirja je bil Janez Klemen-cic (Tri srca), ki je dopolnil 54 let.
Rezultati predtekmovanja:
ŠD Grad - Transport Lesjak 0:7, Spacek bar - Bulls 2:3, Triglav Predanovci - Tri srca Radenci 2:3, Transport Lesjak - Okrepceval-nica Carli Ljutomer 2:4, Bulls -
Vietnam Vanca vas 3:4, Tri srca Radenci - Bar Torino Maribor 1:9, Okrepcevalnica Carli Ljutomer -ŠD Grad 3:2, Vietnam Vanca vas - Spacek bar 6:2, Bar Torino Maribor - Triglav Predanovci 4:2; finalni del: Vietnam - Okrepcevalnica Carli Ljutomer 2:1, Bar Torino Maribor - Vietnam 4:1, Okrepcevalnica Carli Ljutomer -Bar Torino Maribor 0:0; končni vrstni red: 1. Bar Torino Maribor (Bojan Žrnko, Marko Pungart-nik, Peter Breznik, Aleš Gašper-šic, Boštjan Žemljic, Borut Kolar, Drago Štraus), 2. Vietnam Vanca vas, 3. Okrepcevalnica Carli Ljutomer.
MŠ
Planinski kotiček
Vincekov pohod v Medžimurje
Planinci iz Madžimurja so nas tudi letos povabili na tradicionalni Vincekov pohod po gri~evnatem svetu severne Hrva{ke. Pot se vije med vinogradi in {tevilnimi zidanicami, ki planincem prijazno odprejo vrata. Pot med gri~i traja približno 3—4 ure zmernega hoda.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 23. januarja, ob 6.30 na železni{ki postaji Ptuj (odhod iz Ormoža ob 7.00 izpred gradu - dodatne informacije na telefonski {tevilki 041 698 741). Pot nas bo vodila skozi Ljutomer do mejnega prehoda Gibina, kjer bomo prestopili mejo. V Ptuj se bomo vrnili do 18.30 ure.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Ne pozabite na veljaven potni list ali osebno izkaznico in nekaj hr-va{kih kun.
Hrana iz nahrbtnika in ob poti na stojnicah.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter zna{a za člane PD 1.800 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v dru{tveni pisarni, Pre{ernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro, do torka, 18. 1.
Vodil bo Uro{ Vidovi~ s sovodniki.
U. V.
Sportni napovednik
ROKOMET
1.	SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Celje Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj, Izola - Burja [kofije, Loka kava KSI - Krim Mercator, Gramiz Kočevje
-	Celeia Žalec, Olimpija - Polje
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD
PARI 11. KROGA: Ptuj - Jurij Ježica (v petek ob 20. uri v gimnazijski telovadnici), Ru{e - Grosuplje, Pivovarna La{ko mladi - Prebold, Nazarje - Celjski KK, ŽKK Maribor - Superga Slovenj Gradec
V	soboto kadeti gostujejo v Šo{tanju pri ekipi Elektra, v nedeljo ob 17. uri pa mladinci gostijo ekipo ŽKK Maribor.
MALI NOGOMET
LIGI MNZ PTUJ
RAZPORED ZA SOBOTO - ob 13.10: NK Gerečja vas - Mizarstvo Zupanič NK Hajdina; 13.50:Poetovio Vitomarci Pomaranča bar - ŠD Ptujska Gora; 14.30: SKEI Talum - Market Betka Brezje; 15.10: KMN Miklavž - GMB Žično pletarstvo Rogina; 15.30: Avtoelektrika Bračič -ŠD Polen{ak; 16.30: NK Skorba - Joe Fernandes; 17.10: Bar Cheers Cyber caffe - Rožice; 17.50: Bar Faraon - Club 13 Hajdo{e;_ 18.30: Jado čevlji ŠD Cirkovce - Draženci;19.10 Peugeot Toplak - ŠD Jur-{inci; 19.50: ŠD Rim - Kozminci; 20.30: Klub ptujskih {tudentov - Bar Osmica.
NEDELJA - ob 12.10: Bar Osmica - Bar Cheers Cyber caf-fe;12.50: Kozminci - Klub ptujskih {tudentov; 13.30: ŠD Jur{inci -ŠD Rim; 14.10: Draženci - Peugeot Toplak; 14.50: Club 13 Hajdo{e
-	Jado čevlji ŠD Cirkovce;15.30: Rožice - Bar Faraon; 16.10: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina - Joe Fernandes; 16.30: ŠD Polen{ak - NK Skorba;17.30: GMB Žično pletarstvo Rogina - Avtoelektrika Bračič.
Danilo Klajnsek
STRELSTVO
MEDNARODNO TEKMOVANJE RUŠE 2005
V	petek, soboto in nedeljo bo potekalo močno mednarodno tekmovanje Ru{e 2005. Tekmovanja se bodo udeležile {tevilne evropske strelske reprezentance. Za Slovenijo bodo streljali tudi Bo{tjan Simonič, Simon Simonič, Mojca Lazar in Mateja Levanič.
3.	KROG REKREATIVNE LIGE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
V	nedeljo bo na mestnem streli{ču na Ptuju, s pričetkom ob 10. uri, potekalo 3. kolo rekreativne lige s serijsko zračno pu{ko. Tekmovanje bo organiziralo strelsko dru{tvo Trnovska vas. Vabljeni!
Simeon Gonc
Mali nogomet
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 5. KROGA: ŠD Juršinci -Rožice 2:4; REZULTATI 6. KROGA: GMB
Žično pletarstvo Rogina — NK Gerečja vas 6:2; REZULTATI 7. KROGA: ŠD Ptujska Gora — Mizarstvo Zupanič NK Hajdina 1:1, NK Gerečja vas — Market Betka Brezje 5:4, Poetovio Vitomarci Pomaranča bar — GMB Žično pletarstvo Rogina 11:5, Avtoelektrika Bračič — NK Skorba 5:0, SKEI Talum — ŠD Polenšak 3:4, KMN Miklavž — Joe Fernandes 7:3; REZULTATI 8. KROGA: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina — NK Skorba 4:1, Joe Fernandes — Avtoelektrika Bračič 0:2, ŠD Polenšak — KMN Miklavž 1:3, ŠD Ptujska Gora — Poetovio Vitomarci Pomaranča bar 2:10
1.	Poetovio Vit.	8
2.	NK Hajdina	8
3.	ŠD Ptujska Gora	8
4.	Avtoelektrika Bra~i~	8
8 0 0 1 1
6 5 5 4 4 4 3 3 2
2 0 6 0 0 8
24 19 16
5 3
12 12 9 9 7
6 0
5.	ŠD Polen{ak	8
6.	NK Gere~ja vas 8
7.	KMN Miklavž	8
8.	GMB Rogina 8
9.	NK Skorba	8
10.	Market Betka Brezje 8
11.	SKEI Talum	8
12.Joe	Fernandes 8 SKUPINA B
REZULTATI 6. KROGA: Bar Cheers Cyber caffe — Club 13 Hajdoše 1:4, Bar Faraon — ŠD Juršinci 2:3, Rožice — Draženci 11:2, Jado čevlji ŠD Cirkovce — Kozminci 10:2, Peugeot Toplak — Bar Osmica 11:0, ŠD Rim — Klub ptujskih študentov 2:2; REZULTATI 7. KROGA: Kozminci — Peugeot Toplak 1:7, Draženci — Bar Faraon 2:8, Klub ptujskih študentov — Bar Cheers Cyber caffe 2:2, Bar Osmica — ŠD Rim 1:9, ŠD Juršinci — Jado Čevlji ŠD Cirkovce 3:4, Club 13 Hajdoše — Rožice 1:6
Leskovec 1:9, AS veterani - KMN Majolka 1:18, Tržec veterani - PROSTO
Rezultati 5. kroga z dne 9. 1. 2005: Leskovec - AS veterani 17:2, Tržec mladi -Videm mladi 4:13, Tržec veterani - ŠD Po-brežje 1:2, KMN Majolka - PROSTO
1.	Leskovec	5 4 0 1 12
2.	KMN Majolka 4 4 0 0 12
3.	ŠD Pobrežje	5 3 0 2 9
4.	Tržec - tveani 4 2 0 2 6
5.	Videm - mladi (-1) 4 2 0 2 5
6.	Tržec - lam 4 0 0 4 0
7.	AS - teieani 4 0 0 4 0 SKUPINA B
Rezultati 4. kroga z dne 8. 1. 2005:
Lancova vas veterani - Belavšek 1:11, Štur-movec - NK Videm 3:9, AS - Majski Vrh 1:4, ŠD Zg. Pristava - ŠD Lancova vas 6:6
Rezultati 5. kroga z dne 9. 1. 2005:
Majski Vrh - ŠD Zg. Pristava 3:0, ŠD Lancova vas - Šturmovec 6:5, Belavšek - AS 2:2, NK Videm - Lancova vas - veterani 10:4
1.	Majski Vrh
2.	ŠD Lancova vas
3.	ŠD. Zg. Pristava
4.	NK Videm
5.	Belavšek
6.	S A
7.	Šturmovec
8. Lancova vas - Vet. 5
ZLMN Ormož
4	0	1
3	1	1
3	1	1
3	0	2
2	1	2
2	1	2
1	0	4
0	0	5
12 10 10 9 7 7 3 0
Darko Lah
Rezultati 6. kroga v 1. ligi: Avtošola Prednost - Nova Slovenija 2:4, Kog - Mladost Miklavž 2:5, Trsnica Žiher - LDS Ormož 8:4, Belcont - P Zid. Čurin 6:1
1.	Rožice
2.	ŠD Cirkovce
3.	Peugeot Toplak
4.	Club 13 Hajdoše
5.	ŠD Juršinci
6.	Bar CCc
7.	Bar Faraon
8.	ŠD Rim
9.	Draženci
10.	PŠi
11.	ozKiinci
12.	Bar Osmica
7	7	0 0
7	6	1 0
7	6	0 1
7	6	0 1
7	3	13
7	3	13
7	3	0 4
7	2	2 3
7	2	1 4
7	12 4
7	0	0 7
7	0	0 7
21 9 8 18 0 10 9 8 7 5 0 0
1.	Trsnica Ziher
2.	Belcont
3.	N. Slovenija
4.	P Zid. Čurin
5.	LDS Ormož
6.	Mladost
7.	Prednost
6 6	0	0
6 5	1	0
6 3	1	2
6 3	0	3
6 1	2	3
6 1	1	4
6 1	1	4
6 1	0	5
18 16 10 9 5 4 4 3
Danilo Klajnšek
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM 2004-2005
SKUPINA A
Rezultati 4. kroga z dne 8. 1. 2005: ŠD
Pobrežje - Tržec mladi 18:3, Videm mladi -
Kon~na lestvica po zadnjem, 5. krogu v 2. ligi:
1.	P Črni ribič 5 4 0	1 12
2.	Joker 5 4 0	1 2
3.	Mihovci 5 2 0	3 6
4.	Mestna graba 5 2 0	3 6
5.	Mladost II 5 2 0	3 6
6.	PGD Ormož 5 10	4 3 Rezultata 5. kroga: Borec - Carrera
Optyl 5:5 in TSO - Bar Texas 0:5
1.	P Bar Texas
2.	Carrera Optyl
3.	TSO
4.	Borec
5 4	0 1	12
5 3	11	10
5 2	0 3	6
5 0	1 4	1
Uroš Krstič
četrtek • 13. januarja 2005
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 19
Reportaža • Potep po Škotski
V deželi Haggisa, viskija in kiitov
Ponavadi si v glavi ustvarim sliko o neki deželi, se preden jo obiščem. Preden sem odpotovala na Škotsko, me je obsedala vizija, v kateri Mel Gibson juriša po ozelenelih hribih, spremljajo pa ga podivjani bojevniki v pisanih krilcih. Druga vizija pa je imela nekaj opraviti s skrivnostnim gradom, ki se mračno dviga iznad meglic. Pod gradom je bilo temno jezero, v ozadju pa zasneženo hribovje.
Ko sem na letališču v Glasgowu pozno zvečer izstopila iz letala, me je zmrazilo do kosti. Zeblo me je pa tako ali tako že ves čas poleta od Londona do Glasgowa. Temperature na Škotskem se pozimi ponavadi ne spustijo pod ničlo, vendar pa je treba ves čas računati z vetrom in vremenskimi razmerami, ki se hitro menjajo. Tudi tokrat je naša skupinica anglistov letela z Ryan Airom iz Trsta do londonskega letališča Stansted, kjer smo morali počakati na letalo do Glasgowa. Prtljaga se na poti k sreči ni izgubila.
Kar nekaj časa je trajalo, preden smo se utaborili v hostlu. Ko smo izpolnili formularje, je vsak dobil magično kartico, s katero je bilo mogoče, če je šlo vse po sreči, priklicati dvigalo in odkleniti vrata sobe. Prvi manjši šok sem doživela, ko sem opazila, da so stene na hodnikih Eurohostla v škrlatni barvi. Ves čas svojega bivanja v Glasgowu se nisem mogla znebiti občutka, da prenočujem v Afroditi posvečenem templju.
Lepotice dežele Škotske
Punce nismo hotele izgubljati časa, zato smo se že prvi večer odpravile na ulice Glasgowa, da doživimo nočni utrip mesta. Zavite v kape, šale in oblečene v tople bunde smo naletele na domačinke, ki so se odpravljale v nočni klub. Statistika pravi, da so Glasgowčanke med ženskami svetovno na prvem mestu po številu srčnih infarktov ter bolezni srca in ožilja. Po mojih izkušnjah je tipična Britanka bolj podobna willendorfski veneri kot pa Kate Moss. Glasgowčanke niso nobena izjema. Mogoče je njihova konstrukcija razlog, da jim februarski mraz ni prišel do živega. Po ledeno mrzlih ulicah so stopicljale v sandalčkih z vrtoglavimi petami in v minikrilih, pa brez nogavic. Čudi me, da niso dobile ozeblin. Modni hit tiste zime so bili tudi stisnjeni topi, izza katerih je sililo bujno oprsje, oprijete hlače, ki so komaj prekrivale obilno zadnjico, verige okrog zaobljenih bokov in rdeči ško-renjci z visoko peto. Nekatere izmed njih pa so raje izbrale oblekice in sa-lonarje v roza odtenku.
Svoj nočni obhod po Glasgowu smo zaključile v nekem baru. Precej očitno smo pokazale, da smo turistke, ker smo bile edine, ki smo plesale na R&B glasbo, ki je odmevala po prostoru.
Na ulicah Glasgowa
Most čez reko Clyde
Nagajivost britanskih pip in vodovodne napeljave
Angleška vodovodna napeljava je znana po svoji nepredvidljivosti. Že prvi dan, po povratku z nočnega obhoda, smo ugotovile, da škotska ni nič boljša. Med tuširanjem smo se morale spopasti z dilemo. Sicer pa je po mojih izkušnjah vzdrževanje osebne higiene v hostlih vedno izziv. Dotok tople in hladne vode je regulirala ena sama ročka. Če si jo zasukal v desno, je iz tuša začela teči voda. Najprej je začela teči hladna voda v manjšem curku. Če si ročko zasukal še malo bolj v desno, je začela iz tuša brizgati topla voda pod tako visokim pritiskom, kot da gre za gejzir, ne pa za pipo. Dilema je bila torej sledeča: naj zasukam ročko do konca, da bo pritekla topla voda in tvegam poplavo, ali stisnem zobe pod slapom mrzle vode.


čarobna dežela kiltov, Keltov in pošasti
Na splošno je zanimiv tudi britanski način umivanja rok. Vsak pravi tradicionalni britanski umivalnik ima po dve pipi, eno za vročo in eno za hladno vodo. Zraven spada še zamašek. Vroča in hladna voda se natočita v umivalnik, kar pomeni, da se roke sploh ne spirajo pod tekočo vodo. Ta način najbrž izvira iz časov, ko po hišah še ni bilo vodovodne napeljave in se je voda za umivanje iz dveh ročk natočila v lavor. Dandanes obstajajo na različnih britanskih javnih WC-jih in v hostlih raznovrstne izvedbe pip in umivalnikov. Kljub temu se mi zdi, da ima vsaka od teh izvedb svoje pomanjkljivosti.
Seznanjanje z urbanim Glasgowom
Naslednji dan smo se najprej odpravile do George Squarea, kjer se v Glasgowu nahaja infotočka za turiste. Po krajšem oklevanju smo se odločile, da se bomo do Glasgowske katedrale in Nekropolisa podale kar peš. Na poti do Katedrale smo čisto po naključju naletele na majhen muzej po imenu Collins Museum, ki je v tistem času gostil razstavo WC školjk. Kdo bi si mislil, da je mogoče WC školjke okrasiti in predelati na toliko različnih načinov.
Glasgow bi težko opisala kot očarljivo mesto. Kljub svoji razgibani zgodovini Glasgow za mene ostaja predvsem industrijsko mesto. Potrebe težke industrije, ki je bolj ali manj v zatonu, pa so zaznamovale tudi prebivalstvo Glasgowa.
V	šestem stoletju je Glasgow ustanovil krščanski misijonar sv. Mungo. Pravzaprav se je naselbina oblikovala okrog samostana, ki ga je sv. Mungo postavil skupaj s svojimi somišljeniki. Njegova grobnica pa naj bi se nahajala pod Glasgowsko katedralo.
Vsi tisti, ki so kdaj brali Harryja Pot-terja, se najbrž spomnijo, da se po sv. Mungu imenuje tudi bolnica, kjer okrevajo čarovniki, ki se jim je ponesrečil kakšen urok ali pa so jih napadle mračne sile. V knjige o znamenitem Harryju Potterju se je prikradlo več elementov iz škotske zgodovine in kulturnega izročila, saj je Joanne K. Rowling Škotinja, ki je ob izidu znamenite prve knjige o čarovniku Harryju živela v Edinburghu.
V	osemnajstem stoletju so iz mesta, ki ga z zahodno obalo Škotske povezuje reka Clyde, plule ladje v Ameriko in na Karibe. Trgovci so bogateli z uvažanjem sladkorja, ruma in tobaka.
V	obdobju industrijske revolucije so Glasgow zaznamovala bližnja najdišča premogovne in železove rude ter težka industrija. Mesto se je začelo ponašati z ladjedelništvom in izdelavo lokomotiv. Hkrati pa je v mesto s trebuhom za kruhom prihajalo vedno več ljudi, ki so iskali zaposlitev.
V	drugi polovici devetnajstega stoletja je v Glasgowu štirikrat izbruhnila kolera, pričakovana življenjska doba prebivalstva pa je znašala 30 let. Dandanes težka industrija in ladjedelništvo ne nizata več takšnih uspehov kot nekoč, mesto pa se vse bolj odpira turistom.
Andreja Stajnko
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradno turistično vprašanje
V turističnih podjetjih in ustanovah oziroma zavodih v tem obdobju še seštevajo pluse in minuse lanske turistične sezone. Med-letni nadvse spodbudni rezultati o turističnem obisku in nočitvah se bodo zagotovo zrcalili tudi v letnih obračunih. Dokler jih ni, se moramo zadovoljiti z oceno, da je bila lanska turistična sezona na Ptuju najboljša po letu 1991.
Čeprav število turističnih postelj v zadnjih letih ni bistveno poraslo, se je izkoriščenost bistveno izboljšala. Medtem ko je bila v letu 1998, ko je bila narejenega ena zadnjih resnih turističnih analiz na Ptuju, še okrog 30 odstotkov, je v letu 2002 porasla na 40,16 kar je bistveno boljše, kot znašajo podatki za Podravje, kjer je letna stopnja zasedenosti nočitvenih zmogljivosti v tem letu znašala 18,8 odstotka, v Sloveniji pa 23,3 odstotka.
Hiša s številko 23 v Dravski ulici na Ptuju je ena tistih, pri katerih bi že danes morali pričeti obnovo, ker bo že jutri prepozno. Da so v tem predelu Ptuja v srednjem veku prebivali usnjarji in mesarji, pripovedujejo številni usnjarski znaki. Tudi omenjena hiša z arkadami jih ima.
14. decembra lani je izvršni odbor Turistične zveze Slovenije v spomin na izjemno ustvarjalnost in poznavanje turizma Milenka [obra, po rodu Ptujčana, sprejel sklep o ustanovitvi posebnega priznanja - [obrovo priznanje, namenjenega turističnim novinarjem, uveljavljanju turističnega novinarstva in turizma kot razvojne priložnosti. V letu 2005, ki je jubilejno leto Turistične zveze Slovenije, praznovala bo 100-letnico uspešnega dela, bodo [obrovo priznanje podelili prvič. Slovesnost s podelitvijo bo na Ptuju, kar je za Ptuj izjemno priznanje, poudarjajo v Turističnem društvu Ptuj. "Počaščeni smo, da je Turistična zveza sprejela sklep, da ustanovi to priznanje in ga poimenuje po ptujskem rojaku. Njegova zasluga je, da je bila pred štirimi desetletji ustanovljena Sekcija turističnih novinarjev Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom navezala številne mednarodne stike. " V Izvršnem komiteju Mednarodne federacije turističnih novinarjev sije ustvaril velik ugled, vrsto let je bil član Delove skupine za promet in turizem pri Evropskem združenju radijskih postaj, bil je ustanovni in častni član društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji. Za tvorno sodelovanje mu je Turistična zveza Slovenije v letu 1997podelila zlati znak Turistične zveze Slovenije. Milenko [ober, nestor slovenskega turističnega novinarstva, je umrl lani.
V Turističnem društvu Ptuj bodo tudi letos pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi bodo poskušali animirati Ptujčane in Ptujčanke, da bodo še bolj kot doslej skrbeli za lepo in prijazno okolje ter prijazen odnos do turistov. V načrt dela so si zadali tudi nakup turističnega vlakca. Glede na razpoloženje med turističnimi delavci je pričakovati, da bo večletni projekt končno udejanjen. [e prej pa bodo z mestno oblastjo skušali doseči dogovor, da bi lastnike objektov, ki propadajo in ogrožajo z varnostnega vidika tako Ptuj-čane kot njegove obiskovalce, na nek način spodbudili in bi se končno lotili njihove obnove. V mestnem jedru je takih stavb že skoraj deset. Eden takih je tudi hiša s številko 23 v Dravski ulici, ki je v srednjem veku slovela kot ulica usnjarjev in mesarjev.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Andreja Klep, Zgornja Pristava 31/a, Ptujska gora, ki je zapisala, da so bili začetniki krašenja božičnih dreves Nemci. Danes vprašujemo, kje natanko je bil rojen Milenko [ober, nestor slovenskega turističnega novinarstva. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu [tajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 20. januarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje natanko je bil rojen Milenko Šober?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
20 TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 13. januarja 2005
Jastrebci • Prejemnica zlate plakete občine Ormož
"Učitelj se je moral razdajati"
Letošnjo zlato plaketo občine Ormož je prejela Anica Pevec iz Jastrebcev pri Kogu. Njeno delo na pedagoškem področju, vzgoji generacij in delo v številnih društvih, je dalo in še daje svoj pečat današnjemu utripu življenja v kraju.
Anica Pevec, letošnja prejemnica zlate plakete občine Ormož
St. tednik: Katere vrednote ste zasledovali v življenju in jih prenašali na svoje učence?
A. Pevec: Predvsem delavnost. Rojena sem bila v Rušah pod Pohorjem. V družini smo bili trije otroci, ni bilo ne radia, ne televizije, vedno smo bili zunaj na svežem zraku, živeli smo z naravo, jo opazovali in delali. Sedaj, ko sem upokojena, imam več časa razmišljati o življenju in presenečena sem, koliko energije smo imeli za delo. Otroci smo ob drči vse leto zbirali drva za zimo in vse smo zbrali sami. Ni bilo škornjev, bosi smo bili
do novembra, a nas ni zeblo. Spali smo v nezakurjeni izbi in imeli še odprto okno.
Druga vrednota so bile knjige. V knjižnico sem hodila z nahrbtnikom in imela sem privilegij, da sem v knjižnici lahko šla sama med police izbirat knjige, saj jih je bilo zelo malo, ki še jih nisem prebrala. Izbrala sem knjige za vse otroke in očeta, mama ni brala. V tem času je šivala in pletla. Ker še nismo imeli elektrike, smo brali pri petrolejki ali karbidovki, ki je vsake toliko časa glasno počila.
St. tednik: Ob va{i ljubezni do knjig je bil u~iteljski poklic prava izbira?
A. Pevec: Ko sem začela hoditi v šolo, me je sprejela učiteljica Marija Bregar, za katero sem čez leta ugotovila, da je tudi nekoč učila na Kogu. Vzljubila sem šolo in nikoli nisem razmišljala, da bi postala kaj drugega kot učiteljica. Pri moji odločitvi so me podpirali starši, predvsem oče. Čeprav so mu vsi svetovali, naj grem raje v kakšno poklicno šolo. V naši družini si dobil podporo, če si se za nekaj odločil, ampak začeto si moral tudi končati. Vsa leta učiteljišča sem bila vozač, brez štipendije, brata pa sta obiskovala poklic-
no šolo. Spomnim se, da sem pozimi nosila mamin balonar, z njim sem prišla tudi na Kog v službo, kar je za današnje razmere nenavadno.
St. tednik: Kako ste prišli službovat prav na Kog?
A. Pevec: Kog sem dobro poznala iz številnih poletnih počitnic, ki sem jih preživela tukaj, ker je bila moja mama Kogov-čanka. Odšla je na delo v Radlje, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. Službo na Kogu pa sem dobila povsem slučajno. Po končanem učiteljišču sem bila na počitnicah in Marija Hrenova me je vprašala, če že imam službo. Nisem je imela, ker so povsod najprej jemali štipendiste. Razmišljala sem tudi, da bi študirala pedagogiko in primerjalno književnost. Brez štipendije seveda ne bi mogla in ravno takrat sem čakala na odgovor, ali jo dobim ali ne. Po povabilu, naj pridem delat na Kog, sem odšla domov, spakirala reči in odšla kot dvajsetletnica na Kog. Na Kogu je bila takrat petletka in dobila sem prvi razred. Kasneje sem poučevala tudi prvi in drugi, predmetno stopnjo, glasbo in pevski zbor. Medtem so mi odobrili štipendijo, vendar, ker bi morala
Gornja Radgona • Prvi Trstenjakov pohod
Spomnili so se Trstenjaka
Več kot 200 pohodnikov se je udeležilo prvega pohoda v spomin na akademika prof. dr. Antona Trstenjaka.
Pohodniki so se zbrali ob 9. uri pred sedežem Planinskega društva v Gornji Radgoni, v lepem sončnem vremenu pa jih je pot preko Črešnjevcev, Ivanj-ševskega Vrha in Zbigovcev vodila do Trstenjakove rojstne hiše v Rodmošcih v Slovenskih goricah.
Po slabih dveh urah so pohodniki prispeli v Rodmošce, kjer so s krajšim kulturnim programom obudili spomin na Trstenjaka, ki se je rodil pred 99 leti. "Naš pohod je v vsakem primeru
presegel vsa pričakovanja. Predvsem smo navdušeni, da se ga je udeležilo toliko ljudi, vsekakor pa nam je šlo na roko tudi lepo vreme. Približno štiriurno hojo, v obe smeri, po lepih vinorodnih goricah, smo izkoristili tudi za klepet in prijetno druženje. Tudi sicer je bilo več kot prijetno nekoliko se razgibati po praznovanjih ob koncu minulega in začetku letošnjega leta. Zato smo tudi želeli, da bi bila udeležba pohoda v čim večjem številu, a so sedaj vsa naša pričakovanja
presežena. Na takšnih pohodih je cilj tudi, da vsak povabi še prijatelje, da pridejo mladi in malo manj mladi, babice, dedki z vnuki in vsi drugi. Tako je naš pohod, na katerem je Planinsko društvo Radgona poskrbelo tudi za malico, dejansko dosegel cilj, saj smo s tem med drugim izkazali spomin in spoštovanje do tako velikega človeka, kot je Anton Trstenjak," je povedala predsednica Planinskega društva Radgona Verica Fartek.
MŠ
Foto: Miha Sostaric
Več kot 200 pohodnikov se je odpravilo do rojstne hiše prof. dr. Trstenjaka.
vrniti stroške razpisa in akontacijo, sem raje ostala v službi na Kogu.
St. tednik: Kako ste se znašli na Kogu?
A. Pevec: Takoj leta 1967 sem se vključila v vse organizacije v kraju. Že prvo leto sem pomagala pri režiji igre, prihodnjih 30 let pa sem režirala samostojno. Na učiteljišču so nas tako vzgojili, učitelj takrat v kraju ni mogel reči ne. Takrat v kraju ni bilo inteligence, bil je učitelj, župnik in enkrat na teden zdravnik. Živela sem pri babici in dveh neporočenih tetah. Ker ni bilo elektrike, je bilo treba zgodaj v posteljo, zato sem ob večerih brala in delovala v društvih. Potem sem spoznala moža Milana in nisem več razmišljala o odhodu. Rodila sta se sinova Teodor in Milan. 15 let smo stanovali v šoli, potem pa smo na moževi domačiji zgradili hišo.
Kasneje sem se ob službi in otrocih vpisala na pedagoško akademijo in jo tudi končala. Veliko znanja sem imela iz učiteljišča, ki sem ga končala z odlično maturo. Strokovno sem se veliko samoizobraževala. Povezana sem bila z zavodom za šolstvo, raznimi inšpektorji, sodelovala sem v raznih projekcijskih skupinah, tudi na ravni Jugoslavije. V Osjeku sem bila član skupine, ki je uvajala integrirani pouk leta 1988 in potem zadnje leto v Jugoslaviji sem bila izbrana za učitelja leta na predlog zavoda za šolstvo Maribor. Po priznanje pa nisem šla, ker se je pletel miting resnice. Tako
Prejeli smo
Nepomembni
Ste se kdaj vprašali, kdaj ste pomembni? Oziroma kdaj ste nepomembni? Pomembni kje? V družbi, državi, občini. Zakaj sploh takšno vprašanje? Biti pomemben, pomeni, da te neka institucija obravnava, kot se to spodobi oz. da te sploh obravnava.
In zakaj vso to pisanje o pomembnosti? Naj vam razložim.
Z družino živimo v kraju, ki se imenuje Podlože, to je kraj pod pobočjem Ptujske Gore v občini Maj-šperk. Je zelo razvejano naselje in z lahkoto boste našli napis, ki vodi v ta kraj, če se na primer peljete iz smeri Ptuja, boste za naseljem Lovrenc na Dravskem polju uzrli tablo z napisom Podlože. Problem pa nastane, ko boste iskali določene hišne številke, na primer Podlože 32, 32la, 34 _ itd. Zaman jih boste iskali, razen če boste imeli specialno karto in nekaj znanja, kako rokovati z njo. Zakaj?Zato, ker je tabla z napisom kraja postavljena tako, da vodi samo v en del kraja.
In če bi se odpravili iskat te hišne številke, bi tavali v temi, še prebivalcem Podlož se ne sanja, kje bi bile te hišne številke. Prijatelji, ki sem jih povabil na obisk, so samo zmajali z glavo in niso mogli verjeti, daje tukaj kraj z imenom Podlože.
Reševalna vozila in policija potrebujejo ogromno časa in seveda znanja, da pridejo v ta del Podlož.
sploh ne vem, kako priznanje izgleda. Se danes me zanima vse, kar je v zvezi s šolo. S kombiniranim poukom smo pričeli, ko še ni bilo vzorcev za priprave, zato sem jih izmišljala kar sama. Aktivna sem bila na vseh področjih .Sodelovala sem na izobraževalni skupnosti in bila dva mandata predsednica. To je bilo v času gradnje šol v občini, bilo je veliko dela, veliko potov v Ljubljano, hodila sem na seje in otroci so bili veliko sami. Ko je mlajši sin enkrat tožil, kje je mama, mu je starejši, ki je že obvladal takratni besednjak, razložil: "Najina mama je socialistična mama, ker hodi na sestanke". Tudi mož je imel razumevanje za moje delo in uspešna sem bila lahko tudi zaradi teh okoliščin, ki so mi bile v prid.
St. tednik: Najbrž ste svoja sinova tudi učili?
A. Pevec: Drugega ni bilo, bil je le po en oddelek otrok. Spomnim se, kako je starejši doma razlagal možu: ^"Veš kak naša mama v razredu govori? Rekla je kako!" Doma smo govorili v narečju, ker ljubim narečja. Z narečjem se pokažeš, poveš od kod si, narečja naj te ne bo sram. Tako sem vedno vzgajala svoje učence.
St. tednik: Od tod najbrž tudi vaše veselje in uspehi s folkloro?
A. Pevec: S šolsko folklorno skupino pa smo bili tudi večkratni državni prvaki na tem področju. Rada imam vse, kar je povezano s folkloro, kulinariko, etnologijo. Moti me, da se kar počez gradijo mestne hiše, ki v naše okolje ne sodijo, čudni vikendi. Krajino kvarijo tudi drugi posegi v naravo, zasutja. Res, da je na pogled lepo, ni pa domačnosti. To sem poskušala privzga-jati otrokom, da bi bili ponosni, da so Kogovčani. V naših učnih načrtih ni več nič o domovinski vzgoji, o vrednotah, otrokom manjka družinskih vrednot, pri-
Ravno za reševalna vozila je velik problem, kajti če bi potrebovali nujno medicinsko pomoč, bi bilo v večini primerov žal prepozno. Na žalost se je že pripetilo, da je reševalno vozilo na nujni poti tavalo v napačni smeri in samo spletu okoliščin se imamo zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega.
Na občino Majšperk sem naslovil ogromno pisem, jih seznanjal s problemom, vendar odgovora nisem prejel. Poslal sem jim predloge, kako označiti kraj, da bi bil dostop čim krajši, pa je vse naletelo na gluha ušesa. In prav tukaj se zastavlja vprašanje, smo ali nismo pomembni za občino Majšperk.
Cerkvenjak
padnosti kraju. Učencem sem vedno rekla, da bodo šli iz kraja, ker vsi ne morejo živeti tukaj, življenje jih lahko nosi, kamor hoče, ko pa pride čas, jih pritegne nazaj. Če pa tega nimaš privzgojenega, pa ti domači kraj nič ne pomeni.
Tudi za praznike se ne skrbi več. Naša družina je bila zelo skromna, kljub temu se je vedno vedelo, kdaj je bil praznik. Bili smo drugače oblečeni, čeprav so bile naše obleke sešite na roko. Na Kogu se preveč dela, nekoč se je v soboto popoldne pospravljajo po hišah, pometalo, urejalo. Danes pa samo delajo. Učitelj, vzgojitelj in starši nismo odgovorni samo za izobraževanje. Otroka lahko izobražujejo tudi knjige, računalnik. Pomembno je, da otroka pripeljemo v situacijo, da bo lahko izkazal svojo dobroto, pa mu bo to tudi ostalo. Vsak učitelj je avtonomen in kljub obilici snovi lahko vnese vzgojno noto. Učitelj vleče nevidne niti in za vsakega učenca ve, kaj dela in ga pelje, kamor hoče. Samo pedagoška izobrazba ti tega ne more dati, če nimaš pedagoške žilice v sebi.
St. tednik: Z velikim veseljem se ukvarjate tudi s turističnim društvom.
A. Pevec: Ja, želela sem, da se kraj afirmira tudi navzven. Bila sem ustanovna članica in večkratna predsednica, vendar imam raje, da vodi društvo kdo drug, jaz pa se ukvarjam s projekti. Danes je namreč treba upoštevati toliko zakonodaje, toliko je pisarije. Jaz pa že sedaj razmišljam o turističnih dnevih, ki imajo široko odmevnost - do Prekmurja, Maribora. Čeprav poznam ogromno ljudi, jih je včasih premalo za delo. Entuziazma ni več, ker se ljudje primerjajo in vidijo, da eden dela zastonj za društvo, drugi pa medtem dela za svoj račun. Danes se vse bolj gleda skozi denar.
viki klemenčič ivnuša
Odgovor je preprost - nismo pomembni, kajti če bi bili, potem bi ta problem rešili že pred leti, ne pa da se vleče že leta.
In kako rešiti ta problem? Enostavno, postaviti je treba samo štiri označevalne table na primernih mestih in problem bi bil rešen. Seveda, če bi bili pomembni!
Postavlja se še eno vprašanje, če nismo toliko pomembni, da označijo kraj, tako kot se spodobi, potem vam o kakšnih drugih problemih sploh ne bi govoril, si lahko samo mislite.
Kdaj pa bomo pomembni? Verjetno takrat, ko bodo lokalne volitve; takrat pa bomo pomembni, kajne!!!
Ciril Brenčič
Antonovo srečanje
V Cerkvenjaku, v osrčju Slovenskih goric, poteka vsako leto v januarju, ob godu sv. Antona, Antonovo srečanje rejcev prašičev iz cele Slovenije. Srečanje je strokovne narave v povezavi z družabnim delom. Letošnje bo v petek, 14. januarja, ob 17. uri v gostišču Anton v Cerkvenjaku.
Organizacijo srečanja vodijo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj v okviru Kmetijske svetovalne in Selekcijske službe in Odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarski zbor-
nici Slovenije. Sodelujejo pa tudi lokalna prašičerejska združenja in Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije.
Ur
Foto: Zalar
Sv. Trojica • Slavko Stefanec - delaven vse življenje
Pri 65 letih 80. daroval kri
Obiščite našega delovnega krajana Slavka Štefanca, nas je pred časom nagovoril krajan Sv- Trojice. Ubogali smo ga in se napotili k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer smo obiskali Slavka Štefanca, ki je za svoj kraj, kjer živi vse življenje, storil veliko dobrega.
Sicer smo se z njim srečali že prej na različnih prireditvah in delovnih akcijah. Ze tedaj smo mu obljubili, da ga bomo nekoč obiskali. Toda ta nekoč je trajal kar dolgo. Tokrat je prišlo do našega obiska zato, ker nam je v uvodu omenjeni krajan povedal, da je Slavko pri 65 letih 80. daroval kri.
Ze ob vstopu v njegov dom smo zaznali, da bomo imeli dovolj snovi za predstavitev, tega, za nas pa tudi za bralce Štajerskega tednika, na katerega je tudi naročen, zanimivega moža, ki se je odločil za samski stan. Morda je tudi to pripomoglo, da se je lahko bolj posvetil delu v raznih društvih. O tem bo tudi tekla beseda.
Človek, posebno če ga kaj zanima, ob vstopu v hišo pogleda po prostoru in si na hitro z vidom zapiše, kaj vse je oko videlo. Nam je v predsobi padlo v oko pokrivaško orodje, ki visi na steni. Kot nam je povedal, je to spomin na njegovega očeta, ki je bil pokrivač slamnatih streh. Hlapec in blaja ga spominjata na očeta, ki je s pokrivanjem slamnatih streh preživljal družino. In že sva se napotila v njegov dom, ki je lepo urejen in topel. Greje ga velika peč na drva. Zaznali smo prijetno toploto, ki jo dajejo drva. Sedla
sva za mizo v kuhinji, ki jo je Slavko, zaradi našega obiska, prekril svežim prtom. In že se je začel pogovor, ki ga je, s poležavanjem na klopi, spremljal njegov zvesti spremljevalec psiček Medo. Kaj spremljevalec, to je njegov prijatelj, ki spremlja svojega gospodarja na vsakem koraku.
Slavko Štefanec se je rodil v družini petih otrok 1939. leta pri Sv. Trojici. Rodil se je v želarski družini, ki je premogla toliko posesti, da je lahko redila dve kravi in nekaj prašičev. Ob njem so se rodili še sestrica, ki je kmalu po porodu umrla, in trije bratje Anton, Franček, ki kot upokojenca živita v bližini Ljubljane, ter že pokojni brat Jože, ki je z družino ostal doma in si je iz gospodarskega poslopja ustvaril dom. Slavko je ostal pri starših, materi Rozaliji, rojeni Ketiš, ki je bila rojena 1899. leta na Vanetini, in očetu Francu, ki je bil rojen 1906. leta v Ivanjševskem Vrhu. Kakor povsod so tudi Štefančevi otroci odhajali od doma. Šolala in zaposlila sta se Tone in Franček. Oba sta se in se še ukvarjata z novinarstvom. Franček je bil nekaj časa tudi novinar. Uveljavil se je tudi kot pisatelj, saj je izdal dva romana: Zlata ura in Predverju večnosti. Tudi Slavko nadarjenost do pisanja izraža z občasnim dopiso-
vanjem v lokalne časopise.
In kaj nam je o svojem življenju povedal Slavko? "Kot sem že povedal, so bratje, ko so odrasli, odšli od doma. Doma sem ostal le jaz. Ker si nisem ustvaril družine, sem živel s starši. Bil sem srečen, saj je mama lepo skrbela za gospodinjstvo, oče pa je opravljal svoj poklic. Kakor mnogi želarji smo pridno obdelovali zemljo, mama pa je ob tem hodila še na tabrh. Leta 1971 mi je umrla mama. Tedaj je gospodinjstvo prevzel oče, ki je umrl 1984. leta. Po njegovi smrti vodim gospodinjstvo sam in živim v hiši staršev. Družbo mi dela moj psiček Medo. Imam tudi dve muci, ki ju kličem Ziva in Mika. Ker sem živel z živalmi, mi moji trije živalski prijatelji, zlasti sedaj, ko sem sam, veliko pomenijo."
Slavko je od leta 1997 upokojenec. Pokojnino si je prislužil z dveletnim delom v drevesnici pri Sv. Trojici, ki jo je tedaj vodil Hin-ko Mlinarič. Dve sezoni je delal v Opekarni Košaki, največ let pa je delal v Klemosu, kjer se je priučil za ključavničarja. Tam, sedaj se imenuje Tovarna bovdenov in plastike (TBP) Lenart, se je leta 1997 upokojil.
Kot smo že omenili, je Slavko veliko prostega časa namenil delu v raznih društvih in organizaci-
jah, tudi kot sindikalist v podjetju. Leta 1967 je bil ustanovni član Turističnega društva Sv. Trojica, kjer je bil več let član upravnega in nadzornega odbora. Bil je tisti, ki je pisal prvi zapisnik ob ustanovitvi društva. Kot član se je udeleževal delavnih akcij, posamezno ali v skupinah, in bil organizator društvenih prireditev, za kar je ob 35-letnici društva dobil posebno priznanje. Kljub letom je še tudi sedaj aktiven član društva. Slavko je bil tudi med pobudniki in ustanovitelji vseslovenskega literarnega gibanja, Srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev začetnikov Slovenije, ki ga je 14 let organiziralo KD Ernest Golob — Pepi. To srečanje, ki ga je kot predsednik vodil 11 let, se sedaj imenuje Literarno gibanje mladih literatov Slovenije in se vsako leto odvija v drugi občini. Pri Sv. Trojici je srečanje potekalo osemkrat, enkrat na Za-vrhu, štirikrat pa v Lenartu. V letih 1964 do 1984 je bil Slavko tudi vodja in operater kina Sv. Trojica, ki je delovalo v okviru KD Ernest Golob — Pepi.
Njegova velika ljubezen je zgodovina. Kot smo že omenili, je velik zbiratelj etnografskega in zgodovinskega gradiva. Prav zato ni nič čudnega, če so ga povabili v uredniški odbor za izdajo Tro-
Gornja Radgona • Zupan Anton Kampuš o načrtih občine
Bodo postali najbolj razvita pomurska občina?
Zupan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je sicer tudi svetnik v državnem svetu Republike Slovenije, zelo smelo in poln optimizma napoveduje uresničitev načrtov, zastavljenih v srednje in dolgoročnem razvoju njegove lokalne skupnosti. Ne skriva zamisli, da bi občina Gornja Radgona postala najbolj razvita v pomurski regiji.
Ker izhaja iz podjetništva, si je kot prednostne naloge zastavil na tem izjemno pomembnem gospodarskem področju: "Razširili bomo industrijski coni Mele in Element, ki se podajata ob magistralni cesti na relaciji Gornja Radgona—Radenci ter se zaključujeta v kraju Črešnjevci pri nekdanjem podjetju Moda. V coni je svoj prostor našlo okoli 80 odstotkov obrtnikov in podjetnikov, parcele so domala razprodane, zato bo tudi nujna širitev, saj z
novimi delovnimi mesti želimo ohraniti ljudi doma. Seveda pa se zavzemamo, da bodo potencialni kandidati pri nakupu komunalno urejenega zemljišča le-tega dobili pod zelo ugodnimi pogoji," pravi Kampuš. Pomembno vlogo pri koordinaciji in izvajanju aktivnosti na področju celotnega razvoja (malo gospodarstvo, turizem, kmetijstvo _) je prevzela pred pol leta ustanovljena Podjetniška razvoja agencija (PORA), ki deluje pod okriljem občine
Župan Gornje Radgone Anton Kampuš
Gornja Radgona. Po zagotovitvah župana Kampuša agencija zaposluje visoko izobraženi kader, ki bo v prihodnje med drugim skrbel tudi za čezmejno sodelovanje s sosednjo Avstrijo. Med prednostne naloge sodi ustanovitev mešanega podjetja skupaj z eno od avstrijskih firm, kar na področju malega gospodarstva zagotovo pomeni perspektivno noviteto. "Izboljšati moramo odnose s Pomurskim sejmom in ga še bolj približati našemu mestu," kot enega od svojih prihodnjih projektov napoveduje Kampuš. "Sejem je potreben obnove, s katero bi ga pripeljali vsaj do formata mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Po razsežnosti in kakovosti si to vsekakor zasluži, toda velja ga posodobiti." V naslednjih dveh letih sedanjega županskega mandata Anton Kampuš namerava uresničiti izgradnjo novega mostu čez Muro za pešce in kolesarje, gradnjo čistilne naprave v Gornji Radgoni in po vsem sodeč tudi doma za starejše občane. Kot predsednik odbora za spremljanje gradnje pomurskega kraka avtoceste pa župan občine Gornja Radgona z velikim zadovoljstvom poudarja, da se je Pomurcem prvič uspelo poenotiti in pridobi-
ti brezpogojno podporo vseh dr-žavnozborskih poslancev regije, ne glede na njihovo strankarsko navezo. Njihovo skupno stališče v parlamentu bo, da je izgradnja pomurske avtoceste prva prednostna naloga države. Razlogov po tovrstni zahtevi je več kot dovolj: število tovornjakov se je iz povprečnih sedanjih 30 tisoč, kolikor jih je vozilo po glavni cesti proti mejnemu prehodu z Madžarsko (Dolga vas) pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, povečalo za več kot 40 tisoč! Zastoji so prav zaradi tovornjakarjev neznosni, slednji pa so pogosti povzročitelji prometnih nesreč, v zadnjem obdobju tudi s hudimi posledicami. Kampuš je prepričan, da bo s pomočjo pomurskih poslancev zahtevana čimprejšnja dograditev tega dela avtoceste v pomurski regiji, hkrati pa napoveduje, da bo vladi posredovan predlog, s katerim bi avtocestne odseke odpirali po fazah. Letos bo pričetek gradbenih del na treh odsekih pomurskega dela avtocest, sploh pa Anton Kampuš zagotavlja, da bo pomurski del avtoceste zgrajen do roka (2008) ali pa morda po zaslugi regijskih poslancev celo nekoliko prej!
Niko Šoštarič
Foto: Ludvik Kramberger
Slavko Stefanec na svojem domu pri Sv. Trojici s Trojiško kroniko
jiške kronike, kjer so mu zaupali vlogo koordinatorja in zbiratelja gradiva. V kroniki je objavil tudi svoje prispevke. Njegovi zbira-teljski žilici se lahko zahvali tudi PGD Sv. Trojica, v katerem je deloval kot aktivni, sedaj pa podporni član. Po naključju je rešil štiri zvezke gasilke kronike PGD Sv. Trojica, ki bi sicer zgoreli v ognju. Zvezke gasilske kronike si je za ustvarjanje brošure ob 100-letnici društva sposodil Tro-jiški kronist Hajnči Mlinarič, a jih ni vrnil. Kronike je osem let po smrti Hajnčija Mlinariča, po dovoljenju njegova sina Mirana, v zapuščeni omari, ki je bila v gospodarskem poslopju, našel Slavko in jih na občnem zboru 16. februarja 2002 predal predsedniku društva Alojzu Gregorecu. Zbirka štirih kronik, prva je iz obdobja od ustanovitve 1885. leta, ena vmes manjka, je za gasilko društvo velika vrednost, zato so rešitelju kronik Slavku Štefancu podelili posebno priznanje.
Še na nekaj ne smemo poza-
biti omeniti. Pravzaprav je bil to pomemben vzrok, da smo ga obiskali. Slavko je vse od 1962. leta član Krajevne organizacije Rdečega Križa Sv. Trojica. Od 1963. leta pa do 12. novembra 2004, ko je 80. daroval kri, je bil krvodajalec. Največkrat je kri daroval v okviru akcije, ki jo je pripravil KO RK Sv. Trojica. Takrat, ko se ni mogel udeležiti krvodajalske akcije v kraju, je kri daroval na Transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru. Kakor vsi drugi krvodajalci je bil tudi Slavko deležen pohval, priznanj in praktičnih nagrad, ki jim jih je podeljeval Rdeči križ. Slavkovo stanovanje krasijo tudi priznanja Turističnega in PGD Sv. Trojica, Kulturnega Društva Ernest Golob — Peter in Zveze Kulturnih organizacij Lenart in Slovenije. Kot nam je ob koncu našega pogovora povedal, mu priznanja veliko pomenijo, saj so dokaz, da je delal za družbo in da je družba to tudi opazila.
Ludvik Kramberger
Kidričevo • Večer s Partljičem
Zavijmo resnice v prijetne šale
Vsako leto DPD Svoboda iz Kidričevega prijetno preseneti. Tokrat smo bili na Ta veseli dan kulture, 3. 12. 2004, povabljeni v našo majhno, a skrbno vzdrževano knjižnico, na druženje s pisateljem Tonetom Partljičem.
Humorist, pisec komedij in dram nam je predstavil odlomke svojih del. Sočustvovali smo z njegovo "Miciko" v zgodbi "Takega otrokeca pa bi tudi jaz imela", o pripovedi o svoji profesorici slovenščine in se smejali dogodivščinam, ki jih opisuje večinoma iz svojega življenja.
Gospod Partljič je pisatelj, ki se približa bralcu tako živo, da se v njegovih delih nekako prepoznaš tudi sam, ali pa imaš občutek, da njegove junake srečuješ vsak dan. Tako so ti domači, kot da živijo s teboj.
Ura in pol druženja, zavijanja
resnic v prijetne šale, kot je poimenovala večer predsednica, je prehitro minila. Tako kot Partljiču je tudi meni žal, da se tega malo bolj ne držimo.
Pisatelju želim še veliko uspešnega ustvarjanja. Lepo bi bilo, če bi se čez nekaj let spet srečali in potrdili njegovo geslo "Kdor ne bere slovenskih knjig, mi ne zamerite, zame ni Slovenec."
Jaz pa upam, da bodo take večere, pravim jim "za dušo", še naprej prirejali. Najlepša hvala vsem, ki se trudijo, da nam je lepo.
Tina Emeršič
Tone Partljič na obisku v kidrčevski knjižnici
Foto: TE
22 .Sio/m»TEDNIK
Nasveti
četrtek • 13. januarja 2005
Kuharski nasveti
Rdeča pesa
Prednica rdeče pese je obmorska pesa, ki se danes raste na obalah Sredozemlja in Črnega morja. Kot rastlino, kakršno poznamo danes, so rdečo peso prvič opisali leta 1558 v Nemčiji. Kljub imenu pa je lahko tudi drugačne barve.
Rdeča pesa je dvoletnica, vendar jo gojimo kot enoletnico. Pridelujemo jo zaradi odebel-jenega korena — gomolja in mladih listov, ki jih manj pogosto uporabljamo. Ni občutljiva na pozebe in vsebuje nekoliko ve~ ogljikovih hidratov kot večina druge zelenjave.
Gomolje rdeče pese lahko uživamo tudi surove, tako da jih naribamo ali pa jih do polovice skuhamo in hitro ponudimo. Rdečo peso najpogosteje vlagamo in s tem dobimo okusne in hitro pripravljene solate v zimskem času. Mlade liste rdeče pese lahko pripravljamo kot spi-načo ali blitvo. Zanimive za pripravo so tudi druge barve pese, posebej rumena in bela sorta. Tako lahko tudi v barvni kombinaciji odlično popestrimo solate iz rdeče pese.
Po okusu se rdeča pesa ujema s siri, fižolom in hrenom, zato naštete vrste zelenjave pogosto srečujemo kot dodatek ali kot enakovredno sestavino pri pripravi jedi iz rdeče pese. Pri nas rdečo peso pred uporabo do polovice ali do konca skuhamo. Preden jo damo kuhat, jo operemo v hladni vodi. Pecljev in podaljšanega repka na gomolju ne odrežemo in pazimo, da ne ranimo zunanje lupine, saj pesa med kuhanjem izgubi sok in tudi specifičen okus. Kuhamo jo v slani vodi.
Rdeča pesa je odlična tudi vroča. Pogosto kuhano hitro in pazljivo olupimo, jo narežemo na tanke kolobarje, iz kolobarjev narežemo tanke rezance, posebej ogrejemo sladko smetano, in ko ta zavre, jo rahlo solimo in popramo ter kuhamo tako
dolgo, da se rahlo zgosti. Tako zgoščeno smetano prelijemo čez vročo narezano rdečo peso in potresemo s sesekljanim peter-šiljem. Ponudimo jo zraven pečenk.
Rdečo peso lahko tudi speče-mo. Najbolje je, da jo najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Se vročo previdno olupimo in ohladimo. Nato jo narežemo na tanke kolobarje. Posebej pripravimo bešamel omako s parmezanom tako, da na majhni količini margarine ali masla prepražimo moko, še preden spremeni bar-
Kolač iz rdeče pese
Potrebujemo: 0,5 kg rdeče pese, 2 jogurtová lončka sladkorja, 2 lončka moke, 3 dl olja, 2pecilna praška, 2 žlici mletih mandljev.
Peso skuhamo, ohladimo in fino naribamo. Posebej penasto umešamo jajca, olje in sladkor. Ko se dovolj speni, dodamo moko s pecilnim praškom in mandlji. Na koncu prisipamo peso. Pekač dobro namažemo z margarino, potresemo z moko in vanj vsipamopripravljeno maso. Pečemo pri 180 °C 30 do 45 minut. Pečen kolač še vroč premažemo z marmelado in prelijemo s čokoladno glazuro.
Glazura: 10 dag margarine, 10 dag sladkorja v prahu in 10 dag čokolade.
Avtorica: Marina Modrinjak
še s parmezanom in v pečici spe-čemo. Pečemo pri 200 °C tako dolgo, da po vrhu dobimo zlato rjavo barvo. Tako pripravljeno rdečo peso lahko ponudimo kot samostojno jed , zraven pa ponudimo poljubno solato.
Manjši gomolji rdeče pese so primerni tudi za nadevanje. Nadeve lahko pripravimo iz zelenjave, mesa in skute. Za nadevanje
vo, jo zalijemo z manjšo količino mleka in kuhamo tako dolgo, da dobimo gosto omako. Začinimo s soljo in po želji s poprom. Omako odstavimo, do mlačnega ohladimo, dodamo 2 celi jajci in
2	žlici parmezana. Manjši pekač premažemo z margarino in po-tresemo z ostro moko. Po dva in dva lističa rdeče pese pomočimo v bešamel omako in jih zlagamo v pekač tako, da predhodnega pokrijemo do polovice. Vsaj 2 do
3	žlice bešamel omake prelijemo po vrhu. Narahlo potresemo
Mokri smrček
Vprašanje bralke Suzane iz Ptuja: Imamo novega družinskega ~lana — kužka pasme sibirski husky. Kužek je zelo igriv in prikupen pa tudi cepljenje proti otroškim boleznim ima opravljeno. Zanima nas, na kakšne bolezni je pasma dovzetna in katere so njegove pasemske zna~ilnosti. Hvala za odgovor.
Husky
Foto: M. Ozmec
peso prav tako do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhano od-cedimo , do mlačnega ohladimo in olupimo. Nato z manjšo žlico izdolbemo sredino. Pazimo, da ne poškodujemo dna. V odprtino rdeče pese lahko nadevamo kuhano proseno kašo, ki smo ji dodali jajce in skuto. Nadevamo jo tako, da s pomočjo nadeva naredimo tudi pokrov. Nato rdečo peso damo v pekač, ki ga narahlo premažemo z margarino, čez nadev naribamo poljubni poltr-
Odgovor: Sibirski huskyji sodijo med srednje velike pasme psov. Odrasle živali dosegajo telesno težo med 17 in 35 kg. Povprečna velikost legla je 3—7 mladičkov, ki tehtajo ob rojstvu okoli 420 g. Za pasmo je značilna dominantnost do lastnika, zato je smiselno že z mlado živaljo obiskati pasjo šolo. Tudi uničevalnost in agresivnost do drugih psov sta pogosti lastnosti huskyja. So splošno zelo aktivni psi, ki potrebujejo veliko gibanja in sprehodov v naravi, zato se pasma odsvetuje družinam, ki živijo v blokovskih naseljih. Na čistočo v stanovanju husky ne da veliko in tudi za varovanje doma se pretirano ne zmeni. Husky zna bit razdražljiv. Tista ljudska, da pes, ki laja, ne ugrizne, za huskyja ne drži. So precej trdoglavi psi, ki potrebujejo močnega lastnika.
Bolezni, ki pestijo huskyje, so pogosto vezane na oči (distro-fija roženice, progresivna atrofija očesne mrežnice). Pogoste so avtoimune bolezni ter na cink odzivne dermatoze. Na splošno pa so sibirski lepotci razmeroma dobro odporni.
di sir in v pečici zlato rjavo zape-čemo.
Rdeča pesa je tudi sestavina mesnih enolončnic. V svetu znana mesna enolončnica je boršč. Tako lahko rdečo peso uporabimo pri pripravi govejih in svinjskih enolončnic. Iz svinjine pripravimo neke vrste svinjski golaž, ki mu na koncu dodamo rdečo peso in kislo smetano. Pripravimo ga tako, da na maščobi najprej prepražimo večjo količino sesekljane čebule. Ko ta dobi zlato rumeno barvo, dodamo strt česen in na majhne kocke narezano svinjsko meso. Meso dobro spražimo, dodamo na majhne kocke narezano rdečo papriko, pražimo toliko, da paprika ovene, nato jed rahlo pomokamo, dodamo na majhne kocke narezan svež paradižnik, ki ga po želji olupimo, in zalijemo s kostno juho ali vodo. Začinimo s soljo, lovorom, kumino in majaronom. Posebej v slani vodi skuhamo rdečo peso. Kuhano odcedimo, do mlačnega ohladimo in jo narežemo na tanek rezance. V juho jo vsipamo tik pred serviranjem, na sredino pa v vsak krožnik damo še žlico kisle smetane.
Drobnejši gomolji rdeče pese s premerom manj kot 5 centimetrov so primerni tudi za za-mrzovanje. Peso prej operemo, skuhamo, ohladimo, olupimo in narežemo. Obliko rezanja izberemo glede na to, za kaj jo kasneje uporabimo. Narezano primerno embaliramo in hranimo v zamrzovalnih skrinjah ali omarah do 6 mesecev.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Kljub svoji lepoti in mar-kantnemu videzu pasma ni najprimernejša za otroke, saj zahteva odločnega vodnika, ki zna zmeraj obrzdati vse njegove "muhe".
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Ze pozimi načrt za zeienjavni vrt
Januarsko vreme vrtnemu rastju in vrtičkarjem najčešće ni všečno. Zima je pre-topla ali premrzla, presuha ali premokra, s preveč snega ali premalo, le nikoli željno. Narave in vremena še ne obvladujemo in ga ne moremo uravnati, lahko pa se jima prilagajamo. Izrabimo januarske dni, dokler še vrtna narava počiva, za načrtovanje in oskrbo pri vrtnarjenju v naslednji vegetaciji.
V SADNEM VRTU sredi zime, ko les ni v zmrzlem stanju, lahko pričnemo z rezjo sadnega drevja, pri čemer pa ne velja hiteti. Rez naj bo sklenjena do začetka vegetacije, ko se proti koncu zime že toliko otopli, da se rastline prično prebujati iz stanja zimskega počitka in po njih pretakati rastlinski sokovi.
V	primeru, da je prišlo do potrebe po precepljanju sadnih dreves v domačem sadovnjaku — če se določena sorta v tem kraju izkaže za slabo, ni rodovitna, je preobčutljiva na podnebne razmere, bolezni in škodljivce, ima plodove slabe kakovosti, če v nasadu primanjkuje pravih opraševalcev ali želimo v eni drevesni krošnji pridelovati več sort in si ustvariti zanimivo drevo — pričnemo takšno drevo pripravljati na tako zahteven poseg najkasneje v času, ko je še v stanju globokega zimskega počitka. Drevo namenjeno za precepljanje obrežemo tako, kot pomlajujemo stara drevesa. Ogrodne veje požagamo tako, da vrhnje prikrajšamo bolj, spodnje pa manj, da dosežemo obliko piramidalne močno skrčene drevesne krošnje. Štrclji ogrodnih vej naj ne presegajo v premeru 10 cm, ker se debelejši težje in počasneje zaraščajo.
V	stanju zimskega mirovanja narežemo cepiče in jih hranimo v temnem in hladnem prostoru dotlej, ko bo nastopil najprimernejši čas za cepljenje v začetku vegetacije.
V	OKRASNEM VRTU spremljamo stanje rastja v času zimskega mirovanja, odpravljamo poškodbe, ki jih lahko povzroči veter, zimske padavine ali drugi zunanji vplivi terpopravimo ali dopolnimo varovala pri varovanih rastlinah pred zimo. Nadzor nad okrasnim rastjem je še posebej pomemben v suhi zimi, ko ni snega, pod katerim bi bilo rastje zavarovano.
V	jeseni posajene sadike okrasnih iglavcev in zimzelenih listavcev trpe sušo. Rastline morajo biti mesečno vsaj dvakrat obilno zalite z naravnimi padavinami ali pa jih zalijemo, kar storimo z mlačno vodo, da se bo kljub zmrzali odcedila do korenin.
Negovana vrtna trata, v jeseni očiščena listja in drugih ostankov in pognojena s počasi topnimi rudninskimi gnojili, je že začutila daljši dan in pričela neopazno z rastjo. Kljub temu da bo zima opravila svoje poslanstvo, s prihodom pomladi pričakujemo tudi zgodnjo košnjo vrtne trate. Izrabimo ta zimski čas in namenimo vrtni kosilnici po številni in naporni lanskoletni košnji strokovni servis, da bo začetek košnje in nato vse naslednje v zadovoljstvo in brez okvar.
V	ZELENJAVNEM VRTU pričnemo s pripravami na pomladansko setev in vrtnarjenje v naslednji vegetaciji. Načrt setve naj obsega pestrost pridelave tistih vrst vrtnin, ki nam bodo potrebne in priročne. Iz načrtovane setve sledi potreba po semenih in ostalem potrebnem materialu. Oskrbimo se s semeni domače pridelave, nakupa in ostanki iz minule sezone. Za setev namenimo le najkakovostnejša semena znane vrste, sorte, izvora in kaljivosti, pri čemer naj nas vodi temeljno vodilo, kakšno seme boš sejal, tako boš žel. Stara semena in ostanke s potekom kaljivosti zavržemo. Pri doma pridelanih semenih in uporabnih ostankih preizkusimo kaljivost, preden jih namenimo za setev, nakup semen pa opravimo, dokler je izbor popoln.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 9-, 17. in 19. januarja, zaradi korenine 11. in 19. januarja ter zaradi lista 16. januarja.
Miran Glu{i~, ing. agr.
UdeďifsE-EiW
13-četrtek	14-Petek	15-Sobota	16-Nedelja
U-Ponedeljel #	; 181-Torek	19-Sreda	
Plaha živalca
Za^^je čase se marsikdo sprašuje, kaj neki se dogaja z rastjo delnic na naši borzi. Naslednji dan pa se že pojavljajo ugibanja, kaj je narobe, da vrednosti padajo. Na vsa takšna in podobna vprašanja, si boste lahko odgovorili popolnoma sami. Še vedno namreč velja nepisano pravilo, da ko pesimisti postanejo optimisti, je dobro razmisliti o odhodu s "prizorišča dogajanja" in svoj kapital premakniti v bolj neznane naložbe — ki so množicam za nekaj časa skrite. V zadnjem času je na borzi vse več igralcev, ki vlagajo predvsem v vzajemne sklade. Na našem trgu jih je že kar nekaj 10, vendar to ni še nič v primerjavi s svetom, kjer jih je nekaj 10.000. Ti vlagatelji svoja sredstva zaupajo skladu, ki mora delovati po predpisih zakonodaje. Vlagajo premišljeno, dokaj varno in dolgoročno, saj nimajo informacij, kje bi lahko iskali sklade z visoko donosnostjo in visoko stopnjo varnosti. In če sedaj to razmišljanje povežemo z borznim dogajanjem, opazimo, da so vlagatelji in upravitelji postali bolj potrpežljivi.
Zanimiva pa sta še dva dejavnika: ocene naših delnic s strani tujine in novi davki. O sami teoriji vrednotenja delnic vam ne bom pisal na široko, vedeti pa je potrebno, da je npr. Laško pivo dobro, vrednost delnice pa je dolgoročno predraga. Tudi nekaj preostalih slovenskih delnic je predragih (P/E — price earning — se giblje okrog 26), a kaj ko novih optimistov to ne moti (pametni investitorji delnice kupujejo, ko je P/E 10, prodajajo jih pa blizu P/E 22). Je pa zanimiva nova obdavčitev: plačevanje davka pri vzajemnih skladih. Ta obdavčitev bo veljala za vse kvalificirane sklade, in to doživljenjsko. Razumljivo je torej, da je veliko vlagateljev pred novim letom svoje premoženje preselilo v davčno bolj prijazne države, kot sta npr. Luxemburg in Arabski Emirati. Tako verjetno tudi tujcem ni zanimivo vlagati nekam, kjer lahko pričakujejo le takojšnjo obdavčitev. Znano je, da je kapital najbolj plaha živalca na tem planetu. Samo nekaj mu ni všeč, pa že zbeži iz države.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
POSLIJj^Ml E ms m INTERNETU!
RADIOPTUJ
9HriÙtC
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
SIfra: Angelika
Rojeni ste 28. v mesecu z naslednjo kar-mično nalogo:
24 + 19 = 43.
Vas datum rojstva je precej nemirna energija, ki v sebi sicer nosi velike potenciale, vendar pa se le-ti zaradi nestabilnosti vibracij (števili 2 in 8 skupaj) le stežka realizirajo. To je sicer močna energija, ki pa ne deluje v pozitivni in konstruktivni smeri, kot bi si človek želel. Dobro je, da se človek izogiba sebičnosti in trme. Ta energija prinaša tudi ločitve in izgube v pravnih zadevah. Človeku prinaša precej fizične, čustvene in duhovne energije.
V Vašem imenu (24) pa se nahaja ena izmed najlepših energij numerologije, ki obljublja in prinaša človeku praktično vse, kar potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo; predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost. Izžareva magnetizem in privlačnost do nasprotnega spola. To je sploh energija privlačnosti, umetnosti, ljubezni in predvsem romantike. To je energija, ki prinaša mnogo dobrega s strani drugih. Izogibati pa se je potrebno prevzetnosti, se-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako 'Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
bičnosti, samovšečnosti in pretirane trme. Pomembno za to energijo pa je tudi to, da si najdemo pravega partnerja v življenju.
Vendar pa to ni tista vibracija, ki bi Vam osebno omogo~ala, da bi lahko odkrili vse svoje sposobnosti, darove in talente, ki so Vam bili položeni v zibelko. Bolje povedano, to ni energija, ki bi bila skladna z Vašim datumom rojstva; to pa prinaša blokade, zmedo in težave pri pravilnih odlo~itvah v življenju.
V Vaši analizi se prepletajo tako energije ustvarjalnosti kakor tudi nemira in težav z nasprotnim spolom, primanjkuje pa predvsem vibracij ljubezni do same sebe in prave samozavesti ter notranjega miru.
Energije, ki Vam osebno prinašajo ljubezen, mir, veselje, zadovoljstvo, uspeh, predvsem pa odkritje Vaših najglobljih sposobnosti, so energije, ki se izražajo in predstavljajo s števili 10 in 19 (19 je boljša kot 10) v imenu ter 23 v priimku. Energije števil 10 in 19 so izrazite vibracije ustvarjalnosti in kreativnosti, kar pomeni, da ideje pretvarjajo v materijo, vibracije števila 23 pa prinašajo dober stik z ljudmi in komunikacijo.
Energijo števila 19 v imenu dobite, ~e odvzamete prvo ~rko Vašemu sedanjemu imenu, s tem da bi bilo tudi v priimek potrebno dodati ~rko ali dve — da iz 19 dobite 23. Lahko bi rekli, majhne spremembe za fonetiko, a velike za življenje.
Sifra: Selitev
Rojeni ste 29. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 19 + 22 = 41
Vaš datum rojstva je ena izmed najbolj nemirnih energij nume-rologije in se ji je dobro izogniti ali jo vsaj omiliti. Če ste rojeni na ta dan, ga raje praznujte prvega v naslednjem mesecu; vibracija je precej boljša. To je vibracija, ki je neugodna in prinaša po-navljajo~e se napake, ob katerih se ~lovek le s težavo kaj nau~i. To je energija, ki prinaša težave
vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom, jezo _ To je energija podrejenosti, nestanovitnosti in nestabilnosti po eni strani, dru-žabništva in dobrega stika z denarjem po drugi strani ter navezanosti in mnogokrat pomanjkanja ljubezni v otroštvu po tretji strani. Predlagam, da praznujete rojstni dan prvega v naslednjem mesecu, ki je neprimerno boljša vibracija.
Zato, pa imate v imenu eno izmed najlepših energij celotne numerologije, ki Vam prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti. Prinaša tudi mnogo energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne in intelektualne. Ta energija obljublja uresni~itev vseh na~rtov, predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem podro~ju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od priimka in datuma rojstva. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar prak-ti~no pomeni, da lahko ~lovek z njo ideje pretvarja v materijo.
Za ve~jo stabilnost bi bilo potrebno spremeniti energijo priimka (22), ki sicer prinaša originalnost in delavnost, pa tudi iluzije ter mnogokrat tudi nenadne spremembe v življenju. To je energija ~loveka, ki se ne zna temeljito postaviti zase in mu ~esto primanjkuje ljubezni do samega sebe. Posledica tega je, da preve~ zaupa drugim in ima zaradi tega težave. Nasploh je to energija, ki ~loveku ve~ ali manj otežuje, da bi našel pravo, stabilno pot. To je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase. Človek bi moral delati na sebi.
Tudi Vam predlagam, da spremenite priimek iz števila 22 v 23 in precej stvari se bo s~asoma spremenilo na bolje. Tako govori numerologija pogumnim ljudem že desettiso~letja.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Leskovec • Božično praznovanje
Za praznike prijetno
V minulih božičnih praznikih so se po vseh krajih odvijale raznovrstne prireditve, saj je božični čas kot nalašč za to in navdihne marsikoga. Navdihnil je tudi mlade kulturnike iz Leskovca.
Ves december so se vneto pripravljali in na sveti ve~er v cerkvi Svetega Andraža uprizorili skrivnost boži~a in s tem zbrani množici polepšali boži~ne praznike.
Predvsem so bili vsi veseli, da se je v Leskovcu po dolgih letih mladina ponovno vklju~ila v kulturno življenje kraja in da dela z vso vnemo in resnostjo, ob tem
Mladina iz KD Leskovec
pa ne skriva svojih idej, želja in na~rtov.
Da pa so Leskovcani praznike doživeli v vsej svoji veličini, je ponovno poskrbel Mešani cerkveno-prosvetni zbor pod vodstvom Srečka Zavca na tradicionalnem božičnem koncertu. Tokrat so v goste povabili cerkveni otroški mladinski zbor iz Beltincev v Prekmurju. Občinstvo je bilo navdušeno nad ubranim petjem, za kar so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom, po končanem koncertu pa so v prijetnem vzdušju nadaljevali druženje.
Čeprav ima kultura s strani občine malo posluha in se vsem zdi delo kulturnikov samoumevno, bomo trmasto nadaljevali in morda nas bo nekdo nekoč opazil, da smo tu, in verjemite, veseli bomo te opazke.
Slavica Vidovič
Duševno zdravje
Zaljubljena v starejšega
Anica, stara 25 let, se je zaljubila v 30 let starejšega moškega. Domači in okolica ji odsvetujejo to zvezo, sama v tem trenutku ne najde ničesar negativnega v njej. Koliko ji pri razmisleku, partner se namreč želi poročiti z njo, lahko pomaga beseda nevtralnega strokovnjaka, nekoga od zunaj?
Govoriti o primerni starosti razliki med partnerjema je sila nehvaležna naloga, saj je daleč najpomembnejše, kako se partnerja razumeta in dopolnjujeta.
Toda res pa je tudi, da so opazovanja pokazala, da je vendarle neka zveza med starostno razliko med partnerjema in srečo v zakonu. Problemi namreč naraščajo, če je mož deset ali več let starejši od žene in žena pet ali več let starejša od moža. Seveda to velja samo za povprečje in so lahko odstopanja od primera do primera sila velika.
To pa pomeni, da lahko Anici mirno svetujemo, da če se s partnerjem, ki je od nje starejši 30 let, razume in tudi dopolnjuje, da si lahko z njim tudi ustvari srečo v zakonu. Za pripombe s strani svoje družine in okolice naj se ne zmeni in naj sledi svoji intuiciji in čustvom.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Najdi.si v letu 2004
Sex na drugem mestu
Največji slovenski iskalnik Najdi.si je objavil lestvico najbolj iskanih besed in besednih zvez.
Več kot 700.000 uporabnikov iskalnika je v lanskem letu vpisalo več kot 155 milijonov iskalnih poizvedb. Med glasbenimi izvajalci je bila daleč najbolj iskana naša soseda Severina s kar 204.496 iskanji; njej sledita slovenski skupini Bepop (89.472 iskanj) in Siddharta (81.931 iskanj). Med slovenskimi politiki je po iskanosti zmagal naš sedanji predsednik države Janez Drnovšek s 3113 iskanji, sledi mu bivši predsednik Milan Kučan s 3045 iskanji, na tretjem mestu pa je novi premier Janez Janša z 2668 iskanji. Prvim trem sledijo Zmago Jelinčič, Borut Pahor, Anton Rop, Janez Potočnik in Dimitrij Rupel. Med ženskami, ki se ukvarjajo s politiko, so na vrhu lestvice iskanih Danica Simčič (491 iskanj), Barbara Brezigar (446 iskanj) in Zdenka Kovač (397 iskanj). Med knjigami je bila najbolj iskana zbirka Harry Potter s skoraj 40.000 iskanji, sledita ji Atlas Slovenije (12.620 iskanj) in Alamut (7.041 iskanj). Najbolj iskan {portnik v letu 2004 je rokometaš Uro{ Zorman z 8874 iskanji, sledijo mu David Beckham (8651 iskanj), Martin Strel (6095 iskanj), Jolanda Čeplak (5522 iskanj) in Michael Schumacher (4319 iskanj).
Najbolj iskane besede oziroma besedne zveze v letu 2004: [t. iskanj Beseda oz. besedna zveza	
688842	igre
434233	sex
423811	telefonski
	imenik
388876	email
378932	chat
362568	vreme
353892	avtonet
335619	horoskop
324954	google
310768	email.si
305484	mobitel
300733	zavod za
	zaposlovanje
259544	podnapisi
228669	nepremičnine
228580	erotika
220350	loto
217435	kupido
216169	siol
206999	verzi
206063	kolosej
204496	severina
202448	večer
198969	sms
188416	cobiss
188211	študentski servis
24 .Što/mib'TEDNIK
Odraslim prepovedano
četrtek • 13. januarja 2005
Info
Glasbene novice
Glasbene revije in internet že ponujajo široke spiske novih pesmi in albumov datiranih v leto 2005. Tokratne Info glasbene novice prinašajo se nekaj lanskiH izdaj in majhen pogled v glasbeno prihodnost.
Irski velemojstri iz skupine U2 so dokazali z albumom How To Dismantle An Atomic Bomb, da so trenutno najpopularnej{a rock skupina na svetu. Glasba na tem projektu nas nekako vrne v 80. leta in je logićno nadaljevanje albuma All That You Can't Leave Behind iz leta 2000. Po drzni pesmi Vertigo je kvartet za drugi single izbral umirjeno mojstrovino szpoućnim naslovom SOMETIMES YOU CAN MAKE IT ON YOUR OWN (****).
Britanski band MANIC STREET PREACHERS je lani kot iz topa izstrelil atraktivno, vendar politično usmerjeno skladbo The Love Of Richard Nixon. Trio je malo upe{al v neizraziti rock skladbi EMPTY SOULS (***), ki jo je spet previsoko zapelJames Dean Brad-field in je del zgo{ëenke Lifeblood.
Michelle Williams, Kelly Rowland in Beyonce Knowles so magični trikotnik zasedbe DESTINY'S CHILD, ki {e zmeraj jemlje sapo z uspe{nico Lose My Breath. Njihova velika plo{ëa Destiny Fulfilled naj bi bila njihova zadnja skupna, saj naj bi potem izvajalke malo počivale ali pa se posvetile solističnim karieram. Trio {e zmeraj valuje v groovy r&b stilu v komadu SOLIDER (***), ki ga drastićno s svojim rapomposlab{ata T.I. in Lil Wayne.
Nekateri osnovno{olci in srednje{olci so prista{i rap glasbe. Predstavljam jim nekaj aktualnih nakladalnih tem Thugs Get Lonely Too — 2 PAC & NATE DOGG, Girls — CAM'RON & MONA LISA, Get Back — LUDACRIS, U Make Me Wanna — JADAKISS & MA-RIAH CAREY, Hush — LL COOL J & 7 AURELIUS, Westside Story — GAME OVER & 50 CENT, Shorty Wanna Ride — YOUNG BUCK, Let_s Go — TRICK DADDAY & LIL JON & TWISTA, Baila Baby — CHINGY, Karma — LLOYD BANKS & AVANT, Brinding The Gap — NAS in Hey You — XZIBIT.
Usluga za uslugo je prisotna tudi v glasbi. Lani je produkcijsko raperski duet LIL JON in Eastside Boys priskočil na pomoč Usherju v hitu leta z naslovom Yeah. Sedaj pa USHER omenjenima vrača vokalno podporo v pesmi LOVERS AND FRIENDS (****), kije prijetni prepleta soula, gospela in r&b-ja, ki ga dopolnjuje tudi raperska pasaža Ludacrisa.
MARIO je ameri{ki mladenič, ki se mu je nedvomno nasmehnila sreča, ko je podpisal pogodbo z založbo J Records. Za to založbo stoji velika založba Arista, katere lastnik je slavni Clive Davis. 22-letni talent je izrazil moč soul glasbe v čudoviti skladbi LET ME LOVE YOU (****), ki je trenutno na 1. mestu v ZDA (lestvico najdete na www.billboard.com).
Lestvice niso nujno odraz kvalitete, ampak so trenutni odraz popularnosti določene pesmi ali izvajalca. Posebej zanimive so neodvisne lestvice sodobne diskotečne plesne glasbe, na katerih bodo kmalu vladale naslednje novitete: Galvanize — CHEMICAL BROTHERS, The Key, The Secret 2005 — URBAN COOKIE COLLECTIVE, Do You Really Want To Hurt Me — BLUE LAGOON, Strings Of Love — SOUL CENTRAL & KATHY BROWN in You Are All Mine — DANZEL.
Britanski pevec CLIFF RICHARD je bil v začetku 90. let za svoje glasbene uspehe odlikovan z nazivom Sir. Lani je vse presenetil, ko je prestopil k založbi Decca in zanjo posnel zgo{čenko Something's Going On. Stari maček zveni izredno prijetno za uho v popevki I CANNOT GIVE YOU MY LOVE (****), v kateri poje tudi Barry Gibb.
Moldavijska pevka KATIE MELUA že desetletje živi v Veliki Britaniji in je lani po mojem mnenju zapela najlep{o pesem leta The Closet Thing To Crazy. Njena nova čudovita klavirska balada nosi naslov BELFAST (****) in je sneta z odlične plo{če Call Of The Search.
David Breznik
mogiiE ^
Z^.M5UNDEH5TDDO^Íe Willramly^ DSE MY BREATHE Destiny ' s ČÍSiď^ ' ^.CURTAIN FALLS Hlue
.PARTY FDR TWO Shania Twaiii Bf ATRER & SDN Ronan Keating &sYuàif jaAÍHAT YDU ' RE WAITING FOR GW^.tefi / 8.CALLDNME EricPryhz _ 9.LIVING TD LDVE YDU Sarah tonnar / ID. UNWRITTEN Natasha Bedingfield
Vsak^ sreAć? m<ed	in 2.O. ur
Kdo je glavni igralec v filmu Zaklad pozabljenih?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jure Murko, Zg. Pristava 41 a, 2324 Lovrenc. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovoid pošljite do torka, 11. januaija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Gwen Stefani:
Love.Angel.Music.Baby.
Solo kariera Gwen Stefani, sicer pevke skupine No Doubt, je še nekaj časa visela v zraku. Zadeva je očitno dozorela in tako se je punca odločila za izid svoje prve solo plošče z naslovom LOVE.ANGEL.MUSIC.BABY., ki je izšla sicer še lansko leto 23. novembra.
Po razpadu divje skupine No Doubt, katere glas in stas je bila Gwen (pa tudi tekstopiska) in ki je zaslovela z uspe{nico Do't speak, solo kariera ni bila ni-kakr{no vpra{anje. Kajti Gwen se je dokazala kot solo izvajalka že leta 2001, ko je sodelovala na albumu raperke Eve, s katero sta posneli uspešnico Let Me Blow Ya Mind .Odličen glas in fantastična pojava na albumu Love.Angel.Music.Baby je, v sodelovanju z Dr Drejem, Nel-lee Hooperjem, Andre 3000 in New Order, prava osvežitev za turobne zimske dni, pravijo v promocijskem materialu. In zapisano res drži! Gre za sodoben, kakovosten pop, ki ne bo neprijeten niti kakšnemu alter-nativcu ali staremu oboževalcu skupine No Doubt. Lahko reče-
mo, da je Gwen kot izvajalka dejansko naredila korak naprej, kar se v podobnih primerih redko zgodi in imamo opravka z zvezdniškimi imeni, ki pa jim je od vsega skupaj ostalo le-to — ime torej. No, pri Gwen je vsekakor drugače. Pa ne zaradi obvezne dream team ekipe, ki pritiče uveljavljenim zvezdam. Gwen dejansko ostaja ikona, katere kariera še zdaleč ni na vrhuncu.
Po zvoku Gwen v pesmih Rich Girl, Hollaback Girl, Cool, Bubble Pop Electric, Long Way to Go, Harajuku Girls, uspešnici What You Waiting For? in drugih še vedno ostaja v pop vodah, je pa zadeva vseeno zastavljena malce širše kot pri skupini No Doubt. Ce vam je všeč Gwen kot vokalistka, potem morate tale njen prvenec skoraj zagotovo imeti. Skupno je na plošči 13 komadov, producent zadeve pa
je Andre 3000 iz skupine Outcast. Gwen je tako dokončno zakoračila v svet glamuroznega plesnega popa, obdobje velikega hita Don't Speak je že zdavnaj za njo, čeprav je še vedno del obveznega radijskega in žurov-skega repertoarja. Novi album se spektakularno (za ušesa seveda) prične s hit singlom What You Waiting For, za katerega je poskrbel producent Nellee Hooper. Največja vrednost albuma pa je njegova uporabnost, pra-
Filmski koti~ek
Zaklad pozabljenih
Zadeva je obarvana malce pravljično in od začetka do konca ne manjka akcij. V filmu je tudi veliko komedije. Morda se vse odvija malce preveč "ameri{ko" (na koncu vse dobro), ampak vseeno. Če vam je bil všeč Indiana Jones, je to prav gotovo film za vas avanturiste.
Nicolas Cage, Diane Kruger in Harvey Keitel so odlično opravili svojo nalogo. Film je zanimiv tudi zaradi dobre zgodbe, vlog in časa, v katerem se vse odvija.
Teorija zarote, ki je tokrat res divja, se nanaša na Deklaracijo
Zaklad pozabljenih National Treasure
akcijska pustolovščina Dolžina: 131 min Leto: 2004 Država: ZDA Režija: Jon Turteltaub Scenarij: Ted Elliott, Terry Rossio, Cormac Wibberley, Marianne Wibberley Igrajo: Nicolas Cage, Diane Kruger, Harvey Keitel, Sean Bean, Christopher
vijo kritiki. Avtorica je namreč pravočasno ugotovila, da je znova na pohodu elektropop 80. let, obogatila pa ga je z modernim popom in r&b-jem. Le enkrat lahko ugibate, komu bo po odhodu v pokoj pop kraljica Madonna prepustila svoj pre-
stol. Gwen je poleg vsega seksi in prav nič popačeno 'preveč pop brittneyevsko' zastavljena celostna podoba je dodatek, ki popestri celoten projekt. Ta pa nedvomno sodi v kategorijo najboljših pop albumov leta 2004.
Grega Kavčič
neodvisnosti, na najpomembnejšo listino Združenih držav, na ameriški sveti gral, kjer so zapisani stavki, katerih danes ne govori nihče več. Film namreč postavi teorijo, da je Deklaracija v resnici le zemljevid za najmogočnejši zaklad vseh časov. Za zaklad vseh zakladov, ki ga ne bi moglo ukrasti niti Oceanovih dvanajst. In to še ni vse, za vsem naj bi stali prostozidarji, ali če hočete, templarji, novi svetovni red, ki se z nami pač malo igra. Nam nastavlja uganke, kaže indice in predvsem uživa v naši nesposobnosti. In potem se pojavi Ben Gates (Nicolas Cage) — kako podobno ime Billu Gatesu — Indiana Jones brez biča, ki hoče do konca. Ki ukrade Deklaracijo neodvisnosti in uspešno
rešuje uganke. In ni ga boljšega od filma, ki teorijo zarote spremeni v prakso, pri tem neznansko uživa, se kljub temu jemlje resno in nam pove, da je Nicolas edini pravi akcijski junak novega tisočletja.
Film je napet, gledljiv, na trenutke celo zabaven, predvsem pa se ves čas dogaja. Ni pa to film nekih neznanskih globin in razsežnosti. Pure entertainment pač. Nicolasu Cageu je ta vloga pisana na kožo, Diane Kruger je vse prej kot mila trojanska Helena, Sean Bean pa je bil tako ali tako vedno odličen v vlogah ne-gativca. Največji plus tega filma pa je, da so vsi ves čas 100 % v pogonu, tako da res ni niti za sekundo dolgčas.
Nedvomno je Zaklad pozabljenih film, ki s svojevrstno kombinacijo kriminalističnega trilerja in domi{ljijske pustolovske gonje za neprecenljivim zakladov starodavnih vitezov templjarjev pravi recept za neobremenjeno zabavo.
Tako producent Jerry Bruckheimer (Pearl Harbor, Pirati s Karibov) kot režiser Jon Turteltaub (Ledena steza) sta hotela, da uganke, ki so gonilo napetosti v film, temeljijo na resničnih mis-
CID vabi
terijih, nepojasnjenih dejstvih in izjemnih osebnostih iz ameriške in svetovne zgodovine.
Najbolj pa najbrž osupne priznanje, da so pri filmu sodelovali tudi strokovnjaki za kriminalistiko, zlasti strategije ropov in vlomov. Pomagali so, seveda samo "filmski" nasprotni strani, zasnovati kar najbolj realističen načrt ropa Deklaracije neodvisnosti. Med izvedenci za zadeve varnosti je bil tudi nekdanji agent za boj proti trgovini z mamili Don Ferrarone, ki je sodeloval že pri nastajanju znanega triler-ja Francoska zveza, in marinec ter tehnični svetovalec mnogih Bruckheimerjevih filmov, Harry Humphries. Kako odkrita sta bila in koliko zank sta nastavila, se prepričajte sami. Ben Gates, oziroma Nicolas Cage, jih je spregledal in nadvladal. Priporočamo!
Grega Kavčič
Petek, 14. januarja, ob 19. uri gledališka predstava: Frank Teater — Goran Gluvič: Jam Session ali Nihče ne vpraša jablane.
Vmes seveda igramo kitaro, se sporazumevamo z znakovnim jezikom, plešemo, telovadimo, surfamo po spletu in se učimo kaligrafijo.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: supra, Treat, Verd, aziat, gorecnik, stratos, Knosos, Oona, privezek, Ivo Lenščak, Rolandis, kici, ocina, Abi, dan, Čana, ata, Vinder, srt, Ken, Ga, Ilder, stara, Dillon, lej, kokodajs, injekt, Oca, anakonda, Naca. Ugankarski slovarček: ARN = reka v južni Franciji, ATENAJON = atenino svetišče v starem Rimu, DEGANO = italijanski kolesar (Enrico, 1976-), HETEPET = egipčanska lokalna boginja, KSER = gora jugovzhodno od Bogatina, visoka 1971 m, NAEGELI = švicarski šahist (Oskar, 1885-1959), NNA = libanonska tiskovna agencija iz Bejruta, STIRNER = nemški filozof (max, 1806-1856).
Zanimivosti
Portorlčan izdelal najdaljšo cigaro
San Juan (STA/AP) - Portoričan Patrizio Penya je ročno izdelal 18,6 metra dolgo cigaro, za katero trdi, da je najdaljša na svetu. Za izdelavo cigare, ki bi se lahko uvrstila Guinessovo knjigo rekordov, je 43-letni Patrizio potreboval štiri dni, porabil pa je devet kilogramov tobaka. Izdeloval jo je na svoji stojnici na trgu v portoriški prestolnici San Juan, kjer cigare izdeluje že od svojega sedmega leta. Sponzorji so mu za nabavo materiala za izdelavo cigare podarili 2000 dolarjev. Dosedanji Guinessov rekorder v izdelavi najdaljše cigare je Kubanec Jose Castellar Cairo iz Havane, ki je avgusta 2003 zvil 13,5 metra dolgo cigaro. Penya cigare ne namerava pokaditi niti razrezati na manjše cigare, temveč jo bo obesil na trgu kot turistično zanimivost.
Will Smith ne bo gradil hotela
Washington (STA/AP) - Ameriški pevec in igralec Will Smith je dokončno opustil načrt za izgradnjo luksuznega hotela v svojem rojstnem mestu Philadelphia. Smith je pred nekaj leti od mestnih oblasti dobil zeleno luč, da v prestižnem delu mesta zgradi hotel s pogledom na reko Delaware, vendar do uresničitve projekta ni prišlo zaradi padca cen na področju hotelirstva. Smith in njegov brat sta zato odstopila od izgradnje hotela in parcelo prodala za 10,5 milijona dolarjev oziroma trikrat dražje, kot sta jo plačala pred petimi leti. Smithova nepremičninska družba Trayball Development je sicer v nakup stavb v Philadelphiji vložila nekaj milijonov dolarjev. Med kupljenimi objekti so tudi neka bivša družba za proizvodnjo pohištva, manjša poslovna zgradba in pogrebni zavod.
Zaradi hlač ubil sestro
Carigrad (STA/AFP) - Neki Turek iz Batmana na jugovzhodu države je ubil svojo sestro, ker se je odločila, da bo na bratrančevi poroki nosila hlače, poročajo turški mediji. Po hudem prepiru je 27-letni Kamil B. streljal in ranil deset let mlajšo sestro Hali-me. Ker je želel vso zadevo prikazati kot samomor, je poškodovano dekle vrgel čez balkon družinske hiše. Dekle so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico, vendar je kmalu podlegla poškodbam. Prebivalke Turčije, ki živijo v mestih, so v glavnem emancipirane, vendar to ne velja za njihove sonarodnjakinje v vaških okoljih, še posebej v Anadoliji, kjer še vedno veljajo stroga patriarhalna pravila.
Niti Vatikan ni odporen na kriminal
Vatikan (STA/AFP) - Vatikan velja za sveto mesto, ki ne le, da ni varno pred kriminalom, ampak bi lahko celo rekli, da se tam kriminal izplača. Leta 2004 je namreč, kot je pokazalo letno poročilo sodnih organov Svetega sedeža, kar 90 odstotkov storjenih kaznivih dejanj ostalo nekaznovanih. Gre sicer za manjše kraje oz. žeparjenje turistov na Trgu sv. Petra in v Vatikanskem muzeju, za vlome in prodajo ponaredkov, je povedal vatikanski glavni tožilec Nicola Picardi. Najbrž je neraziskanost kriminalnih dejanj posledica dejstva, da storilcev ni med 492pre-bivalci te državice, kolikor jih je bilo lani, ampak jih gre iskati med 18 milijoni romarjev in turistov, ki vsako leto obiščejo Vatikan. Visok delež nerešenih primerov je tudi posledica, kot pravi Picardi, počasnosti sodišč in dejstva, da so številni obtoženi tuji državljani, kar dodatno podaljšuje sodni postopek. Picardi navaja še en razlog, in sicer zastarelost organizacije vatikanskih pravosodnih organov, ki je niso spreminjali zadnjih 76 let.
Lujzek • Dober den vsoki den
Gnes, v nedelo, 9. januarja, ko vam pišem toto pismo, n e n o r -malno po pomlodi in nič po zimi ne diši. Temperature se giblejo nad nič stopinj Cel-zijovih, snega nega in z našega brega se čujejo gorični rezoči in jihove škorje s kerimi frizirajo trseke. Ovi den, ko je bilo še boj toplo, sen vida v kleti vinske
mušice na okni pa muho, ki je že prilezla iz svojega zimskega skrivališča. To ne kože nič dobrega. Saj vete, kak provi tisti pregovor: "V januari mušice, aprila pa rokavice..' Vam rečem in povem, da je v totih pregovorih dosti resnice in ljudske modrosti kak listja v hosti. Skoz okno gledam ftičeke, ki v krmilnici zrje zob-lejo in se veselo spreletovlejo. Siničke se mastijo s sunčnicami, vrabčeki se za proso kluvlejo, pa tudi drugi čivkajoči letalci se v tople šolje obuvlejo. Moja Mica za male ftičoke skrbi, jaz pa skrbim za krmišča fazonov, srn in drugih vejkših pernatih
in dlakastih živali, ki nam lepšajo našo narovno okolje. Zaj še neje tak hujdo, hujše pa bo, če bo zapadna vejški sneg, ki bo prekrija grabo in breg in druge narovne samopostrežne restavracije za živoli, ki živijo v narovi
Tejko o zimski skrbi za pre-hrono dvo- in štirinožnih pernatih in kosmatih prijatelov, ki nam bodo spomlodi, poleti in v jeseni povrnoli našo lubezen do njih v obliki ftičjega petja in nam tam pa tu naredli kokšno škodo. Tak pač to je in tak bo. Pozimi pa ne smemo pozobiti tudi na starejše, bolene in osam-lene ljudi, sosede, v mesti in na deželi, da bi v hiši toplo meli, da bi vsoki den vsaj en obrok tople hrane meli in nasploh človeka dostojno živleje imeli. Včosik je zadosti že samo topla beseda, ki segreje telo in dušo ter prežene duševno sušo ...
Kak vidite in štejete, sen gnes socialno in dobrodelno do lidi in živali naštelani. Moramo se pač radi meti, če čemo fkuper živeti, saj provijo, da je najvej-kša žival človik odspredi in odv-zodik. Pa srečno in dobro se jemljite...
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 13. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 14. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). SOBOTA, 15. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 16. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 17. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 18. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS).
24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio).
SREDA, 19. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	trenutni situaciji morate glede poslovnih zadev ohraniti trezno glavo, da boste uspešno reševali vse zadeve. Vezani Ovni boste
imeli v ljubezni vse po starem, samskim pa se obeta krajša romanca.
BIK
Problem, ki bo nastal v službi, rešite takoj, ker bo vsak poznejši poizkus reševanja spodletel in ne bo ugoden za vas. V teh dneh boste imeli ob sebi veliko dobre volje in boste vse zadeve urejali z nasmehom na obrazu.
DVOJČKA
Vtehdneh boste bolj blesteli na privatnem kot na poslov-jp j nem področju, saj boste s y svojim šarmom in čarobnostjo pritegnili veliko pogledov nasprotnega spola. Marsikateri Dvojček bo doživel tudi prijetno avanturico.
RAK
V	tem tednu vam bo manjkal spanec, saj boste zaradi preobilice delovnih obveznosti veliko odsotni in tudi veliko časa boste preživeli
pred računalnikom. Bodite previdni, da vam ne pade vaš imunski sistem.
LEV
Projekt, ki ste ga že začeli v lanskem letu, bo v tem letu končno oživel, sicer z večjimi težavami kot boste mislili, ampak bo kljub temu uspešen. Na osebnem področju se vam obeta avanturica.
DEVICA
Glede poslovnih zadev bo v teh dneh bolj stresno, ampak kljub vsemu boste vzdržali, saj boste v sebi začutili moč in veliko energije. V osebnem življenju pa vzemite, kar se vam bo ponujalo.
TEHTNICA
Pred vami je zelo naporen, a tudi uspešen teden, predvsem v poslovnih zadevah, zato le izkoristite vse priložnosti, ki se vam bodo ponudile in vrzite na plan vašo kreativnost.
ŠKORPIJON
Vteh dneh boste imeli veliko možnosti in priložnosti za zelo dober in uspešen prodor novih dogovorov in projektov, zato izkoristite vse svoje možnosti na poslovnih poteh, pri tem pa nikar ne pozabite na prijeten večer.
STRELEC
Če se boste počutili sami in osamljeni, pojdite med ljudi in zadeve se bodo uredile. Tudi glede poslovnih zadev ne razmišljajte toliko, saj se bodo same uredile. Glede ljubezenske zveze, pa svoje občutke le pokažite.
KOZOROG
Glede poslovnih dogovorov v teh dneh zadeve ne bodo ravno rožnate, veliko bo slabe volje in napetosti tako glede posla kot glede medsebojnih odnosov. Tudi glede prijateljskih stikov situacija ne bo ravno najboljša.
VODNAR
Pa kaj, če je trenutno malo manj denarja na bančnem računu, je pa zato v vašem domu veliko dobre volje in ljubezni, to pa tudi nekaj šteje. Denar pa bo tudi prišel, saj boste kmalu dobili prijetno sporočilo o plačilu.
RIBI
Zakaj ne bi poskusili kaj novega? Za to ni potrebno porušiti za seboj vseh mostov. Če se boste odločili za nov način osebnega življenja, se ne smete preveč obotavljati, ampak začnite hoditi po novi pot.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
26 .Što/mib'TEDNIK
Poslovna sporočila
četrtek • 13. januarja 2005

37.990,-
9.990,-
Barvni televizor Philips 21PT1557
Tiskalnik Lexmark 615

66.900,-
71.987,-
1.490,-
Svetilka namizna
Zamrzovalna skrinja Bosch Zamrzovalna skrinja Bosch
3711	399 I

2.049,80
Kozarci 12/1

855,50
Košara za sadje
kovinska inox
3.499,-
345,-
Čistilo za vetrobransko steklo
1 i
1.722,-
Osebna tehtnica
3.490,-


ao-cD
599,-
Žaga lisičji rep
13.900,-
Akvarij MOBY DICK
30 i
Likalnik parni brezvrvični Euroline
14.990,-
Varilni stroj



109.990/
Računalnik AMD Semtron 2400+ MB Asrock SIS741, int VGA 64MB AMD Sempron 2400+ BOX HDD 80 GB 7200 obratov ATA 100 Disketnik 1.44 MB RAM 256 MB DDR CD RW Enota 52/32/52 Tipkovnica s sio znaki PS2 Zvočniki 120 W Aktivni Grafilta integrirana na pioàci 64 MB Mrežna 10/100 UTP Podloga za miško
Monitor Liteon 17" 1024x768@85 Hz Tiskalnik Canon Pi8xnia IplOOO Darilo
Knjiga Moj prvi PC
Računalniška revija Planet PC + DVD medij
Demo paket HP papirja
Canon foto Glosy papir
Bidon za pijačo za na kolo
3x prazni CD-r mediji

3.750,-
i r
Podaljšek na kolutu 3 X 1,5, 25 m

III
14.990,-
Električni vrtalni stroj ISKRA ERDJ
720 W	I

13.900,-
Sesalec Bosch BSG-DT ARI
uili. ji^
54,90
39,90

549,90

799,90
2.699,-
Jogurt sadni Good
180 g
Jogurt navadni Good Čokoladno jajce z igračo 180 g	4/1, 80 g
iVIehčaiec Lenor duo pack
2vl
Ariel 6 kg
+ mehčalec Lenor 1 L
Ponudbo najdete tudi v HIPER CENTRU LENART in MARKETU SOLID DORNAVA.
28 .Sraimý^z TEDNIK
Zanimi^vosti
četrtek • 13. januarja 2005
če bi Microsoft izdeloval avtomobile ...
1.	Vsakokrat, ko bi prebarvali črte na cesti, bi moral
kupiti nov avto.
2.	Občasno bi se vas avto brez razloga ustavil na cesti in imeli bi eno samo moznost: ^^Restart and drive on"
3.	Macintosh bi delal avtomobile na sonce, 2-krat za-nesljivejse, 5-krat hitrejše in bi jih bilo 2-krat lazje voziti — vendar bi se lahko z njimi vozili le po 5 % cest.
4.	Macintosh avtomobili bi imeli Microsoftove nadgradnje, zaradi katerih bi bili mnogo počasnejši.
5.	Če si ne bi mogel privoščiti lastnega avtomobila, bi si sposodil prijateljevega in ga skopiral.
6.	Vsakokrat, ko bi hotel uporabljati avto, bi moral nekaj dni prej popraviti vzig.
7.	Obstajal bi ''Engine Pro'' z dodanimi Turbo Boosterji, vendar bi bil počasnejši na večini cest.
8.	Lučke za olje, gorivo in pregrevanje bi bile zamenjane z eno samo z imenom "General Car Fault."
9.	Vsi bi morali presedlati na Microsoftovo gorivo, ki bi imelo najboljšo embala-zo, vendar bi bilo daleč slabše od drugih.
10.	Novi sedezi bi vseprisili-li v to, da bi imeli riti enake velikosti.
11.	Varnostna vreča bi vas pred sprožitvijo vprašala: "Are you sure?'
12.	Če bi bili udelezeni v nesreči, nikoli ne bi vedeli, kaj se je zgodilo.
13.	Za vožnjo po vzporednih avtocestah bi morali kupiti posebno nadgradnjo.
14.	Če bi vozili star model avtomobila, kot npr. Avto-DOS 6.22 ali AvtoWIN 3.11, bi veljali za staromodne, vendar bi se lahko vozili hitreje in po več cestah.
***
Blondinka je vstopila v urar-jevo delavnico in ga prosila, naj ji zamenja baterijo v uri. Urar ji je prijazno pojasnil, da njena ura nima baterije, temveč je na navijanje. Blondinka se je zahvalila, zapustila urarjevo delavnico, ko pa je stopila na ulico, je zavpila:
"Dajmo, Olimpija! Olimpi-ja! Olimpija!'
Mladi dopisniki
5. b ustvarja Pesniška delavnica
Sneg
Ko pride sneg,
se vse blešči.
Otroci se kepajo,
sankajo, smučajo
in snežake gradijo.
Ko starši rečejo noter in spat,
pridrvi Božiček na saneh.
Prinese jim darila: sladkarije in igrače.
Janko Golob, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Praznik
"Dober den, mister praznik! Je Miklavž ostal med nami? In gospod z belo brado,
ki svojo pesmico ima,
je gotovo dedek Mraz!"
Se smeje deklica.
Ha, ha, ha ...
Božiček z rdečimi sanmi,
otroke razveseljuje s prisrčnimi darili:
to igrače so, sladkarije
in še kaj
ter polna vreča dobre volje. Ha, ha, ha ...
Maja @erak, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Starka zima
čisto tiho se prikrade starka Zima in s svojo belo odejo pokrije svet ter prijazno kima.
Zimsko spanje spijo polja in gore, a živali iščejo kotičke tople,
otroci pa se zime veselijo,
ker si nadenejo smuči,
da drvijo po poljanah in strminah,
nič drugega jih ne skrbi.
Zima pripelje praznike,
ki nam otrokom in srcu so,
saj daril se veselimo in obilo sreče si
želimo.
Anže Malek, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Zimsko veselje
Pozdravljen, pozdravljen, sneg srebrni, zima bela, komaj smo te dočakali in s teboj še praznike vesele. Cin, cin, cin pojejo kraguljčki, ko prišel je dober mož na svojih obloženih saneh. Ko zapadel je prvi sneg, na sanke in smučke smo skočili.
Kidricevo-Cirkovce
Dedek Mraz obiskal mal~ke
V preddprazni~nih dneh pred koncem leta se je dedek Mraz s svojim spremstvom ustavil tudi pri mal~kih v ob~ini Kidri~evo.
V torek, 21. decembra, so ga z navdušenjem dočakali v otroškem vrtcu v Kidričevem, dan zatem, 22. decembra, pa je razveselil še malčke vrtca v Cirkovcah.
Povsod so otroci že pred njegovim prihodom pridno izdelovali praznične voščilnice za Božička in dedka Mraza, okraske za smre-
kico, ki so jo potem skupaj okrasili, praznične obeske za svoje domove ter slikali o zimi, saj so močno pogrešali sneg. Ko jih je obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom, so mu vsi lepo zapeli in se veselili ob darilih, ki jih je prinesel s seboj.
Najbolj so bili veseli igrač za
vrteške oddelke, saj se bodo lahko z njimi vse leto igrali, pa tudi sladke dobrote so jim prišle prav. Posebej lepo pa so vse skupaj presenetile njihove vzgojiteljice, saj so samo zanje in dedka Mraza pripravile lutkovno igrico Zdravilo za medvedka.
-OM
Foto: Tone Tooolovec
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju feutra aernbilce.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
IMAlîOni MICA ZA
^raMi TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta!
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AEi^IKe
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekiio ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Popeljali smo se v dolino, čeprav mraz nas stresa po kosteh.
Matjaž Novak, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Zimsko veselje
Zimo imamo vsi radi, veselo se kepamo, ko sneži,
toplo oblečeni smo vsi. Igluje tudi delamo, za praznike petarde mečemo, raketo v zrak spustimo in se zime veselimo.
Robert Nemec, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Zima
Beli angelci pojo v lepo mrzlo zimo, otroci pa se sankajo in snežake delajo.
Ustvarjalcki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 18. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 1. številke Štajerskega tednika je:
Matej Simoni~, Podvinci 124, 2250 Ptuj.
Skozi okno strmim, se veselim otrokom smejim, včasih se pa z njimi veselim, saj prazniki so tu.
Marcela Anžel, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Zima
V Ptuju, tam, kjer veter ponori, ko se vroče poletje v mrzlo zimo potopi,
sem jaz doma. Oh, ti zima, zima bela, od kod si se le vzela? "Iz mrzlih krajev," pravi zima, ko moja mama že veselo kima. Oče pravi: "Joj, kakšen mraz!" Mene pa samo zanima, kaj mi bo prinesel dedek Mraz.
Tomaž Šoštar, 5. b OŠ Breg, Ptuj
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KABAUTAUMA
pstj^iAčmmteifl^fl!
mtko zfl^^Akte?!
LUBLJAJSTA: BTC, HALA A ITOVO MESTO: BTC ÏSTOVO MESTO ISrOVA GORICA: DELPIISTOVA IS
VAZA - Kateri del se je odlomil?
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnibi obiskov Centra aerobike:!
IMF TM PRITMFlfî

Ivanka Kramberger
Bukovci 18,8881 Markovci
IMF TM PHITMFK;
Urška Živec Kores
Medvedce 2/a, 2322 Msyšperk
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsl<o, v torel< do 10. ure.
I^ale oglase iahl«o oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.iah@radio-tednik.si.
»S
oglasi, označeni s to ikono, ^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
32 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371-187.
BETONSKI ZIDAKI {irine 12 in 20 v akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane, tel. 02/ 8025-303.
IZDELUJEMO zunanje in notranje ograje, mize, stole, jedilne kote, predelne stene, stopnice, okna, vhodna vrata, ki so na zalogi - UGODNO, postelje in omare ... Mizarstvo Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, 2257 Polen{ak, tel. 761 -01 -74 ali 031 379-493.

SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FRIZERSTVO BRIGITA, PRAMENI NA STO NAČINOV, nova vo-lumeska trajna (Loreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, poda-lj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, tel. 776-4.5-61 779-22-61
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 22550 Ptui, tel. 041 726-406.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, GSM 041 647-196, Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
'iinnnHA possiuiia^
KMETIJSTVO
PRODAM traktor Steyer 18, letnik 70, s koso. Tel. 792 00 91._
PRODAM pra{i~a, težkega okrog 140 kg. Tel. 751 56 11, 031 530 498.
PRODAM pujske. Tel. 740 83 57.
PRODAM 4 nakladalke sena, cena po dogovoru. Tel. 031 728 223.
PRODAM pra{i~a, težkega 250 kg. Tel. 766 39 31._
PRODAM pra{i~a, doma~e reje, 240 kg. Tel. 031 482 628._
PRODAM dve svinji doma~e reje, težki okrog 200 kg. Tel. 041 576 788.
KUPIM ALI VZAMEM v najem njive ali celo kmetijo. Tel. 041 561 893.
KOLJE AKACIJE, razli~nih dolžin, prodam. Tel. 051 316-591.
NESNICE, rjave, grahaste in ~rne, tik pred nesnostjo, dobite vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582-14-01.
KUPIM TRAKTOR na prvi pogon od 40-60 KS. Tel. 758-63-41, 071 511-246._
PRODAM KROMPIR z dostavo in drobilec zrnja. Tel. 041 363-947.
KUPIM 25 kg pujske, 10 kosov, dvo-redno sejalnico za koruzo znamke Olt in tra~ni obra~alnik Sip 220. Tel. 041 261-676._
TELICO brejo 8 mesecev, A-kontr-ole, prodam. Tel. 031 623-356.
KUPIM rotacijsko koso SIP 135. Tel. 041 969-288._
PRODAM bukova in hrastova drva in kupim kosilnico Bucher in tri-brazdni obra~ani plug. Tel. 031 406-235.
PRODAM
7.51-39-31
LUNA
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 -^Qfi.nnfi
NEPREMIČNINE
NEPREMIČNINE i MENJALNICE I
Redno zaposlimo osebo za delo v nepremičninski agenciji na Ptuju! Pisne prošnje pošljite ns naslov Luna nepremičnine d.o.o., Loška 8, iUlaribor ali na zaposlovanjefiuna-mb.si
V	NAJEM ODDAM POSLOVNE PROSTORE 120 m2 (možno dvakrat 60), primerni za pisarne, u~ilnice, predstavni{tvo ali storitveno dejavnost in prodam gradbeno parcelo. Tel. 745-26-51._
V	NAJEM ODDAM 1 do 1,5 ha pa{nika (maneža in hlev), vrti~karjem pa 50 arov biv{e njive za vrtove (z vodo). Tel. 031 424-952.
DOM - STANOVANJE
NEKADILCEM ODDAM manj{o enoposteljno opremljeno sobico za ob~asno ali stalno bivanje, zaželena ob~asna zunanja pomo~.Tel. 031 424-952.
DELO
ALI BI RADI sami krojili svoj zaslužek? Pri nas vam to omogo~amo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041 729-168, MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
DNEVNI BAR "Leona", Posrednik Olena Pyvovar, s.p., Lazarjeva 2, Ptuj, i{~e simpati~no dekle za strežbo. Tel. 041 789-918.
okrogle bale. Tel.
VOZNIK-AVTOMEHANIK, mednarodni promet, polni delovni ~as, možnost zaposlitve za nedolo~en ~as, takoj{nja zaposlitev. Pro{nje po{ljite na naslov AAM LOG, d. o. o., Ob Dravi 3/a ali pokli~ite na 031/350-621.
V NAJEM oddam 20 arov gorice, brez kakr{nega pla~ila, ter prodam tri parcele v Velikem Oki~u. Tel. 763 33 41._
ODKUPUJEMO hlodovino, bukev, javor, ~e{njo, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Pla~ilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali 041 610 210. Vlado Medved Grill, s. p., Dobrina 63, Žetale.
ZAPOSLIMO tri {oferje B-, C- in E-kategorije za mednarodni promet. Informacije na tel. {t. 041 621 067. Božidar Novak, s. p., Špindlerjeva ulica 19, 2250 Ptuj.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI znižani do 45 %, zimski, letni, do odprodaje zalog. Vul-kanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ul. svobode 13, Miklavž, tel.: 02/62962-77.
PRODAM opel astro 1,6, 16 v, letnik 1999, garažirano, prevoženih 52 tiso~ km, z vso odpremo in servisno knjižico, možen kredit. Tel. 745-76-11.
AVTO golf JX, rde~e barve, ohranjen, prodam. Tel. 051 316-591.
KMÍ10
S0liSd.o.a
Ra3lgnnua9A Harihnr
Top 3: hiša v Ptuju ID243, 165 m2 (L 1994), 28 mio; posl. prostor Ptuj, ID233, 133 m2 (L n.p.), 55 mio; parcele v Podvincih. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj
PRODAM hi{o, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje. Informacije na GSM 031 855 948.
PRODAM objekt 150 m2 s 45 ari zemlje, primeren za obrt, skladi{~e ali stanovanje. Tel. 041 561 893.
PRODAM gradbeno parcelo na Pobrežju pri Vidmu. Tel. 031 611-072._
NA PTUJSKEM podro~ju kupimo manj{o kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Tel. 041 680-000.
KUPIM gradbeno parcelo na relaciji Turni{~e-Videm pri Ptuju. Tel. 031 641-659._
PRODAM poslovno-stanovanjsko hi{o primerno za razli~ne dejavnosti ali stanovanje v Hajdo{ah. Tel. 040 320-103._
V CENTRU Cirkulan prodam gradbeno parcelo, tel. 794-70-31 ali 031
A-tC\ H V/l
RAZNO
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
ZARADI SELITVE nujno prodam ali podarim slede~e predmete: 2 spalnici, 2 kuhinji, regal, sedežno, kav~, 2 fotelja, drobilec koruze, reporeznico na motor. Kli~ite na mobi 041 997 927.
PRODAM Elanove smu~i, dolžine 175 cm, s smu~arskimi ~evlji {tev. 42 Alpina, malo rabljene, za 25.000 SIT. Tel. 031 791 054._
OPREMO za dnevno sobo: hrastov regal 4 m, usnjen trosed, dvosed in fotelj, mizo in komodo, vse masivno pohi{tvo, prodam. Tel. 787-21-32.
NEMŠKEGA OVČARJA z boksom prodam. Tel. 031 645-329.
EX, d. o. o., Cvetkovci 99, 2273 Podgorci razpisuje kadrovsko {ti-pendijo smer: Gimnazijski maturant za leto 2004/2005. Pro{nje
po{liite na zgornji naslov

i7hepisi
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-508
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdeiki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	iaminati, iesene stopnice
Prireditvenih
vabimo @radio^-tednik.s'
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Prodaja
rabljenih
vozil:
na kredit do 7 let leasing (samo z osebno izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ruj TeL: 02/788 55 70, GSM: 070 600 303
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Deiovni čas: od B.OO do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24. PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo uoodne cene! 788-56-56
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Teh ati 7Ris.oa.ai. bsm; oai/ tin-iiu
vedeževanje, mnenja, "sLt'^i
rpalnnel BMBBBV nun AA 3.1
astrologija, regresija, bioterapija, odorava blokad 041 404935
Četrtek, 13. januar
20.00 20.00
SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven SNG MB, Snežna kraljica, MalOd, za izven
Petek, 14. januar
19.00	CID na Ptuju, gledališka predstava Gorana Gluvica, Jam session
19.00	SNG MB, Ognjemet, VelDvo, za izven
19.00	dom kulture Obrež, 11. festival kulture v družini
22.00	Cafe galerija Mestni trg 5, Dj Devious, Dj Koksi, Dj Chibba
Sobota, 15. januar
11.00
17.00
18.00 19.00
19.00
19.30 19.30
Dom svobode Slovenska Bistrica, Kužek in muca, lutkovno gledališče Tri
kulturna dvorana Podgorci, predstavitev zgoščenke domačih ljudskih pesmi Podgorske vaške pevke kulturni dom Miklavž, Dan komedije
gasilski dom Vitomarci, premiera komedije Na kmetih Vinka Mo-derndorferja v izvedba KD Vitomarci
SNG MB, Ognjemet, VelDvo, za abonmaja Opera sobota 1, 2 in izven
SNG MB, zgodbe iz Dunajskega gozda, StaDvo, za izven SNG MB, Zgodbe iz Dunajskega gozda, StaDvo
Nedelja, 16. januar
16.00
16.00
15.00 20.00
gasilski doma Vitomarci, komedija Na kmetih Vinka Moderndorfer-ja v izvedbi KD Vitomarci
dvorana Doma krajanov v Doleni, koncert ob izidu CD-ja Dolenskih in ljudskih pevcev
dom krajanov Stoperce, Novoletni Antonov koncert Knjižnica Ivana Potrča Ptui, filmski večer, Plavalec
Ponedeljek, 17. januar
18.00
19.30
dom vaščanov v Dražencih, delavnice Živimo zdravo s predavateljico Ksenjo Jevremov
SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje Dijaški 27, 28, 31 in izven
Sreda, 19. januar
9.30 11.00 19.00
19.30 20.00
Mestno gledališče Ptuj, Ta presneta ljubezen, za šole in izven Mestno gledališče Ptuj, Ta presneta ljubezen, za šole in izven CID na Ptuju, filmski večeri, Ubila bom Billa 1, vstop na vse klubske dogodke je prost, kot je brezplačna uporaba računalnikov v spletn kavarni
SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
Četrtek, 20. januar
17.00 SNG MB, Namišljeni bolnik, StaDvo, za abonmaje Drama popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven 18.00 Zelena dvorana, Glasbena šola Ormož, koncert učencev Glasbene šole Ormož
20.00 SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
KINO Ptuj
13. do 16. januarja, 18.00, Kako se Izogniti Božiču 13. do 16. januarja, 20.00, Na robu pameti 18. do 20. januarja, 20.00, Zaklad pozabljenih
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Minister za zdravje Andrej Bračun na delovnem sestanku na Ptuju. Tiskovna konferenca državnih sekretarjev in poslanca. Obdaritev prvorojencev v bolnišnici Ptuj. Idejni projekt za prenovo Mestnega gledališča Ptuj. Odlikovanje predsednika Republike Slovenije z redom za zasluge Janku Pislaku za zasluge na področju Slovenskega čebelarstva. V knjižnici Ptuj razstava slik Viktorja Rebernaka. Zapeli so trije kralji. Praznično vzdušje v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Ptujsko labodje jezero. Kako biti zdrav in zmagovati - poljudna oddaja Rudija Klariča.
PARADA 2004
iJ.il Vsi D kíl^BÍJ. iri nri TJVn
Informacije: 041/ 618 044 ali 02/ 754 00 30

l7hRPíRí
Izberl.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi.
Brckania nn malih «nlaeih ia niknii ni hiln tairn ■iHnknn
SODELUJEJO:
nrro
i M^l/f/<c-|i unul TFnMIK
^S^SS^ VESTNIK


30 TEDNIK
Poslovna In druga sporočila
četrtek • 13. januarja 2005
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iVI. Gubca 49, ordinira vsal( dan po dogovoru. Vse informacije po «. 0038549 372-605
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA
CLIO 1,2/16V BILLA BONG	2003 1.850.000
DAEWOO LANOS 1,5	1999 880.000
DAEWOO NEXIA 1,5	1998 530.000
R LAGUNA 1,8 DEDI.	1998 1.560.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003 4.050.000
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100	2002 3.450.000 R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT. 2001 3.580.000
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001 3.960.000
R iVIEGANE EXPR. 1,6/16V	2003 2.950.000
R SAFRANE 2,0	1999 1.930.000
RKAN600 1,2RL	1999 1.050.000
Testna vozila
LAGUNA 2,0 T PRIVILEGE CLIO DINAM. CONFORT 1,2 RENAULT TRAFIC 1,9 DCI
2003	4.600.000
2004	2.220.000 2004 4.200.000
R£\AULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizicus
-	105točl( Icontrole na vozilu
-	Tehnična l(ontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	F'onioč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
ŠK0DAFELICIA1,3I	2001	950.000	MODRA
CrrR0ENXSARAl,4iœi]PE	1999	990.000	BELA
ROVER 414 a	1997	1.040.000	K0V.VÉN[A
SBff TOLEDO 1,6	1999	1.750.000	RDEČA
K[ASPORIAGE2,0	1998	1.320.000	BEIA
VOLKSWAGEN TRANSPORTER 2,5 TDI	2000	2.090.000	BELA
ŠKODA FABLV 1,4	2001	1.460.000	KOV SREBRNA
RENAMI 0101,2 RL	1997	680.000	KOV. ZELENA
PEUGEOT 1061,1 X	1998	820.000	KOV. MODRA
CITROEN SAXO 1,11 X	2001	1.220.000	KOV MODRA
CITROEN XSARA1,4ISX	1998	1.140.000	KOV. MODRA
AUDI 801,6	1995	840.000	RDEČA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	1.860.000	KOV SREBRNA
HA CIARUS WAGON 1,8	1999	1.090.000	KOVVÉNIA
VOLKSWAGEN POLO 1,2	2002	1.735.000	KOV ZELENA
PEUGEOT 2061,616VXS	2001	1.650.000	BELA
AUDIA41,6 COOL	1998	1.850.000	MODRA
AUDIA41,8 COOL	1998	1.990.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 4061,81	1998	1.440.000	KOV SIVA
RENAUIICU01,4RT	1995	570.000	KOV MODRA
AUDI A41,9 TDI	2001	3.980.000	KOV ZLATA
RENAULT MEGANE 1,6 ERN	1997	1.020.000	KOV ZELENA
ŠKODA FEUaA COMBI 1,6 LH	1997	470.000	RDEČA
SEAT CORDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI	2003	2.430.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,4 l6yRT	2000	1.195.000	BELA
RENAULrLAGUNA2,0RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 1061,1	1998	765.000	K0VVÉNJA
RENAULT SAFRANE 2,5	1998	1.375.000	KOV SIVI
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.395.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2 BE POP	1996	660.000	KOV ZET,ENA
izriTT ^^ \ s I
KURILNEGA OUA		
Telefon;	02 7S4 00 66 1	
GSM:		04! 55J !53 \
r^DESTR/H
IZBERITE KAKOVOST! 031/349^43
Miran KCHAEK:s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi »nfc ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
SAMOPLAČNiŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. denl. med. Zvonko Nolesberg
Tniiiinova 1, Ptui (ob Moribonki cHli), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
_moino»t obrežnega odplačila_
AKTAL d.0.0. industrijsl<o naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiKi m WĚMf m
Sporočamo žalostno vest, da se je v 60. letu starosti za vedno poslovil od nas dragi mož, o~e in dedi
Ivan Pinteric
9. 4. 1945 - 9. 1. 2005 VLAHOVIČEVA 5, KIDRIČEVO
Slovo od žare dragega pokojnika z žalno slovesnostjo in mašo zadušnico bo 13. 1. 2005 ob 13. uri na kidričevskem pokopališču, nakar ga bomo pospremili na hajdinsko pokopališče k zadnjemu počitku.
Žalujoči: žena Marta, hčerki Valerija in Violeta
z družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala — kruta usoda te je vzela, a v na{ih srcih bo{ ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ter sestre
Neže Potočnik
IZ BELSKEGA VRHA 55
1932 - 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in godbeniku za odpete pesmi in melodijo slovesa, govorniku za poslovilni govor ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči mož, sin, hčerka, vnuki, pravnuki in sestra
ravllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V januarski številki mesečnika revije SAD lahko preberete o pripravi zemljišča za sadovnjake, podrobno o rezi vinske trte, pri kletarjenju pa o žveplu v vinarstvu, primernem žveplanju in pasteh, na katere moramo pri tem paziti. V prilogi Vrtnine pišemo o vzgoji sadik v ekološkem zelenjadarstvu ter o tem, da je slovenska zelenjava zdrava.
Revija Sad-16 let z vami. Revijo iahi(o naročite po telefonu 040 710 209.
www.tednik.si
Ljuba starša, kje je mili vajin obraz, vajine pridne roke, ki skrbele so za nas?
SPOMIN Juljane Rogina
13. 1. 2004 - 13. 1. 2005
Martina Rogina
17. 2. 2003 - 17. 2.2005 S POBREŽJA 3, VIDEM PRI PTUJU
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi prihajate in prižigate svečke pri njunem zadnjem domu.
Vajini najdražji!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
15. januar
dr. Irena Tančic, Zobna ambulanta v Podlehniku
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bole~ina te zbudila ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dale~ je in ~aka te.
V SPOMIN Francu Širovniku
IZ SLAP 16
Tiha žalost spremlja spomin na 13. januar 2004, ko smo z bolečino v srcu onemeli in spoznali, da smo za zmeraj izgubili očeta, brata, strica in botra.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Kako je prazen dom, dvoriš~e naše, oko zaman te iš~e, ni ve~ tvojega pozdrava, le trud in delo tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Stojanu Mlakarju
IZ KOČIC 37
Tiha žalost spremlja spomin na 10. januar, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in boter. Težko je dojeti, da te že leto dni z nami ni, še težje se je naučiti živeti brez tebe.
Žalujoči: vsi tvoji, ki te imajo radi
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar njeno ni, nam ne more vzeti. In to, kar je neskon~no dragoceno, je ve~no in nikdar ne more umreti.
(S. Makar^^ič)
SPOMIN
12. januarja je minilo celo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Strelec
Z ORMOŠKE CESTE 102
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke spomina.
Žalujoči: vsi domači
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, babica, prababica, sestra
Marjeta Zavrsnik
S CESTE OSMEGA AVGUSTA 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. patru Marjanu za cerkveni obred, govornici Veri Kokol za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Ivan in Anton hčerka Elizabeta
brat Vili z družinami
Kod hodiš, kje si, kje stisk tvojih je dlani, kje tvoj topli je objem, kje tvoje iskrene so o~i, vse to s teboj je odšlo, nekam dale~ v dalj hiti.
V SPOMIN
13. januarja mineva žalostno leto, odkar
nas je mnogo prerano zapustil naš dragi oče, dedek in tast
Stanislav Bezjak
IZ DORNAVE 36 B
Hvala vsem, ki obiščete njegov zadnji dom, mu prinesete cvetje in prižgete sveče.
Njegovi najdražji
Že leto dni v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš,
ni ure, ne dneva, ne no~i,
povsod si z nami v srcih ti,
saj solza, žalost, bole~ina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo, zelo boli.
SPOMIN
Jutri, 14. januarja, bo minilo leto dni od boleče izgube naše drage žene, mame in babice
Alojzije Cvetko
S POLEN[AKA 19
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete sveče.
Žalujoči: njeni najdražji
Kako prazen je dom,
dvoriš~e naše,
oko zaman te iš~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
15. januarja mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Franc Majcen
IZ BRATISLAVCEV 13
Hvala vsem, ki se ga v lepih mislih spominjate.
Vse njegovi
Kako je prazen dom, dvoriš~e naše,
oko zaman te iš~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
Janezu Drevenšku
IZ TRDOBOJCEV 69
Žalosten je spomin na 13. januar 2004, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečo.
Vsi njegovi
Iš~emo te v travah, iš~emo te v morjih, najdemo te v zvezdah, ki sijejo na nas.
(M. Kačič)
SPOMIN
11. januarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil
Anton Brumec
IZ PODLO@ 62
Težko je pozabiti nekoga, ki ga imaš rad, še težje ga je izgubiti, a najtežje je brez njega živeti.
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje ali prižigate svečke ter se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
Tam, kjer si, ata, ti, tam ni sonca ne lu~i, le tvoj nasmeh med nami še živi in nih~e ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da te že 10 let ve~ ni.
SPOMIN
13. januarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Marko Štrafela
IZ BUKOVCEV 141
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in z lepo mislijo počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
Kje so zlati ~asi, ko sre~ni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bole~ina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Leopolda Žurana
IZ GRAJENE 10
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem.
Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečene besede sožalja, g. patru za opravljen cerkveni obred in molitev, g. Antonu Zorcu za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, OŠ Grajena in srednji kmetijski šoli Ptuj, družini Črepnjak od Svete Trojice ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj.
Žalujoči: žena Nada, sin Damijan in Dejan, hčerke Petra, Mateja, Maja, Katja in mama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in ve~ni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, žene in sestre
Justine Šimenko
rojena Purg
13. 9. 1930 - 28. 12. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu Martinu Vidoviču za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: mož Slavko z družino
Bole~ina da se skriti, solze mo~ je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
ob izgubi dobrega moža, skrbnega očeta, dedka in pradedka
Franca Erhatica
IZ MURETINCEV 55
Hvala vsem od blizu in od daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ... Posebna zahvala za opravljen mašni obred g. Tarziciju Kolenku in domačemu župniku Holobarju, vsem govornikom, pevcem, osebju bolnišnice Maribor, za zdravljenje in nego dr. Pribožičevi ter snahama Brigiti in Lidiji, ki sta vzorno skrbeli za tasta in za dobro besedo.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Angela ter otroci z družinami
Zanimivosti • O tem novi prometni zakon ne govori
10 minut vožnje razkriva
pravi človekov značaj
"Priznani psihologi menijo, da kaže človek tolikšno potrebo po uveljavljanju za volanom zato, ker je v sodobnem svetu njegovo samoljubje tako pogosto prizadeto," ugotavlja švicarski strokovnjak Jean Baptiste Delacour, ki se je dolgo ukvarjal s proučevanjem človeških značajev.
Drža rok kaže na značaj voznika.
Foto: M. Ozmec
Sicer pa veliko vedenjskih psihologov priznava, da človekovo vedenje za volanom razkriva njegov značaj, saj naj bi prav za volanom vsak človek snel masko in pokazal svoj pravi jaz.
"Človek se za volanom ne more pretvarjati več kot deset minut, torej le nekaj kilometrov vožnje," je znana trditev francoskega profesorja Pireta, ki so jo podprli tudi številni drugi strokovnjaki. Še dve zanimivi ugotovitvi bi morda kazalo zapisati na tem mestu; prva je, da so svojeglavi vozniki, ki za vsako ceno vedno uveljavljajo svojo voljo, takšni tudi v siceršnjem življenju in partnerstvu. Druga zanimiva ugotovitev pa pravi, da ljudje s (kroničnimi ali začasnimi) ljubezenskimi težavami kot vozniki ne obvladujejo zapletenih prometnih situacij!
Kako držimo volan, takšni smo
Marsikaj o človekovem značaju je možno razbrati že iz tega, kako kdo obrača oziroma drži volan. Kdor vrti volan le z dvema prstoma, jemlje tudi živ-
ljenje bolj zlahka in površno. Uravnotežen in zaupanja vreden človek pa naj bi držal volan z obema rokama v zgornjem delu (kot urni kazalci v položaju "10 minut do dveh").
In kaj o našem značaju še izdaja položaj rok na volanu?
Roke na zgornjem delu volana izdajajo domišljijo, intelektualen okus, življenjsko moč, pa tudi nagnjenje k prepirljivo-sti in prerekanju.
Roke na spodnjem delu volana pomenijo mehak značaj; tak človek ni bojevit, v življenju in prometu se mirno pusti prehitevati.
Roki tesno skupaj na spodnjem delu volana kažejo na nekoliko nečimrnega človeka, sladokusca, pogosto ljubitelja glasbe, s smislom za poezijo. Vseeno mu je, če ga kdo prehiti, na cesti in v življenju pa ni nevaren.
Če se človek z rokami trdno oklepa zgornjega dela volana in je pri tem še zelo naprej, ni kratkoviden, ampak gre največkrat za človeka, ki se venomer boji nesreče in je zelo previden.
S hrbtom sproščeno naslonjen na naslonjalo sedeža in z rokami iztegnjenimi predse je voznik, ki je ponavadi bolj zajetne postave, sicer pa velja za mirnega človeka brez skrbi in tudi brez pomislekov (takšni ljudje so pogosti povzročitelji nesreč).
Človek, ki levo roko naslanja na (odprto) okno in vozi le z desno, je pravi bahač. Takšne voznike je psihologinja Magna-nijeva označila s stavkom: "Moški za volanom je pav, ki drži v rokah svoj razprostrti rep!" Tudi za to vrsto ljudi oziroma voznikov velja, da predstavljajo vsesplošno nevarnost.
Divji vozniki
velikokrat
impotentni?!
Po raziskavah pa naj bi obstajala še cela vrsta drugih znakov, ki naj bi razkrivali voznikov značaj. Tako naj bi imel voznik, ki ima na rokah vedno (ali večinoma) rokavice, manjvrednostne komplekse, ki pa jih zna spretno prikrivati. Kdor za volanom nenehno govori in pri
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijeva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če Anton (17.) z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja.
tem še maha z rokami, velja za nepreračunljivega in živčnega človeka, ki v praksi ugotavlja, ali lahko hkrati opravlja dve težki nalogi. Izjemno napadalni vozniki so po večini v spolnem življenju skrajno negotovi in pogosto impotentni, saj naj bi z divjo vožnjo kompenzirali ostale (omenjene) pomanjkljivosti ter si tako ustvarjali občutek premoči. Tisti, ki imajo raje avtomobilske prestave med sedeži kot ob volanu, pa naj bi bili izrazito čutni, kar pa nikakor ne pomeni isto kot potenca ... Zanimiva pa je še ena ugotovitev, ki pravi, da so odlični kuharji (ali kuharice) hkrati tudi odlični vozniki.
In še napotek moškim voznikom: ženske si mnogokrat ustvarijo dokončno sodbo o nekem moškem šele potem, ko se z njim eno, dve ali več ur vozijo v avtomobilu. Nekatere zavedno, veliko njih pa tudi nezavedno, primerjajo in ocenijo vožnjo moškega z življenjem z njim.
Naslednjič pa o primerjavi ženskih voznic in njihovih značajev.
(vir: Leksikon o človeških značajih) SM
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, čez dan se bo prehodno poooblačilo. Predvsem v severni in vzhodni Sloveniji je možen rahel dež. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 11 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo sončno, le na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Pihal bo severni veter.
Napoved vremena za leto 2005
(pripravljena na osnovi opazovanja vremena od Lucije do božiča)
JANUAR: Malo sneženja, predvsem spremenljiv. FEBRUAR: Sneženje v prvi polovici, nato precej spremenljiv.
MAREC: Predvsem {e moker ter hitre spremembe. APRIL: Precej spremenljiv. MAJ: Zelo malo padavin, nato lepo.
JUNIJ: Razmeroma lepi in nekoliko vetroven. JULIJ : Kar lepi brez bistvenih padavin.
AVGUST: Več dežja se pričakuje v sredini, nato lepo. SEPTEMBER: Zelo lep, proti koncu le nekaj padavin. OKTOBER: Zelo lep. NOVEMBER: Predvsem suh, zelo malo padavin. DECEMBER: Še kar suho, razmeroma vetrovno, skoraj brez padavin.
Pripr^^vil: Marjan Kokol
"vitAnmt
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Alenka Črček Ritonja, Križevci 42, Ljutomer - Aljaža; Mojca Kramberger, Kajuhova 5, Ptuj - Nejca; Natalija Čačkovič Štrucl, Kvedrova 2, Ptuj - Klaro Janžo; Karmen Polanič, CMD 9, Ptuj - Alijo; Dominika Jeger, Stritarjeva 13, Rogaška Slatina - Anžeta; Renata Hlebec, Kog 1 - Gregorja; Aleksandra Punčec, Turški Vrh 106la, Zavrč - Andreasa; Tanja Bezjak, Prvenci 9, Markovci - Lariso; Svetlana Štrafela, Bukovci 149, Markovci -Danijelo; Erika Marot, Ločič 4, Trnovska vas - Špelo; Irena Holc, Gabrnik 27/a, Juršinci - Nejca; Ana Biškup, Dolane 26, Cirkulane - Klaro.
Umrli so: Jožefa Kikl, Pot v toplice 6, Ptuj, umrla 2. januarja 2005; Cvetko Žonta, Šardinje 44, umrl 5. januarja 2005; Franc Erhatič, Muretinci 55, umrl 1. januarja 2005; Marija Kosec, Žgečeva ul. 8, Ptuj, umrla 2. januarja 2005; Ana Erlih, Kraigherjeva ul. 9, Ptuj, umrla 31. decembra 2004; Franc Vnuk, Pleterje 12, umrl 20. decembra 2004; Jožef Lesjak, Ivanjkovci 31, umrl 3. januarja 2005.
Črna kronika
Prevrnjeni golf
10. januarja ob 0.50 se je izven Ormoža zgodila prometna nesreča, ko je 36-letni voznik osebnega avtomobila znamke VW Golf med vožnjo zapeljal v desno, preko robnika, izven vozišča, kjer je z vozilom trčil v postavljeni prometni znak. Nato je z vozilom zapeljal v strmino nasipa, se na vrhu večkrat preobrnil in obstal na desnem boku.
Na prehodu v peško
7. januarja ob 10.35 se je na Potrčevi cesti na Ptuju v bližini Splošne bolnišnice Ptuj zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti vožnje z vozilom, ki ga je upravljal 74-letni občan iz Miklavža na Dravskem polju. V nesreči je bila udeležena tudi 54-letna peška iz Ptuja, ki je prečkala cesto na označenem prehodu za pešce. Ker voznik osebnega avtomobila pred prehodom za pešce ni mogel ustaviti vozila, je trčil v peško, ta je padla na pokrov motorja, nato pa na vozišče, kjer je hudo poškodovana obležala.
Avtomobil sam v potnico
7. januarja ob 14.45 je 52-letni Ptujčan parkiral osebni avtomobil pred pokopališčem Podgorci, pri tem pa ni ukrenil vsega, da se vozilo ne bi moglo samo premikati. Ko se je odpravil po pokopališču, se je vozilo začelo vzvratno premikati proti drugemu parkiranemu vozilu, iz katerega je v tistem trenutku izstopala sopotnica. Premikajoče se vozilo je sopotnico hudo poškodovalo.
Nasilnež pred sodnikom
V	noči na 9. januar je neznanec vlomil v izložbeno okno Optike Kuhar na Ptuju. Razbil je steklo izložbenega okna, segel v notranjost in odtujil več korekcijskih očal.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor in policisti Policijske postaje Ptuj so 5. januarja s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju 49-letnega Trbo-veljčana. Sodnik je zanj odredil pripor. Privedeni je v noči na 23. december v znančevem stanovanju na Ptuju z uporabo fizične sile izvajal spolno nasilje nad 60-letno žensko iz okolice Ptuja ter jo po fizični in spolni zlorabi še okradel.
Vlomi
V	noči na 7. januar je neznani storilec vlomil v kontejner gradbenega podjetja, ki izvaja dela na gradbišču v Majšperku. Odnesel je več gradbenega orodja ter s tem povzročil za milijon SIT škode.
7. januarja ob 16.20 je neznani storilec v trgovskem centru v Slovenski Bistrici na oddelku tekstila z moške jakne odstranil varnostni čip. Pri izhodu iz trgovine so ga zalotile prodajalke. Ker so ga hotele zadržati, je ena izmed njih ob prerivanju padla po stopnicah in si zlomila desni gleženj, neznanec pa je z jakno pobegnil skozi vrata v neznano.
Neznani storilec je v času od 4. do 5. januarja med 18.00 in 8.00 vlomil v prostore vikenda v Lasigovcih, območje Ptuja, odtujil štedilnik, kosilnico na nitko, agregat, brusilko in drugo manjše orodje in kraj zapustil v neznano smer. Lastnika je oškodoval za okoli 300.000,00 SIT.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štui[i26a ESSÍ>
^H ^H ■mninuii.p. Tel.i 02 787-86-70, 041 716-251
STE BiLi POŠKODOVANI
p^raVna^ v prometni
__ v ^— NEZGODI?
PE PTUJ
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
, vodnikova 2 ,0801314
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
IREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401