20. štev.
 Ljubljani, v četrtek  februarja 1879.
Letnik VII.
Inseratl Be sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 1- i> n n ii ^ n „ „ n II 3 n
Pri večkratnem tiskanj Be «ena primerno «manjša.
R o k o p i si
ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na dtarein trgu h. St. 16.
Po pošti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
za polleta	. . 6 „
»a četrt lata	. . 2 „ 50,
Pilltltn lisi za sliMsii uril
rM
V administraciji velja: f'
Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 £a četrt leta	2 „ 10 „
V Ljubljani na (lom pošiljan velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah stev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
i4
Parturiunt raontes et nascitur — Stremayr!
Tistim naš h častitih bralcev, ki ne znajo latinski toliko, da bi razumeli napis tega članka, povemo kar naravnost, da imamo novo mini-sterstvo „za zdaj", ker za vse večne čase se nikjer ne stavlja ministerstvo, vzlasti v Avstriji ne — in to je dobro.
In kako ministerstvo imamo?
Pogreto, le z enim ocvirkom zabeljeno.
Ugibali iu ugibali smo, uadjali se Bog vedi česa, nekteri izmed nas, ki vse le na dobro stran obračajo, so videli že celo gri fit Hohenwarta izza gore vzhajajočega in mislili, da bo v Avstriji brž drugačno vreme. Pa kaj se je zgodilo? Kdo je postal miuister ski predsednik, kako ime ima novo avstrijsko ministerstvo?
,.S tre may r" je krščeno.
Kdo in kaj je Stremayr, to vemo najbolje mi Slovenci. On je tisti, ki je naše šole take naredil, kakorine so, ki je narodnosti naši toraj škodoval več nego vsi drugi ministri skup, Ni nam treba navajati vsega, kar je v tem storil, saj je že na drobno znano, naše šolstvo priča to najjasneje.
Ko smo bili v političnem ,,adventu t. j. ko smo pričakovali novega ministerstva, smo mislili, da bo vsaj ta mož odlupl se, ker se nam je za ministerstvo, če je hotelo postati drugačno, nego je bilo prejšnje, nemogo zdel. Tem bolj se mora čuditi vsak, da ravno ta mož , kteri bi moral vsakako najprvi zgubiti se, če se ima v sedanji sistemi kaj spre-
meniti, pride na čelo ministerstva, ki po tem ostane stari nož zoper Slovane, le da se kliua vnovič nabrusi. Auersperg in Unger gresta, ker tako nista imela posebnih oddelkov v mi-nisterstvu, kar pa ni za nas nikakor znamenje prevrata na bolje.
Eno je pa vendar, kar nas pri novem mi-nisterstvu mika, in to je n o vi m i n i st e r notranjih zadev, g r o f T a a f f e. Pomenljivo se nam namreč zdi to, da je ta mož, ki splošno veljd za nekak most med državnimi straukami, ker ima cesarjevo zaupanje, postal načelnik tistega oddelka ministerstva, ki ima največ vpliva o volitvah za državni zbor. Vsak človek namreč vtS, da to ministerstvo je sestavljeno le „ad hoc' — za zdaj, za volitve in da drugo pravo ministerstvo bode še le sad novih volitev.
Če je vtem ministersttu grof Taaffe tisto kolo, ki bo, kakor prej LaBser, gonilo vso ma-šiuo, potem se pač kaže, da bi se bilo nekoliko na bolje obrnilo ; ali kdo nam je porok, da bi bila njegova moč — če tudi voljo ima tolika , da bi o volitvah mogel brzdati ves birokratični aparat, ker ta je že tako silen, je dobil že toliko moč, da se za časa Hohen-warta ni dal zadržavati v svojem njemu na sprotnem delovanji. Recimo, da Hohenwart je bil tega nekaj tudi sam kriv, ker ni tako ostro ravnal z uradi, kakor njegovi nasledniki; morda bo Taaffe pokazal v tem več eneržije, ktere bo tudi res tnba, če je ministerstvo resnična volja dobiti v državno zbornico može druge vrste nego so zdaj do tal pogoreli „ustavoverci" Ilerbstove iu Giskrine stranke.
Ker mislimo, da je v viših krogih vendar
že prodrlo prepričanje, da se s to stranko ne da dalje vladati, zato se tudi nadjamo, da je grof Taaffe stopil v ministerstvo le zato, da bo vodil volitve za državni zbor ter brzdal birokracijo; drugače si skoro ne moremo misliti tega moža v taki družbi.
Toda le ne hvaliti dneva pred večerom Ime „Stremayr'1 ima med Slovani preslab glas, da bi od te firme smeli kaj boljšega pričakovati.
Vzbiijevanje narodne zavesti, i.
Žalostni bili so nekdaj časi za naš narod; spal je dolgo zimsko spanje — spanje propada. Dolgo je trajalo, dokler se je zbudil k življenju duinega in telesnega prerorenja. Kakor se čeda, ki nima vodnika, zgubi v daljni planjavi , tako se godi tudi narodu, ki nima voditelja, ki nima učenika. In hvala Bogu, pri-s ¡ala nam je pač lepa jutranja zora, ko se
I je narodil Vodnik. Narod se je začel zbujati, zavedati. Pokazal je Vodnik svetu, da še ni vgonobljen narod, ki je moral toliko pretrpeti od tujega nasilstva. Vbral je on strune, ki so se milodoneče razlegale po tužni Sloveniji. Na visoci domači gori zbudila se je Vila petja, ki je tako dolgo spala. Solnce je prvič posijalo na zapuščene livade slovenske, led se je začel tajati, seme pognalo je kali. Res prava nebeška spomlad je bila to.
Zakaj se je mož toliko trudil, zakaj ga je tako skrbel narod ? Trudil se je , da bi rešil narod gotovega propada, skrbel je upajoč, da bo vsejano seme obilen sad rodilo. Kmalu je dobil nekaj prijateljev, ki so ž njim enako
Popotna ¿rtiča.
(Spisuje Orlov.)
(Dalje in konec.)
Ker je okolica tako krasna, sklenil sem si jo še bolje ogledati. Vdarim jo zategadelj proti Mokronogu. Pot proti Mokronogu gre zmeraj po ravnem. Na Bistrici se nekoliko oddahnem v gostilni gosp. župana Zajca. Prav dobro smo se tu imeli; prišel je tje tudi neki karlovaški gosp. profesor, ki je iz te okolice doma in je po svojih zgodovinskih spisih tudi po „Slov." priobčenih, po vsi slovenski zemlji znan. Pogovor je mnrgovrsten; zdaj smo se menili o naših hrabrih vojacih v Bosniji in Hercegovini, zdaj smo zopet pogovor obrnili na slavne lanske volitve. Tudi o šolah smo se pogovarjali in primerjali hrvaške z našimi. Prišli smo do sklepa, da se na Hrvaškem na rodnost po šolah no zatira , pri uas imajo pa nekteri narodni profesorji in dijaci dosti trpeti, da, celo dijakom 8e prepoveduje od strani ravnateljstva veselice slov. društev obiskovati, a v najslabejše veselice kazin se jim svobodno dovoljuje. 1
Bližal se je že poldan, ,ko sem zapustil
veselo družbo, ki mi bo vedno v drazem spominu ostala, in jo naprej mahal, kakor sem se namenil. Zmiraj sem pričakoval, kdaj se mi bo Mokronog, oni slavni, po nemčurskem županu Pižmahtu sloveči Mokronog odprl, pa prej se mi ni odprl kraj , preduo nisem bil bil se mu do kacih 200 korakov približal.
Mokronog leži v dolini, ima prav lepo lego malo več hiš, kakor Šent - Rupert če prav ne tako čednih. Kakor Šent - Rupert ima tudi Mokronog prav dobro vodo, a za nameček pa nerofurskega župana, ker se ve da brez tacega ,gvirca" se ne da živeti. Ostal sem v narodni gostilni pri svojem prijatelju pri kosilu. Dosti mikavnega sem že zvedel o krojaškem županu mokrouoškem, in kmalo se me je polastilo nekako čudno hrepenenje tega moža vidi ti.
Mrak je že bil, ko se napotim v Pižma-htovo gostilno. Za mizo so sedeli trije nem čurji, ki so me nekako čudno gledali, ko sem jih slovenski pozdravil. Pa jaz se za to nič ue zmenim, kar za mizo sedem in spuščam goste oblake dima v zrak. Po dolgem sedel sem zopet v nemčurski gostilni zmeraj pričakujoč, da sa mi prikaže imenovani možiček. Kmalu, kmalu dojde majhen možiček bradast
in s kapico na glavi v sobo; jaz pa sem na njem spet začel tako Ovidove metamorfose študirati, kakor v Šeut - Rupertu nad Dežma-nom.
Mož jc bil krojač; ali je bil „flikžnejdar" ali „žnejdar za salon" ali jc pa za nežni spol obleko delal, tega vam, gospoda, ne morem natanko povedati. Le toliko vam povem , da je bil krojač. Pa „tempora mutantur et nos mutamur in illis". Nekdanjega krojača je doletela visoka čast; on je postal župan in tako tudi gospod. Z županstvom se ne strinja „žniderija", zategadelj jo je naš župan reete „gospod" župan na klin obesil. Mož ni brez vsega pomena. Kar se Pižmahče ni učil, tudi Piž-rnaht ne zna; Ubog župani Če le ne bi bilo treba se podpisovati! Njegova žena ga je zdaj v ,.kordo" vzela. Trdo glavo je imel, komaj se ji je posrečilo to, da ga je vsaj ime podpisati naučila. Zdaj je on srečen, neizmerno srečen, da se le zna podpisati, pa je že vse dobro. Krojaška duša je nekaj posebnega na svetu, še narodna pesem se spominja tega velikanskega mokronoškega velikana:
„Jc fingrat popustil, i	Feleisen in cule,
mislili. Upali so slovenski rojaki — pač malo bilo jih je takrat — da bodo prišli boljši časi za zapuščeno Slovenijo. ,,Delati je treba iu sicer neumorno, buditi je treba, uarod mora, dobre voditelje dobiti", to je bilo njih geslo. Hvala Bogu, njih delo ni bilo zastonj. Ponosni smo lahko na svoje voditelje, imeli smo jih v najhujših časih, imamo jih zdaj čedalje več.
Rekel sem prej, da seje naš uarod zbudil — pričakovati po tem tacem pač nismo mogli hitro vspeha. Toda v tem smo iznenadeni. Narodna zavest razširjena je bolj kakor smo mislili. Prosti kmet v hribih se zaveda , da je Slovenec; vesel je, da je sin naroda, ki je majhen, a šteje mnogo odličnih mož.
Piavo življenje naroda začenja se pa s trenutkom, ko se vsaki najodličnejši in uaj-prostejši zaveda svoje narodnosti. Sam sem se prepričal, da se je na tem polji že mnogo storilo. Imel sem dovolj prilike, občevati s pri-prostim narodom; spoznal sem ga v tem obziru do dobrega. Nečem pa s tem trditi, da se že vsak zaveda.
Komu pa se moramo v obče za ta vspeh zahvaliti ? V prvem obziru družbi sv- Mohorja, slovenskim novinam iu slovenski duhovščini.
Iz začetka ni ua posebno dobrih nogah stala družba sv. Mohorja, treba je bilo ljudstvo navduševati. Ona je začela kmeta dramiti iz spanja. Ljudstvo je začelo nekoliko premišljevati to, kar je bralo. Kolikokrat smo brali v knjigah Mohorjevih, da smo potomci onega naroda, ki je nekdaj posedel vso Evropo! Družba sv. Mohorja storila je mnogo za splošno omiko, prinašala mnogo podučljivega. Treba je bilo pa iz začetka mnogo priporočevauja, mnogo navduševanja za to reč. V tem obziru storila je največ duhovščina, za kar ji bo uarod zmeraj hvaležen. Tako seje;družba zmeraj bolj in bolj vzdigala, štela je zmeraj več udov in dandanes jih ima okoli 26.000. To je velik napredek v naši borbi. Ponosni smemo biti na društvo, ki je toliko storilo za občni prospeh. Primerjati ga smemo z največjimi družbami vseh narodov, ki imajo enako nalogo.
Slovenske novine smatrale so za svojo prvo dolžnost, narodno zavest med ljudstvom širiti. Ne le, da so ljudstvo seznanile z važ-
nimi političnimi dogodljaji, so se tudi zmeraj obračale na domače težnje. Vestno so poročale, kaj se je že v narodnem obziru storilo, kaj nam še maujka. Slovenski časniki so se zmiraj potegovali za' naše pravice, zahtevali bo to, kar imamo kot najzvestejši narod habsburške dinastije pravico zahtevati. Da niso prišle slovenske novine večini ljudstva v roke, krive so le slabe finančne razmere našega ljudstva. Kar je jeden čital, zvedlo jih je mnogo druzih. Kdo pa je tej uevgodi vsaj nekoliko opomogel ? Večinoma slovenski duhovniki. Oni so posoje-vali novine ljudstvu in skrbeli, da je narod zvedel, kaj se ž njim godi. Kako se da, tej neugodnosti še bolje opomoči, govoril bom drugje.
Kakor pa je duhovščina važen faktor v uašem slovstvu, kakor je bil duhovnik mož, ki je slovensko Vilo iz več stoletij trajajočega spanja zbudil, — tako so tudi na političnem polji mnogo storili za prosveto naroda. Vsakdo, ki le nekoliko naše razmere pozna, mora temu pritrditi. Oni so ljudstvo podučevali v narodno-političnih stvareh, oni so mu pri vsaki priložnosti dajali lep izgled, bodisi pri volitvah, bodisi pri kaki drugi narodni slovesnosti. Po-sojevali in razširjali so med narodom slovenske časnike in knjige, priporočali so družbo sv Mohorja itd., kar sem že prej omenil.
Da so tudi čitalnice mnogo za vzbujevanje narodne zavesti storile, se ne da tajiti. V tem obziru moramo tudi tem narodnim zavodom hvaležni biti.
Omenil sem o začetku, da Be je začel slovenski narod še le zavedati. Ni čuda, da še le tako pozno po tolikom pritisku! Kako se da v tem obziru še več storiti , kako se bodo še v veči meri spolnile že osivelega} pesnika besede: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos," hočem v sledeč h točkah razviti.
II.
Jez proti potujčevanju, proti tujemu na-silstvu so slovenski časniki. Znano uam je dovolj, da je gmotno stanje slovenskega naroda prav slabo. Slabe letine preteklih let, veliki davki spravili so našega kmeta malo da ne ua beraško palico, časi, ko si še na Slovenskem
mnogo materijalno dobro stoječih kmetov našel, so že skoro pretekli. Bogatin nekdanjih dni ima zdaj samo še toliko, da pošteno shaja; tisti pa, ki je prej vsaj pošteno shajal, mora Be dandanes z velicimi skrbmi za življenje boriti. Po tem takem lahko Bprevidimo, da slovenski narod ne more dovelj podpirati Bvojega časnikarstva. Potrebno pa je , ua pridejo slovenske novine pogostoma narodu v roke.
Kar pa posamezni ne more storiti, to jih lahko več skupaj stori. Prepričal sem se o tem sam. Videl sem to v neki vasi na Slovenskem, ko se je več kmetov skupaj naročilo večji slovenski časnik. Ali je pa to povsod mogoče ? Nikakor ne. Kako bi se temu opomoglo ?
Kjer je ljudstvo tako revno, da so jih ne more več skupaj več; časnik naročiti, naj bi tisti, ki materijalno boljše stoje od druzih, več slovenskih novin naročili in jih posojevali pri-proitemu ljudstvu. To je prav lahko mogoče, le dobre volje in požrtvovalnosti je treba. Se ve da tega celo ne bi bilo treba omeniti, ko bi vsak Slovenec , ki ima le nekoliko grošev odveč, podpiral slovenske novine. A marsikteri pravi : „Zakaj bi si neki naročil ta ali oni list, vsaj ga lahko berem pri sosedu , v čitalnici, gostilnici ali v kavarni." To je po vsem kriva misel, ki se je nekterih polastila. Ko bi vsak po svojih močeh podpiral naše novine , lahko bi uredniki nekaj listov zastonj med ljudstvo dajali. Ali dokler se ne zgubi ta kriva misel, jim je to čisto nemogoče.
Kako bi se pa še drugače dalo storiti ? Pač imamo še nekaj Slovencev, ki so materijalno dobro podkovani. Ali ne bi lahko kak groš vrgli na žrtvenik narodove prosvete v ta namen, da bi se za ta denar pošiljali listi med ljudstvo? Gotovo da.
Slovenske časnike ne le duševno, ampak tudi materijalno podpirati, bodi sveta naloga vsacemu Slovencu. Oni so glasilo narodu, oni povdarjajo, kaj je potreba, da narod pride do svojih pravic, do svojega blagostanja, da dospe do vrhunca svoje slave.
Kdo pa more na to vpljivati, da se tam, kjer se še narod ne zaveda, kjer še ne pozna dovelj svojih razmer, naročujejo slovenski listi?
Al zdaj pa vživa Mokrouoške žule."
Mokronoški „Bismark" grozno nemškutari! Pa zakaj ne bi bil nemškutari Dandanes nern-škutar biti ni kar tako brez nič, to je „nobel". Če so naši okrajni glavarji uemčurji, zakaj pa ne bi bil Pižmaht?
On se pa zna dobro odrezati! Ko so mu dali nekaj podpisati tisti večer, prilezejo iz njegovih ust besede: „Schon bei tag sieg ich mich schwer zu unterschreiben, bei der nacht sieg ich mich aber durch keine augengläser nicht." Smeh se je polastil mojih ust in mislil sem se tje daleč v Kočevsko. In smejal sem se, da že dolgo ne tako!
Dosti, dosti se je naletel pri zadnjih vo-itvah 1 Kako milo je vzkliknil, ko niso hoteli možje nemškutarjev voliti, rekoč: „ob, kaj bodo nek gasput pecirksaukman rekel!"
Nemaram praviti, kake sitnosti je imel zarad občinskih računov, zapustil sem raje njegovo gostilno, ktera je zadnji čas zmeiaj bolj prazna, in bil sem vesel, grozno vesel, da sem ga videl!
Med drugimi nemčurji slovi tudi zdravnik „Saurau (reete Zaverl , kakor je „Brencelj dokazal). To je čuden možicelj, ki je že s Kamnika znan. Toži, da je tu slab zaslužek, pa tega je on sam kriv. Dolgo časa se pripravlja
k bolnikom, zgodi se pa celo, da morajo ljudje tje v Sent-Janž po zdravnika iti.
Pa tudi Slovencev je tukaj dovelj; naj omenim le izvan g. duhovnikov in necega g. uradnika dve narodni gostilni, gostilni g. Ša-šeljna in Kržičnika, koje vsem tujcem, ki pridejo v Mokronog, gorko priporočam !
Sosebno krasen je mokronoški grad, sezidan na hribu; vrt se odlikuje s krasnimi tujimi cvetlicami. Samo to je škoda, da je njegov gospodar, baron Berg, trd nemec.
Farovž stoji zunaj Mokronoga in nasproti farovža se razširja Žalostna gora. Na Žalostni gori stojite dve cerkvi. Najvažnejša je gotovo cerkev, kjer so „svete stopnice", znana božja pot po Dolenjskem.
Kako je ta božja pot nastala, pripoveduje sledeče narodna pripovedka. Nek bogat mornar peljal se je po morji, ko naenkrat nastane velika in grozna nevihta. Vsi so že obupali nad svojo rešitvijo, a omenjeni mornar obljubi devici Mariji, da ji bo cerkev sezidal, če ga iz te nevarnosti reši. Mož odseka veliko vrv od barke in se vrže v razburjeno morje, kmalu je s pomočjo vrvi na suho prišel. Spolnil je svojo obljubo in sezidal cerkev, za spomin pa je obesil vrv za včlikim altarjem.
Stopnice v cerkvi so iz marmora. Okoli cerkve so majhne kapelice, pri kterih vidiš vsaki dan nekaj romarjev klečati.
Krasen je razgled iz Žalostne gore. Vidi se daleč okrog narava v vsem svojem krasu!
Od Žalostne gore podal sem se zopet na cesto, od tod pa v hribe. Pot, po kterem sva s prijateljem hodila, je res hribovski. Lepa okolica, tisti naravni kras ti za nekoliko časa zgine, in kmalu si v tamnem logu. To je kaj izvrstno za popotnika, če solnce hudo pripeka. Kmalu Be nama pridruži kmet, ki je šel iz Šent-Janža domov. Pravil nama je, da je bila tisti dan v Šent-Janžu velika razprodaja, ker je prišla fabrika ondotna na kant. Menili smo se tudi o vojski, kar našega kmeta sosebno mika. Pravil nam je sam nekaj anekdot iz časa, ko je bil še on sam vojak.
Med tako zabavnim pogovorom pridemo kmalo do cerkvice sv. Petra, ki stoji v sredi loga. Tu naju vstavi spremljevalec, p elje naju k cerkvici in pove sledečo povest.
„Nekdaj je bilo vse, kar zdaj vidimo, zaraščena hosta, pota ni bilo nobenega. Ljudje v dolini bili so še vsi poganje. Sem sta prišla tedaj svet Mohor in Fortunat sveto krščansko vero ozuanjevat in človeški um razsvetljevat; ravno pri tej cerkvi sta pridigovala in mnogo
Za to so gotovo v prvi vrsti poklicani vsi omikani Slovenci, toraj tudi duhovniki. Da ima ljudstvo največ zaupanja do duhovščine, to je resnica. Njih priporočevanje gotovo ne bo za-Btonj.
Znano je, da imajo slovenski dijaci veliko vpljiva do priprostega ljudstva, in ti so vsaj po večini — kljubu Bedanji šoli — narodni, iskra domoljubja in navdušenja za sveto narodno reč vžgala jim je srca — izjemši peščico Binov nemčurskih matadorjev. To je dobro znamenje za našo bodočnost. Ob počitnicah imajo uajlepšo priložnot, ljudstvo navduševati za narodno reč kakor tudi priporočati slov. časnike. Njih delo gotovo ne bo brez vspeha. To naj bo med drugim sveta naloga slovenskih rodoljubov. Tako nam je najložje še iste zbuditi, ki še spijo spanje narodove nezavesti, ali se še premalo brigajo za domačo stvar. Podpirati moramo slovensko časnikarstvo kot najvažnejši faktor narodovega življenja. Le tako se smemo nadjati, da Be bo naša reč kmalo na boljše obrnila.
Husko-turški mir podpisan.
Predzadnjo soboto, 8. dne t. m. bila je konečno vravnana in podpisana jako zaželjena mirovna pogodba med Rusi in Turki. — Junaški Rusi jeli so se že vračati v drago domovino. Prej ko mineta dva mesca, bode ruska vojna doma v redni zemlji.
Kar se nas tiče, nismo nikdar tega tajili, ko smo priznavali važnost rusko-turške vojske Vedeč, kako so že nad 400 let tlačeni in morjeni naši krščanski bratje na jugu, smo vedno žalovali, vide, kako malo razume Evropa Bvojo krščansko colžnost na vzhodu spolnovati. — Po našem trdnem prepričanji imela bi bila Evropa že davno konec storiti krutemu divjanju v državah , ktere bi morale biti posredovalke na vzhodnji meji krščanskega sveta. Tem odkritosrčneje vemo slavo ruskemu caru Aleksandru II., da je vsaj on z veliko častjo končal sam , česar ni hotela zapadua Evropa. Velika naloga, ktero je prevzel ruski car, stala je sicer stotišoče ljudi življenje — da nič ne rečemo o drugih žrtvah — zato mora Alek-Bander II. Bogu se zahvaliti, da je Turčije moč v Evropi popolnoma podkopal in postal
osvoboditelj krščanskih Slovanov na jugu. — Mi, kojirn je bilo usojeno, žalovati z žalostnimi in radovati se z veselimi rešenci, kličemo srčno k Bogu: „Oče najsvetejši vsih narodov, povrni to Rusom — izvoli poplačati vse caru Aleksandru , kar so njegovi državljani prestali za osvobojenje bratov južnih!"
Vendar odkritosrčne hvale ruskemu carju za necenljivo zaslugo, skazano kristjanom na vzhodu, ne moremo zatajiti v srcu, česa si obetamo, česa se nadjamo. Car Aleksander II., kakor se je že ne enkrat govorilo, ima um in čut za vzvišene misli. Dospevši na cesarski prestol, po nesrečni vojski na Krimu spoznal je takoj, da je čas, da odpravi sužnost ruskega ljudstva. Komaj se mu je posrečilo to delo: miljoni ruskega naroda oprostili so se nezgode in zahvaljevali se carju rešeniku. Aleksander II. odobraval je tudi mnenje grofa AVielepolskega, kteri je leta 18G1 skušal doseči zaželjeno spo-razumlenje med Poljaki iu Rusi. Važna ta naloga bila je žalibog ovirana z delovanjem nečloveških Morajevov in prekanjenih Čerkaškov, razgnojene bo stare rane in zadane nove po vsem na škodo ne samo Poljakov, marveč tudi Rusov. — Ne bomo govorili tu o omenjenih oso dopolnili nezgodah, ktere so vzrastle v teku celih 15 let ustave. A vendar v zadnji rusko-turški vojski pokazali bo Poljaki, da zaslužjo boljo osodo. Car ruski prepričal se je, kako junaško so se obnašali poljski vojaki na bo jiščih na Donavi in pod Balkauom; zagotovil se je, da se Poljaki na Visli niso dali odplaviti iu odnesti od prekucijske reke, za kar so se trudili škodoželjni tujezemski špekulanti in ruski udje sekt. Ni li sedaj čas, da misli Aleksander II., osvoboditelj krščauskih Slovanov, na novo upravo in prospeh ogromuega svojega cesarstva, da se je poprijel dela, ktero je b.lo pričeto že za grofa Wielopolskega, in dovršil ga pravično, ker meni poplačati — stari dolg?
In to je ravno, česar se nadjamo, česar željno pričakujemo od cara Aleksandra II. Istinito, to so velike reči — dve na enkrat. Želimo njegovi državi svobedo mišljenja in cerkve, želimo ravnopravnost narodnosti poljski iu ruski. Spolni li se nam nada, s ktero prinašamo naznanjene tožbe, poreče li car Poljakom: „Imejte, kar vam pristoja: svoj jezik,
svoje šole in urade, svoje pravice", — reče li katoliški cerkvi: „Imej svobodo z ničemur neprikrajšano", potem pač postane deležen slave v zgodovini krščanske Evrope, plačila pri Bogu, kterega mu srčno želimo. (Čech.)
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 19. februarja.
Da je Ncdanjc iiiiuistcrstvo 1»
začasno, nam potrjuje tudi stara „Presse", vladen list, ki pravi: „Ministerstvo Stremayr-Taffe je parlamentarično - poslovni prehod do prihodnje seoije državnega zbora. Veče naloge ta vlada nema in si je tudi ne želi."
Dclegrtcije se bodo sklicale 27. t. m. v Budapešto. Tako se je sklenilo v mini-sterski seji dne 16. febr.
Da je cesar riiiiiimsk» «lcgiiafa-cijo, ki se je prišla pritožit zarad pomadjar-jenja rumunskih šol, tako prijazno sprejel, to silno jezi Madjare, posebno pa se huduje judovski „Pester Lloyd", kteri Madjare na Ru-munce ščuje. Da se Rumunci predrznejo pred cesarja položiti ponižno prošnjo, to je „Pester Lloydu'1 že preveč! „Vaterland" dostavlja temu, da judovska pšenica le tam cvete, kjer so si kristjani med sabo v laseh, zato je „Pester Lloyd" tako marljiv v naščuvanju narodov.
Vnanje države.
Med Turki in C2rki se vlečejo obravnave brez konca in kraja, in brez vsakega vspeha. Znano je, kako so se Grki prevarili, ko so, namesto Rusom in Srbom pomagati, zanašali se na Angleže, pa na zadnje niso nič dobili, ker so jih Angleži na cedilu pustili. Berolinski kongres je sicer sklenil, da se imajo turško-grške meje na korist Grkom popraviti. Turki pa niso tako neumni, da bi kako deželo brez vsega boja odstopili, in tako vodijo Grke za nos, jim zdaj to zdaj ono obetajo, pa ne-majo volje, odstopiti jim ne prsti zemlje.
Muktar paša, ki ima to reč v rokah, stvar vedno zavlača, ter vedno kak nov izgovor najde, samo da bi ne bilo treba nič privoliti.
Šir Ali je bojda poslal deputacijo k generalu Kauffmannu v Taškend, ktera ima povelje izreči, da se emir afganski popolnoma
Šent-
ljudi spreobrnila. Od tod sta pa šla v Rupert, a tam so ju divji poganje umorili."
Mogoče je, da so bili tu krščanski apo steljni in da so jih umorili; a da bi bila tu Mohor iu Eortunat umorjena, ni resnica, ljudska fantazija je imena prvotnih mučenikov menda pozabila in vse to prenesla na osebe znanih aposteljnov sv. Mohorja in Fortunata.
Še pol ure hoda in začelo se je svetiti! Prišli smo na Trebeljno. Najin spremljevalec naju zapusti, a midva b prijateljem podava se v farovž, kjer sva imela znanca gosp. faj-moštra. Ta naju je prav gostoljubno sprejel in nama prav dobro postregel, kar se je seveda nama prav dobro prileglo, ker sva bila utrujena.
Ko sva se nekoliko spočila, napotila 6va se malo naprej. Zvedela sva namreč, da je pri kapelici sv. Ilozalije lep pogled. Nisva se uadjala kaj tacega. Vidi se daleč do Krškega in proti Novemu mestu, celo Brežice sva videla. Pregledal sem vso slovensko stran in poln občudovanja sem s Stanko Vrazom zapel: „O ma domovino, puua sijajnih 2rakih! Mati od sokolah Mati od juuakah!
Uvek sokolove Sinke vidla zdrave ! Nad tobom izaSle Zvezde pune slave 1" Prešinil naju je pri pogledu te okol ce tako čut domovinske ljubezni, kakor še nikdar prej.
Težko, zelo težko sva se ločila od teh krajev, pa noč se je naredila in postajalo je zmiraj bolj tiho, Oratar se je vesel vračal iz polja, tički dajali so z milim petjem čast stvarniku, a midva sva se napravila v Mokronog, kjer sva se namenila prenočiti. Seboj pa sva vzela najlepše spomine na ta divji romantični kraj.
Tema je že bila, ko sva prišla v Mokronog. Pogovarjala pa sva se še dolgo o tem, kar sva videla in doživela.
Akoravuo so bili že dnovi mojega bivanja v šentruperski dolini šteti, vendar sem namenil se še izlet v hribovje narediti. Napravil sem se tedaj na Dule, ki ležijo v največjem hribovji pod Kuinom. Pot je zelo strma in slaba in kdor nima vodnika, lahko tako zaide, da je groza!
Poldrugo uro od Šent-Ruperta prideš v vasi za prav jih še vasi ne moremo imeno
vati, ker so le posamezne hiše), kjer vse drugače izgovarjajo besede, kakor v Š^nt-Rupertu. Ljudje nekako pevaje govorijo, črko „r" nekako loškemu podobno. Sploh bi bilo dobro, da bi to kak jezikoslovec preiskoval.
Med drugim sem tudi to zvedel, da so v Ravnih k vojakom poklicali mlinarja Jožefa Zaverla. Omenjenemu je že meseca januarija žena prav po nesreči umrla iu zapustila 8 mesecev staro dete. Mlin oskrbljuje hlapec, otroka pa dekla. Pač želeti bi bi bilo, da bi vsaj takim prizanašali, ki morajo po tem po sili na kant priti.
Po tri ure trajajočem potu došel sem na Dule. Farna cerkev ima dva zvonika in kaj lepa tudi vas je čedna. Rad bi bil na Kum šel, ker ni več od tu daleč; a premočen sem bil do kože; obleke pa slučajno nisem nič sabo vzel. Kum videti, je pa ostal le „pium desiderium", vendar pa upam ga drugo leto videti, ako mi Bog zdravje da.
To je bil moj zadnji izlet iz šent ruper-ske doline, ktera mi bo vedno v '¡drazern spominu ostala. Ti pa dragi bralec, odpusti mi, če sem te se svojimi popotnimi črticami dolgočasil!
podvrže volji c a r a ruskega, in da ga nikakor ni volja, pogajati se z Angleži.
Prepir med Itusljo in lluiiiuii!.i<>
se je tako poravnal, da smejo ruski vojaki marširati skozi Dobručo, le skozi pravo Rurnu-nijo ne. Na mejah bodo Rumunci vendar stražo postavili, da se ne zanese v deželo kuga, ktere prav za prav ui, ker novejša vladna poročila ruska trdd, da ni več novih bolnikov za kugo. Sploh je ves strah zarad kuge pretiran in na rejnn, če se pomisli, kako daleč so okuženi kraji od zapadne Evrope, in da ruska vlada eaina strogo na to dela, da se kuga ne razširi.
Na ITrniiPOsltcni ni nič prave sloge. Radikalci silijo naprej in se sklicujejo na novega predsednika Grevya, opominjajoči ga, da je le na njih ramah tako visoko zlezel. Grevy pa se boji zameriti kmečkemu prebivalstvu ktero ni nič kaj vneto za prostomavtarske principe. Grevy je prosil neko deputacijo ra dikalcev iz Pariza, da naj bodo zmerni, ker drugače je republika v nevarnosti. Že trikrat nam je radikalizem republiko pokvaril, je rekel ker ljudstvo na deželi se boji radikalizma in brezverske vlade , in se oklene rajši kakega cesarja. Tudi j^reke predsednik, da bi se republika znala zameriti tujim vladam, če bi komuniste in socijaliste preveč očitno podpirala Vkljub tem besedam se Grevy ni mogel ubraniti pritiska radikalcev, da je večini prognanih komunistov kazen odpustil ; iu ti se bodo ' kratkem z veliko slavo vrnili v domovino. Ra dikalci nabirajo denar za slavnosten sprejem vračajočih se prognaucev.
Izvirni dopisi.
Ifc Vlaiiinc na Notranjskem, 29. jan. *' (Po vodenj. Nesreča.) Nič veselega ti radovedni čitatelj, nimam poročati iz naše sicer prijazne a sedaj tako nesrečne doline. — Brati je bilo že od lanske jeseni sem v časopisih o silnih nalivih in povodnjah tu in tam po Slovenskem in zunaj naših mej. Tudi od Cerk niče in iz naše doline je razširil se glas ža losti in bede vnesrečenih prebivalcev po slo vanskih in druzih listih. Popisovati nataujko žalostni stan naše doline — posebej njenih prebivalcev vsled silne povodnji — ni moj namen. Kar je zgodilo se po elementarni sili se ne da nestorjeno storiti; al škodo, veliko revo, ki jo trpeti morajo ubogi ljudje sedaj čutili jo bodo še preveč dolgo. Celo dolino že čez tri mesce zaliva silna povodenj; drugo po lovico tekočega mesca začela je voda nekoliko upadati — al vendar povodnji ne bodemo še kmalo rešeni — ako bode le še kolikaj deže valo. Dokler bodo pa čolni vzdržavali komu nikacijo ali zvezo med posameznimi vasmi bode tukaj žalostno, jako žalostno ! — Klic na pomoč po povodnji poškodovanih prebivalce šel je od slavne deželne vlade do vsih okrajnih glavarstev in cerkven h predstojništev. Bog daj, da bi došla od teh obilna pomoči Mila prošnja tukajšnjih nesrečnih prebivalcev je ta naj bi ljudje v krajih , ki žive v boljših raz merah — ki lahko utrp6 kak mali ali tud znatni dar v denarjih, prinesli kar največ mo goče na oltar bratovske ljubezni. Karkoli kdo daruje, bodi mu stoterno od Boga povrnjeno Kdor pa hitro da, dvakrat da! —
Letošnja povodenj vzela je tudi človešk žrtev. V nevarnosti, da bi svoj grob našel globoki vodi, bil je že marsikdo, ali vendar se je nevarnost o pravem čusu odvrnila; ali da nes pa vam imam poročati veliko nesrečo, naj bi bila v poduk staršem in otrokom. —
ŽalOBt, britkost veliko sta doživela gostač Ja-kop Vidnh s svojo ženo, ki prebivata v Lazih (v vaBi planinske občine), ktera od pondeljka objokujeta «gubo dvoje svojih otrok, skoro I3letnega Janeza in 5letue hčere Francke. Šla sta v pondeljek popoldne okoli ene ure v družbi še treh druzih otrok, brez vednosti staršev -oče je bil po opravilih v drugi vasi — mati pa, kakor pravijo, na „Žemadi" — po pč ek v bližnji Jakovški hrib. Tje dospevša nagrabita nekaj peska v leseno posodo „škaf". Janezek ga zadene na glavo in se poda z druzimi otroci proti domu. Nekako v sredi Lažke vasi je pa okroglasta dolinica „Lošč" imenovana , ki je sedaj tudi napolnjena z vodo nad dva sežnja globoko. Ko otroci pridejo raz Jakovškega hriba do trga kraja, trije izmed njih gredo na okolo zalite dolinice po tako zvanem „Kuclu" proti domu ; Janez pa prime svojo sestrico za roko jej rekši: Glej, saj je tu čez dolino voda zmrznjena, pojdiva raji kar po ledu domu, bo-deva dosti poprej doma, kakor uni trije, midva pojdeva naravnost, uni pa morajo daleč okolo iti. Sestrica se je nekoliko branila, rekoč, da se boji, ali naposled gre z njim. Neka ženska, ki je od neke hiše to opazovala, jima je klicala, naj nikar ne hodita po slabem ledu ali Janez je noče poslušati, drzno stopa naprej š sestrico in škaf s peskom po ledu za saboj vleče ; ali ko že prideta več ko dvajset sež njev daleč, nekako do srede zamrznjene vode, zdajci se ledena skorja razpoči do treh čevljev na dolgo in široko in nesrečni Janez i sestrico eden za drugim zgiueta v globoč ni Zgodilo se je to okolo tretje ure. Strašen pogled je bil to za poprej omenjeno ženo, ki ju je opazovala. Hitro leti po vasi ljudi na pomoč klicaje, ali bile so večjidel doma le ženske in otroci, možje skoro vsi od doma v gojzdu in drugod. Vendar na silni krik pride tudi nekaj možakov, ali kaj, ker kakega rešilnega orodja ni bilo koj pri roki, vsak pa se je bal iti na pomoč po tako prhlem ledu, boječ se za svoje življenje. Čez nekoliko časa se osrči nek mož in varno s pripomočjo dveh desek po ledu se plazeč pride do one osodopolne razpokljine in ravno o tem času pride tudi soseskini hlapec Jernej Osvald iz Jakovice v Laze in videti, da uni sam nič ne opravi, se tudi on poda za njim in posreči se mu z nekim orodjem dekletce izvleči, ne pa fanta; pa kaj pomaga, dekletce bilo je mrtvo, ker dobre pol ure je bilo pod vodo. Svojo požrtvovalnost bi bila pa ta dva vrla moža kmalo poplačala s svojo lastno smrtjo, ker ni veliko manjkalo, da se tudi onadva nista pogreznila vglobočino; drugi ljudje, ki so prihiteli jima na pomoč, so ju z velikim trudom rešili utopljeuja. Čez dobri dve uri še le so tudi izvlekli iz globine nesrečnega Janeza, ki se ni bil nadjal take smrti! Vrla moža pa, ki sta z nevarnostjo svojega lastnega življenja hitela na pomoč nesrečnima utopljencema, če tudi nista mogla ju rešiti, zaslužita občno pohvalo iu priznanje.
*) Zakasnjcno.
Vredn
D» jiinslic doline na Ntoro
¿k e«», 16. febr. (Žalostni stan ljudskih šol med koroškimi Slovenci.) Srce človeka boli, ako vidi, kako malo se slovenski otroci pri sedanjih dragih šolah za življenje koristnega nauče, koliko dragih ur se z nespa metnirn podučevanjem za slovensko mladino v šoli potrati. Poglavitni namen ljudskih šol na slovenskem Koroškem je, kolikor megoče nerazumljivih nemških besed mladini v glavo vcepiti. Le redki so že otroci, ki bi slovenski gladko čitati znali, in vendar vis. knez. škf. ordinarijat strogo zahteva po predpisanih ka-tebism h šolsko mladino podučevati. Toda po
sedanjem nepedagogičnem šolskem poduku je č. g. katehetom celo nemogoče to nalogo popolnoma dovršiti, ako se pomisli, da je mladina tudi pri najboljšem poduku večkrat raztresena, zraven se pa iz katehisma učiti od nje zahtevati ne more, ker večidel otrok pravilno slovenski čitati ne zna. Ni čuda, da mladina tudi v krščanskem nauku napredovati ne more. Le pomisli, častiti bralec, babilonsko zmešnjavo po tukajšnjih ljudskih šolah. Uče-uikom je po šolskih nadzornikih strogo ukazano v vseh predmetih čisto slovensko mladi-uo le nemški podučevati, po nemški učenik mladino svari, po nemški razposajencu kazen napove, iu prej ko ne ga tudi po nemški zmir-ja in prekolne; da, še ce!o v maternem jeziku moliti mladini ni dovoljeno, dokler je še pred in po šoli mol'ti dopuščeno. Ali niso take šole zares mučilnice za slovenske otroke? Vprašaj pa tudi šolarčka, ki je postavno ljudsko šolo obiskoval, kaj se je v vseh letih koristnega naučil? V svojo žalost boš spozual, da, razen malo krščanskega nauka, nekaj nemški čitati, kar se ve da ne razumi, za največo silo svoje ime nemški podpisati iu iz računstva malo ali skoro nič, ker se ga je večidel v tujem jeziku učil. Da bo tudi društvo sv. Mohora po Koroškem svoje ude polagoma zgubilo, ako se okolščine ne spremene, je razumljivo, ki r se že zdaj večkrat sliši: „Rad bi bil pri tem društvu, ako bi le slovenski dobro brati znal.1*) v Wa Dunaja, 15. febr. Tukajšnje dijaško društvo „Slovenija" je napravilo 12. t. m. komers v čast svojemu lOletnemu obstanku. Program se je izvišil dobro, ker pevci „Slovenije" so zares izurjeni. Udeli žeuje pri komersu pa je bilo kaj skromno. Od zunaj je prišlo 8 telegramov in eno pismo. Slovenskih državnih poslancev na komersu ni bilo nobenega; počastila pa sta nas profesorja gg. Šuklje in Šu man. 01 tukajšnjih Slovencev smo videli še g. dr. Sežuna in poštnega kontrolorja g. Cvetniča. Akademična društva so bila slabo zastopana; največ je bilo Hrvatov „Ve-lebita" in pa iz „društva hrvatsk h tehnika"; „Srpska Zora" baje ui dobila vabila; okopram so pa Srbi gotovo vedeli, da bo komers, prišli so kaki trije ali štirje privatno. Čudno se nam to zdi, ako pomislimo, da se je v/.adujič „Zo-rine" svečanosti udeležilo nad 40 udov „Slovenije", ki so tudi petje preskrbeli. Pa menda vendar to ni kaka demonstracija, ali ka-li?
Slavnostni govor je imel g. stud. phil. Zavadlal; govoril je o zgodovini in namenu „Slovenije." Krasna , zares umeteljniška pa je bila deklamacija „Ubežui kralj". Deklamator g. cand. prof. Laharnar pa je bil tudi z dolgotrajnim , pouavljanim ploskanjem odlikovan. Izmed govorov naj omenim onega gospoda prof. Šukljeja, ki je rekel pomenljive besede: „Skrbite, da boste dobri Slovenci, potem boste tudi dobri Slovani!" Predsednik „Ve-lebita", g, Neumann, pa je v svojem sicer lepem govoru jako nedelikatoo obruil se na navzoče zastopnike „slovenskega literarnega društva" češ: „Mi Hrvati nečemo Slovenaca pohrvatiti, kaošto njekoji pišu, mi četno i m samo bračom biti." Temu izreku, na kterega je g. Neumann dresiran bil, dala je povod neka notica v ,Vaterlandu", ki je govorila, da „slov. literarno društvo" misli gojiti s 1 o venski jezik in slovensko literaturo ter da je proti nasilnemu pohrvatenju. — Ko se je pozneje vzdiguil k besedi predsednik literarnega društva g. Terstenjak , slišali so se „oho!" klici. Na komersu „ohol" klicati, ste kaj tacega že čuli sedaj ? Tako žaljenje go-
*) Prav drago, prosimo!	Vred.
Dalje v prilogi, jt^
stoljubja jeneslišano! Gostoljubja? ne! Saj so udje „Slovenije", ki pa jih na ta način peha iz svoje srede, samo, ker to hoče brezumna peščica v „Sloveniji", ki slepo sovraži novo društvo, menda zato, ker se neče bratiti s hrvatskimi Židi, s kterih nemško-čifutskimi imeni nočem skruniti Vašega lista.
Tem in njih prijateljem radi prepuščamo psovanje po židovskih listih, klofutanje na javnih prostorih in obetanje klofut. Upamo , da bode dobri element zmagal, da bodo Sloveuci zopet zedinili se med seboj in poslušali raji svojo vest, nego šuntanje hrvatskih prepeli-čarjev. — Tudi šaljivih napitnic ni maujkalo; omenim samo ono g. Role na uavzočue dame. Škoda je le, da je bilo udeleženje tako slabo, kakor še pri nobeni slavnosti dozdaj. Odbo-rova krivda to ni, kajti on si je vse prizadejal. Slovenci na Dunaji so menda res malo preveč mlačni — ka-li ?
■z Broda na Savi 16. februarja. (Vreme, ceste, Rusi, bolnične barake, podvzet-mki Tavčar, Lavrič in inženir Kubelka, Sava, turška ošabnost.) Vreme postalo je hvala Bogu vendar enkrat tudi nam ugodno, toplo je čez dan in ako se človek popoldne okolo Save sprehaja, diha prav spomladanski zrak, celo spomladanski tički nam naznanjajo boljši in lepši čas in nekako veselo prepevajo , ravno tako, kakor da bi se tudi oni veselili prostosti in konca turškega gospodarstva.
Ceste, pred mescem dni še zmrznene, ota-jale so se in popoldne se že po malo suše; ako nam to vreme še nekaj časa ostane in ako zopet toliko tisoč voznikov ne bode dospelo, smemo upati, da bodemo imeli čez par mescev po vsem nam povoljue ceste.
Rusi, koji so prispeli s svojimi malimi konjiči in za to zemljo prav pripravnimi vozovi, odrinili so večidel \si že v Bosno. Kaj lepo je bilo videti bele Ruse v najhujši zimi lahko oblečene z nagimi prsi okolo hoditi, in nikdo med njimi se ni ustrašil najhujšega dela. Res lep izgled uztrajnosti. Tudi je marsikdo imel priliko prepričati se, kako poznajo Rusi svoje razmere. Pripovedovali so, da v celi Ru siji niso našli takih grdih zanemarjenih cest, kakor v kulturni Avstriji. Celo v Bulgariji vozili so po lepih cestah. Mnogo vozniških hlapcev, koji niso imeli posla, poiskali so Fi med tem druga dela ter se povsod izkazali kot najboljši delavci in vse občinsto jih je rado imelo. Nekteri delali so tudi po barakah in se z našimi Slovenci prav lahko razumeli.
Bolnične barake, kterih stavljenje sta gospoda Luka Tavčar in Lavrič prevzela, izgo-tovljene so. Kaj lepo je videti tri vrste v lepem redu in prav po novi šegi postavljenih bolničnih barak; poleg njih stoji več barak za Baniteto in nekaj oskrbniških barak.
Že so pripeljali prve bolnike, kojih je nad 200 mož, in vsak dan jih bodo vozili, ker se boje vsi zdravniki strašnih bolezen, kakor se že prikazujejo in zahtevajo grozno veliko žrtev.
Barake bile so vnovič popravljene in pri zadnji komisiji prvih deset barak ni našla komisija uiti najmanjše napake, to vse pač se imajo podvzetniki zahvaliti inženirju gospodu Vaclavu Kubelki, ker on je tisti, ki je vse naprave toko točno izpeljal. Pridobil si je omenjeni inženir vsled take natančnosti o svojem poslu veliko zaslugo ne samo pri erarič-nih, temveč tudi pri vsem brodskem občinstvu, tudi ga dosta povzdiguje njegova odločnost, ker se vedno pokaže kot pravi sin ,,majke Slave".
Sava zopet raste in ako ostane na Slo-
Priloga „Slovencu" štev. 20
venskem še južno vreme, znamo dočakati še kako poplavo, ktere nas pak Bog obvari.
O turški ošabnosti bi Vam pač dosti imel pisati, ali zadostuje naj Vam samo eden ko-madič. V turškem Brodu dobro znani prvi bogatin Iladji A . . . ruje še vedno proti Avstriji in zato menda mu da pravico njegovo bogatsvo. Ni še tukaj nikdo pozabil, da je v času ustanka krščanske glave drago kupoval ter jih po velikem trgu nosil, metal po blatu in počenjal najgrozovitnejše reči ž njimi in sedaj psuje čez naše praznike ter se ustavlja za zvonove in našim duhovnom, in take reči trpi naša vlada. O tem človeku bi Vam pač lahko cele knjige popisal.
H koncu svojega dopisa naj še omenim o bolezni, o kteri so že davno pripovedovali, da pride in sedaj jo imamo pred pragom. Tukaj razsaja uročinska bolezen, potem krč v trebuhu in želodcu in človek v dveh urah je zdrav in mrtev. Kdor hoče videti pogrebe vsako uro, naj pride v Brod in se bode prepričal. Zvečer pak vidi mrliče peljati v celih kolonah na pokopališče. Vse beži iz Broda, kar more. Pa kaj bi se temu kedo čudili Mrhe po ulicah začele so smrdeti, čifuti vso nesnago še sedaj nosijo ua ulice, pota so vsa otajana in ni človeka, da bi kaj posnažil, in iz tacega ni dru zega mogoče nego huda bolezen. A—č.
Iz Kima. 15. februarija. = y = (Okrožnica papeževa.) Sv. Oče bodo razpisali za vse verne sv. leto in jim ga na-znauili v posebni okrožnici, ki to-le obsega Sv. Oče se najprvo sklicujejo na navade rimskih papežev, ki so o svoji izvolitvi vernim dajali priliko vdeleževati se duhovnih dobrot sv. cerkve. Pravijo, da so tudi oni sklenili celemu svetu podeliti odpustkov v podobi sve tega leta, ker živo čutijo potrebo pomoči božje, da bodo mogli izvrševati svoj poklic, kakor tudi, da bi odvrnili maščevanje božje, ki bode gotovo zatrlo hudobijo ljudi v teh za človeško družbo tolikanj žalostnih časih. Namen svetega leta je sprositi ljudstvu milost božjo z molitvijo in pokoro. Dalje določijo pogoje, pod kterimi se ti odpustki zamorejo do biti v Rimu kakor tudi v drugih krajih, kjer prebivajo verni kristjani. Naposled živo priporočajo vernikom, da naj se teh odpustkov vde-ležijo.
Domače novice.
V Ljubljani 20. februarja.
(Konfiskacija.) Zadnji list nam je državno pravdništvo vzelo zarad dopisa in O p a v a (Troppau) v Šleziji, kterega smo prejeli od enega nekdanjih učencev prof. H e i n r i c h a v Opavu. Dopis je v češkem jeziku, a mi smo ga poslovenili za svoje bralce, ker smo mislili, da jim bo mikaven Nevaren se nam nikakor ni zdel, kajti nanaša se le na to, kar smo ob širneje že pisali o njem v „podlistku"; kaže pa, da se prof. Heinrich v Šleziji ni boljše obnašal, kakor pri nas. Zato bi nam bil državni pravdnik veliko bolj vstregel, če bi bil kon-fisciral njega, ne pa naš list. Lep začetek s Stremayerjem!
(Vabilo k petnajstemu občnemu zboru „Matice Slovenske") 12. marca 187!). leta ob 4, uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljub ljani. Vrsta razgovorov : 1. „Predsednikov ogo-vor". 2. „Tajnikovo poročilo" ,o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1878. 1. 3. „Račun" od 1. januarja do konca 1878. 1. 4. „Proračun" od 1. januarja do konca decembra 1879. 1. r>. ,,Volitev treh udov" da
pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih jravil. 6. Odborov nasviit o jedenkratnem razpošiljanji društvenega „Letopisa". 7. Razgovor o zaostalih letnih doneskih družabnikov iu oni ustanovnih članov „Matice Slovenske." 8. Na-svdti posameznih udov. 9. Volitev 9 novih odbornikov , in sicer namesto onih, ki vsled §. 12 Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.: dr. Bleiweis Janez; Stegnar Feliks; Vavril Ivan; Barbo Josip, grof; Raič Božidar; Svetec Luka ; Šuman Josip ; dr. Ulaga Jos.; Urbas Viljem.
Opombi: a) Pri volitvah odbornikov ,,Matice Slovenske" vštevajo se tudi volilni listi takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare (§.11 Mat. pr.). b) Račun za preteklo, proračun za prihodnje leto in volilni listi se razdele nazočim gg. družabnikom.
V Ljubljani 15. svečana 1879.
Dr. Jan. B 1 e i w e iB, predsednik. (Od „slovenskega literarnega društva na Dunaji") smo dobili ravnokar spomenico, v kteri vabi vse rodoljube k pristopu in podpori tega društva, ki ima biti slovenskim dijakom na Dunaji le šola za literarno izobraževanje med seboj. Priložena so tudi pravila po vladi že potrjena. Ker je društvo koristno za izobraževanje mladine, ga priporočamo vsestranski podpori.
(Za loterijo na dobitke) na korist hiralnice in sirot,nišnice so dozdaj darovali sledeči p. t. dobrotniki in dobrotnice darila veče ali manjše vrednosti, nekteri tudi zneske v denarji: Nadvojvode Albrecht, Kari Ludvik in Reiner, nad-vojvodinja Marija Terezijn Virtemberška, grof Leo Auersperg, grofice Antonija, Gabrijela Marijana, Zofija in Terezija Auersperg-ove grofica Auerspergova na Igu, gospica Ašahar-jeva, gosp. dr. Jan Blenveis, grof Condenhove, gosp. Dominik, zdravnik, gosp. Freiberger, klepar, baron Gudenau, gosp. vit. Hilmajer, korar, baronica Hauer-jeva iz Graca, gosp. Ludvik pl. Infeld na Dunaji, č. gosp. Jeriha iz Loke, gospica Jerajeva, gospica Anaa Je-rajeva, gospica Ana Jesenksova, pl. gospa Kallina, dež. preds. soproga, dr. Keesbacher, gospa Kronbergerjeva, gosp. L. Krištof, duhovnik , grofica Lazzarini - jeva, baronica Lili-ensteinova, č. gosp. župnik Levičnik pri D. M. v Polji, gosp. K. Lukman, gosp. F. Maček pozlatar, gospica V. Melcer-jeva, g03p. Pfeiffer, dež. odb. koncipist, gosp. Tom. Pirnat, č. g. Rozman, katehet, pl. gospica Roche, gosp. Reichel, ključavničar v Gradcu, gospa Radi-čeva vdova, vit. Schneid na Dunaji, gosp. A. Samassa, gospica Šulc-eva, gosp. Karol Tavčar, gospa Tavčarjeva, v. č. gosp. Urh, korar, č. gosp. m Uršulinarce v Ljubljani in Škofji Loki, vis, čast. gosp. J. Vole, korar. — Vrednost vseh po teh p. n. dobrotnikih in dobrot-n cah podarjenih dobitkov znaša okoli 2000 gld. Razen teh je došlo še več daril, a darovalci nečejo da bi se z im»nom navedli. Vse, kar je dozdaj došlo, je na ogled razstavljeno v hiralnici in se lahko vidi za vstopnino 5 kr. ali pa proti temu , da se kupi ena srečka za 25 kr. tam. Mi posameznih reči nismo mogli našteti tu zavoljo prepičlega prostora in ker nam je bil njih zapisnik poslan — nemški.
(„Brencelj" št. 3,) ki je pribrenčal v soboto, ima na zadnji strani 4 prav satirične podobe, ki kažejo, kako bi moralo v Ljubljani biti, če bi bilo mesto slovensko in bi jezik naš imel tisto veljavo, ki mu gre kot deželnemu
jeziku. Tudi v drugem je mikaven in razno vrsten.
(Miroslav Hubmayer) je zdaj v Macedoniji v družbi generala Črnajeva. Ta namreč vodi vso ustajo v Macedoniji, Ilubmajer mu je izdaten pomočnik. Po poročilih iz tega kraja sklepati še vojske na Turškem ni konca, marveč se bo Bpomladi zopet pričela.
(Srebern denar) bomo dobili in sicer v goldinarjih. Dozdanji petaki in goldinarji se bodo počasi nazaj vzeli, papirnati bodo bankovci le od desetaka naprej. Že lansko leto se je bilo srebernih goldinarjih za več milijonov skovalo in v Ljubljano jih javne blagaj-mce zdaj dobivajo že kar po sodčih. Bo pa zopet cvenk, samo želeti bi bilo, da več vreden, kakor je.
bi bil
Bazne reči.
—	Mozirska čitalnica napravi svečano besedo v spomin narodnega pesnika Valentina Orožna pribodno nedeljo 23. svečana. Spored: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Deklamovanje iu petje Val. Orožnovih pesmi. 4. Pesni razuih skladateljev. 5. Zabava in ples. Začetek ob 7. zvečer. K tej besedi vse ude, domoljube in čestilce Val. Orožna naj-uljudneje vabi	Odbor.
—	Narodna čitalnica v Šentvidu nad Ljubljano napravi dne 23. februarija 1879 veselico po [sledečem programu 1. „Tombola" s primernimi dobitk1. 2. „Slava Slovencem" (A. Foerster), poje moški čveterospev. 3 „Pesem svobode" (iz Jamske Ivanke), poje mešani čveterospev. 4. „Klic iz Balkana", deklamacija. 5. „Kranjska dežela1, (A. Ned-ved), poje g. Jakob Jovan. 6. „Zdravljica", (Dav. Jenko), poje mešani čveterospev. 7. „Zakonske nadloge", veseloigra v enem dejanji. Po igri prosto razveseljevanje. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. Začetek ob 6 uri zvečer. K tej veselici vljudno vabi odbor.
— Iz Tr s t a se poroča, da je lani sklenjena postava mestnega, oziroma deželnega zbora o odpravi najdenišnice zadobila najviše po-trjenje. Toraj ima ta zavod nehati s 1. julijem. No, to je prav 1 Na Kranjskem je že davno odpravljena, tržaška pa je stala našo deželo in tudi vse sosednje leto za letom veliko denarja, ker so ženske hodile v Trst rodit in stroške puščale tam, da so se na stroške dežele dajali na rejo. Gotovo bo to imelo velik vpliv na javno nravnost, ker bode nezakonska ženska vsaka morala skrbeti za to, kar porodi, deželi naši pa bo prihranjeno veliko denarja.
—	Velika nesreča v rudniku. V Oseku pri Toplicah na Češkem je 10. t. m. pridrla voda v rudnik, v kterem kopljejo premog, in v kratkem času zalila skoro vse jame. Pridrla je tako naglo v jamo, v kteri je kopalo ravno okoli 100 delavcev , da se niso mogli rešiti vsi, ampak utonilo jih je 21, kterih trupel ne bodo mogli še tako naglo z vode do biti. Iz drugih jam so se ljudje rešili, ker se jim je nevarnost naznanila še o pravem času. Škoda je že zdaj velikanska, pa bo še veča, ako voda zalije vse premogokope okoli Duksa. kjer čez 2000 ljudi služi svoj kruh in se koplje dan na dan po 350 do 400 železniških vozov premoga (vsak voz po 200 centov). Če ves ta kraj zalije, bo vsega tega konec, ker misliti na to, da se odpelje, skoro ni, to ni v človeški moči. — Od kodi pa je prišlo toliko vode pod zemljo? To pojasni novica iz Toplic na Češkem , da je tam vroči vrelec vsahnil brž potem, ko je v oseške rudnike voda pri-
drla, in ker je ta vroča, ni dvoma, da so se podzemeljski vrelci vlili v rudnike. Vsahnenje toplih vrelcev je pa za mesto Toplice pogin, zato je tudi tam grozen strah in razne komisije ugibajo, kaj bi bilo storiti, da bi se vrelci zopet odprli. Če se to ne posreči, bo več tisuč ljudi nesrečnih.
—	O prestarem Zelenogorskem spominku češkem (Libušin soud) je nedavno prof. Šembera dal na svetlo dokaj obilno knjigo, češ, da je podvržen, da sta ga ponaredila H a n k a in L i n d a. Ker je o tej stvari tekla prej dolga dolga pravda in je bila sodnij-sko rešena, morala je trditev Šemberova vzbuditi spet novo pozornost med českoslovanskimi učenjaki. Res so se jeli že glasiti zoper njo na pr. v morvaskem „Hlasu" Fr. Vymazal. v Pragi pa je 11. t. m. v bralnem društvu arhivar Brandi imel posebno razpravo o Ljubišini sodbi, ktero hoče skoro tudi priobčiti, in svésti smo si, da ono oporékanje bode nam cenjeni spominek le še bolje pojasnilo.
—	Čudno solnčno stanje I. 1880. Starodavni narodi so verovali, da imajo zvezde neko skrivno moč do zemlje in njenih prebivalcev. Kaldejci so skrbno opazovali, kako stoje premičnice (planeti) proti solncu, in po različnem stanju premičnic so napovedovali dobro ali slabo letino, srečue ali nesrečue dnove. Tudi Judje niso bili brez graje, zato jih prerok Jeremija (44. 17) svari, ker so kraljici na nebu t. j. luni darovali. — Ko se je krščanska vera razširila, se je to vedeževanje zelo spremenilo. Vendar pa so se v vseh časih pečali največi modrijani z zvezdarijo. V 18. stoletji so večidel tajili , da bi zvezde, razun svetlobe in gorkote, kaki vpliv do zemlje imele. Čudno pa je, da ravuo v 19. sto letju so nekteri učenjaki predrzno na dan stopili, ki hočejo zvezdam stare pravice nazaj dati. — V zadnji številki „Scientific Américain" podaja angleški prof. Jevons statistiko solnčnih peg (Sonnenllecken). Znano je, da se na solncu vidijo večkrat temne pike in pege, časih tolike , da jih vidimo s prostimi očmi. Kaj so prav za prav te prikazni, ki se sicer malokdaj nahajajo daleč od solnčega polutnika in kterih moremo nektere po dva in večkratnem zavrtenji solnca okrog svoje osi še videti na tistem mestu glede solnčnega površja, to še ni dognano. Nekteri mislijo, da so to oblaki Prof. Jevons dokaže, da se teh peg največ prikaže vsako deseto leto. On našteva dolgo vrsto let in skazuje, da takrat so bile zmiraj slabe letine. To on tako-le razlaga: „Kadar se premičnice, posebno vélike, zelô solncu približajo, solnčno svetlobo deloma na-se vlečejo in spreminjajo. To pa je vzrok nenavadnega vremena na naši zemlji, tako da je v enem delu sveta suša in vročina, drugod pa moča in mraz." Če je ta misel prava, se lahko razlaga velika vročina v Ameriki 1. 1878, ko je bilo solnce zelo pegasto, — in lakota v Indiji in Kini. Pa še ni konca. Ni dolgo, kar dr. Knapp razglasi prav mikavno pa neprijetno reč. Dr Knapp je študiral zgodovino kužnih bolezni, ki so razgrajale po Aziji in Evropi. In pre-računil je, da vselej je nastala kuga, kadar je kaka premičnica solncu bolj blizo prišla, kakor navadno. Leta 1880 pa bodo štiri premičnice tako blizo solnca prišle, da že 4000 let ni bilo kaj takega, kakor so zve-zdoznanci natanjko preračunili. Da boš bra lec, to nekoliko razumil, pomisli, v kterem času se te štiri premičnice presučejo okoli solnca, namreč: Jupiter v 12, Saturn v 30,
Uran v 84, in Neptun v 164 letih. Če pa že ena sama premičnica, kakor pravijo, tako zel6 moti naše ozračje, kaj bo še le, ko bodo ob enem Btiri premičnice, kolikor mogoče blizo solnca Btopile 1 Kako velik strah nam planeti obetajo 1. 1880! Toda nikar se preveč ne bojimo, ker vemo , da se taki preroki včasih zmotijo, in da brez božje previdnosti laB iz glave ne pade.
Jak. B a č ni k.
Eksekutivne dražbe.
21. februarija: Paugretič iz Čepelj , 2. Šne-ler iz Prelesja, 2. Rom iz Mihelje vaBi, 2. Milko-vič iz DeBinca, 2. Cvetič s Tanče Gone, 2. Roui-fiek iz Dolenjevasi, 2. Bahorčič iu Ilotuje iz Pre-bnic. 2. Medoš iz Dronovca, 2. KraSovec iz Čr-nomlja, 2. Esig. in Flcinik iz Hrasta , 2. Stefan-616 iz Zapodja, 2. Mihelčič iz Dobnjega Suhorja
2.	Pešel iz Zagoidca , Krašovie iz Stranske vasi, Kralj iz Vertač, vsi v Crnomlji. 3. Lepičnik iz Černc v Kamniku , 3 Geržel iz Belskega, 3 Križaj iz Matenje vasi, 3. Kontel iz Kala, vsi v Postojni. 3. Šček iu Verčin iz Gradiša v Vipavi.
3.	Kostclc iz Šambij, Urbančič iz^Bača in 3. Sekam v Bistrici. 2. Kalimšek s Primskova v Kranji 2. Markovič z Vrhka v Mokronogu. 2. Bozek iz Kašče, 2. Petrič iz Bojane vasi v Metliki. 1. Ka-stelic iz klečat, 1. Blatnik iz Zvir6 v Žužcnberku.
Umrli so:
Od 15. do 17. februarja. Jožefa Srimšek 60 1., za Bušieo. Julij Schmidler , sukn. del. o. 2 1., za jetiko.
Loterijske številke 15. februarja. Na Dunaju: 80, 33, 44, 41, 52. V Gradcu: 57, 82, 39, 36, 3«.
Televralléne denarne cene 19. februarja. Papirna renta 62.45 — flrebern* r-inU 63.35 — Zlat» renta 75 40 — 18601etno državno Doaojilo 114 70
Bankinu »koije 793 — Kr»ditne akcije 221.--London
116.76 — ftribro —. —. — Ce«. kr. oekini 6 67. — SO-frankov 9.33.
Denaratvene cene 18. februajra.
Državni fondi.			Denar.	Blago
i'/, avstrijska papirna renta .	•		"62 46	62.65"
			63 36	63.46
4 "/, renta v zlatu (davka prostB)			75.-	74.10
Srečke (loži) 1854. 1. . . .		a ,	109.60	100,—
„ „ 1860. 1., celi. .	#	f ,	112 60	112.25
„ „ 1860. 1., petinke			126.-	125.50
			149.—	149 60
Zemljisčine odveznice.				
Štajarske po 5°/,.....	•		99.--	99 60
Kranjske, koroške iu primorske po 6 V«			91,—	91.50
Ogerske po 5'/».....			80.50	81 26
Srvaške in slavonske po 6*/0 .	t		84.26	84.90
			76.25	76.26
Delnice (akcije).				
			792.-	793.—
UnionBke banki ...			67.60	68,-
			220.30	220.60
Nižoavstr. eskomptne družbe .			766,—	740 —
			99.60	99 26
8rečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	T.	160.60	161,—
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	117.76	118.25
» i- 50 n	n	ii •	62 —	63,-
Budenske „ 40 gld.	>•	v. •	27.60	28.-
Salmove „ 40 „	ii	» •	38.60	39.-
Palffi-jeve „ 40 „	ii	n •	27 60	27.76
Clary-jeve „ 40 „	n	i» •	23.76	29 50
St. Oenois „ 40 „	n	n •	34.26	36.25
Windischgratz-ove „ 20 „	ii	ii •	29 —	29.60
Waldstein-ove „ 40 „	n	ii •	22 60	23.-
Srebro in zlato.				
			5.67	6.68
			9.33	9.33
Podobe svetnikov,
velike in majhne, prav lepe in poceni ima na prodaj
0. Klerrova vdova
pred škofijo, g)^* Tam se tudi dobi 100 oblskalnih listkov (visitkart) za 50 kr.
Idajate in odgovorni vrednik Filip aderlap.
J ainikovi nalinik  jujni.