vv^ila brez denarj« •* Rokopisi M m ttoceIo. Posamezne čteviUkei Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhajn vsak Han, razven nedelje in praznikov, ob 18» uri 9 datumom naslednjega dne ter atAne mesečno po pošti D 10--—, za ino* zemr.tvo D 18*— t dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10* inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*-MARIBOR, Jurčičeva ulica »tcv. i. Leto: 131. Posamezne Številke? Navadne Din '‘75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO a« Bahaj« v Mari* boru, Jurčičeva ul. it. 4, L nad* »trooje. Telefon loterurb. št. 273w UPRAVA »• nahaja m Jurčičevi ulici it 4+ pritličje, desno. Telo« fon »t. 21. SHS postnočckovnl rečna it e v. 11*787. Maribor, petek 29. decembra 1922. Številka: 293. y>? m ^ U&is t JjLvj ncsC u Pred razkolom v radikalni stranki. Trst, 24. decembra. (yi. d.) — Mussolini je človek, ki se dobro zaveda težavnosti in odgovornosti svojega položaja, in vse se zdi, da^ že danes čuti le predobro, kako v fašizmu ni vse zlato, kar se sveti, in da mu zna prav iz tega tal mi-z lata zrasti polom vsega njegovega prizadevanja. Umljivo je pač, da muhe lete fta med in da se okoli ljudi, ki knajo oblast v rokah gnetejo množice muh, Li bi ge hotelo naslajati na medu, ki so cedi tam. kjer je oblast. Mussolini 3® sicer zelo sprejemljiv za osebno 0ast, ali vendar je toliko praktičen človek, da dobro ve. da se na take »muhe* ne da graditi trdna organiza-^\£ato jo tudi dejal oh neki priliki , 'T^i zbornici: »Mnogo onih, ki v teh cneg kriče, tla soglašajo z menoj, živo zauicujsra. pve pač za duše ali dušice, 1 ^®kajo na eno stran, kedar vleče Ubogem veter, in se -aženo v drugo scran, ko veter izpremeni smer.« » bft, v fašizmu, zlasti odkar je prišel . oblasti, jo mnogo gnilega, trhlega a1 'a pT‘^°ba in trhllna se širita, zajokata čim dalje tem globljo v zdravo keblo. Primerov z.a to je mogoče našteti že precej. Na deželnem kongresu fašistovske organizacije v Gorici 10. t. m., se je razpravljalo o razpustu skupine v Ko iškem. — Kakor som že omenil v ©nem prejšnjih dopisov, so v naših slovenskih Brdih fašisti kar preko no-e\ Ufcianovili celo vrsto krajevnih skupim, Seveda pa pri tem niso gledali Prevec na to, kakšni so ljudje, ki vstopajo v njihovo organizacijo; samo da bi so ustanovili med našim narodom. "Prejemali so vsakogar, ki se je pri-•If-vil, a prijavljali so se večinoma biv-®i komunisti, ki so se na ta način ho-'*®li zakriti pred fašistovskim nasiljem. "6daj pa se je dogodilo, da so ti novopečeni fašisti začeli silno napadno na--Stopati proti vsakomur, zlasti pa proti 'Pravim Italijanom, ki niso hoteli denarno prispevati v namene fašizma. J retepli so jih kar po vrsti. Odtod po-lCri} Pritožbe na vodstvo in razpust kojščanskega »fašija«. Na ta način se-iVCiLia fašizem ne more napredovati. v Tržaška »Era Nuova«, edini tržaški laški list, ki se je toliko opogumil, da Se P Pa reči tudi kako besedo, ki ne po-^®nja laskanja fašizmu je 15. t. m. iavil naslednjo vest iz Benetk: * Snovi okoli 21. ure se je skupina ^sidenitskiih fašistov polastila sedeža kneškega fašija, no da hi bila naletela ?a odpor. Desidentski fašisti, oboroženi od nog do glave, stražijo prostore msija, da preprečijo vsak poizkus Pristašev fašistovske stranke, da hi 21 asci, da oodo fasisti s silo osvojili V'e prostore, čo varnostna oblast no °upravi iz njih disidentov. Naslednji dan se je sicer varnostni polasti posrečilo odpraviti desidente 12 fašija, ali spor je soveda ostal. Iste dni p®, je zborovalo v Rimu 'o fašistovske stranke, ki so je Politični dvoboj Pašič - Protič. Beograd, 27. decembra: Nasprotje med Pašičem in Protičem se je po izključitvi petih pristašev Protiča z radikalne stranke še bolj poglobilo. Izključitev je povzročila med Protičevci veliko razburjenje, kar se opaža tudi pri onih Proti-čevih pristaših, ki so na vladi. Pašič bo skušal Protiča in dr. Ivaniča pri prihodnjih volitvah popolnoma izločiti, da bi na ta način onemogočil njihov neposreden vpliv na politiko radikalne stranlJč." Prvi korak proti Protiču nameravajo’podvzeti s tem, da se polaste »Banatskega Glasnika«, ki zastopa sedaj Protičevo politiko. Zadnje vesti iz Vojvodine, posebno iz Bcčkereka poročajo, da nameravajo izključeni Protičevci postaviti za prihodnje volitve posebno listo, katere nosilec bo dr. Gavrilovie. Na drugem mestu bo kandidiral dr. Mihajlovič, na tretjem Jef-tic in na četrtem Antič. Računajo, da bodo dobili vsaj 10 mandatov, dočim bo nasprotna lista Ninčič-Zuganski popolnoma propadla. Ta posreden in neposreden boj Pašiča proti Protiču bo nedvomno dovedel do popolnega razkola v. radikalni stranki, kar se opaža že v ra dikalnem klubu, kjer se pojavlja vedno večja nezadovoljnost. Kar se tiče Proti-čeve kandidature, je Pašič proti temu, da bi Protič nastopil kot radikalni kandidat. S tem se potrjuje tudi vest, da namerava Pašič sklicati v Novem Sadu velik shod, na katerem bo nastopil proti Protiču. Vsa znamenja govore za to, da bo Pašič sedaj to svojo namero, ki jo je svojčas iz .političnih razlogov zavrgel, vendarle izvršil. Sredi januarja namerava Pašič odpotovati v Kruševac, kjer so ga pozvali, naj prevzame mesto nosilca liste. :;.,.u i: Protičcva akcija v Vojvodini. Beograd, 28. decembra: Iz Velikega Bečkereka poročajo, da so Protičevci postavili svojo listo, katere nosilec je Protič sam. Ž njim bodo kandidirali oni radikalni voditelj, ki jih je Pašič- izključil iz radikalne stranke. Zatrjuje se, da dr. Ninčič nima upanja, da bi zmagal pri prihodnjih volitvah. Tudi v Novem Sadu je nastalo med Profičevimi pristaši živahno gibanje. ,: j - v? * jU,- Nevolja v radikalnih krogih radi muslimanskih zahtev. Beograd, 28. 'decembru. Posla- stali veliko nezadovoljstvo. Splošno nec Kurbegovič je spoi-očil ministrske- vlada mnenje, da bo muslimanska sku-mu predsedniku Pašiču -pogoje, pod pina sramotno izšla iz tega položaja,*v katerimi bi Maglajieeva skupina sto- kateri je zabredla vsled1 pogajanj radi pila v Pašičev kabinet. Muslimanske vatopk v vlado. . zahteve so povzročile v radikalnih vr- -O- TiiTv;:' Debata v ameriškem senatu glede ra. zorožitvene konference. novčauicah. Žigosanje se na vršilo za-radi devalvacije, temveč zaradi 50% Washin gton, 27. dec. V senatu 'P^sdbiega posojila. Te vrednotnice boje govoril senator Lodge proti senator- J5? v državne ^ srečke po ju Bonah, ki predlaga skilicajnje sve- J®800'* d?vatisoč, pettisoč in deeeiiisoč tovne Tozoirožitvene konference. Z ooi- M izplačane v 50 letih. Iz- rom na stališče drugili dtržav smatra dalndh bo v celem 1,300.000 srečk v zne-razorožitev na suhem za nesmiselno. treh milijard kron. Pni tej zarae-Naspirotno pa predlaga, naj Zedinjene njavi 80 ^ vtadia okoristila z znatno države zgradijo mnogo letal im lahkih' ker niso vrednotnice iastavkie- križaak. Venator Borah' je to naziranje ne Ila okrogle tisočake in mora vsak zavrnil, povdarjajoč, da bo, če Ameri- čfigar vrednotnica presega ka nemudoma ne priskoči Evropi na obl,08lo število, doplačati v gotovini ipomoč, izbruhnila nova vojna, v kate- 5®®^» ki mu manjka do prihodnjega no bo nehote zapletena tudi Amerika. v,;_______ „ .. - Senator Borah o razorožitvi. Se vedno nemške reparacije. -o i *i cv* t rr . . ' Pariz, 26. decembra. Glasom po- Bru seljj, 27. dec. Zunanji minister roČila »Newyorlc Heralda« je senator Jespar je izjaviti v senatu, da je nemo- Borah' zavrnil nalog, naj skliče sve-goce dorohti Nemcaji moratorij brez torno konferonoo, ki naj bi razprav-garancij. Upa pa, da bo pariška kon- Ijala o splošni raaoapžitvh ,Vt zadnjih fe ..... bavllo predvsem s sporom, El' je izbruhnil v rimskem fašizmu. Izvolila se je posebna preiskovalna komisija, ki ima nalogo da preišče vzroke spora, in se je sklenilo, da je dotlej, da ta komisija izvrši svojo nalogo, obustav-Ijeno vse delovanje fašistovskih četa-šev v Rimu iin v vsej lucijski pokrajini. Do ostrih notranjih sporov, ki pa se skrbno zakrivajo, je moralo priti tudi v Bojonji, kajti vodstvo stranke se je bavilo tudi z odstopom posl. Manaresi-ja, ki je izstopil iz kluba fašistovskih poslancev in sploh tudii iz fašistovske stranlke. Njegov odstop je bal odobren enoglasno. Vodstvo stranke je tudi imenovalo posebnega odposlanca, da piše spore, ki so nastali v padavanskem faši.iu, in posebno preiskovalno komisijo, da preišče h-ude spore, ki so nastali v Moden L S posebno ostrim pozivom se obrača vodstvo stranke na vse fašiste brez razlike Sina, da se morajo kar najstim-žje držati discipline, opozarja na »po- ’ izkuse ljudi iz drugih strank in vsakovrstne preteklosti, da:bi se vrinili v fašizem in ga razbili«, opominja vodite-' telje provincijalnih organizacij, da se st-rogo dirže statuta stranke, orlreja, da se morajo vsi deželni kongresi odgoditi do nove odredbe, da za nadomestitev, eventualno odistopivših članov deželnih jvodstov poskrbe vodstva sama, in končno grozi vsakomur, ki bi kršil disciplino ali kakorkoli oviral redno delovanje fašistovske organizacije, s koz-1 iiijo, kakor jo določa statut. Ali bi bilo treba vsega tega, če bi:i Ibftla organizacija fašizma v resniici ta-j ko trdna, kakor se je doslej ob vsaki priliki poVdarjalo s tolilkim poniosepnllj S kaznimi se pač neprestano grozi tam, kjer se redno dogaja kaj takega, kax j»; vredno in potrebno kazni, in kier sel toliko zaničuje potreba discipline, je pač oči vidno, da discipline ni! In čemu! potem cela v.rsta, preiskovalnih koani-1 sij, če bi bilo vse tako v redu, kakor; se hoče prikazovati svetu N 'Je pač' resnica, da je poleg dobrih elementov' v fašizmu že od početka sem toliko* ničvredne, da, naravnost zločinske sodrge,da mora vkljub še tako strogi di-j scipLimi prihajati venomer do dogod-' kov, ki so vise, samo ne častni za stranko, ki zavzema prvo mesto na vladi,’ Velik die-1 fašistovskilr četašev tvore poč že od začetka sem 'bivši »arditi«* ki so jih v času vojne pobrali iz vselr1 mogočili kaznilnic in jih vtaknili med) »napadalne čete«. Ko je vojna, nuinnla, jih niso mogli pognati nazaj v kaznilnice, in ti »junaški poštenjaki« so potem tvorili vseiiovsod jedro fašistovskih četašev. In ta Avgijev hlev naj1 sedaj izčisti vodstvo stranke! Fašizem je odtlej, kar .je na vladi, že izgubil mnogo od svoje prvotne slike in oblike, in to izgubljanje se veča od dne do dne. Kakor vse kaže,- najbrž ni več daleč čas, ko bo stal pred neizogibno alternativo: ali izločiti vso navlako, nakar bo ostalo zelo malo zrnja ocl plev, ali pa z vso sodrgo naprej v gotovo pogubo! Zgodi naj se pa ali prvo ali drogo, je fašizmu kot takemu odizvomilo. Je pač in ostane neomajna’ resnica, da prihod vsakega ekstremizma na oblast pomeu.ia znnj začetek konca. Fašizem si je sam zadal smrtni udarec s svojim .prihodom na vlado! Mussolini vlada. ■ Rim, 27. dec. Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel profesorja Tantaleona. ki. mu je poročal o položaju v Avstriji, nakar je imel daljši razgovor z zakladnim ministrom. Popoldne je sprejel Mussolini italijanskega' poslanika v Londonu della Torette in italijanskega delegata v repameijski komisiji Salvago Raggia. Politične vesti. * Radifc bo kandidiral v Sloveniji? Izvedeli smo, da hoče nastopiti Radič kot nosilec kandidatne liste Novačan o-ve republikanske stranice v Sloveniji. * Volilni proglas radikalne vlade. Šele čez deset dni je izdala radikalna vlada svoj oklic na nared. Oklic ne pove nič bistvenega; na eni strani se radikalci opravičujejo, da so razbili vladno koalicijo, na drugi strani pa stresajo iz rokava vse polno obljub. — Radikalci povdarjajo, da so bili duhovi v demokratskem klubu tudi po krizi razdeljeni in da je za nadaljevanje koalicije z dosedanjim programom manjkal glavni pogoj »enotnost v političnem pogledu«. Res pa je, da so se de mokrati obeli struj zedinili za enoten delovni program, da pa so radikalci namenoma izigrali demokrate. Paši če va vlada obljublja, da bo storila vse primerne korake, da bi se popravila državna uprava. Uredila in popravila bo državno finance, poskrbela za pravičnejšo in enakomernejšo davčno obremenitev državljanov in uvedla štode-nje. Seveda obljublja tudi nomoč uradnikom in invalidom, ako mogoče, še pred sprejetjem uradniškega in invalidskega zakona, ki prideta na dnevni red nove skupščine. Končno napovedu je v novi skupščini razne kmečko-go-spoda.rske reforme. Vlada bo čuvala avtoriteto države in varovala državljane pred nedopustnim nasiljem. Vlada je končno uverjena, da se bo večina naroda izrekla za stanje, ki se je ustvarilo z ustavo. * Radikalna vlada se igra z uradniki, Vslod razpusta narodne skupščine je vprašanje zvišanja uradniških doklad in izplačila 13. mesečne plače stopilo •zopet v ozadje — če ni nopolnoama pokopano. Gotovo je, da lahko uradniki pod radikalsko vlado čakajo na prag' motiko še 25 let. Zvišanje dodatkov bi se seveda vkljub razpustu dalo urediti po zakonu o dragin jekih dokladah, in sicer z navedbo finančnega ministra, katero ima odobriti samo finančni odbor. Ta odbor obstoji in je konstituiran ter permanenten. Nova radikalska Vlada je ob svojem nastopu sicer izjavila, da bo dala uradnikom 13. plačo in zvišala doklade. A že par ilni na to se je začela umikati, češ da se boj? stopiti pred finančni odbor, ki je po večini o-pozicijonalen, ter da so — blagajno prazne, ker je finančni minister vrnil Narodni banki 130 milijonov dinarjev. Nato je na eni strani demokratski klub podal izjavo, da bo v finančnem odborn glasoval za čim večje zvišanje doklad, četudi je v opoziciji, na drugi strani je pa tudi Narodna banka zopet posodila državi vrneni znesek. S tem ie od padel poslednji izgovor vlade, vkljub temu pa je na splošno presenečenje novi finančni minister izjavil, da ni govora o 13. plači' in o zvišanju doklad. Demokratski klub je vsled tega sklenil pričeti odločno protestno akcijo in hoče prisiliti vlado, da izpolni dano ob ljubo. * Komunisti in volitve. V nedeljo dopoldne se jo vršila konferenca zaupnikov bivše komunistične stranke, na kateri so je sklenila ustanovitev nove proletarske stranke pod imenom »neodvisne radničko partije«. Zvečer je izšel preglas, podpisan od bivšega komunističnega poslanca Kariero vito. in drugih, s katerim se sklicuje za 7. jan. ustanovna skupščina novo stranke. — Stranka bo postavila v vseh industrijskih centrih svoje posebne kandidatne liste. * Muslimanski desničarji gredo v vlado. Tako je sklenila na konferenci zaupnikov 25. t. m. Maglajič - Kura-mehmedovičeva skupina. Seveda stavijo kot pogoj za vstop v vlado: da se jim data dva portfelja, dve mesti v upravi za Bosno in Hercegovino; tri mesta srozkih načelnikov jn da se izplača 42 mil. na račun ostanka »kacla« za 1. 1922. * Odkrite bolgarske špijonske organizacije v Beogradu. Beograjski policiji se je posrečilo te dni izslediti dobro razvito špijonsko organizacijo Bolgarov. Organizacija je štela, preko 100 članov, katerih večina je bivala, v Beogradu, ostali, pii po raznih delih Srbije. Imen in podrobnosti policija zaenkrat še noče izdati, trdi pa se, da stoje v zvezi s to špijonažno afero tudi neke •znano naše politične osebnosti, kar vzbuja seveda veliko senzacijo. Čudno je pri tem le to, da je ravno prestolica sedež vseh mogočih proti,državnih in špijomažnih organizacij. Enkrat pri dejo na sled komunistom, drugič Mad žarom, tretjič Bolgarom in ne bomo se prav nič čudili, če nam bodo jutri poročali zopet o kaki italijanski orga nizaciji, ki ima svoj sedež pri kakem — ministru. * Mussolinijeva diktatura. Mussolini hoče, kakor je razvidno jz zadnjih poročil. ki prihajajo iz Italije, temeljito obračunati z vsemi nasprotniki fašis tov tor utrditi svojo pozicijo. V ta na men je pričel s čiščenjem na najvišjih uradniških mestih. Vse, kar ni zanesljivo, se mora odstraniti. Doslej je bilo izmenjanih že več višjih političnih’ u radnikov, med njimi tudi trije prefekti, in sicer v Turinu, Palermu in Cagliariju. Na vsa ta tri mesta so bili postavljeni generali, ožji Mussolinijevi somišljeniki. Mussolini namerava docela spremeniti varnostno stražo ter pritisniti tudi. na časopisje. Na novem kovanem denarju, ki se te dni izdeluje, bo odtisnjen fašistovski znak — sveženj polic. žigi ministrstev imajo že vsi ta znak, ki bo naibrže tudi uradno zamenjal dosedanji italijanski grb bol križ. Fašisti se torej utrjujejo in pripravljajo za dolgo gospodarstvo. Dnema kronika. * — Plemenit čin! Mi vsi, ki se nismo spomnili z danili za Božič iz med bed nih na jbiednejših, storimo to za novo leto s tem, da položimo dar, slepim na oltar! Milodaro sprejema hvaležno Podporno društvo slepih v Ljubljani, Louis Pasteur. (Po prof. dr. Vratislavu Kučem.) Ves kulturni svet je slavil dne 27. t. m. stoletnico rojstva francoskega kemika im baker ijologa Ludvika Pasteurja, ki je po svojih izumih, s katerimi je obogatil zdravniško vodo in visoko povzdignil javno zdravstvo, postal pravi dobrotnik človeštva. Pasteur je bil rojen dne 27. dooem. 1822 v Dole blizu švicarsko mejo in je umrl 28. septembra 1895 v Villeneuve l’Etang v Parizu. Njegov oče je bil obrtnik v Dole in pozneje v sosednem mestecu Arbois. Tam je Ludvik začel obiskovati šolo, y Beeanconu pa je posedal gimnazija Že v prvih razredih je kazal zanimanje za kemijo in fiziko, na visoki šoli pa si je bil izvolil priro doelovje za svojo stroko. Bilo mu je 24 let, ko je položil doktorat, na to pa je sprejel služim profesorja v Dijonu. Poučeval jo fiziko, a 'le tri mesece. Bil je_ imenovan za izrednega profesorja prirodoslovne fakultete v Sfcrassbou-r-gu. Leta 1852 je postal rodni profesor Leta 1857 mu je vlada poverila vodstvo višje učiteljske šolo v Parizu. Leta 1881 je bil izvoljen za člana Academie framjaise, v zbor »štiridesetih nesmrtnih* mož Francije; največja čast, ki jo lahko domovina izkažo francoskim pisateljem, učenjakom in umetnikom. Bil je že slaven mož. Pasteurjevo prvo rečjo znanstveno razkritje je bilo, da vrenje beljakov-nih, škrobovih, sladkornih in drugih organičnih snovi ne nastaja iz snovi samih — taikozvana spontana generacija — marveč da so zanj potrebne majčkene glivice, ki jih vidimo le z drobnogledom in katerih je vse polno v nevidljivem prahu, Id obdaja zemeljsko prostore. Poprej je bilo treba čakati, da so te snovi same zavrelo, radi česar se je na. primer hrana izpridila ali drugače poškodovala. Pasteur je u gotovil tudi to, da so za čisto vrenje vedno potrebno gotove vrste glivic ali njihovih čistih kultur in da so da z visoko temperaturo delovanje glivic o-mejiti ali popolnoma preprečiti. To razkritje je bilo velikega gospodarskega pomena. Najprej so ga uporabljali v vinarstvu, potem v pivo vara tre, v ml okarat v u in pri izdelovanju živil ter v^ domačem gospodinjstvu. S takozva-niui pastemriziranjem (t. j. s segrevanjem dotičnih snovi do 70 stopinj Cel-sija, torej do talce toploto, da no izgube svojega vonja in okusa), se sedaj, konzervirajo najrazličnejša živila, ki so se v prejšnjih časih izpridila in postala nerabna, S tem se ohrapijo mili. W olfova ulica 12, zadaj na dvorišču Pojasnilo! Zvedeli smo, da je več prijateljev nas slepih pred Božičem iška-lo našo pisarno brezuspešno kar jako obžalujemo! Prosimo ista pl. srca da se na nas obrnejo sedaj pred novim le tom, ter blagohotno pošljejo svoje spo minčice nam slepim v olajšavo težkih razmer v našo pisarno, ki se nahaja poleg stanovanja našega predsednika Juraska, v Ljubljani, Wolfova ulica š-t. 12. Podporno društvo slepih v Ljub ljani. — ZMrka zakonov VIII. snopič. — Zakon o državnem svetu in državni sodiščih. Zakon o volilnih imenikih. — Zakrni o ministrski odgovornosti. Zakon o iz]vromembah v zakonu o obč upravi. V Ljubljani 1922. Založila Ti skovna zadruga v Ljubljani, zgoraj našteti zakoni, od katerih je zlasti zakon o volilnih imenikih baš sedaj zelo aktualen za naša županstva. — IV. obrtniški ples v Celin. Obče slovensko obrtno društvo v Celju pri redi svoj običajni obrtniški ples dne februarja 1923 v gornjih prostorih Narodnega doma. Veselični odseki so že pričeli s pripravami. Podrobnejša ob vesti 1 s se bodo objavljala od čajsa do časa. Prosimo vsa druga društva v bli žimi, da upoštevajo, da je 1. februar o-brtmašfei dan in ne prirejajo konkuren čnih zabav ikakor. preteklo leto, ker se s tem oškoduje siromašnim obrtnikom in njihovim svojcem določeni obrtniški podporni sklad, kateremu je čisti dobiček IV. obrtniškega, plesa namenjen, — Naši novi konzulati v Severni Ameriki. Kakor poročajo iz Beograda namerava naša država ustanoviti Severni Ameriki še štiri nove konzu late, ker dosedanji ne zadostujejo. V Ameriki jo preko milijon naših izse Ijoncev, katerih nekateri so morajo radi pomanjkanja naših' konzulatov obračati v svojih zadevah na tuje, avstrijske, češkoslovaške, italijanske in druge konzulate. — Šole železničarjev. Glasom vesti iz Beograda sc prihodnjo leto ot-vore pri vseh železniških de!aynicah večer ne šole za učence profesijomalnih otrok tor mlade delavce. V teh šolali se 1m> poučevalo teorijo raznih tehničnih in železniških naprav, ter celotnega želez niškega ustroja, — Holandski tobak. Te dni jo odpotovala iz Beograda na Holandsko posebna monopolna komisija, da. nabavi tobak za našo državo. Naša letošnja žetev tobaka znaša 8 milijonov kilogramov^ dočim znaša količina, ki jo potrebujemo 12 milijonov kilogramov. Dopisi. Rače, Za božičnico, ki jo jc priredilo učiteljstvo šolski mladini v nedeljo dne 24. decembra v šoli, so prispevali tovarna za drože in špirit in g. Ofen-heiraer po 100 D, opekarna (dr. Pipuš) 50 D, načelnik kraj. šol. sveta Falež 20 D, župan Štern, Bacho, ga. Bachler, Brglez, Baumanu Ivana, Hvalec, Hvaiuc, Blatnik, Koban, ga, Moschl po joni narodnega premoženja, obenem Pa jo omogočeno, da se živila tam, kjer jih je preveč, shranijo ali pa odpošljejo v kraje, kjer jih primanjkuje. Tudi v zdravniški vedi so Pasteurjeva razkritja povzročila pravi -prevrat in znaten napredek. Namesto da se razni aparati, orodje in obvezo desinfi-cirajo, so sterilizirajo z vročim zrakom. Leta 1865 je Pasteur rešil evropsko Rvilarstvo. Takrat je v severni Ita-ili in v južni Franciji izbruhnila kuga pri svilopreikah. Francoski senat jo naprosil prof. Pasteurja, naj izumo sredstvo proti pogubni kugi, ki bi u-tegnila povročiti velikansko narodnogospodarsko katastrofo. Učenjak ni rad prevzel boja s to novo kugo, ker sploh ni poznal sviloprejke, vendar pa je naposled odšel v prizadete kraje in se zapri v silno ogreto prostore, kjer ie opazoval, kako se sviloprejke razvijajo in množi jo. Štirinajst dni je neprenehoma prebil v vročini, ki je potrebna za razvoj sviloprejk', na to je šele mogel ugotoviti, da obolelo samico prenašajo kugo na svoja jajčeca, zato pa jo treba okužena jajčeca odstraniti in u-nioifti, da se ne okužijo tudi zdrave samice. Danes se svilarji po vsem svetu, celo na Japonskem, s pridom ravnajo nasvetu učenjaka .Haetouria. ,iA 10 D. Jeglitscli, Piffl, Jože Paumann, Kmetič, Greif Kat,, Lašič Franc, Semico in Jarc po 5 D. Manjše zneske so še darovali Roza Lašič, Kmetič Štefan, Gradišnik in Plečko. Nekateri posestniki so darovali jabolk, kakor Pože-gar, trgovec Hvalec nekaj nahrbtnikov in 150 komadov papirnatih vrečic, Cirilova tiskarna v Mariboru 100 lepopis-nic in znaten popust pri nakupu šolskih potrebščin. — Pohvalno mi je o-meniti cenjene dame, kakor Lutmano* vo, Borkovo, Malgajevo, Pirnatovo, Šijamčevo, Bizjakovo, Romihovo Paul* škovo, Klasinčevo in Mohorkovo, ki so požrtvovalno sodelovale in napekle za otroke finega peciva in okusnih slaščic. Vsem imenovanim, ki so so izkazali s tako lepimi denarnimi prispevki v prid šolski mladini, se šolsko vodstvo v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje. Bog plati! ŠVIarihorska industrija. Pod to rubriko hočemo prinašati kratka poročila o industriji v Mariboru in bližnji okolici, da seznanimo pašo javnost z onimi izdelki, ki jih proizvajamo doma, o katerih pa še marsikdo ne ve, da se pri nas sploh izdelujejo ter se še vedno naročajo iz inozemstva, Na eni sbrani škoduje to našemu narodnemu 'gosjvodnrstvu, ker slabi našo valuto, na drugi strani pa mora biti naše stremljenje usmerjeno za tem, da se čim bolj osamosvojimo od inozemstva. V to svrho pa je pred vsem potrebna da poznamo svojo lastno industrijo. —' Naša industrija je nastala večino1®9 še lo po preobratu in je takorekoč šel® v povojih, jklub temu pa kaže tako 10P napredek in razvoj, da lahko trdno parno v njen nadaljni razvoj. Marsi-lcalto naše novo podjetje lahko uspef' no konkurira z inozemstvom, kar ^ najboljši dokaz, da so domači izdelki najmanj tako dobri, kot dražji iu°* ■zemskL Zato veljaj geslo: Kupuj doma! V • ,i| »Kristal«, tovarna brušenega steki* in ogledal Neznaten napis v Vrbanovi ulici $ 1. na Sel im id erer je vi hiši (vogal Korošica cestar - Vrbanova ulica) oznani9;1 da je v tej, na zunaj neznatni sta^J tovarna brušenega stekla, in ogledi]' edino podjetje te vrste v naši državi-Podjetje jo bilo ustanovljeno šele le]* 1920 ter je v obratu šele od jamuari® meseca letošnjega leta. Glavna zapri'; ka za izvedbo velikopoteznega načrt®’' s katerim se bavi ustanovitelj, gori' Štucin, je pomanjkanje primernih pri* štorov. Za enkrat je podjetje namešč0' no v zato adaptiranih prostorih 0® dvorišču, tako, da od zunaj sploh & opaziti, da bi bilo za neznatnimi zidavi kako večje podjetje. In vendar f podjet.jo zelo obsežno. Zaposlenih nad 30 oseb, med temi več strokovni®' -:ov, kakor brusačev iz Nemčije in &e‘ šlcoslovaške, iz sveto vnozn anih tovori*' Strokovno vodstvo je v rokah pri®1®' nega strokovnjaka in bivšega strok®^ Leta 1881 je Pasteur znova ob.v*r®*1 trenutka, ko so pobesneli, da bi u-•i0l ndkolilko potrebnih kapljic tega strupa. Nekega dne sva prišla h ikrlet-v katetri se je zvijal v napadu stekline ogromni buldog. Ko so pazniki Potisnili škozi mrežo veliko železno pa-hoo, jo je pes pograbil in držal s tako da so mu jo s težavo iztrgali iz yj*vaviih, ^Penjenih zob. Takoj na to h1-,®?*,snili skozi mrežo ušesa nokoli-.^'ncev, da bi jih pes ugriznil in steklino^fjj^1 ^Nccm najhuišo die in ga 86 36 umataul v oza' • • i i^v. hilo treba z velikimi žolez- Privleči k mreži. Tu . r, . r J^^ njegovo glavo, nakar 3e Pasteur s tenko cevko sesal iz za-peujenih ost sbapeoo Krvave wi buldoga so se zrcalile v globokih oceh ucon^fca. Govorile so -»Hočem tvojo smrt« Učenjakove oči Bo odgovarjale: »Hočem obvarovati človeka.« Ko je Pasteur nabral dovolj strupa, je krenil vesel in zadovoljen v svta taboratorij, kajti sedaj e lahko iz-ivml odločilne poskuse, ki so človeštvo lezna znaša pri Škrlatici približno 9 dni. Bljuvanje, glavobol z bolj ali manj močnimi bolečinami v grlu, so začetni pojavi obolenja na Škrlatici, ki jih pa lajiki lahko smatrajo kot pokvarjeno prebavo. Božične počitnice v šolah, ki trajajo 11 dni, nudijo priliko, ker šole kot infekcijski izvor odpadejo, za uspešno pobijanje epidemije, če se bodo stariši šolo obiskujočih otrok za to zanimali. Ravno božični čas s svojim izrednim preoblaganjem želodca, lahko dostikrat povzroči na ta način obolenje na Škrlatici in s tem napravi šole kot izvor infekcije. Prebivalstvo se tem potom opozarja, da ob pričetku šolskega pouika po božičnih praznikih pošlje v .šolo samo popolnoma zdrave učence. To velja pa tudi za tiste šolarje, ki stanujejo v gospodinjstvu v katerem ni obolel noben član na Škrlatici ali bil na sumu, da je bolan na njej. — Prebivalstvo se opominja, da na ta način z vsemi močmi in uspešno podpira pobijanje nalezljivih bolezni. Pripominja se še, da lahko dobi vsakdo strokovni (zdravniški) nasvet pri zasebnih zdravnikih, pri zdravnikih bolniških blagajn in ubožnih zdravnikih. m Triglavani! Dne 3. febr. 1923. se vrši v Maribom veliki triglavski zboT, katerega se udeleže stare j š inska, zveza, JAD »Triglav« v Zagrebu, v Ljubljani in na Dunaju. Dopoldne tega dne zborujejo posamezne edinioe. da rešijo idejno stran triglavanškega zbora, zvečer se vrši v Gotzovi dvorani veliki elitni ples v spremstvu vojaške godbe, 4. febr. pa se vnši skupni izlet vseli Triglavanov in gostov v Pekel pri Mariboru. Natančen program te velike in važne prireditve »Triglava« se objavi v kratkem. Tovariše člane JAD »Triglav« v Ljubljani, ki se nameravajo udeležiti triglavanskega zbora, prosimo, da se najkasneje do 14. jan. 1923 javijo ustmeno ali pismeno pri tov. tajnilku JAD »Triglav« Ljubljana, univerza, da bo tako mogoče pravočasno preskrbeti polovično vožnjo ter hrano in stanovanje v Maribom. — Zdravo! — Odbor JAD »Triglav« v Ljubljani. m V petek, 5. januarja priredijo naši akademiki v Narodnem domu svoj redni ditn i ples. Že eno loto so ukinjene pokrajinsko podpore in državnih pa od nikoder ni. Velik dol akademikov je bil že primoran prekiniti študije in še zmiraj ni nobenega upa, da se bode za dijake izredno težki položaj izboljšal. Vsi, ki imajo še nekaj smisla za naš naraščaj, vsi, ld so še sami spominjajo na svoja dijaška leta, naj doprinesejo majhno žrtev in z obiskom pripomorejo uspehu plesa. Položaj nas vseh ni ravno ugoden, pa vendar bodemo skušali, da vsaj malo izboljšamo študije naši mladini. V petek bodemo torej vsi prišli, ^ da se malo otresemo vsakdanjih skrbi in v pogledu na naš naraščaj sanjamo o lepši bodočnosti naše mlado države. m Ruška koča je tudi po zimi odprta in oskrbovana. Navadne jedi in vino se vedno dobijo, sobe v Planinki so rešili neprestanega strahu pred doslej neozdravljivo steklino, a ljudi, ki jih je po nesreči ugriznil stekli pes, so rešili trpljenja in grozne smrti. Pasteurju so se celo znanstveno misleči ljudje rogali in smejali, ko so (dišali o njegovih originalnih poskusih. Pa to je šlo mimo njega in kmalu so ga slavili kot dobrotnika človeštva,j Ker pa je znanstveno delo zrahljalo njegovo zdravje in mu nti prineslo premoženja, je leta 1884 francoski parlament odobril zakon, s katerim se je Pasteurju priznala pokojnina v znesku 20.000 frankov kot poseben izraz hvaležnosti za njegove zasluge na znanstvenem polju. Angleški učenjak Huxloy pa je pravilno povdaril, da je vrednost Pasteurjevih iznajb tako velika, da lahko odtehta predpisano vojno odškodnino v znesku 5 milijard frankov, katero jo 1. 1871 Nemčija naložila poraženi Franciji Leta 1886 je bil v Parizu osnovan in leta 1888 ot var jen obsežni in prekrasno opremljeni Pasteurjev zavod za biološko kemijo in zdravljenje stekline. Danes ima vsaka država nekoliko Pasteurjevih zavodov. V grobnici pariškega zavoda pa počivajo telesni ostanki moža, ki ga smemo po pravici šteti med največ je in najzaslužnejše predstavitvijo 19. stol etri. r-n—t vedno pripravljene. Za praznike je oskrbnik kolinil in pekel ter krasil božično drevesce. Čakal in čakal jo ter bedel, pa ko le žive dušo ni bilo, so je začel kislo držati in žalostno peti: »Vsi so prihajali, njega ni b’lo«... in pa še tisto: »Kak’ luštno je b’lo, ko so rožice b’ le...« Mogoče pa na Silvestrovo kdo obišče Ruško kočo, drugače se bo oskrbna! »skisal«. • Planinski (pozdrav! m Pokojninski zavod. Mariborska skupina Zveze in.dustri.icev priredi v petek dne 29. dec. 1922 ob 18. uri v mali dvorani pivovarne Gbtz v Mariboru shod industrijcev in obrtnikov, ki bi naj postavil kandidate za volitev delegatov m pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. m Zadruga brivcev naznanja slav. občinstvu, da so brivnice na Silvestrovo cel dan do 5. ure zvečer odprte, na novega, leta. dan pa zaprte. m Za Jugosiovensko Matico se je na predlog g. Jos. Karisa priigralo v obi-telji g. Ivana Gorupa 106 Din. Vsem darovalcem najiisfcrenejša zahvala. — Posnemajte! m Podružnica Slov. plan. društva v Mai*iboru, potrebuje večjo množino buteljk. Zato prosi, da bi tisti, ki lahko pogrešajo par steklenic, društvu iste darovali ali prodali. Prijave sprejemata trgovini Baloh na Grajskem trgu in Majer na Glavnem trgu. m Razstava ruskega slikarja grofa Balmaina, v Narodnem domu se zaključi dne 30. decembra, na kar opozarjamo ljubitelje umetnosti, ki si razstave še niso ogledali. m Odmevi božičnih praznikov. Lepo vreme, fci smo ga imeli ob letošnjih praznikih in dobra vinska kapljica iz naših goric so pripomogla k prazničnemu razpoloženju vseh, ki so dobre volje. Tu pa tam je bilo »dobre volje« vendar le preveč, posebno pri polnih kozarcih. Marsikdo je dobil malo preveč za »sponi in«. Tako je nek Štefan Homer, po poklicu mesar, na Pobrežki cesti olb priliki praznovanja božičnega dne dobil od prijaznega tovariša ubod v glavo in bo čakal novega leta najbrž v bolnici. — Enaka usoda je doletela 31-letnega spremljevalca transportov Antona Wioherja v Lajtersperku. Po obilnem okrepčilu v gostilni Bender se je pred gostilno sprl z nekim znancem, ki mu je za spomin razmesaril desno rolko. Pomoči je iskal na rešilnem oddelku, kj ga je prepeljal v bolnico. — Pošteno in dostojno je hotel proslaviti božični dan tudi mesarski učenec pri mesarju Nendlu, jedva 15-letni E. Kaiser. Pri delu se je težko ranil z nožem in mu je moral rešilni oddelek razdrapano kožo zopet zakrpati. — Tudi na deželi so se fantje praznično pretepali. Nek Mirko Bolko, po poklicu mlinar v Zg. Polskavi, je v pretepu dobil več nevarnih ran, vsled česar so ga po železnici prepeljali v mariborsko bolnico. — Primerna nagrada s strani sodišča seveda no bo izostala. m Nesreče in nezgode. Na Štefanovo je doživel malo avtomobilsko nezgodo lesni trgovec Drago Ščekič. Na nekem ovinku je avtomobil na o polzeli cesti izpodrsnil, pri čemur je pade! iz avtomobila. Pri padcu jo zadobil precejšnje poškodbe ter se je mora! podati v bolnico. — Nek Ivam Geriger, pomožni delavec, je imel na Štefanovo opravka z lestvo. Vsled neprevidnosti pa je padel z lestve tr zadobil teške notranjo poškodbe. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —-Dnevno koncerti Narodno gledališče. Repertoire: Četrtek, 28. dec. Faust, izv. preuri-jera. Gostovanje g. Soviisiiega, elana Narodnega gledališča v Ljubljani, Potek, 29. dec. zaprto. Sobota, 30. dec. Faust, C., gostovanje g. Kovača, člana Narodnega gledališča v Ljubljani. Nedelja, 31. dec. ob 15. uri Pogumni Tonček, izv., premijera. Mladinska predstava, Pomdeljek, 1. januarja ob 15. uri Pogumni Tonček, izv. Mladinska predstava. Pondeljek. 1. Jan. ob 19 Is Hoffmau-nove pripovedke, izv. (kupona). - - —- ' »r ausi«. opozarjamo ceni. občinstvo na današnjo premijero »Fausta«. _________ «Fauste je eno naj večjih in najboljših glasbenih dol v svetovni glasbeni literaturi. Vlogo »Fausta« poje odličen pevec g. Sovilski, član Narodnega gleda-lišča v Ljubljani. »Pogumni Tonček«. Za novoletno darilo v prizori tuk. gledališče Špioar-jevo mladinsko igro »Pogumni Tonček«. V tej mladinski igri je polno topili scenskih in vsebinskih momentov. Pri pred stari sodeluje vojaška godba pod osebnim vodstvom skladatelja Vi-ktora Parme, ki je napravil tudi godbo za balet, katerega je naštudiral gosp. Harastoriič. »Pogumni Tonček«, ki je imel, prod leti uprizorjen v Ljubljani, jako lep uspeh, bo tudi pri nas vzbudil mnogo prisrčne zabave pri mladini kakor pri odraslih, »Užitkarjf«. Drama študira izvirno delo našega znanega in priznanega dramatika Alojzija Remca »Užitkarji«, kmetska tragedija v treh dejanjih. Po izjavi strokovnjakov je to najboljše Remčevo diramatsko delo. »Užitkarji« so bodo vpriizorili kmalu po novem 'letu. »Fanst«. Naznanjamo, da je na lepakih pomotoma naznačeno »Faust« y šestih slikah, pač pa v petih. Sokolstvo. o Sokolsko društvo na Polzeli priredi v društvenih prostorih (restavracija pri kolodvoru) Silvestrov večer z bogatim sporedom. — Prijatelji sokolstva, kdor hoče ta večer v veselem razpoloženju ob zvokih ciganske godbe pričakati novega leta — dobrodošli. Odbor. Objave. § Izobraževalno društvo privatnih nastavljencev y Mariboru. V nedeljo dne 31. decembra se vrši v Gam/brinovi dvorani ob 19. uri zvečer redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo odbora; 2. Poročilo preglednikov; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. V slučaju, da ob 19. uri zborovanje ne bode sklepčno, ee vrši ono uro. pozneje zopet zborovanje, ki pa bode ob vsaki udeležbi sklepčno. Člani se naprošajo, da prinesejo članske izkaznice s seboj. Po končanem zborovanju se vrši Silvestrov večer plesnega odseka. Odbor. Turistika in šport. : Smučarski propagandni fzlet na Bloke, določen na 25. in 26. t. m. ja JZSS odgodil na 6'. in 7. januarja 1923. Istotako se prvi smučarski tečaj v Boh, Bistrici ne bo pričel že 27. t. m., temveč se odgodi na poznejši ugodnejši čas, ki ga pravočasno oznanimo po časopisju. (TPR.) ; izered sodišča. Maribor, 22. decembra. Nepoštena dekla. Enoindvajseftletna v Ptujsko goro pristojna služkinja Jožefa Cigler, kii jo že enkrat radi tatvine predkaamova-na, je bila od maja pa do sredine sept. pri Jožefi Likavec na Ranci kot dekla zaposlena. Med tem časom je pokradla svoji službo! a j alki različno perilo ter 5 parov nožev7 in vilic v Skupni vrednosti 2800 K ter je nato skrivoma izginila. Cigler, ki tavino deloma prizna je bila prod senatom obsojena na 3 mesece teške ječe. Mnogostranski tatovi. Pekovski pomočnik Karl Anžič, pomožni delavec Ivan Sehweighofer in zidarski delavec Ivan Slavič,, vsi iz Maribora, lci so radi tatvine že pred-kaznovani, so se zagovarjali pred o-krožnim sodiščem radi hudodelstva tatvine oziroma prestopka goljufije. Schv/eighofer in Slavič sta dne 6. novembra vdrta v stanovanje Hermana Vreš v Brezjem pri Mariboru ter odnesla 2 srebrni žepni uri, električno svetilko, aparat za brili o in bankovec za 10 Din., v skupni vrednosti 1000 K* sima na dvorišče, ki je prišel z še več tel na več 'ljudi, ki so sadje pobirali, drugimi fanti tudi na dvorišče. Zunaj Začel je kričati nad njo in zopet grčo se je začel potem splošen pretep, M je preklinjati, kar so se nad tem zgraža-imel za posledico prelom kosti desne- li. Pred okrožnim sodiščem je bi'l saga mezinca posestnika Letonja, d očim revež obsojen radi motenja vere na 4 je zadobil viničar Muster lahke po-; tedne ječe. škodbe na glavi. Letonja, ki je bil teš-; -------- ko telesno poškodovan, ne more nave- 1 Dne 7. novembra pa so vsi trije obdolženci ukradli Tereziji Tkal tč v Digo-šab iz zaklenjene omare gotovino v znesku 3224 K. Slavič _ je razuntega meseca oktobra pod zvito pretvezo, da je vajenec pri sladščicarju _ Emanue.u Tlibm' v Mariboru izvabil Viljemu iAbfcu 8 lig masla ter s tem zadnjega■ _ .. „ oškodoval za 1479 K 75 v. Sodba se gla- j sti, kdo mu je prizad jal poškodbo, trdi 2&OCS 3H3 DOlSI8 SO si pri Anžiču na 1 leto, pri Schweig- pa, da sta se ga lotila Emeršič in Pi- J Stanje delovnega trga. Poročilo za čas od 12. dec. do 16. dec. 1922. — Priobčuje: Državna borza deua v Maribo-ru: Stolna ulica 4. telefon št. 215. — Prosta m?r.;a •*<* bila :«iii vlj-uu: 384 moškim, 213 žensk a m siv,mi 617; dela je iskalo: 590 moških, 410 žensk, eku- hoferju na 3 mesece in pri Slaviču na! sanec, ki sta osumil jena, da sta. tudi 2 meseca leske ječe. Pretep po obrezovanju korenja. Zvečer dne 31. oktobra so puri ^posestniku Ivanu Blažeku v Gradiščah, _ okraj Ptuj, obrezovali korenje. OoicaJ J je, da .se pri tem dolu vaščani medse-; Mustru v pretepu prizadjala več lahkih telesnih poškodb. Sodba se glasi pri Emeršiču na dva meseca, pri Pisanem pa na 6 tednov ječe. v Motenje vere. Sedeminštiridesetletni viničar Mar- Emeršič iz Pristave in Franc Pisanec. Boga._ Dne 25. septembra pa se je sprl oče Po končanem delu, pri južni v Idoč mimo pokopališča pri Sv. Petru sobi ie nastal kratek prepir. Emeršič pa je sramotil z grdimi besedami pose je odstranil iz sobe. Njemu je sledil kopališče. Ivo se je popoldan vročal Vid Letonja in poklical tudi svojega domov, je pri posestniku praau nale- možni delavci, Krojači, peki čevljarji, mesarji, natakarji, vzgojiteljice, kurjači, sluge, šoferji itd. Splošen pregled: Brezposelnost v zadnjem Času stalno narašča. Le malo strok .ie, kjer bi bilo več prostih mest na razpolago, ko je delojemalcev. Pomanjkanje d&la je zelo občutno in brezposelno delavstvo je v zelo težavnih prilikah. Iz življenja in sveta. Statistika korakov. Nek švicarski zdravnik je izdelal zelo zanimivo statistiko; eno celo leto je pazljivo štel svoje korake, katere je napravil v 365 , dneh in število, katero je dobil je na-paj 1100; zn p »V.ti je bilo mogoče; 173 j ravnost fantastično; to število znaša ,750.000. Dalje je švicarski zdravnik izračunal, da napravi plesalec, ki pleše ves čas na plesu, ki traja od 23. do ure zjutraj 55.000 korakov, računa-!-1 joč dolžino vsakega posameznega kocev ter 3591 uspešnih nakazil dela. — '.raka' na 70 cm. Ko bi plesalec šel v Delo dobijo: strojni kovači, vrtnarji, j istem tempu neprestano dalje, bi pre-zvonolivarji, kleparji, elektroobrato- i hodil s temi korald pot dolgo 40 km. vodja, eleiktromonterji, usnjarji, tapet- j Ta statistika je vsekakor zanimiva in mik, kočijazi, brivec, žagar, železoli-j morda je tudi za to ali ono stvar kovan-, delavec za autegensko varjenje,; ristna, a priznati pa moramo vendar, ■rudniški pazajik, pletilke, sobarico, j da je imel mož, ki je celo leto nepresta-služkinjo itd. Dela iščejo: Zlatar, pa-j no štel korake: ena. dve. tri itd., vso sar, mizarji, krznar, tovarniški in po- do 6,750.000 vražje potrpljenje. Bernhard Kellermann; PREDOR. Roman. v/f-Av (Dalja) 004) Sodba je bila amerikanska in takšna, kakršni! Evropi ni moči imeti. Sklenili so jo pod pritiskom ljudstva, in nastalih razmer. Odločevali so tudi politični motivi. Blizu so bile volitve in republikanska vlada bi se rada prikupila demokratski stranki. Allan je poslušal sodbo z mirnim obrazom in brez pomude zglasil revizijo. Slušateljstvo pa je za nekoliko minut popolnoma otrpnilo. A potlej je izpregovoril razgorčen, drhteč ženski glas: »Ni je več pravice v Državah. Sodnike in porotnike so plovstvehe družbe podkupile!« Bila je Ethel Lloyd. Ta opomnja jo je stala malo irnovino in povrh tega deset tisoč dolarjev za pravd-nilce. In ker je med svojo pravdo, ki je^ obujala ogromno pozornost, sodni dvor iznova razžalila, je dobila tri dni zapora zaradi nespodobnosti. A Ethel Lloyd ni plačala prostovoljno niti beliča. Dala se je zarubiti. In sicer je izročila sodnemu izvrševalcu dvoje rokavic z gumbi, ukrašenimi z briljanti. »Ali dolgujem več?« je vprašala. »Nc, zahvalim,« je izvrševalec odgovoril in z rokavicami odšel.- Kk pa je prišel čas, da pojde v luknjo, se ji ni hotelo. Tri dni jail? No, Sir! Odkadila jo je na krovu svoje parne jahte »Zlati krap« in jela pluti križem morja dvajset milj od obale, kjer ji ni mogel nikdo nič. Vsako uro se je pomenkovala s svojim očetom po brezžičnem brzojavu. Sprejemalne postaje novin so ,vse pomenke ujemale in Newyork se je dobrovoljil teden dni. Stari Llovd se je hčeri smejal, da je bil ves solzen, in jo je oboževal še iskreneje. Ker pa ni mogel živeti brez Ethele, jo je končno zaprosil, naj se povrne. Da ni prav zdrav. Ethel je spredek »Zlatega krapa« neutegoma uslerila na Newyork, n tam so jo roke pravice brž brž zajele. Ethel je morala za tri dni v zapor in novine so Štele, kdaj pride ura, ko jo izpuste. Ethel se je iz zapora prismejala in zunaj jo je sprejelo mnoštvo nanjo čakajočh avtomobilov in zmagoslavno izprevodilo domov. Tačas pa je Allan sedel v državni jetniščnici ,v Atlanti. Ni se bal ničesar, ker je menil, da bodo sodbo razveljavil. V juniju se je pričela revizijska razprava. Velikanska pravda se je razinotavala iznova. Ali sodba je ostala nedotaknjena in Allan se je vrnil ,v Atlanto. Allanova pravda je prišla pred Supreme Court. In črez nadaljnje tri mesece se je pričela zadnja pravda. Stvar je postajala opasna in Allanovo življenje je bilo v nevarnosti. Denarstvena kriza je tačas odnehala. Promet, trgovina, industrija so se jele popravljati. Iz ljudstva je strastno razpaljeno sovraštvo izginilo. Stotera znamenja so kazala, da nekdo poizkuša Allanovo stvar spraviti v red. Trdili so, da Ethel Lloyd. Po novinah so izhajali priznanje pisani članki. Imenik porotnikov je bil čisto drugačen. Ko se je Allan pojavil pred najvišjim sodnim dvorom, so ga vsi začudeno gledali, kakšen je. Barva njegovega lica je bila obledna in nezdrava, čelo mu je bilo razorano, in tudi kadar je govoril, so je črtale globoke brazde. Osivel je ob sencih in močno shujšal. Blesk oči je ugasel. Kdaj pa kdaj se je zdel dočista ne-brižen. Razburjanja zadnjih mescev ob sodnih razpravah ga niso mogla potreti. Ali zapor v Atlanti mu je izpodkopaval zdravje. Ker se ni mogel nič več udeleževati življenja in se uveljavljati, je mož, kakršen je bil Allan, moral propasti; kakor se sesede stroj, ki predolgo miruje. Bil je ves nemiren in je slabo spaval. Trapile so ga strahovite sanje, da je zjutraj vstajal ves izmučen. Predor ga je preganjal s strahotami. V njegovih sanjah je bobnevalo in v rove je vdiral ocean in skozi predorska ustja odplavljal na tisoče mož kakor utop-Ijene živali. Predor je sesal kakor lijak: požiral je strojnice in hiše, v žrelo so polzeli predorsko mesto, j parniki, vodovje in kopnina, Ne\vyork se je nagibal! in pogrezal. Newyork je gorel plamenoma in Allan je) bežal črez strehe topečega se mesta. Videval je S.; VVolfa na tri dele razrezanega in vsi trije deli so ži-. veli in so ga ponižno prosili, naj jim prizanese. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudoli Ozim. S Paru® emu 1 mr 2343 (svrSuJa RajhStreJe damski modni ateSjra Marica Kitzler, Krekova ni. 5. RAZGLAS. ®js®, sE®a«©, ešnra, pramen, žito, krompir, ssdf® in ežr&ss;® prSoleli!«® kupuje in prodaja AMD RiJJ ©SET, Maribor, Aleksandrova cesta! V dn« 18. januarja 1923 ob 10 uri do- št. 57. Telefon št. 88. 1328 i poldne se vrši na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 Praznih steklenic za vino (7/io It) kupi vssko množino veletrgovina z vinom Puttel, Rossmann in VoMor, Maribor, Trg svobode št. 3. 2567 prostovoljna javna dražba Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši stara gostilniška obrt, poprej znana Soštaričeva gostilna. Najaižja ponudba Iznaša 2 milijona jug. kron. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10% varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi. Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev, i 9-—7 i obsežnosti objekta itd. dajeta sodni komisar dr. Franjo ^jFirbas, notar v Mariboru, ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. 2645 iala oznanila.. Trgovec « 400.000 K v gotovini, želi vstopiti kot družabnih v dobro vpeljano trgovino. Ponudbo je vposlati na npravo lista pod „Trgovec“. 2340 d Sprejme se na dobra hrano več goipodov. Sodna ulica 26, 111. ndstr. 2647 Pozor Industrije!! Parni stroj, 7 H P, neprevozni, za kak mlin ali žsgo, s* po nizki ceni proda. M. Herga, Sv. Lenart, p. Vel. Nedelja. 2636 Hlgijenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Sjnrin, Jurčičeva nlioa 9. 1859 Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje ▼ Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo so zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhimo, event. tudi v okolici. Naslov pove uprava. * za dva solidna gospoda se išče. Ponudbe pod .NUJNO* na upravo lista. * Josip Novak, uradnik Zadružne gospodarske banke naznanja v svojem imenu in imenu svojega otroka ter starišev prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njega nepozabna soproga, oziroma najboljša mamica, gospa Mara Novak, roj. Zupanc v četrtek, dne 28. t. m. ob 7. uri zjutraj po daljši mukepolni bolezni nenadoma preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 30. decembra ob 14. uri popoldan iz hiše žalosti v Wil$onovi ulici 13 □a pokopališče v Pobrežju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v različnih cerkvah. Maribor, dne 28. oktobra 1922. 2648 .''.Ve mm so le stvari, katere vsakdo In vsak dan rabi In to so la ii vsak DENAR nlce, listnice, tobačnice, kovčegl, kasete, damske torbice Itd. V««,to J449 najvačji izbori dobi pri Ivana Mm, Msandfova 13, ozir. Cansarieva!. MaAhnrsk* ikhaatta tL JL