G fírapharl- Še zadnje dejanje letošnje »nesrečne« dirke po Franciji / 22 V železniškem muzeju razstava ob 150-letnici Južne železnice Primorski NEDELJA, 29. JULIJA 2007_ št. 178 (18.961) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Dušan Udovič Trbiž je zgovoren primer kraja, ki je iz relativno ugodnega položaja v preteklosti resno tvegal pristati na nekem brezperspektiv-nem obrobju. Ko je pred leti izginila meja z Avstrijo, je njegova gospodarska struktura, v veliki meri grajena na mejnih storitvah, doživela hud udarec. Odšla je vojska carinikov in uradnikov in z njo še mnogi, ki jim je bila meja tako ali drugače vir preživljanja. Lego prehodnega kraja sta mu odvzela še avtocesta in posodobitev železnice, nekonkurenčna turistična struktura pa tedaj sama ni zmogla zagotoviti kraju primerne rasti. Očitno je bil to tisti vzgon, ki je narekoval upraviteljem pot realizma in preokret od politike, ki v preteklosti na tistem koncu ni bila kdove kaj pozorna do manjšin, celo nasprotno. Kdor je dovolj v letih, se bo spomnil ostrih bitk za nekaj skromnih ur zasebnega pouka slovenščine. Osamosvojitev Slovenije je v dobršni meri pomet-la s preostalimi predsodki in tako imamo danes položaj, v katerem desničarska občinska uprava govori o vrednotenju manjšin, podpira slovenske kulturne pobude domačinov, pomaga slovenskmu jeziku na poti v šolo in je celo prva odprla slovensko okence na občini. Ob dejstvu, da izginja še ena meja, spodbuja sodelovanje s sosedi, v zavesti, da uspešno življenje v skupnem prostoru ne vzdrži pogrevanja starih konfliktov in za mer. Trbiž in Kanalska dolina gotovo nista rešila vseh svojih problemov, nemara bosta s padcem schengenske meje dobila še kakega zraven, a splošen vtis je, da sta s takšno politiko na pravi poti. TRBIŽ - V petek, včeraj in danes Slovenski kulturni dnevi SKS Planika Evropski duh je doma na tromeji Posvet o vlogi manjšine potrdil voljo sosedov do sodelovanja TRBIŽ - Na sedežu trbiške občinske uprave je bila včeraj okrogla miza o vlo gi slo ven ke manj ši ne pri so de -lovanju med sosedi, ki jo je v okviru Slovenskih kulturnih dnevov priredilo Slovensko kulturno središče Planika. Po sve ta se je ude le ži lo ve li ko ugled nih gos tov iz na še de že le in iz Slovenije, srečanje pa je potrdilo pomen negovanja manjšin v obmejnem prostoru kot dejavnika sožitja in sodobnega razvoja. Poleg posveta je bila včeraj na sporedu degustacija Kmečke zveze, ki je ponudila v pokušnjo vino, sire in olja kmetijskih podjetnikov iz tržaške, videmske in goriške pokrajine. Spored se je popoldne nadaljeval z nastopi folklornih skupin iz Bovca, Mo noš tra in Stu le di iz Tr sta. Dne vi bo do na spo re du še da nes, ko bo po -leg drugih skupin nastopil harmonikarski ansambel Glasbene Matice. Na 3. strani Gost promet, daljša kolona pa le pri Moščenicah Na 4. strani Pri sesljanski plaži utonila priletna ženska Na 4. strani Goričan snemal ženske pod krilom Na 9. strani Bohinjska železnica še vedno tiho drema Na 10. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it 2 Nedelja, 29. julija 2007 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Prodi opozarja skrajno levico »Dogovor o socialni državi ne bo doživel sprememb« SIK in SKP: V državi se obeta še kar vroča politična jesen RIM - O preustroju socialne države in o pokojninski reformi nobenih korakov nazaj. Tako predsednik vlade Romano Prodi, ki je včeraj poveril svojemu glasniku Silviu Sircani nalogo, da pojasni vladno stališče o teh vprašanjih. Sporočilo je namenjeno predvsem obema komunističnima strankama, ki sta zelo nezadovoljni s sporazumom med vlado in socialnimi partnerji. Sircana je dejansko ponovil Pro-dijevo stališče, da omenjeni sporazum ne bo mogoče spreminjati. Poleg CISL in UIL ga j e, kot znano, podprla tudi CGIL, čeprav s precejšnjimi zadržki in pod pogojem, da bo doživel podporo članov sindikalne zveze. V veljavnost tega dogovora verjame tudi minister za delo Cesare Damiano (LD), ki meni vsekakor, da je do ku ment mo go če še do dat no izboljšati. Čisto drugače razmišljajo predstavniki SIK in SKP. Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero (-SKP) je os tal gren ko pre se ne čen nad stališči Prodija in njegovega glasnika Sircane. Komunistična prenova napoveduje vročo politično jesen in boj v parlamentu, kar zna povzročiti precejšnje težave Prodiju in njegovi Uniji. Kritičen do predsednika vlade je tudi vodja SIK Oliviero Diliberto. Njegova stranka je tudi prepričana, da je spo ra zum v mar si čem v na -sprotju z volilnim programom leve sredine. Zadnja beseda pripada zato par la men tu. Bolj previdni so Zeleni in predstavniki Demokratične levice, ki so pred ne kaj me se ci za pus ti li Le ve de -mokrate. Zelena lista, podobno kot minister Damiano, pravi, da je sporazum mogoče izboljšati in ne poslabšati. V parlamentarne spremembe pa verjamejo minister Fabio Mussi in somišljeniki, ki so prepričani, da zaradi te ga prob le ma ne bo vlad ne kri ze. V opoziciji so nasprotno prepriča ni, da bo je se ni tr da pred la Pro di -jevi vladi, medtem ko Silvio Berlusconi znova vihti z zastavo predčasnih političnih volitev. Bolj previdni so v Nacionalnem zavezništvu, kjer so jezni na Berlusconija, potem ko se je včeraj znova javno opredelil proti oblikovanju nove skupne desnosredin-ske politične stranke. Takšni stranki v sklopu Doma svoboščin odločno nasprotuje tudi Severna liga. Romano Prodi vztraja pri svojih izbirah o pokojninah in o socialni državi ansa ITALIJA - Ostre polemike med večino in opozicijo Parlament je dokončno uzakonil spremembe sodnega sistema RIM - Po slan ska zbor ni ca je pre tek lo noč do konč no uza ko ni -la nova določila na področju sodne ga sis te ma. S tem so par la men -tar ci uki ni li za kon ska do lo či la prejšnje vladne koalicije, ki jih je oblikoval tedanji pravosodni minis ter Ro ber to Castel li (Li ga). Najbolj zadovoljen z ukrepom je pravosodni minister elemente Mastella, kije prepričan, da so bili v Italiji znova vzpostavljeni normalni odnosi med izvršilno in zakonodajno oblastjo. Mastella zavrača obtožbe Doma svoboščin, ki pravi, da zakon pride prav l e Pravosodni minister Clemente Mastella sodnikom in oškoduje državljane. Odobritev zakona, ki briše »reformo Castelli«, pozdravljajo vsi zastopniki vladne koalicije, začenši s predsednikom vlade Romanom Prodijem, ki je do zadnjega spremljal razpravo v poslanski zbornici. Na des ni ci so ze lo jez ni in razočarani. Pričakovali so namreč, da »za kon Ma stel la« ne bo pre mos til pre iz kuš nje v se na tu, kjer ima, kot znano, Prodijeva koalicija zelo krhko večino. Silvio Berlusconi vsekakor že napoveduje, da bo v pri me ru predčas nih vo -li tev in zma ge des ne sre di ne, sled -nja takoj razveljavila ta zakonska določila in spet uvedla zakonske nor me prejš nje ga mi nis tra Cas tel -lija. V Afganistanu štirje vojaki mrtvi KABUL - V dveh spopadih v Afganistanu so v petek umrli trije vojaki zveze Nato in afganistanski vojak, 13 vojakov Nata pa je bilo ranjenih, so sporočili iz Nata. Dva pripadnika misije Isaf in afganistanski vojak so življenje izgubili med obstreljevanjem na vzhodu Afganistana, tretji vojak sil Isaf pa je umrl med spopadom na jugu te nemirne države. Pripadniki misije Isaf naj bi medtem v ločenem napadu ubili ali huje poškodovali enega pomembnejših vodij taliba-nov. V obstreljevanju na jugu Afganistana je bilo ranjenih 13 vojakov zveze Nato, ranjen pa je bil tudi afganistanski civilist. Podrobnejših podatkov o spopadu predstavniki zveze Nato v sporočilu niso dali, prav tako pa niso razkrili narodnosti umrlih in ranjenih vojakov. Večina pripadnikov misije Isaf na vzhodu Afganistana sicer prihaja iz ZDA, na jugu države pa so nameščeni predvsem Kanadčani, Britanci in Američani. Pripadniki misije Isaf so medtem pred dnevi na jugu Afganistana napadli območje, kjer naj bi se zadrževal eden pomembnejših vodij talibanov Kari Faiz Mohamed. Kot so sporočili predstavniki misije Isaf, je bil voditelj talibanov v napadu ubit ali pa vsaj huje poškodovan. (STA) Srb v domači vasi ubil devet ljudi BEOGRAD - Na vzhodu Srbije je v prišlo do pokola, v katerem je 38-letni Nikola Radoslavljevič po prepiru z ženo v domači vasi Jabuko-vac začel z lovsko puško streljati na mimoidoče, pri čemer je po navedbah policije ubil štiri so-vaščanke in pet sovaščanov, dve osebi pa je huje ranil. Srbska policija je morilca davi že aretirala na tamkajšnjem pokopališču, vzrok za zločin pa še ni znan. Radoslavljenič, ki se je nedavno vrnil iz Avstrije, kjer je zaposlen, je zločin zagrešil v petek pozno popoldne po hudem prepiru z ženo. Radoslavljevič je ženo najprej udaril, potem pa začel streljati na mimoidoče. Na kraj zločina je zatem prišla policija, da bi moškega aretirala. Našli so ga na tamkajšnjem pokopališču, kjer je najprej poskusil narediti samomor, kasneje pa se je pustil prijeti. Po navedbah srbskega notranjega ministra Dragana Jočiča gre za najhujši poboj v Srbiji po koncu vojne. »Za takšno dejanje ni racionalne razlage,« je dejal Jocič. (STA) ŠTAJERSKA - Zapora vinske ceste Betonski zid na meji med Slovenijo in Avstrijo GRADEC - Upokojeni odvetnik Viktor Žižek iz Maribora je s postavitvijo betonskega zidu na vinski cesti ob slovensko-avstrijski meji ta teden poskrbel za zaplet v slovensko-avstrijskih odnosih. Žižek je oviro postavil, ker avstrijske deželne oblasti niso ugodile njegovi zahtevi po odškodnini. Zidu kljub pozivom ni odstranil, zato je deželna vlada avstrijske Štajerske včeraj dala Ljubljani čas do 8. avgusta za umik zapore. V nasprotnem primeru naj bi zgradili novo cesto. Žižek se je odločil ukrepati po neuspešnih pogajanjih s štajerskim deželnim glavarjem Franzem Vovesom o odškodnini, ki jo Mariborčan zahteva za uporabo svojega zemljišča. Vinska cesta namreč poteka po 738 kvadratnih metrih njegove zemlje, Žižek pa za vsak kvadratni meter zahteva tisoč evrov odškodnine. Gradnja nove ceste bi medtem po besedah deželnega glavarja Vovesa stala okoli 400.000 evrov. Deželna vlada je tako na današnjem izrednem zasedanju dala slovenski strani čas do 8. avgusta, da betonski zid, ki zapira vinsko cesto, odstrani, v nasprotnem primeru pa bi lahko že 9. ali 10. avgusta začela z gradnjo nove ceste, je po zasedanju povedal Voves. Po besedah deželne svetnice za promet Kristine Edlinger-Ploder so načrti o trasi že pripravljeni, v ponedeljek pa se bodo začeli postopki za gradnjo nove ceste. Če bodo začeli cestni odsek graditi takoj po izsteku časovnega roka, bo nova asfaltirana cesta končana v desetih tednih, je še povedala Edlinger-Plo-derjeva. Namestnik deželnega glavarja Hermann Schuetzenhoefer je medtem povedal, da bi z gradnjo nove ceste radi ustregli predvsem turistom in vinogradnikom, o ukrepu pa bodo obvestili tudi avstrijskega kanclerja in zunanje ministrstvo. Po pogovorih na vseh ravneh na slovenski strani sprožili potrebne pravne postopke, ki bi omogočili pravno razlastitev, takšen postopek pa bi lahko trajal več mesecev. (STA) BRUSELJ - Po neuradnih vesteh Glavni pogajalec EU za Kosovo bo morda nemški diplomat BRUSELJ - V imenu Evropske unije se bo v skupini treh pogajalcev iz EU, ZDA in Rusije, ki naj bi od šestčlanske kontaktne skupine za Kosovo avgusta prevzela pripravo pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine med srbsko in kosovsko stranjo, morda pogajal nemški veleposlanik v Veliki Britaniji Wolfgang Ischinger, je včeraj poročal nemški dnevnik Sued-deutsche Zeitung. Nemško zunanje ministrstvo novice o možnosti, da bi unijo zastopal Ischinger, ni želelo komentirati, v spletni izdaji še piše časnik.Pričakovati je, da bo EU ime svojega pogajalca sporočila v prihodnjih dneh. 61-letni Ischinger velja za strokovnjaka za Balkan. Med drugim je leta 1995 sodeloval na pogajanjih, katerih rezultat je bil Daytonski sporazum, s katerim se je končala triletna vojna v Bosni in Hercegovini. Med vojno na Kosovu leta 1999 pa je Ischinger kot tedanji državni se- kretar prepričeval Rusijo, naj sprejme skup no sta liš če sku pi ne sed mih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) in privoli v oblikovanje pakta stabil-nos ti. Za ustanovitev pogajalske trojke za Kosovo, ki bi rešitev za prihodnji status Kosova iskala poleg kontaktne skupine za Kosovo, so se minuli ponedeljek dogovorili zunanji ministri unije, potem ko so propadla prizadevanja za sprejetje resolucije o Kosovu v okviru VS ZN. Nova pogajanja o Kosovu bodo trajala okvirno 120 dni. Trojka naj bi po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla od šestčlanske kontaktne skupine za Kosovo avgusta prevzela pripravo pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine med srbsko in kosovsko stranjo. Pomagala naj bi opredeliti dnevni red, ne bi pa imela mandata za pripravo dokumentov, kot ga je imel prejšnji vodja pogajanj, odposlanec ZN Martti Ahtisaari. Kosovo naj bo samostojna država, a le, če bo dosežen mednarodni dogovor, je kot najboljšo možnost za prihodnji status pokrajine izbralo največ, 39,4 odstotka sodelujočih v anketi, objavljeni v slovenskem časniku Delo. 27,8 odstotka vprašanih pa je menilo, naj bo Kosovo samostojna država s pravico enostransko razglasiti suverenost.Rezultati Delove an ke te so še po ka za li, da 13 od stot -kov vprašanih podpira razplet, po katerem naj Kosovo ostane v okviru Srbije. 11,8 odstotka jih je medtem izbralo odgovor, naj Kosovo ohrani poseben status, z dokončnim urejanjem se ne mudi. Osem odstotkov vprašanih pa je odgovorilo z »ne vem«. Anketo je po naročilu uredništva Dela izvedel Delo Stik, oddelek za tržne raziskave. Anketiranje je potekalo 25. in 26. julija, v njem pa je sodelovalo 722 ljudi. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 29. julija 2007 3 TRBIŽ - Slovenski kulturni dnevi na pobudo SKS Planika iz Kanalske doline Večjezičnost je neobhodna dobrina za sožitje in sodoben razvoj V petek koncert, včeraj posvet na županstvu, degustacija Kmečke zveze in kulturni nastopi - Danes zaključek TRBIŽ - Tematski dnevi, ki od petka zvečer potekajo na Trbižu v priredbi Slovenskega kulturnega središča Planika, namenjeni slovenski kulturi, so včeraj doživeli osrednji del dogajanja, sklenili pa se bodo danes z nadaljevanjem pestrega kulturnega sporeda.. Dnevi so se začeli že v petek zvečer s koncertom Mateje Bajt in Lie Levi Min-zi v do zadnjega kotička natrpani trbiški cerkvi. Pozornost včerajšnjega programa pa je v jutranjih urah pritegnila okrogla miza o vlogi manjšinske skupnosti pri razvijanju mednarodnega sodelovanja, ki je potekala v prostorih trbiške občine. Posvet je ob predsedovanju predsednika SKS Planika Rudija Bartalotha odprla občinska odbor-nica Nadia Campana, ki je poudarila voljo občinske uprave po sodelovanju s sosedi, stiki občine pa so se na podlagi dosedanjih izkušenj v zadnjem času še razširili. Campana je naglasila pomen večjezičnosti Kanalske doline, kjer se različni jeziki in kulture negujejo že v šoli. Da Illyjeva deželna uprava trdno stoji za takšno odprto politiko je potrdil deželni odbornik Franco Iacop, ki je potrebo po vse večjih povezavah s sosedi povezal s skorajšnjim padcem Schengenske meje, s katerim nas čakajo velike spremembe in pozitivne perspektive. Vsem ljudem danes obmejnih krajev bo namreč čedalje bolj jasno, da živijo v istem prostoru. Gre za priložnost, ki je hkrati tudi odgovornost, je na-glasil deželni odbornik. O pomenu uspevanja manjšin je spregovoril državni sekretar Zorko Pelikan. Zato pa morajo biti manjšinske narodne skupnosti na varnem in zaščitene, je dejal Pelikan in izrekel priznanje deželni upravi FJK, da je tudi sam pripravila zaščitni zakon za Slovence. Deželni ravnatelj urada za manjšinske skupnosti Marco Stolfo je poudaril, da morajo biti manjšine dejavnik in ne sredstvo, kot se je kdaj dogajalo v preteklosti. Rudi Pavšič pa je govoril ne le kot predsednik SKGZ, pač pa tudi kot vodja povezovalne manjšinske koordinacije Slo-mak. Podčrtal je potrebo po opustitvi preživelih miselnih vzorcev iz prejšnjega stoletja in glede manjšinskih vprašanj opozoril na večkrat prisotno razdaljo med načeli in konkretnim uresničevanjem. Predstavnik SSO Riccardo Ruttar pa je ob zadovoljstvu, da meje izginjajo, tudi podčrtal potrebo, da se zacelijo rane, ki so jih povzročile. Za območja, ki so bila zaradi nje v zaostalosti pa je trba preseči logiko preživetja in zasledovati razvoj. Župan občine Na-borjet Alessandro Oman je omenil slovesnosti ob tisočletnici trbiškega gozda, da bi poudaril naveznanost današnjih generacij na zgodovineko tradicijo. V imenu generalnega konzulata Slovenije v Trstu je pozdravil vicekonzul Božidar Humar, vodja Euroservisa Erik Švab pa je ilustriral novosti v zvezi z evropskim prigramon Cilj3 za obdobje 2007 - 2013. Bruna Dorbolo je posegla v vlogi predsednice Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra, pohvalila pa je občino Trbiž za njeno občutljivost do manjšinskega vprašanja, ki žal ni povsod na takšni ravni. Predstavnica Turistične zveze iz Tolmina Mojca Rutar je v svojem posegu evidentirala, da je prav področje turizma prizorišče številnih čezmejnih stikov in pobud, Kanalčanom pa je včeraj vrnil obisk tudi blejski župan. Kot zadnji je v imenu sosednje Bovške občine posegel Robert Trampuž, ki je ugotavljal, da so bili v čezmejnih stikih v zadnjih petnajstil letih narejeni zelo veliki koraki naprej. Srečanje se je nadaljevalo na trbiški glavni ulici ob številnih kioskih, med katerimi je izstopala stojnica Kmečke zveze. Ta je v okviru projekta Agromin priredila de-gustacijo žlahtnih vinskih, sirarskih in olj-karskih proizvodov s Tržaškega, Goriške in Benečije. Za to priložnost so bili za zvezo prisotni njen deželni predsednik Alojz De-belis, tajnik Edi Bukavec in tajnik za videm-sko pokrajino Stefano Predan. Popoldan se je nadaljeval z nastopi folklornih skupin, danes ob 11. uri pa bo v Ul. Roma koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice. Sledil bo nastop folklorne skupine Zveze Slovencev iz Monoštra, s katerim je občina Trbiž pobratena. (jn) Pomembna točka programa kulturnih dnevov je bila včerajšnja okrogla miza, katere se je udeležilo več uglednih gostov (na sliki desno), velik uspeh pa je požel tudi kiosk Kmečke zveze, kjer je stanovska organizacija promovirala vrhunske pridelke kmetov iz tržaške, videmske in goriške pokrajine (slika spodaj) fotorb DEŽELA - Zakon o Furlanih SKP proti referendumu Napetosti v stranki LD VIDEM - Tudi Stranka komunistične prenove, podobno kot vče raj Stran ka ita li jan skih ko mu -nistov, kritizira tiste, ki še pred odobritvijo deželnega zakona o Furlanih govorijo o referendumu za njegovo ukinitev. Kristian Fran-zil (SKP), ki je tudi predsednik deželne komisije za kulturo, brani zakon ski pred log, ki po nje go vem ni -komur ničesar ne vsiljuje. Franzil je vsekakor prepričan, da bi pobudnikom ne uspelo zbrati 20 tisoč podpisov za sklic ljudskega glasovanja. Zakon o Furlanih, ki ga sicer še ni, ustvarja kar nekaj napetosti med Levimi demokrati. Marsikdo v stranki namreč ne soglaša z os- tro odklonilnim stališčem, ki gaje do zakonskega predloga zavzel poslanec Alessandro Maran. Njegova stališča v prid morebitnemu referendumu je vsekakor podprl poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, z Maranom pa je potegnil tudi deželni svetnik iz Trsta Sergio Lupieri (Marjetica). Še najbolj piker do Marana je vodja deželnih svetnikov LD (tej stranki pripada tudi Maran) Mauro Travanut, ki se polemično sprašuje, če je parlamentarec sploh prebral besedilo zakonskega predloga. Travanut je prepričan, da ta pred log ni ma čis to nič skup ne ga s položajem na Južnem Tirolskem, na katerem se navezuje Maran. SLOVENIJA - Čez nekaj dni dodatne prepovedi kajenja Za kadilce zadnji teden »svobode« Zakon določa tudi dokaj stroge denarne kazni za kršitelje novih pravil LJUBLJANA - Slovenija se bo pridružila članicam Evropske unije, kjer je kajenje prepovedano. Potem ko je parlament sprejel spremembe zakona, se kadilcem v Sloveniji izteka čas svobodnega kajenja. S prihodnjim koncem tedna bo namreč tudi v Sloveniji kajenje prepovedano na vseh javnih krajih in v javnih lokalih. Tudi v barih in igralnicah. Predlog zakona je prestal številne popravke in kritike, pripravljen je bil tudi veto na izvajanje zakona, a so ga predlagatelji prepozno vložili. Tako bo od nedelje dalje mogoče kaditi le v tistih lokalih, kjer bodo uredili posebne kadilnice, ki ne smejo presegati 20 odst. površine lokala. V takšne prostore zaposleni v lokalih v te prostore ne smejo vstopati, torej, v teh prostorih streči. Javni prostori so po zakonu prostori, namenjeni dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, prometa, javnega prevoza, trgovine, gostinstva in turizma, športa in rekreacije ter kultu- Vendar pa novi zakon prepoveduje kajenje tudi na delovnih mestih, dovoljuje pa kajenje v prostorih, ki so pri ponudnikih prenočišč posebej namenjeni kadilci, domovih za starejše in zaporih, a le v primeru, ko v njih bivajo zgolj kadilci. Zakon predvideva tudi visoke denarne kazni za kršitelje zakonskih določil. Tako bo moral lastnik lokala, ki krši zakon plačati od 2 tisoč do 33 tisoč ev-rov kazni, od 400 do 1000 evrov bo kazen za odgovorne osebe, ki bi prodajale tobačne izdelke mlajšim od 18 let. Kazen bo doletela tudi podjetnike, ki bodo dovolili kajenje v poslovnih prostorih. V tem primeru do kazen znašala 4 tisoč evrov. Prav tako pa zakon navaja kazen 125 evrov za posameznike, ki bi na javnih mestih brezplačno ponujali tobačne izdelke, ali če bodo kadili v javnih lokalih ali poslovnih prostorih. Inšpektorji, ki bodo na delo stopili takoj z veljavnostjo zakona, bodo lahko zoper kršitelje uvedli več ukrepov, med drugim tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov. (pmt) 4 Nedelja, 29. julija 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PROMET - Pri Moščenicah ob 7. uri zjutraj deset kilometrov vrste Julijska pločevinasta karavana ustvarila težave le zgodaj zjutraj Na avtocesti sta kolono povzročila tovornjaka - Na mejnih prehodih je bil pretok vozil dokaj miren Mnogi so predvidevali, da bo konec tedna za voznike, ki se selijo v le-toviščarske kraje Slovenije in Hrvaške, peklenski. Črne napovedi o neskončnih vrstah so se le delno uresničile. Promet je bil zelo gost, a večina voznikov in njihovih sopotnikov se le ni soočila z večjimi zastoji. Hudo je bilo predvsem za tiste, ki so se za pot po avtocesti A4 odločili v zgodnjih jutranjih urah, saj jih je pri Moščenicah dočakala večkilometrska vrsta. Do dolge kolone pločevine pred avtocestnim izhodom je malo po zori prišlo predvsem zaradi manjše nesreče. Tovornjaka sta se dotaknila in ustavila, za njima pa so se začela kopičiti vozila iz vse Evrope: kolona je bila ob 7. uri zjutraj dolga deset kilometrov. Po navedbah inž. Giampaola Centroneja, odgovornega za avtocestni izhod Moščenice pri družbi Auto-vie Venete, se je kolona nato postopoma krajšala. Tovornjaka so kmalu odpeljali, osebje omenjene družbe pa je usmerjalo vozila v pravilne izhode. Veliko število uporabnikov sistema tele-pass je prav tako pripomoglo k sprostitvi prometa. Ob 8. uri je kolona znašala sedem, ob 9. uri pa štiri kilometre, nakar se je situacija okrog poldne vrnila v običajne standarde. Popoldne omembe vrednih kolon ni bilo. Truma vozil je povečini prihajala iz smeri Benetk, medtem ko nemških in avstrijskih tu ris tov, ki se na ta ko nec spu šča -jo s Trbiža, ni bilo ogromno. Na mejnih prehodih je bil dan pester, vendar brez velikih zapletov. Pri Pesku in Fernetičih so se med 9. in 11. uro ustvarile kolone, doba čakanja na meji pa baje ni presegala lanske. Po-pold ne se je na obeh pre ho dih spros -tilo. Povsem brez težav je šlo zjutraj na mejnem prehodu Škofije, kjer so bili sami policisti presenečeni nad mirnim potekom prometa. Okrog 16. ure se je vsekakor nakopičilo kar nekaj železnih konjičkov, ki so ustvarili dvokilometr-sko ko lo no. Tu di na na dalj njih pos tan kih ju -lijske karavane je bil položaj pod kontrolo, pa čeprav je bilo za voznike neko li ko na por no. Na mej nem pre ho du Dragonja so avtomobilisti povprečno čakali nekaj več kot pol ure. (af) Najdaljše kolono avtomobilov so se včeraj zjutraj ustvarile ob izhodu avtoceste Benetke-Trst pri Moščenicah kroma Nov urnik urada za priseljence Tržaška kvestura sporoča, da bo urad za priseljence od ponedeljka, 30. julija, deloval s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure samo za postopke, vezane na elektronsko dovoljenje za bivanje. Od ponedeljka do petka pa bo urad odprt tudi v popoldanskih urah (od 16. do 18.30), ko bodo lahko stranke dvignile dovoljenja za bivanje, uradniki pa bodo na razpolago za kakršnokoli informacijo oz. za urejanje dokumentacije v okviru dovoljenj za bivanje. Brezplačni pregledi pri združenju Anvolt Neprofitno združenje prostovoljcev za boj proti raku Anvolt sporoča, da v ambulanti na Miramar-skem drevoredu 3 opravljajo preventivne preglede proti raku pri ženskah. Strankam tu nudijo brezplačni pap-test, ginekološki pregled in pregled prsi. Za informacije in rezervacijo pregleda se lahko zglasi-te na telefonski številki 040-416636. Gasparini direktor oddelka za genetsko medicino Redni profesor genetske medicine na tržaški univerzi Paolo Gaspari-ni je nov direktor laboratorija za genetsko medicino pri otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Struktura pediatrične bolnišnice je predvsem v zadnjih letih veliko investirala v vlogo genetske medicine tako na raziskovalnem področju kot pri oskrbi. Ambulanta za genetsko medicino nudi genetske storitve predvsem za diagnozo in prevencijo dednih oblik bolezni in sindromov kromosomske nestabilnosti. Gasparinijevo imenovanje predstavlja še dodatno okrepitev vezi med Burlom in tržaško univerzo, ki skušata s skupnimi močmi vselej izboljševati deželni zdravstveni in hkrati znanstveni sistem. Avto trčil v motorno kolo Na Istrski ulici, v bližini hišne številke 53, se je v petek zvečer pripetila prometna nesreča. Trčila sta avtomobil nissan micra in motorno kolo piaggio skipper, pri tem pa sta utrpela poškodbe voznik scooterja in njegova sopotnica, L. M. in G. F. Rešilec je oba odpeljal v katinarsko bolnišnico: voznik naj bi okreval v 20 dneh, G. F. pa v polovičnem času. GASILCI Zaradi razpoke izpraznili poslopje Med dvema poslopjema je nastala velika razpoka, ki se je zarezala do notranjosti nekega stanovanja. Zaradi preteče nevarnosti so se gasilci odločili, da evakuirajo vse stanovalce in zasežejo stavbo na Ul. Alfieri št. 2. Ob tem so zasegli tudi bližnje gradbišče na Trgu Niccolini, na kraju nekdanje gasilske kasarne: ravno delo na gradbišču naj bi bilo krivo za poškodbo na sosednji stavbi. Tržaški gasilci so včeraj prišli na kraj ob 11.30 in takoj ugotovili, da gre za resen problem. Stanovalcem so pomagali pri prenašanju najbolj nujnih stvari iz njihovih domov, nakar so območje zasegli. Osebje podjetja Acegas-Aps je prekinilo električni iok in doiok vode, kraj so si ogledali tudi mestni redarji. Slednji so nam po ve da li, da se bo do stanovalci začasno zatekli k lastnim sorodnikom in prijateljem. SESLJAN - Pri kopališču Castelreggio Priletna gospa utonila nedaleč od plaže Že peti letošnji primer utopitve v našem morju 80-letni Annamarii Brunello zaman priskočili na pomoč kopališki mojster in zdravstveno osebje - Kopanje ob najbolj vročih urah je nevarno Ponovno je prišlo do žalostnega dogodka v našem morju. Priletna ženska se je utopila v Sesljanu, medtem ko je plavala le nekaj metrov daleč od obale. Včeraj dopoldne se je 80-letna Annamaria Brunello hladila pred plažo ses-ljanskega kopališča Castelreggio, ko jo je obšla slabost in se je začela utapljati. Kopališki mojster se je naglo podal v vodo in jo privlekel na kopno, kjer ji je z umetnim dihanjem skušalo pomagati zdravstveno osebje. A bilo je zaman, saj gospe Brunello, ki je bila doma iz Roviga, niso uspeli obdržati pri življenju. Na kraj je prispela tudi enota tržaške kapitanije. Letos poleti je to že peti primer utopitve v tržaškem morju, vsakič so se znašle v težavah priletne osebe. Glavni vzrok za tovrstne slabosti je termični preskok, ki se ustvari zaradi razlike med zračno in vodno temperaturo. Pri tržaški kapitaniji svetujejo starejšim osebam, srčnim bolnikom in manjšim otrokom, naj se raje ne podajajo v morje ob najbolj vročih urah. V vodo naj stopajo počasi, pri tem pa naj si postopoma močijo telo. Natrpana plaža Castelreggio v Sesljanu, ki je bila včeraj prizorišče tragičnega dogodka kroma / TRST Nedelja, 29. julija 2007 5 DEVIN-NABREŽINA - Odmevi z zadnje občinske seje Čigava je v resnici cesta med Šempolajem in Prečnikom? Ferfolja (SKP) izrazil solidarnost delavcem tržiškega obrata Ineos Kdo je v resnici lastnik ceste med Šempolajem in Prečnikom: Pokrajina ali pa Občina Devin-Nabreži-na? Ta problem, ki se vleče že nekaj časa, se je postavil tudi na zadnji seji nabrežinskega občinskega sveta, vprašanje pa je tudi tokrat žal ostalo brez odgovora. Zadevo je sprožil predstavnik Stranke komunistične prenove Adriano Ferfolja, ki je opozoril na slabo stanje te ceste in zahteval od Občine, da vendarle nekaj ukrene. Cesta, ki povezuje Šempolaj s Prečnikom, je v nekaterih odsekih nevarna, nekajkrat pa so ce lo po se gli do ma či ni, ki so za silo sami pokrili luknje na asfaltu. »Občinska uprava je seznanjena z zelo slabim stanjem te ceste, ki pa je pokrajinska, zato mora poseči Pokrajina,« je dejal župan Ret. Iz zemljiške knjige izhaja, daje cesta občinska last, mu je odvrnil Ferfolja. Ret se je obvezal, da bo posegel pri Pokrajini z namenom, da se enkrat za vselej konča ta nesmiselni »ping-pong« med lokalnima upravama. Igor Gabrovec (Skupaj-Insie-me) je Retovo upravo opozoril na nujnost asfaltiranja cest v Mavhinjah. Iz poročila pristojnega občinskega urada ni razvidno, da so ceste v Mavhinjah potrebne asfaltiranja, je Gabrov-cu odgovoril župan. Zastopnik opozicije je izrazil nezadovoljstvo nad Re-tovim odgovorom in pojasnil, da so bili prebivalci Mavhinj v preteklosti že nekajkrat primorani, da sami obnovijo ceste v vasi. Občinska uprava je na koncu vsekakor obljubila, da bo nekaj vendarle ukrenila. Nabrežinski občinski svet se je ukvarjal tudi z gospodarskimi in zaposlitvenimi problemi. Walter Ulci-gra - i (leva sredina) je opozoril na rotacijsko dopolnilno blagajno (en teden na mesec), v katero je primoranih dvesto delavcev štivanske papirnice. Župan mu je odgovoril, da redno spremlja dogajanja v papirnici in da je v stalnih stikih tako s tržiškim županom Gianfrancom Pizzolitom, kot tudi z županom Trsta Robertom Dipiazzo. Ret je vsekakor najavil, da bo v kratkem prišlo do kadrovskih menjav na vrhu obrata, njegovo poslovanje pa je odvisno predvsem od nihanj na mednarodnem trgu papirja. Ferfolja je izrazil solidarnost delavcem tržiškega obrata Ineos, ki bodo ostali brez dela, saj se bo tovar- POLITIKA Krmenka: danes in jutri praznik SIK Na Krmeniki v dolinski občini bo še danes in jutri praznik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, kije posvečen združevanju levice. Danes ob 19.30 bosta deželni tajnik stranke Sto-jan Spetič in tajnik sindikata FI-OM-CGIL kovinarskih delavcev Antonio Saulle debatirala o pokojninski reformi in o usodi socialne države. Praznik SIK so uvedli Spetič, Igor Kocijančič (SKP), Fabio Vallon (Demokratična levica) in pokrajinska tajnica Giuliana Zaga-bria, pozdravila pa je domača županja Fulvia Premolin. Zastopniki levičarskih strank so se zavzeli za tesnejše sodelovanje med temi strankami, ki se že dobro uveljavlja v deželnem parlamentu. Vallon je napovedal, da bo po poletnih počitnicah uradno izstopil iz svetniške skupine Levih demokratov v pokrajinskem svetu. Adriano Ferfolja kroma Igor Gabrovec kroma na v kratkem selila drugam. Gre za 150 delavcev, katerim je treba dodati še približno 50 delavcev obratov, ki so na razne načine vezani na Ineos. Med njimi so tudi delavci iz devin-sko-nabrežinske občine. Župan je izrazil solidarnost zaposlenim v tržiški tovarni in je soglašal s Ferfoljo, ki je dejal, da bi lahko nekatere od teh delavcev zaposlila papirnica v Štivanu. To pa ni odvisno od nabrežinske Občine, Ret pa bo vseeno na to opozoril vodstvo papirnice. Ferfolja se je glede Imeosa zavzel tu- PREVOZI Nabrežina: jutri o novi železnici V dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini bo jutri javno srečanje o novi hitri železnici, ki naj bi tekla v tunelu pod goriškim in tržaškim Krasom. Gre za traso Ronke-Trst, ki se bo potem nadaljevala do Divače. Srečanje, ki se bo pričelo ob 20.30, prireja levosredinska koalicija Unije. To bo priložnost za izmenjavo mnenj o železnici, ki bo v tržaški pokrajini stopila na plan edinole v devinsko-nabrežinski občini. In to za približno 150 metrov na območju Nabrežine kamnolomov, ki mu domačini pravijo Senik. Napovedani so posegi zastopnika železnic Maria Golia-nija, predsednika deželne komisije za prevoze Uberta Fortune Drossija, geologa Livia Sirovicha in Carla Fortune, vodje tajništva odbornika FJK Lodovica Sonega. di za poseg deželne uprave. Tržiška tovarna načrtuje selitev na Sardinijo, kjer jo tamkajšnje lokalne uprave menda čakajo z odprtimi rokami, deželna vlada pa ji obljublja tudi finančno pomoč. Ferfolja je predlagal, da bi avtobus, ki ob sobotah in nedelje pelje mlade Tržačane v Sesljanski zaliv, uved li tu di za mla de s Kra sa. Pod žu -pan Massimo Romita je zamisel označil kot zanimivo. Občina bo o tem razmislila, da bi takšno avtobusno progo uvedli prihodnjo poletno Giorgio Ret kroma se zo no. Massimo Veronese, vodja svetniške skupine Insieme-Skupaj, je opozoril, da se nekateri občani pritožujejo nad zamudami, s katerimi dobivajo na dom plačilna nakazila za davek na ne pre mič ni ne Ici. Od bor ni ca Daniela Pallotta je odgovornost za zamude pripisala poštni upravi. Verone se je vse ka kor po zval Re to vo upra -vo, da se resno zamisli ob teh težavah in po možnosti uvede novosti pri pobiranju davčnih dajatev, saj je sedanji sistem očitno pomanjkljiv. OBČINA TRST - Polemika Desna sredina brani regulacijski načrt Des na sre di na bra ni smer ni -ce no ve ga tr žaš ke ga re gu la cij ske -ga načrta in obtožuje opozicijo, da o tem vprašanju zganja demagogijo. Kamen spor a nis o samo popravki leve sredine, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni v občinskem svetu, temveč tudi sama filozofija novega prostorsko-urbanističnega načrta za mes to in oko li co. Piero Camber (Forza Italia) je včeraj v stopil v bran župana Rober ta Di pi az ze, ki ga le va sre di na med drugim obtožuje, da se je izneveril dani besedi. V igri so nekateri popravki k temeljnim smernicam regulacijskega načrta, za katere je župan obljubil, da jih bo občinski svet sprejel, potem pa jih ni. Bolj vsebinske pa so kritike, ki jih opoziciji namenja Nacionalno zavezništvo. Njegova predstavnica v mestni skupščini Alessia Rosolen očita levosredinskemu zavezništvu, da je ho te lo v bi stvu uves ti ze lo to - ga zaščitna določila, brez upoštevati, kakšne so realne potrebe prebivalcev Trsta. »Če bi prevladala usmeritev leve sredine, bi ozemlje tržaške občine skoraj čez noč postalo neke vrste park ali zaščiteno območje,« pravijo na desnici. Očitno gre za ze lo raz lič ne po gle de na bo doč nost Tr sta. Pre den bo Trst do bil nov re -gulacijski načrt bo vsekakor pretek lo še pre cej ča sa. Ob čin ski svet je namreč osvojil šele temeljne smer ni ce za ob li ko va nje te ga ob -sež ne ga do ku men ta, be se do pa bodo sedaj imeli občinski tehniki in načrtovalci, nakar se bo s projektom ubadal občinski svet. Svoje stališče bodo izdelali rajonski sve ti, na to bo ste kel rok za ugo vo -re in pri pom be. Zad njo be se do o spremembah sedanjega urbanistične ga na čr ta pa bo ime la de žel na uprava. Skratka dolga in zelo zap-le te na pro ce du ra. »Kraška folklora« in ne »Kraška flora« Včeraj zvečer so v tržaškem mladinskem hotelu v Miramarskem drevoredu odprli razstavo akvarelov umetnice Mihaele Velikonja z naslovom Kraška folklora. Škrat nam je vsilil napako »Kraška flora«, za kar se umetnici opravičujemo. Razstava bo na ogled do 10. avgusta. Alpe Jadran na slovenskem TV programu Uredništvo televizijskega srednjeevropskega obzornika sporoča vsebino julijske oddaje, ki bo na sporedu nocoj, približno ob 20.50: triintrideseta zgodovinska regata Vogalonga v Beneški laguni (prispevek RAI Trst), festival glasbe brez meja na Gradiščanskem (ORF Gradiščansko), spomin na otroke dimnikarje v kantonu Ticino (RTSI Lugano), svinjska stegna po ba-bičinem receptu, kot jih izdelujejo na meji med Gradiščanskim in Madžarsko (ORF Štajerska), hrana za telo in duha v samostanu St. Gilgen (ORF Salzburg), bizantinsko bogoslužje v Wohmbrechtsu (Bavarska TV), iluzionistična poslikava hišnih pročelij na Bavarskem (Bavarska TV), obnovljena riva v Splitu (Hrvaška TV). Ponovitev oddaje bo v četrtek, 2. avgusta. Po stezi strupenih rastlin V botaničnem vrtu Carsiana prirejajo danes spet vodene obiske Steze strupenih rastlin in sicer ob 16. in 17. uri. Botanični vrt si lahko ogledamo od torka do petka, od 10. do 13. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Za otroke je vsako jutro poskrbljeno za igralni kotiček. Zasegli vodni scooter Avstrijska mladeniča sta včeraj popoldne prehitro vozila vodni scooter pred pristaniščem sv. Roka pri Miljah, zato jima ga je obalna straža zasegla. Plačala sta tudi kazen, saj je treba tovrstna plovila uporabljati vsaj 500 metrov od obale. Dedki redarji, pozor! Dne 16. avgusta zapade rok za oddajo prošenj za funkcijo dedka redarja v miljski občini. Starejši možje, ki imajo od 50 do 70 let in si želijo nadzirati pred miljskimi šolami, morajo torej do zgoraj navedenega datuma oddati izpolnjeno prošnjo na krajevnem Uradu za portokol. Obrazce lahko dvignejo pri mestnih redarjih v Ul. Roma 10. ZGODOVINA - V petek zvečer na pobudo VZPI-ANPI Nabrežinci so se spomnili 60-letnice odkritja prvega obeležja padlih v NOB Nabrežinci so pred 60 leti odkrili prvo spominsko obeležje padlim partizanom in antifašistom kroma S krajšo, a zato nič manj občuteno slovesnostjo so se v Nabrežini na pobudo sekcije VZPI-ANPI spomnili na 60-letnico odkritja plošče z imeni Nabrežincev, ki so padli v osvobodilnem boju ali bili vsekakor žrtve nacifašističnega terorja. Plošča stoji na pročelju stavbe, ki je bila vrsto let sedež sindikatov, pa tudi rojstna hiša voditelja delavskega gibanja Jožefa Marizze. Polaganje vencev je spremljala žalostinka v izvedbi Mirana Pe-čenika, ki je na harmoniko zaigral še nekaj borbenih. V uvodnih besedah je tajnica sekcije VZPI-ANPI Elena Legiša poudarila pomen pobud, s katerimi potrjujemo zvestobo idealom NOB ter se hkrati hvaležno klanjamo vsem, ki so na oltarju svobode in miru žrtvovali življenja. Spomin se je zaustavil tudi na lik zadnje predsednice sekcije Zorke Legiša, od katere smo se poslovili v začetku tega leta. V imenu prirediteljev je zbrane nagovoril domačin Ivan Vogrič, ki je podal zgodovinski okvir časa, ko so Nabrežinci postavili prvi spomenik padlim vaščanom. »Plošča je bila celih triindvajset let, do odkritja osrednjega občinskega spomenika padlim 1970, mesto, kjer so se domačini klanjali spominu na padle,« je poudaril Vogrič in dejal, da gre eno prvi spominskih obeležij v občini. Spominsko ploščo so odkrili v nedeljo 27. julija 1947. Istega dne se je v jutranjih urah v vaškem kinu odvijalo zborovanje aktivistov OF iz vsega okraja. »Takrat se nas je zbralo res veliko, da je bila na tem prostoru taka gneča, da smo se kar prerivali,« se je nedeljskega slavja izpred šestdesetih let v petek spominjal domačin Marko Pertot. Zadnja julijska nedelja leta 1947 je bila v Nabrežini še posebej slavnostna, saj se je, poleg političnega shoda z odkritjem spomenika v dopoldanskih urah, popoldne odvijala tudi proslava 50-letnice vaške godbe s plesom pozno v večer. Petkove svečanosti na oširku pri spomeniku so se udeležili tudi predstavniki bližnjih sekcij organizacije nekdanjih borcev s predsednikom VZPI-ANPI Giorgiom Mar-zijem na čelu. Navzoči so bili tudi zastopniki državne policije, orožnikov in občinskih redarjev ter nekateri občinski svetniki opozicije. Ni pa bilo nobenega predstavnika občinske uprave.(igb) 6 Nedelja, 29. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI ŽELEZNIŠKI MUZEJ - Razstava ob 1 50-letnici prve železnice Potovanje skozi čas po progi Južne železnice Sugestivne fotografije postaj in krajev ob 577 km dolgi dvotirni arteriji - Razstava bo odprta do decembra POŽARI Medtem ko so v petek v Sežani slovesno proslavili 150-letnico otvoritvene vožnje z Južno železnico, je bilo praznovanje obletnice na Tržaškem skorajda neopazno. Z izjemo razstave, ki jo je v prostorih železniškega muzeja v Trstu postavilo združenje FerStoria, so italijanske železnice dogodek kratkomalo prezrle. Svojega velikega razočaranja ni med včerajšnjim pogovorom na razstavi skrival Leandro Steffe, predsednik omenjenega združenja, ki skrbi, da ne bi tradicija železničar-stva izumrla. »Tovrstno neutemeljeno pre-ziranje dokazuje, kako malo so italijanske železnice pozorne na zgodovino in sklop dogodkov, ki so bistveno spremenili podobo našega mesta in spodbudili razvoj njegovega pristanišča,« je potožil Steffe. Nekaj kritik je bila deležna tudi današnja slika tržaškega železniškega prometa, ki po sogovornikovem mnenju NI rožnata. »Lega našega mesta je namreč odlična, saj se nahaja v neposredni bližini samega osrčja Evrope, neprimeren sistem železniških infrastruktur, nična povezava med vlaki in ladjami in nekonkurenčen sistem tarif pa še vedno ne dovoljujejo, da bi Trst zadihal evropski zrak; v primerjavi z našim zaostalim Trstom so druga pristaniška mesta kot sta na primer Hamburg ali Rotterdam bistveno bolj razvita in bolj odprta novostim.« Da je predstavljal zaključni odsek pomembne dvotirne prometnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom, se pravi središče Evrope z Jadranskim morjem, za naše mesto izredno dobrodošlo novost, priča tudi bogata razstava, ki je od četrtka na ogled v prostorih tržaškega železniškega muzeja. Kakih tristo eksponatov, od fotografij in dokumentov, do razglednic, poštnih znamk, podrobnih zemljevidov, litografij, akvarelov in posterjev prikazuje idealno potovanje z znamenito Južno železnico od Trsta do nekdanje prestolnice habsburške monarhije, se pravi do Dunaja. Ogled ponuja hkrati tudi časovni prerez zgodovine Južne železnice od njenega samega začetka pred poldrugim stoletjem do današnjih dni. 577 kilometrov dolga železniška arterija je kljubovala zgodovinskim viharnim dogajanjem, vojnam, padcem imperijev in držav ter spreminjanju meja in je vselej ohranila svojo povezovalno in razvojno vlogo. Na včerajšnjem dnevu odprtih vrat se je v železniškem muzeju zbralo kar lepo šte- ANTON MLACH Poslovil se je zvesti naročnik našega dnevnika Fotografije popeljejo obiskovalca na idealno potovanje po progi Južne železnice kroma vilo radovednežev. Pogled na črno-bele fotografije, ki so jih uredili neutrudni prostovoljci, ki upravljajo muzej, je obiskovalcem omogočil celo skok v preteklost, v čas, ko je sam cesar Franc Jožef obiskal naše mesto. Večji poudarek je posvečen 145 km dolgemu zaključnemu odseku med Trstom in Ljubljano s svojimi sugestivni pogledi na Trst, na pokrit in zastekljen nadvoz pred tržaško postajo (zgrajen zato, da bi onemogočil okužbo potnikov s karantenskimi infekcijami), na mogočni 319 m dolgi in 19 m visoki viadukt pri Barkovljah in na bližnji predor, na 646 m dolg in 19 m visok viadukt pri Nabrežini, na številne postaje kot so tiste v Grljanu, Križu ali na Opčinah, tako kot tudi tiste pri Postojni, Bohinjski Bistrici in Ljubljani, na serijo očarljivih parnih lo ko mo tiv in vrs to ve li kih mož, ki so pripomogli, da je vlak privozil do nas. Med njimi izstopa lik beneškega inženirja Carla Ghege, očeta Južne železnice, naprednega in ustvarjalnega človeka, ki je snoval in uresničil pravo mojstrsko delo. Razstavo v muzeju na potniškem terminalu železniške postaje pri Sv. Andreju (Campo Marzio) si bo mogoče ogledati vse do decembra in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure. (sas) Gorelo blizu Socerba Opoldne je včeraj začelo goreti na območju med Prebenegom in gradom Socerb. Požar je zaobjel približno 4 tisoč kv. metrov gozda, večinoma na slovenski strani meje. Po nekaj urah so slovenski in italijanski gasilci, gozdni čuvaji in prostovoljci ogenj pogasili, v bližini pa se je vnel večji požar pod vasjo Kastelec. Širil se je po 40 hektarjih borovega gozda, 55 gasilcev brigade Koper ga je ukrotilo v večernih urah. Požari ne poznajo meja, ljudje pa so s slednjimi še vedno obremenjeni. Ni bilo jasno, kje se je prvi požar vnel: slovenski mediji so navajali, da je zgorelo v Italiji, tržaška civilna zaščita in miljski gasilci pa so trdili, da se je vnelo na slovenski strani. Medtem je prišlo do zapleta z italijansko mejno policijo, ki sprva baje ni pustila slovenskim gasilcem, da bi posegli z italijanske strani. Civilna zaščita je popoldne gasila tudi pri Korošcih in na Vejni, kjer je imela kar nekaj dela. (af) DOLINA - Boris Laurica, 24. aprila 1 943 - 21. julija 2007 Slovo od dobrega moža in očeta, zglednega člana naše skupnosti Boris Laurica, župan Majence 1969 pod majem s svojimi parterji in partericami V prejšnjih dneh se j e tiho poslovil Anton (Nino) Mlach, domačin iz Podlonjerja. Pravili so mu tudi Borba junior. Odšel je tiho, kot je tiho živel, saj je bil vse življenje priklenjen na invalidski voziček; otrok slovenske družine, njegov oče je bil eden prvih raznašalcev našega dnevnika, je bil med drugim eden najstarejših naročnikov Primorskega dnevnika, ki gaje imel do zadnjega kot edino čtivo. Cenil je dnevnik in bil nanj navezan; želel si je, da bi o njem napisali teh nekaj vrstic, saj za seboj ne pušča bližnjih so rod ni kov. In prav ra di smo mu to željo izpolnili. DUTOVLJE - Praznovanje Počastili jubilej lovske družine Lovska družina Kras Dutovlje, ki združuje 64 članov zelene bratovščine na 6600 ha lovišča, je pred dne vi v sen ci sta rih hras tov ob lov -ski koči v Godnjah slavnostno počastila 60-letnico svojega bogatega delovanja. Na prireditvi, ki so jo s svojo prisotnostjo in nastopom počastili tudi slovenski lovci iz zamejstva, so nagradili institucije za uspešno sodelovanje s kraškimi lovci. Na prireditvi je starešina du-tovske LD Jože Zavadlal kratko orisal uspešno upravljanje in gospodarjenje z divjadjo v društvu vse od priključitve Primorske k matični domovini Sloveniji, ko so lovci ora li le di no v ze lo tež kih ča sih, do danes. »Leta 1947 j e osem lovcev pod pi sa lo prošnjo na Mi nis tr stvo za no tra nje za de ve za usta no vi tev lovske družine Kras Dutovlje. Meje lo viš ča se do da nes ni so ve li ko spreminjale. Lovišče meri 6600 ha, od tega 5500 ha lovne površine i n obsega 10 katastrskih občin. Lovci smo v za čet ku v glav nem go spo da -rili z nizko divjadjo, v zadnjem času pa z visoko divjadjo. Nastalim spremembam v naravi smo se morali prilagoditi tudi lovci.Da bi div- jad ne ob ču ti la po sle dic hu dih suš -nih obdobij, smo zgradili 20 napa-jališč. Škode po divjadi so se začele, ko se je pojavila visoka divjad-srnjad in divji prašič, v zadnjem času tu di je le njad. Da bi omi li li ško -de na kmetijskih obdelovalnih površinah, obdelujemo 35 krmnih njiv. Lovski turizem ima pri nas globoke korenine, saj prvi zapisi pravijo, da so tržaški lovci kot lovski turisti lovili malo divjad od leta 1957 naprej. Lovskemu turizmu posvečamo veliko pozornost in namenjamo 10 odstotkov odstrela srnja-di. Leta 1981 pa smo s prostovoljnim delom zgradili lovsko kočo,« je po uda ril Zavad lal. V kulturnem programu pa so sodelovali člani ansambla Zasavski ro gis ti, Koš tru ni in pev ske ga zbo ra Druš tva slo ven skih lov cev Do ber -dob pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča.O življenju in delu zelene bratovščine skozi 60 let so pripravili tudi manjšo brošuro. Raz-re za li so tu di ve li ko in slad ko tor to ter se vsi obiskovalci ob lovskem golažu in prijetni glasbi poveselili in zap le sa li po zno v noč. Olga Knez Dolino vse češče prizadnejo izgube ljudi, ki bi bili še kako koristni ne samo svojim družinam, temveč vsej naši skupnosti. Nepričakovani, nenadni odhod Borisa Laurice, ki ga še nismo dojeli v vsej njegovi krutosti in krivičnosti, ni prizadel samo Doline in Dolinčanov, temveč je pretresel do dna duše ves Breg, saj je imel po vseh naših vaseh prijatelje, sovrstnike, znance, ki so ga globoko spoštovali zaradi njegovih izjemnih človeških lastnosti in vsled njegove velike delavnosti, angažiranosti in nenehne prisotnosti, ki nam je dajala moč, pogum in varnost, saj ga ni bilo strah naložiti si bremen in se nikoli ni izmikal odgovornim zadolžitvam. Seznam Borisovega plemenitega doprinosa v življenju naše domače in širše skupnosti je dolg. Svojo delovno dolžnost za preživljanje je vestno izpolnjeval kot uslužbenec v ekspeditu Primorskega dnevnika, kjer je tudi dočakal upokojitev. V mladeniških letih je igral v tamburaškem ansamblu Prosvetnega društva Valentin Vodnik. Leta 1965 je bil med ustanovitelji ŠD Breg; prevzel si je moško in žensko odbojkarsko sekcijo in bil njena duša; sam je igral in organiziral, požrtvovalno prevažal odbojkarje in od-bojkarice in vneto skrbel ne samo za njihovo tehnično, temveč in predvsem za njihovo človeško in osebnostno rast. Nadvse požrtvovalno je sodeloval pri Slovenskih športnih igrah. Leta 1969 je bil župan Majence in dal največjemu dolinskemu prazniku novega zagona. Leta 1977 je bil med ustanovitelji Društva prostovoljnih gasilcev Breg. Dobrih deset let je pel v moškem zboru Valentin Vodnik. Od leta 1994 do 2006 je bil - in to v najtežjih časih - predsednik Zadruge Dolina, katere sta bila z očetom Pepijem tudi soustanovitelja, in jo s svojo umirjenostjo in preudarnostjo potegnil iz najhujših težav. Od vsega začetka je aktivno sodeloval pri projektu Dolina 2000. Bil je odbornik Kmečke zveze v Trstu; tvorno je sodeloval kot član dolinske srenje, globoko je ljubil svojo zemljo in se ji predajal kot vinogradnik in oljkar do zadnjega diha. Predvsem pa se je ljubeče posvečal ženi Mileni, hčerkama Patriciji in Kristini ter sinu Mitji, ki so vestno sledili njegovemu zgledu in so tudi sami predani športnim in kulturnim dejavnostim v vasi in v celotnem Bregu. V posebno veselje sta mu zadnja leta bila še vnuček Jan in vnučka Jasmina. V Dolini in v Bregu bomo težko sprejeli dejstvo, da ga ne bomo več srečevali ne v družini ne v družbi, kjer je njegova resna beseda vedno bila na pravem mestu, njegova pokončnost zgledna, njegov obraz vedno nasmejan, njegov značaj vedno razposajen in njegov stik s sogovornikom vedno prisrčen in duhovit. Takšnega bomo ohranili v živem spominu, čeprav se komaj začenjamo šele prav zavedati, kašnega človeka je izgubila družina in celotna naša skupnost. Žalost polni dušo ob slovesu tem, pravi pesem; globoko pretreseni nad praznino, ki je ostala za njim, bomo žalost premagovali tako, da bomo v duši obujali spomin na bogastvo, ki nam ga je Boris zapustil s svojim vzornim življenjem.Njegovemu spominu se je na pokopališču v Dolini spoštljivo poklonila ogromna množica ljudi, v slovo pa mu je ob odprtem grobu spregovoril sovaščan, prijatelj in bivši odbojkarski soigralec Boris Pangerc, občuteno pa sta mu zapela združena moška pevska zbora Valentin Vodnik in zbor upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. / EDELJSKE Nedelja, 29. julija 2007 1 3 NAROČNIKOM PPR1MORMC» A ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. Včeraj danes Bari 38 46 79 62 4 Cagliari 16 53 32 50 37 Firence 84 53 54 44 38 Genova 36 86 6 22 2 Milan 71 6 47 9 65 Neapelj 63 71 32 54 7 Palermo 8 56 54 86 57 Rim 47 20 76 49 53 Turin 18 31 20 14 2 Benetke 69 55 87 13 7 Nazionale 36 74 23 72 42 Super Enalotto Št. 90 8 38 47 63 71 84 jolly 69 Nagradni sklad 3.568.517,75 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.613.018,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 19 dobitnikov s 5 točkami 37.563,35 € 1.460 dobitnikov s 4 točkami 488,83 € 57.187 dobitnikov s 3 točkami 12,48 € Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnika s 4 točkami 48.883,00 € 127 dobitnikov s 3 točkami 1.248,00 € 2.706 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.648 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.513 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Marina Goich, Ernest Cosenza in Ti-ziana Delise, Maurizio Giombi in Renata Korcova, Tullio Zorzet in Helga Anna Pisapia, Giacomo Garcea in Alessandra Pacorini, Federico Verzegnassi in Paola Arbo, Arnaldo Bevagna in Rat-tanaporn Masvichit, Sebastiano Mer-moglia in Valentina Mosetti, Christian Rodriguez in Francesca Tanzi, Pier Luigi Carotenuto in Sara Crasso, Mario Taveri in Violeta Sakleski, Claudio Makovec in Miriam Vidrini. [12 Lekarne Danes, NEDELJA, 29. julija 2007 MARTA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 14.53 - luna vzide ob 20.41 in zatone ob 4.32. Jutri, PONEDELJEK, 30. julija 2007 JULITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 32,5 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 31-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinj C. OKLICI: Michele Zampa in Francesca Grazioso, Roberto Benassi in Alessia Čepak, Alberto Zamattio in Barbara Garbacz, Fabrizio Aoreoli in Anastasia Cozzolino, Michele Mariano in Ga-briella Troian, Giacomo Gargano in Giada Balos, Daniele Palazzolo in Manuela Crevatin, Ronald Trisp in Valentina Cappello, Alessandro Ferrari in Martina Fedrigo, Tullio Marchioli in Loterija 28. julija 2007 Nedelja, 29. julija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898) Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 112 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosan-dra), Ul. D'Alviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramar-ski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik -Državna cesta 202, Ul. Carnaro -Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Nuo-vomondo«. CINECITY - 14.45, 15.15, 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I fantastici 4 e silver surfer«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Vacancy«; 15.30, 18.30, 21.30 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI - 16.00, 20.05 »Le vite degli al-tri«; 18.10, 22.20 »Ocean's thirteen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.30, 20.15 »I testi-moni«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.50, 20.30, 22.20 »Fearless«. KOPER - KOLOSEJ - 12.40, 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Disturbia«; 14.20, 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Sim-psonovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 11.00, 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 17.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 19.00, 20.30, 22.15 »Vacancy«; 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; Dvorana 4: 11.00 »TMNT -Teenage Mutant Ninja Turtles«; 16.15, 19.10 »Flicka«; 17.45, 20.40, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fan-no«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.20 Tra-sformers«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »Mail zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«. 0 Prireditve MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040635626. REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Loreg-gian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor. Sam praznik Marije Vnebovze-te, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob so-maševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12 objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer do vključno 1. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. HI Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidon-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju. OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58. OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta. V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. ZAHVALA Angelo Satta Ob bridki izgubi moža Angela se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi bili ob strani, izkazali sočustvovanje in počastili njegov spomin. Posebna zahvala patru Janku Hajšku za cerkveni obred in lepe poslovilne besede ter cerkvenemu pevskemu zboru v Ma-vhinjah. Žena Anica Cerovlje, 29. julija 2007 ZAHVALA Ganjeni ob številnih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega Borisa Laurice se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Svojci Dolina, 29. julija 2007 ZAHVALA Vsem, ki so nam bili blizu ob izgubi našega dragega Dušana Žerjala iskrena hvala. Svojci Sv. Ivan, 29. julija 2007 ZAHVALA Ob smrti naše drage Olge Kukanja vd. Rolich se zahvaljujemo župniku g. G. Markuži, cerkvenim pevkam in vsem , ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 29. julija 2007 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega preljubega Vilija Chermaza se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nosilcem cvetja, so-letnikom ter posebna iskrena hvala prijateljem, znancem za občutene tolažil-ne besede ter vsem, ki so nam bili ob strani. Mama Mirka, žena Sonja in sin Peter Boljunec, 29. julija 2007 Pri osmrtnici: Marija Pettirosso vd. Predominato se pri žalujočih točno glasi: vnukinji Nataša ter Deborah Pogrebno podjetje Zimolo B Nedelja, 29. julija 2007 TRST / VABLJENI! Ü3 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo podružnica KZ v Dolini, na Kmetijski zadrugi, zaprta za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. STRANKA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOMUNISTOV organizira danes, 29. julija, in jutri, 30. julija, na Krmenki Pokrajinski praznik glasila »La rinascita della sini-stra« posvečen enotnosti levice. Odprtje tradicionalnih eno-gastro-nomskih kioskov ob 16. uri. Danes ob 21. uri ples z ansamblom Me-gamix. NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. Danes, 29. julija, ples z ansamblom Mi. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni! KRAŠKA OHCET 2007 - KD Kraški dom vabi osmičarje (zasebnike in društva) na sestanek jutri, 30. julija, ob 20.30, v Bubničev dom v Rep- nu. Dogovorili se bomo o ponudbi, cenah in ostalem. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da je prihod z dvotedenskega taborjenja jutri, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU sporoča, da bo jutri, 30. julija, delovala s sledečim urnikom: 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust. ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DE-PORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt od 1. do vključno 31. avgusta. SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na tradicionalno šagro, ki bo od petka, 3. avgusta, do ponedeljka, 6. avgusta v parku v Prebenegu. Toplo vabljeni. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni. GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEA-DINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari ii Jlllli» Via^l Urnik: pon-pet 9.00-13.3016.00-19.30; sob 9.00-12.00 Ul. S. Lazzaro, 6 - TRST - tel. 040 367886 fax. 040 367924 - info@juliaviaggi.it MSC odhaja iz Furlanije Julijske krajine! OTVORITVENO KRIŽARJENJE IZ TRSTA S PREKRASNO MSC OPERA Pristanki: v Anconi, Ghytion,Pireju, Krfu in Splitu Odhodi: od 17/09 do 24/09 od 24/09 do I/10 od I /10 do 8/10 POSEBNE TARIFE JULIAVIAGGI OD 675 € NA OSEBO + pristaniška taksa za vkrcanje / izkrcanje REZERVACIJE PRI JULIJA VIAGGI TRST in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627 ali 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in ani-matorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-au-risina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 714 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. M Izleti ."i Čestitke Jutri bo praznovala 80 let Giuditta Gruden Mnogo brezskrbnih dni in zdravja ji voščijo mož Milko ter Boris in Sandra z družinama SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred Hotelom Daneu na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 3497597763 Nastja. Včeraj je slavila okrogla leta naša TETA NEVA LAVREČIČ. Obilo zdravja in dobre volje ji želijo Paolo, Vanda, David in Danijela, Barbara, Ervin in Marko, ki TETI NEVIpošilja poljubček. Ob uspešno opravljeni maturi na Znanstvenem liceju čestitamo MAJI OTA in VERENIŽERJUL in jima želimo še veliko nadaljnjih uspehov vsi pri SKD Jože Rapotec s Prebenega. Jutri slavi v Križu 80. rojstni dan GIUDITTA GRUDEN. Se na mnoga leta ji želijo Dragica, Franko in Slava. Te dni praznuje PETER CER-KVENIČ - UČO 85 let. Da bi še dolgo obdeloval svoj vrt in srečno vozil svoj štirikolesnik mu želijo vsi v KD Rovte-Kolonkovec. Letos bo na torti že 7 svečk, 5 za ERIKA in 2 za DEANA. Vse najboljše in da bi bila vedno vesela in nasmejana jima želi pranona Dora. Danes v Križu se žlahta veseli, ker jutri nono GIUDITTO 80. leto lovi. Da bi še dosti vndim na šoniku golaž nam prtila in še veliko kršičev z nonotom Milkotom nrdila. Prvo zdravje in še zdravje ji voščimo za njeno slavje. Stari in mladi, vsi ki jo imamo radi. S Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami varstva otrok išče zaposlitev kot varuška ter nudi lekcije iz angleškega, slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 329-7265005. DRUŽINA IZ TRSTA išče resno in vestno varuško za enoletnega otroka v jutranjih urah od meseca septembra dalje. Klicati na tel. št. 3384219817. ELEKTRIČARSKO PODJETJE nujno išče izkušenega električarja. Klicati na tel. št. 349-3918232 v večernih urah. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053. IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 328-8161372. IŠČEM DELO za pomoč v gospodinjstvu ali v domu za ostarele po možnosti v okolici Opčin. Imam strokovno znanje in izkušnje ter veselje do dela z bolnimi in ostarelimi osebami. Klicati od 13.30 do 15.00 na tel. št. 339-7860390. IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529. KMETIJA GRUDEN ŽBOGAR je vsak dan odprta od 8. do 13. ure za prodajo svežega mleka in mlečnih izdelkov. KMETIJA MILIČ IZ ZAGRADCA je odprta vsak večer, od 19. dalje do 12. avgusta. Tel. 040-229383. ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, spre-jemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674. PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 3332334910 PRODAM obdelan motor za stari fiat 500 F/L s povečanim številom ku-bikov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353. PRODAM rabljene knjige za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča in za 1., 2. in 3. razred liceja Franceta Prešerna. Tel. na št. 349-4328349 ali 040-382810. RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 3392536381. SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 3387220353. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE s sedežem v Trstu išče dinamično osebo do 30 let za delo v nabavi in prodaji. Pogoji: znanje angleščine ter srbohrvaščine ali slovenščine. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »UVOZ-IZVOZ«. ZARADI SELITVE prodajamo dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo. Dimenzija 220 x 220 x 55 po ugodni ceni. Tel. 338-4288100. Pobudnik POKRAJINA TRST "I ■ TRIE ATE E PROVINCIA Torek, 31. julij 2007 ob 21.00 Trg Sv. Antona FELIX HORA Glasbeno - poetični happy hour s SAPFO, HOMERJEM in SENEKOM PRIPOVEDUJE Luca Quaia HARMONIKA Stefano Bembi SAKSOFON Piero Purini PO IZBORU Bonawentura - Gledališče Miela PROST VSTOP ¥ "EGIOSC AJLiTQliDh^ ■ I:;VLI vrrjL ÏU, lilija OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI ZA PRODAJO SREDSTEV Obveščamo, da deželna Uprava razpisuje javno dražbo za prodajo št. 55 neuporabnih sredstev, razdeljenih po posameznih sklopih, ki bodo dodeljeni na podlagi kriterija najboljše tajne ponudbe na javno osnovno ceno. Zainteresirani (družbe, Individualna podjetja, združenja ali zasebniki), se lahko udeležijo javne dražbe, ki bo potekala dne 17.9.2007 ob 10.00 v sejni dvorani (pritličje) Glavne direkcije za premoženje in splošne službe na Korzu Cavour št. 1 v Trstu. Seznam sredstev, porazdeljenih v posamene sklope, je Izobešen na sedežu Civilne zaščite na Proseku (Trst) - pokr. cesta Strada provlnciale del Carso n° 68 - v sledečih obdobjih: 1. vsak petekv mesecu avgustu od 09.30 do 12.30; 2. petek, 7. septembra, od 09.30 do 12.30; 3. od 10. septembra do 14. septembra od 09.30 do 12.30 in od 15. do 17. ure. Celotno besedilo s pravili In pogoji razpisa, ki urejajo natečaj, je na voljo na spletni strani http://www.regione.fvg.it/gara-prov.htm z možnostjo tiska. Informacije In dvig razpisa na razpolago pri Upraviteljski službi, urad za upravljanje vozil (odgovorni za postopek knjig. Federico De Feo, telefon 040/3772137, fax 040/3772383, e-mail: federico.defeo@regione.fvg.it) ali neposredno pri Deželnih uradih za stike z javnostjo (U.R.P.) v Gorici, Pordenonu, Tolmeču, Trstu, Vidmu (spletna stran: http://www.regione.fvg.lt/istltuzionale/urp/txt.htm) DIREKTOR UPRAVITELJSKE SLUŽBE IN SPLOŠNE SLUŽBE Orlano Turello 533 Nedelja, 29. julija 2007 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - V parku vile Coronini se je včeraj zaključila poletna filmska prireditev Florian von Donnersmarck zmagovalec festivala Amidei Nagrado si je prislužil s filmom »Le vite degli altri« - Rekordna prisotnost občinstva Florian von Donnersmarck je zmagovalec 26. izvedbe mednarodnega festivala za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei, ki se je po desetih dnevih projekcij slovesno zaključil sinoči. Prvo nagrado si je nemški scenarist in režiser prislužil za film »Le vite degli altri«, sicer pa se včerajšnjega nagrajevanja ni uspel udeležiti, ker pravkar snema drug film v Los Angelesu. Von Donnersmarcku je nagrado žirija, ki so jo sestavljali režiserja Ettore Scola, Franco Giraldi, scenaristka Suso Cecchi DAmico, zmagovalec nagrade Amidei leta 1996 s filmom »Fe-rie d'agosto« Francesco Bruni, filmska igralka Giovanna Ralli in kritik Mario Sesti, podelila zaradi izredno čustvenega scenarija, ki je bil obenem brez vsakršne retorike. Ob tem se je žirija poklonila spominu glavnega igralca nagrajenega filma Ulricha Muheja, ki je umrl pred nekaj dnevi. Letošnji festival je potekal v znamenju več novosti, ljubitelji sedme umetnosti pa so bili posebno navdušeni nad prostim vstopom na vse projekcije in nad novo, sugestivno lokacijo, parkom vile Coronini Crobnerg, v katerem se je vsak filmski večer gnetla množica gledalcev. Ob projekcijah desetih celovečercev, ki so tekmovali za nagrado najboljšemu scenariju, se je letošnji festival ponašal tudi s serijo ek-skluzivnih retrospektiv - omeniti velja tisto o španski civilni vojni - in predvsem z uglednimi gosti, med katerimi je izstopal nemški režiser Edgar Reitz, ki so mu v petek podelili nagrado za življenjsko delo. Pester program je v Gorico privabil tudi preko 60 univerzitetnih študentov iz vse Italije, ki so jim prireditelji priskrbeli akredita-cijo in prenočišče, sicer pa je festival obiskalo več kot štiri tisoč gledalcev, kar je pravi rekord. Najbolj zagrizeni in vztrajni so imeli na voljo projekcije od devetih zjutraj do poznih nočnih ur, seveda pa se je največ gledalcev zbralo na desetih večernih projekcijah v parku vile Coronini. Vsi razpoložljivi sedeži so bili zasedeni tudi med torkovo projekcijo, ki je zaradi slabega vremena potekala v Kinemaxu; tolikšno je bilo navdušenje nad festivalom. V petek sta goriški župan Ettore Romoli in deželni odbornik Roberto Antonaz za kulturo podelila nagrado za življenjsko delo Edgaru Reitzu bumbaca APrimorski ~ dnevnik Odprta lista v odboru za DS Odprta lista nadaljuje svojo pot proti primarnim volitvam za izvolitev vodstva Demokratske stranke, ki bodo na sporedu 14. oktobra. Pobudniki Odprte liste so sestavili seznam 36 oseb, ki bodo vključene v pokrajinski odbor za ustanavljanje Demokratske stranke. Marjetica in Levi demokrati so že dali zeleno luč priključitvi novih članov, tako da bodo Odprto listo v odboru za ustanavljanje Demokratske stranke predstavljali Piero Aita, Giuseppe Aleo, Aldo Basso, Elisa Bensa, Luigi Blasig, Majda Bratina, Pier-palo Bulfon, Michele Cassese, Giuseppe Cingolani, Claudio Cressati, Elisabetta Damianis, Andrea Davanzo, Benrardo De San-tis, Paolo Fogar, Marco Ghinelli, Walter Klainscek, Paolo Loren-zon, Michele Luise, Francesco Marangon, Biagio Martorano, Frnaco Marzano, Giovanni Ma-strobuoni, Marco Menato, Mau-rizio Negro, Giancarlo Pelosi, Stefano Petronio, Carlo Ranalet-ta, Antonio Roversi, Claudio Sar-di, Pia Spagnolo, Silvia Tasca, Antonella Testa, Daniele Ungaro, Armando Vellico, Pierangelo Ven-turini in Alfonso Zoratto. Odprta lista se bo ponovno srečala v petek, 3. avgusta, ob 20.30 v hotelu Franz v Gradišču. GORICA - Karabinjerji prijavili goriškega uradnika srednjih let Ženske snemal pod krilom Videokamero je skrival v torbi - Od leta 2000je s posnetki napolnil 47 kaset VHS in 65 zgoščenk DVD Z videokamero, skrito v torbi oz. nahrbtniku, je ženske snemal pod krilom, od leta 2000 do današnjih dni pa je s posnetki napolnil 47 kaset VHS in 65 zgoščenk DVD. Goričana srednjih let je karabinjer v civilu opazil pred dnevi na eni izmed poletnih ša-ger. Moški, ki je po poklicu uradnik, je torbo postavil pod mizo in jo usmerjal proti ženskam s krilom. Karabinjer je posumil, da nekaj ni bilo v redu, takoj klical kolege na pomoč in se skupaj z njimi približal do moškega. Ob pregledu torbe so karabinjerji ugotovili, da je iz nje štrlel mali objektiv videokamere, s katero je moški snemal prikupne ženske pod krilom. Karabinjerji so se odločili za preiskavo njegovega doma, kjer so našli pravi filmski studio. Poleg raznih videokamer, računalnika in tehnološke opreme za snemanje so našli več kaset VHS in zgoščenk DVD, na katerih je bilo na tisoče posnetkov in fotografij, ki jih je moški na skrivaj posnel po vsej deželi v trgovinah, barih, diskotekah, javnih lokalih in celo pred bankomati. Karabinjerji so ugotovili istovetnost nekaterih žensk, ki so bile posnete in ki so po pregledu posnetkov moškega takoj prijavile. Po besedah kapetana Ivana Boracchie ne gre izključiti možnosti, da bi bile med posnetimi ženskami tudi mladoletne. »Če bodo preiskovalci ugotovili prisotnost mladoletnic, se bo iz sodnega vidika položaj moškega dodatno poslabšal,« je pojasnil Boracchia in pozval ženske, ki so kdajkoli opazile sumljivega moškega s črno torbo ali nahrbtnikom, naj se zglasijo na karabinjerskem poveljstvu v Gorici in prijavijo nezakonitega »snemalca«. Ob tem je Boracchia menil, da je moški po vsej verjetnosti svoje posnetke tudi prodajal oz. jih objavljal v svetovnem spletu. Po navedbah karabinjerjev so moškega že nekajkrat opazili v Gorici, vendar mu je vedno uspelo zbežati pred prihodom sil javnega reda. Lani ob božičnem času se je moški baje mudil v goriški veleblagovnici Benetton, kjer je svojo videokamero usmerjal proti prodajalkam z božičnim minikrilom. (dr) Torba in nahrbtnik, v katerih sta bili skriti videokameri bumbaca GORICA - Še danes sokolarski dnevi Sokoli, orli in druge ujede zagospodovali goriškemu gradu Orli, sokoli, sove in druge ujede bodo tudi danes zagospodovali goriškemu gradu, kjer od včeraj poteka prvo evropsko sokolarsko srečanje v Italiji. Na prireditvi sodeluje okoli 15 razstavljavcev, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Španije in Češke. V minulih letih je prireditev potekala v okolici Nurnberga v Nemčiji. Stiki sokolarskega društva iz Furlanije Julijske krajine s Z včerajšnje demonstracije letenja na goriškem gradu bumbaca predsednikom državnega združenja sokolarjev Andreom Bruso pa so omogočili, da je bila letošnja prireditev prestavljena v Gorico. Na gradu bo danes posebno zanimivo ob 11.30 in 18. uri, ko bosta na sporedu demonstraciji letenja. Prireditev s prostim vstopom se je pričela včeraj dopoldne, ko je dobrodošlico razstavljalcem v imenu goriške občine podal odbornik Antonio Devetag. GORICA - Marinčič o okoljskih temah in občinski upravi Poziv županu, naj izjasni - v v v • stališče o sežigalnici »Desna sredina je vseskozi zlorabljala ločeno zbiranje odpadkov za grobe napade na Brancatijevo upravo, danes, ko je na oblasti, pa je spo zna la, da je sis tem do ber in učin ko -vit. Odbornik za okolje je šel celo v Rim pobrat nagrado za dosežene rezultate, na četrtkovi seji občinskega sveta pa je tudi sprejel priporočilo opozicije za realizacijo novih ekoloških otokov,« ugotavlja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič v tiskovnem sporočilu in nadaljuje: »To je spodbuden politični znak, ko ne bi v isti sapi Romolijeva uprava pokazala zaskrbljujoče podcenjevanje in nepoznavanje okoljskih problemov«. Marinčič je med zadnjim zasedanjem občinskega sveta na okoljske teme postavil upravi vrsto svetniški vprašanj. Eno se nanaša na onesnaženost zraku z ozonom, ki nastaja zaradi avtomobilskih izpušnih plinov in fotokemič-ne reakcije, ki jo pospešujeta poletno sonce in vročina. »In kaj je naredila občina? Oprala je ceste. Učinek je isti, kot če bi v stanovanju, kjer uhaja plin, oprali pod«, meni Marin-čič in pojas nuje, da je zaman spra ševal po konkretnih ukrepih za omejevanje prometa tako v zvezi z ozonom kot tudi s prašnimi delci PM10. »Zakon določa, da njihova koncentracija ne sme preseči 50 mikrogramov na kubični meter zraku več kot 35 krat letno. Odbornik za okolje niti ne ve, kolikokrat je bila ta vrednost le tos že pre seže na, kaj še, da bi imel plan preventivnih ukrepov za zimski čas«, tr di Ma rin čič. Poleg vprašanja o namenih uprave glede selektivnega zbiranja odpadkov je svetnik Foruma načel tudi problem upepeljevalnika: »Iz Romolijevih izjav v tisku razberemo, da ob či na tre nut no ni ma izde la ne ga na čr ta za ponovno odprtje naprave, a te možnosti v bodoče ne izključuje«. Zato Marinčič želi, da se župan izjasni, tudi zato, ker Pokrajina ne predvideva sežiganja gospodinjskih odpadkov na svojem ozemlju. »Občina bi potemtakem lahko spet pognala napravo le za sežiganje posebnih in škodljivih odpadkov. Temu pa se bomo z vse mi si la mi upr li«, tr di Ma rin čič. Ro -molija je nadalje vprašal, ali bo občina aktivirala postopek Agende 21 za strokovno in dogovorjeno reševanje okoljskih vozlov, tako kot že leta delajo številne uprave v Evropi. 10 Nedelja, 29. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Leto dni po prazniku ob stoletnici železniške povezave Bohinjska železnica še vedno tiho drema Brulc: »V turističnem smislu se je proga prebudila, drugače pa še spi« Bohinjsko železnico so ob lanski stoletnici mnogi opisovali kot spečo gorsko lepotico, ki pa naj bi jo prav visoki jubilej ponovno prebudil in ji vrnil nekdanji sijaj. Po letu dni se županom občin ob progi zdi, da eden najlepših železniških odsekov v Evropi, ki bi bil potreben obnove, ponovno drema, čeprav so Slovenske železnice po progi lani prepeljale 445.000 potnikov, 4,6 odstotka več kot leta 2005. Vse večje je tudi zanimanje za vožnje z muzejskimi vlaki med Jesenicam in Novo Gorico. »V turističnem smislu se je bohinjska proga prebudila, v drugih pogledih pa še spi. Želja občin je, da bi jo modernizirali, a v tem delu še vedno tiho drema,« je povedal župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Prav na novogoriški železniški postaji je bila pred letom velika slovesnost ob stoletnici bohinjske proge. Po navedbah župana novogo-riške mestne občine je bil v promociji železniške proge, ki se lahko na 89 kilometrih pohvali z 28 predori in 65 mostovi - izstopata slabih 6,4 kilometra dolg bohinjski predor in solkanski most, s 85 metri razpona največji železniški kamniti most na svetu -, v zadnjem letu sicer narejen velik korak, a se drugje zatika predvsem zaradi nenehnih sprememb v vodstvu Slovenskih železnic. Podobnega mnenja je tudi blejski župan Janez Fajfar, ki skupaj z bohinjskim kolegom skrbi za promocijske dejavnosti proge. Fajfar je poudaril, da bi se morale tako lokalne skupnosti kot tudi Slovenske železnice bolj zavedati pomena in potenciala najlepše železniške povezave med osrednjo Evropo in morjem, ki pa je danes v zelo slabem stanju. Prav zaradi lepot gorske lepotice, kot so bohinjsko progo tudi poimenovali, jo občine želijo vpisati na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako se bo posebna petčlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov občin, Slovenske železnice in železniškega muzeja, ki se bo z nekaj zamude prvič srečala jeseni, proučila možnosti za vpis, ovrednotila progo, prednosti in omejitve vpisa ter ocenila stroške, je povedala direktorica tolminske občinske uprave Verena Tuta. Občina Tolmin namreč usklajuje dejavnosti za uvrstitev proge v dediščino Unesca. Vrvež na Severni postaji ob prihodu muzejskega vlaka, ki je vozil ob priliki lanske izvedbe priredtive Okusi z meje bumbaca V Slovenskih železnicah poudarjajo, da sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. »Zanimanje domačih in tujih turistov se je zelo povečalo, saj je povpraševanje po vožnjah z muzejskim vlakom skoraj trikrat večje kot lani, tako da vsem tudi ne moremo ustreči,« so povedali iz Slovenskih železnic. Po njihovih podatkih je v prvi polovici lanskega leta po bohinjski progi peljalo 13, letos pa 20 muzejskih vlakov. Prejšnja leta so med tujimi gosti prevladovali Nemci, letos so imeli že šest muzejskih vlakov s turisti iz Francije, ki so se peljali na izlet po dolini Soče in v Goriška Brda. Veča se tudi zanimanje angleških, švicarskih in japonskih turistov, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah Na večje zanimanje za bohinjsko progo kaže tudi porast potnikov in prometa. Lani so med Jesenicami in Sežano prepeljali 445.000 potnikov, kar je za petino več kot leta 2002. V letošnjih prvih šestih mesecih so po tirih ob Soči prepeljali 289.000 ton tovora, kar je dobrih 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tudi z avtovlakom je bilo med januarjem in majem letos skozi bohinjski predor prepeljanih za skoraj desetino več vozil, junijsko povečanje pa je skoraj 13-odstotno, so za zaključek izpostavili predstavniki Slovenskih železnic. (sta) Pojutrišnjem v Gradežu zanimiv gurmanski sprehod Okusi in dobrote priznanih kuharskih mojstrov naše dežele se bodo v naslednjih dneh ponovno predstavili v turističnih krajih. Kot že v prejšnjih letih bo predstavitev v režiji konzorcija »Furlanija pot okusov«. Gre za konzorcij, v katerega je včlanjenih dvaindvajset med najboljšimi restavracijami naše dežele (med katerimi so tudi naši Gostilna Devetak, Subida-Pri Lovcu in Sale e Pepe iz Benečije) in ki v širšem prostoru Alpe Jadrana skrbi za predstavitev, vrednotenje in promocijo kulinaričnih dobrot in drugih lepot naših krajev. Letos bo poletna predstavitev deželnih gostincev potekala v torek, 31. julija, v Gradežu, 8. avgusta pa bodo slastne dobrote ponudili v Cortini. Naslov letošnjih srečanj je 50 čustev, saj bodo lahko gurmani in radovedneži pokusili 22 dobrot deželnih restavracij, s katerimi bo seveda ponujeno izbrano vino, poleg tega pa bodo še gosje delikatese podjetja Jolanda De Colo, pršut Principe, siri konzorcija Montasio, kava in kapljice žganjarne Nonino, tako da bo vsega kar petdeset različnih poslastic. Večerja bo po sistemu švedskega stola potekala na nabrežju pred gradeškim županstvom, začetek je predviden za 20. uro; vhod bo možen do 21.30, poskrbljeno pa bo tudi za primerno glasbeno spremljavo. Cena pokušnje je 40 evrov na osebo, informacije in rezervacije pa sprejema gradeški član Konzorcija, restavracija AllAndrona. (aw) ŠTARANCAN - Včeraj ob 11.30 Motorista doživela prometno nesrečo altran Motorista sta včeraj ob 11.30 v Štarancanu doživela hudo prometno nesrečo. Iz še nepojasnjenih razlogov je voznik na križišču med ulicama Grapette in Morante izgubil nadzor nad motorjem yamaha tenere 750, nato pa skupaj s sopotnikom padel na tla. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je motorista prepeljalo v tržiško bolnišnico. Eden je zadobil lažje poškodbe, drugi pa naj bi bil v hudem zdravstvenem stanju. Osebje sil javnega reda njunih istovetnosti ni posredovalo. Prometno nesrečo je v petek pri Poljanah okoli 21. ure doživel tudi 65-letni M.L. iz doberdobske občine, ki je s svojim motornim kolesom zapeljal s cestišča. Reševalci so ga prepeljali na Katinaro, k sreči pa se je izkazalo, da je zadobil le lažje poškodbe. Okreval naj bi v nekaj več kot desetih dnevih. GABRJE - Sklenil se je 21. turnir v malem nogometu Praznični zaključek Med ženskami zmagale Sovodenjke, med moškim ekipa Quelli che il calcio che... S »fešto« do poznih ur se je v petek v Gabrjah zaključil turnir v malem nogometu, ki ga je društvo Skala priredilo že enaindvajsetič zapored. Med ženskami so si prvo mesto zagotovile Sovodenjke, ki so v finalu z dva proti nič premagale ekipo Rupa-Peč, tretje pa so bile Štanderke. Med moškimi so se do zmage dokopali člani ekipe Quelli che il calcio che..., z drugim mestom so se morali zadovoljiti Štandrež-ci, s tretjim pa ekipa Piedimonte Zor-zenon. Po že ustaljeni tradiciji so prireditelji turnirja s pomočjo številnih pokroviteljev poskrbeli za bogate nagrade, ki so poleg vseh ekip razveselile tudi najboljše posameznike. Za najboljšega strelca turnirja je bil razglašen Giancarlo Villani (Quelli che il calcio che...), ki je dal 9 zadetkov, najboljši vratar pa je bil Massimiliano Faggiani (Štandrež). Med ženskami si je s 7 zadetki nagrado zagotovila Elena Kovic (Sovodnje), za najboljšo vratarko pa je bila imenovana Katjuša Peric (Rupa-Peč). Ob tem so prireditelji izbrali tudi lepotico turnirja, in sicer sovodenj-sko nogometašico Paolo Uršič. Nagrade so podelili tudi sodnikom, posebne časti pa so bili deležni člani ekipe Sovodnje ribičija, ki so si prislužili prestižni »Pokal kiosk«. Nagrajevanju je sledil ples s skupino »The Muff Show«, ki je poskrbela za prazničen zaključek prvenstva. Nagrajene lepotice (zgoraj) in številno občinstvo na petkovem prazniku ob zaključku turnirja (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. julija 2007 1 1 PEVMA - Praznovanje zavetnice sv. Ane V znamenju kulturne ■ ■ • v v • dediščine Kulturno-družabni večer je v petek v Pevmo priklical kar lepo število ljudi. Šlo je namreč za prvi večer tridnevnega praznovanja domače zavetnice sv. Ane, ki je bil v celoti posvečen raznim oblikam kulturnega in umetniškega izražanja. Na dvorišču osnovne šole Josip Abram so najprej predstavili knjigo »Drobtinice iz goriških šeg in navad« Zdenka Vogriča, ki se v marsikaterem poglavju pobliže dotika prav vasi na desnem bregu Soče. Po pozdravnem nagovoru predsednika krajevnega sveta Lovrenca Peršolje je v imenu ZSKD o pomembnosti zbiranja in ohranjevanja kulturne dediščine in izročila spregovoril Aldo Rupel. Knjigo in njeno sporočilnost sta podrobneje predstavila Erika Jazbar, ki je publikacijo uredila, in sam avtor Zdenko Vogrič, ki je opisal potek njenega nastajanja. Obiskovalci večera so si lahko ogledali tudi razstavo fotografij, ki so zaobjete v sami knjigi. V nadeljevanju večera so publiko razveselili igralci Prosvetnega društva Štandrež, ki so se predstavili s humoris- Predstavitvi Vogričeve knjige je v petek sledilo številno občinstvo bumbaca tično gledališko igro Kdo je zadnji v režiji Janeza Starine. Štandrežci so poželi prisrčen aplavz, saj so dokazali, da znajo spraviti v smeh in dobro voljo sleherno publiko. Pred zaključkom večera je pobudnica natečaja in članica žirije Mirjam Radinja v sliki in besedi predstavila pobudo, ki je na pevmskem praznovanju že tretjič na sporedu. Gre za zanimiv natečaj z naslovom V domačem vrtu cvetijo. Natečaja za urejanje cvetličnih kotičkov in balkonov se je letos udeležilo kar 34 ljubiteljev lepe okolice. V veži šole so bile tudi razstavljene fotografije vseh sodelujočih cvetličnih kompozicij. Večer je povezovala Martina Cumin iz Pevme. Breskve v vinu in druge dobrote so zaključile nadvse prijetno prireditev, ki so jo s harmoniko, kitaro in drugimi doma izdelanimi instrumenti še dodatno razveselili Joško, Vili, Miloš in Marta. Praznik sv. Ane se bo zaključil danes s procesijo in slavnostno mašo ob 9. uri. Sledila bo tradicionalna družabnost z odličnim briškim vinom in prav tako odličnimi domačimi dobrotami. (vip) GORICA - V petek obisk s severa •• mu v« • • p l •• l Danci iz Nemčije in Frizijci pri goriških Slovencih Skupina mladih Dancev iz Nemčije in Frizijcev iz Holandske se je v petek mudila v Gorici ter spoznavala življenje slovenske narodne skupnosti v mestu in v pokrajini nasploh. »Mlade manjšince gostimo v okviru projekta izmenjave, ki ga prirejamo v sodelovanju z mladinsko organizacijo YEN,« je povedal Ivo Lachi v imenu združenja MOSP, ki od prejšnje sobote skupaj z mladinsko sekcijo SSk gosti mlade Dance in Frizijce. V petek so manjšince, ki so prišli v Trst prejšnjo soboto, pospremili do Gorice, kjer so se v dopoldanskih urah srečali s pokrajinsko od-bornico Maro Cernic, ki jim je spregovo- rila o zaščiti slovenske in furlanske narodne skupnosti, nato pa jim je predstavila delovanje pokrajine. Mlade - skupno jih je na obisku v naših krajih sedem - je spremljal predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj, sicer pa so manjšinci obiskali uredništvo Novega glasa, sedež Mohorjeve družbe in KC Lojze Bratuž, kjer so se srečali s predsednico Franko Žgavec, s predsednikom SSO Janezom Po-všetom in s predstavnikom ŠZ Olympia Andrejem Vogričem. Ob tem so se manjšinci v spremstvu Bandlja, ki jim je med drugim orisal dejavnosti ZSKP, mudili še v knjižnici Damirja Feigla in v KB Centru. Sproščujoča glasba za vroče poletje Nocoj se bo na osrednjem trgu 24. maja v Krminu začela letošnja poletna izvedba festivala Jazz&Wine, ki vsako leto poživi kulturno ponudbo mesteca ob vznožju Brd. Združenje Controtempo je letos poskrbelo za program, ki s prev-zemajočimi ritmi želi poživeti poletne večere. Sloviti bobnar Horacio »El Negro« Hernandez, zmagovalec nagrade Grammy award in sodelavec Tita Puenteja, Carlosa Santane, Chick Coree in drugih bo danes zvečer v klasični jazz zasedbi bobni, bas, klavir, trobenta predstavil program Italuba, v katerem ponuja zanimiva spletkarjenja latin jazza, modernega ameriškega jazza in prvin svetovne glasbe (world music). Jutri bomo lahko prisostvovali edinemu italijanskemu nastopu zasedbe Afro Cuban Jazz Master, kateri se bo pridružil tolkač na jeklene bobne Andy Narell. Nastopi deset in več-članskih skupin kubanskih in drugih latino glasbenikov so vedno nekaj zelo privlačnega. Poleg glasbe kraljuje tu želja po plesu in zabavi, kar smo tudi v prejšnjih letih lahko v Krminu ob nastopih pododnih bendov doživeli. Afro Cuban Jazz Master ponujajo uigran program, ki je osnovan na različnih glasbenih zvrsti, kot so son, huajira, danzon, salsa in drugi karibski ritmi. Zasedbo vodi kubanski flavtist in glasbeni direktor Orlando »Maraca« Valle, sicer znan tudi po svoji drugi skupini, Maraca & Otra Vision, ki smo jo lahko poslušali na začetku julija v Ljubljani. Zadnji koncert niza Jazz&Wine Summer 2007 bo v torek, vedno ob 21. uri, ko bo nastopil angleški glasbenik Ray Gelato, izvrstni izvajalec swing, jive, jump in rock 'n' roll glasbe. Gelato bo predstavil program, ki je posvečen italijanskemu pevcu Renatu Carosoneju. Ponudba živahne in povsem žive glasbe, ki bo prevzela marsikaterega poslušalca. Jutri na Gradini V okviru poletnih srečanj, ki jih prireja doberdobska občinska uprava, bodo jutri ob 21. uri v sprejemnem centru Gradina predvajali film »Little Miss Sunshine«. Gledališče v Štmavru V štmavrski kmetiji Castel San Mauro bo danes ob 21. uri narečna gledališka predstava »Amor, no xe brodo de fasoi« v izvedbi skupine Gruppo teatrale per il dia-letto. Igro bo spremljala brezplačna degustacija vin in jedi, zato pa je potrebna rezervacija na številki 339-2178490. Predstava spada v niz večerov, ki jih prireja združenje Asso s podporo Fundacije Goriške hranilnice. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 4: 18.15 - 20.15 - 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Last minute Marocco«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici v petek, 20. julija, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.po-tep.org. M Izleti H Čestitke Ü3 Obvestila GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine del-la Fenice«. Dvorana 2 in Dvorana 3: rezervirani za Festival Sergio Amidei. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine del-la Fenice«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. NAROČNIKOM KRIMSKEGA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta. KATRIN KOMJANC - VOGRIČ iz Števerjana je dosegla sto-tico na Evropskemu inštitutu za design v Milanu. Za odličen uspeh ji čestitajo vsi, ki jo imajo radi. Nečaki Sara, Janez, Mose, Alesja, Mikol in Petra ter Gaja iz nebes ji pošiljajo poljubčke za skorajšnji 22. rojstni dan. CENTER GRADINA V DOBERDOBU v ponedeljek, 30. julija, ob 21. uri predvajanje filma »Little Miss Sun-shine«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. zaprt od 1. do 31. avgusta. MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.apt-gorizia.it« ali na tel. 800-955957. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. avgusta, na dvodnevno turo v pogorje Dachsteina v Avstriji. Število udeležencev je omejeno, predhodne prijave sprejemajo do torka, 31. julija, ko bo ob 18. uri obvezen sestanek z udeleženci. Informacije na sedežu društva, v Bazo- viški ulici 4, ali na tel. št. 0038641964061 (v večernih urah). V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAn-tica 2007. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081-531508 od 10. do 12. ure. IS Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Me-diterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazia-nija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; danes, 29. julija, 21.30 (Marina Julia) nastop godbe »Civica citta di Mon-falcone«; v ponedeljek, 30. julija, 21.30 na (Trg v Panzanu ) film »Happy feet«. LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri. Predstavili bodo literarno dejavnost tržaškega avtorja Maura Covacicha. Z njim se bo pogovarjal univerzitetni profesor Fabrizio Meroi. OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Me-deji, na vrtu Vile S. Marija Miru, v četrtek, 2. avgusta, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Pasticciando con l'argilla«, ob 21. uri gledališka predstava »La vigna nata per amo-re«. 0 Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giu-lia 23 MISFeRO IPERMERCATO OD 30. JULIJA DO 8. AVGUSTA 2007 Kremni jogurt MÜLLER več okusov 150 g 3,00 €/ kg lizionak MONFALCONE/TRZIC, kraj San Polo, ul. Pocar avtobus: proga 10 APT - Ulica S. Grado P.C. 19 - Tel. Hipermarketa 0481/416740 URNIK: ponedeljek 14.30 - 21.00, od torka do sobote NEPREKINJEN URNIK 9.00 - 21.00 EDELJSKE Nedelja, 29. julija 2007 1 3 APrimorski r dnevnik M Razburkane vode italijanske politike je v teh zadnjih tednih dodatno razburkala zadeva Unipol. Poskus zavarovalnice zadružnega sistema, da bi prevzela banko BNL vzporedno z naskokom pooblaščenega upravitelja BPI Giampiera Fio-ranija na banko Antonveneta, že najmanj dve leti buri duhove na italijanski sceni, zahteva milanske sodnice za predhodni postopek Clementine Forleo parlamentu, naj dovoli uporabo prisluhov šestih parlamentarcev tudi za sodno preiskavo, pa je bila dodaten silovit potresni sunek, ki je z neznansko rušilno močjo »stresel« do temeljev »Palačo«, še naj celotni sistem italijanske oblasti imenujemo tako kot pokojni Pierpaolo Pasolini. Sunek je bil tako močan, da se je tokrat poleg običajnih politikov in komentatorjev odzval tudi predsednik republike Giorgio Napolitano v svojstvu predsednika Višjega sodnega sveta. Napolitano je odrezavo opozoril sodnike, naj v svoje sodbe in stališča ne vnašajo ocen, ki ne sodijo v sodno prakso. Sicer pa je zahteva milanske sodnice dvignila temperaturo tudi znotraj »Palače« same tako v odnosih med strankami opozicije, kot zlasti v odnosih med strankami leve sredine. Ministra Clemente Mastella (pravosodje) in Antonio Di Pietro (infrastrukture) sta si zopet v laseh, saj je prvi odredil takojšnjo inšpekcijo v uradu milanskih sodnikov za predhodni postopek, medtem ko je nekdanji sodnik Di Pietro odločno branil delo mlade sodnice in ostro kritiziral tudi predsednika Napolitana zaradi njegove izjave. Ostro sta se tudi sprla sekretar Levih demokratov Piero Fassino in predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti. Fassino je tretjemu možu v državi zelo zameril oceno, da »parlamentarci ne smejo zahtevati privilegijev«. Prav tako ostro je Fassino reagiral na komentar odgovornega urednika lista Il Corriere della sera Paola Mielija, po katerem v poskusih prevzemov dveh bank ni bilo dejansko nobene razlike med vrhom Hrasta in Silvio Berlusconijem. Spodletela poskusa Unipola in BPI, da bi prevzela banki BNL in Antonveneta že dve leti zastruplja italijansko politično sceno in je zaostrila odnose med politiko in sodstvom. Zaradi pomoči, ki jo je nudil italijanskim ponudnikom ter ovir, ki jih je postavljal tujim bankam, ki so se potegovale za omenjena zavoda, je bil tudi nekdanji guverner Banke Italije Antonio Fazio prisiljen k odstopu, milansko tožilstvo pa je zanj, za Fioranija in za še 66 osumljenih (med njimi so nekdanji prvi mož Unipola Gianni Consorte, poslovnež iz Brescie Emilio Gnutti, rimska premičninska posrednika Stefano Ricucci in Danilo Coppola) že zahtevalo formalno obtožbo in sodni proces. Sprva je kazalo, da gre za vzporedna poskusa, s katerimi naj bi si po eni strani leva sredina prek Unipola po drugi pa desna sredina predvsem prek BPI zagotovila nadzor nad dvema pomembnima bankama. Fiorani pa je pred nekaj dnevi v intervjuju za list La Repubblica povedal, da je bil načrt še veliko bolj ambiciozen, saj naj bi se novi banki v srednjem roku povezali in oblikovali enega največjih italijanskih bančnih koncernov, večinski delež bank bi ostal v italijanskih rokah, medtem ko bi španska in nizozemska banka, ki sta se tudi zavzemali za prevzem BNL in Antovenete, ostali praznih rok. Načrt se je izjalovil, ker BPI in Unipol nista bila finančno dovolj močna, da bi prevzela banki, ker je guverner Fazio pregrobo kršil evropska pravila o svobodni konkurenci, da bi favoriziral italijanski navezi, ker sta obe navezi kupovali delnice BNL in Antonvenete z metodami, ki niso bile ravno v skladu z veljavnimi pravili. Sum, da je v zakulisju marsikaj nesprejemljivega, pa je zaostril tudi vzporedni poskus Stefana Ricuccija, da bi prevzel večinski delež v listu Il Corriere della Sera. Zakulisna in manj zakulisna dejavnost nista šli mimo neopazno, za poskuse prevzemov se je začelo zanimati sodstvo. K uspehu sodne preiskave je veliko prispevalo tudi prisluškovanje telefonskim pogovorom Fioranija, Consorteja, Coppole, Ricuccija, Gnuttija in ostalih vpletenih. Prav ti prisluhi so razkrili stalne stike poslovnežev, ki so poskušali prevzeti BNL in Antonveneto, s politiki. Consorte se je pogovarjal predvsem s Fas-sinom, z Massimom D'Alemo in senatorjem LD Nicolo Latorrejem (velja za enega najtesnejših sodelavcev sedanjega zunanjega ministra), Fiorani pa je imel v Forza Italia stike predvsem s senatorjema Luigijem Grillom in Romanom Co-minciolijem ter poslancem Salvatorejem, nekega dne pa se je z ogromnim kaktusom podal na Sardinijo, kjer se takratnega premiera Siliva Berlusconija seznanil s svojim projektom (»Bil je najbolj prebrisan, saj bi si ob morebitnem uspehu lahko lastil zaslugo, da je prispeval k projektu, ob neuspehu pa zagotovil, da v zadevo ni vpleten,« je o pogovoru z Berlu-sconijem dejal Fiorani). Vsebina prisluhov je bila že večkrat objavljena v časopisih. Polnila je strani dnevnikov že takoj po začetku preiskave (objava pogovora med Faziom in Fiora-nijem, med katerim je guverner napovedal sogovorniku, da je pravkar odobril načrt za prevzem Antonvente, je imela kot posledico stopnjevanje pritiska na gu- vernerja, ki je bil prisiljen k odstopu), nato pred nekaj meseci, ko je bila končana preiskava o vlogi Ricuccija in ko so bili prisluhi na razpolago tako obrambi kot predstavnikom prizadetih strank, sedaj pa zopet, potem ko jih je sodnica Clementina Forleo poslala parlamentu z zahtevo, naj odobri uporabo teh prisluhov v sodnem postopku. Novost ni torej v vsebini prisluhov, ki so bili že znani, novost je predvsem v utemeljitvi, s katero je milanska sodnica podprla svojo zahtevo. Do pred nekaj tedni je veljalo tolmačenje, da so predvsem voditelji Levih demokratov pozorno spremljali Consortejev poskus prevzema BNL, vendar v njihovih besedah ni bilo nič kaznivega, ampak samo neoportuno in odločno preveč navdušeno navijanje, v katerem pa ni bilo nič kaznivega. Forleova je to sliko postavila na glavo. Po njeni oceni je bilo ravnanje politikov kaznivo, kršili naj bi veljavna pravila, nastopali naj bi kot združba. Taka ocena je še posebej za predstavnike Hrasta nesprejemljiva klofuta, za katero naj bi se skrival tudi oster politični napad na sedanje vodstvo Hrasta in na nastajajočo Demokratsko stranko. Utemeljitev milanske sodnice je zato odjeknila kot bombna eksplozija na pregreti italijanski politični sceni. Mnogi - in med njimi tudi predsednik republike Napolitano - so ocenili zahtevo sodnice in njeno utemeljitev kot kršitev veljavnih pravil, sodnica, ki je pred leti že dvignila veliko prahu s sodbo, v kateri je poudarila razliko med uporniki in teroristi, naj bi skratka presegla pooblastila, si delno prilastila vlogo tožilca in s svojimi pripombami na kriminalnem načrtu šla krepko čez rob dovoljenega. Po mnenju nekaterih drugih komentatorjev (še posebej odločno je v Repubblici zagovarjal to tezo jurist Franco Cordero), pa je ravnala v skladu s predpisi, njene nerodnosti pa naj bi bile tudi posledice zelo slabo napisanega zakona. Nekdanji šef milanskega tožilstva Gerardo DAmbrosio pa je menil, da je Forleova sicer ravnala napačno, ker bi morala za tako oceno počakati, da tožilstvo konča preiskave, obenem pa je pozval parlament, naj dovoli uporabo prisluhov. Težko je napovedati, kako bosta odločila domova parlamenta in kdaj se bosta izrekla, voditeljem Levih demokratov pa je treba priznati, da so zelo korektno napovedali, da bodo predlagali, naj parlament dovoli uporabo prisluhov, »ker nočemo prikriti ničesar in želimo javno dokazati svojo nedolžnost«. Sum, da se za celotno zadevo skriva politični napad na Hrast in na nastajajočo Demokratsko stranko ostaja, kot ostaja tudi ocena, da je milanska sodnica prestopila mejo pristojnosti, toda Fassino, DAlema in Latorre se ne nameravajo skriti za svojo funkcijo parlamentarcev, ampak želijo jasno dokazati, da niso kršili zakonov. Glede na italijansko prakso, je ta odnos nenavadno korekten in ga velja poudariti. Ta nov odnos do sodstva in pripravljenost na javno dokazovanje svoje nedolžnosti je samo ena plat zadeve Uni- pol kot tudi mnogih drugih gospodarsko-političnih afer zadnjih let. Srž problema je, da je v Italiji gospodarstvo še vedno preveč odvisno od politike in da se politiki še vedno stalno vmešavajo v gospodarstvo, pogojujejo gospodarstvenike in njihove projekte. Politika bi morala v demokratični državi nakazati pravila in skrbeti, da bodo veljala za vse enako, medtem ko je v Italiji praksa, ki je tudi odraz etatističnega pristopa vseh strank, da se politika stalno vmešava v gospodarstvo. To je veljalo in velja še posebej za državna podjetja, pri dedičih komunistične partije pa je ostala še vedno zelo tesna vez z zadrugami. Sicer pa ima vsak vidnejši italijanski politik v svoji mreži kontaktov tudi vrsto poslovnežev in podjetnikov. V zadnjih časih pa tudi gospodarstveniki radi segajo na politična tla kot kaže med drugim nastopanje predsednika Confindustrie Luce Cordera di Montezemola. Tega spleta najbrž ni mogoče presekati takoj, pomemben korak naprej pa bi bilo že dejstvo, da bi ga začeli vsaj postopno razpletati in si prizadevati zato, da bi bili politika in gospodarstvo bolj neodvisna. Ali si bo nastajajoča Demokratska stranka, ki želi biti dejavnik rasti in modernizacije italijanske družbe, ločevanje politike od gospodarstva postavila kot enega glavnih ciljev? Če bo imela dovolj poguma, da si ta cilj zastavi, predvsem pa, da ga tudi konkretno uresničuje, bo dejansko začela novo poglavje v italijanski zgodovini. PO ZAHTEVI MILANSKE SODNICE CLEMENTINE FORLEO Srž problema je v prepletanju gospodarstva in politike Vojmir Tavčar 14 Nedelja, 29. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI t T T t Dean Skerlavaj, III. A, Kosovel l PRVA SVETOVNA VOJNA NA SOČI: SKUPNI POGLED Z OBEH STRANI FRONTE Časopis »Po skupni poti k skupnemu znanju - Per una via comune verso una comune conoscenza«, iz katerega so povzeti tu objavljeni prispevki, je bil izdan ob zaključku projekta, ki so ga v šolskem letu 2006-07 skupaj izvedli tretji razredi šol »Srečko Kosovel« in »Muzio de Tommasini«. Časopis je v celoti dvojezičen, čeprav so prispevki italijanskih učencev tu objavljeni le v slovenskem prevodu. Večmesečni projekt, v katerega je bilo zajetih več predmetov z nizom različnih dejavnosti, se je razvil iz lani uspešno preizkušene pobude »skupnega pouka« - dvojezične učne ure iz slovenskega slovstva -, ki se je letos nadaljeval tudi s posameznimi srečanji v okviru pouka angleščine. TAKO BI BILI PISALI ... ... V bližnjem strelskem jarku je bil avstrijski vojak in lahko sva se gledala. Dva normalna človeka, ki ju je vojna spremenila v sovražnika. Poledal sem ga v oči: bile so ugasle. Bog ve, kakšne so moje ... Duše nimamo več; samo tako uspemo preživeti ... ... Prvič sem ubil. Tema je bila. Slišal sem šum in videl Avstrijca, ki se je plazil proti žični oviri. Obotavljal sem se, nato pa sem pritisnil na petelina in sem ga videl pasti. Čutil sem se krivega za kar sem naredil, toda zdaj sem razumel, da se v vojni ne sme čutiti usmiljenja ... ... K sreči se učim toliko stvari od starejših vojakov. Pametnejši so, manj impulzivni kot mi mladi. Nekateri, bolj izobraženi, nas učijo pisati in brati. Oprosti mi za osnovnošolsko pisavo, vendar moram še veliko vaditi in zdaj mi je to mogoče ... ... Veš, mama, da živi spodaj v vasi starejša gospa, ki skrbi zame? Ko sem bil zadnjič v zaledju, mi je darovala jopič. Odkril sem, da se imeuje Peppina, prav kot babica . III.A - Kosovel NAŠI VTISI Za idealističnimi motivacijami skriva vojna vedno v bistvu ekonomske in politične cilje. Roosevelt je pravil: »Zato ne želim konca vojn, ampak konec vzroka vseh vojn.« In jaz se strinjam z njim. Vsekakor ne moremo trditi, da družba napreduje, saj prinaša vsaka vojna s seboj le nov način umiranja. Vojne so katastrofe, ki vodijo človeštvo v prepad. Tisti, ki se odločajo zanje, so podli, saj ostajajo udobno na varnem, medtem ko trpijo vojaki nepopisne muke v stiku s smrtjo. Veliki ljudje vedno sklepajo nesmiselne vojne, a jih nikdar ne doživljajo v prvi osebi. Zanje se bojujejo nedolžni ljudje, ki so prisiljeni ubijati svoje brate. Kdo nosi odgovornost za te smrti? Večkrat se vojaki bojujejo v zelo lepih krajih, kot je Kobarid, vendar se v strahu in trpljenju tega ne zavedajo. Besnost vojne pa opustoši okolje, zabriše v njem vsako sled življenja in ga spremeni v puščavo. IIIA - De Tommasini Od strahovitega trpljenja, ki so ga morali vojaki prenesti, so nas posebej presunili življenjski pogoji v strelskih jarkih, pomanjkanje, s katerim so se morali soočati, to, da so bili v stalnem stiku s smrtjo, in muke zaradi neugodnih podnebnih razmer: mraza, snega, ledu, nalivov, poletne vročine. Strašni so bili predvsem trenutki napada, a tudi med sovražnim bombardiranjem je bilo duševno ravnovesje vojakov močno ogroženo. V trenutkih bojevanja so morali vojaki pogosto ubogati nesmiselne ukaze: morali so na primer pridobiti neki položaj in ga takoj potem zapustiti ali osvojiti nedosegljiv cilj. Večkrat je prišlo do takojšnje ustrelitve, če se je kdo upiral ukazu ali tudi za manjše krivde. III.A in III.B - De Tommasini Presunilo nas je, da vojaki niso imeli svobodne izbire. Pri-morani so bili zapustiti dom in svoje drage ter se bojevati v vojni. Vedno so mislili na svojo družino in hrepeneli po njej. Med najhujšim, kar se jim je lahko zgodilo, je bilo, da jim domači niso odgovorili na pisma ( za domače pa, da zaradi cenzure niso prejeli sporočil od svojih dragih na fronti) in so se čutili popolnoma zapuščene, odrezane od preostalega sveta in nepotrebne. Tudi civilno prebivalstvo je trpelo lakoto in pomanjkanje, mnogi domovi so bili porušeni in veliko družin je v vojni izgubilo kakega člana. Najbolj pa so trpeli begunci, ki so se morali ločiti od svojega doma in svoje zemlje ter so jih preselili globoko v notranjost države, kjer so morali živeti v tujih krajih med tujimi ljudmi. III.A - Kosovel Pri poglabljanju znanja o prvi svetovni vojni smo spoznali dramatično dogajanje in nečloveške pogoje, v katerih so morali živeti vojaki. Zavedali smo se, kako so bili ti pogoji grozni, tako da so včasih celo odvzemali človeku dostojanstvo. Odkrili pa smo lahko še en obraz vojne po zaslugi pričevanj, v katerih so vojaki izražali svoja čustva v pismih, dnevnikih in pesmih, ki so jih pisali med enim bojem in drugim, da bi ohranjali svojo človečnost in svojo povezanost. Ko jim je bilo to mogoče, so uspeli izražati svojo človečnost celo z vzpostavljanjem prijateljskih stikov z vojaki sovražne strani. III.B - De Tommasini Ker so bili strelski jarki pogosto oddaljeni eden od drugega le nekaj stotin metrov, so si vojaki gledali v oči in v nasprotniku videli človeka s čustvi, s svojo zgodbo in ne kot pošast, kot so generali predstavljali sovražnike. Večkrat so se zmenili za prenehanje ognja, da so lahko šli na nikogaršnjo zemljo pobrat trupla mrtvih soborcev. Zgodilo se je celo, da so si za božič avstrijski in italijanski vojaki voščili s stiskom roke in se drug drugega obdarili. III.A - Kosovel SMRTI GLEDA V OČI Smrti gleda v oči, a se nič ne boji. Nič ne trepeta, saj smrt premagat' zna. Nič ne govori, samo smrti gleda v oči. Ne ječi, ne stoka, a srce mu poka. Usta se odpro, oči tesno zapro, da ne gledajo več v nebo. Obraz pobledi, nič več se ne boji. Zdaj smrti ne gleda več v oči, zdaj smrt je že za njim. Pred njim bela luč sveti. Zdaj ponovno živi. Mateja Počkaj III.A - Kosovel / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. julija 2007 1 15 de Persoglia, III. A, De Tommasini 993 ¿4 TO NI MOJA VOJNA Povsod je enako. Ko moraš iti, pustiš za seboj vse, ki jih ljubiš, in v tišini čakaš obsodbo. Doživel boš marsikaj, česar si drugi ne morejo predstavljati, a odločeno je in greš v vojno. Za domovino, za slavo, za družino ... za denar si vojak, za svojo deželo. A v čem je razlika? Povsod je enako. Daleč od naših domov nam plapola zastava v tuji deželi, kot nekoč za naše očete, a odločeno je: nihče se ne bo rešil plamenov in strahu. Nič vdaje, smrt gotova naj poplača tvoj pogum z brezimnim grobom. Enrico Falanga Federico Cergol III A - De Tommasini 1 - Dvojezična razlaga v Kobariškem muzeju 2 - Skupaj na izletu 3 - Na zaključnem srečanju PISMO S FRONTE Dragi starši! 21. julij 1917 Kako bi rad, da bi se vojna končala! Kako sovražim to kruto, nesmiselno pobijanje! Na obeh straneh, naši in italijanski, se borimo mladi vojaki, ki nismo čisto nič zagrešili in ki nočemo vojne. Zaradi ukazov naših oficirjev se moramo med seboj klati, ljudje proti ljudem, kot bi bili samo hrana za topove. In vendar ne čuti do sovražnika nihče niti kančka sovraštva. Na drugi strani se bojujejo fantje kot mi, ki imajo dom, starše, ljubico, družino, ki hranijo v sebi zgodbo svojega življenja in svoje želje za bodočnost; vsak s svojimi značilnostmi, vsak z drugačnim značajem - in vendar postanejo v vojni samo številke, številke, ki jih oficirji množično pošiljajo v smrt, da osvojijo ped zemlje. In mi moramo na tiste nedolžne fante streljati, kot da bi nam storili ne vem kakšno zlo, kot bi bile samo tarče za naše krogle, da ohranimo ped zemlje, ki ni draga nikomur od nas; seveda, avstrijska je. Saj nimam nič proti Avstriji, toda ali naj umrem zanjo, ki našemu narodu še pravic ne prizna? Tako se zdi, da se bo moje življenje izteklo, saj naši fantje, tako kot italijanski, kot snopi padajo pod sovražnikovimi železnimi pljunki in njihova zgodba, želje in življenje z zadnjim dihom izpuhtijo v zrak. Ostane le še truplo, razmesarjeno na nikogaršnji zemlji. In mrliči, ki jih moramo mrzle in umazane pobirati med premirji, tako nemo in očitajoče zrejo vate, kot bi hoteli reči: "Ti, ti si me ustrelil! In zakaj, zakaj? Samo, ker moram nositi italijansko uniformo?" In res je tako: hudo je, kadar moramo brez razloga streljati na sovražnika, ker nam oficirji tako ukažejo. Med vojno velja namreč pravilo: ali ubijaš ali si umorjen. Druge možnosti ni. Res je grozno slišati o raznih načinih, kako se hočejo vojaki izogniti bojevanju: naredijo se mrtve, samopoškodujejo se ipd. Večinoma jim prevara ne uspe in morajo v ječo - vseeno pa je bolje ranjen sedeti v ječi kot bojevati se na fronti. Vsakič, ko se znajdem v stiski, mislim na Vas; vedno, ko je ponoči nebo svetlo kot podnevi in kri razmazana po kraškem kamnu, se spomnim na Vas, dragi oče, draga mama, na dom, na svojo Juštinco, in začutim, da je moja edina naloga ta, da ostanem živ. Kako se pa godi Vam? Zakaj tako malo pišete? Se je oglasil brat Tone z vzhodne fronte? Ali je res, da fronte tam morda ne bo več? Kako je z Juštinco? Vem, pričakovati moram, da se Vam ne godi nič bolje kot meni. Vi se vsak dan žrtvujete, ko si morate za nas, vojake, pritrgovati od ust. Mi hrano imamo, vendar smo umazani, polni bolh in uši. Zmeraj moramo nositi uniformo: pozimi nas zebe, ko burja vije okrog skal, poleti pa je vroče, prevroče, in vode nam primanjkuje na tej prekleti planoti, Doberdobu. Pusta je in žejna, žejna vode, a vojna jo nenehno napaja s krvjo nedolžnih vojakov. Prav tako pusta, ostra in trda morajo postati človeška srca, da lahko gledajo to grozoto, ki jim je vsak dan na očeh. Upam, da bom čim prej tudi jaz postal tak, kajti tako ne morem več naprej, ne morem več žalovati za vsakim mrtvim vojakom. Včeraj je padel sosedov Jože, moj dobri prijatelj. Nekoč se bo zgodilo, da tudi mene ne bo več nazaj. Dragi starši, mogoče je zadnjikrat, ko Vam pišem, če boste sploh dobili to pismo. Toplo Vas pozdravljam, pošiljam Vam poljub na lice in se Vam zahvaljujem za življenje, edino, kar si tu na fronti vsi želimo. Topel objem tudi moji Juštinci. Vajin Vanek Samantha Gruden III.A - Kosovel • • • Na slovensko-italijanski meji pri Kobaridu. Skupaj v miru na nikogaršnji zemlji. Tudi letos sta se - tako kot lansko leto - profesorici Majda Kodrič in Giuliana Gom-bassi odločili za sodelovanje med dijaki tretjih razredov slovenske nižje srednje šole Srečka Kosovela in italijanske nižje srednje šole Muzio de Tommasini na Opčinah. Tema projekta je bila prva svetovna vojna. Najprej smo se v razredu seznanili z razmerami, ki so vladale v Evropi na začetku 20. stoletja, nato pa smo pozorno in z zanimanjem prisluhnili profesoricama Gombassi in Kodrič, ki sta nam v svojih predavanjih predstavili življenje in brezsmi-selno klanje na soški fronti. Teden kasneje so nas sosedje italijanske šole povabili na ogled filma "Uomini contro', povzet po knjigi "Un anno sull'altipiano", ki jo je napisal Emilio Lus-su. V filmu, ki pripoveduje o krutosti vojne in o nesoglasjih med vojaki in generali, smo bolj neposredno spoznali težke razmere, v katerih so vojaki živeli v strelskih jarkih, in bolje razumeli, kako je bilo na bojišču. Pri pouku slovenščine in italijanščine pa smo prebrali več pesmi in odlomkov avtorjev, ki so se udeležili prve svetovne vojne. V ponedeljek, 16. aprila, smo si šli z italijanskimi sovrstniki ogledat muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, vodiči pa so nas zatem pospremili še na pohod po zgodovinskih poteh v okolici Kobarida, do kostnice v spomin na padle vojake in dalje vse do ostankov strelskih jarkov. V likovni delavnici, ki so jo vodili profesorja Ani Tretjak in Giancarlo Stacul ter umetnik Klavdij Palčič, pa smo se spet srečali z italijanskimi sošolci, da bi skupaj v svojih slikah prikazali sporočilo grozot vojne in njenih posledic. Ob koncu šolskega leta smo se še enkrat zbrali na zaključnem srečanju. Ob tej priliki so bile razstavljene naše slike, z italijanskimi sovrstniki smo prebrali svoja besedila v obeh jezikih, pevski zbor naše šole je pod vodstvom profesorice Edith Kocjan nastopil z nizom slovenskih in italijanskih pesmi iz prve svetovne vojne, učenci šole De Tommasini pa so s pomočjo power pointa prikazali DVD s slikami tedanjega časa, opremljenimi s sugestivno spremno glasbo in z dvojezičnimi podnapisi. Preko svojih razmišljanj in doživetij smo tako še enkrat skupaj izrazili svoje prepričanje, da je vojna kruta in nesmiselna, simbol smrti, saj žrtvujejo vojaki svoje življenje za generale, ki jim ni mar zanje, temveč le za lastne želje in korist. III. A - Kosovel 02573613 1 6 Nedelja, 29. julija 2007 NEDELJSKE TEME / MODERNA POVEZAVA DUNAJA S TRSTOM, KI JE TUDI ODPRLA POT RAZVOJU KRAŠKIH PREDEL 150 let Južne ž Trst in njegove prometne povezave Mesto Trst je začelo svoj preporod doživljati po letu 1719, ko je habsburški cesar Karel VI. ribiško mestece ob severnem Jadranu razglasil za prosto luko. Promet je zelo hitro naraščal, zato se je kmalu pojavila potreba po gradnji novih prometnic. Dotlej sta namreč iz mesta vodili le dve poti, in sicer Furlanska cesta proti severu ter Istrska cesta proti jugu. Leta 1770 je bila dokončana trgovska cesta (Via Commerciale), ki pa se je kmalu izkazala za prestrmo. Vozovi na konjsko vprego so le s težavo prispeli na vrh strmega klanca. Zato so čez nekaj desetletij pričeli z gradnjo nove po-ložnejše cestne povezave Trst-Lju-bljana-Dunaj, ki so jo slovesno odprli leta 1830. Tedaj so na openskem Vrhu postavili znameniti obelisk. Razvoj železnic v Evropi in habsburški monarhiji V Evropi so se vlaki prvič pojavili na britanskem otoku, in sicer v devetnajstem stoletju. Leta 1829 je namreč prvi vlak povezal škotski mesti Liverpool in Manchester Nov izum se je kmalu razširil tudi drugam po Evropi in svetu. Prva železniška proga v donavski monarhiji je leta 1836 povezala kraj Floridsdorf nedaleč od Dunaja z Deutsch Wagramom. Železnica je omogočila veliko hitrejši prevoz blaga in ljudi, zato je vlada na Dunaju sklenila uvrstiti njihovo izgradnjo med prednostne naloge svoje infrastruk-turne politike. Ferdinandova železnica je kmalu povezala Dunaj s severnimi pokrajinami monarhije. Južna proga Dvotirno železnico so z Dunaja v smeri jug začeli graditi že v štiridesetih letih devetnajstega stoletja. Med najresnejše izzive ti- stega časa je spadal prelaz na Semmeringu med Spodnjo Avstrijo in Štajersko, saj je bilo treba preseči kar štiristo metrov višinske razlike in to z nakloni, ki so dosegali 25 promil. V podvig je verjel le beneški inženir Carlo Ghega, ki je leta 1845 na državne stroške odšel v Združene države Amerike študirat delovanje lokomotiv. Paolo Petronio v knjigi Transalpina - Bohinjska proga piše, da je Ghega slavo doživel šele po svoji smrti. V času njegovega življenja je namreč malokdo verjel v njegove ideje, ki pa jih je Ghega naposled uspešno udejanjil. Danes se po Ghegi v Trstu imenuje ena od glavnih mestnih ulic (ni slučaj, da je to pot, ki pelje k glavni železniški postaji), avstrijska centralna banka pa ga je pred uvedbo Evra upodobila na bankovcu za dvajset šilingov. Prvi del južne proge je stekel z Dunaja do kraja Gloggnitz. Še preden je bil končan prelaz na Semmeringu, je južna proga iz kraja Mürzzuschlag leta 1844 prispela v Gradec, dve leti zatem v Celje, leta 1849 pa v Ljubljano. Proga čez Semmering, ki je povezala kraja Gloggnitz in Mürzzuschlag, je poskusno stekla šele leta 1853, dokončno pa leto dni kasneje. Poudariti velja, da so gradnjo Južne proge začeli zasebniki, nato jo je odkupila država. Ker pa je habsburška monarhija v sredini devetnajstega stoletja zabredla v hudo gospodarsko in politično krizo, jo je morala znova prodati zasebnikom. Ti so za uporabo proge zahtevali zelo visoke tarife. Kraška železnica Ljubljana - Trst Inženir Carlo Ghega Gradnja odseka Ljubljana - Trst se je začela leta 1850. Prvotno so projektanti predvideli dva načrta. Po prvem naj bi proga iz Ljubljane tekla proti severu do Škofje Loke, kjer bi zavila v Poljansko dolino. Na koncu Poljanske doline bi po 2364 metrov dolgem predoru dosegla dolino reke Idrijce ter po njej in nato po soški dolini ter preko nižinskih krajev ob Soči in Krasa pritekla v Trst. Drugi načrt pa je predivideval prečenje Ljubljanskega barja, kotline pri Planini in prehod preko Postojnskih vrat ter Krasa, od koder bi se proga spustila v Trst. Ghega se je odločil za drugo varianto, predvsem zato, ker je bil za nekaj desetin kilometrov krajši od prvega. Proge se je zato oprijelo ime kraška. Gradnja proge pa je skrivala veliko težav. Na kraškem delu je bilo treba rešiti pomanjkanje vode, brez katere parne lokomotive niso delovale. Še pred tem pa je bilo treba progo speljati čez Ljubljansko barje in borovniško kotlino. Na Barju so zato zgradili kar 2200 metrov dolg nasip med krajema Notranje gorice in Preserje, borovniško kotlino pa so prešli po 569 metrov dolgem viaduktu. Viadukt z dvema vrstama obokov je pri Borovnici stal do leta 1941, ko ga je ob ^1'IA-U.v v - r j O DELU VIA Fifi H A TA Este * vi f;\\A —J, TRII M . Ijí'-.r-'1 — rf jT-a^- CutrflilKj ("util in Trpr-I/ . /■¿Aïy t'rw -K " Trasa južne železnice, iz knjige Trieste alla solenne apertura della strada ferrata (Mestna knjižnica v Trstu) umiku leta 1941 razstrelila jugoslovanska kraljeva vojska. Novo progo, ki teče po robu borovniške doline, so v letih po drugi svetovni vojni na novo zgradile mladinske delovne brigade. Težave s pomanjkanjem vode so rešili z izgradnjo dveh novih vodnih zajetij. Prvo se nahaja pri kraju Gornje Ležeče na dolino reke Reke, drugo pa v Brojenci pri Nabrežini. Otvoritev proge Iz časa na polovici devetnajstega stoletja je o Južni progi na razpolago veliko zanimivega gradiva, ki ga hrani mestna knjižnica (Biblioteca civica) na trgu Hortis v Trstu. Posebej zanimiva je knjižica z naslovom Trieste alla solenne apertura della strada fer-rata (Trst ob slovesnem odprtju železne ceste), ki jo je leta 1857 izdali židovski založnik Colombo Coen. Knjigo je Coen posvetil gospodu Carlu de Pascottiniju. Knjižica vsebuje točen opis vseh objektov, ki se nahajajo na progi med Trstom in Ljubljano. Coen pravi, da je 14. maja 1850, na dan, ki bo ostal v zgodovini Trsta zapisan z zlatimi črkami, Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef I. položil temeljni kamen za končno železniško postajo Južne proge. Avtor piše, da je bila izgradnja končne tržaške postaje pri lazaretu sv. Terezije posebno težavna, saj so jo postavili na zemljišča, ki so jih izstrgali morju. Tedaj so namreč izkopali del škorkeljskega hriba, s pridobljenim materialom pa so zgradili nasip za postajno ploščad. To so so dvignili 32 čevljev nad morsko gladino, raztezala pa se je na površini 54 tisoč kvadratnih klafter. Med navedenimi vzroki za njeno lego na tako nenavadni višini je bil tudi ta, da bi višje ležeča postaja odvrnila tihotapljenje blaga. 577 km dolgo progo od Dunaja do Trsta so slovesno otvorili dne 27. julija 1857. Tedaj se je v Trst s posebnim vlakom, ki ga je vlekla lokomotiva Miramar, pripeljal sam cesar Franc Jožef I. Tedanja ulica Torrente Levo Zidani most -1857 - F. Chapuy Desno Postajališče na Opčinah leta 1902 (razglednica iz zasebne zirke Zorana Sosiča) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. julija 2007 1 7 OV eeleznice (današnja ul. Carducci) je ob tej priliki dobila novo razsvetljavo na plin. Cesar je simbolično zaključil dela, in sicer tako, da je v pokriti viadukt pred postajo postavil zadnji kamen. Prve težave in razvoj proge Kmalu po otvoritvi proge pa so se pojavile prve težave. Zaradi prevelike višinske razlike med postajno ploščadjo in pomoli so nastajale velike težave pri pretovoru blaga. Tudi tokrat sta se za njihovo rešitev pojavila dva načrta. Prvi, ki je nato obveljal, je pre-divideval izgradnjo nove železniške postaje na kraju, kjer ta stoji še danes. Po drugem pa naj bi železniško postajo za pretovor blaga zgradili na prostoru, kjer danes stoji Arze-nal Sv. Marka. Do tja bi vlak pripeljali po viaduktu, ki bi tekel nad ulico Torrente (današjo ulico Carducci) ter predoroma pod Montu-co in gričem Sv. Vida. Zanimivo je, da so predora Sandrinelli in San Vito leta 1910 zgra- dili prav po prvotnih načrtih za speljavo železniške proge. Kot smo že zapisali, se je leta 1878 udejanjil prvi načrt. Kmalu za izgradnjo nove železniške postaje so se lotili tudi izgradnje novega (danes starega) pristanišča, saj se je pretovor blaga v tržaški luki po odprtju Sueškega prekopa zelo povečal. Prvotna proga je kmalu dobila tudi svoje stranske odcepe. Leta 1860 so jo od Na-brežine podaljšali do Tržiča, Gorice in Vidma. Istega leta so od Pragerskega na Dravskem polju progo potegnili še do Budimpešte. Delitev južne proge in imovine družbe Sudbahn po prvi svetovni vojni Južna proga je bila po koncu prve svetovne vojne razdeljena med tri države, in sicer zmagovito Italijo in dvema naslednica- ma ranjke Avstro-ogrske monarhije, Kraljevino SHS in novonastalo Avstrijsko republiko. Od Dunaja do kraja Spielfeld-Špilje je proga pripadla Republiki Avstriji, od Šentilja do Rakeka Kraljevini SHS, od Postojne do Trsta pa Kraljevini Italiji. Konvencija o delitvi vseh prog, ki so bile v lasti družbe Südbahn (torej ne samo Južne železnice Trst-Dunaj), je bila podpisana v Rimu dne 29. marca 1923. Njen podpis je sledil mirovnim in razmejitvenim pogodbam (Trianonska, Rapalska). Poudariti gre, da je imela družba Südbahn do konca prve svetovne vojne nadzor nad velikim delom železnic na Tirolskem, Tridentinskem, Primorju, slovenskih deželah, Hrvaškem in Madžarskem. S konvencijo, ki so jo podpisale vlade Italije, Avstrije, Madžarske in SHS, se je družba Südbahn preimenovala v družbo Donava-Sava-Jadran. Njen sedež je bil na Dunaju. Podpisniki so sklenili, da bo vsaka država družbi plačevala najemnino za uporabo prog, leta 1968 pa naj bi države podpisnice postale tudi lastnice imovine družbe, ki bi se nahajala na njihovih tleh. Poseben dogovor je bil sklenjen tudi glede izplačevanja pokojnin upokojenim delavcem in uslužbencem bivše družbe Südbahn. 12. julija istega leta je italijanski kralj Viktor Emanuel III. poooblastil Ministrstvo za javna dela, da prevzame delovanje na delu železniškega omrežja, ki se nahaja na italijanskem ozemlju. S tem je bilo direktnih železniških povezav med Trstom in Dunajem na Južni železnici konec. Južna železnica in Kras Prihod železnice je dodobra preobrazil demografsko in gospodarsko podobo naših krajev. Na Krasu so se pojavili novi ljudje, ki so gradili progo. Ko je promet po njej naposled stekel, so se na to področje stalno naselili uslužbenci na železnicah. Prihod železne kače se je močno vtisnil v zavest naših ljudi. Avtorji tako slovenskih kot italijanskih ljudskih pesmi so navdih večkrat dobili ob pogledu na železno cesto, železniške postaje, sopihajoče hlapone in kalune. Železnica v Nabrežini Ivan Vogrič v knjigi Nabrežina skozi stoletja (SKD Igo Gruden, Nabrežina, 2006) piše, da je Nabrežina svojo prvo železniško postajo (zraven današnjega sanatorija ob pokrajinski cesti za Šempolaj in Praprot) dobila skorajda po naključju. Prvotno je bilo namreč mišljeno, da bo trasa Južne železnice proti Trstu začela zavijati šele pri Devinu. Kot smo že zapisali, je bila tedaj voda ključnega pomena za delovanje parnih lokomotiv. Projektanti so hoteli namreč vodo za pogon hla-ponov črpati iz izvirov reke Timave. Nato so odkrili velike količine pitne vode pri Brojenci, zato so progo preusmerili preko Nabrežine. V tem času je tudi nastal nabrežinski vodovod, ki je dolga desetletja poleg same železniške postaje v Nabrežini s pitno vodo oskrboval tudi Trst. Enega največjih gradbenih podvigov je pri grajenju proge predstavljal nabrežin-ski viadukt (mosti ali po domače kalune), dolg 646 metrov. Kamnite bloke so dostavljali iz bližnjega kamnoloma Cava Romana. Viadukt pri Nabrežini lahko primerjamo s podobnima, ki so ju graditelji postavili na Semmeringu (Kalte Rinne) in v Borovnici. Ko je bila Južna proga nared, je lahko po njej odpeljal prvi vlak. Otvoritvena vožnja je potekala 27. julija 1857. Tedaj se je na okinčanem vlaku iz Ljubljane v Trst pripeljal sam avstrijski cesar Franc Jožef. Zatem je na progi stekel tudi redni promet. Na-brežinska postaja je bila na zadnjem odseku (med Ljubljano in Trstom) ena najbolje opremljenih. Železničarski kader je prihajal od drugod, naselja okrog postaje pa so rasla zelo hitro. Tri leta po otvoritvi Južne železnice so dogradili tudi nov železniški odsek Na-brežina - Videm, ki je Trst povezal s furlansko prestolnico. Tedaj so zgradili tudi novo postajo pri kamnolomih (Aurisina Bivio). Prihod železnice v naše kraje je bil izredno velikega pomena, in to še posebej za Nabrežino. Tedaj se je namreč močno razvila najvažnejša nabrežinska gospodarska dejavnost, in sicer kamnoseštvo. Nabrežinski kamen je kaj kmalu postal med najbolj cenjenimi v vsem habsburškem cesarstvu. Železnica na Opčinah Angel Vremec v knjigi Vas, ljudje in čas (prva izdaja v samozaložbi 1975, ponatis Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši 1995) pravi, da je južna železnica za Opčine pomenila veliko novost. Na cestah, ki sta z Opčin peljali na Col in v Repen, so tedaj postavili zapornice, saj je proga tekla preko njiju. Openci so od začetka opazovali vlak z nezaupanjem, imenovali so ga železna kača. Nato so se nanj privadili, marsikateri Openc je tedaj - tako Vremec - začel z vlakom tudi potovati. Zoran Sosič zna povedati, da so ob gradnji železnice na Opčinah veliko napora posvečali iskanju vode, ki je bila tedaj za parne lokomotive ključnega pomena. Open-ski Ovčjak, ki je bil prenovljen leta 1836, so tedaj graditelji proge preuredili tako, da je služil tudi kot rezervni vodni vir ob morebitnem pomanjkanju vode. Na Opčinah sprva ni bilo železniške postaje. Prvo majhno postajališče so postavili leta 1864, in sicer na kraju, kjer danes stoji tovorna železniška postaja (Opicina Cam- pagna). Prošnjo za postavitev postajališča je tedaj podpisal tudi Jurij Franul plemeniti Weissenthurn. Med prvo svetovno vojno so s posebnim povezovalnim tirom med seboj povezali Južno in Bohinjsko progo (zgrajeno 1906), saj so bile Opčine tedaj pomembno središče v zaledju fronte. V tem času je na postaji južne železnice delovala tudi vojaška kuhinja, ki je imela svoje prostore v za to posebej prirejenih železniških vagonih. Kot zanimivost Angel Vremec navaja tudi podatek, da je leta 1920 brzovlak Orient Express, ki je vozil s prestolnice tedanjega Osmanskega cesarstva Istanbul v francosko glavno mesto Pariz, trčil v premikajoči se vagon v bližini jame Bršljanov-ce. Med drugo svetovno vojno so 15. oktobra 1944zavezniška letala napadla železniško postajo na Južni progi. Postajno poslopje je bilo v bombnem napadu porušeno in ga niso več obnovili. Do velikih sprememb je na Opčinah prišlo na prelomu med petdesetimi in šestdesetimi preteklega stoletja. Zaradi novih potreb so tedaj postopoma začeli opuščati postajo Južne železnice, ves promet so preusmerili na postajo na Bohinjski progi. Tedaj so zgradili nov tir, ki pelje mimo novega naselja na Mandriji (Villa Carsia). Ostanki prvotne trase pa so na openski gmajni še danes dobro vidni. Literatura in viri F. Chapuy, Album der Südbahn, Österreichisches Lloyd, ok. 1870, Trst. F. Chapuy, Staatsbahn von Wien bis Triest, Österreichisches Lloyd, ok. 1870, Trst. C. Coen, Trieste alla solenne apertura della strada ferrata, Colombo Coen Editore, Trst, 1857. Gli accordi per la Meridionale, Con-venzioni di Roma del 29 marzo 1923, Biblioteca giuridica dell'„Osservatore Triesti-no», Vol. XVI, Trst, 1925. Kraška železnica - Ferrovia del Car-so - Karstbahn, MGS Press, Trst, 2004. P. Pellis, Centenario del completa-mento della ferrovia Trieste-Vienna v publikaciji Tecnica italiana, zvezek 22, št. 5, Trst, 1957. P. Petronio, Transalpina - Bohinjska proga, Slovenske železnice, Ljubljana, 2000. G. Rosselli, Trieste e la ferrovia meridionale, S.A.T. Editrice Trieste, Trst, 1977. V. Tuta Ban (urednik), Nabrežina skozi stoletja, SKD Igo Gruden, Nabrežina, 2006. A. Vremec, Vas, ljudje in čas, samozaložba, Opčine, 1975; ponatis Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, Skd Tabor, Opčine, 1995. Ustno pričevanje Zorana Sosiča po spominih, ki sta mu jih povedala stara mama in stari oče. Primož Sturman Nabrežinski »mosti« - Risba viadukta KULTURNI ŽENSKA PEVSKA SKUPINA »STU LEDI« V Rimu na 1. Mednarodnem zborovskem festivalu ljudskega in folklornega petja Od 5. do 8. julija 2007 se je Ženska pevska skupina »Stu ledi« udeležila 1. Mednarodnega zborovskega festivala ljudskega in folklornega petja (1° Festival corale in-ternazionale di canto popolare e folclori-co) »I CASTELLIINCANTATI,« ki se je odvijal v Rimu (Teatro Quirino) in okolici (Castelli romani), kot so Nemi, Genzano di Roma, Frascati in Castel Gandolfo. Pobudo so gmotno podprle tudi Zveza Slovenskih Kulturnih Društev, Zadružna Kraška Banka in Kmečka Banka (Banca di Cividale), katerim gre iskrena zahvala za še kako dobrodošlo finančno pomoč, saj taka ali podobna večdnevna gostovanja niso prav poceni. Mednarodnega festivala se je na 10 koncertih udeležilo 27 pevskih zborov (preko 800 pevcev) iz 11 držav (Avstrij e, Georgije, Izraela, Italije, Poljske, Portugalske, Romunije, Rusije, Slovenije, Ukrajine in Madžarske). Iz Italije se je Festivala udeležilo 6 zborov (iz Neaplja, iz kraja Bassa-no del Grappa blizu Vicenze, iz Pontebbe v pokrajini Videm, iz Ločnika pri Gorici in dva zbora iz Trsta, Ženska pevska skupina »Stu ledi« in Pevski zbor »Alpi Giulie«). Na 27 pevskih zborov sta se Festivala dejansko udeležila dva slovenska zbora, saj poleg Ženske pevske skupine »Stu ledi« se je rimskim in mednarodnim sladokuscem zborovskega petja predstavil še Mešani pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. Na tem štiridnevnem pevskem festivalu pa so bile pevke skupine »Stu ledi« brez dvoma edini predstavnik pevske ustvarjalnosti slovenske manjšine v Italiji, kar je za vse nas izrednega pomena, saj je lahko naša ljudska pesem zadonela v odmevnem mednarodnem okviru in predstavila širšemu občinstvu delček naše slovenske zamejske kulture. Odpotovali smo v zgodnjih jutranjih urah v četrtek, 5. julija in po skoraj 10-ur-nem potovanju z avtobusom končno prispeli v Frascati, kjer nas je v Hotelu »An-tica colonia,« pričakala hostesa Chiara, ki je bila dodeljena naši skupini kot spremljevalka. Samo čas, da smo odložili kovčke in da smo se razporedili po sobah, in že smo morali v bližnji Nemi, kjer se je še isti večer, na prostoru pred slovitim Muzejem rimskih ladij (ki so jih še v zelo dobrem stanju našli na dnu Nemskega jezera) odvijal prvi, otvoritveni koncert festivala, na katerem so se s krajšim programom predstavili prav vsi sodelujoči pevski zbori. Koncert se je začel s skupno sicer prav nič ljud- sko pesmijo, z Bachovo »Ave Marijo« v priredbi Charlesa Gounoda (priredbo naj bi avtor napisal prav ob Nemskem jezeru), ki so jo ob instrumentalni spremljavi zapeli prav vsi zbori, nakar je vsak zbor odpel svoj krajši predstavitveni program. Naše pevke so nemski publiki predstavile tržaške ljudske Na ganku, Va a l'ombra Nineta in Ta stara - pepel. Ker je bilo zborov 27 se je celoten koncert zavlekel krepko preko polnoči, tako da je bil prvi dan še kar naporen. ve tu vai Luigi in štajersko Šla bom na goro v'sako. Komaj se je popoldanski koncert zaključil smo takoj stopili na avtobus in se odpeljali v Castel Gandolfo na večerni koncert, ki se je odvijal na prostem, na Trgu Svobode, pred papeževo poletno rezidenco. Nastopili so isti zbori, ki so popoldne zapeli v Frascatiju. Naše pevke so ob tej priliki zapele spet Oj mamca, mamca v obeh jezikih, istrsko balado Kan vsi greste, mla- Naslednji dan, v petek 6. julija nas je spet čakal naporen dan. Jutro smo imeli sicer na razpolago za ogled bližnjih znamenitosti. Ker je bilo časa relativno malo smo si šli ogledat Castel Gandolfo in jezero pod njim. Popoldne pa sta nas čakala kar dva koncerta, popoldne v Frascatiju in zvečer v Castel Gandolfu. Popoldanski koncert v Frascatiju se je odvijal v prostorih bivše Konjušnice Aldobrandini (ki jih je za kulturne potrebe preuredil znani rimski arhitekt Massimiliano Fuksas). Predstavili so se pevski zbor Carmina Dacica iz Romunije, mešani pevski zbor Dunaujvaros iz Madžarske, pevska skupina Coral di Lucinis iz Ločnika pri Gorici, pevski zbor Zemer-Lach in pevski zbor Kramim, oba iz Izraela, dekliška pevska skupina Fresko iz Rusije in kot zadnja naša ženska pevska skupina Stu ledi, ki so zapele tržaško ljudsko Oj mamca, mamca (v slovenski in italijanski verziji), tržaško Kambrca, tržaško Vojo far la sessolota, beneško ljudsko Oj božime, povezano s furlansko uspavanko Sdrindulajle, istrsko Do- detina, tržaško Ta stara - pepel, beneško/furlansko Oj božime in Sdrindulaile, tržaško Kambrca, štajersko Šla bom na goro v'sako, ljudsko iz Kanalske doline V nedeljo bo žegen, istrsko Dove tu vai Luigi in rezijansko Ko wo na vrh. Sobota je bila za našo skupino pevskih obveznosti prosti dan. Na programu je bil samo zaključni večerni koncert že v naprej izbranih pevski zborov v rimskem gledališču »Teatro Quirino.« Zato smo ta dan izkoristili za sicer koncentriran a vendar za silo še kar popoln turistični ogled večnega mesta. V center Rima smo privo-zili kar z metrojem. V nekaj urah smo si ogledali glavne in najbolj značilne objekte rimskega centra: Piazza di Spagna in Trinita dei Monti, znamenito Fontana di Tre-vi, v katero je marsikatera pevka vrgla kovanec kot obljubo oz. voščilo za ponoven povratek, Piazza Colonna s Palačo Chigi, kjer ima sedež državna vlada, bližnji trg Montecitorio s sedežem poslanske zbornice, Pantheon z grobnicami italijanskih kraljev iz družine Savoia, Piazza Venezia z zlo- glasnim balkonom, s katerega je fašistični diktator Benito Mussolini nagovarjal množice s svojimi tragičnimi parolami, Altare della Patria s spomeniškim grobom neznanega vojaka in z razgledom na razvaline Fori imperiali, Kolosej in trg Campidoglio z rimskim županstvom, ulica Botteghe oscu-re, kjer je bil ne koč glav ni sedež pokoj ne KPI, trg Campo de' Fiori, edini rimski trg, kjer ni nobene cerkve, na katerem pa sameva mogočni in strogi kip mislecu in heretiku Giordanu Brunu, ki ga je cerkvena oblast na tem trgu živega sežgala zaradi svojih idej (na istem trgu so sežgali tudi slovenskega protestanta, Trubarjevega učenca Petra Kupljenika iz Bohinja, ki še danes čaka, da bi mu v trajen spomin na muče-niško smrt postavili vsaj priložnostno spominsko tablo), trg Farnese z istoimensko palačo, v kateri je danes francoska ambasada, nasproti nje pa palača, v kateri naj bi moral v hišnem priporu živeti Berlusconi-jev obsojeni odvetnik Cesare Previti, nabrežje ob reki Tiberi, Via della Conciliazi-one in trg Sv.Petra v Vatikanu, Piazza Na-vona, Palača Madama s sedežem Senata. Seveda se nismo mogli odreči »romanju« v cerkev Sv.Ignacija, v kateri so naše pevke že pele leta 2000, ko so se udeležile 7. Mednarodnega tekmovalnega pevskega natečaja »Orlando di Lasso,« na katerem so si prav v tej cerkvi prislužile prestižno srebrno odličje v kategoriji ljudskega petja. Turistično kroženje po Rimu smo spet zaključili na trgu Campo de'Fiori, v biliži-ni katerega smo se končno usedli k odlični večerji pri stari znanki Antonelli v restavraciji »Al Teatro delle Grotte di Pom-peo.« Po večerji smo se odpravili v gledališče »Teatro Quirino,« kjer smo kot publika prisostvovali slavnostnemu zaključnemu koncertu 1. Festivala »I Castelli in-cantati,« na katerem so sodelovali že v naprej za to priložnost izbrani pevski zbori, in sicer: ženski pevski zbor Bela Bartok iz Madžarske, pevska skupina Coral de Lagos iz Portugalske, pevski zbor Alpi Giulie iz Trsta, pevski zbor Zirnytsya iz Ukrajine, mešani pevski zbor Glasbena Matica iz Ljubljane, komorni pevski zbor Vox Humana iz Romunije, pevski zbor Anima Mea iz Rusije, pevska zbora Zemer-Lach in Reut Raanana iz Izraela, dekliška pevska skupina Fresko iz Rusije in, kot gost, pevski zbor Corali Polifoniche Citta di Er-colano e Somma Vesuviana. Vsak zbor je odpel nekaj skladb in tudi tokrat smo se POZOR UDELEŽENCI DELAVNIC ZSKD!!! VLJUDNO PROSIMO UDELEŽENCE, KI ŠE NISO PORAVNALI VPISNIN NAJ TO STORIJO ČIMPREJ OZIROMA PRED POČITNICAMI (OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE). KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA INTERCAMPUS 2. avgusta 2007 ob 21. uri, Tartinijev trg, Piran 5. avgusta 2007 ob 10.30, Tržnica Lonka, Izola OBVESTILO UDELEŽENCEM LIKOVNE KOLONIJE 2007 den za 18. uro v k&k centru v Šentjažu v Rožu. V četrtek, 4. avgusta 2007 pa bo v k&k centru zaključek z razstavo opravljenega dela, na katerega so vabljeni starši. ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO... Fotografska razstava Dentro i paesi/Znotraj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke po-krajine_Tra Natisone e Isonzo; storia e archeologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. ZBOROVSKE NOVICE: Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v Kolonija se bo pričela danes v nedeljo, 29. julija 2007. prihod udeležencev je predvi- PESNIKI DVEH MANJŠIN potujoča fotografska razstava je na ogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. San Francesco 20, I. nadstropje) od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007. RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SINESTEZIJI" GLASBE "Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. DELAVNICA DOKUMENTARNEGA FILMA JSKD razpisuje seminar, ki je namenjen mladim do 29 let, ki se v okviru mladinskih klubov ali centrov, društev ipd. ukvarjajo s filmsko/video produkcijo. Delavnica bo potekala v obliki tabora na Trški Gori pri Krškem od 9. do 19. avgusta 2007. Prijaviti se je treba najkasneje do 16. julija 2007. ZA LJUBITELJE JAZZOVSKE IN ZABAVNE GLASBE ROCK MARATON 2007- 7. državno tekmovanje rockovskih skupin za "ZLATO ČINELO" - Tekmovanja, ki bo potekalo 20. oktobra 2007 v Kočevju, se lahko udeležijo skupine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo rock, jazz rock, funky, fuscion in ostalo sodobno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prijavo je potrebno poslati do ponedeljka, 13. avgusta 2007. 20. FESTIVAL LJUBITELJSKIH GLEDALIŠČ - ČUFARJEVI DNEVI Izšel je razpis za 20. Čufarjeve dneve 2007, ki se bodo odvijali od 14. do 19. novembra 2007 v Gledališču Toneta Čufar-ja v Jesenicah. Rok za prijavo zapade 20. septembra 2007. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG proti Frascatiju in hotelu odpravili v poznih nočnih urah. V nedeljo 8. julija nas je čakala samo še zaključna slovesnost na Trgu Svobode v Castel Gandolfu, kjer je udeležence festivala pozdravil tamkajšnji župan in razni predstavniki krajevnih oblasti in inštituci-ji, prejeli smo priložnostno priznanje za udeležbo, v slovo pa so nam zaplesali še folklorni skupini U Rembombu iz Nemija in Folklandia iz kraja Genzano di Roma. Nakupili smo še nekaj spominčkov, nabavili smo si nekaj steklenic krajevnega vina, odpisali smo še zadnje razglednice prijateljem in znancem in se odpravili proti avtobusu, ki nas je končno odpeljal proti domu, kamor smo s pridnim in zelo prijaznim šofejem Andrejem prispeli ob kar dostojni večerni uri. Lepe a naporne rimske izkušnje je konec. Ostajajo lepi spomini na prijetno doživetje, čeprav smo se še enkrat prepričali, da imajo marsikateri ljudje, tudi tisti, ki se poklicno ukvarjajo s petjem oz. glasbo, dokaj zmedene pojme glede ljudskega petja. Na 1. Mednarodnem Festivalu ljudskega in folklornega petja »I Castelli incantati« je bilo ljudskega in folklornega bolj malo. Nekaj je bilo (častne izjeme) še kar prirejenih ljudskih pesmi, mnogo pa pesmi, ki nimajo prav nič skupnega z ljudskim izročilom, še manj pa s folkloro. Avtorske pesmi (večina) pa v ta festival prav res ne bi spadale. V ponos si štejemo, da so bile naše pevke če ne edini, prav gotovo eden izmed redkih pevskih sestavov, ki je pel samo in izključno ljudske pesmi, brez avtorjev in brez pretiranih priredb. Predstavile so se kot pripadnice slovenske manjšine v Italiji in s tem tudi druge opozorile na naš obstoj in našo kulturo, tako da bodo vedeli kaj o nas povedati širom po Evropi in še dlje. Tudi zato obstajata in delujeta naša ženska pevska skupina in tržaška folklorna skupina Stu ledi. M.S. iz o C i v o C i agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda Ime in priimek: Aleksander Co-retti Kraj in datum rojstva: Trst, 24. avgusta 1967 Zodiakalno znamenje: devica Kraj bivanja: Ricmanje E-mail: aleksandercoretti@hot-mail.com Stan: srečno poročen Poklic: kontroler, podjetnik in oče Najboljša in najslabša lastnost: točnost, močan karakter Nikoli ne bom pozabil: rojstva moje hčere Hobiji: glasba, tenis Knjiga na nočni omarici: Marco Travaglio / La scomparsa dei fatti Najljubša risanka: sedaj Teletub- bies in TG4 Najljubši filmski igralec/ igralka: Jeremy Irons, Merly Streep Najljubši glasbenik: U2 in Deus Kulturnik/ osebnost stoletja: Janez Pavel II in J.B.Tito Ko bom velik, bom... košarkar Moje društvo: Fran Venturini Moja vloga v njem: predsednik, tajnik in blagajnik Svojemu društvu želim: dodatnih 40 let življenja Moj življenjski moto: za vsak problem obstaja vsaj ena rešitev; če rešitve ni potem ni niti problema Moje sporočilo svetu: svetu-mir, »našemu« svetu-enotnost / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. julija 2007 1 19 POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Zora Košuta (Zora Jugova) Igralka, pisateljica in kulturna delavka (1909 - 1968) Ob jubilejnih ali posebnih priložnostih so možem posvečeni dolgi sestavki ali celo cele strani. Tako je bilo tudi prejšnji mesec, ko so v Križu pri Trstu poimenovali otroški vrtec po igralcu Justu Košuti. Ob prikazu njegovega življenja in dela pa se je Milica Kravos ob otvoritvi razstave o njem, spomnila tudi njegove zveste življenjske spremljevalke in spodbujevalke Zore, ki mu je stala do zadnjega ob strani, tudi v večkrat težkih trenutkih. Poznali smo jo kar pod tremi priimki, rodila se je kot Zora Petelin, po možu Ko šu ta, nje no umet niš ko ime pa je bi -lo Zora Jugova. Bila je skromna. Nikdar ni govorila o sebi in o svojem delu, ki pa nikakor ni bilo zanemarljivo. Poleg tega, da je bila svojemu možu Justu vedno in povsod v oporo, se je tudi sama posvečala javnemu in kulturnemu delu. Pomagala je povsod, kjer so jo potrebovali. Igrala je in režirala ter vzgajala mlade ljubitelje gledališča, marsikdaj pa je prijela tudi za pero, posebno kadar je bilo treba napisati kaj za otroke. Takih besedil je bilo vedno premalo, še prav posebno pa po zadnji vojni pri nas v Trstu. V tistem času sem jo tudi osebno spoznala. Na tržaškem radiu je skrbela za otroške oddaje, prirejala je igrice, jih tudi sama pisala in v njih nastopala. V takratnih prosvetnih, danes bi rekli kulturnih, društvih je pripravljala za nastope tako otroke kot odrasle, še prej pa zavzeto pomagala pri ustanavljanju takratnih društev in krožkov. Danes je vse to že zgo-do vi na, vmes je pre tek lo ce lih šest de -set let. Zato so verjetno danes redki tisti, ki se je še spominjajo iz tistih pionirskih časov, ki pa so bili tudi časi izrednega navdušenja in zavzetosti naših ljudi. In Zora je bila v prvih vrstah povsod, kjer je čutila, da bi njena pomoč lahko koristila. Čas je, da se vprašamo od kod je priš la, kje si je na bra la bo ga to zna nje in iz kuš nje, da se je v tis tih le tih lah ko posvetila javnemu kulturnemu delu. Rodila se je v Trstu očetu Alojziju Petelinu in materi Frančiški Baša. Oče je prišel iz Tomaja, mati pa iz Dornberga na Vipavskem. Oče je pel v dveh tržaških pevskih zborih in nastopal tu di v tam bu raš kem. Ne kaj ča sa je pisal tudi v Poštni rog, glasilo slovenskih poštarjev. V Trstu je namreč dobil zaposlitev na pošti. Rad je zahajal tudi v Narodni dom h gledališkim predstavam in tja vodil tudi svoje tri otroke. Njegova starejša hčerka Ruža Lucija Petelinova je v Trstu skoraj neznano ime, čeprav je bila priznana slovenska in hrvaška pesnica in prevajalka. Njej in nje ne mu de lu bo tre ba po -svetiti poseben prispevek, s čimer bo za o kro žen pri kaz s Ko šu to po ve za ne malo poznane Petelinove tržaške družine. Osnovno šolo je začela Zora obiskovati v Trstu. Ze sredi prve svetovne vojne pa so se starši umaknili iz Trsta v zaledje. Ustavili so se na Dolenjskem, v bližini Krškega, kjer se je Zora šolala, najprej v osnovni, potem pa v meščanski šoli. Gimnazije so bile takrat samo v večjih mestih. Ker pa je že zelo mlada kazala veliko nadarjenost za umetnost, je šolanje nadaljevala v Ljubljani na višji srednji šoli umetnostne smeri. Zanimalo jo je umetno vezenje, posebno nadarjenost pa je kazala tudi za risanje. Njena profesorja Saša San-tel in Marko Šubič sta se rada še posebej posvečala pridni in nadarjeni učenki, ki je v slikarstvu vidno napredovala. Toda njo je bolj kot slikanje zanimalo gledališče. Ko je zvedela za dramsko šo lo, se je ta koj vpi sa la tu di tja, če prav je imela komaj petnajst let. Poleg redne šole j e štiri leta, od 1924 do 1928, obiskovala dramsko šolo pri prof. Ses- tu in Mi la nu Skrbin šku. V tis -tem času je začela tu di že nas to pa ti v gle da li šču. To res še ni bilo poklicno delo, bilo pa je dober za če tek in od -skoč na des ka za na prej. Igra la je namreč v Šentjakob skem gle da li -šču V Ljubljani, kjer so skoraj vedno režirali poklicni režiserji. V Skrbinškovi režiji je igra la Loj zko v Cankarjevih Hlapcih. Bila je to prva Loj zka na ne po -klic nem odru, in sam režiser ji je čestital. S tem je bi la nje na pot začrta na, če prav je bil ta krat gle da liš -ki kruh ne sta len in zelo grenak. Iz tistih prvih obetavnih začetkov j e v njeni zapuščini ohranjena dra go ce na spo -min ska knji ga s posvetili številnih, da nes po koj nih, igralcev, pisateljev in slikarjev. Naj omenim le Milana Skrbinška, Marijo Ve ro, Oto na Zu -pan či ča in Iva na Čarga. Ze danes ima ta spo min ska knjiga visoko anti-kvar no vred nost. Kljub laskavim oce nam pa red ne zaposlitve ni bilo mo go če do bi ti. Kma lu po -tem se je poročila in že leta 1932 odšla s svojim možem igralcem in režiserjem po Jugoslaviji. Košuta je prišel iz Gorice. Ker pa tudi zanj ni bilo mesta, je organiziral svojo potujočo dramsko skupino in z njo dve leti gostoval po raznih krajih Jugoslavije. Gleda liš ka sku pi na Is tra, in ne kaj ča sa tu -di Soča, se je ustavljala najraje tam, kjer so živele večje skupine slovenskih ali celo primorskih rojakov. Tudi v tistih le tih je po gos to nas to pa la kot Loj zka v Cankarjevih Hlapcih. Večna potovanja so pre ne ha la, ko je njen mož Just do -bil v sez. 1934/35 angažma v mariborskem gle da li šču. To da kri za je bi la tu -di tam velika, zato za Zoro ni bilo mesta. Vsa se je posvetila svoji družini, saj je prvi hčerki Soči kmalu sledila druga, Ve ra. Za ra di mo že ve igral ske ka ri -ere, se je odpovedala svoji, vendar misli na gledališče ni nikdar opustila, in ko se ji je ponudila prva priložnost je spet stopila na odrske deske. Bilo je to že na začetku druge svetovne vojne v Ljubljani, kamor so se mariborski igralci umaknili iz Maribora, ki so ga okupira li na cis ti. Tu so že ta koj po pri ho du organizirali svojo igralsko skupino in gostovali po Ljubljanski pokrajini. Z novo sezono je Mariborčane sprejela pod svoje okrilje ljubljanska drama, vendar se je Jušto Košuta zelo kmalu znašel v zaporu in nič bolje se ni godilo njegovi ženi Zori. Tudi ona se je znaš la v fa šis tič nem za po ru, ki ji ni z ničemer prizanesel. Svobodno je zadihala šele po končani vojni, ko se je skupaj s svojo družino med prvimi vrnila v svoj rodni Trst. Tu jo potem srečujemo povsod. Nastopila je že v prvi predstavi 2. dec. 1945 v gledališču Fenice v Hlapcu Jerneju v Delakovi priredbi. Ze pred tem je začela takoj po svojem povratku v Umetniški fotoportret Zore Košutove. Spodaj levo igralka na odru Trst nastopati na slovenskem radiu, kjer je vodila tudi otroške oddaje. Posebno priljubljene so bile njene radijske priredbe. Ze prvo leto (1945) j e s soigralci posnela več živalskih zgodb s skupnim naslovom Kako živali praznujejo. S svojimi radijskimi oddajami je spodbujala otroke k ljubezni do narave, k zdravemu razmišljanju in veselju do dela. Izogibala se je čarovnic in vsega, kar bi otroke strašilo. V spominu so mi ostale njene zgodbe o medvedu Go-drnjavčku, Pravljica o kresničkah, Ci-tronček, pa še Čurimurčki. Pripravila je pri red bo po uč nih zgodb Od son ca do človeka, ki pa jih ni mogla pripeljati do konca. Angleško vodstvo ji je očitalo, da propagira darvinizem in ji 26. oktobra prepovedalo oddajo nedeljske otroške igre. Mesec pozneje so ji celo odvzeli vodstvo otroških oddaj, ki jih je z vso ljubeznijo in znanjem pripravljala nekaj več kot dve leti. Hkrati pa je nastopala tudi v gledališču, vse dokler nista zaradi zapletov ob Informbiroju (- Kominformu) ostala oba z možem na ces ti. Potem je stala Zora možu ob strani in mu v tistih težkih časih pomagala 1948. leta ustanoviti osrednji Ljudski oder, kjer sta potem oba igrala. Med njenimi vidnejšimi vlogami je bila Mati v istoimenski dramatizaciji Gorkega, Dotka (na sliki) v Dickensovem Cvrč-ku ob ognjišču, Burja v Zaromilu njene sestre Ruže Lucije Petelinove. Poleg tega pa je bila devet let tudi dramski referent pri Slovensko - hrvaški prosve-ti v Trstu. Svoje sposobnosti je posvečala režijam na ljudskih odrih, posebno v Križu pri Trstu in v mestu samem. Pisala je in nastopala z recitacijami, pa spet predavala, brala svoja dela na literarnih večerih po raznih naših kra- jih, objavljala črtice v dnevnikih in periodičnem tisku, pa še v zbornikih in koledarjih. Še malo pred smrtjo je pripravljala za tisk zbirko svojih, večinoma objavljenih črtic z naslovom Moja pesem. Med njimi je bila tudi zelo znana Rde ča vrt ni ca, ki jo je po sve ti la svo -jemu pokojnemu očetu. V njej opisuje, kako je star očanec poslal igralcem na oder šopek rož, med njimi je bila tudi rdeča vrtnica. Ko so si igralci cvetice razdelili, je prav ona dobila to rdečo vrtnico, ki je v njenih rokah oživela in ji začela pripovedovati svojo povest, pravzaprav povest o starčku, ki jo je vzgojil. Govorila je tako živo in prepričljivo, da je starček pred njo naenkrat oživel in postajal vedno bolj podoben njenemu očetu, ki ji je že v rani mladosti vcepil ljubezen do gledališča. Izdaje svojih črtic ni dokončala, saj ni dopolnila še niti 59 let, ko je 9. februarja 1968 podlegla kruti in neizprosni bolezni. Pokopali so jo dva dni pozneje v Križu, kjer je že več kot pet let počival njen mož Justo Košuta, kateremu je dolga desetletja stala zvesto ob strani, v časih, ki so bili prej neusmiljeni in kruti kot lepi. Več govornikov in velika udeležba na njenem pogrebu so priča li o nje ni pri ljublje nos ti in de lu, ki ga je opravila. Ni bila med najvidnejšimi imeni našega gledališča in tudi ne književnosti, saj ji težke življenjske razmere v gledališču nenaklonjenem času niso dale možnosti, da bi se polno razvila. Bila pa je Zora Jugova klub vsemu ena tistih, brez katerih danes marsičesa ne bi imeli, če bi nekoč prav oni ne zaorali prvih globokih brazd in s svojim požrtvovalnim in neplačanim delom ne pri po mo gli k us pe hu mno gih. Lelja Rehar Sancin 20 Nedelja, 29. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI Svetovalna služba Kmečke zveze si je skupaj z fitopatologom iz novogoriške-ga Kmetijsko - gozdarskega zavoda mag. Gabrielom Seljakom ogledala več vinogradov, da bi preverila njihovo zdravstveno stanje in zrelostno stopnjo grozdja. Iz ogleda izhaja, da je stanje trt, kar zadeva najnevarnejše glivične bolezni, peronosporo in oidij, zelo dobro. Peronos-pora se praktično ni pojavila, primeri napadov oidija pa so zelo redki. Zaslugo za to imajo predvsem vinogradniki, ki pravočasno in pravilno ukrepajo zoper tema boleznima, letos pa jim je pomagalo tudi suho in vroče vreme, neugodno za glivične napade. Kar zadeva glivična obolenja pa se opaža rastočo prisotnost trsov, ki jih je napadla kap vinske trte (mal dell'esca), proti kateri je žal zatiranje s kemičnimi pripravki neučinkovito. Edini možen ukrep je odstranitev in sežig obolele trte. Če tega ne storimo takoj, označimo trto in jo bomo odstranili v jesensko zimskem času. Po rezi okuženih trsov skrbno razkužimo orodje z raznimi razkužili (natrijev hipoklorid, alkohol, močnejši koncentrat bordojske brozge). Zaradi izredno visokih temperatur so strokovnjaki opazili tudi primere oži-gov na listih in jagodah. Zato je bolje, da vinogradniki ne odstranijo listov, ki prekrivajo grozde na strani izpostavljeni sončnim žarkom, kar velja zlasti za refošk in teran. V starejših vinogradih, predvsem pa tistih, kjer se desetletja ali stoletja ponavlja gojenje vinske trte, je opazna zaskrbljujoča prisotnost virusnih bolezni. Za njihovo enostavnejše prepoznavanje navajamo najpogostejše znake tega kuženja izrojeva-nja. Listje je velikokrat nesorazmerno in nepravilno nazobčano, v hujših primerih pa dobi obliko pahljače. Poganjki so slabotni. Med normalno dolgimi medčlenki najdemo izrazito kratke, včasih celo tako kratke, da si stojita dve očesi nasproti, tu in tam najdemo tudi dvojne poganjke. Nastavek grozdja je praviloma slab, kadar pa je močan, se grozdje kmalu po cvetenju osiplje. Trta sicer ne umre, njena rodnost pa j e močno prizadeta. Bolezen je neozdravlji- OGLEDI SVETOVALNE SLUŽBE KMEČKE ZVEZE Trenutno stanje trt dobro Obeta se zgodnja trgatev Zdravstveno stanje grozdja je ob koncu julija dobro, zorenje hitro napreduje in napovedi o trgatvi so vzpodbudne, če ne bo hujših posledic zaradi suše ali drugih vremenskih neprilik. Kdor ima možnost namakanja, naj vsekakor ne zamuja s ste m opravilom kroma va, edini možni ukrep je odstranitev obolelih trsov. Začeli so se pojavljati tudi znaki suše, predvsem v mlajših vinogradih in na izpostavljenih legah. Kdor ima možnost namakanja, naj ne zamuja s tem opravilom, sicer bo ob neželenem nadaljevanju suš- nega obdobja nastopila škoda po suši, ki prizadene tako količino kot kakovost pridelka. Napovedi o trgatvi so, če ne bo hujših posledic zaradi suše, vzpodbudne. Letina sicer ne bo odlična, bo pa dobra. Glede na zgoden začetek zorenja grozdja bo trgatev v bregu verjetno pred koncem meseca avgusta, na Krasu pa na začetku septembra. Mnogo je seveda odvisno od vremenskih razmer v dneh, ki nas ločijo od omenjenega časa. Po predvidevanjih bo ob nadaljevanju sedanjega poteka zorenja grozdja, sve- tovalna služba Kmečke zveze začela z meritvami zrelostne stopnje grozdja v drugi dekadi meseca avgusta, kar je skladno z vsemi dosedanjimi fenološkimi fazami, predvsem cvetenja trte, ki prehitevajo normalno obdobje za približno 20 dni. Strokovna služba Kmečke zveze KMETIJSKA OPRAVILA V AVGUSTU Mesec številnih pridelkov Avgust je mesec, ko narava upočasni ritem in rastline rastejo bolj počasi. Zato postanejo katera opravila, kot odstranjevanje plevela, manj nujna. Še vedno pa moramo biti pozorni na zalivanje, nekatere rastline moramo še škropiti. Sedaj je tudi čas, ko pobiramo veliko pridelkov. Vinograd V mesecu, ki je pred nami, končujemo s škropljenjem. Zadnje škropljenje proti peronospori in oidiju opravimo na začetku avgusta. Točnejši datum bo svetovala strokovna služba. Za zadnje škropljenje je priporočljiva uporaba bordojske brozge za peronosporo, ki je bolj obstojna kot drugi bakrovi pripravki. Za oidij pa uporabljamo močljivo žveplo. Če pa so prisotni bolezenski znaki oidija, še enkrat požveplamo in skrbno zaščitimo predvsem grozde. Avgust je po navadi še vedno zelo vroč mesec. V tem času je možno da opazimo morebitne trte, ki so obolele za trtno kapjo. Lahko pač opazimo tipične bolezenske znake na listih: prostor med žilami se značilno obarva z rdečkasto rjavkastimi pegami. Lise pozneje potemnijo in med žilami se začnejo sušiti. Najpogosteje se znaki bolezni pojavijo na listih spodnjega dela trte. Ti kronični znaki se lahko pojavijo po navadi 2 do 4 leta zaporedoma. Včasih se ob najhujši vročini bolezen pojavi z akutnimi bolezenskimi znaki. Listi precej hitro venejo in se sušijo, prav tako enoletni les in grozdiči. Trta kar na lepem usahne, les pa poči. Najbolj značilen bolezenski znak je usahnitev lesa in potemnitev v obliki trikotnika, ki se kaže v prerezu. V tem času trte zaznamujemo, da jih bomo pozimi obrezovali posebej ali odstranili. Nadaljujemo z oskrbovanjem tal. Plitvo obdelujemo ali travo redno kosimo. Na začetku meseca je še čas, da redčimo grozde, če je to potrebno. Večkrat je to opravilo potrebno predvsem v mladem vinogradu. Po navadi odstranimo bolj oddaljene grozde, saj grozd, ki se nahaja najbliže osnovi, najbolje in najhitreje zori. Groz-diče redčimo do trenutka, ko začnejo sadeži spreminjati barvo. Poznejše odstranjevanje grozdov je nekoristno, ker ne vpliva več na kakovost grozdja. Oljčni nasad vadi je to deblo, s hidroliziranimi beljakovinskimi vabami (Buminal), kateremu pomešamo insekticid. Na ta način zastrupimo odrasle muhe preden polagajo jajčeca. To opravimo brž, ko se pojavijo prve muhe na rumenih ploščah ali ferormonskih vabah. Čas preventivnega škropljenja je vsako leto različen. To škropljenje večkrat ponovimo. Klasično škropljenje pa po navadi v avgustu še ni potrebno, razen v izjemnih letinah. Posvetiti se moramo zato s strokovnjaki. V tem mesecu je čas, da opravimo zeleno rez pri oljki, in sicer odrežemo boho-tivke, ki rastejo v notranjost krošnje. Na ta način bo krošnja bolj svetla in plodovi bodo bolje dozoreli. Sadni vrt Nadaljujemo z oskrbo tal. Posebno pod mladimi oljkami moramo zemljo obdelati, saj je v tem času pogosto suša, trava pa bi odvzela preveč vode in hranilnih snovi mladim rastlinam. V avgustu lahko nekoliko omejimo prisotnost morebitnih odraslih oljčnih muh s tem, da postavimo na oljčna drevesa rumene ploščice, na katerih je lepilo. To si lahko pripravimo tudi sami. Rumena barva privablja oljčno muho. Zelo dobra metoda omejitve oljčne muhe je tudi škropljenje dela drevesa, po na- V tem času pobiramo razne sorte breskev, marelic in nekatere zgodnje sorte hrušk ter jabolk. Proti koncu avgusta pobiramo fige in slive. Tla oskrbujemo. V drugi polovici avgusta je čas, da cepimo na speče oko. Zelenjadni vrt Avgust je mesec, ko nam zelenjadni vrt nudi veliko pridelkov, kot so paradižnik, bučke, korenje, solata in številne druge. Pobiramo raje ob večernih urah. V tem času poberemo tudi krompir. Odstranjevanje plevela ni več tako nujno, razen v primeru komaj sejanih rastlinic. Še vedno moramo biti pozorni na zalivanje, ki ga po možnosti raje opravimo zgodaj zjutraj. Veliko je zelenjadnic, ki jih v tem času sejemo ali sadimo. Sejanje v sušnem obdobju zahteva posebno pozornost. Pred setvijo moramo zemljo obilno zaliti, tudi zaradi tega, da ne bo pretopla. Tik pred setvijo zemljišče zrahljamo do globine setvene plasti. Takoj po setvi pa zalivamo pogosto in z manjšimi količinami vode. Dobro je, da se-jani prostor osenčimo. Pozneje bomo rastlinice le polagoma in zelo skrbno privadili na sonce. Zemljo moramo po setvi nujno pokriti z žakljevino ali pajčevinastim vlaknom. Tudi tik pred presajanjem moramo dobro zaliti. Rastline, ki presadimo s koreninsko grudo, so nekoliko bolj odporne vročini. Sejemo nekatere zelenjadnice, kot npr. pozne sorte solate, nekatere pozne sorte rdečega radiča, cikorijo, sladki komarček, solato, zeleni radič, rukolo, poznejše sorte solate in špinačo. Prav na koncu meseca lahko že sejemo motovilec, da bomo imeli pridelek že v oktobru. Še presajamo sladki ko-marček, solato, rdeči radič, cikorijo in por. Skrajni čas je, da presadimo zelje in ostale kapusnice. Sadimo jih v razdaljo 60 - 80 cm med vrstami in 40 - 50 cm med posameznimi rastlinami v vrsti. Gredice naj bodo nekoliko dvignjene, da voda ne zastaja. Ka-pusnice namreč slabo prenašajo zastajanje vode. Nato rahlo pognojimo z mineralnimi gnojili in zalijemo. Bolje je, da si kapusnice ne sledijo samim sebi. Bolje je tudi, da ne sledijo paradižniku, papriki, jajčevcu, bučki, korenju in nekaterim drugim. Čim prej presadimo sadike endivije in rdečega radiča. Okrasni vrt V primeru visokih temperatur moramo okrasne rastline zavarovati. Rastline v vazah premaknemo v senčne prostore. Ko zalivamo, je najbolje, da vodo natočimo v kako posodo nekaj ur prej ter pustimo na soncu, da se voda ogreje. Na previsoke temperature so občutljive pelargonije. Zato rastline postavimo v ustrezen prostor. Če je pre-toplo, jih raje postavimo v prostor, kjer imajo nekaj ur dneva tudi senco. Odpornost do visokih temperatur lahko povečamo tudi tako, da vazo denemo v večjo vazo, vmesni prostor pa napolnimo s peskom. Okrasne rastline, ki ne rastejo v vazah, osenčimo. Redno vsaki dan zalivajmo, zjutraj ali zvečer. Vrtnicam odstranimo odcvetele cvetove, ker jemljejo energijo rastlini za tvorbo semen. Pelargonijam v avgustu lahko narežemo podtaknjence. Z ostrim nožem odrežemo vejico enoletnih poganjkov, oz. tistih, ki še niso cveteli. To storimo tik pod členkom. Zemlja za pripravo sadik naj bo peščena. Postavimo jih v polsenco, topel prostor, da se čim prej ukoreninijo. dr. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. julija 2007 1 21 MANJŠINE Se Rusinom naposled le pišejo boljši časi? ? Se Rusinom končno obetajo boljši časi? Ta narod, razdeljen med številne države, Ukrajino, Belorusijo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Srbijo, Romunijo, Moldo-vo in še katero. si že dolga leta prizadeva za priznanje. Tu govorimo o golem priznanju, saj veljajo Rusini v Ukrajini, ki je njihova temeljna domovina, le za ljudi, ki govorijo ukrajinsko narečje; jezikoslovci pa rusinščini nesporno priznavajo status jezika. Pred nedavnim pa je prišlo v Ukrajini do premika. Morda tudi zaradi prizadevanj predsednika Juščenka, da se približa evropskim standardom, je ob koncu letošnjega maja Transkarpatska oblast v Ukrajini priznala Rusine kot domorodni narod. Gre v bistvu za podelitev statusa manjšine, pa čeprav je tak status v Ukrajini še v začetni fazi. Transkarpatska oblast šteje 1,2 milijona prebivalcev; člani njenega parlamenta so za priznanje glasovali z veliko večino glasov. Parlament šteje 90 članov, za priznanje se je izreklo 71 poslancev, dva sta bila proti in dva sta se vzdržala. Odločitev, da Rusine priznajo kot sa- sinskim jezikom ter za ohranitev tradicij tega naroda, zahtevale pa bodo tudi radijske in televizijske programe v rusinščini ter uvajanje rusinskega jezika in kulture kot izbirnega predmeta v krajevnih šolah. Krajevni rusinski voditelj in član parlamenta transkarpatske oblasti Ievhen Zupan je z zadovoljstvom vzel na znanje odločitev krajevnega parlamenta in dejal, da je sedanji uspeh končno kronal vse poskuse, od leta 1992, da bi uradno priznali rusinski skupnost. »Žal je Ukrajina danes edina država, v kateri Rusini še niso uradno priznani,« je dejal in še opozoril, da so Rusini in rusinske organizacije podprli demokratične spremembe v Ukrajini v času takozvane oranžne revolucije.Zupan je prepričan, da bo transkarpatsko ljudstvo nadaljevalo z gradnjo svoje dežele in s podporo svoje države ter želijo živeti v miru in prijateljstvu z vsemi, ne glede na njihov narodnostni oziroma jezikovni izvor. Sicer pa je zelo verjetno, da bo o tem vprašanju v kratkem razpravljal tudi ukrajinski parlament. Transkarpatska oblast je namreč že napovedala, da bo zadevo predala ukrajinskemu zveznemu parlamentu mostojen narod, obvezuje oblast, da zagotovi sredstva za potrebe rusinske skupnosti na področjih jezika in kulture, predvsem pa na področju izobraževanja. Taka pravila so že v veljavi za Madžare, Romune, Slovake, Rome in Nemce, ki živijo na istem območju. V transkarpatski oblasti, ki meji na Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo živijo pripadniki kakih 100 različnih narodnosti. Transkarpatija je bila do 2. svetovne vojne nekakšna avtonomna pokrajina Češkoslovaške. Po koncu 2. svetovne vojne jo je Stalin priključil Sovjetski zvezi in z zakonom zanikal obstoj rusinskega naroda. Rusine so preimenovali v Ukrajince in ta status so ohranili tudi v neodvisni Ukrajini vse do današnjih dni. Čeprav ob popisu prebivalstva leta 2001 rusinščina na popisnih polah ni bila navedena kot samostojna kategorija, se je 10.100 Ukrajincev izjavilo za Rusine. Dejansko pa domnevajo, da Rusini sestavljajo kakih 65 odstotkov vsega prebivalstva Transkarpatske oblasti, kar je od 800 do 850 tisoč ljudi. Novico o priznanju so predstavniki Rusinov pozdravili z velikim zadovoljstvom. Predsednik svetovnega rusinskega kongresa, mednarodne organizacije s sedežem na Slovaškem, ki povezuje vse Rusine, Paul R. Mogocsi je odločitev transkarpatske oblasti ocenil kot velik uspeh rusinskega gibanja in vseh tistih, ki so v Ukrajini in izven nje dolga leta delali za priznanje tega naroda. Enako so se odzvale rusinske organizacije v drugih državah. Predsednik sekcije iz Ušhoroda društva Aleksander Duhnovič, kulturne organizacije Rusinov, je sklep transkarpatske oblasti ocenil kot pomemben korak v pravo smer. Rusinske organizacije v transkarpatski oblasti bodo sedaj zahtevale odprtje »nedeljskih šol«, ustanovitev stopice za rusinski jezik na univerzi v Ušhorodu, sredstva za kulturne organizacije, za publikacije in za druge pobude v zvezi z ru- s prošnjo, da formalno prizna Rusine. To bi bil zadnji korak za formalno priznanje te narodne manjšine oziroma vsaj za formalno ugotovitev njenega obstoja. Ta da trenutek verjetno ni zelo daleč, kaže tudi nedavni obisk ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka na Poljskem. V ta obisk je sodila tudi udeležba na Festivalu Lemkov (Lemki je poljsko ime za Rusine), ki ga že 25 let prirejajo v Zdynji pri Gorlicah na južnem Poljskem. Letos so na njem sodelovale rusinske kulturne skupine iz Poljske, Hrvaške, Ukrajine, Slovaške, Srbije in Madžarske. Juščenko se je takrat srečal s pravoslavnim patriarhom Adamom, s sinom Tarasom pa je tudi zvonil na zvon miru, ki je simbol sprave med Poljaki in Ukrajinci. Sicer pa je letošnji festival sovpadal s 60. obletnico »operacije Visla«, s katero je poljski komunistični režim razselil od 140 do 150 tisoč Ukrajincev in Rusinov iz tedanje jugovzhodne Poljske. Namen te operacije je bil izničiti rusinsko prisotnost na ozemlju, kjer je bila ta homogena; zgodovinski politični razlog je bil v dejstvi, da se je v drugi svetovni vojni del treh ljudi povezal s Hitlerjevimi Nemci proti Poljakom, povod za operacijo pa je bil umor poljskega generala Karla Švierčevskega 28. marca 1948; za umor so obdolžili Rusine, čeprav številni zgodovinarji ocenjujejo, da je tudi ta dogodek zrežirala sovjetska NKVD. kakorkoli že, gotovo je, da množične evakuacije prebivalstva niso organizirali v mesecu dni, kajti z razseljevanjem so začeli 28. aprila. Inteligenco in kler, tako grško-katoliški kot pravoslavni, so poslali v taborišče Jaworzno, ki so ga imenovali osrednje delovno taborišče, čeprav je med drugo svetovno vojno bilo sestavni del nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz. V to taborišče so zaprli najmanj 4000 ljudi, med katerimi je bilo tudi 800 žensk in nekaj desetin otrok. Ustanovili so tudi posebno sodišče in 500 od teh ljudi so obsodili na smrt in tudi usmrtili. Glavnino Rusinov pa so razselili daleč od domačih krajev, v severni in zahodni Poljski, na domove, ki so jih za seboj pustili pobegli ali izseljeni Nemci. Nekaj tisoč Rusinov se je na svoje domove vrnilo v letih 1957-1958. Čeprav ocenjujejo, da na Poljskem živi najmanj 100.000 Rusinov oziroma njihovih potomcev, se je na popisu prebivalstva v letih 2002/2003 za pripadnost temu narodu izreklo le 5.800 ljudi, kar jasno kaže na domet polstoletne asimilacije. Leta 1990 je poljski senat z resolucijo obsodil Operacijo Visla in na tej osnovi je začela Poljska graditi nove odnose z Ukrajino. Aprila 2002 pa je tedanji poljski predsednik Kvašnjevski obsodil operacijo Visla. »Dolga leta smo trdili, da je šlo za maščevanje zaradi zadržanje Ukrajincev do Poljske v letih 1942 in 1943. To prepričanje je bilo zgrešeno in Operacijo Visla je treba odločno obsoditi,« je dejal. Poljska priznava Rusinom tudi nekaj manjšinskih pravic, prti čemer je treba povedati, da je poljske oblasti zanemarjajo manjšinske pravice. Zgoraj levo: poselitveno ozemlje Rusinov v Karpatih. Zgoraj desno: ukrajinski predsednik Juščenko in njegov sin Taras zvonita na »zvon miru«. Desno: srečanje med Juščenkom in pravoslavnim škofom Adamom na festivalu Lemkov ansa 22 Nedelja, 29. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - Predzadnja etapa (kronometer) 94. Dirke po Franciji Španec Alberto Contador ubranil rumeno majico Zmagal je Američan Levi Leipheimer - Danes protestno simbolno dejanje na Elizejskih poljanah KOMENTAR k Cilj ne sme ™ upravičiti vseh sredstev Z današnjim kolesarskim mimohodom po pariških Elizejskih poljanah se bo klavrno končal 94. Tour-De-France Konec bo vse prek kot slavnosten. Doping je tudi letos skazil najbolj prestižno kolesarsko dirko na svetu. Nekoč je Eddy Merckx dejal, da »velikepentlje« s kruhom in vodo ni mogoče zmagati. Že res. To pa še ne pomeni, da si morajo kolesarji s transfuzijo vbrizgati rdeča krvna telesca obogatena s kisikom (primer Vinokurova) ali pa poiskati pomoč z dodatnimi odmerki prepovedanega testosterona (Moreni). Starosta francoskega kolesarstva Roger Le-geay se upravičeno sprašuje: »Kam gre kolesarstvo? Je z letošnjimi aferami konec tega športa?« Najbrž ne, čeprav so tiprimeri le vrh ledene gore. Kolesarstvo ni izjema in tudi ostali športi niso »čisti« (prejšnji teden je bil na protidopinški kontroli pozitiven nek brazilski nogometaš). Filozof Ni-colo Machiavelli bi rekel, da cilj (zmaga) upravičuje sredstva. Bitka proti dopingu se je šele začela in postala je čedalje bolj ostra. Potrebna so nova pravila. Tudi sami lahko prispevamo svoje. Začeti moramo pri otrocih. Vzgajati jih moramo v zdravem športnem duhu. Poraz in neuspeh nista nepopravljivo zlo, ampak le del športne kulture. Jan Grgič Aerodinamična drža zmagovalca letošnjega Toura de France Španca Alberta Contadorja na včerajšnjem kronometru na progi med francoskimi polji ansa ANGOULEME - Kolesarji so opravili s predzadnjo etapo dirke po Franciji, posamično vožnjo na čas od Cognaca do Angoule-ma v skupni dolžini 55,5 kilometra. Razred zase je bil Američan Levi Leipheimer, ki je drugouvrščenega Avstralca Cadela Evansa ugnal za skoraj minuto. Vodilni v skupnem seštevku, Španec Alberto Contador, je bil peti (+2:18), Slovenec Tadej Valjavec pa je v cilju imel 50. čas (+5:55). Alberto Contador sije praktično že zagotovil končno zmago na letošnji francoski pentlji, posejani s številnimi škandali. Štiri-indvajsetletni Španec, ki mu prav tako očitajo povezavo z »dopin-škim« zdravnikom Eufemianom Fuentesom, je na včerajšnjem posamičnem kronometru uspel ubraniti rumeno majico. Še zadnja tež- ka preizkušnja na letošnjem Touru, ki se je pričela v zibelki opojne pijače konjaka, je sicer pripadla Američanu Leviju Leipheimerju. Slednji je bil na tokratni 19. etapi najhitrejši med vsemi 141 kolesarji, ki so še v dirki. Kalifornijec je v cilju uro ustavil pri 1:02:44, nekaj čez 55 kilometrov dolgo etapo pa je prevozil s povprečno hitrostjo 53,1 km/h. Koroški Slovenec Peter Wrolich je bil le 140. (zaostal je za celih 11 minut). Danes čaka kolesarje še zadnja, 20. etapa od Marcous-sisa do pariških Elizejskih poljan, kjer je večina moštev že napovedala protest - kolesarji bodo meter pred ciljem stopili s koles in v cilj prepešačili. S tem želijo pokazati, da so tudi oni še vedno proti prepovedanim poživilom v kolesarskem športu. Konec sodelovanja z UCI PARIZ - Prireditelji kolesarske dirke po Franciji ne bodo več sodelovali z Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI), temveč bodo največjo kolesarsko prireditev na svetu vodili po svojih pravilih. B2 liga: NPG - Falconstar TRST, GORICA - Tržaški Acegas, ki ga trener nekdanji Borov trener Mengucci, bo v 1. krogu (14. oktobra) košarkarske B2 lige igral v go-steh proti Oderzu. Goriški NPG pa bo gostil tržiški Falconstar. 1. SNL: poraz Gorice LJUBLJANA - Izidi 2. kroga 1. slovenske nogometne lige: Nafta - Livar 3:1, Maribor - Hit Gorica 2:1, Domžale - Koper 0:0. Bayern in Lyon superprvaka PARIZ, LEIPZIG - Izida nemškega in francoskega Superpokala: Bayern - Schalke 1:0 (Klose), Lyon - So-chaux 2:1. INTERTOTO: Sampdo-ria - Černo More 1:0 (Maggio v 92. min.) Odbojka: tudi Vermiglio RIM - Italijanski odbojkarski selektor Montali je na priprave pred EP poklical 16 igralcev, med katerimi je tudi Matej Černic. V reprezentanco se vrača tudi 30-letni Vermiglio. Mengozzi k Salonitu MILAN - Italijanski odbojkar Stefano Mengozzi (letnik 1985, last ekipe Sparkling Milan) je nova okrepitev slovenskega prvoligaša Salonita iz Anhova. V Umagu Moya in Pavel UMAG - Prvi nosilec Španec Moya bo v današnjem finalu teniškega turnirja ATP Croatia Open v Uma-gu igral proti Romunu Pavlu. INTERVJU - Nekdanji trener Triestine Attilio Tesser Trener Tesser o Triestini in B ligi Novi trener Mantove bo za Veliki Šmaren (v 1. krogu državnega pokala) gostoval v Trstu - Lani so ga pri Ascoliju odslovili, pred kratkim pa so mu znova ponudili mesto trenerja V zadnjih dveh prvenstvih je Trie-stina imela kar nekaj težav s trenerji. Po Tonellottovem obdobju, ko so trenerje zamenjali s hitrostjo, s katero si povprečno snažen človek zamenjuje nogavice, sta se lani na klopi Triestine zvrstila Agostinel-li in Varrella. Potemtakem je zadnji trener, ki je celo sezo no (oziroma dve) pre -živel na klopi tržaškega drugoligaša, Attilio Tesser. In sredin žreb je za nasprotnika Triestine v prvem krogu italijanskega pokala (igralo se bo 15. avgusta na stadionu Rocco v Trstu - ena sama tekma, zmagovalec se uvrsti v drugi krog), določil prav Mantovo. Slednjo bo v prihajajoči sezoni treniral ravno trener iz Monte-bellune. Izkoristili smo priložnost in ga poklicali kar sredi hribov, kjer je na pripravah z novim društvom in novimi igralci. Ste zadovoljeni z žrebom? »Zame žreb ni zelo pomemben. Nisem imel nikakršnih preferenc, vsekakor me zelo veseli, da se lahko vrnem v Trst, saj se tega mesta spominjam z veseljem. Tu sem preživel krasni dve leti in imel odličen odnos res z vsemi, navijači in mediji.« Kaj pa s tehničnega vidika? Začnimo z oceno o nasprotniku... »Težko mi je soditi ostale ekipe. Nikoli si ne bi dovolil kaj takega, a navsezadnje mislim, da gre za solidno ekipo. Ze lanska ekipa, ki se je rešila zadnji krog, je bila po mojem mnenju solidna. Letošnja Triestina pa ima zelo kakovostno dvojico, mislim na Piangerellija in Allegretti-ja, na sredini igrišča, ter nekatere tehnično solidne napadalce kot so Della Rocca, Graffiedi in Sgrigna.« Nedvomno pa je na papirju Man- tova kakovostnejša. »Verjetno je tako. Tudi končni vrstni red zadnjega prvenstva kaže na to, da je startni položaj Mantove nekoliko boljši. Ob tem so ekipo nadgradili z 2-3 igralci, ki bi lahko omogočili ekipi še dodaten kakovostni skok. Verjetno izstopa naš napad, kjer razpolagam z nekaterimi zelo solidnimi napadalci. Vsekakor pa so razlike minimalne, zlasti če morajo priti do izraza v eni sami tekmi. Razlike v kakovosti pridejo do izraza dolgoročno. Ob tem pa govorimo o tekmi italijanskega pokala na začetku sezone, ko je marsikaj odvisno od načina priprav in telesne kondicije igralcev v tistem trenutku. Lani je Triestina izločila kar dva A-ligaša, ob tem bo imela prednost domačega igrišča. Prav zato je nemogoče dajati napovedi o zmagovalcih in favoritih.« Omenili ste vaš napad. Ste zadovoljen, da lahko znova računate na Denisa Godeasa? »Seveda, da sem zadovoljen. Gre za odličnega igralca in pravega liderja ekipe.« Za vas nista bili zadnji dve leti, to se pravi tisti po odhodu iz Trsta, kar-seda uspešni. V Cagliariju so vas odslovili po enem krogu, v Ascoliju pa po enajstih, nakar se je pokazalo, da ekipa ni bila dorasla A ligi in je izpadla že nekaj krogov pred koncem prvenstva. »Res je, zadnji leti nista bili uspešni, saj sem v dveh sezonah doživel prav toliko odslovitev, a je treba zadeve podrobneje analizirati. V Cagliariju sem zmagal tri tekme italijanskega pokala, izgubil prvo prvenstveno tekmo, novinarji so mi po tekmi čestitali, češ da že dolgo niso videli Cagliari tako dobro igrati, zvečer pa me je predsednik nerazumljivo odslovil. V Ascoliju pa smo imeli tudi nekaj smole, saj smo bili kos vsem tekmecem. V Rimu je Roma izenačila v 92. minuti iz nedovoljenega položaja, proti Interju smo si zaslužili vsaj točko, skratka, bili smo enakovredni tudi najboljšim. Moj naslednjik Sonetti pa ni imel nič boljših rezultatov, čeprav so januarja ekipo okrepili. A zame je zadoščenje, da mi je letos poleti vodstvo Ascolija ponudilo dvoletno pogod- bo, čeprav so me lani odslovili. To se pravi, da le nisem bil tako slab trener... Dodam pa še nekaj. Tudi Triestina je najela trenerja, Marana, ki ga zelo dobro poznam in cenim, a so ga dvakrat zapored odslovili. Del Nerija so celo trikrat, ravno tako Baldinija. Sarrija, Arrigonija in Piolija dvakrat. Statistično gledano vsako leto v A ligi odslovijo 40 odstotkov, v B ligi pa celo 60% trenerjev. Kar pomeni, da je povsem naravno, da ima cela vrsta trenerjev za sabo tolikšno število odslovitev. A raje se ne bi poglabljal v analizo razlogov, ki do tega privedejo, ker bi bilo vse skupaj preveč dolgo in zahtevno poglavje.« Iztok Furlanič Zmaga Triestine VIDEM - Triestina je na prijateljski tekmi v Villi Vicentini z 1:0 premagala romunsko drugoligaško ekipo. / ŠPORT Nedelja, 29. julija 2007 23 ATLETIKA - DP JADRANJE - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na članskem EP v razredu 420 v Turčiji Jadralca Čupe v zlati skupini Kr°gla: Biserka Cesar 9. Osvojila sta tudi prvo mesto Od jutri dalje bosta poskušala še presenetiti in izboljšati 15. mesto - Vodita Portugalca ISTANBUL - Jadralca sesljanske Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta tudi včeraj zelo solidno opravila še tri zadnje plove kvalifikacijskega dela članskega evropskega prvenstva jadralnega razreda 420 v Is-tanbulu v Turčiji in se tako uvrstila v zlato skupino, v kateri se bodo najboljši evropski jadralci od jutri do četrtka borili za celinski naslov. Jaš in Simon sta na prvih dveh včerajšnjih regatah zasedla 8. in zatem 17. mesto. Na zadnjem včerajšnjem plovu pa je sledil pravih podvig Čupinih jadralcev: osvojila sta prvo mesto in s Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (druga jadrnica ITA-52225 od leve) pri obratu boje na morju pred Istanbulom tem izboljšala petkovo skupno 16. mesto. Včeraj sta bila skupni lestvici 15. Prva sta Portugalca Antonio Pe-reira in Alfonso Prieto, druga pa Italijana Edoardo Man-cinelli Scotti in Lorenzo De Felice (Jaš in Simon sta druga najboljša posadka »azzurrov«, prva mladinska). (jng) ŽENSKA KOŠARKA - Reprezentanca U15 Trener Matija Jogan in Mia Kraus »azzurra« Nogomet na mivki: Michele Leghissa za 7. mesto TIGNES - V tretji etapi Evrolige nogometa na mivki v Tignesu v Franciji je Italija, s katero igra tudi nekdanji nogometaš Krasa in Vesne Michele Leghissa iz Medje vasi, izgubila v petek proti Rusiji (4:1) in včerajk še proti Portugalski (8:6). Leghissa je z »azzurri« dosegel tudi en zadetek (v drugem polčasu). V polfinalu so se sinoči pomerili Švica - Rusija in Španija - Francija. Italija bo danes igrala še tekmo za 7. mesto. Leghissa in tovariši bodo igrali proti Češki. Na skupni lestvice Evrolige z 18 točkami vodi Rusija, sledijo pa ji Portugalska in Švica. Italija pa zaseda 5. mesto. Prihodnji konec tedna (od 4. do 6. avgusta) bo na sporedu še zadnja etapa nogometne Evrolige na mivki. Evropske selekcije se bodo pomerile v Palmi de Mallorci na Balearskih otokih v Španiji. V mladinski košarkarski ženski reprezentanci do 15. leta starosti bomo v no vi sezo ni ime li kar dva slo -venska predstavnika. Prvič bo dres državne reprezentance oblekla košar-karica Pole ta Mia Kra us, ki je že bi -la stalna članica deželne izbrane vrste. Naš drugi predstavnik v državni izbrani vrsti bo trener Matija Jogan, ki vodi mladinski sektor pri mi- Na sliki zgoraj trener Matija Jogan, levo pa Poletovka Mia Kraus kroma ljskemu društvu Interclub. Jogan bo opravljal funkcijo pomožnega trenerja. Glavno breme bo namreč nosil Umberto Allori iz Piemonta. Italijanska selekcija do 15. leta starosti se bo 24. avgusta zbrala na pripravah v Caorla, kjer bo trenirala vse do 7. septembra. Glavni reprezentančni cilj bo namreč mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto pole ti. KOŠARKA - Naša »borza« Visciano k Boru Bor Radenska v 1. krogu proti Vatovčevim Caorlam Giancarlo Visciano bo v novi športni sezoni 2007/2008 spet oblekel dres Bora Radenska v državni košarkarski C ligi. Postavni cen ter po rodu iz Neaplja (letnik 1976, visok dva me tra) je za slo ven ski mest ni ko -šar kar ski klub igral že v sezo ni 2004/2005, zadnji dve leti je nato nas topal za Mug gio, naj prej v C2, la ni pa v C1 li gi. Nje go va izpis ni ca je še ved no last tr žiš ke -ga društva Falconstar (pri katerem je igral več let v B2 in C1 ligi), od koder prihaja Visciano k Boru eno le to na posodo, si cer z ust nim do go vo rom, da tu na to ostane več sezon. No vi Borov tre ner An dre a Mura ra čuna tako na prvo okrepitev v postavi, ki je ostala brez Luce Ce le ge in vsaj do januarja tudi brez Štefana Sam ca. Vis ci a no je po us peš ni sezoni na Vrdelski cesti vseskozi gojil odlične odnose z vsemi v Borovem taboru, tako da je v petek zve čer po podpi su registra ci -je kar žarel od zado volj stva. V vrs te belo-ze le nih bos ta v kratkem prestopila najverjetneje še dva igral ca, še posebej če bi poleg Danie la Bati cha (let nik 1988) izziv igranja v kakem drugem okolju v B1 ali B2 ligi (ponudb jima ne manjka) moral sprejeti tudi Peter Sosič (1987). Sicer pa ostajajo na svojem mes- tu od lanske ekipe Marzio Kriz-man, Niko Štokelj, Stefano Ba-bich, Miran Bole, Danjel Creva-tin, Miko Madonia, Sandi Zeri-ali in Matej Nadlišek. Medtem je košarkarska zveza objavila osnutek razporeda tekem v državnih prvenstvih. V prvem krogu bo v soboto, 29. septembra, Bor Radenska igral doma proti Caorlam, ki jih vodi potrjeni trener Walter Vatovec. (-nš) PADOVA - Atletinja tržaškega CUS-a Biserka Cesar je na včerajšnjem zadnjem dnevu članskega atletskega državnega prvenstva v Padovi nastopila še v metu krogle. 23-letna Trebenka se je z metom 12,57 m uvrstila na 9. mesto in po nastopu ni bila najbolj zadovoljna, saj je v letošnji sezoni že vrgla kroglo mnogo dlje, 13,05. Nova državna prvakinja je Chiara Rosa, ki je kroglo vrgla 19,13 m. V ženski štafeti 4x400 m je z ekipo tržaškega CUS-a tekmovala tudi slovenska atletinja Martina Quaggiato iz Gorice. Uvrstile so se na 11. mesto 3:55,17. Zmagala je ekipa Forestale (3:40,76). Pri moških je v metu kladiva slavil Nicola Vizzoni (77,98 m), sicer fant naše metalke kopja in nove državne prvakinje Claudie Coslovich. S tem rezultatom pa ni še izpolnil norme za nastop na SP v Osaki. Rodičeva z normo za SP NOVA GORICA - Snežana Rodič (Gorica) je prvi dan odprtega atletskega državnega prvenstva v troskoku s 14,03 m sicer zaostala za Marijo Šestak (14,12 m), vendar slednja nastopa za italijanski klub in je naslov pripadel Rodičevi, ki je obenem izpolnila tudi normo (14,00 m) za nastop na svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem (od 24. avgusta do 2. septembra). Miran Vodovnik (Almont) je kroglo sunil krepko prek 20 m (20,40), na 100 m sta bila najhitrejša Matic Osov-nikar (10,28), ki je po slavju štafete z ekipo Massa na 4 X 100 m osvojil dvajseti naslov prvaka v samostojni Sloveniji, največ z zgodovini med člani, in Merlene Ottey (11,69). Damjan Zlatnar (Mass) je s 13,90 slavil na 110 m ovire, Sonja Roman (Maribor 98) je zmagala na 1.500 m (4:17,67) in bo verjetno drugi naslov osvojila še v nedeljo na 800 m. Na 100 m ovire je bila najboljša Hrvatica Arna Erega (13,68) pred Radmilo Vukmirovič (Gorica, 13,75), v metu kopja pa je Matija Kranjc (Mass) z 72,44 m za več kot 10 m premagal vse ostale konkurente. □ Obvestila OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: in-fo@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627 ali 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. 24 + Nedelja, 29. julija 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Gurugu - Drevo življenja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 7.,00 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.35 Linea verde - Obzorja 10.05 Aktualno: Tistega dne v Nazarethu - Zgodba katoliške cerkve 10.30 Verska oddaja: A Sua immagine 10.55 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.30 Dnevnik 14.00 Nan.: Inšpektor Derrick - Konce vsega (i. Horst Tappert) 14.50 Variete: V pričakovanju izbora "Miss Italia" 16.15 Dok.: Quark Atlante - Sloni 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: Toto, Peppino e la malafem-mina (kom., It., 56, r. C. Mastro-cinque, i. Toto, Peppino De Filippo) 19.05 Nan.: Komisar Rex - Brez usmiljenja (i. Gedeon Burkhard) 20.00 Dnevnik 20.35 Rai Tg šport 20.40 Variete: Supervariete 21.20 Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica, Flavio Insinna) 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.25 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.00 Nočni dnevnik/Knjige 1.20 Kinematograf Rai Due 6.20 Dok.: La Ruta Maia 6.45 Dok.: Morje ponoči 7.00 Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose Parkers 8.00 Jutranji dnevnik Tg2 8.20 Nan.: Freddie 9.00 Dnevnik 9.05 Variete: Random 10.00 Aktualno: L33T 10.30 Jutranji dnevnik Tg2 10.35 Variete: Random Art Attack/Magic English 11.30 Nan.: Ed (i. Tom Cavanagh) 12.10 Nan.: JAG (i. David James Elliott, Catherine Bell, B. White) 13.00 Dnevnik 13.25 Tg2 Motorji 13.40 Tg2 Eat Parade 14.00 TV film: Le note dell' amore (kom., ZDA, '01, i. Annabeth Gish) 15.35 Nan.: Turbo 2 (krim., It., '99, i. Anna Valle, Roberto Farnesi) 17.15 Rai šport: Numero Uno 18.00 Dnevnik, vreme 18.05 Dok.: Tg2 Dosje 18.50 Nan.: Jake 2.0 19.40 Risanke 20.30 Dnevnik Tg2 21.05 Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) 22.35 Nan.: Crime Stories 23.25 Opera: Cavalleria rusticana 0.40 Nočni dnevnik Tg2 0.50 Športna nedelja 1.20 Rubrika o protestantizmu 2.00 Nad.: Secrets 1.25 Rubrika o židovski kulturi ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.10 Variete: Screensaver 9.35 Film: Misria e nobilta' (kom., It., '54, i. Toto', Sofia Loren) 11.10 Dok.: L' approdo 11.15 Nan.: Saranno famosi 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.10 Aktualno: Telecamere 12.40 Okkupati 13.10 Aktualno: Passpartout 13.40 Dok.: Kilimangiaro Album 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Otroška oddaja: E' domenica papa' 15.30 Športno popoldne: Tour de France, 17.30 Brixia Tour 18.10 Nan.: Stargate Sg-1 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: Tour de France 20.05 Variete: Blob 20.30 Hum. nan.: Colpi di sole 21.00 Dok.: Sfide 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.30 Film: I diari della motocicletta (biog., Arg.-Čile-Peru-ZDA, '04, i. Gael Garcia Bernal) 0.20 Tg3 Night News Rete 4 6.05 Nan.: Pot za Avonleo 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Don Tonino 9.35 Dok.: Čudovita Italija 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: Navy Seals II (pust., ZDA, '91, i.Rob Lowe, Gale Hansen) 16.15 Film: Zorro il dominatore (pust., It., '69, i. Charles Quiney) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) 21.15 Film: Sentieri selvaggi - The Searchers (vestern, ZDA, '56, r. John Ford, i. John Wayne, Jeffrey Hunter) 23.40 Nan.: 24 od 23.00 do 1.00 (i. Kiefer Sutherland, Arnold Vosloo) 1.25 Pregled tiska Canale S 11.00 12.00 13.00 13.35 15.35 16.30 18.00 20.00 20.40 22.00 23.00 1.20 Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje v Afriko Film: Inkingut (pust., Island., '00, i. Hjalti Runar Jonsson) Tg com/Meteo 5 Nan.: Summerland (i. Taylor Cole, Ryan Kwanten, Jesse McCartney) Dnevnik, vreme TV film: Il bello delle donne 2 -September (i. Lunetta Savino, Gabriel Garko, A. Fugandi) Film: Amore per sempre - Forever Young (dram., ZDA, '92, r. Steve Miner, i. Mel Gibson, Isabel Glas-ser, Jamie Lee Curtis) Tg com/Meteo5 Nan.: Carabinieri 4 (It., '04, i. Ales-sia Marcuzzi, Roberto Farnesi, Giorgio Borghetti) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Il collezionista di ossa - The Bone Collector (thriller, ZDA, '99, r., Phillip Noyce, i. Denzel Washington, Angelina Jolie) Tg com/Meteo 5 Film: Mission to Mars (fant., ZDA, '00, r. Brian De Palma, i. Gary Sinise, Tim Robbins) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 7.50 10.55 11.55 12.25 13.00 14.00 16.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.20 21.00 23.00 0.20 1.55 3.25 Nan.: Off Centre, 7.00 Mowgli -Vrnitev v izgubljeno mesto Variete za najmlajše Nan.: Robin Hood Športna odd.: Grand Prix Odprti studio, vreme Nan.: Tata (i. Fran Drescher) Film: La bomba (kom., It., '99, Ales-sandro Gassman) Variete: Tutto Ditta, 16.40 Premia-ta Teleditta 4 - Pulp Fiction Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Prima o poi divorzio (i. Anthony Clark, Mike O' Malley) Tg com/Meteo Variete: Candid camera Nan.: Un ciclone in famiglia (i. Massimo Boldi, Barbara De Rossi, Maurizio Mattioli, Monica Scatti-ni) Variete: Sputnik Variete: Pokermania Film: I dinamitardi Talk Radio 12.00 Papežev blagoslov 12.40 Dok.: Drevesje 12.55 Automobilissima 13.15 Poletne osebnosti 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.05 Nan.: Bonanza 15.45 Dok.: Cesarska Kitajska 17.30 Risanke 20.35 Vsi na morje 20.50 Poletna srečanja v kavarni "Versi- liana" (vodi Romano Battaglia) 22.30 Film: Revelčation (krim., '99, i. Jeff Fahey, Carole Alt), 0.10 Tutto l' amore di Paula (kom., '98, i. Janet-te Hain, Martin Feifel) LA 7.00 9.40 11.30 13.00 14.00 16.20 18.05 20.30 21.30 23.50 0.50 La 7 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik Film: La miliartdaria (kom., VB, '60, i. S. Loren, P. Sellers) Nan.: Angelski dotik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith, Robert Broyles, Lise Cutter) Film: Gli eroi di Telemark (vojni, VB, '65, r. A. Mann, i. Kirk Douglas) Nan.: Čarovnice Film: Il mistero della signora scom-parsa (krim., VB, '79, i. E. Gould) Variete: Šef za en dan Film: Il cowboy con il velo da spo-sa (kom., ZDA, '61, i. Hayley Mills, Brian Keith, Maureen O' Hara) Nan.: Sex and the City Športna oddaja (T Slovenija 1 7.00 9.50 10.25 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 14.30 15.00 16.25 17.00 17.15 18.15 18.30 18.55 19.20 19.55 20.55 21.45 22.05 22.35 0.15 0.40 Živ žav Šport špas: OŠ Bičovs Dok.: Pod evropskim nebom Na obisku Ozare Kitajska: Verovati v istega boga Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Koncert iz naših krajev TV nad.: Vrtičklarji - Kihanje Film: Prikazi iz morskih globin Hum. nan.: Nikar tako živahno Poročila, šport, vreme Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Brane Grubar Risanke Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, šport Dajmo, naši! Večerni gost: Dr. Bernard Nežmah Ars 360 Poročila, vreme, šport Film: Pustite otroke (Danska, '04, r. Paprika Steen, i. Sofie Grabol, Mi- kael Birkkjaer) Dnevnik Infokanal (T Slovenija 2 6.30 8.20 8.50 9.00 10.05 10.45 11.15 11.45 12.10 12.45 14.30 15.00 17.00 18.20 19.55 22.00 20.05 0.55 2.20 2.50 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas 35 let Vala 202 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Naša pesem 2007: APZ Univerze na Primorskem, Koper, KZ Ave, Ljubljana Med valovi Slovenski magazin TV prodaja Šport: SP v gorskem kolesarstvu, 13.15 Speedway za Grand Prix TV prodaja Koncert Jana Plestenjaka TV priredba predstave Male drame SNG Ljubljana: Prva klasa (Aldo Nicolai) Fens festival Teniški turnir ATP (M, finale, prenos iz Umaga) Umetnost glasbe in plesa: U. Giordano: Andrea Chenier Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, 11. del) TV film: Sveti križ (Irska) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper 18.00 Program v slovenskem jeziku: Vur- nerk festival 19.00 Vsedanes, 19.20 Šport 19.25 Dok.: Morska plovba 19.55 Tneis: Turnir ATP 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) 22.45 Dok.: City Folk 23.15 Glasbena oddaja 23.45 Vsedanes-TV dnevnik 0.00 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 Videostrani 18.00 Duhovna misel 18.15 Tedenski pregled 18.30 Miš maš 19.15 Eko šola: Eko festival 19.45 Pravljica 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.15 Hitova plaža v Novi Gorici 21.30 Ne prezrite 21.45 Milan Štulc v Strasbourgu 22.00 Dok. film: Mladost za ogledalom 22.45 Kultura: Študentska založba in fabula 23.20 Videostrani ^ Tele 4 9.30 Horoskop, svetnik dneva 11.00 Nad.: Marina 11.30 Rubrika o gospodarstvu 14.00 Čezmejna TV 14.10 Odmev 14.40 Nogomet: Pokal Slovenije - Koper - Maribor (finale 2007) 16.40 Dok. oddaja 17.10 Glasbena oddaja RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Prijetni motivi; 10.30 Otroški kotiček: Zidovi hranijo spomin (piše M. Perat); 11.15 Nabožna glasba; 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Zgodbe v prostoru in času: Edvard Lesnik: direktor največjega irskega hotela Citywest v Dublinu; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Stari časi družabnsoti; 15.00 Višar-je pojejo 2007; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Srednjeevropski obzornik, sledi Glasba za vsakogar; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.00 Z vami v nedeljo: prireditve, kronika; 10.00 Klepet z znanimi Slovenci; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Poletna torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furla-ničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.45 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet: Titov trg - Koper; ; 10.45 Gost: arh. Janez Su-hadolc; 12.00 Let 35; 13.00 Poročila, vreme; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 EP v odbojki: Portugalska-Slovenija; 18.00 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 19.35 Rokomet: Koper - Velenje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.30 Izbrana proza; 13.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.0018.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: S sodelavci boste delovali kot usklajen tim. Skupaj si boste privoščili tudi nekoliko daljši odmor in drug drugemu krili hrbet. Ljubezen: do partnerja boste preveč kritični. Denar: odlično. m^l BIK 21.4.-20.5.: Ste v zelo dinamičnem in ustvarjalnem obdobju. Težko se boste umirili. Usmerite svoje ideje v nekaj ustvarjalnega in si napolnite prosti čas z zanimivimi izleti, športnimi dejavnostmi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vliko časa boste preživeli v krogu najbližjih. Nikar se preveč ne obremenjujte z načrtovanjem skupnega časa, bodite raje spontani in upoštevajte tudi predloge drugih. RAK 22.6.-22.7.: Znova boste oživili neke sanje in začeli iskati pot o njih. Ne dovolite, da bi vam slabe izkušnje iz preteklosti vzela voljo in vero v uspeh. Potrebovali boste tudi nekaj samote in tišine. T^e LEV 23.7.-23.8.: Prihodnji te-(^^r den vas bo spremljala dobra volja. Pridobili si boste veliko novih prijateljev. Ker boste zelo radodarni, je nevarno, da boste porabili več, kot vam dovoljuje stanje na računu. DEVICA 24.8.-22.9.: Teden je ^^ kot nalašč za dopust. Potrebni ste počitka! Ljubezen: vezane device bodo veliko časa preživele s partnerjem. Spet boste zaljubljeni kot šolarček. TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ družbi boste naravnost oživeli. Prijatelje boste presenetili s svojo prešernostjo in razposajenostjo. Celo partner bo ljubosumen, češ da se v njegovi družbi nikoli tako ne veselite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu se bo treba lotiti novih izzivov. Če se boste odpravili na dopust, boste z mislimi v službi. Ljubezen. vzemite si čas za pogovor s partnerjem. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ljubezen: slavnostna večerja, sveče, umirjena glasba, romantična okolica ... Zakaj si ne bi za spremembo s partnerjem vzela nekoliko več časa in denarja za razvajanje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Samski kozorogi: iz nedolžnega klepeta se bo razvilo nekoliko več. Še preden boste opazili, boste zaljubljeni do ušes. Vezani kozorogi: bodo uživali v družbi partnerja. VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu boste imeli kar veliko dela, a mu boste sproti kos. Baterije se vam bodo v družbi prijateljev ali partnerja hitro napolnile. Doma se boste počutili utesnjeno. RIBI 20.2.-20.3.: Ste v zelo ustvarjalnem obdobju. V prostem času vam ne bo zmanjkalo zanimivih idej, kako preživeti dan. Ker bo z vami zabavno, boste tudi na druge ljudi delovali sproščujoče. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 29. julija 2007 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.05 23.10 0.15 0.50 Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Tg parlament Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Nad.: Commesse - Marta (It., '98, r. Giorgio Capitani, i. Nancy Brilli, Sabrina Ferilli, Caterina Vertova, Veronica Pivetti) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Abbasso l' amore - Down with love (kom., ZDA, '03, r. Peyton Reed, i. Ewan McGregor, R. Zellweger) Dnevnik Dok.: Passaggio a Nord-Ovest Dnevnik Potihoma V^ Rai Due 6.00 Tg2 Eat Parade 6.25 Dok.: Panama 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Rubrika o židovski kulturi 7.30 Variete za najmlajše: Random, risanke 10.15 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-cina 33 11.00 Variete: Matinee' (vodita Giampie- ro Ingrassia in Rossella Brescia) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Close To Home (i. Jennifer Finnigan, Kimberly Elise) 22.20 Dnevnik 22.50 Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga-ritta in Alessandro Siani) 0.40 Aktualno: Poletni magazin na 2. (vodi Giancarlo Giojelli) 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o protestantizmu Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: I due pericoli pubblici (kom., It., '65, i. F. Franchi) 10.35 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 14.50 16.05 16.30 17.15 18.00 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 22.55 23.10 23.30 0.20 0.40 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.25 18.55 19.25 19.35 20.10 21.10 23.45 1.45 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.20 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.25 Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Variete: Melevisione Športno popoldne: IP v beach vol- leyju Nan.: Stragate Sg-1 Dok.: Geo magazine Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) Dok.: Po sledeh Darwina - Naključna evolucija (vodita Patrizio Roversi in Syusy Blady) Tgr Dnevnik, deželne vesti Tg3 - Primo piano Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) Tg3 Night News Fuori orario ► Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.10Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long), 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme TV film: Big Man - Diva (pust., It.-Fr.-Danska, r. Steno, i. Ursula Andress, Bud Spencer) Nad.: Steze Film: 20 chili di guai!... e una ton-nellata di gioia (kom., ZDA, '63, i. Tony Curtis, Mary Murphy) Dnevnik in vreme Meteo 4 Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: The Unit (i. Dennis Haysbert, Demore Barnes, Scott Foley, Max Martini, Robert Patrick) Film: Parigi o cara (kom., It., '62, i. Franca Valeri, Vittorio Caprioli) Pregled tiska ; Canale 5 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: L' amico di Tsatsiki (pust., Švedska, '01, i. Samuel Haus, Sara Sommerfeld) Tg5 Borza flash Nan.: Providence Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Vivere (i. Federica Bianco, Carmine Scalzi, Brando Giorgi) Nan.: Carabinieri 5 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut TV film: La grande corsa (dram., ZDA, '03, i. Casper Van Dien, Graham Greene) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: 13 a tavola (kom., It., '04, r. Enrico Oldoini, i. Giancarlo Gian-nini, Silvia De Santis, Kasia Smut-niak) TV film: Trappola in rete - Evrey Mother's Worst Fear (thriller, ZDA, '98, i. Cheryl Ladd, Jordan Ladd, Vincent Gale O Italia 1 6.30 Nan.: Arnold, 7.05 Kleopatra 2525 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena in Julij Cezar (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Slamball 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jason Priestley, Jennie Garth) 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25 15/Love 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Nate Richert) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol- frizzi, Giorgia Surina) 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, Debbie Reynolds) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Aktualno: Lucignolo Bellavita, 23.30 Il bivio (vodi E. Ruggeri) 1.10 Risanke 1.50 Odprti studio ^ Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 12.05 Aktualno: Cerkve in spomeniki 13.05 Lunch time 14.05 Automobilissima 16.05 Nan.: Don Matteo (i. Terence Hill, Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Šport 19.55 Športna oddaja 20.50 6 minut z Deželnim zborom 20.55 Dok.: Kenija 23.35 Srečanja v kavarni "Versiliana" (vodi Romano Battaglia) LA 6.00 9.20 9.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.00 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Dok. oddaja Nan.: Angelski dotik Nan.: Matlock Film:Giallo a Malta (kom., ZDA, '83, i. Margot Kidder, R. Hays) Nan.: Osvajanje Zahoda Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call Aktualno: Kovček sanj Film: Il marito (kom., It., '58, r. Nanni Loy in G. Puccini, i. Alberto Sordi, Aurora Bautista) Šport: Nemčija 2006 - Italija - Avstralija Nan.: Star Trek Deep Space Nine -Podobe v pesku (t Slovenija 1 6.25 6.40 6.55 7.00 7.20 7.45 8.00 8.15 8.25 9.40 10.05 10.20 10.35 11.05 12.00 13.00 13.15 14.30 15.00 15.10 15.45 16.05 16.15 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.45 21.20 22.00 23.00 0.35 1.05 1.55 (t Slovenija 2 14.25 14.50 15.20 16.20 16.35 17.05 17.30 18.00 18.05 20.00 20.50 21.50 22.40 0.20 0.50 14.00 14.20 14.30 15.10 16.10 16.40 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30 22.50 23.20 23.25 TV nad.: Vrtičkarji - Kihanje Hum. nan.: Nikar tako živahno! Velika imena malega ekrana - Galerija igralcev: Brane Grubar Ars 360 Evropski magazin Slovenski magazin Z glavo na zabavo Poročila Dediščina Evrope - Nad.: Smodni, izdaja in zarota. (VB, 1. del) Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB, 3. del) Mednarodna obzorja: Turška kava Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine U2 v Milanu Film: Ameriški blišč Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV Euronews Tartini Quartet Dok. oddaja: Tito Vesolje je... Istra in... Srečanja v skupnostih Italijanov: Poreč (pripr. Monika Bertok) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Kulturni magazin: Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Športna mreža Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik Utrip Zrcalo tedna Eutrinki Nan.: Štirideset zelenih slonov (F. Rudolf, 1. del) Risana nan.: Marko, mavrična ribica: Marko in nova sošolka, 7.35 Marko sreča Vaneta Krulca Lutkovna nan.: Bisergora - Kdo bo prej Ris.: Hotel Obmorček Izobraž. odd. za otroke: Tomažev svet - Presenečenje za babico Zlatko Zakladko, 9.05 Iz popotne torbe: Seme Gulimišek: Sonce Kratki dok. film: Olivija v sredini Taborniki in skavti Razpoke v času: Rojstvo mesta (Vrhnika) Dok.: Lovci naizgubljene zaklade Slovenci v Avstraliji Poročila, šport, vreme Dajmo, naši! Nekaj m inut za popularno glasbo Poročila, promet Dober dan, Koroška! Risanka Martina in ptičje strašilo: Projekt Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in umetnine iz gline Pozabljene knjige naših babic Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Ubijalski ligenj Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka Vreme, dnevnik Vreme, šport Nad.: Knez in dekle (Nem., '03, r. Richard Engel, i. Maximillian Schell, Rike Schmid, Wanja Mues, 3. del) Osmi dan Glasbena odd.: V kadru - Alenka Godec in Slavko Hren Odmevi. Kultura, vreme, šport Dediščina Evrope - Nad.: Zračni most Hum. nan.: Nikar tako živahno! Ubijalski ligenj Dnevnik Tv Primorka 12.00 Videostrani 18.00 Napoved dnevnika 18.05 Naj viža 19.25 Rally magazin 9 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Milan Štulc v Strasbourgu 21.45 Evropski omnibus 22.15 Dok. film: Mladost za ogledalom 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.40 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.10 Vrtiljak RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič: Ekvador; 12.00 Sporazumevanje nekoč in danes; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič, 21. nad.); 18.00 S sluhom in srcem iščem zvok - Ustvarjalnost Stanka Jericija; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Vtis s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.45 Let 35 let; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Reportaža; 10.15 Avtomobilsko-prometne minute; 11.00 Let 35 Let; 12.00 Pogovor z izbrancem; 13.40 Nogomet; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevkia tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Cede-rama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji an-tagonisti: Haendel - Italijani; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert s festivala Styriarte (posn.); 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovebski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.0018.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26 Nedelja, 29. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI tsr 4. Ali je odmor izkoristil za osebno higieno. Iz oddaljenosti sem ga videl, kako se je namilil in se predal blaženosti tople kopeli. Med sipinami se je kot fatamorgana prikazalo dvesto metrov dolgo in sto metrov široko jezero. Voda je bila sveža in sladka. Kjer ni raslo trsje, so se peščene sipine spuščale do vode. Na bregovih je bilo nekaj sledov življenja. Veter še ni zabrisal dveh jasnih sledi. Eno je za seboj pustil kak ščurek, drugo večjo pa miš ali kaj podobnega. Sicer so tam tudi kače in lisice. Kot predvideno, s posebno lepim sončnim zatonom ni bilo nič. Ali je džip zapeljal na zelo visoko sipino. Sonce se je zarilo v oblake in neslavno končalo svoj delovni dan. Zaton ni bil vreden niti enega posnetka. Lepšo barvitost ima puščava na vzhodni in severni strani oaze. Tam sipin sicer ni, svoje pa ponuja vzpetina Dakrur, kjer naj bi čudodelen pesek zdravil rev-matizem. V največji poletni pripeki (temperature dosegajo 50 stopinj) bolnike zakopljejo v razbeljen pesek za kakih 15-20 minut in nekajdnevna terapija naj bi človeka odrešila nadlog. Tako zdravljenje spada med krajevne običaje, po novem pa ga že tržijo obiskovalcem. V oazi poznajo tri vrste kač, ki so vse strupene. Prav tako ne manjka niti škorpijonov. Za morebitne pike se domačini poslužujejo doma izdelanega cepiva. Ujete kače ali škorpijone vložijo v olivno olje in po enem letu je uporabljivo mazilo, ki lajša posledice pikov. Pripravljajo tudi zvarek iz zelišč in medu, ki služi kot cepivo proti strupu kač in škorpijonov. Otrokom ga dajejo za teden dni tri mesece po rojstvu in sicer po tri žličke na dan. Cepivo naj bi učinkovalo za vse življenje, vendar ne v popolni meri. Žrtev pika bo prestala nekaj težav, usoden pa pik ne bo več. Siua je bila nekoliko različna kot jo je predstavljal v svoji knjigi Fathi Malim, ki je sicer že napovedoval spremembe. Kaj je na primer pisalo o ženitvah, ki so tako zanimale mlade profesorje? Vse so seveda sklepali starši, ko so bili otroci še res otroci. Deklice so postajale žene nekje med 14. in 16. letom, včasih tudi prej. Po pravilih ni fant pred poroko nikoli videl svoje bodoče žene. Morda samo naključno, ni pa se smel z njo pogovarjati ali družiti. Poroka je potekala brez kake slovesnosti pred verskimi ali civilnimi oblastmi. Sklenila se je, ko je stopil fant v spalnico, kjer ga je že čakala deklica. Rezultati tistega srečanja so bili posebno važni za ženo, ki ni imela v zakonu nobenih pravic. Skrbeti je morala za otroke in dom. Mož je delal na poljih. Mali-mova knjiga je omenjala tudi odsotnosti moža. Zvečer je »zahajal« v mošejo (v resnici na kvartanje) ali s prijatelji v odročne izključno poljedelske predele oaze. V ti- Priprava poročne pojedine stih krajih znajo pripraviti iz dateljnov tudi nekaj alkoholne pijače. Žena je morala doma budna čakati, da je mož v mošeji »pomolil« in se vrnil na dom. Doživel sem posledice (vsaj navidezno) uspele poroke. Dan pa prvi skupni noči (ženin navadno s ponosom predloži »dokumentacijo«), poskrbi oče komaj oddane hčerke za gostijo, pri kateri sodelujejo dejansko vsi. Jedilni list je sicer skromen: kuhan riž in kosi pečenega ovčjega mesa, vse z dodatkom neizbežnega čaja. Del glavnega trga so prekrili s cenenimi pregrinjali in na desetine ljudi je vstopalo v dvorišče, kjer so razdeljevali hrano, posedalo, z užitkom jedlo in verjetno ugibalo o bodočnosti novega para. Bil je že večer. Nebo je bilo čudovito posejano z srebrnim prahom zvezd in dodatno okrašeno z ležečim prvim krajcem. Ostanki stare vasi Šali, zgrajene iz slanega blata, ki jo je pred nekaj desetletji tridnevno neprestano deževje skoraj v celoti izpralo, so bili kot vsako noč razsvetljeni. Čakal sem na avtobus za nočno vožnjo nazaj do Aleksandrije, slučajno pa sta me prestregla dva od treh znanih profesorjev, in me povabila na večerjo k očetu neveste. Pravzaprav je večerja zanimala le njiju, ker jima je šlo s plačo, ki sta jo dobivala, bolj na tesno. Obrok zastonj je bil zanju kot nalašč. Ne vem, če zaradi svatbe, ali zaradi novih navad, pa je bilo na trgu zelo veliko deklet. Res so se držale v skupinah, očitno pa so jih fanti lahko gledali. In bile so take starosti, ki je bila tam že zelo blizu možitve. Dekleta in žene iz Siue so pred nekaj desetletji v prazničnih priložnostih no- sile zelo lep srebrn nakit, ki so ga izdelovali domači obrtniki. Usodno za ta nakit je bilo leto 1986, ko je v oazo prišel prvi televizor. V marsikateri družini so žrtvovali nakit za nakup škatlice, ki je prikazovala romantične filme. Družinske zaloge ogrlic in zapestnic pa so še prej načeli prvi obiskovalci, ki so jih za majhen denar odkupovali od naivnih domačink. Svatbe, na katerih so ženske nosile tak nakit, so v modernih časih vsaj po zunanjosti že nekoliko »globalizirane«, ker je televizija vrinila nekaj kiča. Nočni avtobus je bil veliko hitrejši od dnevnega. Postankov skoraj ni bilo. Ob prihodu v Aleksandrijo sem skočil na enega prvih avtobusov, ki je peljal proti Kairu. Bližina prestolnice je sprožila pravi metež telefonskih klicev. V kaosu, ki sem ga kot običajnega spoznal komaj v na- Piramide in sfinga so bile nekoč v puščavi, sedaj pa je mesto že »zraslo« do njih slednjih dneh, je avtobus verjetno nabral nekaj zamude. V njem so se vozili tudi ljudje, ki so hiteli na delo ali na sestanke. Nekajkrat sem ujel besedi »... fil Giza ... « (... v Gizi...), ki sta najavljali skorajšnji prihod. Malo po deveti uri sem presenečen zagledal vrhova dveh piramid. Pa saj jih bo mesto kmalu požrlo! Poseben obisk je dan kasneje razkril dokaj žalostno sliko. Sfingo že ogroža mesto, čez nekaj let pa bo med prvo in drugo piramido že začrtan prehod za pešce in Keops (gospodar prve) bo moral počakati, da se bo kdo ob prehodu ustavil, če bo hotel obiskati Kefrena, soseda iz bližnje piramide. Še nekaj časa miru pa bo užival bolj oddaljeni Mikerin. Pravi center egiptovske prestolnice je prostran trg Tahrir, ki se po novem uradno imenuje Sadat, po leta 1982 ubitem predsedniku. Tu stoji narodni muzej, pod njim pa postaja podzemne železnice, ki s svojimi hodniki služi kot varen prehod na drugo stran ploščadi. Gostota avtomobilov in disciplina šoferjev sta namreč skrajno neprimerni za prečkanje. Na Tahrirju je tudi ena avtobusnih postaj, iz nje pa v bližnji center vodi ulica Kasr el Nil, ki je verjetno najbolj živa promenada v modernem delu prestolnice. Ob tej modernosti pa v stranskih uličicah še srečamo obrtnike vseh mogočih poklicev. Ob mehanikih so mizarji, krojači, restavratorji, likarji, predilci in drugi. Tam sindikalizma ni, kajti vsi delajo tudi ob praznikih in v pozne večerne ure. Da je priliv obiskovalcev Egipta sedaj dokaj nizek (še vedno pa se v posameznih arheoloških parkih istočasno mudi tudi po par tisoč ljudi), so krive tudi ideje, ki jih gojijo v mošeji Al Azhar, starem svetišču v vzhodnem delu osrednjega Kaira. Vsekakor je obisk islamskega svetega kraja priporočljiv ob petkih, ki so v muslimanskem svetu prazniki. (Se nadaljuje) / PRIREDITVE Nedelja, 29. julija 2007 27 SESLJANSKI ZALIV - Koncert Earth Wind & Fire Experience Nocojšnji protagonist bo soul in R&B glasba Večer bodo obogatili ugledni glasbeni gostje in degustacija vin Earth Wind & Fire Experience so ena izmed najbolj popularnih in dovršenih zasedb v zgodovini soul in R&B glasbe. Svetovne radijske postaje oddajajo še danes, po tridesetih letih, njihove najboljše in najznamenitejše hite. Zasedba je prodala 16 milijonov albumov, med katerimi so trije zlati in platinasti, kar osem pa jih je dvojno platinastih. Člani skupine so v času svojega obstoja vplivali na kar nekaj generacij glasbenikov, njihov šarm pa kaže, da ne bo popustil. Njihovi številni oboževalci bodo prav gotovo navdušeni, da lahko ponovno slišijo nepogrešlive melodije priljubljene skupine. Nocoj bo namreč ob 21.30 Cantera Social Club v Sesljanskem zalivu gostil edini koncert znamenitih Earth Wind & Fire Experience v severni Italiji. Pod vodstvom energičnega Ala McKaya (huda bolezen je prisilila legendarnega liderja Maurica Whita, da je zapustil bend) bo zasedba publiki ponudila splet nepozabnih skladb, ki so označile zgodovino benda. Pred njimi bo na oder stopilo dvanajst svetovno znanih gostov, ki bo še dodatno obogatilo nocojšnji koncert; naj omenimo predvsem show-woman Harriet Lewis, soul pevca Charlesa Walker-ja in soul legendo Walda Weathersa, ki je petnajst let nastopal ob Jamesu Brow- nu, vsi so člani blues benda Joeja Castellana. Ob glasbenem večeru, ki ga prireja združenje Blues Promotion v sodelovanju z družbo Disco Music Era, bo poskrbljeno tudi za pokušnjo deželnih oz. državno znanih vin, ki sta jih med proizvajalci izbrala združenje Blues & Wine in Merano International Wine Festival; degustacija se bo začela ob 19.30. Za vstopnico bo moral vsak odšteti 15 ev-rov (v ceno sta vključena 2 koncerta in 5 degustacij), zagotovijo pa si jo lahko na licu mesta oziroma telefonsko na številkah 041/2719090 (Musical box) in 040/3498276 (Ticket point). SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. V petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Hi-stria, Glasba in plesi sveta, jam session. V nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / V nedeljo, 29. julija ob 17.30 Gledališče Verdi Danes, v soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Koncert »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi. Veliki trg V ponedeljek, 30. julija / Finley. V sredo, 1. avgusta / Tridesetletnica Radia Punto Zero. V petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Je-thro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco. Verdijev trg Danes, v soboto, 28. julija / Michael Po- Do 31. julija / »100 Maestri - Ritmo!«. Danes, 28. julija / Michael Powers. Od 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe. SESLJAN Cantera Social Clubu Danes, v nedeljo, 29. julija bo v Sesljanskem zalivu koncert svetovno znane skupine Earth, Wind & Fire, ko t predskupina bo nastopila Joe Castellano Super Blues Band. TRBIŽ ■ GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS Danes, nedeljo, 29, julija / Gotan Project. _SLOVENIJA_ IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana V ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester. V torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia. V sredo, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar. V petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa - violončelo in Maurizio Baglini - klavir. V ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir. V torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman. V sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir. V četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 - Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:in-fo@kraskahisa.com info@kraskahi-sa.com ZGONIK Vinoteka: še danes, v nedeljo, 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it, www.provincia.gori-zia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Kulturni dom: do 31. julija je ob delavnikih od 9.00 do 13.00 odprta razstava brazilskega slikarja iz Ria de Janei-ra Jeronima Lopesa. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. 7. 2007) Vodoravno: Palestina, etimologija, anestetik, Radovanovič, ratka, okarina, I. T., lan, Ati, nono, aki, Atigan, Dončev, Tad, astenik, š. M., Aman, Osiris, tekališče, Jan Zol-tan, pik, elokvenca, Ita, Canova, Jurman, origano, to, Tati, lik, Rja-vina, črv, M. A., Aneto, Itaka, anali, ekonomati, nečak, sin, M. I., A. N.; na sliki: Jan Zoltan. 28 Nedelja, 29. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V nedeljo bo pritekal v prizemnih plasteh od vzhoda bolj suh zrak, v višinah bodo pritekali bolj vlažni zahodni tokovi. V ponedeljek bo iznad severne Evrope dosegla naše kraje hladna fronta, ki «inas bo že zvečer zapustila. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.38 Dolžina dneva 14.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.41 in zatone ob 4.32 Nad severnim Atlantikom, Skandinavijo in Rusijo je območje nizkega zračnega pritiska. Od severozahoda doteka nad naše kraje topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden, le na severovzhodu države se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale z vremenom povezane težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 26,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.39 najnižje -70 cm, ob 11.20 najvišje 37 cm, ob 16.39 najnižje -11 cm, ob 22.15 najvišje 47 cm. Jutri: ob 5.08 najnižje -71 cm, ob 11.49 najvišje 42 cm, ob 17.16 najnižje -15 cm, ob 22.51 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........28 1000 m ..........22 1500 m ..........17 OC 2000 m ..........14 2500 m ..........10 2864 m ............ 8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona a CELOVEC O 15/25 O GRADEC 16/27 TRBIŽ O o 13/23 TRŽIČ 17/28 0 16/24 S. GRADEC CELJE 19/28 O MARIBOR 019/28 PTUJ O M. SOBOTA O 19/29 KR°NJ0c¿S LJUBLJANA 19/29 N. MESTO 19/28 POSTOJNA O O 16/26 s^V* ZAGREB 20/30 O ÍNAPOVED ZA DANES Zjutraj bo v nižinah in ob morju spremenljivo, pihala bo zmerna burja, zato bodo nočne temperature visoke. Čez dan bo zmerno oblačno, pihali bodo šibki ali zmerni krajevni vetrovi. V gorah bo spremenljivo, popoldne ali zvečer bodo možne posamezne krajevne nevihte. Popoldne bo povečini sončno, nastale bodo posamezne plohe in nevihte. Jutri bo precej jasno, proti večeru bodo v severni Sloveniji krajevne nevihte. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C. O GRADEC TRBIŽ O 10/20 o 12/15 KRANJSKA G. VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 ČEDAD O 16/27 GORICA O 18/28 6& O N. GORICA 18/24 TRŽIČ 14/18 KRANJ . , O&ü LJUBLJANA 15/20 POSTOJNA O 12/17 KOČEVJE Dopoldne bo spremenljivo, čez dan se bodo pojavljale nevihte, tudi močne in močne padavine. V popoldanskih urah bo v nižinah in ob morju zapihal močan severni veter, zvečer ob morju močna burja. Temperatura bo občutno padla. Zvečer se bo razjasnilo. (NAPOVED ZA JUTRf \ V soboto in nedeljo bo v južni Sloveniji delno jasno, drugod spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. D OPIS IZ PARIZA - Mesto pol eti lepo skrbi za prebival ce in turiste Plaža, koncerti in k colesa »Pariška plaža« je uspešna pobudain vsako leto ima drugačno temo. V vročih poletnih dneh se promet na bregovih Sene umakne kopalcem in rekreativcem, ki imajo na voljo najrazličnejše dejavnosti fotojr Razpeta jadra, veter v laseh, sonce... Dalmacija? Maldivi? Ne, Pariz! Tudi letos je za tiste, ki so ostali v mestu poskrbljeno in že šesto leto zapored poteka »Paris Plage«. Mimo so leta, ko so se mesta v poletni sezoni spremenila v zapuščena naselja kot v kakšnem western filmu. Vsako leto Pariška plaža poskrbi za pester program, ki se bogati iz leta v leto. Začnimo pri »tradicionalni plaži«, ki se razprostira od mosta Sully do Lo-uvra oziroma v srcu mesta samega: tudi letos je moral promet poiskati druge poti in nabrežje so zasedli kopalci, ki lahko izbirajo med peščeno, kamnito in travnato plažo ter med raznoraznimi dejav-nostimi - rollerji, taiči, plezanje, beach volley itd. Dalje ima Pariška plaža vsako leto vodilno temo: lani je bila Polinezija in vsi smo s krilci in venčki na glavi migali bokce, predlanskem je bila Brazilije in kosali smo se s sambo in capoeiro. Kaj pa letos? Letos ni nobene teme, vsaOj ne uradne. Spoznavni znak »Paris Plage 2007« je beach rugby. V septembru bo svetovno prvenstvo v rugbyju in zato so pred Hotel de Ville (mestna občina) postavili peščeno igrišče, kjer se lahko vsakdo preizkusi v tem »živahnem« športu. In kot se širijo aktivnosti, tako tudi lokacije »Paris Plage«. V Villette, na severu mesta, je zasedla 5000 m2 umetnega jezera, kjer se lahko preizkusite v veslanju, jadranju, s kajakom itd. Kaj pa manj športni duhovi? Ti si lahko privoščijo piknik ob vodi ali osvežilno pijačo v številnih kavarnah (takoimenovane »guingu-ette«). Druga nova postojanka »Paris Plage« je v 13. okrožju, ob veliki knjižnici Mitterrand, kjer lahko tudi »surfaš«, toda ne po vodi, ampak po internetu. Ob knjižnici so namreč prostori, kjer nudijo brezplačno wi-fi povezavo, branje časopisov, izposojo knjig in tudi osvežilno pijačo (slednja seveda ni zastonj). Poskrbljeno je tudi za umetniška področja, saj so na voljo tudi raznorazni likovni tečaji. Toda ker nismo samo duh, ampak tudi meso, je v slučaju velike vročine na razpolago bazen »Josephine Baker«. Bazen, poimenovan po znani plesalki so otvo-rili pred kratkim in je pravi tehnološki bi- ser parižanom v ponos, ker ne samo, da lebdi na vodi, ampak tudi lahko odpre streho, da se obiskovalci sončijo. Pri tej lokaciji »Paris Plage« sicer ne gre le za poletno ponudbo, temveč tudi za oživljanje in razvijanje četrti, ki šele oblikujejo svojo »osebnost«. Mesto se še razvija. Seveda pa »Paris Plage« ni edina aktivnost, temveč se vsepovsod vrstijo festivali, predstave in razstave. Tako na primer festival kina (kjer si lahko ogledaš filme zastonj ali po znižani ceni), festival grafitov, break-dance, jazz glasbe itd. Mednarodni ali lokalni, poznani ali ne- znani, za vse okuse in za vse starosti. Morda pa je prava revolucija letošnjega poletja »Velolib« (Velo + liberté oziroma Kolo + svoboda). 15. julija je pariška občina posadila po mestu postojanke in 20.000 koles za izposojo, ki sodijo v program bolj učinkovitih javnih prometnih sredstev. Javnih prometnih sredstev? Seveda, ko je razdalja prekratka, da bi se du-šil v metroju in predolga, da bi jo prehodil, je idealna rešitev kolo. Večina je navdušeno sprejela iniciativo, toda že prvi dan (ko smo dobesedno navalili na postojanke) so se pokazale težave: starejša gospa se je pritoževala, da so avtomati nerazumljivi, prijatelju ni sprejelo kreditne kartice in predvsem v Parizu primanku-je posebnih prog, tako da kolesarji vijugajo v gostem prometu. No, brez pesimističnega gledanja, bomo videli kako in kaj se bodo stvari razvile s časom. S plažami, koncerti in kolesi mesto lepo skrbi za prebivalce in turiste, škoda le, da zaenkrat ni bilo možno uživati pes tre po nu dbe ( na pro stem), ker je vre -me kislo in sonce prava redkost. Kot pravijo Francozi: »C'est la vie!« Jana Radovič ŠANGAJ Pogoltnil zaročni prstan ŠANGAJ - V Chongqingausu na jugozahodu Kitajske je neki 30-let-nik svojo prijateljico prosil za roko, ta pa je ponudbo in njegov diamantni prstan zavrnila, saj je menila, da se stvari odvijajo prehitro, je poročal Shanghai Daily. Razočarani moški se je zaradi košarice napil in pogoltnil zaročni prstan, ki so mu ga morali iz želodca odstraniti v bolnišnici. Par se je poznal le nekaj mesecev, moški pa ima iz prvega zakona že hčerko, kar ni bilo povšeči predvsem staršem njegove nove srčne izvoljenke. Nekdanja latvijska predsenica bo svetovala RIGA - Nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga je skupaj s soprogom Imantsom Freiber-gom ustanovila zasebno podjetje VVF, ki naj bi nudilo svetovanje pri vprašanjih mednarodnih odnosov, diplomacije, politične znanosti in reševanja težav s pomočjo pogovorov. Njuno podjetje je bilo v register podjetij vpisano deset dni po preteku Frei-berginega drugega predsedniškega mandata. Freibergova je tako stopila na pota nekdanje zunanje ministrice ZDA Madeleine Albright in nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija, ki sta prav tako ustanovila zasebni svetovalni podjetji, potem ko sta se umaknila iz politike. Nemci jedo »lahko« a so predebeli FRANKFURT - Raziskava nemškega podjetja A.C. Nielsen, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami, je pokazala, da ljudje s prekomerno telesno težo v Nemčiji pojedo več t. i. lahkih izdelkov, hkrati pa jedo tudi več sladkih jedi in sira, česar pa se jih po raziskavi sodeč veliko ne zaveda. (STA)