DOMOVINA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO . 276
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Nemški konzul v San Franciscu je proti raznim nemškim Bundom
Pozivlje nemške Amerikance, naj bodo dobri in zvesti ameriški državljani
Portland, Ore. — Kapetan Fritz Wiedemann, nemški generalni konzul v San Franciscu in bivši Hitlerjev poveljnik v svetovni vojni, se je izjavil, da mu takozvani "nemško-ameriški Bundi" niso prav nič všeč. Ame-rikancem nemške narodnosti svetuje, naj bodo dobri ameriški državljani ter naj se izogibljejo tistih Bundov.
Bund (zveza) je že na mestu v deželah kot je Nemčija, je rekel konzul, kjer j.e vpeljan princip fuehrer j a. Toda v demokratskih deželah je pa Bund iz reda.
"Meni se Bund prav nič ne dopade," je rekel Wiedemann. "Povedal sem jim v Washingto-
nu, da bomo imeli z Bundom samo sitnosti, ker so člani Bunda ameriški državljani. Z njih neumnimi govori nam napravljajo samo sitnosti. Kot konzuli nimamo pravice, da bi dajali ukaze ameriškim državljanom.
"So politične zadeve, ki so prav za Nemčijo, pa niso prav za to deželo," je dalje izjavil konzul. "Tukaj imate demokratsko vlado, zato Bund ni na mestu."
Ko so ga vprašali glede vojne, je rekel: "Jaz ljubim vojaško življenje. Toda vojne ne ljubim, štiri leta sem jo imel dovolj, še vedno imam upanje, da bo prišel dan, ko se bomo lahko pogovorili brez vojne.
Laški rezervisti dobijo na zimo dopust
Rim, Italija. — SI. decembrom bo dobilo kakih 300,000 laških rezervistov dopust. Italija ima sedaj pod orožjem 1,500,-C00 vojakov. Dopust bodo dobili rezervisti letnika 1913 in nekateri častniki in moštvo letnikov 1902 do 1905. Dopust se bo dalo tudi onim častnikom, ki so se udeležili svetovne vojne, ter vojne v Etijopiji in Španiji. Letnik 1913 je bil 37 mesecev neprestano v vojaški službi. S prvim novembrom je Mussolini pozval pod orožje 1,500 častnikov, 6,500 podčastnikov in 18,000 vojakov.
Italijanska vlada naznanja, da se bo po 8. decembru zopet lahko dobilo gasolin za privatne avtomobile in motorna kolesa. Ko je izbruhnila vojna, je laška vlada prepovedala rabo privatnih avtov, da se hrani gasolin za armado.
Božični dopisi
Kdor namerava kaj napisati za našo božično številko, naj pošlje kmalu. Lansko leto je moralo nekaj dopisov izcstati, ker so bili poslani prepozno. Najboljše je, da kar takoj pošljete, da lahko vse pravočasno uredimo.
Prvi spopad bojnih ladij
Protinacijska radio postaja poživlja Nemce na sabotažo v korist zaveznikom
New York. — Columbia Broadcasting System poroča, da je prestregla oddajanje neke nemške radio postaje, ki je poživljala Nemce na sabotažo in za propagando v korist zaveznikom. Ta skrivna radio postaja že več mesecev dela preglavice nemški vladi. Govori v nemščini, toda sodi se, da se nahaja postaja na francoskem ozemlju blizu nemške meje. Vselej, kadar .ta po-
staja oddaja, jo skušajo nemške radio postaje "prevpiti." Kljub temu se je vse jasno slišalo, kot trdi ameriška CBS.
Govornik je poudarjal v nemškem jeziku sledeče: "Brezmisel-no bi bilo javno protestirati glede položaja v Nemčiji. Toda skrivoma lahko sabotažirate. Lahko storite, da stroji, pri katerih ste zaposleni, bolj počasi delajo. Lahko najdete tudi pota, da jih pokvarite."
Roosevelt namerava znižati deficit na polovico, vendar proračun ne bo balanciran
Warm Springs, Ga. — Predsednik Roosevelt je ukazal direktor j u proračuna, Harold Smithu, da pride iz Washingto-na, s katerim bosta pripravila proračun, katerega mora administracija predložiti novemu kongresu. Roosevelt misli, da bo lahko znižal razne izdatke skoro za 50 odstotkov in to povsod,
kjer se to lahko stori. Vendar Roosevelt nima upanja, da bi izdatke znižal za toliko, da bi jih krili dohodki. Vendar pa bodo stroški veliko manjši za bodoče fiskalno leto, ki se prične 1. julija 1940, če kongres ne bo preveč razsipen in če se bodo vpeljali novi davki za stroške narodne obrambe.
Zastopniki delavskih organizacij v državi Ohio bodo šli nad governerja, da preskrbi relif
Ne bodo stradali
Več kot 1,000 ljudi se je zbralo sinoči v dvorani mestne zbornice, kjer so zahtevali od župana relif no podporo. Ljudi sta vodila C. B. Cowan in Arnold Johnson od Workers Alliance. Cowan je govoril v imenu relifarjev, da če župan in mestna zbornica ne bodo naglo rešili relifnega vprašanja, "bomo storili korake, da postavimo svojo lastno oblast, da se prehranimo." župan Burton je ostro obsodil tak govor rekoč, da je to anarhija in da bo on gledal na to, da ne bo nihče od lako-! te umrl, pa če mora radi tega tr-j peti regularna mestna postrežba, j Potem je župan obdolžil državno administracijo, da je kriva te akutne situacije in da dobro ve, da je dovolj denarja v državni blagajni, samo dati ga nočejo.
Božič je vozil avto
Kot se nam poroča, je vozil avto, v katerem se je ubil rojak Terbižan v Canonsburgu, Andrew Božič iz 237. ceste v Eu-clidu. ž njim je bila tudi njegova hčerka Margaret. Oba sta dobila poškodbe, ki pa niso nevarne.
V bolnišnici
William Rutar je bil odpeljan v Childrens bolnišnico. Sobratje društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ mu žele hitro okrevanje.
RUSI SILIJO FINCE K UPORU
Moskva, 28. nov. — Rusi so danes zjutraj potom radia apelirali na finski narod, naj vrže svojo vlado, da se tako izogne usodi Poljske. Ruska vlada je namreč razkačena, ker finska vlada ni pristala na rusko zahtevo, da umakne svoje čete od meje 12 do 15 milj v notranjost. V Moskvi prevladuje mnenje, da je šla ruska vlada že predaleč, da bi kaj popustila in bo s sil0 dosegla svoje zahteve. Finska vlada je odgovorila na rusko zahtevo s tem, da je pripravljena sodelovati v toliko, da obe državi umakneta svoje čete od meje. Drugače Finska ne umakne svojih čet.
KOKOSOVI OREHI SO ZASTONJ
West Palm Beach, Fla. — Farmarji so nanesli v tukajšno poštno poslopje več kot 1,500 velikih I kokosovih orehov. Kdorkoli hoče lahko po enega pošlje prijatelju kam na sever. Oreh dobi zastonj, samo poštnino mora pla-' čati.
Ljuta pomorska bitka med angleško in nemško ladjo je trajala 40 minut. Angleška ladja podlegla z izgubo 250 mornarjev.
ANGLEŠKI KRALJ JE PODPISAL ODREDBO ZA ZAPLEMBO NEMŠKEGA BLAGA
več kot 200 relifnih uradnikov, i medtem ko se pri političnih delih ni napravilo nobenega črtanja J delavcev.
-o--
Vile rojenice	r
Pri Gubančevih so dobili hčer- J ko! Pa ne pri Mr. in Mrs. An- 1 ton Gubane, ki imata dobro ido- < čo modno trgovino na Waterloo Rd. O ne, pri njih sinu so kupili, Mr. in Mrs. Anton C. Gubane 1 na Pythias Ave. Mati in dete se 1 dobro počutita. Tako sta posta- ' la Mr. in Mrs. Anton Gubane prvič stari oče in stara mati in sta prav ponosna na to. Naše čestitke!
Skočil v smrt
John Trimble, 895 E. 72nd St., je rekel svoji ženi včeraj popoldne, da gre v Willard Storage Battery, kjer je bil zaposlen. Toda še} je v hišo na 1717 E. 55th St. ter tam v 4. nadstropju na hodniku ubil šipo in skočil skozi okno. Bil je na mestu mrtev.
iVaje Ilirije
Celokupni zbor pevskega dru-: štva Ilirije ima danes zvečer ob
■	osmih vajo v navadnih prosto-
■	rih. — Rakar.
Izdelali bodo vsaki dve uri novo letalo
Los Angeels, Cal. — C. W. Timm, predsednik tovarne za izdelavo aeroplanov, je izjavil, da bodo začeli delati plastična ogrodja za letala, ki bo c'fcio tako pospešilo, da bodo lahko vsaki dve uri izdelali po eno letalo. Vsak mesec bodo lahko izgotovili po 1,000 letal, če bo treba. Ta letala se bodo prodajala po $3,500, kar je še enkrat manjša cena kot sedaj.
Sledeči so dobili darila
Pri prireditvi podružnice št. 25 SžZ zadnjo nedeljo je bilo oddanih pet krasnih daril, katere je poklonila urednica Zarje, Mrs. Albina Novak. Sledeči so jih dobili: Visoko svetilko Mr. Krem-žar, 6405 St. Clair Ave., namizno svetilko Mrs. Legan, 6417 Spilker Ave., stensko ogledalo Mrs. A. Meglič, 1004 E. 64th St., mizico Mrs. C. Glavan, 1173 E. 6'0th St., pepelnik je pa dobila Mrs. R. Zeleznikar, 6422 Varin Ave.
SREČO IMATA
Langhorne, Pa. — Jasper Thomson in Edgar Haves sta bila precej poškodovana, ko je treščilo na tla letalo, v katerem sta se vozila. Z avtom so ju odpeljali v bolnišnico. Spotoma se je avto prevrnil. Z novimi poškodbami sta nadaljevala vožnjo v drugem avtu.
Na srnjake
V četrtek se odpeljejo naši hrabri lovci proti sosedni Pennsyl-vaniji, da nam preskrbe pečenko. Sicer ne gredo zato, da bi doma ravno primanjkovalo mesa, ali da bi nam preskrbeli novo zalogo za slučaj vojne, ampak gredo samo zato, da bo prišlo na mizo nekaj boljšega in izrednega. Ker je lov na medvede v tem času že zaključen, nas nič ne skr-bi, da ne bi naši fantje prinesli svojih kož celih domov. Kljub temu, da smo jim zelo nevošljivi, pa zahteva sobratska ljubezen(!) da jim želimo mnogo uspeha. Unijski predsednik kriv
Charles Seckler, predsednik unije razvažalcev mleka in sladoleda, je bil včeraj spoznan od porote krivim Xapada na mlekarja Johna Kaplysha. Obtožba se je glasila, da so gori omenjeni predsednik unije in dva njegova pomagača 8. avgusta ob petih zjutraj napadli Kaplysha. Ta je razvažal mleko unijski uradniki so pa hodili za njim in puščali v istih hišah letake, v katerih so pozivali gospodinje, naj ne jemljejo mleka od Kaplysha. Prišlo je do dejanskega spopada.
Še tri dni!
Kampanja za zbiranje denarja v Community Fund se zaključi v četrtek. Do včeraj je bilo nabranega $2,204,272. Potrebnih je še $1;145,728, če se hoče doseči kvoto.
j London, 27. nov. — Angleška admiraliteta poroča o ljuti pomorski bitki, ki je bila bojevana blizu obale Islandije med angleško ladjo Rawalpindi in nemško bojno ladjo Deutschland. V bitki je podlegla angleška ladja.
Poročilo pravi, da je nemška ladja oddajala salvo za salvo v angleško ladjo iz svojih 11 pal-Čnih topov. Kmalu zatem je prišla nemški ladji na pomoč še druga in angleška ladja je začela goreti ter se je kmalu zatem potopila.
Rawalpindi, ki je bila nekaka pomožna križarka, je imela samo šestpalčne topove. Toda angleška posadka se je borila toliko časa, dokler niso bili vsi njeni topovi ob rabo. Bitka je trajala 40 minut. Z angleško ladjo je izgubilo življenje več kot 250 mornarjev.
Anglija je zadnjih par dni trpela zelo velike izgube na morju. Toda tudi Nemčija ni odnesla
zdrave kože, ker je izgubila dve ladji, ki sta se potopili, ko sta zadeli na njih lastne mine, tri ladje so jim potopili Angleži in ena se je potopila v viharju.
Angleški kralj je podpisal odredbo, po kateri mora angleška mornarica zapleniti vse blago, ki pride iz Nemčije, če tudi vozijo to blago ladje nevtralnih držav. Odredba stopi v veljavo v torek 28. novembra.
O potopljenem poljskem par-niku Pilsudski se še poroča, da je z ladjo izgubilo življenje osem mornarjev. Ta parnik je zgradila Italija za vsoto $6,000,000, kar je Poljska plačala s premogom. Pilsudski je odplul iz New Yorka ravno pred izbruhom vojne. Poveljnik Pilsudski-a, kapitan Stankiewicz, je ostal na ladji toliko časa, da so bili vsi mornarji v čolnih. Nato je skočil v morje. Fotegnili so ga na splav, toda je kmalu potem podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri razstrel-bi ladje.
Nekateri prerokujejo, da se bo Hitler pridružil zaveznikom proti Stalinu, ker ga je ta prevaril
Nova Evropa -ie cili Angliie
Cleveland, O. — Barnett Brick -ner je imel v nedeljo predavanje, v katerem je govorilo evropskem položaju. Rekel je, da se v Evropi danes prav tako boje boljševizma kot se boje hitlerizma. Potem je Brickner risal Stalinovo politiko, ki stremi za absolutizmom v vladi. Vsa tajnost Stalinove zmage nad svojimi pristaši leži v tem, da je Stalin v času, ko so njegovi tovariši delali načrte za bodočnost svojih principov, gradil svojo politično maši-no, kar je lahko delal kot tajnik boljševiške stranke. Ko je dobil moč, je začel spravljati s poti svoje tovariše, od katerih ni noben več ostal.
Posledica dvanajstletne Stalinove vlade je ta, da Rusija danes ni komunistična država, ampak je neke vrste boljševiško-fašisti-čna, kjer je Stalin neomejen vladar.
Glavno načelo Stalina je, da se Rusija ne zaplete v vojno. V istem času pa vedno gleda, kje bi dobil kaj ozemlja. Rad bi videl, da bi se demokratske države zgrizle v vojni, on bi pa ostal nevtralen, dokler bi ne bile te države popolnoma izčrpane.
Kar se tiče ruskih zahtev od F'inske, je gotova stvar, da bo Stalin dobil, kar zahteva. Ce ne bo dobil izlepa, bo dobil z orožjem.
Najbolj razočaran človek danes v Evropi je Hitler, ker mu Stalin ni dal pomoči, kakor jo je Hitler pričakoval. Hitler je drago plačal svojo pogodbo z Rusijo. Zato zdaj Hitler gleda, kako bi to Stalinu vrnil. Prav lahko je mogoče, da bo Hitler zapletel Stalina v evropsko vojno in te-: daj se bo Hitler zvezal z Anglijo I in Francijo proti Stalinu.
Ulične kare tudi ponoči
Mestna zbornica je včeraj ukazala družbi cestne železnice, da vpelje na šestih prograh postrežbo tudi ponoči. To so proge: Mayfield Rd., Fairmount, E. 79th St., E. 30th St., W. 35th St. in E. 140th St. od St. Clair Ave. Na nekaterih teh prog nehajo voziti kare ob sedmih zvečer, na drugih pa med polnočjo in eno zjutraj. Pritožili so se delavci, ki morajo ob vsakih nočnih urah na delo.
Union banka plača Likvidatorji Union Trust Co. naznanjajo, da bodo morda še doj božiča plačali bivšim vlagateljem1 dividendo v vsoti $5,250,000, kar znaša 25 odstotkov na vloge. S tem bo banka plačala že 85% na vloge. 80,00'0 vlagateljev bo deležnih te dividende.
V bolnišnici
Mrs. Josephine Toporis, 1415 E. 39th St. se še vedno nahaja v Cleveland Clinic, v sobi št. 351, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. želimo ji, da bi se kmalu zdrava povrnila domov.
Zadnje ameriške ladje prihajajo domov
New York. — V newyorško pristanišče je dospel parnik American Shiper, ki se je nahajal v evropskih vodah. Zunaj so še trije ameriški parniki, med njimi City of Flint, ki so na potu domov. Ko bodo enkrat še ti parniki doma, bo plovba ameriških ladij v evropska pristanišča zaključena, dokler bo trajala evropska vojna.
V STARIH DOBRIH ČASIH
Denver, Colo. — Jetniški rav-J natelj, Roy Best, je našel v starih jetniških zapiskih sledeče: "Jetniki, ki se oddaljijo z okrožja jetnišnice in se ne vrnejo do devetih zvečer, bodo morali ostati čez noč zunaj." Ta odredba je bila v veljavi pred 75 leti in je bila pri jetnikih zelo upoštevana, ker je bilo tam polno divjih Indijancev, vsled česar je bilo nevarno ostati ponoči Via prostem. Torej so bile jetniške celice jako varno zatočišče.
Cleveland, O. — Zastopniki ' Unije CIO iz vseh krajev države i Ohio so na svoji seji v nedeljo j sklenili, da gredo v četrtek v Co- ( lumbus, kjer bodo skušali dobiti avdijenco pri governerju Brick-erju. Od governerja bodo zahtevali, da takoj skliče izredno zase- ] dan je državne postavodaje, ki , ttaj preskrbi denar za relif po ( faznih krajih države.
Delavski zastopniki so bili Mnenja, da je relifno vprašanje v državi Ohio na najsramotnejši Podlagi, kar je držav v Uniji. Zastopniki so sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo, krivde tega položaja župana Burtona, governerja B r i c k e r j a, kongresnika ^enderja in senatorja Tafta.
V resoluciji pozivljejo delavci zastopniki civične in bratske 0rganizacije, da se pridružijo delavskim unijam in zahtevajo čredno zasedanje državne po-stavodaje, ki naj bi našla pot, da 8e relifno vprašanje reši enkrat vselej.
Dalje so delavski zastopniki ^htevali od mestne administrate, da takoj sprejme nazaj vse °ne» ki jih je črtala z relifne li-ste- Obstojali so tudi odpustitev
s tem ne mislim samo premagati sovražnika v vojaškem pomenu, ' ampak premagati in streti silo, ki neprestano stremi zatem, da bi : gospodovala nad drugimi z silo. To je naš končni cilj, za katerega smo šli v vojno in bomo v vojni, dokler tega.ne dosežemo.
"Ko bomo enkrat dosegli svoje cilje v tej vojni, je naš namen ustvariti novo Evropo z novim duhom, kjer bo izginila bojazen pred sosedom in kjer se bodo delale meje pri mizi in ne z oro-. žjem. V tej novi Evropi se bo I odložilo orožje kot nepotrebne | stroške, razen kolikor ga bo vsaka država potrebovala za red in mir v svoji državi.
"Vse to se pa ne bo doseglo naenkrat, ampak bo vzelo več let. | Toda prvo, kar je potrebno v do-' sego tega je naša zmaga v seda-j nji vojni. Predvsem pa moramo ,1 imeti pre dočmi, da mora biti ko-■ nec strahovlade, kakor jo proizvaja sedanja vlada v Nemčiji ) in šele potem bomo gradili novo l in boljšo Evropo."
, vajo preprečiti dovoz naših po-	s
trebščin ter nas tako z strada-	s
njem prisiliti k predaji. Toda ne	s
bojte se, da jim bo ta poskus	r uspel. Nam je že znana tajnost £
teh magnetičnih min in jih bomo	r:
kmalu obvladali, kakor smo ob-	t
vladali njih podmornice.	r
"Vem, da žalujete za svojimi . dragimi, ki so dali življenje v tej " vojni," je nadaljeval Chamber- ( lain, "toda ne poznam nobenih drugih žrtev, ki bi bile bolj vre- ! dne največje žrtve kakor je ta, : za katero so dali življenje.
Potem je omenil, da se nekate-' | rim čudno zdi, da Angleži ne napadajo sovražnika z večjo silo. ' Toda z zavlačevanjem je rekel j 1 Chamberlain, se samo pridobiva na času in to je za zaveznike ko-j i ristno, ker se s tem pritiska na i Nemčijo potom blokade. Zave-j
-	zniki imajo pa neizčrpne zaloge,! j radi česar mora biti končno zma-5 ga na njih strani.
3 "Naš cilj je izvojevati zmago
-	in premagati sovražnika. Toda
London, Anglija. — Angleški.v ministerski predsednik Chamber- t lain je v svojem l'adio govoru do- r ločno pojasnil stališče Anglije l: oziroma zaveznikov v tej vojni, t V prvi vrsti, je rekel Chamber- t lain, je namen Anglije, da pre- l maga nadutost sovražnika, ki bi \ rad z silo gospodoval drugim ljudem. In ko bo enkrat dobljena ( ta zmaga, se bo ustvarila nova Evropa.
Chamberlain je priznal angle- < ške izgube na morju, ki pa v ni- i čemer ne škodujejo angleški : premoči ter da popolnoma zaupa v končno zmago. Chamberlain je i obdolžil Nemčijo, da enostavno ■ prezira vsako človečansko pravo, t kar je dokazala z spuščanjem l magnetičnih min v morje.
1 "Seve, kaj briga Nemce," je rekel Chamberlain, "če vsak dan razstreljujejo nevtralne lin an-
-	gleške ladje ter s tem pošiljajo v ) smrt ali pohabljajo državljane
-	dežel, ki sploh v vojni niso. S tem barbarskim činom namera-
AMERIŠKA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•1X7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, III.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 276 Tues., Nov. 28, 1939
bitke so se že vršile med Nemci in Francozi in na drugih bojišči kjer je nastopala francoska vojska. Videli smo tudi velikansko bogato okrašeno dvorano, ki je še danes kongresna dvorana, kjer se državniki zbirajo k posvetovanju.
Vodnik nas je dalje odpeljal v dragoceno in umetniško izdelano kapelico v kateri je Maria Anto-nietta premnogokrat se zatekala v svojih težavah. Kratko rečeno, prehodili smo nešteto dvoran in soban prejšnjih francoskih via darjev. V resnici, te sobe so ene lepša od druge. Prehodili smo tudi vestibul "Grand Trianon," to je krasna veranda in tudi vrt, ki je najlepši kar smo jih videli v Evropi. Tu bi se morali zamuditi najmanj tri ure, če bi si hoteli ta vrt vse bolj natančno ogledati, kajti vse je tako narejeno, da se ne da kar tako hitro kopirati. Vse polno je vodometov in raznih nasadov in raznih kipov in figur in ni mi mogoče najti dovolj izrazov, da bi mogla ta vrt pravilno opisati in ga v pravi sliki predstaviti našim čitate liem.
li vsak čas priti s kolodvora, da potem skupno nadaljujemo pot proti Havrom. Pričakali smo jih. Kmalu po deseti uri so začeli prihajati drug za drugim in zopet je bilo veselo svidenje. Vodil jih je Mr. Bratina, ki je načeljeval vsej skupini.
-o-
Rečem samo toliko, da sem do sedaj mislila, da je vrt v Schoen-brunnu umetno zgrajen, a sem se prepričala, da še daleč zaostaja za tem krasnim vrtom versaillske palače. Vzelo bi skoro pol dne, če bi hoteli ogledati palačo in vrt. Ko smo tako hodili iz sobe v sobo, sem premišljala, kakp težko je moralo biti slovo Marie Antoinette, ko se je morala ločiti od tega krasnega doma ter bila preganjana in končno tudi obglavljena.
Mogoče je kateri izmed čitate-Ijev videl filmsko sliko, ki nam je predstavljala življenje Marie Antoniette na francoskem dvoru in njen konec, kajti ta slika nam je jasno predstavila veselo in žalostno življenje nekdanjih vladarjev .Francije in obenem pa tudi sliko vsega kar sedaj tukaj opisujem, ker le filmske slike nam morejo pravilno predstaviti slavni Versailles.
Še ko smo zapustili to slavno palačo, smo se še vedno ozirali nazaj, da si tako bolje vtisnemo v spomin na obisk v tej palači
Bilo je že pozno popoldne, ko smo se vrnili k našemu izvoščku, ki nas je, ves ta čas, prav potr pežljivo čakal. Izročili smo mu tudi naše kartice, ki smo jih napisali, da jih odda na pošto, da bodo poslane prav iz Versailles. Zopet smo se peljali po krasnih ulicah in naš šofer nam je razl^,-?al pomen enega ali drugega poslopja, katerega na prejšnji vožnji nismo videli.
Pokazal nam je tudi gosto zamreženo poslopje, ki je obdano od velikih in lepih drevoredov, to je palača predsednika francoske republike, kakor tudi stanovanje francoskega ministra Deladier-ja. Videli smo tudi urade vojnega ministerstva in druge važne urade. Bližali smo se Eiffelove-mu stolpu in smo tako bili zopet kmalu v sredini Pariza. Od tu smo zopet zrli na preskrasno cerkev Notre Dame, katere notranjščino smo si ogledali ob našem prvem obisku v Parizu. Videli smo tudi veliko cerkev sv. Mag-dalene, na katere zidovih se še vedno poznajo sledovi krogelj katere so prizadejali Nemci zadnji svetovno vojni, ko so oble gali Verdun in so izstrelki zacle li tudi to cerkev.
Ogledali smo si tudi krasne prodajalne in razna zabavišča "Monmarte" in druge, kamor zahajajo Parižani na zabavo.
Ko smo se vrnili v hotel, smo prišli ravno/ pravočasno k večer ji. Tu je vzbudil našo pozornost mladi par, ki je tudi tukaj slavi svojo poroko.
Ker je Mrs. Fritzel, ves dan potovala z nami, se je izrazila, da je prav vesela in zadovoljna preživela ta dan in da ji obisk v Ver-saillesu ne bo šel tako hitro iz spomina. ■
Bilo je že pozno v noč, ko smo sedeli v hotelski čakalnici in pisali svoje doživljaje ter čakali še na druge izletnike, ki so ime-
Več zanimanja in boljši bo uspeh
Smelo trdim, da polagoma tudi pri naši podružnici št. 47 SŽZ napredujemo, pa lahko bi še bolj, če bi bilo malo več zanimanja od strani članic. Posebno je po trebno, da !bi se članice malo v večjem številu udeleževale društvenih sej.
To ni moj prvi apel na seje, to storijo tudi društvene tajnice in ostale odbornice. žal da članstvo ne upošteva te prošnje in vabila. Prav gotova sem, da ima vsaka kakšno dobro misel, ki bi bila v korist podružnice.
Zelo priporočljivo je tako, pre davanje, kot je bilo na zadnji seji. To predavanje nam je podala, Mrs. Olson, zastopnica mladinske sodni je. "Predmet preda vanja je bil: Kako vzgojiti mla dino za človeško družbo." To vse je odvisno od dobrih staršev Vedno in vedno je poudarjala, da so starši tista moč, katera lahko da otrokom dober vzgled in da se po njih vzgledih tudi ravnajo.
To mladinsko sodišče ima opravka samo z mladino — z zločinci, ki so še mladoletni in neubogljivi, ki nočejo biti pokorni svojim staršem, učiteljem in svojim predpostavljenim. Povedala nam je več strašnih dogodkov in obenem pripomnila, kako se jih obvarovati predno se pokažejo posledice istih. So zelo resni primeri, a ne ravno po krivdi staršev ali celo prizadete osebe, am pak po krivdi cestnih postopačev in izsiljevalcev. Največ pa je od visno, v kakšni družbi se otroci igrajo. Na to je treba paziti še v zgodnji mladosti.
Takih večerov in podukov je želeti še več. Za ta večer nam je bila preskrbela omenjeno govornico, naša predsednica ga. Zidanic. Hvala vam!
Taka predavanja imajo po raznih klubih in organizacijah drugih narodnosti, posebno pa je to navada pri ameriških ustanovah Predavanja in družabnost, je zelo priporočljivo, posebno sedaj v zimskem času. Tudi Slovenci imamo med seboj dobre govornike in govornice. Prepričana sem, da bi taka zanimiva predavanja povečala zanimanje za se-
Ta praznik so nam postavili prvi naseljenci, ki so se naselili na ameriških tleh. Zahvalili so se Bogu, za prejete dobrote. Če primerjamo obstoječe razmere po drugih drža|vah, posebno v Svropi, kjer se tepta svoboda in preganja one, ki se bore za svobodo ter se jih največkrat kaznuje s smrtjo, ker zahtevajo to, do česar so po božjih in človeških postavah upravičeni.
Hvaležni moramo biti, ker smo pod zvezdnato zastavo, lahko sme-o trdim, da uživamo največ svo-aode, pa naj se primerjamo s katerokoli državo na svetu.
Tako smo imeli priliko slišati našo tu rojeno mladino na radio programu, pod pokroviteljstvom matere, Slovenske dobrodelne zveze. Tudi za to se čutimo hvaležne, ker nam mladina obuja spomine na dneve, ko nismo imeli še pojma o tujini, če ima človek še količkaj čuta in ljubezni do mile slovenske pesmi in govorice, mu mora tak program izvabiti solze v oči.
Izvrstno so se obnesli vsi pevci in pevke s svojimi glasovi in dobro naštudiranimj programom. Mr. Frank Surtz, oznanjevalec programa, ima res pravi radio glas in upati je, da bodo njegove besede vzbudile več zanimanja za pridobivanje članstva za Slovensko dobrodelno zvezo. Ravno tako Mr. John Gornik, ki je v lepih in izbranih besedah povedal nek«liko zgodovine SDZ, njenega pomena in finančnega sta-išča.
Upati je, da nismo poslušali ta program samo tisti, ki smo že člani SDZ, ampak da so poslušali tudi tisti, ki še niso člani. Slišali ste kaj nudi organizacija svojim bolnim in nesrečnim članom. Sedaj je čas, da postanete tudi vi člani Slovenske lobro-delne zveze.
Hvala vam za; tako prijetno uro, kot smo jo imeli na Zahvalni dan, posebna hvala vsem tistim, ki ste sodelovali na radio programu. Pozdrav vsem,
je.
Na nover/berski seji se je sreča nasmejala, sestri Mary želez nik, kajti dobila je za 11 mesecev plačan asesment, ker je pa Mary vneta društvena delavka je darovala del te vsote v dru št veno blagajno.
Imele smo 11. novembra tudi "kard party," udeležba, je bila precej dobra, a vseeno bi bila lahko večja, če bi se članice malo bolj zanimale.
Letos je več naših sester pra znovalo 25 letnice ali takozvane srebrne poroke. Iskreno čestitam vsem! Med temi je bila tudi naša zapisnikarca, Mrs. Eva Ožbolt, na oktoberski seji smo se imele prav izvrstno na ta račun. Jedle, pile smo in pele, slavljenka pa je dobila lep šopek cvetlic — rožen-kraut in rožmarin je bil poklo-njen od članic v spomin.
Bliža se nam mesec december, da ne boste pozabile na sejo in da se tedaj gotovo vidimo na tej seji ter sprejmite pozdrave vse članice naše podružnice,
J. P., članica št. 47 SŽZ.
Jennie Pugelj. -o--
IZ DOMOVINE
Radio program SDZ
željno smo pričakovali Zahvalni dan in znjim radio program, ki nam ga je podala naša domača organizacija, Slovenska dobrodelna zveza. V resnici si ni mogel gl. odbor izbrati bolj primernega dne, kot je Zahvalni dan. Ves ameriški narod praznuje ta dan, ker to je pač praznik Združenih držav.
—Rešitev iz goreče hiše. Pri Javornikovih v Lukanji vasi pri Slovenski Bistrici je nastal požar. Na skednju je spal 14-letni domači sin Franc. V zadnjem hipu se je predramil, ko je bilo okoli njega že vse v plamenih. Franc pa ni okleval, ampak je skoefl s podstrešja in ostal po posebnem naključju nepoškodovan. Javornik ima zaradi ognja 50,000 din škode. Domnevajo, da je podtaknila ogenj požigalčeva roka.
■ — S smrtjo je plačal smeh. Pred nekaj leti je kmet Salko Tr-jovac iz Šaronje v bližini Ceti-nja v prepiru ubil svojega soseda. Ko so ga orožniki prijeli in zvezali, je radovednost prignala vso vas zraven. Ko so ubijalca peljali mimo, se je neki deček med množico na ves glas zakro-hotal. Ta svoj smeh pa je zdaj plačal z življenjem. Pred nekaj dnevi se je Trgovac, ki so ga takrat zaradi uboja obsodili na vec let ječe, vrnil iz kaznilnice. Toda dečkovega smeha ni pozabil-Ko ga je te dni srečal na cesti — deček je medtem že dorasel v 17 letnega fanta — se ga je P0' lotila jeza. Skočil je nanj in mu zabodel nož v srce. Fant je bil na mestu mrtev. Morilca pa so orožniki spet zaprli in se bo to pot še delj časa pokoril kakor zadnjič.
■t
tovarne in municijska skladišča.
Drug način bi bil, da bi Nemci z minami, podmornicami in bojnim brodovjem napravili nekak varen koridor med Nizozemsko in Anglijo, kateri koridor bi bil 50 milj širok. Letala in drugi vojni pripomočki bi. ta prehod varovali, medtem ko bi tovorne ladje prepeljale nemško armado na angleško celino.
Toda pri tem je treba vzeti v poštev to: da bi morala Nemčija najprej zavojevati Nizozemsko; uničiti bi morali zavezniško armado, da ne bi mogla napasti Nemcev ocl strani skozi Belgijo; uničiti bi se moralo prej angleško brodovje in zračno flotilo, predno "bi mogla nemška armada izvesti prehod na angleško otočje.
Torej če se vzame vse okoliščine v poštev, ima Hitler samo lepe sanje in sline, pri čemer bo tudi ostalo.
Ali bo Hitler zasedel Anglijo?
Napoleon je imel v načrtu, da bi zasedel angleško otočje. Toda tega načrta ni nikoli izvedel. Zlasti potem, ko je bilo h njegovo brodovje poraženo pri Trafalgarju 2. oktobra 1805. ■ Angleško časopisje je na 7. novembra letos pisalo o tej zma-ji gi pred 134 leti. S tem se je hotelo namigniti Nemčiji na : brezuspešnost enakega podvzetja. Nemci niso hoteli razumeti eikanja in so pisali, da Anglija ni več otočje in da je -skoro brez obrambe v vojaškem smislu. Nemška "Deutsche ; Allgemeine Zeitung" je zapisala: "Nikjer ni zapisano, da ne bo nekega dne stopil sovražnik na to otočje "izvoljenega • ljudstva."
Zgodovina piše, da je sovražnik flaktično stopil na to otočje. Prvič je izvedel to Julij Cezar v letih 55 in 54 pred Kr. Zadnji je bil pa Viljem Osvojitelj leta 1066. V presledkih med tem razdobjem so otočje večkrat zasedle rimske ko-horte, enako tudi Danci in Nordijci.
Na 6. julija leta 54. pred Kr. se je Julij Cezar odpeljal s svojim brodovjem iz Boulogna v mraku. Opolnoči je bil že pri Kentu. Proti jutru je pa veter ponehal in tok je zanesel : brodovje iz prvotne smeri. V jutru je prišel pa zopet nazaj in se izkrcal opoldne severno od Deala. Nihče se mu ni postavil v bran, ker so domačini zbežali pri pogledu na 800 ladij rimske vojske.
Cezar je izkrcal 2,000 konjenice in pet legij peščev, vsaka okrog pet tisoč mož.
Viljem Osvojitelj je odplul iz St. Valery, Normandija, 28. septembra 1066 in se je izkrcal 29. septembra pri Peven-sey. Tudi njemu se ni postavil nihče v bran, ker se je kraljevo brodoje zateklo pred viharjem v ustje reke Teme, armada) je bila pa ta čas na severu.
Zgodovinarji si niso edini na številu Viljemovih ladij. Štgvilo postavljajo vse od 696 do 3,000 in armado pa štejejo od 30,000 do 50,000 mož.
Ali preti zdaj Angliji ponovna invazija? Po širokouste-nju nacijev se bo morda kaj takega res poskušalo. En način bi bil, da nemška letala spuste s parašuti armado izurjenih mož, ki bodo sabotažirali po Angliji komunikacijske zveze,
Stanovanjski projekt v Euclidu	vv
(Kakor poroča časopisje, bo dobil Euclid drugo leto ob-L sežen stanovanjski projekt, ki se bo raztezal, če se računa L poleg stanovanjskih hiš tudi vrtove, čez 50 akrov ozemlja. L Postavilo bi se stanovanjske hiše za. kakih 225 družin, vsa- L ka hiša za dve družini.	L
Kakor se poroča, bi bila stanovanja v teh hišah tako po- f ceni, kot jih ne more dati danes noben hišni gospodar, ki m o-- L ra plačevati davke na posestvo.	c
Sedanja mestna administracija v Euclidu je privabila U ta načrt v mesto. Župan Sims pravi, da bi mesto dobilo za- U ostale davke, ki so na teh parcelah in lastniki lotov bi se iz- -nebili zemlje. Dalje pravi Mr. Sims, da bi se dobilo v Euclid več to varen, ki ne pridejo zdaj tje samo radi tega, ker ni sta-i novanj za delavce.	•
O tem se bo dvignila še velika debata, za in proti, predno h se bo načrt uresničil. Oni, ki so proti temu pravijo, da bo L imelo mesto s tem kompleksom veliko izgubo, ker mesto ne L bo dobilo nobenih davkov od teh hiš. Nasprotno, mesto boV moralo dati 225 družinam vso postrežbo, to je pobiranje , smeti in odpadkov in drugo, kar spada k mestni postrežbi. T To bodo morali vzdrževati drugi euclidski davkoplačevalci.
Poleg tega bo moralo dati mesto šolsko postrežbo otrokom vseh teh družin in te družine bi zopet nič ne pomagale z davki za Šolski sistem. Trdi se tudi, da bi potem vrednost drugih hiš in posestev v Euclidu močno padla, ker bi cenena stanovanja v tem kompleksu prisilila vse druge hišne posestnike, da bi znižali najemnino, kar je pa v očigled visokih davkov, skoro nemogoče.
Tudi ne drži, da bi potem prišle tovarne v Euclid, ko bi videle, da je dovolj stanovanj za delavce. Saj se ni še slišalo, da bi se tovarne selile za delavci. Delavci bodo že prišli na delo; samo delo jim dajte. Tudi drugod po Clevelandu niso delavci naseljeni okrog tovarn. Saj se'še celo selijo izven njenega ©bližja, da imajo boljši zrak. Nasprotno bi pa novi naseljenci, ki bi plačevali poceni najemnino, postali lahko nevarni sedanjim delavcem za kruh. Delavcev imamo pa že sedaj v Euclidu dovolj, ki so brez dela, ne da bi se privabilo še nove. Za te naj bi se najprej preskrbelo kruh. Privabite najprej nove tovarne v Euclid, stanovanja za delavce se bodo že dobila, če ne v Euclidu, pa izven meje.
Polifikarji morda računajo, da se bo dobilo v 225 novih družinah že precej glasov pri volitvah in se ne vpraša, če plačujejo davke ali ne.
Tudi trgovcem v Euclidu bi ne bilo s tem dosti ali pa nič pomagano. Ker je kompleks v načrtu prav ob clevelandski meji, kjer zdaj ni trgovin, bi novi naseljenci nei kupovali pri euclidskih trgovcih. In ne bi se motili, če bi rekli, da se bo pojavila tu kaka verižna trgovina, še predno bi bile te hiše | dodelane. Saj imamo zglede na levo in desno. Pa naj mali trgovec tekmuje z verižno trgovino, če more.
Če vse to seštejemo, ne vidimo nobene koristi za sedanje euclidsko prebivalstvo od tega načrta. Če pa kdo naših naročnikov misli drugače, naj se pa oglasi in pove svoje mnenje.
Versailles — Pariz — Na s potu proti domu r
Odkar smo se poslovili od sla- g vne božje poti v Lurdu, je minil g že en dan. Še vedno smo se vozi- s li z vso naglico proti Parizu. Me"- i sto za mestom je izginjalo za na- t mi, vas za vasjo in postaja za po- i stajo. Vedno se nam je odpiralo < drugačno gibanje na postaj ah, po cestah in oklici.
Tu ni bilo več videti kljuka- . stega križa, bilo je vse drugačno. : Opazila sem tudi to, da med vojaštvom, ki je stalo na postajah v teh vročih dneh, ko smo se mi | vozili in ko je bilo že takrat tako nabrušeno za izbruh vojne, razliko med francoskim in nemškim vojakom. Meni so se še vedno nemški vojaki bolj do-padli, ker so bolj postavni kot francoski, toda Francozi so bili sedaj veliko bolj obzirni z nami ob mejah. Bila je že ura deset zvečer, ko smo se po trudapolni vožnji končno pripeljali v Pariz ■ — glavno mesto Francije.
Zopet smo bili tu po treh me- . secih našega potovanja, samo postaja se nam ni zdela prava 1 | kajti sedaj smo bili dospeli v Pa- ^ riz od druge strani. Najeli smo si izvoščka, ki pa ni razumel angleškega jezika in vozili smo se 1 že pol ure in še nismo prišli do i. cilja, že nas je začelo skrbeti, i kaj če smo prišli v roke kakemu : pustolovcu, a k sreči smo ugle- i dali okolico, ki nam je bila že j malo poznana in ugledali smo tu- , di hotel "Terminus," kar odda- , hnili smo si, ko smo se pripeljali ; na pravo mesto, ki je bilo naš cilj in kjer smo se sešli z drugimi našimi izletniki, kateri so imeli iti z nami na isti parnik.
Ker smo pa mi odhajali iz Ljubljane polnih 14 dni pred njimi, so oni ves ta čas prebili v domovini. Ko smo se tukaj v hotelu malo okrepčali in registrirali, so nam bile odkazane sobe, katere smo poznali še izza našega pr-: vega bivanja tukaj, smo se takoj 1 podali k počitku.
Naslednje jutro smo se takoj ■< podali do agenta francoske linije, s da smo pozvedeli, če je naš veliki ; kovčeg dospel v Havre, katerega ] sem bila odposlala že 14 dni pred < našim prihodom v pristanišče, ker ga nismo hotedli voziti seboj : po vsej Italiji ter nam; je bilo na ta način potovanje olajšano. Sicer nismo nič zvedeli, a obljubili so nam, da bodo takoj poizvedeli in že sem se bala, da je mogoče ostal na kakšni majhni postaji v Franciji ali kje drugje in tam pričakuje lastnika.
Ko tako premišljujem, me nekdo resno pocuka, ko se obrnem sem ugledala v moje veliko veselje, Mrs. Mary Fritzel iz Pueblo, Colo., ki je prihitela za nami I iz Lurda. Takoj po svojem prihodu je vprašala v hotelu po nas j in zvedela, da smo na agenciji francoske linije in takoj je prihitela za nami. Tega snidenja smo bili zelo veseli, da smo zopet imeli eno izletnico SŽZ med nami. Takoj smo se dogovorili, da gremo in si ogledamo še Versailles predno odidemo iz Pariza.
Torej napotili smo se v Versailles, ki je samo 12 milj oddaljen od Pariza, ker smo morali vsled velikega prometa v Parizu voziti bolj počasi, nas je vzelo skoro eno uro. To je krasno majhno. mestece v katerem živi večinoma boljša pariška družba, ki
si želi mirnega življenja izven bo mestnega hrupa. Tu so lične hi- da šice s krasnimi vrtovi. Šli smo dr še naprej, da si ogledamo kar nJ smo si namenili videti in pred nami smo ugledali veliko, mogo-čno palačo, nekdanji najlepši in ka najmodernejši dvor Evrope — nl dvor francoskih kraljev.	v
Tu so torej stanovali kralji P1 Francije, tu so bivali L-ouis so XIV., XV. in XVI. dokler ni pre- d* gnala zadnjega kralja francoska 1® revolucija. Ta palača ima velik vhod, ki je okrašen s krasnimi J€ kipi, je tudi kamenitni tlak. Sto- j6 pili smo, da si ogledamo tudi no- E tranjščino. Plačali smo 5 fran- ti kov in dobili vodnika, ki nas je vodil od.sobe do sobe in nam raz- d lagal pomen vsake. Videlo se nam d je kakor, la je ta dvor sestavljen r; iz štirih dvorov, ker je tako zi- ri dan, da iz vsake sobe vidiš na 11 krasen vrt in na drugi strani pa v na cesto. Tu so sobe, ki daleč P prekašajo dvor avstrijskih ce- s sarjev v Schoenbrunu ali ono' v ^ Italiji. Povedano nam je bilo, da je bil to naj razkošnejši dvor Ev- s rope, da so si hoteli tudi drugi ^ vladarji zgraditi svoje palače po f
tem načinu, a se jim ni obneslo. z
j
Najprej so nam pokazali veli- -i kansko dvorano, ki je služila za j » čakalnico. Tu sedaj prodajajo t , razglednice in pa spominke tega j i zgodovinskega dvora. Tudi mi l
-	smo se ustavili in si nekaj naku- t i pili posebno razglednic, da smo (
-	jih v naglici napisali svojim pri- j
-	jateljem. Dalje smo si ogledali
i krasno sprejemno sobo, velikan- j 3 sko čitalnico, sobe čuvarjev in
-	stražarjev. Dalje smo siogleda-
-	li privatne sobe kraljice Marie ■ Terezije, Marie Seczinske in kon-
z čno sobo nesrečne Marie Anto-
-	niette. Tu smo videli njeno spal-nico in sploh vse kar je bilo njej drago, je še vedno ohranjeno v
1,	njen spomin. V njeni privatni !- sprejemni sobi smo videli veliko •- in krasno njeno sliko.
j Ogledali smo si sprejemno sobo in spalnico, Louisa XVI. kjer ij visi tudi njegova slika. Pokazali
2,	so nam tudi vrata katerih se je a poslužila zadnja kraljevska rod-a bi na, ko je bežala pred preganjal-d ci v času francoske revolucije.
3,	Videli pa smo tudi sobe po->j znejšega vladarja Francije — a Napoleona, ki se je tudi poslužil i- tega dvora za časa svoje vlade, li Tu je tudi krasna dvorana, ki li nam je že znana pod imenom ;e "Hall of Mirrors," kjer se je v sklepal svetovni mir. Tu so nam m pokazali tudi mesto kjer je sedel
naš veliki predsednik Wilson, ko le se je udeležil mirovne konferen-r- ce. V tej veliki dvorani "Hall of ;o Mirrors" je pred kratkim imel e- svoje veliko gostovanje bivši an-li gleški kralj Edvard — vojvoda i- Windsor s svojo soprogo. Tukaj is še vedno prirejajo velike pojedi-ji ne, seveda samo za "boljšo" dru-i- žbo. Qgledali smo si tudi veli-lo kanske stopnice iz belega mar-e- morja, ki vodijo v drugo nad-ii. stropje, kjer je imela Madame e- Pompodour svoje tajne sobe. 3s Ogledali smo si tudi razne krasne salone kjer so ohranjene še po-r- sebne umetnosti kralja Louisa, a- dalje plesno dvorano "Salon De ili La Reine" in znamenito galerijo ;u "Des BaTailles" na katere štelo na h je naslikana vsa zgodovina j- Francije, vse bitke in zmage v e- zelo živih barvah. Sedaj smo si ki šele lahko predstavljali kakšne
-83
WINNETOU
Po nemftkem laiindka K. M»j»
iJOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Na rajsko lepem obrežju jezera so bila nekdaj cvetoča mesta, ki so krasila obal. Tam na severozapadnem bregu je bil Kafarnaum, mesto Gospodovo, nedaleč od tam Betzaj-da, rojstni kraj apostolov: Petra, Andreja in Filipa in nedaleč od teh dveh je bil Koro-zajn. Na jugozapadni strani obrežja je Tiberija, mesto katerega je pozidal v počast rimskemu cesarju Tiberiju, Herod Antipa, morilec sv. Janeza Krstnika. Od Tiberije proti severo zapadu je bila Magda-a, kjer je bila doma sv. Marija Magdalena. Na severni strani se steka v jezero Jordan, ki priteče tam od Cezareje Filipove, cjer je Gospod obljubil Simonu Petru ključe nebeškega kra-jestva. Na jugu se jezero iz-iva v Jordan, ki v krivuljah teče naravnost proti jugu in deli na eni strani Palestino, na drugi Transjordanijo, ter se potem steka v Mrtvo morje.
Prišedši v Tiberijo se nisva nič mudila v nekdanji presto-ici Heroda Antipa. Dr. Alek-sič se je takoj pogodil z enim izmed šoferjev, ki naju je za prav ugodno ceno potegnil proti Kafarnaumu. Avto je naglo zdrčal po lepi cesti ob jezeru, kjer sem med potjo užival lepoto domovine Gospodove in Njegovih učencev, svetih apostolov, katerim je tekla zibelka' na bregovih tega rajskega jezera, ter so po teh bregovih spremljali svojega Učenika in bili priča mnogih čudežev.
Prvi važni kraj mimo katerega sem se peljal, je bila Ma-gdala, ki je bila ob Kristusovem času bogato cvetoče mesto. Tu je bila doma velika, spokornica i n>. svetnica Marija Magdalena. Danes tega mesta ni več, pač pa je ondi prav zanemarjena vasica Medžel;
mala mošeja s kupolo dela vtis, da bivajo tu mohamedarici, mesto po katerem je ime svetnici pa je v svojem razkošju propadlo.
Od Magdale dalje se pričenja lepa ravan Genezar, po kateri je ime tudi jezeru. V loku se vije cesta po nekdaj rodovitni ravnini ob jezeru, kjer sem se divil kraju, ki je bil nekdaj, dokler so ga obdelovale pridne roke Galilejcev, prava podoba raja. Tu je rastlo najbolj žlahtno sadje, da so skozi deset mesecev trgali žlahtne sadeže, ki so vsled izredno prijetnega podnebja nenehano cveteli in zoreli; številni studenci pa so napajali to rodovitno od Boga blagoslovljeno zemljo, kamor je narava v vsej svoji radodarnosti stresla vsega v izobilju. Vse polno vsakovrstnih ptičev v gozdičih zelenih oleandrov in palm pa je razveseljevalo srečne prebivalce na bregovih Genezareškega jezera, ki je nudilo prebivalcem vsakovrstnih rib.
Ta nekdaj čudoviti kraj je zdaj zapuščen; Tulrki kot Arabci so nezmožni obdelovanja tega kraja, ki je še v svoji zapuščenosti neobdelan tako lep ter se še zdaj vidi, da je moral biti krasen. Med razno šaro rastejo divje rože oleandri, lilije; vse tako bujno raste ter tako ustvarja nekak naraven vrt, katerega močijo žuboreči studenci. Zadnje čase se posebno zanimajo za ta kraj Judje, ki so pokupili že dosti zemlje ter potom obdelovanja skušajo zopet olepšati. Kjerkoli je že obdelano in zasajeno se vidi rodovitnost pokrajine, ko rastejo banane, oranže, fige, mandeljni, grozdje in drugo žlahtno sadje, vmes pa se bohotno košatijo palme.
Prevozimo ravnino Genezar;
pred menoj je na levo Gora blagrov, ki sega do jezera, na desno ob jezeru je gostišče Tabagna, last nemškega palestinskega društva; skoro do tu sem je nekoč segal Kafarnaum. Tu ob jezeru je ono znamenito obrežje Genezareškega jezera, ki sega. dalje proti Kafarnaumu; ob tem obrežju so se ustavljale ribiške ladje učencev Gospodovih, ki so se ukvarjali z ribolovom in ta tla so posvečena z njihovimi stopinjami in stopinjami Gospodovimi, ki je hodil po bregu in se vozil po jezeru ter učil iz Petrove ladjice. Od glavne ceste, ki pelje naprej proti Libanonu, se odcepi slaba pot in po tej se napotimo v Tel Hum, evangeljski Kafarnaum, ki je oddaljeno od Tiberije okrog kakih 10 kilometrov.
Kmalu potem sem stopil med groblje z ornamentiko okrašenih klesancev, kjer sem zagledal ostanke kafarnaumske shodnice ali sinagoge z korint-skimi stebri. To je vse kar je ostalo od Kafarnauma, ki je bil ob Kristusovem času bogato cvetoče mesto, kar prav nazorno kažejo ostanki nekdanje shodnice.
Tu sem je prišel Gospod Jezus Kristus, ko Ga v Nazaretu niso hoteli sprejeti ter so Ga hoteli pahniti v prepad. Zato je zapustil Nazaret ter se nastanil v Kafarnaumu, katerega si je izvolil za svoje mesto in to je On kar obsipal z dobrotami. Srečni prebivalci so videli toliko čudežev in užili toliko dobrot kot jih niso v nobenem drugem mestu.
Tu v Kafarnaumu je imel Simon Peter svojo hišo; doma je bil iz Betzajde, ki je bila nedaleč od Kafarnauma, tam je on preživel svojo mladost, potem pa se je priženil v Kafarnaum in pri njem je bil tudi brat Andrej. V hiši Simona Petra se'je'Gospod mudil kadar je prišel v Kafarnaum in v Evangeliju se bere, da j^ Jezus ondi ozdravil Petrovo taščo.
Tako so opremljeni angleški letalci, predno se dvignejo v zrak, da polete nad' Nemce. Imajo strojnice, plinske maske in parašute. To je njih redna oprema.
Evangelisti popisujejo dogodke, ki so se vršili v Kafarnaumu, ki jasno kažejo kako je Gospod obsipal Kafarnaum z dobrotami in čudeži.
Zapustivši Nazaret pride Gospod v Kafarnaum ter stopi v shodnico, kjer je učil, da so vsi strmeli nad Njegovim naukom. Bil pa je v shodnici človek, ki je imel nečistega duha in je zakričal z močnim glasom: "Pusti! kaj imaš ti z nami, Jezus Nazarenčan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem kdo si — svetnik božji." Jezus mu takoj zapove : "Umolkni in idi iz tega človeka!" Nečisti duh je takoj ubogal, vrgel človeka na sredo shodnice in ga zapustil. Vse je obšla groza ob tem prizoru, ko so videli kako ukazuje nečistim duhovom in jih izganja.
Iz shodnice gre Jezus z Jakobom in Janezom v hišo Simona in Andreja. Simonovo taščo pa je mučila huda mrzlica in brž so Ga poprosili zanjo. Jezus se je sklonil in zapove-dal mrzlici, ženo prijel za roko, ter vzdihnil in pri tej priči je vstala in jim stregla.
Ob sončnem zahodu so pa prinašali k Njemu bolnike in obsedence; vse mesto je bilo zbrano pri vratih. Jezus pa je polagal na bolnike roke in jih ozdravljal, ter izganjal hudobne duhove, ki so odhajajoč vpili: "Ti si Sin božji!"
Množice obsujejo Jezusa, da bi poslušale besedo božjo, Jezus stoji ob Genezareškem jezeru in zagleda dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in ispirali mreže. In stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov in ga prosil naj odrine malo od kraja in sedel je ter iz čolna množice učil. Ko je nehat govoriti, je rekel Simonu : "Odrinite na globoko in vrzite mrože na lov!" In Simon Mu pravi: "Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na Tvojo besedo pa bom vrgel mrežo." In ko so to storili, so zajeli veliko število rib, da se je mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu naj jim pridejo pomagati. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu k nogam in rekel: "Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek!" Groza ga je namreč obšla, njega in vse, ki so bili z njim. Jezus pa mu je rekel: "Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil!" In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za Njim.
Pred Jezusa prinesejo mrtvo udnega bolnika. Jezus se obrne proti njem u in reče: "Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi!" Nekateri od pismoukov pa so mislili: "Ta govori bogokletno." Jezus pa, ki je vedel njih misli, pravi: "Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je lažje reči, "Odpuščeni so ti tvoji grehi," ali reči: "Vstani in hodi!"? Da pa boste videli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe — reče mrtvoudnemu: "Vstani, vzemi svcjo posteljo in idi na svoj dom!" In mož je bil tisti hip zdrav ter odšel na svoj dom. (Dalje prihodnjič.)
težko ranil. Zdravnik so izjavili, da bo ozdravil, ako ne nastopijo komplikacije.
—Lokev. Družina čok je dobila 7CD lir nagrade za dvojčke.
— Sv. Križ pri Trstu. Pred kratkem je bil imenovan za tajnega komornika sv. očeta konz. svetnik msgr. Andrej Furlan, ki Ž3 33 let župnikuje v naši fari.
—Iz Podrage pri Vipavi; Ker so domačini dva dni pred določenim terminom začeli s trgatvijo, Bo bili vsi brez izjeme kaznovani. Vsa vas je tako morala plačati dvatisoč lir globe.
—Z Opčin: Dvakrat na teden namreč ob četrtkih in petkih, imajo sedaj po vsej Italiji brezmesna dneva. Po hišah in gostilnah hodijo posebni organi nadzorovat, ali se ta odredba strogo izvaja. Pretekli teden so ti organi v neki gostilni na Opčinah odkrili, da je v juhi, ki se je kuhala na ognjišču, plavala polovica klobase, v neki drugi gostilni v istem kraju pa so potegnili iz Ione?, z juho kost pršuta, katere se ni držalo prav nič mesa. To je zadostovalo, da sta bila o-ba gostilničarja kaznovana s tem, da so jima zaprli lokal za dva dni.
—Iz Doline pri Trstu: Po raznih lokalih v našem kraju so morali razobesiti napise, da je gostom prepovedano govoriti slovenski.
MALI OGLASI
Zahvala
Podpisana se najiskreneje zahvaljujem Dekliški Marijini družbi fare sv. Vida za darovane jestvine za Zahvalni dan. Bog plati!
Mrs. Julia Makše
997 E. 63rd St.
Pratike in slovenske božične razglednice
dobite pri
John Trčku
15508 Holmes Ave.
(277)
V najem
se da 3 sobe, kopališče in garaža. Vprašajte na 6424 Spilker Ave.
(278)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6613 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3978 _
IZ PRIMORJA
. Tako pm\omri}o-vidi pod seboj pilot ■.boj~rnega<-letala,- kiišče mesto,'kamor.bi vrgel nekaj'jeklenih '\jaj'ec." .	.	...... ,
Lepo stanovanje
moderno preurejeno, 5 sob, dober furnez, kopališče, spodaj, poseben vhod. Lepa prilika za vse poštene družine, ki nimajo malih otrok. Dotični morajo imeti delo, kakor tudi plačat rent ob času. Cena srednja, po vrednosti ljudi. Stanovanje se nahaja na 6401 Bonna Ave. Vpraša se na 370 E. 161st St. zgorej. (276)
Avto naprodaj
Plymouth 1936, 4-Door Sedan, je prevozil samo 14,000 milj. Je bil kompletno preurejen za zimo. Izgleda in vozi kot nov. Vprašajte na 671 E. 113th St., ali pokličite MUlbery 5456.
(nov. 27, 28, dec. 1)
Naprodaj
je beauty shoppe, kompletno opremljen, z dobrim prometom. Se proda radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4181._(277)
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG!
FIN PREMOG!
TA.'IHA KntlifAllItH !
*u.'>»niim»»»iiniiiiiininnTnmimiiim
je voda, tam je tudi zelenje, trava in drevje. In tudi divjačina se bo našla, celo v teh pustih krajih.
Pokažimo konjem ostroge! čim bolj bodo hiteli, tem prej bodo počivali."
Sled je zavila še bolj proti zapadu. Krenili smo v dolgo, ozko sotesko. In ko je bila pri kraju, je ležala pred nami zelena dolina. Potok se je vil po njej. Konji so planili k vodi, nobena sila bi jih ne bila zadržala. Razjaha-li smo, se okrepčali in osvežili, pa nemudoma spet jezdili dalje.
Potok se je izlival v reko in ob njej je peljala sled navzgor. Spet smo zavili v sotesko, v canon, kakor se taka soteska v Mehiki imenuje. Ni bila več pusta in gola kakor prejšnje, trate so zelenele ob reki in grmovje se je vzpenjalo po njenih stenah. Soteska se je razširila v dolino z ze-enimi pobočji in Old Death je predlagal, da bi se utaborili, ker se je že mračilo. Pa poveljnik je silil dalje, da bi prišli vsaj v gozdnat svet, in ubogati smo morali.
Tema se je naredila. Kod da jezdimo, se ni dalo videti. Konji so se opotekali ob kamenju.
Osoren glas pred nami v temi nas je pozval.
Naš poveljnik je veselo vzkliknil. Obstali smo. Old Death in poveljnik sta odjezdila naprej, pa se kmalu vrnila.
"Komanči taborijo pred nami," je pravil. "Njihova straža nas je pozvala. Nisem mislil, da jih bomo že nocoj došli. Pa niso si upali dalje, utaborili so se in opoldne razposlali oglednike, ki pa se še niso vrnili.
Pojdite! Koj bodete zagledali taborske ognje."
"Ognje —?" sem vprašal. "A-li kurijo na bojnem pohodu ognje —?"
"So se že na takem kraju utaborili, da jih ognji ne morejo izdati. Tema je, jutri bomo videli, kak je svet tod okoli. Povrh so razposlali oglednike in ker se še niso vrnili, sodijo, da ni sovražnika blizu."
Jezdili smo dalje. Ognji so se zasvetili v temi, pa majhni, pridušeni, kakršne Indijanci kurijo, kadar so na potu.
V svitu ognja sem opazil, da leži tabor v kotlinasti dolini. S travo je bila poraščena, drevja pa nisem videl. Stene dolinice so se strmo dvigale.
Zelo čudno se mi je zdelo, da so se Komanči utaborili v taki dolini. Ni v navadi pri Indijancih in vobče ne pri ljudeh, ki poznajo divji zapad, da bi taborili v soteskah. Nevarno je, ker jo lahko sovražnik obkoli in spremeni v past, iz katere ni izhoda. Pa Komanoem se je kraj menda že zdel varen —.
Toda še tisto noč so sprevideli, da so res šli v usodno past.
' Naši rdeči spremljevalci so se koj pomešali med svoje ljudi, nam pa se je naročilo, naj počakamo. Dolgo je trajalo, da so prišli po nas in nas peljali k poglavarju.
Sedel je pri srednjem ognju in poleg njega dva starejša Indijanca, menda odlična bojevnika. . Močno osivel je bil, njegovi lasje so bili povezani v visok šop, . ki so ga krasila tri peresa belega orla. Mokasine je nosil, črne t hlače iz sukna pa telovnik in suk-j njič iz svetlejšega blaga. Poleg y njega je ležala dvocevka in za 1 pasom mu je tičala pištola sta-. rinskega ustroja. V rokah je dr-. žal kos mesa in nož. Večerjal je.
Dišalo je po pečenem konjskem . mesu. Blizu ognja je izviral bister studenec. e Ko smo prijezdili, so se rdeči zgrnili krog nas. Opazil sem med i_ njimi tudi bele. Nisem se čudil.
(Dalje prihodnjič)
e	-o-
PODHRAJTE SLOVENSKE r	TRGOVCE
Ali veste morebiti, kako je tej- , le prelepi deželi ime?" me je vprašal.	i
"Da. Puščava Bolson de Ma- , pimi."
"Poznate to deželo?"
"Ne."
"Tale puščava Bolson de Ma-pimi je pravo gnezdo in leglo roparskih ljudstev, ki se od časa do časa vsujejo v sosednje dežele na rop in pomor. Dežela je pusta in nerodovitna, ne redi svojih ljudi in zato si iščejo kruha drugod. Tako je vedno bilo in povsod. Selitve narodov in voj- ; ske so se vsikdar začele v nerodovitnih, preobljudenih deželah. :
Taka je puščava Mapimi. Rodovom, ki živijo tamle gori v tistih soteskah in planotah, ni mogoče do živega priti. Čisto natančno vem, da so se nekateri a-paški rodovi tamle gori ugnezdi-li. In onstran meje na sever vse do Rio Pecosa in na severoza-pad do Rio Gile je svet njihov.
In Komanči si upajo v te kraje —. Ako jih Apači napadejo, je djano z njimi. V past grejo, iz katere ne bodo mogli več ven!"
"Mi pa tudi ne, ki'z njimi potujemo —!"
"Seveda! Pa ne bojim se ravno preveč. Apačem nismo ničesar storili. Zato upam, da tudi nam ne bodo ničesar storili. V najhujšem slučaju nam bo vaš totem pomagal."
"Ali nismo dolžni Komančev posvariti?"
"Poskusite, sir! Desetkrat lahko poveste neumnežu, da je neumen, pa vam ne bo verjel! Povedal sem prejle poveljniku svoje pomisleke. Pa me je na-hrul, da mora slediti Belemu bobru.' če hočemo z njimi potovati, pa lahko gremo, kamor hočemo, je dejal!"
"Sirovež!"
"Da! Olike se Komanči niso n, naučili.
Bojim se, da se tamle gori ne- bi kaj kuha, kar bomo težko preba- d vili —. Vsaj Komanči. Črez me-jo smo prišli srečno, kako pa bo- S( mo nazaj prišli, to pa je zapisa- g, no v knjigi, ki je še nisem bral." v
Vse globlje proti jugozapadu smo jezdili. Svet se je polago- z, ma dvigal, prišli smo v hribovje d med gole, kamenite stene. Soln- j, ce je žarelo od belega apnenca, nas žgalo in bodlo v oči. Utruje- 1( nost se je lotevala ljudi in živali. t Komančem so pošle zaloge posu- p šenega konjskega mesa in tudi s nam je zmanjkovalo živil, ki nam jih je dal haciendero na pot. Po-vrh se je oglašala še pekoča že- ^ ja, vode nismo imeli niti kaplji-ce več s seboj, svet pa je bil suh kakor Sahara.
Vse počasneje so prestopali konji, poganjati pa se nam jih ni • ljubilo. Nad nami so krožili mr- ; harji že cele ure sem, kot bi le še samo čakali, kedaj bo kateri izmed nas onemogel. Tudi glavna četa Komančev je po tem izgubljenem svetu počasi potovala, to smo videli na sledovih. Old Death je nevoljno godel, čemu da Prav za prav jezdimo tako daleč na jugozapad, ko vendar pelje pot v ChThuahuo po severnem "obu puščave Mapimi in po krajih, ki niso tako negostoljubni—. In čemu da se je podal Beli bober v ta pelcel —. Pa Gibson s svojimi ljudmi tudi —.
In ko je bila sila blizu na vrhuncu, je prišla že tudi rešitev.
Krenili smo krog skalnatega Briča —■ in zagledali pred seboj fta obzorju temno črto. Konji so dvignili glave, vohali po zraku in kar sami od sebe prešli v zmeden dir. Bližali smo se vodi in zelenju.
Old Deatha je minila slaba volja.
''Slutim, kam bomo prišli," je Pravil. "Kalkuliram, da se bližajo porečju Rio Sabine, ki prihaja iz puščave Mapimi. In Kovanci so pametno ukrenili; če Mislijo potovati ob njem navž-Trpljenja bo konec. Kjer
— Gorica. 30-letnemu trgov- 1 cu Karlu Cotiču iz Komna so ta- ' tavi odnesli 10 kg slanine, 1 inortadelo, nekaj testenin, vse konzerve in 300 lir drobiža.
Gorica, sept. 1939. Ko je 18-j Jetni Ant6n širok iz Stare gore kopal na njivi, je zadel s krampom ob staro granato manjšega kalibra, ki je bila zarita globoko v zemlji. Granata je eksplodirala in ga ranila po vsem telesu. Zdravniki upajo, da bo ozdravel v 30 dneh, če ne nastopijo komplikacije.
— Bukovica. 30-letni Emil Klavčič je padel s senika in se
j rabiti.
To se je zgodilo zgodaj v februarju mesecu. Od onega dne ni mogla Blanche storiti koraka, ne da bi bila opazovana. Niti eno pismo ni prišlo njej v roke, ne da bi ga mož naj prvo odprl in prečital.
Blanche niti najmanj ni slutila, da je predmet nešprestanega opazovanja.
Vojvoda ni zapustil svoje sobe. Delal se je bolnega. Sreča-čati se z ženo in molčati, tega ne bi mogel presenti. Spomnil se je svoje prisege maščevanja, katero je položil ob mrtvaški postelji Marie-Anne.
Toda ves ta čas se ni zgodilo ničesar novega. Vzrok je bil sledeč: Polite Chupin je bil aretiran radi tatvine, radi česar je moral tudi Jean Lacheneur čakati s svojimi načrti. Toda kone-čno je mislil, da bo na pustno nedeljo, 20. februarja, vse pripravljeno.
Na povelje Jeana Lacheneur-ja je vdova Chupin dan prej pisala vojvodinji, da mora priti v Poivriere v nedeljo ponoči ob enajstih.
Istega večera bi se imel Jean sestati s svojimi pristaši v gostilni "Pri mavrici," 'ki je bila na zelo slabem glasu. Tu bi dobili zadnja navodila.
Ti zarotniki bi začeli z igro, on bi pa nastopil bolj proti koncu.
"Vse je dobro pripravljeno; mehanizem bo dobro posloval," je govoril sam s seboj.
Toda "mehanizem" je odpovedal.
Gospa Blanche je po prejemu pisma Chupinove vdove se nekaj časa upirala. Bala se je pozne lire in zapuščenega prostora.
Toda prisiljena je bila podati se, in na dogovorjeni večer je previdno zapustila palačo, spremljala po Kameliji, oni služabnici, ki je bila navzoča pri smrtnih bojih tete Medeje.
Vojvodinja in strežnica sta bili zelo pri prosto oblečeni in se nista bali, da bi ju kdo spoznal.
In vendar ju je opazoval neki moški, ki jima je hitro sledil. Bil je Martial.
Martial je že prej zvedel za sestanek kot Blanche. Preoblekel se je v obleko, katero mu je pre-skrbel Oto ki je bila enaka obleki obrežnega delavca. In ker je bil Martial človek, ki je naredil per-fektno vse, česar se je lotil, se mu je posrečilo pripraviti se tako, da ga nihče ne bi mogel spoznati. Njegovi lasje in brada, vse je bilo namršeno in zmešano, njegove roke so bile namazane s prahom in blatom, tako da bi moral sleherni misliti, da je zapuščen obrežni delavec.
Oto ga je prosil, čega sme spremljati, toda vojvoda tega ni dovolil, rekoč, da revolver, ki ga nosi s seboj, zalostuje. Toda dobro je poznal Otona. Vedel je, da ga ne bo ubogal.
Ura je dobila deset, ko sta Blanche in Kameli j a zapustili palačo in ni ju vzelo pet minut, da sta dospeli na Taranne cesto, kjer je stala ena sama kočija.
In samo en voznik je bil navzoč.
Stopili sta v kočijo, ki je urno odpeljala.
Ta okoliščina je izvabila iz Martiala nevšečno kletev, toda ker je vedel, kje dobi ženo, ne škoduje nič, ako zgubi nekaj časa, da poišče drugo kočijo.
In res kmalu naleti na kočij a-ža, ki požene bliskoma konje, kajti v rokah je čutil izredno nagrado desetih frankov.
Vojvoda je komaj stopil na zemljo, ko je začul za seboj dr-dranje tretje kočije, ki je naglo-ma ustavila v primerni razdalji.
"Oto mi najbrž sledi," pravi Martial.
Martial začne korakati preko odprtega sveta proti beznici.
Vse okoli je bilo tiho in žalostno in okolica je bila še toliko slabša, ker je nastala megla, ki je naznanjala dež. Martial se je večkrat opotekel po izbočeni zemlji in parkrat bi skoro padel.
Pa ni bilo dolgo, ko je opazil
črno maso v sredini megle. Bila je Poivriere gostilna. Mrka luč je le slabo razsvetljevala kočo in okolico.
Ali je bilo v resnici mogoče, da se nahaja vojvodinja de Sair-
meuse v teh prostorih?
Previdno se približa Martial oknu in ko se prime za tečaj ene izmed polknic, se dvigne toliko, da lahko pogleda v notranjost.
Da, njegova žena seje nahaja-
Francoski vojaki, ki so bili na zapadni fronti vjeti od Nemcev. Za njimi stojita dva nemška vojaka, ki ujetnike stražita.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Na levo je baron Voorst Tot, vrhovni poveljnik nizozemske armade, na desno pa general Snyders, poveljnik nizozemske rezerve.
Kongresnilc Dies,/ki je na-čeljuje znanemu komiteju, ki preiskuje aktivnosti komunistov v Ameriki.
Gordon Selfridge, rojen Amerikanec, ima v Londonu veliko department trgovino. Te dni je prišel domv na obisk.
V Berlinu nabirajo za relif kar po ulicah. Vlada po-zivlje narod, naj da letos več kot sicer druga leta.
la v tej beznici.
, S Kamelijo sta sedeli pri mizi pred veliko skledo za punč v družbi dveh raztrganih, režečih se lumpov in nekega vojaka, ki je bil videti še mlad.
V sredini sobe stoji vdova Chupin s kozarcem v roki, ki klepeta na vsa usta in pridno požira žganje tekom govora.
Vtis, ki ga je naredil ta prizor na Martiala je bil tako strašen da spusti tečaj, za katerega se je držal in zdrkne proti tlom.
žarek usmiljenja se pojavi v njegovi duši, kajti nekako motno se je zavedal trpljenja, kateremu je bila podvržena morilka.
Toda želel je še enkrat pogledati v notranjost pivnice. Zopet se vzpne s pomočjo tečaja pri polknicah in zre na ostudne pri-
zore.
Stara ženska je zginila; mladi vojak je vstal od mize. Korakal je po sobi in vihtel roko. Gospa Blanche in Kamelija sta ga pozorno poslušali.
Oba druga moška sta pa sedela pri mizi in si zrla v oči. Martial je opazil, kako sta se pomenljivo spogledala.
In ni se motil. Lopovi so računali na bogat plen.
Blanche, ki se je s tako skrbjo preoblekla, da si je nataknila na noge celo široke, stare čevlje — pa je pri tem pozabila na svoje sijajne demantne uhane.
Pozabila je na nje, toda Lache-neurjevi zarotniki so jih opazili in so jih sedaj opazovali z očmi, iz katerih je bilo opaziti več-; ji blesk kot v uhanih.
Posebna razprodaja
Najboljše in najbolj trpežne rjuhe poznane pod imenom "Pequot," smo v cenah tako! znižali, da jih tudi v najboljših in največjih trgovinah v mestu prodajajo za 25% višje kot pri nas. Lahko se sami prepričate o cenah v mestu in videli boste, da je resnica, kar pišemo.
Cene gori omenjenih rjuh so sledeče:
Mera 81x108, to so 2*4 Mere 81x99, to so 2V4 jarda široke in 3 jarde jarda široke in 2% jarda dolge, cena sedaj samo	dolge, cena sedaj samo
$159	$1.43
*
GORICA POSTELJNA ODEJA
Vse blankete in kovtre smo v cenah za 15% znižali.
LOT SWEATROW ZA FANTE IN DEKLICE
Cena znižana na 95$1.19, $1.59 in $1.75
ZIMSKE KIMONE ZA DEKLI CE—ROBES
95^, $1.19, $159 in $1.75
VELIKE BRISAČE, MERE 22x44 Regularna cena 29c vsaka, sedaj 4 za $1.00
JOSEPH ŠTAMPFEL
I 6108 ST. CLAIR AVE.
Kranisko-Slovenska
Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi
Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. * JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOT& JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!"
Ce se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podpora* organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota snrejema v svojo sredo člane ln članice od 18-do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za raared "B" ln ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme aavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 500 na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-
mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) p« K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član a« članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj.	, ....
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi maralo mu društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli ie nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za^na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOBIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Ti trije sozarotniki niti slutili niso, kaj Jean Lacheneur prav za prav namerava. Kar se tiče Chupin vdove in njenega sina, ni imel nobenega strahu, kajti z obljubo obilnega bogastva sta drage volje storila vse, kar je zahteval.
In če bi Martial sledil ženi v Poiviere gostilno, teda'j je znal že vnaprej vse tako pripraviti, da' bi vojvoda mislil, da je šla vojvodinja tja v dobrodelne svrhe.
"Toda Martial ne bo šel v bez-nico," je mislil Jean, katerega srce se je maščevalno radovalo, ko je držal konja. "Gospod vojvoda je prefin za take obiske."
In v resnici Martial ni stopil v gostilniške prostore. Dasi ga je spreletal groza, ko je videl ženo , stopati v nesnažno beznico, kot * bi- bila tam doma, pa je mislil, da v beznici sami ne izve ničesar, ako bi ženi sledil.
Zadovoljil se je s tem, da si je natančno ogledal zunanjost prostorov, nakar je zajahal in v galopu oddirjal. Bil je ves iz sebe; vojvoda ni vedel, kaj bi mislil o tem, kaj bi verjel.
Toda trdno je sklenil, da pride skrivnosti do dna. Kakor hitro se je vrnil v palačo, je poslal Otona, da poizve podrobnosti. Temu udanemu služabniku je lahko zaupal vse; pred njim ni imel nobene skrivnosti.
Okoli četrte ure popoldne se vrne njegov zvesti služabnik. Martial je takoj opazil nenavadno potrto začudenje na njegovem obrazu.
"Kaj je?" vpraša Martial, ki je slutil veliko nesrečo.
"Ah, gospod, gospodinja one nesrečne pivnice je vdova Chupi-novega sina —."
Martial je pobledel kot mrlič.
Poznal je življenje preveč dobro, da ne bi vedel, da je vojvodinja v oblasti teh lopovov, in v njih oblast je morala priti, ker so vedeli za neko gotovo skrivnost in da je bila ona pripravljena z največjimi žrtvami kupovati
njih molk. Toda kakšna je ta ] skrivnost?	(
Leta, ki so osivela Martialove ] lase pa nikakor niso mogla ohladiti njegove krvi. Bil je še vedno 1 mož poln akcije.	<
Na vso naglico odhiti v stanovanje vojvodinje.	,
"Gospa je odšla pravkar navz- , dol, da sprejme grofinjo Mus- ] jsidan in markizo d'Arlange," ] reče strežnica.	]
"Dobro. Tu jo počakam. Poj- ( dite!"	,
Martial stopi v privatno sobo ] Blanche.
Po sobi je bilo vse razmetano, kajti ko se je vojvodinja vrnila < iz Poivriere, se je začela preo- ; blačiti in ni bila še gotova, ko so < ji naznanili obisk. * Omare za obleko so bile odpr- , te, stoli so bili polni raznega pe- , rila, tu je bila njena ura, njena . denarnica in več svežnjev kiju- j čev — vse to je ležalo na oblačilni mizi.
Martial se ni vsedel.
"Blaznost," premišljuje, "ako jo začnem vpraševati, ne izvem ničesar. Molčati moram in paziti."
In že se je hotel umakniti iz sobe, ko pade njegov pogled na posodico za zlatnino, vdelano v srebru, in ki je bila last njegove žene še izza dekliških let, in ki jo je spremljala, kamorkoli se je podala.
"Tu leži brez dvoma rešitev skrivnosti," reče Martial.
Bil je eden onih trenotkov, ko mož sledi povelju strasti, ne da bi sploh kaj pomislil. Na mizi opazi ključe; hitro jih pograbi in išče onega, s katerim bi odprl posodico, četrti ključ je bil pravi. V posodici je bilo polno listin.
Z mrzlično naglico lista Martial po vsebini. Zavrgel je več brezpomembnih listin, ko pride do računa, na katerem čita:
"Iskanje za otroka gospe Sair-meuse. Stroški za tretjo četrtino leta 18—."
Martialu se zavrti v glavi.
Otrok! Ona ima otroka!"
In čita naprej: — za uposlitev dveh detektivov v Sairmeuse — za moje lastno potovanje — razne podrobnosti —." Skupna svo-ta je znašala šest tisoč frankov. Na računu je bil podpisan Chef-teux.
Z nenako hladno jezo je nadaljeval Martial s preiskavo posodice, ko naleti na neko notico, katero je očividno napisala okorna roka. V notici čita: "Dva tisoč frankov še nocoj večer, ali pa povem vojvodi zgodbo afere' v Borderie." Ko išče naprej dobi še več drugih računov od Chef-teuxa, potem pismo tete Medeje, v katerem piše o zaporih in o ke-sanju. In končno, na dnu posodic, dobi poročno listino Marie-Anne in Maurice Escrovala, napisano po župniku v Viganu, in podpisano po starem zdravniku in korporalu Bavoisu.
Resnica je bila jasna kot beli dan.
Oledenel do groze, je imel Martial komaj dovolj moči spraviti pisma in listine v posodico.
Potem se pa ziblje proti svoji lastni sobi in se ves čas prijemlje za zid, da ne bi padel.
"Ona — je — umorila — Marie-Anne," šepeta kot blazen. ' Bil je uničen radi te nezvestobe in nizkote ženske,, ki je bila njegova soproga —, in to radi njene zločinske drznosti.
Prisegel je, da prinese vse na dan in sicer potom vojvodinje ali pa potom vdove Chupin. Nemudoma je naročil Otonu, da mu preskrbi obleko kot jo nosijo o-biskovalci Poivriere beznice. Saj ni vedel, kako hitro jo bo moral
Za čast in poštenje
(ROMAN)