Št. 297 (16.334) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu rri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 < laja 194*) Mami ‘Slovenija' pod Vc' .. . -f < -v •'a v •''‘/oboteivr "j _ ir TRST-ak, -.^soo_______ GORICA - Drevored 24 moggu . 533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 CARSO /—\last. Giraldi R. /LUČE OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE 'ABRE21NA (TS) I Trg sv. Roka 105 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA tel. 040/200238 1500 ur SREDA, 16. DECEMBRA 1998 Obisk ni bil povsem mman Vojko Coua Včeraj je napočil dan streznitve po ponedeljko-vem zgodovinskem dnevu v Gazi, kjer je ameriški Predsednik Bill Clinton Pa-lestincem priznal njihove pravice in potrdil svojo °dloCnost, da se ponovno Vnresa v mirovni proces, Id 11111 je bil boter, a ga ni Uspel izpeljati do konca. Na tristranskem sreCa-U)u na mejnem prehodu rfetz izraelski premier Benjamin Netanjahu kljub Clintonovim pritiskom ni Popustil niti za ped. Do predvidenega umika izraelske vojske z Zahodnega nrega ne bo prišlo kot predvideno že ta petek, prav lako se je zapletlo glede osvobajanja palestinskih Političnih jetnikov. Nič Cu-nnega torej, da je bil Arafat nesen, bodri ga le spoznanje, da je bil besen tudi ^jinton, ki pa tega seveda ni pokazal. Do zapleta je Prišlo iz enostavnega raroga, ker Netanjahu poskusa rešiti svojo kožo. V ponedeljek bodo v knesetu Slasovali o njegovi zaupni-ei in če bi do umika prišlo že ta petek, bi bil Netanja-nu goden za odstrel. Navsezadnje mu po življenju slrežejo tudi v njegovih delničarskih vrstah, ker upa-)°> da bi z vladno krizo in s predčasnimi volitvami v neskončnost odložili izpolnitev obvez sporazuma iz nwylandskega Why Plan-tationa. Kljub temu pesimizmu Pa lahko upravičeno ugo-tovimo, da je Clintonov obisk na Bližnjem vzhodu n^arsikaj spremenil v korist Palestincev. Prišlo je no pravega preobrata v n^ieriski politiki do Pale-sbncev, predvsem do Jase-r)a Arafata, ki je leta kot terorist veljal za nezaželjeno osebo v ZDA, sedaj pa je unierisld prijatelj. Ob Arafatovem besu za-fadi včerajšnjega neuspeha je Prav tako upravičen Ne-lanjahujev bes nad Clintonovim obnašanjem do Palestincev. Netanjahu ni Uspel prebaviti, da je Clin-on primerjal svoje solze •ned srečanjem z izraelski-nn sirotami, ki so jim oCete Pobili palestinski teroristi, s solzami, ki jih je potočil |ned srečanjem z otroki, ki upajo svoje očete v izraelskih zaporih. Nedvomno je bil Clintonov obisk poln retorike, pustov in topline, a prav s oni je osvojil srca Palestin-cey. Seveda ne tistih, ki ho-čejo uničenje Izraela, se nprnj pa srca tistih židovskih skrajnežev, ki Se ve-ruio sanjarijo o svetopisemskem Izraelu in za katere po Arabci le prišleki, tujki, In jih je treba tako ali dru-8aCe odstraniti z zdravega Vdovskega telesa. BLIŽNJI VZHOD / PO TRIDNEVNEM CLINTONOVEM OBISKU Netanjahujeve osebne težave še pogojujejo mirovni proces Ameriški predsednik Bill Clinton pa se kljub temu domov ne vrača praznih rok JERUZALEM - Kljub neuspehu včerajšnjega srečanja Clinton-Arafat-Netanjahu na mejnem prehodu Eretz je ameriški predsednik tridnevni obisk na Bližnjem vzhodu pozitivno ocenil in dejal, da je mirovni proces zopet na dobri poti.»Dosegel sem to, po kar sem prišel,« je dejal, a je moral priznati, da ni dosegel umika izraelske vojske z Zahodnega brega. Vsekakor se je osebno spoznal z bližnjevzhodno stvarnostjo, navezal prijateljske stike s Palestinci in ugotovil, da je sedaj glavna ovira politična usoda Neta-njahuja, ki mu prihodnji teden grozi nezaupnica. Na 15. strani ITALIJA / JUTRI MORDA ODLOČILNI SESTANEK Socialni pakt: D’Alema zmeren optimist Politični sporazum bo sklenjen morda še pred božičnimi in novoletnimi prazniki RIM - Vlada Massima D’Aleme je včeraj, kot napovedano', predložila celovit predlog za sporazum o tako imenovanem socialnem paktu. Ministrski predsednik je zmeren optimist in še vedno računa, da bo dogovor z družbenimi komponentami mogoče podpisati še pred božičem, Čeprav - kot je sam dejal - je vsebina platforme pomembnejša od Časovnih rokov. Dilema ima očitno v mislih težave v odnosih med sindikati in delodajalci, ki zadevajo ne samo problematiko pokojninske reforme, temveč tudi usklajevanje pogajanj za delovne pogodbe. Na 2.strani »Afera« Travanut pogojuje proračunsko soočenje v FJK TRST - Severna liga bo, razen presenečenj v zadnjem trenutku, podprla finančni proračun manjšinskega deželnega odbora Pola svoboščin. Političnih znakov, da se bo to zgodilo, je kar precej, začenši z dejstvom, da so ligaši podprli zahtevo po odstavitvi »opozicijskega« odbornika Renza Travanuta iz vrst levih demokratov. Njegova izvolitev je vsekakor zaradi nekaterih proceduralnih težav še pod vprašajem, kar pomeni, da je pod vprašajem tudi zgoraj omenjena nezaupnica. Deželni svet se bo z bilanco zaCel ukvarjati od jutri dalje in predvidevajo, da bodo vsi finančni dokumenti odobreni pred božičem. Poročevalčev je kar deset, kar že samo po sebi priča o zapletenosti političnega položaja. Splošna razprava naj bi se končala v petek, s ponedeljkom pa bi svetovalci zaceli glasovati, najprej posamezne člene s tozadevnimi popravki, nato proračun ter razvojni deželni naCrt. Po skupni zahtevi po odstavitvi bo Travanut sedaj morda sam odstopil. Njegova nepričakovana izvolitev je, kot znano, doživela raznovrstne ocene in v glavnem negativne komentarje; Ce ne drugo pa je najbrž pospešila politično razCišCenje, ki ga vsi smatrajo za prepotrebno in nujno. Na S.strani ŠOLSTVO / SREČANJE NA POKRAJINI J. Stefan: zagotovila dijakom Codarin in Sbriglia izjavila, da poklicnega zavoda ne bodo selili TRST - Predsednik tržaške pokrajine ska uprava ne bo preselila poklicnega za- Renzo Codarin in odbornik za šolstvo En- voda Jožefa Stefana. Dijaki sedaj Čakajo še rico Sbrigha sta predstavnikom slovenskih na pisno zagotovilo, višješolcev ustno zagotovila, da pokrajin- Na 6. strani Kosovo: vse večja napetost PRIŠTINA - Po ponedeljkovih incidentih na Kosovu, ki so terjali življenje 30 pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (UCK) in šestih srbskih civilistov, je ameriški odposlanec Holbrooke spremenil prvotni načrt in pred Beogradom obiskal Prištino. Albancem in Srbom je jasno povedal, da s takimi metodami ne bodo dosegli ničesar in da je bodočnost le v dialogu. Holbrooka je v Prištino spremljal VValker, ameriški Sef misije »veri-fikatorjev« za Kosovo. Na 15. strani Razsodba o stečaju družbe Tripcovich TRST - Z dogovorjeno kaznijo za glavne obtožence se je včeraj konCal proces o steCaju podjetja Tripcovich, ki je povzročil proračunsko »luknjo« v višini preko tisoč milijard lir. Javni tožilec in odvetniki so se pred pristojnim sodnikom sporazumeli za pet in pol let dogovorjene zaporne kazni za glavnega obtoženca Agostina Della Zonco, ki je bil svojcas pooblaščeni upravitelj družbe. Za kazen štirih let in pet mesecev zapora se je dogovoril Raffaello de Banfield, ki je v mestni skupnosti znan kot kulturnik in kot dolgoletni predsednik mestnega gledališča Verdi. Za dogovorjene, Čeprav nižje kazni, so se sporazumeli tudi ostali obtoženci. SteCaj Tripcovicha je, kot znano, moCno odmeval tudi v vsedržavnem in v mednarodnem merilu. Odmevno srečanje o zdravstvu v Gorici GORICA - Združenje »Darko Bratina« je bilo predsinoCi pobudnik odmevnega javnega srečanja o problemu zdravstva v Gorici. Na njem so krajevni upravitelji, predstavniki različnih političnih strank in družbenih sil složno kot morda še nikoli doslej postavili zahtevo po novi ali vsaj bistveno prenovljeni bolnišnici na sedanji lokaciji in tudi podprli perspektivo Čezmejne integracije z novogoriško bolnišnico v bližnji bodočnosti. Na 13. strani Rigjjtti moška oblačila ... obleče vsakogar, tudi po meri TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA” OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO Dve posebni ponudbi do Božiča -rUiA-LJJj O J J 5 kg-nerjaveča kad in boben * REX - CANDY - OCEAN SAN GIORGIO itd od 349.000 lir dalje dvojna vrata - 2251 ZEROVVATT - REX - OCEAN - KALVINATOR itd. od 339.000 lir dalje Tovarniška garancija 5-7 let ©x PESEL ul. Pecenco 4 (3. stranska levo z ul. Cologna) 040/569023-TRST ► BRAZPLACNO PARKIRIŠČE PONEDELJKIH ODPRTO VES DAN NOVICE GOSPODARSTVO / JUTRI SPET URADNO SREČANJE VATIKAN / JANEZ PAVEL H Za ministrstvo za zdravstvo je »afera panetoni« zaključena RIM - Z zdravstvenega vidika panetoni, v katere so ekoteroristi vbrizgali mišji strup, ne predstavljajo več nikakršne nevarnosti. Sporočilo je posredovalo ministrstvo za zdravstvo, ki zagotavlja, da razen v dveh panetonih (poslanih tiskovni agenciji Ansa v Firence in Bologno), niso zasledili nikakršne škodljive snovi in tudi pri osebi, ki se je zatekla v bolnišnico, slabosti ni zakrivil zastrupljen kos panetona. S sodnega vidika pa primer ni zaključen: v Firencah so preiskavi podvržene štiri osebe, ki so tudi na seznamu vpletenih oseb v atentat, ki ga je 10. maja izvršila organizacija Alf. Istočasno pa te štiri osebe ne bi bile v skupini osmih, glede katerih so preiskavo uvedli sodniki v Bologni. Četverico v Firencah in osmerico v Bologni bi lahko dolžili zastrupitve voda in jedi, vendar glede na vse bolj prevladajočo tezo, da sta bila zastrupljena samo dva »simbolna« panetona, bi se obtožba lahko nanašala le na povzročeni alarm oz. na moteno svobodo proizvodnje in prodaje. Težje obtožbe pa predvideva hipoteza obtožnice glede majskega atentata, v katerem je zgorelo Sest hladilnih tovornjakov distribucijskega podjetja za Toskano grupe Nestle. Tudi Sfing v vrsti FIRENCE - V dolgi vrsti, ki je prvi dan ogleda v palači Pitti potrpežljivo čakala, da pride do slovite Leonardove Dame s hermelinom, je bil tudi sloviti Sting z ženo. Pevec ni silil v ospredje, vendar pa so ga začeli oblegati ljudje s prbšnjo za avtograme. Zato so Stinga z ženo pospremili do Dame po stranskem vhodu, vendar niti v dvorani ni imel miru, zato je kmalu odšel. Leonardova mojstrovina bo razstavljena v Firencah do 24. januarja ’99, že nad 70 tisoč oseb pa se je prijavilo muzeju. Argo 16: obtožnica proti osmim osebam RIM - Osem oseb, med katerimi bivši odgovorni za izraelsko varnostno službo Zvi Zamir in bivši odgovorni za urad D italijanske varnostne službe Sid general Gianadelio Manetti, se bo moralo zagovarjati zaradi atentata na vojaško letalo Argo 16. Sodnik je preiskavo zaključil 25 let po dogodku. Socialni pakt: novi D’Alemovi predlogi Sporazum morda pred božičnimi prazniki Težave v odnosih sindikati-delodajalci RIM - Vlada Massima D’Aleme je včeraj, kot napovedano, predložila celovit predlog za sporazum o t.i. socialnem paktu. Ministrski predsednik je zmerno optimist in še vedno računa, da bo dogovor z družbenimi komponentami mogoče podpisati še pred božičem, čeprav - kot je sam dejal - je vsebina platforme pomembnejša od časovnih rokov. D’Alema ima očitno v. mislih težave v odnosih med sindikati in delodajalci, ki zadevajo ne samo problematiko pokojninske reforme, temveč tudi usklajevanje pogajanj za delovne pogodbe. Platforma, ki jo je vlada izročila sogovornikom, obsega trideset tipkanih strani in obravnava vsa področja, ki so v središču pozornosti teh pomembnih pogajanj. 1600 milijard lir namenja kabinet splošnemu poklicnemu izobraževanju in izpopolnjevanju. Gre za tako imenovani medpoklicni sklad, s katerim bodo financirali tako šolsko, kot poklicno izobraževanje. To je prvič, da vlada o teni vprašanju odloča v sozvočju z družbenimi silami, kar velja tudi za postopno znižanje delovnega urnika, čeprav so si o tem stališča Se zelo daleč. V strokovno izobraževanje bodo vključene tudi krajevne uprave, ki so glede tega doslej stale ob strani. Sodeč po včerajšnjih izjavah predstavnikov družbenih sil je vladna platforma doživela precej široko soglasje, problemi pa bodo gotovo nastali pri usklajevanju stališč o sklepanju delovnih pogodb. Tako industrijci, kot sindikati, se bojijo prestrogih oziroma pretogih določil, EVAlema pa bi hotel jasnejše zakonske norme, ki bi prispevale k boljšemu in hitrejšemu dogovarjanju med sogovorniki. Glasniki Palače Chigi so vsekakor izrazili pričakovanje za čimprejšnji podpis dogovora. Sporazum pred božičnimi in novoletnimi prazniki bi bil za premiera in za njegovo vladno koalicijo gotovo velika politična zmaga, s tem pa bi se dobro izkazali tudi sindikati in industrijci. Za kroniko naj dodamo, da za pogajalsko mizo sedijo zastopniki kar 32 sindikalnih zvez, organizacij ter družbenih komponent. Na koncu pa- bodo, poleg vlade, politično najbolj tehtali pristanki CGIL, CISL in UIL ter seveda Confindustrie. Stavka železničarjev RIM - Se danes do 18. ure bodo znatne težave v železniškem prometu zaradi stavke strojevodij sindikata COMU, katerim so se pridružili tudi po-stajenaCelniki, ki stavkajo 48 ur kljub temu, da je minister Tiziana Treu odredil prisilni vpoklic v službo. Vodstvo železnic opozarja voznike naj bodo pozorni na železniških prehodih, ki bi lahko bili nezavarovani. Zatiranje narodnih manjšin je huda oblika diskriminacije Toko poudorjo popež v poslonici o človekovih provicon VATIKAN - Bog podpira revne. Vlade, mednarodne ustanove in finančni svet tega ne smejo prezreti in morajo napeti vse sile, da odpravijo krivice kot so brezposelnost, zadolžitev nerazvitih držav in nerazsodno izkoriščanje naravnega okolja. Tako je med drugim rečeno v papeževi poslanici ob bližnjem Svetovnem dnevu miru 1. januarju, ki je bila včeraj objavljena v Vatikanu. Ob petdeseti obletnici splošne izjave o človekovih pravicah se papež v dokumentu zaustavlja ob različnih vidikih kršitve človekovih pravic. Pri tem ugotavlja, da je v kršitvi teh pravic že klica morebitne vojne, saj »kako naj bi prišlo' do konfliktov, če bi spoštovali vse človekove pravice?«. Janez Pavel H. ugotavlja, da je »dostojanstvo človeka transcendentna vrednota«. V nadaljevanju papež opozarja na posledice »materialističnega potrošništva, pri katerem po- stane glavni cilj življenj^ poudarjanje posameznih in egocentrično zadovoljevanje njegovih osebni i želja«. Karol Woytila p° udarja, da je pravica “0 življenja glavna vrednota-To po papeževem nwe nju ne pomeni sani odločno zavračanje pre' krnitve nosečnosti in evtanazije, ampak tudi budno in zaskrbljeno spremljanje novosti v genetskem inženirstvu. Ko bi spoštovali človekove pravice, ne bi bilo vojne, ne bi bilo otrok, D so prisiljeni v vojsko, v tem okviru Janez Pavel D; navaja tudi eno najbol) hudih oblik diskriminacije, ki je danes v odrekanju etničnim skupina® in narodnim manjšina® temeljne pravice, predvsem pa pravico, da kot take sploh obstajajo. V nadaljevanju Karol Woytila tudi poudarja, da ima vsakdo pravico, da sodeluje pri usmerjanju skupnosti, vendar te pravice ni, če pristranskosti ali korupcija izzvotlij0 demokracijo. (OBČINA REPENTABOR) Hi».l 1,1,1 (S- T«l> SPECK kosih - za kg 12.900 NUTELLA v kozarcu - 200 g .... iiiro MLEKO delno posneto VJ I......... 790 PONUDBA VELJA OD 5. DO 19. DECEMBRA 1998 PANETON Vv celofanu ■ 800 g 2.980 rann HebbbeMII CREMCAFFE MINAS Vj>00 g.. 5.980 cnsHT TTT1 MEHCILO ILDI ...... 1.680 TOALETNI 10 rol DEŽELA / PRED PRORAČUNSKO RAZPRAVO POLITIKA / SKLEPI STRANKINEGA KONGRESA liga se že pogaja s Polom svoboščin Skupna zahteva po odstavitvi Travanuta Bilanca od četlika v deželni skupščini SSk: novi obrazi tudi v deželnem vodstvu Odobrili štiri politične resolucije o aktualnih temah Bernard Špacapan TRST - Severna liga bo, razen presenečenj v za-jjnjem trenutku, podprla unancni proračun manj-siriskega deželnega odbora Pola svoboščin. Politi-cnih znakov, da se bo to z8odilo, je kar precej, za-censi z dejstvom, da so li-§aši formalno podprli za-btevo po odstavitvi »opo-zrcijskega« odbornika, le-y,e8a demokrata Renza rTavanuta. Na vidiku je r°rej za sedaj taktični do-Sovor med Ligo in desno sredino, politični spora-^roi, Ce bo do njega seveda sploh prišlo, pa je na-Povedan za prihodnje te-rrae (ali mesece). Deželni svet se bo z bilanco začel ukvarjati od jutri dalje in predvideva-1°» da bodo vsi finančni dokumenti odobreni pred uožicem. Poročevalcev (v debati bo tekla beseda tudi o obračunu za tekoče leto) je kar deset, kar že samo po sebi priča o zapletenosti in nejasnosti političnega položaja. Splošna razprava naj bi se končala v petek, s ponedeljkom pa bi svetovalci zaceli glasovati, najprej posamezne člene s tozadevnimi popravki, nato proračun ter finančni zakon. Za finančni zakon sta poročevalca večine Fer-ruccio Saro (FI) ter predstavnik Nacionalnega zavezništva Adriano Ritos-sa, v imenu opozicije pa bodo poročali Pietro Ar-duini (Liga), Michele De-grassi (LD), Roberto Anto-naz (SKP), Isidoro Gottar-do (sredinska unija) in Mario Puiatti (zeleni-soci-alisti). Za proračun sta ve- činska poročevalca Ritos-sa in Roberto Asquini (Forza Italia), poročevalci manjšine pa so Arduini, Gianfranco Moretton (sredinska unija), Antonaz in Puiatti. Po skupni zahtevi po odstavitvi bo Travanut sedaj morda sam odstopil. Njegova nepričakovana izvolitev je, kot znano, doživela raznovrstne ocene in v glavnem negativne komentarje, Ce ne drugo pa je pospešila politično razCiSCenje, ki ga vsi smatrajo za prepotrebno in nujno. Sedaj ni izključeno, da bodo ligaši glasovali za novega deželnega odbornika iz vrst Pola svoboščin, saj v nasprotnem primeru obstaja spet »nevarnost«, da bi bil tudi novi upravitelj spet iz vrst levosredinske Oljke. TRST - Slovenska skupnost je ob sklepu svojega desetega deželnega kongresa odobrila štiri politične resolucije, ki predstavljajo neke vrste programske obveze za novo strankino vodstvo. Na skupščini so, kot smo že poročali, tudi neposredno izvolili vsa strankina vodilna telesa, začenši z novim tajnikom Andrejem Berdonom in njegovim namestnikom Damjanom Terpinom. V deželni svet SSk so bili izvoljeni za Trst Andrej Berdon, Aleksander Furlan, Jožko Gruden, Ivo Jevnikar, Maja Lapornik, Nadja Maganja, Sergij Mahnič, David Malalan, Marij Maver, Peter Močnik, Sergij Pahor, Boris Slama, Branko Slavec, Aldo Stefančič, Danilo Savron, Drago in Marko Stoka, Danijel Šuligoj, Antek TerCon in Lojze Tul. Za gorisko pokrajino so bili v svet izvoljeni Dimitrij Brajnik, Martin Brecelj, Stefan in Marko Bukovec, Hadrijan Corsi, Branko in Mara Černič, Miloš Cotar, Aleš Figelj, Vanda Gradnik, David Grinovero, Erika Jazbar, Karlo MuCiC, Juljan Ozbot, Janez Povše, Silvan Primožič, Bernard Špacapan, Božidar Tabaj ter Damjan in Marjan Terpin. Na svoji prvi seji bo deželni svet kooptiral enega ali vec elanov iz videmske pokrajine. Novo deželno tajništvo Slovenske skupnosti sestavljajo: Andrej Berdon (tajnik), Ivo Jevnikar, Maja Lapornik (podpredsednica), Marij Maver, Peter Močnik, Drago Stoka, Danilo Savron, Aleš Figelj, Damjan Terpin (pod- Maja Lapornik tajnik), Bernard Špacapan (predsednik), Stefan Bukovec, Martin Brecelj, Erika Jazbar ter Marjan Terpin. Nadzorni odbor sestavljajo Rafko Dolhar, Aljoša Vesel in Remo Devetak, v strankino razsodišče pa so bili izvoljeni Josip Skerk, Karlo BreSan in Benjamin Černič. Poglejmo sedaj kongresne resolucije. Prva, ki jo je predstavil tržaški pokrajinski svetovalec Vla-dimi Vremec, zadeva Kraški park. SSk se bo v vseh krajevnih upravah, kjer je zastopana, potegovala v skladu s smernicami Bas-saninijeve reforme javne uprave, za soudeležbo Agrarne skupnosti, predstavništva odborov za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja in predstavništva lastnikov pri upravljanju Kraškega parka. Tud ipri vseh po- segih v teritorij se morajo krajevne uprave obvezno posvetovati s prizadetimi srenjami, odbori za ločeno upravljanje jusarskega premoženja ter predstavniki lastnikov oziroma prizadetih krajev. Tudi druga resolucija, ki jo je predložil tajnik de-vinsko-nabrežinske sekcije Edvin Forcie, se direktno nanaša na bodoči naravni park. SSk poziva Kraško gorsko skupnost in vse uprave, kjer je stranka neposredno soudeležena, da zahtevajo vključitev v upravo Kraškega parka posamezne in kolektivne lastnike. Deželni zakon naj poveča ustrezno finančno postavko, ki je danes zelo nizka in ki nikakor ne zagotavlja razvoja kraške-ga ozemlja, temveč ga le vinkulira. Deseti kongres SSk nadalje naroča novemu strankinemu vodstvu, naj budno sledi vprašanju vrnitve Narodnega doma v Trstu Slovencem v Italiji ter dosledno vztraja pri dolžni popravi krivic, tako da bo naša manjšina avtonomno spodbujala svojo rast in sožitje z večino. To stališče je predložil Ivo Jevnikar. Pa še zadnja resolucija, ki jo je delegatom predstavil dosedanji tajnik Martin Brecelj. Slovenska skupnost naj skrbno sledi dogajanju na slovenski radijski in telvizijski postaji ter naj se povsod zavzema za okrepitev radijskih in televizijskih oddaj v slovenščini, za ustrezno obnovitev konvencije ter na vidnost TV sporedov na vsem območju zgodovinske prisotnosti slovenske manjšine v tržaški, goriski in videmski pokrajini. LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Posojilo za obnovo Posočja A/ skladu Sveta Evrope bo Slovenija tako lahko najela dva kredita LJUBLJANA - Državni zbor je med vperajšnjim izrednim zasedanjem ratificiral dve mednarodni pogodbi v zvezi s Popotresno obnovo Posočja. Pred tem so morali poslanci preložiti obravnavo dopolnjenega predloga državnega proračuna, saj so pristojne službe v gradivu v zvezi z izračunom primerne Porabe občin za leto 1999 ugotovile nekaj tehničnih napak. Zato je DZ, kot je Poudaril predsednik DZ Janez Podočnik, obravnaval tiste točke dnevnega ^eda, ki so jih matična parlamentarna delovna telesa že pripravila za razpravo Z ratifikacijo garancijske pogodbe s skladom Sveta Evrope za socialni razvoj z3 projekt popotresne obnove Posočja v okviru programa javnih del in ohranitve delovnih mest bo lahko Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja pri omenjenem skladu SE za financiranje tega projekta dobil posojilo v višini 734 milijonov tolarjev. Posojilo se bo odplačevalo v 10 letih s petletnim moratorijem na odplačilo glavnice, začetek Črpanja prve transe posojila največ v višini 25% od vrednosti posojila, pa bo perdvidoma še do konca tega leta. Z ratifikacijo druge garancijske pogodbe z istim skladom SE za projekt popotresne obnove Posočja v okviru programa graditve varovanih stanovanj pa bo lahko državni stanovanjski sklad za finansiranje omenjenega projekta najel posojilo v višini 225 milijonov tolarjev. Tudi to posojilo se bo odplačalo v 10 letih s petletnim moratorijem na odplačilo glavnice, začetek Črpanja prve transe posojila najveC v višini 25% od vrednosti posojila pa bo, prav tako kot prejšnje, še do konca tega leta. (STA) Hoteli Bernardin začenjajo z gradnjo morskega parka Portorož, 15. decembra (STA) - Hoteli Bernardin Pričenjajo uresničevanje Projekta Laguna Bernardin ' morski park. Naložba v k°vi bazenski sklop s 1000 kvadratnimi metri pokritih vodnih površin, prenovo . s°b v hotelu Bernardin m Vile Orada s 74 sobami er nov bazen pred Grand jmtelom Emona naj bi ve-ia|a 12, 5 milijonov nem-fkih mark, ta sredstva pa bodo zbrali z izdajo obve-Zrric A v začetku februarja Prihodnje leto. Projekt izgradnje mor-skega parka in prenove nastanitvenih zmogljivosti b° po besedah generalne-8a direktorja Cedomila /ojnica dokončan do junija prihodnje leto, s tem da je odprtje bazenskega kompleksa Laguna Bernar-drn predvideno že 15. aprila. Med številnimi domačini in tujimi ponudniki je bilo za glavnega izvajalca načrtovanih del izbrano koprsko gradbeno Podjetje Stavbenik. ČEDAD / VRSTA PRIREDITEV V NADISKIH DOLINAH Predbožični čas v znamenju koncertov Danes bodo v Špetru predstavili knjigo Paole Chiabudini »Stoji, stoji lipica« ČEDAD - Danes bodo ob 18. uri v občinski dvorani v Spetru predstavili dvojezično knjigo Paole Chiabudini z naslovom Stoji, stoji lipica, od ljudskih pesmi do študija klavirja. Gre za izvirno delo Chiabudinijeve, ki poučuje klavir na glasbeni Soli v Spetru. Publikacija je rezultat podrobne raziskave in predstavlja sintezo učnih metod za klavir in ljudskih napevov Benečije. Predstavitev organizira društvo Ivan Trinko iz Čedada (ki je z zadrugo Lipa tudi izdajatelj knjige) v sodelovanju z Občino Speter. Prisotna bosta profesorja Pavle Merku in Nino Speco-gna, uCenci špeterske glasbene šole pa bodo v praksi prikazali uporabnost knjige. Sicer pa je božični čas v Benečiji tudi Cas mnogih pevskih koncertov, ki potekajo v vseh farnih cerkvah in jih organizira Gorska skupnost Nadiških dolin. Prvi koncert je že bil 12. decembra v Sovodnjah, naslednji trije pa bodo po vrsti v občinah Pra-potno (19. decembra, ob 20.30 v farni cerkvi), v vasi Kras v občini Dreka (20. decembra, ob 14.30 v farni cerkvi) in v Gorenji Mjersi v občini Sentlenart (26. decembra, ob 20.30 v farni cerkvi). Na zadnjem koncertu v Mjersi bodo nastopili vsi sodelujoči zbori in skupine, ki jih je letos enajst. Sodelujejo pa domače slovenske skupine kot so Nove stezice iz Podbonesca, zbor Rečan iz Les (Grmek), zbor Pod lipo iz Spetra, zbor Beneške korenine iz Srednjega ob teh pa so prisotni tudi furlanski pevski zbori, (du) Na sliki: trijezični lepak, ki vabi na koncerte NOVICE Slovensko božično drevo v Bernu BERN - V Švicarski knjižnici za vzhodno Evropo v Bernu, ki deluje v sestavi tamkajšnje univerzitetne knjižnice, je postavljeno »slovensko božično drevo«. Krasi ga veCje število dražgoških kruhkov različnih oblik. Tradicija izdelave tega ročno oblikovanega in okrašenega medenega testa izvira iz vasi Dražgoše nad Škofjo Loko. Posebej za Bern jih je izdelala Ana Selan, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Ob božični smreki je voščilnica večjega formata z besedilom v nemškem in slovenskem jeziku ter logotipom Slovenija Centra za turistično promocijo Slovenije, ki je omogočil izvedbo te akcije. (STA) Prireditve za kaznjence VIDEM - Koncerti, gledališke in glasbene prireditve so del pilotskega projekta za pomoč jetnikom, ki so ga pripravili Center za prireditve-iz Vidma skupaj z deželnimi kaznilnicami. V načrtu je, da bi jetniki lahko tudi nastopati in ne biti samo gledalci. Prijave za pevsko revijo Primorska poje TRST - Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 30. decembra 1998 Cas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Prhnorska poje ’99. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovati odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na revijo je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez. O G L E D A L O Politika naj ne bo sama sebi namen Po nedeljskih volitvah za župane nekaterih občin so italijanski časopisi ponovno naglaševali, kako je zmagala stranka tistih, ki so ostali doma. Ko so bile občinske volitve v Sloveniji je prav tako prišel do izraza visok odstotek neudeležen-cev. Običajni razlagi novinarjev sta v bistvu dve (politični predstavniki imajo vsak svojo). Nizka udeležba na volitvah je nov splošni evropski pojav, medtem ko je v ZDA stara praksa. Clintona je izvolila manjša manjšina državljanov. Druga razlaga je, da politika in politiki ne izpostavljajo konkretnih problemov in da jih ne rešujejo. V resnici obstajajo pojavi, ko politiki in državne inštitucije delajo slabo, celo nezakonito (primeri korupcije) in odbijajo volilce. Kljub temu bi težko trdili, da se na splošno politika ne ukvarja z resnimi zadevami. Župani se iz dneva v dan soočajo z zelo konkretnimi problemi, ki potrebujejo sredstva, tehnično sposobnost, upravno znanje itd. Deželne uprave se dnevno soočajo s kopico problemov, ki zadevajo konkretno življenje ljudi. Parlament in vlada imajo na dnevnem redu vprašanja, kot so državna bilanca, finančni primanjklaj, politika zaposlovanja, davčna politika itd. Na sestankih Evropske unije izstopajo podobni problemi, ki gredo od cene denarja do zaposlitve in dela. Levosredinske vlade so na primer izpostavile vprašanje brezposelnosti, medtem ko so prejšnji voditelji dražv naglaševali finančne parametre, inflacijo in podobne zadeve. Obe vprašanji sta povezani, saj si nihče ne upa reševati zaposlitvenega vprašanja z večanjem inflacije in državnega primanjklaja. Skratka, v delu vlad izstopajo makroekonomska vprašanja, ki v bistvu niso tako različna od vprašanj milijonov družin, ki rešujejo dilemo, kako uporabiti denar, da ne bo konec meseca zazijala prevelika luknja. Ob tej ugotovitvi pa velja naglasiti nekaj dejstev. Tako nacionalne kot širše politike ne morejo reševati vseh problemov. Sodobni gospodarski tokovi niso povsem obvladljivi. Države in z njim politika ne morejo planirati gospodarstva po lastni želji in želji volilcev. Nekdanje socialistične države so to naredile in doživele bankrot. Skratka, politika lahko ustvarja pogoje in sprejema osnovne odločitve, ne more pa nadomestiti tržišča. Lahko teži k manjšanju razlik in ustvarja varnostne mreže za socialno ogožene ljudi, ne more pa nadomestiti šibkega gospodarstva. To pomeni, da glede bistvenih problemov politika ni vsemogočna in mora računati na različne interese in na stvarne možnosti. Zato resen politik ne zagotavlja splošnega in takojšnjega blagostanja. Politika lahko tezi k pravičnosti Ace Mermolja in k odpravljanju dramatičnih problemov, tega pa ne more napraviti sama in brez sodelovanja raznih družbenih dejavnikov: od gospodarstvenikov do sindikatov. Poleg tega obstajajo politike in stališča, ki zagovarjajo povsem prosto tržišče, čim manjšo prisotnost države in zmanjševanje socialnih uslug. V Italiji imajo med državljani takšna stališča veliko, morda kar večino, zagovornikov. Oddaljevanje od politike ima zato morda globlji razlog, kot je njena »nekonkretnost«. Sodobni politiki verjetno manjka zagon, ki so ji ga v tem stoletju dajale utopije in ideologije. Ljudje so se množično in navdušeno opredeljevali za najrazličnejše izme, ki so obljubljali idealno družbo in državo. Se zladeč ni bil to le komunizem. Radikalnejši so bili nacionalizmi in sam kapitalizem je uporabil vsa sredstva, da si je zagotavljal med ljudmi privoljenje. V tej peklenski igri je bila podoba sovražnika izrazita in zato je bila igra peklenska. Ljudje so se opredeljevali za in obenem proti. Čustven naboj je bil ogromen. V zahodnem svetu se je v zadnjem desetletju ta Velika politika spremenila. Postala je bolj »tehnična« in manj načelna. V bistvu je danes konkretnejša, ponuja pa manj upanja in morda manj obupa. Sovražnik se je spremenil v nasprotnika, idealna družba se je spremenila v nekaj, ki ni povsem določeno. Cilj je težnja k nečemu, ne pa jasna podoba Sončnega mesta. Politika dela tudi za juhi, vendar v mreži razdrobljenih interesov, konfliktov in kompromisov. Razlike med levico in desnico na primer obstajajo, vendar brez tolikšnega ideološkega in čustvenega naboja kot nekoč. K zmanjševanju naboja pripomorejo tudi drugi dejavniki, kot je komunikacijska mreža, ki skuša ugoditi bolj željam odjemalcev po brezskrbnosti, kot potrebi po informaciji o konkretnih in zapletenih problemih. Vprašanje je, če je sodobna politika boljša ali slabša od včerajšnje. Stoletje, ki se izteka, je bilo v marsičem revolucionarno, zahtevalo pa je ogromno krvi in zapustilo nezaceljene rane. Na ožjem območju se v Evropi takšne krvave politike nadaljujejo v prostoru bivše Jugoslavije in v nekaterih drugih manjših predelih. Osebno ne bi bil miren, vendar se vsaj zahodna Evropa odloča za politiko, ki želi reševati probleme z dogovarjanjem in v smislu vedno večjega združevanja. Dogovori zahtevajo tudi kompromise in so po svoji naravi racionalno »hladni«. Retorični naboj zamenjujejo tehnične razlage. Takšna politika je zato bolj namenjena razumu kot srcu. Zato nastaja očitna zareza, ki nosi v sebi veliko nostalgij in razočaranj. Politični zagon z zastavami, himnami, slogani, nagovori voditeljev, ki so prikazovali podobo jasne prihodnosti ter določali ovire in sovražnike, je bil v določenih razmerah učinkovitejši od racionalne razlage stvarnosti in problemov, obenem pa je lažje manipuliral ljudi (tudi to je treba povedati). Znotraj te zareze smo vsi. Praktična in tehnična podoba politike, kjer so med črnim in belim najrazličnejši odtenki, po svoje bremeni volilce in na najrazličnejših ravneh, tudi na narodni, jemlje čustveno motivacijo. Procesi, ki težijo k pomiritvi, k pogajanju in k reševanju problemov z demokratičnimi načini, to je tudi s kompromisi, zapuščajo v mnogih grenak priokus. V omenjenem razcepu se je v tem trenutku znašla na primer razprava o slovenskem zaščitnem zakonu. Prehod iz načel na raven racionalnega političnega »pogajanja« mnogim ne daje zadoščenja. Velika pričakovanja, ko je bil zaščitni zakon tudi, če že ne predvsem, simbolni cilj, se v konkretni politični razpravi srečajo z ugovori, popravki, različnimi interpretacijami in seveda s pogajanjem, ki naj doseže konkreten rezultat in si pridobi parlementarno večino. Igra stališč in moči ne odgovarja vedno želji po optimalnemu zakonu. V zarezi se nam postavlja vprašanje: želimo doseči rezultat, ki bo morda skromnejši od večdesetletnih pričakovanj, vendar pozitiven, ali pa želimo idealnejši zaključek za ceno nadaljnjega zla-vlačevanja in zaostrovanja odnosov? Razum narekuje prvo inačico, marsikomu bodo čustva narekovala drugo. Ob tej dilemi se nam postavlja vprašanje o tem, kaj je za nas idealno in najboljše. Skratka, gre za realizem tudi v namenih in željah. Del manjšine se namreč nagiba k poudarjanju simbolov in dolgoletne pravde, del zagovarja konkretne ukrepe, ki so bolj namenjeni bodočnosti. Simboli ostajajo bistveni, vendar jih narodi prilagajajo potrebi po dinamičnosti (glej simbolne spremembe v Sloveniji). Morda pa je tudi razprava o zaščitnem zakonu, oziroma njena politizacija, v širšem javnem mnenju izgubila nekdanji naboj. Temu je treba dodati, kot za politiko nasploh (čeprav narodno vprašanje ni le politično), da je pozitivna izguba konfliktne napetosti, ki je lahko del identitete; v stiski pomaga tudi sovražnik. Potrebno pa bi bilo najti pozitivno napetost, ki temelji v predpostavki, da je identiteta v življenju s svojim duhovno-kulturnim nabojem koristna. Konec koncev velja to tudi za politične subjekte, ki morajo ob tehniki pridobiti nove razloge za prepoznavnost in partecipacijo. Namen predpostavlja veliko dela in pa-žnjo, da politika kot tehnika ne postane sama po sebi namen, oziroma, da ne izpade v očeh državljanov kot vase zaprt svet. LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA MNZ Državo so oškodovali za poldrugo milijardo Dve leti so prodajali naftne derivate, ne da bi plačali prometni davek in ekološko takso LJUBLJANA - Ministrstvo za notranje zadeve je v okviru dobro organizirane policijsko-davčno-inšpekcijske akcije, ki so jo pred tednom dni izpeljali na širšem območju Slovenije, odkrilo široko mrežo nelegalne prodaje naftnih derivatov, v okviru katere naj bi bilo po prvih ocenah lani in letos prodanih približno 58, 5 milijona litrov plinskega goriva (D2) in kurilnega olja (EL) v skupni vrednosti 1, 58 milijarde tolarjev. V tem obdobju naj bi s takšno prodajo slovensko državo oškodovali za 1, 4 milijarde tolarjev (okoli 15 milijard lir), saj so se izognili plačilu prometnega davka in ekološke takse. O rezultatih omenjene akcije so na včerajšnji novinarski konferenci podrobneje spregovorili predstavniki notranjega ministrstva - na čelu z generalnim direktorjem policije Borutom Likarjem - ter glavna republiška inšpektorja v inšpektoratu RS za okolje in prostor in inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Vekoslav Rajh in Bogomir Zupančič. V sklepni akciji, v okviru katere je sodelovalo 96 kriminalistov in policistov, je bilo na območju Maribora, Celja, Murske Sobote, Novega mesta, Krškega in Ljubljane opravljenih 44 hišnih preiskav. Sest oseb - starih od 25 do 46 let - so pridržali, štiri od njih pa so kriminalisti zaradi ute-meljnega suma storitve kaznivega dejanja davčne utaje privedli preiskovalnemu sodniku mariborskega okrožnega sodišča, med njimi tudi 3 Dietnega glavnega organizatorja omenjene prodajne mreže. Zoper slednjega je mariborsko okrožno sodišče odredilo pripor, druge pa so izpustili. Pridržani naj bi na območju Štajerske, Dolenjske, Posavja, Prekmurja in Ljubljane ter na številnih drugih območjih organiziral razvejano maloprodajno mrežo naftnih derivatov, pri tem pa si je pomagal tudi z oglaševanjem. Naftne derivate, predvsem plinsko gorivo in kurilno olje, je prodajal po občutno nižjih cenah v primerjavi z maloprodajno ceno omenjenih naftnih derivatov. Cene so se gibale med 45 in 65 tolarjev za liter plinskega goriva (D2), medtem ko je treba trenutno na legalnem trgu za liter plinskega goriva odšteti približno 100 tolarjev, za liter kurilnega olja pa 48 tolarjev. Da bi se izognili plačilu prometnega davka in ekološke takse, so prodajo naftnih derivatov organizirali tako, da so v prodajo po vnaprejšnjem dogovoru vključili sicer obstoječo pravno osebo iz Celja. Da pa bi bil posel prodaje tudi pred davčnim organom v celoti prikazan kot prodaja pravni osebi, pa je omenjeno podjetje, katerega ime na današnji novinarski konferenci niso želeli razkriti, kot končne- ga kupca in porabnika vklju-čilo neobstoječo fizično osebo iz Ljubljane. Po besedah vodje sektorja za organiziran kriminal z ministrstva za notranje zadeve Ljuba Jovanoviča bo država del utajene premoženjske koristi pridobila, saj je v ovadbi med drugim predlagana zamrznitev premoženjskih koristi glavnega organizatorja prodajne mreže, ki med drugim razpolaga z osebnim avtomobilom iz najvišjega cenovnega razreda, osmimi kamioni ter dvema cisternama. Jovanovič ob tem poudarja, da celotna zadeva še zdaleč ni končana, saj bodo v prihodnjih dneh podali še nekaj kazenskih ovadb, dejansko oškodovanje države pa naj bi bilo po sklenjeni preiskavi še precej višje-Jovanovič ob tem poudarja, da razkrita prodajna mreža ni osamljen primer, saj naj bi bilo v Sloveniji še nekaj podobno organiziranih prodajnih mrež, podatka o tem, kolik0 naj bi jih bilo, pa za zdaj še nimajo. (STA) Slovenci na svetovnem skavtskem jamboreeju LJUBLJANA - Od 27. decembra do 6. januarja bo v Čilu potekal 19. svetovni skavtski jamboree, ki se ga bo udeležilo tudi 280 elanov slovenske odprave tabornikov in katoliških skavtov. Organizator srečanja Asociacion Guias y Scouts Chile pričakuje, da se bo srečanja v bližini glavnega mesta Santiaga udeležilo veC kot 30.000 mladih z vsega sveta. Geslo letošnjega srečanja je Gradimo mir skupaj, slovenski taborniki pa se bodo kot polnopravni dani Svetovne skavtske organizacije takšnega srečanja udeležili že drugič Na razplet dogodkov 19. svetovnega skavtskega jambo-reeja pa lahko vpliva tudi aretacija Čilskega diktatorja Avgusta Pinocheta. Kot sporoča Zveza tabornikov Slovenije, se lahko kljub zagotovilom organizatorja, da so razmere V Čilu normalne, zgodi, da britanskih skavtov na srečanje ne bo. Britansko ministrstvo za zunanje zadeve namreč po demonstracijah pred veleposlaništvom v Valparaisu angleškim turistom odsvetuje potovanje v Čile. To bi bila po mnenju ZTS precejšnja škoda, saj je Anglija zibelka skavtstva, angleški skavti pa želijo na srečanju predstaviti svojo kandidaturo za jamboree leta 2007 ob 100. obletnici skavstva. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Ne sodnik, ampak zapisnikar Oglašam se v zvezi s torkovo športno prilogo z dne 8.12.1998. V intervjuju prof. Pavletiča z gospodom Petrom Močnikom, sem zasledil nekaj bistvenih netočnosti. Namreč, v prvem vprašanju: »Dr. Močnik, dvajset let ste bili košarkarski sodnik... itd«., kot tudi v odgovoru in na samem koncu, čitatelj razbere, da je bil gospod Močnik košarkarski sodnik; v resnici pa je vršil dolžnosti zapisnikarja, kronometri-sta ali zadolženega za čas 30 sekund, in to sedeč udobno za mizo ob robu igrišča. Razlika je očitno bistvena, samo pomislite na ves fizični in psihični napor, ki ga mora trpeti pravi sodnik na igrišču, in še to velikokrat v neprijateljskem okolju. To si dovolim izpričati v svoj-stvu edinega (upam, da ne v nedogled) zamejca, ki mu je uspelo preriniti se kot sodnik, z velikimi napori in žrtvovanjem širom po Italiji, v sam vrh italijanske košarke A lige. S spoštovanjem Škerlj Mladen LJUBLJANA / DESUS Stranka upokojencev kritična do dela v koaliciji LJUBLJANA - Zaradi nezadovoljstva z izpolnjevanjem koalicijskih obveznosti je Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) oktobra letos zamrznila medsebojne kolalicijske obveznosti. DeSUS meni, da po podpisu aneksa h koalicijskemu sporazumu ni več razlogov, da ne bi podprli pro-račun za leto 1999 in predlog pokojninskega invalidskega zakona, je včeraj sporočil predsednik DeSUS Jože Globačnik. DeSUS do delovanja koalicije ostaja samokritičen. V koalicijskih pogovorih so elani stranke zato opozarjali na slabosti, kot so dvojnost v razlagah politike vlade, najprej razglašanje podpore kandidatom za javne funkcije in šele nato usklajevanje, razlike v stališčih koalicije v vladi in stališčih koalicije v DZ, slabo sodelovanje med poslanskimi skupinami in nedavno "nekoalicijsko" odločanje poslancev SLS pri glasovanju o interpelaciji ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra. Kot je v sporočilu za javnost napisal Globačnik, bo o teh in drugih ostalih slabostih v delovanju koalicije predlagal razpravo v izvršnem odboru in svetu stranke. Na podlagi skupne ocene bodo v stranki sprejeli odločitev o tem, ali s° še pripravljeni prevzemati soodgovornost za slabo delovanje koalicije. (STA) Rop v ljubljanskem Me Donalcfsu LJUBLJANA - Včeraj ob 1.35 je zakrinkan in oborožen neznanec vlomil v likal Mc Do-nald’s na Smartinski cesti v Ljubljani- Z orožjem je prisilil usluzžbenca, da mu je izročil dnevni izkupiček (približno milijon tolarjev). Tako] po ropu je neznanec zbeža (STA) ZASEDANJE / TRI JAVNE ZDRAVSTVENE USTANOVE SKEDENJ / ZARADI SODNEGA SPORA Z INAIL O AZBESTU Prihodnost zdravstva v soočenju z javnostjo Iz krize s koordinacijo in pozornostjo do bolnikov V kitajski pisavi je beseda kriza sestavljenka dveh ideogramov: prvi Pomeni tveganje ali nevarnost, dru-8a Pa priložnost. Beseda kriza je bi-*a v ospredju včerajšnjega prvega Nasedanja o zdravstvu, vendar je lamco pomenila - kot v kitajski pisa- - tudi izziv za premoščanje obstoječe ponudbe in za ustvarjanje ooljših zdravstvenih pogojev. Zakon nalaga vsem javnim ustanovam predstavitev javnosti listine svojih storitev: ne gre za oris golih služb in dejavnosti, pač pa predv-sern obveznosti, ki jih posamezna Ustanova sprejme v odnosih z javnostjo, z občani, s potrošniki na-sploh. Storitve, njihova kakovost in Pogoji so v primeru zdravstva toliko n°lj pomembni, kot v drugih prime-'nh, saj se tičejo ene najosnovnejših pravic: pravice do zdravja in v”bist-vu pravice do življenja. Tri ločene tržaške zdravstvene ustanove -podjetje za zdravstvo na teritoriju, uolnišniško podjetje in Znanstvena Ustanova bolnišnice Burlo Garofolo ' so sklicale včeraj enotno predstavitev svojih storitev, in že to je pozitiven pokazatelj želje po pre-Uioscanju težav, predvsem tistih, ki so nastale lani ob delitvi dotedanjega zdravstvenega podjetja v teritorialno in bolnišniško enote. Trije odgovorni - generalna direktorja podjetij Rotelli in Tosolini ter izredna komisarka Dorigo za hurlo - pa niso samo predstavili Uekatere sorodne operativne smer-uice, pač pa so tudi poudarili na-uien, da bodo v krajšem uveljavili nove oblike skupnega delovanja. V to smer je pokazal tudi predsednik koordinacije občin tržaške pokrajine, tržaški občinski odbornik Pecol Cominotto. Zasedanje se je odvilo v dvorani Pomorske postaje. Uvedli so ga omenjeni odgovorni za delovanje treh javnih ustanov, ki so bistvenega pomena za tržaško zdravstvo. Dolgoletni ravnatelj psihiatričnih služb in od letos generalni direktor teritorialnega podjeta dr. Rotelli je naglasil predvsem vprašanje globalnega odnosa do zdravstvene oskrbe občanov in njihove pravice ne samo do zdravstvenih storitev, ampak tudi do humanega in spoštljivega odnosa. Zdravstvena oskrba na teritoriju je odločilnega pomena, je naglasil, ker zadeva vsakodnevno življenje ljudi; napovedal je vrsto pobud, med katerimi odprtje zdravstvenega centra na območju nekdanjega Stocka v Rojanu in preureditev drugih zdravstvenih centrov, pa tudi izboljšanje oskrbe na domu. Rotelli je tudi predlagal stalno koordinacijo med tremi zdravstvenimi ustanovami za izboljšanje zdravstvene ponudbe občanom v okviru celotnega zdravstvenega sistema. Komisarka prof. Dorigo ni mogla mimo velikih težav, ki pestijo Burlo: bolnišnica si je z večdesetletnim delom priborila priznanje vodilne strukture v svetovnem merilu, zaradi organizacijskih težav pa ne sme izgubiti statusa zgledne bolnišnice, na katerega je lahko ponosna vsa tukajšnja skupnost. Za Dorigovo je treba zaustaviti padec Burla z uveljavljanjem velike humanosti, ki pa ne sme povsem mimo pravil vodenja ustanove s podjetniškega vidika. Prav na koncu zasedanja pa je spregovoril še dr. Tosolini, ki je povzel tudi zaključke številnih posegov zastopnikov raznih organizacij bolnikov, združenj in civilne družbe nasploh. Zaradi številčnosti jih ne bomo omenjali vsako pose- bej, v glavnem pa je šlo za pripombe in kritike na račun količine in kakovosti zdravstvenih storitev, velikokrat z vidika človeških odnosov do bolnikov. O tem je bil govor v okviru predstavitve listine storitev treh ustanov, kot tudi v prikazu odnosov s strankami, ko so prikazali vrsto pripomb, ki jih zbirajo uradi za odnose s publiko z namenom, da izboljšajo ponudbo. Na vse te pripombe in sugestije je dr. Tosolini odvrnil s predlogom, da bi izkoristili skupne sile za uveljavitev takega zdravstva, ki odgovarja interesom celotnega prebivalstva, za kar je nedvomno potrebno tudi stalno sodelovanje med ustanovami in predstavniki družbe, kot tudi prenovitev uveljavljene miselnosti, po kateri ni nobene omejitve zahtevam po zdravstenih storitvah. Prenavljanje je potrebno tudi zaradi finančnih omejitev, je pa velika priložnost za racionalizacijo, za odpravo nepotrebnih in torej škodljivih dejavnosti in za nudenje resnično dobrih storitev tistim, ki so jih res potrebni. Kakšen bo obračun na prihodnjem zasedanju čez leto dni, je seveda vprašanje brez odgovora. Vsekakor so včeraj upravitelji treh ustanov pokazali, da so izbrali soočenje z javnostjo in pot medsebojnega sodelovanja, kar odpira nove in pozitivne perspektive. Manjša stavka včeraj v železarni Medtem je 200 delavcev od začetka decembra za 90 dni v dopolnilni blagajni Včeraj je več delavcev škedenjske železarne stavkalo od 12. do 14. ure. Slo je za vpisane v sindikat Confsal-metalmeccanici, ki je hotel na tak način podpreti sodno akcijo kakih 70 delavcev proti zavodu za preprečevanje nezgod na delu INAIL, ker le-ta svoj čas ni hotel priznati nevarnosti dela z azbestom. Prav včeraj je tekla sodna obravnava na tržaški preturi. Akciji pa se niso pridružili sindikati kovinarjev FIM-CGIL, FIOM-CISL in UILM. Po njihovem mnenju stavka ni bila upravičena, saj je mimo deklaracij oškodovala podjetje in v prvi vrsti njegovo sedanje lastništvo, t.j. grupo Luc-chini, ki ne nosi nikake odgovornosti za zadevo okrog azbesta, ker le-ta sega v čas izpred štirih let, ko Lucchinija v Trstu sploh še ni bilo.-Poleg tega je stavka po mnenju FIM-CGIL, FIOM-CISL in UILM predstavljala nesprejemljivo obliko pritiska na sodne oblasti v brk njeni avtonomiji, kar bi se delavcem znalo maščevati kot bumerang. Ta čas pa škedenjska železarna preživlja druge veliko resnejše težave. V mislih imamo dejstvo, da je eden ob dveh njenih plavžev ugašen, zaradi česar je od 1. decembra kakih 200 delavcev v dopolnilni blagajni. V njej bodo predvidoma ostali tri mesece. Prav za danes je bil sklican na sedežu tržaških industrijcev sestanek med predstavniki podjetja in delavcev oziroma sindikatov za sklenitev dogovora o dopolnilni blagajni. Toda ni izključeno, da bodo sestanek prenesli za nekaj dni iz tehničnih razlogov, saj ni resnejših sindikalnih sporov. Spomnimo naj, da so en plavž ugasnili zato, ker je povpraševanje po litem železu ta čas na tržišču manjše, zaradi česar je grupa Lucchini sklenila zmanjšati proizvodnjo. Po drugi strani pa bodo to prekinitev dejavnosti izkoristili za nekatera popravila na plavžu, ki so bila že dalj časa v načrtih. Lastništvo poudarja, da prav te nove naložbe dokazujejo, kako nikakor ne razmišlja o kaki trajnejši redukciji dejavnosti in da verjame v produktivno bodočnost tržaškega obrata. SINDIKATI / NADALJUJE SE RAZČLENJENA STAVKA Kaj se dogaja pri Alcatelu? Delavci in sindikati proti oddajanju dejavnosti zunanjim tvrdkam Tudi včeraj je del zaposlenih pri tržaškem obratu multinacionalke Alca-tel stavkal za 75 minut ter zasedel vhod v tovarno. S tem se je nadaljeval niz sindikalnih akcij, ki se je pričel v ponedeljek v znak protesta proti načrtu vodstva družbe, da bi preneslo del svojih dejavnosti z zaposlenimi vred na zunanja podjetja. V Trstu, kjer je skupno kakih 330 zaposlenih, načrt zadeva 25 delavcev, na vsedržavni ravni, kjer je skupno kakih 6 tisoč zaposlenih, pa 270 ljudi. Sicer pa ne gre spregledati, da vodstvo Alcatel že dalj časa govori o potrebi po redukciji osebja. Prostestna sindikalna akcija se bo nadaljevala tudi danes in jutri, prav tako s 75-minutnima stavkama delavcev različnih oddelkov. Jutri pa bi moralo priti v Milanu tudi do srečanja med tržaškimi sindikati in vsedržavnim vodstvom Alcatel. Od izida sestanka bo seveda odvisno, ali se bodo razčlenjene stavke nadaljevale. Za delavce tovarne je straregija vodstva družbe Alcatel nerazumljiva. Predajanje nekaterih dejavnosti zunanjim podjetjem je po njihovem zlasti v tržaškem obratu neutemeljeno. Promet tržaške tovarne bo v tem letu s sedanjim sistemom dela dosegel tisoč milijard lir, kar je nadvse zadovoljivo. Po drugi strani pa kaže, da namerava družba izročiti skrb za vzdrževanje nepremičnim in opreme ter skladišče nekaterim majhnim in šibkim zunanjim podjetjem, ki ne morejo dati veliko jamstev o zanesljivosti svojega delovanja, pa seveda tudi ne o trdnosti delovnega mesta tistih delavcev, ki naj bi jih prevzela od Alcatela. Delavci se zato sprašujejo, čemu vztrajanje na takšnih nesmoternih stališčih. ČRNA KRONIKA TRG VITTORIO VENETO / RAZGIBANA NOC NOVICE Z mopedom je moški hote povozil mestna redarja Upravljati promet zna biti tudi nevarno. To sta na iastni koži okusila mestna redarja, ki sta pred nekaj dnevi službovala na Trgu Garibaldi. Med nadzorom Prometa sta opazila moškega, ki je z mopedom zavozil v križišče, ko se je na semaforju že prižgala rdeča juč. Redarja sta mu dala ukaz, naj ustavi motorno ko-:°' Ko sta zahtevala dokumente, da bi ga legitimirala *n mu prisolila predvideno globo, jih je začel mopedist najprej zmerjati, zatem pa je pritisnil na plin, da d1 jima zbezal. Redarja sta se postavila pred motorno noio, da bi ga ustavila, a moški ni odnehal. Začel je '[Piti na njiju ter ju naposled še povozil. Mestna redarja sta padla na tla, padel pa je tudi sam voznik. Na kraju so posegli še nekateri drugi mestni redarji, ^ jim je končno uspelo umiriti vročekrvnega moškega. Naposled so vendarle ugotovili njegovo istovetno-st- Gre za E.M. po rodu iz Campobassa. Prijavili so ga sodstvu zaradi žalitve, upiranja in povzročitve tele-snih poškodb javnima funkcionarjema. Javna dražba v dolinski občini Uprava občine Dolina sporoča, da bo jutri javna dražba za dodelitev koncesije za namestitev, vdrže-vanje in oskrbo avtomatov za razdeljevanje toplih Pijač in pločevink ter malic. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije v Urad za zakupe in pogodbe (tel. 8329-249) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Mladenič se je spri s kresničkami S čevljem z visoko peto nad napadalca, ki se je uprl tudi policiji Mlad 22-letni Tržačan si je v noči med ponedeljkom in torkom zaželel žensko toplino, končal pa je v mrzlem objemu policije. Agenti so približno ob 2.20 zjutraj posegli z dvema avomobilskima posadkama na Trgu Vit-torio Venet o pred glavno pošto. Na kraj so jih priklicali številni telefonski pozivi tam stanujočih ljudi, ki jim je kričanje na trgu pretrgalo spokojni spanec. Ob prihodu so opazili mladeniča, ki se je z brcami in pestmi znašal nad tremi mladimi Crnopoltimi dekleti. Zenske so se branile, kot so pač mogle: z brcami in udrihanjem s čevlji z visokimi petami, ki so se v njihovih rokah spremenili iz obutve v kar nevarno orožje, katerega žrtev je postal prav napadalec. Dekleta, za katera ni bilo težko ugotoviti, da so na tržaških pločnikih opravljala najstarejši poklic, so moškega kar dobro zdelala, saj je na glavi močno krvavel. Kljub temu pa mladenič tudi po posegu policije ni prenehal s svojim nasilnim početjem: zagnal se je nad agente z rokami in jezikom, saj jim je izrekel vse, kar je mogoče izreči hudega sočloveku v najbolj sveti jezi. Enega policista je med prerivanjem tako močno sunil z laktom v rebra, da se je moral zateči po prvo pomoč v bolnišnico, po nekaj minutah pa je moral vendarle priznati premoč pravice. Vsi štirje, 22-letni Silvio C., 19-letna Edith A., 24-letna Juliet A. in 25-letna Antonia O. (vse tri dekleta so po rodu iz Nigerije, bivajo pa v skupnem stanovanju v Vidmu) so se malo zatem znašli na tržaški kvesturi. Iz majavega ravnotežja in tipičnega zau- darjanja ni bilo agentom težko ugotoviti, da ga je mladenič tisto noč malce preveč srknil. Iz pričevanja Antonie O., ki se je izražala v angleščini, so nato izvedeli, kaj naj bi se zgodilo. Dekle je med grmički na trgu posredovala svoje usluge Silviu C., ko jo je mladenič nenadoma začel pretepati. Zbežala je do prijateljic, ki so ji priskočile na pomoč s čevlji z visoko peto. Silvio C. je končal razburljivo nočno avanturo v zaporu, dekleta pa so bila povabljena, naj se predstavijo v uradu za tujce. Mladenič se bo moral zagovarjati zaradi napada na javnega funkcionarja, povzročitve telesnih poškodb in drugih manjših prekrškov, v uradu za tujce pa bodo pregledali, ali položaj deklet ustreza vsem predpisom o priseljencih iz držav izven Evropske unije. Zapadel rok za priseljence Sinoči je zapadel rok za predstavitev prošenj za sanacijo statusa priseljencev, ki so nelegalno bivali v Italiji že pred 28. marcem letos. Na uradu za tujce tržaške kvesture so zbrali skoraj 320 prošenj, v vsej deželi pa okrog 1.500, navječ v videmski pokrajini. Se sinoči so na kvesturi sprejeli prošnje zadnjih zamudnikov, vendar v vsem dvomesečnem obdobju ni bilo nikoli gneče. Tudi predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s pribežniki in priseljenci, so priznali tukajšnji policiji, da je odlično vodila postopek sprejemanja dokumentacije. Zakon predvideva, da bodo legalizirali bivanje 38 tisoč nelegalnih priseljencev, za katere je dokazljivo, da so bili v Italiji pred omenjenim datumom, ki imajo delo, stanovanje in veljavne osebne dokumente. Nepopolno dokumentacijo so priseljenci lahko mirno izpopolnili tudi potem, ko so predstavili prošnjo, nekateri pa jo bodo celo dopolnili v prihodnjih dneh. Jutri odprtje novega smučišča v Nabrežini Jutri bodo odprli novo nabrežinsko umetno smučišče »Neve Sole«, ki bo od 2. januarja dalje na razpolago tudi javnosti. Smučišče uporablja »Smučarska šola Nabrežina«, edina šola v Italiji za smučanje na umetnih prograh. O tem bo jutri, ob 11.30 spregovoril v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini predsednik smučarskega kluba Sci Club 70 Livio Manzin. Sledil bo nastop elanov neposredno na smučišču. H ŠOLSTVO / NOVA POBUDA h Monitoraža razmerja med šolo in delom Občina in univerza opravili študijo o usodi študentov Najstnikov, ki se po končani nižji srednji šoli odločijo za nadaljevanje šolanja, je 93 odstotkov, ostali aktivno išCejo zaposlitev v 62% primerov. 47,6 odstotkov ljudi, ki je leta 1995 končalo univerzo, se je zaposlilo, polovica vpisanih na tržaški univerzi pa je prihajala iz licejev. To so le nekateri statistični podatki poglobljene študije, ki sta jo izdelali tržaška Občina in Tržaška univerza, s katero so opravili monitoražo o usodi oseb po končani nižji srednji šoli oz. univerzi. Konvencijo, za katero so se odločili lani spomladi, so predstavili včeraj na tržaški Občini, o njej pa so spregovorili odbornik Mauro Tommasini, ravnatelj urada za statistiko tržaške Občine Paolo Marass, odbornica Maria Teresa Bassa Poropat in Cristina Caris, prisoten pa je bil tudi šolski skrbnik. Gre za prvo tovrstno pobudo med javno upravo in univerzo, ki je večletnega značaja, njen cilj pa je ustanoviti stalen observatorij o tem, kaj storijo študentje po končanem šolanju ter o razmerah oz. odnosih med šolo in delom. Smisel študije je tudi nuditi študentom veC informacij o možnostih, ki so jim na razpolago, ■a tudi zdramiti učitelje in profesorje, ki jim ni mar za poti, ki jih v prihodnje izberejo študentje. To je še najbolj poudarila Maria Bassa Poropat, po mnenju katere vlada na nižjih srednjih šolah nezanimanje, kar zadeva njihovo prihodnost. Dosti dijakov, ki so končali obvezno šolanje (podatki zadevajo šolsko leto 1995/96), je podčrtala, ni namreč zaposlenih ali vpisanih na višjih srednjih šolah. Pri izdelavi zahtevne študije so postavili razna vprašanja približno tisočim študentom, kf so dokončali univerzo in okoli tisočim dijakom, ki so zaključili obvezno šolanje. Monitoražo o nižjih šolah je opravila Občina, s katero pa so šole po Tommasinijevih besedah malo sodelovale. Razdeljena je na dva dela, saj jemlje v pretres dijake, ki so nadaljevali šolanje (24,39% jih je izbralo znanstveni licej), in dijake, ki so izbrali druge poti. Za monitoražo univerzitetnih študentov je poskrbela sama univerza, ki je v razčlenjeni študiji analizirala vpise, dosežke in osip študentov. Delo se nadalje osredotoči na odstotek zaposlenih oz. nezaposlenih (podatke so izdelali leta 1997), na družine študentov in na tiste, ki so obiskovali podiplomske strokovne teCaje. Sodelovanje med Občino in univerzo se bo nadaljevalo. Naslednje leto bodo pripravili podobno študijo o višjih srednjih šolah, h konvencij pa lahko pristopijo vsi, je dejal Tommasini, od Trgovinske zbornice do stanovskih organizacij, saj je pomembno študentu slediti do zaposlitve, kot tudi bolje razumeti razmerje med povpraševanjem in ponudbo. A. G. NOVICE Skupina 85 vabi na družabno srečanje Tradicionalno predbožično srečanje Skupine 85 bo letos v petek, 18. decembra ob 20. uri, in sicer v gostilni Istria (Ul. Milano Iti). Predvidena je večerja, veCer pa bo popestril nastop skupine Sidaja, ki izvaja motive na ljudsko glasbo. Interesenti lahko pokličejo in se prijavijo na telefonski številki 040/212636 in 040/941527. Dan tramvajarja Po uspehu prejšnjih let je Konzorcijsko prevozno podjetje (ACT) odločilo, da letos ponovno organizira družabno srečanje »Dan tramvajarja« (»La Giornata del Tranviere«), ki se bo vršilo v Dancing Paradiso v Ul. de Franceschi 3 (na vogalu med ulicama Flavia in Brigata Casale) dne 17. decembra, ob 18. uri. Toplo vabljeni vsi uslužbenci in upokojenci, v spremstvu družine. Vstop bo dovoljen samo z osebno izkaznico podjetja.Organizatorji vljudno prosijo, da se interesenti oglasijo in sporočijo točno število udeležencev na naslednje telefonske številke tajništva Direkcije v ul. D’Alviano št. 15: 040/7795-202/203/213/214/215. Žalna seja v spomin na Giorgia Cancianija Stranka komunistične prenove 1. maj prireja danes ob 19.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju v Ul. Masaccio 24 žalno sejo v spomin na tov. Giorgia - Jureta Cancianija. O njem bo spregovoril Paolo Šema. Miljski krožek SKP pa prireja danes ob 17.30 na sedežu v Ul. Roma 2 praznik včlanjevanja. Prisoten bo pokrajinski tajnik Sergio Facchini. ZASEDBA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL / SREČANJE VISJEŠOLCEV NA POKRAJINI Pokrajinski upravitelji dijakom: »Stefana ne bomo selili...« Po ustnem zagotovilu Codarina in Sbriglie čakajo dijaki še na pisni akt Pokrajinska uprava ne namerava preseliti poklicnega zavoda Jožefa Stefana iz sedanjega poslopja preden bo urejeno primemo in še bolje opremljeno drugo poslopje, za kar pa mora izdati svoje povoljno mnenje tudi slovenska manjšina. Tako sta predsednik tržaške pokrajine Renzo Codarin in pokrajinski odbornik za šolstvo Enrico Sbriglia ustno zagotovila predstavnikom slovenskih višješolcev med včerajšnjim popoldanskim srečanjem na Pokrajini. Odbornik Sbriglia se je ob koncu srečanja obvezal, da bo najkasneje do sobote poslal na zavod Jožefa Stefana tudi pisno zagotovilo, kar so slovenski dijaki višjih srednjih šol postavili kot pogoj za prekinitev zasedb treh šolskih poslopij: liceja Franceta Prešerna, trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Slovenski višješolci so takoj po zasedbi zahtevali srečanje s pokrajinsko upravo, saj so se odločili za protest predvsem zaradi vesti o nameravani selitvi poklicnega zavoda iz sedanjega poslopja na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Včeraj je do srečanja končno prišlo. Sest predstavnikov dijakov je pokrajinskim možem (prisoten je bil tudi arhitekt Giulio Marini) izneslo svoje zahteve in predvsem bojazen o selitvi Stefana. Odbornik Sbrigha jih je obvestil, da ne obstaja noben pokrajinski akt (uraden ali neuraden), v katerem naj bi bil govor o krčenju sedanjega števila slovenskih šol na Tržaškem. Obrazložil jim je, da je pač pokrajinska uprava sestavila okvirni načrt o reorganizaciji šolskih poslopij, in sicer z namenom, da bi prih- ranila izdatne stroške. Pokrajina namreč razpolaga letno le z 2 milijardama in 300 milijoni lir za upravljanje vseh šolskih poslopij, kar pomeni povprečno nekaj več kot 100 milijonov lir za vsako poslopje. Za ogrevanje italijanskega zavoda Volta pa potroši letno 900 milijonov lir! Pokrajinski svet je skoraj soglasno odobril ustrezni odlok, ki je bil - za del, ki zadeva slovenske šole - izdelan v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. Predsednik Codarin je dijakom tudi posredoval izvod odloka, in ponovil, da zavoda Stefan ni mogoče preseliti, ne da bi prej uredili boljšega poslopja in se za preselitev domenili s slovensko manjšino. Dijaki so hoteli izvedeti, zakaj se še ni začelo popravilo strehe poslopja poklicnega zavoda, za kar je pokrajina nakazala čednih 750 milijonov lir. Arh. Marini jim je razložil, da je bilo v tisto vsoto vključena tudi prenova vrat in oken. Ker pa je podjetje, ki je prejelo dela v zakup, pripravilo tak načrt za nova okna in vrata, ki ni bil po godu spomeniškemu varstvu, se je vsa birokratska plat zadeve zavlekla. Po predvidevanjih naj bi se dela začela v začetku prihodnjega leta. Spomeniško varstvo namreč zahteva, naj tudi v poslopju Stefana tako medijo okna in zunanja vrata, kot jih je medila univerza v štirih poslopjih območja pri Sv. Ivanu, ki so že njena last. Predsednik Codarin je potrdil, da se univerza zanima za poslopje Stefana. Popravilo strehe, oken in vrat naj bi bila po njegovem mnenju investicija, s katero bi poslopje pridobilo na vrednosti in naj bi bilo - po opravljenih delih - vredno kaki dve milijardi lir. Kar bi pokrajina iztržila iz prodaje in priš-tedila na stroških za režijo poslopja, naj bi vsekakor ponovno investirali za šole, je poudaril Codarin. Med srečanjem je bil govor tudi o poslopju nekdanje italijanske osnovne šole Fabio Filzi. Predsednik pokrajine je izjavil, da tista stavba - v sedanjem stanju - ni primerna za moderno zasnovane šolske dejavnosti. Treba bi jo bilo zato po-praviti in tudi primerno razširiti-Omenjena je bila tudi možnost p°' vezave z bližnjim poslopjem sto' venskih šol v Ul. Caravaggio. Dosle] pa ni bil v tem pogledu izdelan se noben načrt. Predstavniki dijakov so po ustnem zagotovilu pokrajinskih upraviteljev zahtevali še pisno, ki b°-kot je zagotovil odbornik Sbrigli3’ prispelo na šolo v teku tedna. Danes se bodo višješolci spet sestali na zborovanju, da bi odločili, kaj storiti. Včerajšnji dan na zasedenih šolah je potekal po že utečenem dnevnem redu. Izraz zasedba je verjetno neustrezen, saj sta tudi vCeraj na liceju F. Prešerna in na poklicnem zavodu J. Stefana delovali tako ravnateljstvo kot tajništvo, na trgovskem zavodu 2. Zoisa pa je dopoldne ravnatelj lahko opravljal svoje redno delo. Na poklicnem zavodu so včeraj matmantje sledili nekaterim učnim mam. Ravnatelj Rudež je izjavil, da imajo profesorji prost dostop v šolo, zato se morajo javiti na šoli. Za danes je napovedana seja profesorskega zbora. Na trgovskem zavodu Z. Zoisa bodo imeli danes prvo uro pouk slovenščine. Razredne seje za profesorje tega zavoda bodo potekale na pedagoškem liceju, in sicer 17. decembra za A oddelek, 18. decembra pa za razrede B oddelka in oddelka za geometre. Na liceju F. Prešerna so včeraj zjutraj zborovali, na sporedu pa so bili tudi čiščenje in lekcije. Dopoldne je bilo še na programu aktaulno predavanje profesorice Marte IvašiC o Augustu Pinochetu. MILJE / POLEMIČNA SEJA VZHODNI KRAS / NA SEJI RAJONSKEGA SVETA, Proračun 1999: župan zavrnil vse predloge Šavrona Vzdušje v miljskem občinskem svetu postaja iz seje v sejo vse bolj napeto. Na predsinočnjem zasedanju, ki je bilo posvečeno obravnavi proračuna za prihodnje leto, se je župan Roberto Dipiazza najprej glasno sprl z opozicijo, nato pa je polemično zapustil sejo in šel mirno na večerjo. Seja je bila sklepčna le zaradi navzočnosti predstavnikov svetovalske opozicije, s katero je župan, ki težko prinaša kritike in pripombe, že dalj Časa v ostrem sporu. Večinska koalicija Pola svoboščin je' vsekakor zavrnila vse proračunske popravke opozicije, vključno s predlogi, ki jih je posredoval svetovalec Slovenske skupnosti-Oljke Danilo Savron. Slednji je v svojem posegu med drugim glasno očital občinskemu odboru, da je vse glavne finančne postavke v bistvu namenil zgodovinskemu jedru Milj, medtem ko bilanca moCno zanemerja okoliške kraje in zaselke v milj-skih hribih. Gospod Dipiazza - je dejal Savron - naj ima toliko poguma, da prebivalcem Korošcev, Cam-por, Zindisa in Stramarja vsaj jasno pove, da so občani druge kategorije in za Občino dobri in zaslužni le kot davkoplačevalci. Pri tem je omenil zelo pomanjkljivo Jcanalizacijo in hude težave z javno razsvetljavo. Vseh problemov se seveda ne da rešiti v nekaj letih, Ce jih človek sploh ne zastavi pa ne bodo nikoli rešeni, je naglasil še slovenski predstavnik. Savron je županovo ravnanje na ponedeljkovi občinski seji označil kot nesprejemljivo in arogantno, saj je nedopustno, da se upravitelj tako obnaša do svetovalcev, ki so bili izvoljeni od občanov in ki se na tak ali drugačen naCin zanimajo ter prizadevajo za dobrobit skupnosti. »Dipiazza za vse težave in probleme Občine Milje krivi pretekle levičarske uprave, sam pa ne naredi nic, da bi bili ti problemi rešeni«, nam je v zvezi s tem povedal še zastopnik SSk-Oljke. Miljski občinski svet se bo znova sestal jutri zvečer. Pričakovati je nove polemike in spet napeto zasedanje. Odprta meja po Krpanovi poti Malokdo ve, da je znamenita stara cesta Trst-Dunaj, po kateri je menda Martin Krpan prevažal sol s svojo kobilico, danes na svojem prvem odseku pri Trstu povsem zanemarjena in celo zaprta. Stvar bo takoj postala jasnejša, Ce pristavimo, da je ta cesta peljala od Bazovice direktno do Sežane po poti, ki jo danes reže državna meja. No, bazov-ski jusarski odbor zdaj predlaga, da bi prav ta odsek znamenite stare ceste občasno odprli s skupno pobudo odprte meje v priredbi tržaške in sežanske občine. Ta predlog se je že dalj Časa »kuhal«, prvič pa ga je na institucionalni ravni predstavil predsednik bazovskega jusar-skega odbora Marko Ar-duini minuli Četrtek na redni seji vzhodnok-raškega rajonskega sveta. Sejo je vodil predsednik Zoran Sosič in je imela na dnevnem redu vrsto točk, toda na njej so rajonski svetovalci posvetili posebno pozorno- st prav Bazovici. Rajonski svet je idejo o občasnem odprtju stare ceste Trst-Dunaj na odseku med Bazovico in Sežano pozdravil. Predsednika bazovskih ju-sarjev je povabil, naj jo podrobneje izdela, tako da jo bo lahko formalno odobril in posredoval tržaškemu županu II-lyju. Med drugim je bilo poudarjeno, da tržaška občina za razliko od drugih v pokrajini nima še prireditve, s katero opozoriti na vrednoto odprte meje. Arduini je povabilo takoj sprejel in se obvezal, da bo podrobneje izdelan predlog pravočasno predstavil, tako da ga bodo vzhodnokraški rajonski svetovalci lahko obravnavali že na svoji prvi prihodnji seji, ki bo v Četrtek, 17. t.m., se pravi jutri. Kot rečeno, pa je rajonski svet minuli Četrtek posvetil Širšo pozornost Bazovici. Arduini je namreč v imenu bazov-sklega jusarskega odbora iznesel tudi predlog, da bi turistično ovrednotili Skilanovo jamo pri Bazovici, ki so jo pred nekaj leti odkrili jamarji društva Carlo Debeljak, potenj pa podrobneje raziskali jamarji iz Italije in Slovenije. O vsem tem podrobneje govori knjiga Clare Ferletti in Bogdana Kladnika Okus teme, ki je s podporo Zadružne kra-ske banke pred nedavnim izšla pri ljubljanski založbi Zaklad. Jama je sicer zavarovana, tako da se lahko vanjo spustijo le raziskovalci, toda ob njenem vhodu bi lahko marsikaj napravili za turistično izkoriščanje kraja. Rajonski svetovalci so se z zamislijo strinjali-Predstavnik LpT Fabio Forti je dejal, da bi lahko turistično ovrednotili tudi druge jame pri Bazovici, v katerih so bili nekoC rudniki. Poudarjeno pa je bilo. da bi pri vseh teh pobudah morali v cim večji meri sodelovati krajani prek svojih organizacij in društev. .. PSI / PREDSTAVITEV KNJIG MOHORJEVE Več bralne vzgoje in nižje cene knjig Boris Pahor o narodnem vprašanju Knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1999 je v ponedeljek, M- t.m., na tradicionalnem večeru Društva slovenskih izobražencev, doživel že drugo tržaško Predstavitev (prva je bila Pred kratkim v Tržaški knjigarni). Občinstvu v jtoterlinovi dvorani so o knjigah spregovorili tajnik GMD Marko TavCar, dr. Jože Markuža, Saša Rudolf, Boris Pahor in dr. Branko Marušič. Tokratna knjižna zbirka obsega seveda Koledar za leto 1999, zatem Pa še zbirko lovskih Črtic toana Rudolfa Spev v nanoško jutro, zbornik o Albertu Rejcu Domovina, kje si? in zbirko člankov, intervjujev in razmišljanj Borisa Pahorja z naslovom Pogled to jamborovega koša. Bolj kot pisanje o Predstavitvi sami, o kateri se je pisalo in govorilo že večkrat, pa je za bralce verjetno zanimi-vejše poročanje o razpra-vi. ki se je razvila na večeru v DSI. Pomemben del razprave je bil tako Posvečen npr. razmi-sljanju Borisa Pahorja o narodnem vprašanju danes. Pahor je podal trpko ugotovitev, da še danes slovenska politika, tako v matici kot v zamejstvu, postavlja narodnost na stranski tir in nanj gleda skozi ideološka oCala. Slovenija, je še dejal Bahor, o nas konkretno ne ve nič. Do Slovenije je bil kritičen tudi Saša Rudolf, ki je med drugim dejal, da je to, kar sedaj Slovenija počenja s knjigami, nevzgojno. Omenil je zelo visoke cene knjig v matični domovini in opozoril na vedno manjši odstotek bralcev, pa tudi na stalno obu-božanje besednega zaklada. Marsikdaj se dogaja, da njige kupino iz dolžnosti. Zato sta potrebni večja bralna vzgoja, zlasti doma, in pa cenena knjiga. Marko Tavčar pa je dejal, da pri GMD mislijo posvetiti več pozornosti otroškim in mladinskim publikacijam. S tem v zvezi bi morala kmalu iziti knjiga v zbirki Kolački. Opozoril je na problem, da v zamejskem prostoru ni lahko dobiti primeren literarni tekst. Vsekakor bi lahko prišlo v poštev veC del tudi v okviru zbirke Naše korenine. Na to se je navezal dr. Branko Marušič, ki je dejal, da je treba poudariti pravo razmerje do zgodovine, saj se ne sme posvetiti preveč prostora samo enemu zgodovinskemu obdobju. S tem v zvezi je omenil, da smo prav v letošnjem iztekajočem se letu obhajali visoki obletnici ustanovitve čitalnic oz. bralnih društev v Trstu in Gorici, ki pa se jih ni spomnil nihče, (iz) Danes ob 18.30 razstava v TK Predpraznično vzdušje bo danes ob 18.30 zavladalo tudi v tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška, kjer bodo odprli letošnjo božično slikiarsko razstavo. Razstava se predstavlja v duhu slovenske tržaške likovne umetnosti, ki jo tokrat zastopajo trije mlajši ustvarjalci. Svoja dela bodo namreč razobesili na ogled Vesna Benedetič, Stefan Turk in Rado Jagodic, sicer poznani likovniki, ki nekako jamčijo prihodnost likovne umetnosti na tržaški sceni. Današnjo otvoritev slikarske razstave bo poživel glasbeni trenutek, mlade likovnike bosta pospremila mlada glasbenika Martina Feri in Paolo Bembi. Srečanje z mladimi umetniki se bo začelo ob 18.30. (JPč) DOM JO / 30 LET PLODNEGA DELA KD FRAN VENTURINI Pomembna vloga v nelahkem okolju Vrsta prireditev v počastitev društvenega jubileja Ce jo primerjamo z ostalimi, ki so se zvrstile v tem mesecu, se morda 30-letnica KD Fran Venturini od Domja zdi manj pomembna. Življenjskost in vsestranska pestrost, ki sta prevevali sobotno osrednjo prireditev ob tem kulturnem jubileju, pa nas prav gotovo prepričujeta o nasprotnem! KD Fran Venturini se je rodilo iz jedra, ki ga je decembra 1968. leta ustvaril moški pevski zbor (na sliki): začetni koraki so bili težavni, saj je novo srce začelo utripati v krajih, ki so doživeli naglo industrializacijo, ob hitri pa tudi narodnostno izredno mešani poselitvi. Kulturni center pa je zrasel kasneje, zato so se tedanji pevci morali naslanjati na dobrodušnost in razpoložljivost krajanov. Od začetka je tudi prisotna vez z domačo osnovno šolo, v kateri je pred 15 leti zaCel delovati prvi novi odsek današnjega KD Fran Vern-turini, in sicer otroški pevski zbor. S pridobitvijo društvenih prostorov pa je dejavnost res prerasla in začela oblikovati podobo, s katero se društvo predstavlja danes. Bogato rast v Času je prikazala tudi osrednja prireditev, s katero je KD Fran Venturini v soboto zvečer v občinskem gledališču v Boljuncu počastilo svojo 30-letnico delovanja. Po režijski zamisli Nerine Švab so slavnostni koncert oblikovali moški, otroci in mešani zbori, dekliška skupina in pa gojenci šole za klasično in diatonično harmoniko. Uvodni vsebin- ski poudarek je s priložnostnim govorom ponudila predsednica društva Nevenka Kozina. Izpostavila je predvsem pomembno nalogo, ki jo društvo opravlja z nenehnim postavljanjem temeljev mirnega sožitja med tu živečima narod-nostima. Društvo deluje danes namreč v okolju, kjer je sodelovanje med Slovenci in Italijani naravna in sprejeta danost, pf~V SOBOTO POPOLDNE V Revoltelli bodo odprli Černigojevo razstavo Prikaz ustvarjalnega opusa Avgusta Černigoja bo od sobote na ogled v muzeju Revol-tella. Gre za obsežen projekt, ki so ga oblikovali v tržaškem muzeju v sozvočju z ljubljansko Moderno galerijo, kjer bodo 23. decembra odprli razstavo o slovenski avantgardi v letih ’20, v okviru katere tržaški umetnik zavzema pomembno mesto. Razstava, ki so jo naslovih Avgust Černigoj - poetika spreminjanja, bo odprta do 28. februarja ’99. Za ujeno postavitev je poskrbel Boris Podrecca, ki je Černigojeva dela umestil v enega od restavriranih delov muzeja in ga spremenil v nekakšno ladjo. Arhitektu Borisu Podreccf, Slovencu tržaškega rodu, dasi se je rodil v Mostarju, bo v muzeju Revoltella posvečena posebna razstava, na kateri bodo na ogled njegovi načrti. Po-dreccovo razstavo in spremni katalog so naslovili Poetika razlik. Ob Černigojevi razstavi pa zasluži posebno pozornost obsežen katalog, ki so ga pripravih ob tej priložnosti in v katerem bo zaobjeto celostno ustvarjalno delovanje velikega tržaškega mojstra. Katalog, ki bo izšel pri založbi Lint/ Editoriale li-braria, sta uredili ravnateljica Revoltellovega muzeja Maria Masau Dan in Fiorenza De Vecchi, v njem pa so zbrani prispevki številnih strokovnjakov, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo Černigojevo ustvarjalnost, in pa pričevanja nekaterih njegovih učenčev. Tržaška razstava sodi v okvir prireditev ob 100-letnici Černigojevega rojstva in je istočasno tudi (dasi zapožneh) poklon Trsta velikemu umetniku. ZA OTROKE IN MLADINO Filmske predstave in gledališče , Prvi film iz niza Skupaj v kino bo na spredu jutri v Capitolu Na pobudo občinskega odborništva za vzgojo, mladinska vprašanja in enake možnosti so včeraj na tržaškem županstvu predstavili pobudo Prostor mladih (f. KROMA). V sodelovanju z gledališčem Miela in tržaško sekcijo Agisa je odborništvo pripravilo ponudbo, ki zadeva filmsko in gledališko področje. Glede prvega gre za oglede filmskih predstav, namenjene otrokom in mladini raznih starostnih razredov, medtem ko gre pri drugem za aktivnejši pristop mladih, ki lahko samostojno oblikujejo prireditve različnih zvrsti. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci podčrtali odbornica Maria Te-resa Bassa Poropat, funkcionar pri občinski službi za vzgojo Pierpaolo Olla, ravnateljica gledališča Miela Rosella Pisciotta in predsednik tržaškega Agisa Mario de Luyk, gre za pomembno dvojno pobu- do, s katero so želeli vsaj deloma zadostiti velikemu povpraševanju po specifičnih prireditvah za otroke in mladino. Filmski del ponudbe,-ki so jo naslovili Skupaj v kino, predvideva deset filmskih predstav, ki se bodo od decembra do začetka junija zvrstile v štirih tržaških kinodvoranah. Prva bo na sporedu že jutri, in sicer v kinodvorani Ca-pitol, kjer bodo ob 15.30, 17.30 in 20. uri vrteli ri- sanko Un topolino sotto sfratto. Popoldanske predstave so praviloma namenjene otrokom in mladim, ki obiskujejo občinske rekreacijske centre, večerne pa uCencem in dijakom tržaških šol. O gledališki pobudi Oder mladih smo že poročali ob prvi predstavitvi, pobuda se je namreč že zaCela konec oktobra v gledališču Miela, ki mladim nudi prostor in tehnične usluge za njihove predstave. ki jo društvo s svojo tvorno prisotnostjo še ovrednoti in bogati. Predsednica je poudarila tudi vztrajno zasledovanje cilja, ki je pravzaprav skupen večini društev, in sicer vzgajanje mladih in najmlajših: pozornost do le-teh namreč pomeni za vse nas jamstvo za bodočnost. Jubilej KD Fran Venturini so s čestitkami in voščili počastili dolinaki župan Boris Pangerc, tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije Janez Eržen, ki je društvu izročil tudi priložnostno priznanje Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec in pa vrsta predstavnikov okoliških društev. KD Fran Venturini je že 20 oz. 10 let pobrateno tudi z zborom Loški glas iz Zagorja, oz. zborom Accademia corale Reno iz bližine Marzabotta, ki sta sobotni prireditvi z delegacijama tudi prisostvovala. Slavnostni koncert so oblikovali predvsem pevci MoPZ Fran Venturini, ki so pod vodstvom Ivana Tavčarja uvedli sobotno prireditev. Ob tej priložnosti so bili deležni tudi srebrnih in zlatih Gallusovih značk, naravnost prisrčen pa je bil poklon, ki so ga vsakemu posameznemu pevcu in zborovodji ob zaključku koncerta izrazili najmlajši člani, pevci otroškega pevskega zbora. Pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Neda Sancin je zapel OPZ Fran Venturini, pod vodstvom Davida Žerjala pa sta se predstavila mešani zbor in dekliška skupina. Med koncertom, ki ga je povezovala Luana Grilanc so se oglasili tudi gojenci harmonikarske šole: klavirsko harmoniko je »predstavil« Mitja Zobec, s frajtonar-co pa so vzdušje razigrano popestrili Igor Spetič, Dean Del Giusto in Simon Mikol. V zaključnem delu je kot pobudnik in dolgoletni pevec spregovoril tudi Peter Krmec: izrazil je željo, da bi mladi nadaljevali pot, ki so jo člani MoPZ Fran Venturini začrtali pred 30 leti. Da bi to dolgo obdobje ne šlo v pozabo, pa je zbor izdal tudi kaseto, na kateri so zbrani posnetki z raznih prireditev in studijski posnetki. O raznolikem delovanju in pomembnem poslanstvu kulturnega društva pri Domju pa zgovorno priča brošura, ki jo je v sodelao-vanju z nekaterimi člani uredil Jože Koren, prevedel pa Vojmir Tavčar. V njej bivši dolgoletni predsednik KD Fran Venturini, Marjan Spetič, med drugim posreduje misel, ki jo je v svojem govoru povzela tudi sedanja predsednica društva, in sicer, vodilo, naj nam bo »preteklost šola za boljše delo v bodočnosti«. (dam) Nastopi škedenjskega ženskega pevskega zbora Zenski zbor KD Ivan Grbec, ki ga vodi Ksenija Kos, se je odzval vabilu Združenja italijanskih pevskih zborov USCI in bo v soboto, 19. t.m., ob 20.30 nastopil v stolnici v Huminu z božičnim kocertom. Pevke bodo nastopile s skladbami Buxetenude, Arcadelta, Brahmsa, B. De Marzija, črnsko duhovno in zaključile svoj nastop s slovensko ljudsko »Tri-kraljevsko kolednico«. Že v nedeljo, 20. t.m. , ob 18.30 bodo škedenj-ske pevke nastopile na Božičnem koncertu v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju, katerega prispevki so namenjeni za dobrodelne namene in sicer za Sklad Lucchet-ta, Ota, D’Angelo in Hrovatin. Kratek nagovor bo imel dr. Marino Andolina. Na nedeljskem koncertu bosta nastopila še Komorni moški zbor iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč in Mešani pevski zbor Rilke iz Devina, ki ga vodi Barbara Corbatto. Koncertu bo sledila družabnost v prostorih domačega društva. N.L. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU FRANCETA PREŠERNA V BOLJUNCU Pihalni orkester Ricmanje proslavljal svojo 30-letnico Slavnostni koncert tudi priložnost zo predstavitev nove cd plošče Pred tremi desetletji se je v Ricmanjih ponovno obudilo godbeniško delovanje: naslednik tedanje pobude, ki je soudeležba najprej vaščane, nato pa segla Se Sirom v sosednje kraje, je danes godba na pihala, pred kratkim preimenovana v Pihalni orkester Ricmanje. Sestav je običajni decembrski koncert tokrat posvetil praznovanju okroglega jubileja, ki predpostavlja pravi mejnik v delovanju godbeniškega društva. Obenem je bil nedeljski nastop v občinskem gledališču v Boljuncu tudi priložnost za predstavitev pravkar posnete in iztiskane plošče. Jubilejni koncert so člani Pihalnega orkestra Ricmanje oblikovali kot po svoji utečeni navadi s skladbami, ki segajo predvsem v novejšo glasbeno ustvarjalnost za godbeniske sestave: veliko je bilo torej skladb s sodobnim ritmičnim prizvokom in z jasnimi značilnostmi lahke glasbe, v širokem pomenu besede. Ob le-teh so občinstvu ponudili tudi nekatere koračnice, ki so pravzaprav najznačilnejša in takorekoč »zgodovinska« oblika godbeniškega izvajanja. Pod vodstvom Marina Marsiča, ki je mentorstvo godbe prevzel pred petimi leti in je zato v nedeljo slavil tudi svoj mali jubilej, so člani Pihalnega orkestra Ricmanje podali izbrani spored tehnično dodelano in natančno, z izrazito izvajalsko dinamiko: zdelo se je, kot bi v dvorani poslušali cd ploščo. Glasbeni spored je z napovedovanjem dopolnil Danijel Malalan, predsednik Maksi Komar pa je sredi koncerta podal priložnostni govor. V njem je poudaril, da je 30-letnica obnovljenega delovanja za društvo mejnik, ob katerem je potrebno preučiti prehojeno pot in natančno načrtovati njeno nadalje- vanje. Skozi spomine na osebno izkušnjo - sam je namreč k godbi pristopil še kot otrok - je obnovil 30-letno dobo, v kateri so na značaj godbeniškega delovanja bistveno vplivali posamezni kapelniki. Od začetnika Franca Benčine, do dolgoletnega uspešnega obdobja z Enniom Krisa-novskijem, od preobrata z Darijem Pobego do današnjih časov, ko godbo vodi Marino Mar-sič. Ob vrsti dosežkov na raznih tekmovanjih je pomembno predvsem delo, ki ga ricmanjski godbeniki že vrsto let vlagajo v društveno glasbeno šolo. Iz nje namreč izhajajo vsi mladi gla- sbeniki, ki pač omogočajo tudi številčno rast sestavu. Z razliko od kasete, ki je pred desetimi leti prikazala zvok ricmanske godbe in zunanjih članov-sodelav-cev, so sedanjo cd ploščo člani orkestra posneli samostojno, brez zunanje pomoči, kar jih navdaja s posebnim ponosom. Ob zaključu svojega govora si je predsednik Komar privoščil tudi kritično pripombo na račun slovenskih ustanov, ki baje delovanju ricmanjskega godbenega društva mečejo polena pod noge in tako ovirajo njegovo rast. O izidu cd plošče ob 30-letni-ci obnovljenega delovanja je spregovoril tudi Igor Coretti, pobudo in sploh delovanje ricmanjskega orkestra je ocenil predvsem na osnovi svoje izkušnje glasbenega pedagoga. Slavljencem pa so nato po vrsti čestitali župan dolinske občine Boris Pangerc, v imenu ZSKD član pokrajinskega odbora Marko Rupel, predstavniki okoliških društev in sorodnih skupin. Ker se naglo bližamo božičnim in novoletnim praznikom, so ricmanjski godbeniki ob tej priložnosti tudi podali svoja voščila: seveda z glasbo, ki je za tovrstno skupino najzgovornejša izrazna oblika. (dam) ____ŠKOFIJE /11. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE_ Petje kot pomembno in globoko umetniško dejanje Nastopila sta tudi Tržaški oktet in oktet Odmevi iz Saleža »Oktetovstvo je božji dar in kdor ga sprejme je z njim zaznamovan vse življenje«. S to ugotovitvijo je Boris Pangerc, župan občine Dolina in tudi kot pooblaščenec Kulturnega društva Slavec iz Ricmanj, ki je deset let gostilo srečanje primorskih oktetov, v soboto zvečer, po pozdravu domačega gostitelja, uvedel v dvorani na Škofijah, 11. srečanje oktetov Primorske, tokrat v organizaciji Okteta Škofije, Zveze kulturnih organizacij Koper in Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo, pod geslom »Pesem nas združuje«. V nadaljevanju svojega pozdravnega nagovora, ki je bil obenem tudi prenos štafetne palice organizacije srečanj oktetov od Ricmanj na Škofije, je Boris Pangerc dejal še, da je »oktetovstvo fenomen, ki je strmo dvignil zavest, da petje ni samo bolj ali manj prijetno združevanje v zborih, temveč da je petje globoko odgovorno, prefinjeno in kulturno izredno pomembno umetniško dejanje«. »Sam glas ni dovolj za petje v oktetu. Oktetovec mora tudi s svojim osebnim stilom opravičiti naklonjenost usode za poslanstvo, ki mu je bilo dodeljeno in srečo, da pripada elitnemu sestavu osmih izbranih.« V nadaljevanju svojega nagovora se je Boris Pangerc zavzel za to, da bi z združenimi močmi oživila srečanja vseh slovenskih oktetov, ki so pred leti potekala v »okte-tovski prestolnici« v Šentjerneju, obenem pa je izrekel priznanje in zahvalo ricmanjskemu SKD Slavec in dolgoletnemu animatorju Borisu Kuretu, za večletno organiziranje oktetovskih srečanj v Babni hiši. Med drugim je podčrtal pomenjlivo dejstvo, da je »ric-majnska pobuda pomenila vsakoletni pevski izziv, predvsem pa navezovanje in utrjevanje vezi s pevci, kulturnimi delavci in Slovenci onkraj državne meje, na ozemlju, ki je narodnostno ogroženo, a duhovno izredno bogato, kulturno živahno in kjer se ima od zagrizene slovenske zavesti prav gotovo odžejati tudi Slovenec znotraj matične domovine«. Ob tem je Boris Pangerc izrazil še zadovoljstvo, da sta tokrat med osmimi okteti prisotna kar dva iz zamejstva v Italiji. Pred številnim občinstvom, med katerim je bila tudi županja občine Koper gospa Fister, predstavnik Sklada R. Slovenije za ljubiteljsko kulturo in predstavniki vseh nastopajočih oktetov, se je v sporedu zvrstilo osem oktetov, in sicer: domači oktet Škofije (umetniški vodja Vladislav Korošec), Oktet izpod Krna z Vršna (u.v. Metka Ivančič), Oktet Odmevi iz Saleza (u.v. Matjaž Sček), Idrijski oktet iz Idrije (u.v. Elizabeta Lampe), Oktet Godovič iz Godoviča (u.v. Martina Pišlar), Oktet S. Gregorčič iz Kobarida (u.v. Metod Bajt), Nonet Brda iz Dobrovega (u.v. Radovan Kokošar) in Tržaški oktet iz Trsta (u.v. Danilo Čadež). Vsak od nastopajočih oktetov je zapel po predhodnem dogovoru po tri pesmi po lastni izbiri in skoraj vsi so se potrudili, da so dali na spored tudi manj izvajane tako ljudske kot umetne pesmi s posebnim poudarkom na primorskih avtorjih in še posebej avtorjih iz krajev, odkoder prihajajo. Posegli so tudi po izvajalsko zahtevnejših delih kot potrdilo, da zavestno težijo k umetniški rasti, kar je celotno srečanje tudi v lepi meri potrdilo. Med oktete s to značilnostjo sta nedvomno sodila tudi naša zamejska: Oktet Odmevi iz Saleža, ki je zapel Alojza Srebotnjaka Rezijansko, Pavleta Merkuja Tak si lepa in Antona Foersterja Spak, in pa seveda Tržaški oktet, ki je srečanje sklenil z izvedbo slovaške domoljubne Eugena Suchova Aka si mi krasna, Pavla Merkuja Da jora ma Canyanavua ter Ubalda Vrabca Moje življenje. Vsak oktet je za svojo izvedbo požel aplavz občinstva, na koncu pa so vsi okteti skupaj, pod vdost-vom domačina Vladislava Korošca, zapeli še Vrabčevo Zdravljico, ki je mogočno izvene-la iz grl skoraj petdesetčlanskega zbora izbranih glasov. Organizatorji so vsak zbor nagradili z diplomo sodelovanja in kolekcijo vina kleti Vinakoper, izvedbo srečanja pa so poleg pokroviteljev sponzorsko podprla še številna koprska gospodarska podjetja. Pred začetkom srečanja so bili vsi okteti povabljeni na ogled kleti Vinakoper in na degustacijo njene kakovostne proizvodnje, srečanje pa se je končalo s skupno večerjo v restavraciji v Elerjih, ker je seveda spet suvereno kraljevala pesem, pa čeprav v bolj sproščeni, pa zato nič manj kvalitetni obliki. Predstavniki vseh sodelujočih oktetov pa so kratek premor izkoristili še za posvet o organizaciji 12. srečanja v prihodnjem, zadnjem letu tega tisočletja. Srečanje naj bi bilo na območju Severne Primorske. Jože Koren VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 16. decembra 1998 ALBINA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 15.10 Jutri, ČETRTEK, 17. decembra 1998 GRACIJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1030 mb narašča, veter 3,2 km na uro severo-zahodnik, vlaga 79-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se Francesco Morgante in Nicolo Rosa-to. Umrli so: 86-letna Lui-sa Incontrera, 87-letni Antonio Bicci, 80-letni Nicola Rossi, 78-letna Maria Deponte, 36-letna Sonia Cociaricich, 96-let-na Teresina Marin, 67-Iet-na Annamaria Rozze, 87-letna Albina Nemaz. H LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. decembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim .pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Combi 1.7, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800). 118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ti PRIREDITVE KD SLOVAN PADRICE priredi BOŽIČNICO v soboto, 19. decembra, ob 19.30, v šoli K.D. Kajuh. Sodelujejo MePZ Slovan pod vodstvom Sveta Grgiča in otroški pevski zbor Slomšek pod vodstvom Zdenke KrižmančiC s spevoigro Oh, ti darovi! Prisrčno vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG vabi na KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA, v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-Q.u. Sodeluje prof. Zoran Lupine. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. decembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, tretja predstava GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA. Ob 16. uri bo z otroško igro Thorbjorna Egnerja RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME, v Reziji Emila Aberšeka, nastopila osnovna sola Deskle in kulturno društvo Svoboda KI P ZDRUŽENA DRAMSKA SKUPINA IZ BREGA in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA vabita na BOŽIČNICO, ki bo 18. in 19. decembra 1998, ob 20. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Program: L. F. Baum: Čarovnik iz Oza (glasbena igra v dveh dejanjih) - režija Stefan Job; OPZ F. Venturini Domjo - zborovodka S. Žerjal (petek); združena otroška pevska zbora COS F. Venturinija in OS P. Voranca Dolina (sobota); bogat srečolov za EVROSOLO ’99. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi v petek, 18, decembra, ob 20. uri, v društvene prostore v Ricmanje na prireditev ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 30-letnici razvitja društvenega prapora. Sodelujejo otroci vrtca in učenci COS Ivan Trinko Zamejski, Mladinski pihalni orkester iz Ricmanj, ki ga vodi FLAVIO SGUBIN in združeni MePZ Slavec-Sl o venec pod vodstvom Danijela Grbca. SKD PRIMORSKO vabi ob zaključku svojega jubilejnega leta na PRIJATELJSKO PEVSKO SREČANJE v soboto, 19. decembra 1998, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Sode lujejo MePZ Primorsko, Lovski pevski zbor Deka ni, OKZLD Koper 1” MePZ Divača, dirigem Anton Baloh. n GODBENO DRUSTVu »VIKTOR PARMA'' Trebče prireja BOŽICI'* KONCERT, v soboto, l9’ t.m., ob 20.30, v Ljudske® domu v Trebčah. Topl° vabljeni! KD L GRBEC - Skeden)" ska ul. 124, prireja BOZIy NI KONCERT, v nedeljo, 20. decembra 1998 o 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju. Sodelujejo-Komorni moški zbor Iz°la - zborovodja Oskar Trebeč, Pevsko društvo Raine Maria Rilke - zborovodja Barbara Corbatto, ZPZ J-Grbec - zborovodja Ksenija Kos. Prispevki so namenjeni skladu Lucchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin in za Center v ul. Valussi-Vljudno vabljeni! NEW SWING QUAH-TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. L ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic pri odbornikin KD Rdeča zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v Briščikih in v baru Prosvetnega doma na OpCj" nah. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje! KD KRAŠKI DOM U1 OS A. GRADNIKA - Re' pentabor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri na ogled igrice M. C. Macha-do »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v priredbi in režiji Stane Milic. Nastopajo vsi osnovnošolci- Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25- obletnici poimenovanja Sole in 125-letnici ustanovitve repentabrske šole. I0NO ARISTON - 1845 ' 21.00 »L’estate di Davide«, r. Carlo Mazzacurati- EKCELSIOR - 16.ISIS.15, 20.15, 22.15 »The opposite of sex«, i. Gristi-na Ricci EKCELSIOR AZZUR' RA - 17.00, 19.30, 22.00 »He got game«, r. Špik® AMB ASCIATORI ' 15.30, 17.15, 18.50, 20.30-22.15 »Mulan«, risam film, prod. VValt Disney-NAZIONALE 1 - 16.00- 18.00, 20.05, 22.15 »Al dl la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Avengers - Agenti speciali«, i. Ralph Fien-nes, Uma Thurman, Sean Connery. "NAZIONALE 3 - 15.20, 17.40, 20.05, 22.30 »II ne-goziatore«, i. Kevin Spa-cey. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Salvate d soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Banks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 ' 22.00 »Sogni di donne ba-gnate« - Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30. 18.20, 21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«,/1 in i. Robert Redford in Kristin Scott Thomas. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Gatto nero, gatto bianco«, r-Epiir Kusturica. | OBVEŠČAMO______________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Monteccbi 6. Trst, ali po telefonu na št. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra ■fiiiikr1 (ME)AUS©i Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK Jutri, 17. t. m., ob 20. uri pri v Sireni v BARKOVLJAH SLOVENSKA KOMPONENTA LEVIH DEMOKRATOV vabi vse elane na DEŽELNI ZBOR ki bo jutri, v Četrtek, 17. decembra 1998 ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah Dnevni red: 1. Zaščitni zakon za slovensko manjšino 2. Organiziranost Slovenske komponente ZSSDI E3 ČESTITKE obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno oiesto uradnika danes, 16. decembra 1998, s pričetkom ob 17. uri na NSŠ Srečko Kosovel, Bazoviška ul. 2 na Opčinah. 5 ŠOLSKE VESTI pedagoški licej A-M. SLOMSEK vabi starse na solo (Ul. Cara-Vaggio 4), v petek, 18. decembra 1998: ob 17. uri na sestanek za umestitev razrednih svetov in pogo-v°r o morebitnih problemih v posameznih razredih; ob 18. uri na roditelj-ski sestanek. n Ravnateljstvo DTTZG ŽIGE ZOISA ob- VesCa, da razredne seje za Profesorje, ki so bile odpovedane zaradi okupacije zavoda, bodo na Pedagoškem liceju A.M. Slomška kot sledi: ČETRTEK, 17.12.1998 - l.A razred od 8.30 do 9.15; 2.A razred, od 9.15 do 10. ure; 3 A razred, od 10.00 do 10.30; 4.A razred, od 10.30 do 11. ure; 5.A razred, od 11.00 do 11.45. pETEK, 18.12.1998 -l.B razred, pd 8.15 do 9.00; 3-B razred, od 9.00 do 0-45; 5.B razred, od 9.45 do 10.30; l.G razred, od 10.30 do 11.15; 2.G razred, od ii.is do 11.45; 3- G, od 11.45 do 12.15; 4- G razred, od 12.15 do l2-45; 5.G, od 12.45 do 13. ure. n Ravnateljstvo DTTZG ŽIGE ZOISA ob- vesca starse, da roditeljski sestanki bodo na Peda-goskem liceju A.M. Slomška, v ponedeljek, 21.12.1998, ob 17. uri za Oienij in ob 18. uri za trie-mj. Ravnateljstvo liceja »PREŠEREN« sporoča, da bodo seje razrednih svetov prvih in drugih razredov potekale po napovedanem urniku, v sredo, 16. decembra, v prostorih Pedagoškega liceja A-M. Slomšek, in sicer ob 16. uri za prve in ob 17.30 za druge razrede, ob 19. nri pa bo prav tam seja ^avodskega sveta Sole. Ravnateljstvo Liceja "Prešeren« obenem ob-Ve5Ca profesorje, da bo aeja profesorskega zbora v četrtek, 17. decembra, ob 6.30 v prostorih podružni-»J. Stefan« v goskega liceja. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. ^arducci 8, tel.-fax 640/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. Navdušeni, da imamo v družini novo punčko, b«zavoda olizini Peda Štorklja je Mateja v zibelko položila ter Eriko in Andreja močno razveselila. Obilo sreče in veselja jim želijo Tamara in Corrado s Sandorjem, Daniela in Riccardo, Ingrid in Martin Ze spet nas zbor prepeva po Barkovljah odmeva. Živijo! Matej se je rodil, Eriko in Andreja razveselil družini mnogo srečnih dni, želimo pevci mi vsi Dobrodošla Alexa Mamici Danieli in očetu Dionisiu iskreno čestita Pihalni orkester Breg Čestitamo Manici, Mitji in Urški, mali MOJCI pa želimo vso srečo v življenju, vsi Susicevi. Vsi pri MOSP-u in Slovenskem odru Čestitajo svojima elanoma Manici in Mitji ob rojstvu male MOJCE, Urški pa zagotavljajo, da jo bodo imeli Se bolj radi kot doslej. ^ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ prireja danes, 16. decembra, ob 19.30, slavnostno sejo v spomin na tov. Giorgia Can-cianija v Ljudskem domu v Podlonjerju. OTROCI IN UČITELJICE OS ALBERT SIRK bodo danes, 16. decembra in naslednje dni obiskali vaščane, da se jim osebno zahvalijo za pomoč kriški soli. ZBOROVSKEMU DELOVANJU bo posvečena seja razširjenega pokrajinskega odbora ZSKD danes, 16. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni pevci in zborovodje včlanjenih zborov in elani pokrajinskega odbora. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 16. t.m., ob 18.30, na otvoritev razstave TRIJE MLADI LIKOVNIKI. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo danes, 16. decembra, ob 20. uri mesečna konferenca posvečena HRVAŠKI. JOSIP COMUNE Dl DUINO AURISINA - OBČINA DEVIN NABREŽINA Pokrajina Trst Občina Devin Nabrežina razpisuje dražbo po sistemu natečajnega zakupa za nabavo in namestitev zunanjih igral za otroške vrtce v občini. Morebitne informacije je mogoče dobiti v Uradu za šolstvo Področja služb ln us|ug namenjenih javnosti, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040/2017370-371. ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG NAMENJENIH JAVNOSTI: Rada SUBANI ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Foto Trst 80 in Fundacijo Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin vabi na odprtje razstave SAŠA OTA fotografska opys v četrtek, 17. decembra 1998 ob 18. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah Fotografije bodo na vpogled do 30. decembra Sodeloval bo tercet Ver laetum. VABLJENI! CAHA, po rodu iz Slavonije, bo predaval o zgodovini, kulturi, veri, božičnih običajih in lepoti Hrvaške. Sledila bo družabnost z duom ARSIS in toplo okrepčilo. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA prireja jutri, 17. decembra, ob 20. uri, na pokrajinskem sedežu v Ul. Tarabocchia 3, solidarnostno manifestacijo s kurdskim narodom. Prisoten bo Ramon Mantovani iz državnega vodstva SKP. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sem-polaju na božično razstavo ročnih del primernih za darila in knjig jutri, 17. in v petek, 18. decembra, od 17. do 20. ure ter v soboto, 19. decembra, od 15. do 17. ure. Obenem obvešča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigami Terčon v Nabrežini. KI) LONJER-KATINARA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Drugo srečanje, ki ga bo vodila Magda Tavčar, bo v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Informacije -Vesna (tel. 040-910850 ob uri kosila). KD FRAN VENTURINI - v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro je odprta fotografska razstava o 30-let-nem društvenem delovanju s sledečim umikom: v petek, 18. t.m., od 19. do 21. ure, danes, 16. in v Četrtek, 17. t.m., od 18. do 20. ure, v soboto, 19. t.m., od 14.30 do 17. ure. SPD PRIMOREC -TABOR sklicuje v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. SKD VIGRED, OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEMPOLAJ vabijo v petek, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igrače za manj srečne otroke. PREDSEDNICA DRUŠTVA UILDM - Unione italia-na lotta alla distrofia mu-scolare v Trstu, vabi elane in prijatelje na otvoritev večnamenske Športne dvorane, ki bo v petek, 18. decembra, ob 10. uri na Opčinah, Bazoviška ulica 29/27. Otvoritev je posvečena spominu na Federica Milcovi-cha, ustanovitelja društva UILDM na državnem nivoju ob desetletnici njegove smrti. Častni gostje bodo msgr. E. Ravignani in predstavniki Občine Trst. ZDRUŽENJE STARSEV OSNOVNE SOLE ALBERT SIRK iz Križa vabi vse, ki so prispevali, ob priliki nabiralne akcije, za nakup ukradene didaktične opreme, na družabnost, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 16. uri, v prostorih osnovne Sole Albert Sirk. OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI COS P. TOMAŽIČA vabimo vse starse, vaSCane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi.Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure, od 19. decembra 1998 "do vljuCno 6. januarja 1999. SKUPINA SHALOM, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRI- VANJU SKUPNIH POTI vabijo v soboto, 19. t.m., ob 20. uri, na PREDBOŽIČNI DOBRODELNI PLES, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Igrala bo skupina FLOATING POINTS. Izkupiček veCera bo Sel v dobrodelne namene. ZSKD v sodelovanju s postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voščili in prazničnimi posvetili oglasijo v oddaji, ki bo v soboto, 19. t. m. od 16.45 dalje. Ce želite sodelovati pri svojevrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem urniku na tel. St. 040-212658! KSST (Klub slovenskih Studentov-Trst) vabi v soboto, 19. decembra 1998 vse elane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ce bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. Začetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven večer! POZOR, POZOR, rezervirano za otroke! V soboto, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljanskem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV ŽIVŽAV. Za informacije pokličite na tel. St. 040-360324 od 10. do 12. ure. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V Prosvetnem domu na Opčinah bo do sobote 19. decembra 1998,od 16. do 19. ure razstava fotografij in dokumentov RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. V DOMU JAKOBA UKMARJA V SKEDNJU bo v soboto, 19. decembra, ob 18.30, otvoritev razstave del domačina Aurelia LukeZiCa. O umetniku bo spregovoril prof. Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 6. januarja. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 20. decembra svoje planince in prijatelje na zimski vzpon na Javornik. Zbirališče na Colu pri Črnem vrhu, ob 9. uri. TABORNIKI RMV vabijo elane in prijatelje na občni zbor, v nedeljo, 20. decembra 1998, ob 10. uri v Stan-drežu. Taborniki s Tržaškega se bomo zbrali, (v kroju) ob 9. uri na Proseku pred spomenikom. KD LONJER-KATINARA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo. 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava zabavati z nami naj poklice na St. 040-912787 (Breda) ali 040-910178 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 21. decembra, obiskal tržaški Škof EVGEN RAVIGNANI. Prijateljem društva in vsem ljudem dobre volje bo podal božično misel kot uvod v bližajoče se praznike. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. TREBENCI BOG VAS ŽIVI! Veseli koledniki iz vrtca in sole vas bodo obiskali v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, v zgodnjih popoldanskih urah. SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi vse elane Deželnega ter treh Pokrajinskih svetov na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v mali dvorani goriskega Kulturnega doma. Dnevni red: ZAŠČITNI ZAKON ZA SLOVENCE V ITALIJI. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli -Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Ci-cerone 8. Prevoz z avtobusom. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov Šestih fotokrozkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst '80. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo ’ raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na Solo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20. obvešča obiskovalce, da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obveSCa, da je Se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. St. 040-212859. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * v GLASBENIKA ali maiijso glasbeno skupino iSCe E uro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481/82166, Fax 0481/31658. DAJEM v najem za krajše obdobje opremljeno stanovanje v Tržiču. Tel. 0481-711772, od 13. do 19. ure. PRODAM FIAT PUNTO ELX letnik ’94, 33 tisoč prev. km, cena po dogovoru. Tel. 040-200415, v večernih urah. PRODAM v okolici Milj dvonadstropno samostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov. GRADBENO PODJETJE iSCe zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458. DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za nerezidenc-ne, primerno za Studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov. PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Tel. St. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na St. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pirelli P2000, 165/70R13,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. St. 040-220175. SUHA drva prodaja kmetija Aleš Komjanc v Ste-verjanu. Tel. na St. 0481-390238 v večernih urah. GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino iSCe E uro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481-82166. fax 0481-31658. PODJETJE iSCe osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojaCenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahte- va univezitetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju st. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v, Samatorci, St. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouska Zagradec 1. Zaprto ob četrtkih. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10. OSMICA v BorStu, David. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI Danes bi praznovala naSa draga Majda rojstni dan. Ob tej priliki darujeta mama in tata 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki rojstnega dne nase nepozabne Majde, darujeta Nora in Zvonka z družinama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Ivanke GuStin vd. Kralj darujejo svakinja Ivanka, nečaki Marija, Francka, Tonko, Vojko in Marica z družino 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 100.000 lir za .vzdrževanje spomenika padlim"v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Štefanije Pelan daruje Zofka Mahnič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drago Bogdano Dano Šinigoj daruje Sasa z družino 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. Ob 10. obletnici smrti Antona Husuja darujeta žena Stana in hčerka Vanda 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danjo Daneu darujeta Mara Luksa in Alenka KreCiC z družinama 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na brata Guština daruje Marija 50.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na dragega Milana Furlana daruje Francko Cattonar z družino 60.000 lir za SD Vesna. V isti namen daruje Pepi Cattonar 20.000 lir za SD Vesna. Ob obletnici smrti in rojstnega dne mame Marije Škabar Ukmar daruje hci Mara 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti svojih dragih daruje Mirella Malalan 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob tete Ivanke Guštin darujejo Ivanka, Jožica in Rozeta z družinami 50.000 lir za zgo-nisko cerkev, 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 50.000 lir za SK Kras. Ob smrti drage mame Minke Pahor, dolgoletne odbornice in referentke za osnovno šolo pri Sindikatu slovenske sole, izrekamo sinu Samu in družini iskreno sožalje Odbor SSS, Trst V 91. letu starosti je 13. decembra 1998 umrla Minka Lavrenčič vd. Pahor Žalostno vest sporočajo sinova Miloš in Samo, snahi Dina in Jadranka, vnukinje Živa, Irena in Vesna ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v četrtek, 17. decembra ob 11. uri iz župne cerkve v Skednju na krajevno pokopališče. Trst, Podraga, 15. decembra 1998 Žalovanju se pridružujeta družini Slama in Petaros Žalovanju se pridružuje družina Diviacco Milošu, Dini in Ireni Pahor izražamo naše iskreno sožalje pevci Šentjakobskega cerkvenega pevskega zbora Ob smrti g. Minke Pahor izreka iskreno sožalje sinovoma Samu, Milošu ter svojcem društvo Edinost Profesorji, dijaki in neuCno osebje Pedagoškega liceja A. M. Slomšek izražamo ravnatelju prof. Samu Pahorju in svojcem iskreno sožalje ob izgubi matere Minke Ob izgubi drage mame izražamo slovenski ravnatelji občuteno sožalje kolegu Samu Pahorju Kolegij ravnateljev Ob smrti dolgoletne sodelavke Minke Lavrenčič Pahor izrekamo vodstvo in osebje Narodne in Studijske knjižnice in Odsek za zgodovino iskreno sožalje svojcem Vsi živeči borci, prekomorci, preganjenci in ujetniki, se klanjamo liku borke prekomorskih brigad VIDE TOMŠIČEVE, pokončne tovarišice za pravice delovnega ljudstva ter izrekamo svojcem naše globoko sožalje VZPI-ANPI, TPPZ Pinko Tomažič in vsi bivši zamejski borci NOB GLEDALIŠČE LA CONTRADA / DRUGA PRODUKCIJA SEZONE TRŽIČ / GLASBENA SEZONA Sestre Materassi v odrski postavitvi Prehod iz knjige na oder ni najboljši, kljub dodelanosti Po krajši turneji po Italiji in po naši deželi so konec tedna v matično dvorano Cristallo v Trstu prispele Sestre Materassi, naslovne junakinje druge produkcije gledališča La Contrada v sezoni 1998-1999. Delo spada v posebni program, ki ga tržaško zasebno stalno gledališče posveča raziskovanju italijanske komedije v tridesetih letih, kar mu je prineslo izreden uspeh med občinstvom in tudi med kritiki zunaj naše dežele, zlasti z Debenedettijevo komedijo Non ti conosco piu. Odlični uspeh si La Contrada Zeli ponoviti s Sestrami Materassi - postavitev predstave je tako zaupala istemu režiserju, Patricku Rossiju Gastal-diju, med nastopajočimi pa je spet veteranka italijanskih komičnih igralk Lauretta Masiero, ki se ji je tokrat pridružila Isa Barzizza, zvezda italijanskega lahkotnega gledališča in filma štiridesetih in petdesetih let, pomembno vlogo pa ima še ljubljenka tržaškega občinstva Ariella Reggio (na sliki). Vendar Contrada tokrat ni izbrala gledališkega dela iz tega obdobja, temveč se je odločila za odrsko postavitev priljubljenega romana Al-da Palazzeschija. Le Sorelle Materassi je eden najduhovitejših in najuspešnejših italijanskih romanov, doživel je tudi dve filmski in eno televizijsko ekranizacijo. Glavni protagonistki sta mojstrski vezilji Carolina in Teresa Materassi, ki sta z dragocenimi vezeninami za perilo pomembnih plemkinj in bogatih meščank zaslužili zavidljivo premoženje. Neporočeni Carolina in Teresa sta svojemu delu posvetili vse svoje sile, zatrta čustvena in čutna sla njune mladosti pa privre na dan v starejših letih, ko sprejemata k sebi sina tretje sestre, ki se je nesrečno poročila v Ancono. Lepi Remo je sicer nadvse nezanesljiv in neodgovoren, ima pa zvrhano mero naravnega šarma, s katerim očara srca vseh žensk, ki jih sreča, čustveno neizživeti teti si ovije okoli mezinca, upreti pa se mu ne moreta ne služkinja Nio-be, katere ljudska duša ne pozna naivnosti, ne četrta od Materassijevih sestra Giselda, ki je moško brezčutnost do žensk spoznala na lastni koži ob Neapeljčanu, ki jo je zapustil. Spremeniti roman v gledališko delo je precej nelahko delo, ki se red-kokrat posreči; še posebej je težko ohraniti obsežno zasnovanost romana, v kateri uravnovešeno najde svoje mesto nešteto drobcev, ki dajejo celovito in niansirano sliko značajev in dogajanja. Duhoviti, snovno bogati roman Alda Palazzeschija v odrski verziji Fabia Storellija je tako izgubil nekaj lahkotnosti, ironija se je spre-minila v nekoliko bolj grobo komičnost, v značajih pa so ostale le izrazitejše, nekoliko karikaturi-rane poteze. Predstava je vsekakor zelo dobro postavljena in do pičice dodelana. Režiser Patrick Rossi Gastaldi je spet potrdil, da je pravi specialist briljantnih komedij s poskočnim ritmom. Dobre so tudi vse tri igralke, na katerih predstava sloni: Lauretta Masiero in Isa Barzizza kot sestri Teresa in Carolina ter Ariella Reggio kot Giselda. Prepričljiva je tudi Maria Grazia Plos kot Niobe, Mari Delconte je zabavna v kratki vlogi tuje grofice, ki tudi ni neobčutljiva na Re-mov čar, Elena Senes je Peggy, Remova ameriška nevesta. Riccardu Salernu v vlogi neodgovornega nečaka pa manjka le kanček Removega prirojenega šarma. Pri predstavi so sodelovali še Sergio D’ Osmo, ki si je zamislil lepo in funkcionalnao sceno, Fabio Bergamo, ki je z njemu lastno eleganco ustvaril kostume, in Cinzia Gangarella, avtorica glasbene kulise. (bov) Jordi Savall in Ton Koopman po sledeh izgubljenih zvokov Dvor francoskega kralja Louisa XIV je blestel tudi v sijaju glasbenega življenja. Kralj je namreč na svoj dvorec povabil najuglednejše glasbenike svojega časa, ki so mu prirejali razkošne predstave. 2e v mladih letih je spoznal italijanskega skladatelja, ki je svoje ime Jean-Baptiste Lutty (1632 - 1687) pofrancozil. Florentinec Lutty je tako postal nosilec francoske operne tradicije in glavni predstavnik »nacionalne« glasbene struje. Ko je opat Raguenet leta 1702 objavil svojo študijo »Parallele des italiens et des frangais (Primerjava med Italijani in Francozi)«, se je v Parizu vnela debata, ki je dvignila mnogo prahu in se je nadeljevala skozi celo 18. stoletje. Pod Lullyjevim okriljem pa je zrasla cela vrsta skladateljev, ki so razvijali ekspresivne možnosti glasbe v francoskem slogu. Na srečo pa so bile za glasbo državne meje vedno prehodne in ni nam težko zaslediti niti, ki povezuje skladatelje, kot so npr. Marin Marais, Corelli in Bach. Izhodišče tržiškega koncerta, ki je v petek, 11. decembra docela napolnil Občinsko gledališče, je bila francoska instrumentalna glasba med 17. in 18. stoletjem. Nastopal je znani katalonski virtuoz in muzikolog Jordi Savall, tokrat brez svoje skupine: spremljal ga je samo nizozemski čembalist Ton Koopman. Pred par leti je francoski režiser Alain Corneau posnel film »Vsa jutra sveta« o življenju Marina Maraisa (1656-1728), ki je bil Lullyjev učenec, za glasbeno opremo filma pa je seveda poskrbel Jordi Savall, ki je tako menda povečal svojo popularnost. Maraisa bi lahko primerjali z Bachom po številu otrok, saj jih je nemški mojster imel dvajset, francoski violinist pa devetnajst. Marais je večji del svojega opusa posvetil violi da gamba; glasbilo ima sedem strun, ki so uglašene v kvartah, tercah in oktavah (medtem ko je čelo uglašen v kvintah), torej se melodična linija z lahkoto obogati z razloženimi akordi. V treh Maraisovih skladbah Prelude, Musettes I-II in Arabesque je Savall občuteno poudarjal melodijo kot tudi okraske, ki so glasbo popestrili, ko si skladatelji še niso privoščili drznejših variacij. O skladatelju Sicur de Sainte Colombe nam zgodovina ne p°' ve mnogo, kot tudi ne o njegovem sinu, poslušali smo njegovo solistično skladbo za violo po imenu Les Pleurs in Fantaisie en Rondeau, kjer smo občudovali različne prijeme, ki razkrivajo zvočnost glasbila, do nežnih »pizzica-tov«, ki nas spominjajo na lutnjo. Preludij v e-molu starejšega Sainta Coloin-ba je pa bil bolj virtuozistične narave in je izkoristil polifonske možnosti glasbila, kot je to pozneje storil Bach v violinskih Sonatah in Suitah za čelo. Čembalist Ton Koopman je pokazal živahen temperament in je celo tvegal, da preglasi nežni Savallov zvok v Ba' chovi Sonati v D-duru BWV 1028, kjer pa moramo čembalu le priznavati glavno vlogo, medtem ko viola zveni kot »obbligato«. Koopman je zelo barvito zaigral Bachovo Toccato za čembalo v G-duru BWV 916 in Chaconne v C-du-ru, ki jo je spisal Louis Couperin (1626 - 1661), nečak bolj znanega »Velikega« Francoisa Couperina. Glasbeni duh, ki tudi v takratni Evropi ni poznal meja, je povezal špansko temo »Follie«, ki jo je italijanski skladatelj Arcangelo Corelli uporabljal v svoji znani violinski sonati, z Marai-sovimi Couplets des Folies d’Espagne. V številnih variacijah ali »couplets« smo lahko občudovali tako Savallov virtuozizem kot njegovo muzikalno naravo. Očarljiva izvedba je tržiško občinstvo tako navdušila, da sta solista zaigrala kar tri dodatke. Maraisovo Mu-sette v G-duru in skladbi Forqueraya Starejšega in Mlajšega: prva se je paro-distično muzala violinskemu virtuozu Leclairu, druga pa je zvenela, kot nam je sam Savall prišepnil, kot melanholično slovo instrumenta, ki je v 18. stoletju utonil v pozabo in se nam šele v teh zadnjih letih razodeva v svoji lepoti po zaslugi vrhunskih izvajalcev. Katja Kralj NOVICE PEN klub zahteva raziskavo umorov iranskih pisateljev Mednarodni PEN klub je od iranskih oblasti zahteval skrbno raziskavo umorov več iranskih pisateljev. Predsednik in tajnik pisateljske organizacije, Homero Aridijs in Terry Carlbom, sta v pismu iranskega predsednika Mohameda Hatamija pozvala, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi zagotovil varnost avtorjev v Iranu. "Vemo, da je veliko iranskih pisateljev v strahu zaradi teh dogodkov, " sta predstavnika PEN kluba zapisala v pismu, katerega vsebino so objavili v Londonu in Ciudad de Mexicu. Po treh umorih v dveh tednih gre sklepati, da za njimi stoji načrt, menita predstavnika PEN kluba. (STA) Pet knjižnih novosti Cankarjeve založbe Cankarjeva založba je predstavila pet knjižnih novosti: prozni prvenec slovenske ilustratorke, oblikovalke in pisateljice Maje Jančič z naslovom Indigo, prevod kratkih zgodb bosanskega pesnika, pisatelja in prevajalca Josipa Ostija z naslovom Izginula ledena čarovnika, domači priročnik Moj Rodovnik avtorja Vasje Butine, prevod priročnika Možganska televadba francoske psihologinje Moni-que Le Poncin in iz angleščine preveden ter prirejen britanski leksikon Antika, eno temeljnih del s področja humanistike. (STA) Prvič Antonij in Kleopatra na slovenskih odrih V novem prevodu Milana Jesiha in režiji Zvoneta Šedlbauerja je MGL pripravilo krstno uprizoritev tragedije Antonij in Kleopatra VVilliama Shakespearja na slovenskih odrih, vendar mora premiero, napovedano za 17. december, zaradi nesrečne poškodbe igralke Mirjam Korbar, ki upodablja lik Kleopatre, začasno preložiti. Postavitev, te tragedije je za MGL "nedvomno podvig", je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor hiše Boris Kobal. (STA) DOBROVO / HITOVE MUZE Klavirski trio Čajkovski odličen in eleganten V Pilonovi galeriji bo razstavljal Danilo Jejčič 2e pred dobrima dvema desetletjema je Danilo Jejčič zastavil svoje likovne raziskave znotraj sveta geometrije. Zavedajoč se njegovih danosti in zakonitosti, skuša izkoristiti možnosti, ki jih ponuja, ter ugotoviti njihove meje. Umetnik je v tem primeru tvorec izrazito osebno obarvane estetike, kjer tretji dimenziji, ki jo prikličuje v igri prvih dveh na platnu, dodaja še četrto, časovno, v domeni svoje in naše domišljije. Skupno z njim dopolnjujemo gibanje njegovih modularnih predlogov v povsem izvirnem virtualnem prostoru (v tem primeru je potrebno izločiti pojem »virtualnega«, ki nam ga dandanes visljuje računalniška kultura). Tokrat se Jejčič predstavlja z lastnim izborom 25 grafik iz zadnjega desetletja. Ob otvoritvi razstave, ki bo v petek ob 18. uri, bo občina Ajdovščina slavnostno obeležila 25. obletnico Pilonove galerije. Razstava bo trajala do 6. januarja 1999. (im) Klavirski trio »Čajkovski« sestavljajo izvrstni glasbeniki, predstavniki znamenite ruske šole velikega stila: pianist Kon-tantin Bogino, violinist Svjatoslav Moroz in violončelist Anatole Lieber-mann. Ta edinstven sestav, ki je - z besedami slovitega Mstislava Ro-stropoviča - »razvil svoj-vrsten stil komornega muziciranja«, je 4. decembra, na tretjem koncertu Hitovih muz v viteški dvorani gradu Dobrovo v Goriških Brdih vnovič blestel v podajanju prepoznavnih in večkrat občudovanih vrlinah skupne komorne igre vrhunskih ruskih interpretov in v izrazitem obvladovanju kulture zvoka. Trio v A-duru M. Ravela je v prefinjenem, elegantnem poigravanju koncertantov zazvenel v vsej veličini jasne, pregledne in seveda duhovite glasbene pripovedi francoskega skladatelja. Tercet za violino, violončelo in klavir R.K. Sčedrina, skladba, ki jo je avtor leta 1995 posvetil triu Čajkovski, je marsikoga v dvorani zagotovo presenetil, kajti izvrstni, pravoverno klasici- stično uglajeni interpreti so se v duhoviti izvedbi omenjenega dela preisku-sili tudi v manj klasičnih izvajalskih spretnostih, kot je na primer kričanje. Čeprav nekoliko predolga in kompozicijsko manj klena Sčedrinova skladba pa je ob doživeti in seveda profesionalno spretni igri koncertantov v dvorani izzvala sproščeno in humorno razpoloženje, ki ga ni »obremenilo« tudi dejstvo, da dva glasbenika sicer predajata svoje poustvarjalne veščine na dragocenih inštrumentih iz začetkov 18. stoletja. Ruski mojstri so svoj dobrovski nastop zaokrožili z odlično izvedbo Tria, op. 50 P.I. Čajkovskega, po katerem ansambel nosi tudi svoje ime. Briljantna igra, žlahtne interpretacije, izjemna suverenost v skupnem glasbenem izpovedovanju so vrhne, s katerimi je Trio Čajkovski navdušil občinstvo in mojstri vrhunske tehnike in odličnega komornega muziciranja so se mu oddolžih se z dvema prepričljivima izvedbama skladb Beethovna in Sčedrina. Tatjana Gregorič NOVA GORICA S Hrestačem preizkus lastnih baletnih moči Drzna in pogumna je odličitev baletnika Sergija Semenjuka, da na vehkem odru Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici uprizori pravljični balet Hrestač P. I. Čajkovskega. Toliko bolj, ker je klasični balet na Goriškem dobil svoje prve baletne čeveljčke šele pred dvema letoma, ko je v Glasbeni šoli Nova Gorica zaživel baletni oddelek. Ruski baletnik, sicer dolgoletni solist ljubljanskega baletnega ansambla, je ob pomoči soproge Irine Visoči-nenko vnesel neprecenljive zamisli o dvigu baletne kulture mladih in tako v kratkem času tudi oblikoval koreografijo Hrestača. V baletni predstavi, ki ji je PDG na široko odprlo vrata, bodo ob profesionalnih baletnikih (Sergij Semenjuk kot čarovnik Dros-selmayer, Irina Visočinenko kot Mišji kralj in Viktor Isaičev kot Princ Hrestač) nastopili še dve mladi nadarjeni novogoriški plesalki Nina Pertot (kot Klara) in Sara Pregelj (kot Lutka Hrestač) in več kot osemdeset učencev baletnih oddelkov glasbenih šol Nove Gorice in Ajdovščine. Za novogoriško uprizoritev baleta so si sceno izposodili v ljubljanski operni hiši, plesalcem je za vaje in predstave odstopilo svoj oder PDG, ki je mladim baletnim entuziastom tudi sešilo nekatere kostume in jim ponudilo tudi strokovno sodelovanje tehnične ekipe. Novogoriška predstavitev baleta Hrestač nedvomno pomeni prelomnico in velik dosežek v razvoju goriške (tudi primorske!) baletne umetnosti, pomeni praktično prvo profesionalno baletno uprizoritev v Novi Gorici, pomeni tudi izjemen podvig v petdesetletnem delovanju Glasbene šole Nova Gorica. Predstava bo premierno zaživela 21. decembra ob 20. uri v PDG v Novi Gorici, ponovitve pa bodo v sredo, 23. (ob 10. in 19. uri), v četrtek, 24. ob 11-. v ponedeljek, 4. januarja 1999 (ob 11.) in v torek, 5. januarja (ob 11. uri). TG MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti jiv spremljevalec ivljenja, bodimo strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. Pridruži se nam! Narod se na Primorski dnevnik! Naročnina ostane nespremenjena: Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČMNO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 Vsem članom Zadruge • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) Primorski dnevnik bomo še • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika vedno nudili 10% popust za * pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 vse male oglase in druge Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 objave, ki jih Primorski Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 dnevnik nudi neposredno Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 bralcem in naročnikom NOVICE Razstava računalniške grafike Bogdana Sobana Jutri ob 18. uri bodo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom Obrazi Krasa. Slikarja bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstava, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju z ZSKD in kulturno zadrugo Maja, bo odprta do 8. januarja 1999 (ob delavnikih) od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Družabno srečanje borcev Združenja bivših partizanskih borcev in deportirancev VZPI/ANPI, AVL, ANED, ANPPIA prirejajo v sodelovanju z Zvezo borcev ter drustvim invalidov in izgnancev tovariško srečanje ob koncu leta v petek, 18. t.m., ob 16. uri v gostilni Pri Mirkoti (Al ponte Calvario) v Grojni. Na srečanje so povabili tudi predsednika Pokrajine, župana Gorice in Nove Gorice ter predstavnike rajonskih svetov. Izlet na opero v Trst Socialno središče vabi jutri na izlet v Trst na opero G. Verdija »II corsaro«. Odhod ob 19. uri z avtobusne postaje APT. Prijave danes med 9. in 11. uro v socialnem centru, Ul. Baiamonti 22, tel. 537379. Literarno srečanje v Krminu Združenje »ViaLibera« in občina Krmin vabita jutri ob 18. uri v dvorano kina Italia na srečanje »Fuck vitalogy today« s pisateljem Simonejem Battigem. Pribežniki: izgoni in aretacija Mejna policija je izsledila tri vodnike tujcev. V južnem delu mesta so aretirali Hrvata (in mu zasegli avto), ki je prevažal 5 jugoslovanskih državljanov, od teh dva mladoletna. Sodstvu so prijavili Se enega Hrvata in Slovenca, ki sta spremljala tri Jugoslovane in dva Makedonca. Skupno so včeraj izgnali dvajset tujih pribežnikov. Prva zaprisežena stražarka Maria Grazia Campanaro iz Gorice, 39-letna mati 19 let starega sina, bo kot prva ženska na Goriškem nastopila službo med zapriseženimi stražarji firme Vigili giurati isontini v Starancanu. Nevarnega pok-lica se ne boji, saj ga ima takorekoč že v krvi: oče je bil karabinjer, mož je policist. Dva lažje ranjena na Majnicah Na Majnicah sta bila včeraj ponoči ob 1.25 lažje ranjena 27-letni Massimiliano Brisco in Monica Brisco. Peljala sta se proti Gorici, ko je voznik izgubil nadzorstvo nad citroenom saxo in zavozil s ceste. Zdravila se bosta 10 dni. ŠOLSKA MREŽA / KONFERENCA Slovenske šole: odločitve se m Danes srečanje slovenskih županov za iskanje dogovora Pokrajinska konferenca o reorganizaciji šolske mreže je opravila polovico svojega dela. Na ponedeljkovem plenarnem zasedanju so odobrili predlog o reorganizaciji obveznega šolstva, ki predvideva 16 ravnateljstev. Povsod razen v mestu Gorici so se odločiti za ti. ver-tikalizacijo, kar pomeni združitev vseh obveznih Sol (vrtci, osnovne in nižje srednje) na določenem ozemlju. Takih ravnateljstev bo 12: tri v Tržiču in po eno v Starancanu, Ronkah, Škocjanu, Gradežu, Foljanu (tudi za Šempeter in Zagraj), Ro-mansu (tudi za Marian, Medejo, Moraro in Vileš), Gradišču (tudi za Faro), Krminu (tudi za Dolenje in Koprivno) in Ločniku (tudi za Moš in Slovrenc). V Gorici bodo ohranili dve didaktični ravnateljstvi za osnovne in dve (namesto treh) za nižji srednji šoli, vendar bodo morali zaprositi za možnost odstopanja od predpisanih številčnih meril. Za višje srednje Sole so dokončno odločitev odložili na 23. december. Tu je odprtih še nekaj vprašanj, ne toliko o Številu ravnateljstev (v Gorici bi jih morali zreducirati na 5) pač pa glede različnih pogledov o tem, katere Sole naj se združijo. Predsednik Pokrajine Brandolin je izrazil zadovoljstvo zaradi dogovora in poudaril, da bodo odločitve o Šolski mreži sprejete na osnovi širokega posvetovanja in ne vsiljene z vrha, kot v nekaterih drugih pokrajinah. Prav zaradi iskanja konsenza vseh komponent na ponedeljkovem zasedanju še niso sprejeli nobene odločitve o slovenskih šolah in bodo o tem sklepali na zasedanju 23. decembra. V primeru slovenskih šol ni sporna organizacija višjih srednjih Sol, kjer so se komponente v enotnem Šolskem odboru dogovorile o dveh ravnateljstvih, pač pa ureditev obveznega Šolstva. Prvotno dogovorjena rešitev o dveh vertikalizacijah, ki bi na območjih doberdobskega oz. goriskega didaktičnega ravnateljstva zajeli vse obvezne Sole, je v zadnjih dneh izzvala pomisleke in nasprotovanje nekaterih, ki bi hoteli ohraniti »status quo« s tremi ravnateljstvi. Zupani slovenskih občin, ki na pokrajinski konferenci zastopajo slovensko šolstvo, se bodo zato sestali danes, da bi se dogovorili o skupnem predlogu, ki naj bi ga postavili pokrajinski konferenci. GORICA / SPORAZUM Z NTKB Ugodni pogoji za člane SGZ Ravnatelj dr. G. Baldassi predstavil novosti glede evra Generalni direktor Nove tržaške kreditne banke dr. Gianluigi Baldassi in predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Vid Primožič sta včeraj podpisala pogodbo o sodelovanju med denamirp zavodom in slovensko stanovsko organizacijo. Na osnovi dogovora bo NTKB nudila članom združenja vrsto bančnih storitev pod posebno ugodnimi pogoji. Podrobnješe informacije o tem bodo člani dobili tako v pisarni SGZ kot pri go-riski podružnici NTKB v Ul. terza armata. Pri podpisu sporazuma sta sodelovala tudi ravnatelj SGZ Igor Orel in odgovorni za goriško filialo NTKB Marko Tomšič. Podpisu je na sedežu SGZ sledilo predavanje Evro v odnosu banka-podjetje in banka-varčevalec. Dr. Gianluigi Baldassi je številnim članom združenja predstavil novosti, s katerimi se bodo tako gospodarstveniki kot vsi državljani v kratkem soočali zaradi postopnega prehajanja na skupno evropsko valuto, ki se bo, kar zadeva bančno poslovanje, začelo že s 1. januarjem prihodnjega leta. Na sliki (foto Bumbaca) podpis sporazuma med NTKB in SGZ Podgorci zavrnila osnutek proračuna občine Rajonski sveti so te dni začeli z ocenjevanjem osnutka občinskega proračuna za leto 1999. Pred-sinoči so o tem razpravljali na seji v Podgori. Nejevoljo je povzročilo že dejstvo, da se noben občinski odbornik ni udeležil seje. negativna je bila tudi vsebinska ocena proračuna. Razen ureditve od-vodnjavanja v letu 2.000, ki pa le delno zanima Podgoro, so vsi glavni posegi odloženi. Predsednik Edi Maligoj je ugotovil, da se že vsaj od leta 1992 posegi odlašajo iz leta v leto in nikoli ne pridejo na vrsto. Med drugim je obžaloval odhod odbornika Pešca, ki je kazal vsaj nekaj posluha za rajone. Podgori je tako obljubil 20 milijonov za ureditev Attemsovega parka, ki pa jih v novem proračunu ni več. Zato so proračun soglasno zavrnili. O proračunu bodo nocoj ob 20.30 razpravljali tudi v Pev-mi (v prostorih OS), jutri ob 20.30 pa v rajonskem svetu v Standrežu. NS BOŽIČ 1998 Pridi v Krmin za darilo v vinu Darovati vino je tudi danes, kot vedno doslej, eleganten in prijazen način, da se spomnimo in praznujemo prijetne trenutke. Ko daruješ vino podariš tradicijo, kakovost in zgodovino naSe zemlje. Ob tej priložnosti bos lahko tudi v knjigarnah, trajlkah in v okviru sejemske razstave ((Libro Amico” dobil zadnjo zgodovinsko knjigo založbe Vina miru “KRMIN, ZEMLJA DVEH DOMOVIN” (Cormons, terra per due patrie). Cantina Produttori Cormons - Krminska zadružna klet ul. vino della Race, 31, Krmin, tel. 0481/60579 - 61798 Urnik: 8.30-12.30 in 14.30-18.30 RAZSTEGLJIVE PREVLEKE ZA FOTELJE IM KAVČE POMCHO GABEL in drugih znamk BOGAT IZBOR BOŽIČIMIH DARIL EXTENSIBLE I PERNICE IN POSTELJNE PUHOVKE TAPISERIJE • ZAVESE • PREPROGE POSTELJNO IN KOPALNIŠKO PERILO GORICA ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342 BOLNIŠNICA / ODMEVNA POBUDA ZDRUŽENJA »DARKO BRATINA« Široko soglasje proti selitvi in za čezmejno integracijo Goriški predstavniki najbrž prvič tako složni v obrambi zdravstva Gorica odločno zavrača selitev bolnišnice v Poslopje usmiljenih bratov. Goriška bolnišnica mora ostati v Ul. Vittorio Veneto, dežela pa naj dodeli obljubljenih 50 milijard lir za prenovo. To so politične izbire, od katerih ne gre odstopati, tehniki pa naj povedo, ali naj bo bolnišnica povsem nova, delno nova, ali pa je dovolj prenoviti sedanje poslopje. Ta rešitev je za mesto edina sprejemljiva in tudi edina, ki bo v perspektivi omogočila Čezmejno integracijo s šempetrsko bolnišnico. Na tem stališču so se PredsinoCi zedinili domala vsi navzoči javni upravitelji, politični in družbeni predstavniki na javni razpravi o goriškem zdravstvu, ki jo je priredilo Združenje »Darko Bratina«. Združenje je s tem srečanjem uresničilo Pomembno politično pobudo, ki bi utegnila zaznamovati nadaljevanje razprave o občutenem vprašanju. Najbrž prvič je bilo, ob množični udeležbi občinstva, zaznati tako široko soglasje vseh govornikov o tem, kakšna naj bo goriška bolnišnica. Edino izjemo predstavljajo nekateri zdravniki, ki menijo, da je goriška bolnišnica že skoraj odpisana in da je preselitev v poslopje Janeza od Boga pogoj za rešitev tega, kar se še rešiti da. To stališče pa je v goriški javnosti povsem osamljeno, saj so na srečanju župan, predstavniki pokrajine, rajonskih svetov, sindikatov, odbora za bolnišnico in drugi bili odločno proti selitvi. Po uvodu predsednika združenja »Darko Bratina« Livia Semoliča, ki je predstavil problem bolnišnice, različne poglede in perspektivo Čezmejnega sodelovanja, je župan Valenti zavrnil trditev, da Gorica ni izbrala rešitve za bolnišnico: veljavno ostaja stališče konference županov iz leta 1996 za delno novo bolnišnico v Ul. Veneto oz. Tuscolano in delno uporabo bolnice Janeza od Boga za rehabilitacijo in Upravne službe. Zdravstveni ustanovi je očital, da je nato »premešala karte na mizi«, da bi vsilila selitev k Janezu od Boga, bi pa jo Gorica zavrača. To stališče naj bi konferenca županov potrdila še ta teden, da ne bo nihče na deželi imel dvomov ali alibijev. Deželo je pozval, naj zagotovi 50 milijard, Gorica jih bo nato znala najbolje uporabiti. Tudi podpredsednik Pokrajine Vittorio Bran-oati je zagovarjal to rešitev. Svojcas je sam ravnatelj Zdravstvene ustanove Baratti menil, da je najboljša možna. Zakaj se je premislil? Brancati meni, da splošne bolnišnice ni mogoče seliti k Janezu od Boga, kjer ni pogojev ne prostora, obnova kompleksa v Ul. Veneto pa ima tudi to prednost, da ne zapira vrat bodoči Čezmejni integraciji. Bruno Gregorig je v imenu odbora za bolnišnico in tudi kot docent tehnike gradnje bolnišnic izključil izvedljivost selitve k Janezu od Boga. Stavba ni primerna za akutne bolnike. Ostaja le gradnja nove ali prenova sedanje bolnišnice: obe sta sprejemljivi, prenova pa bi bila cenejša. Sedanja lokacija je najprimernejša in odpira pot Čezmejnemu sodelovanju, s katerim bi Gorici skupaj imeli dovolj uporabnikov za prvorazredno bolnišnico, s široko paleto specializacij. VValter Papais je v imenu sindikalnih zvez CGIL in CISL razkrinkal »trik« v izračunih, s katerimi Zdravstvena ustanova zagovarja domnevno cenejšo selitev k Janezu od Boga. Mimo tega, da sploh ni upoštevana cena za odkup poslopja usmiljenih bratov (realistično lahko znaša 25-30 milijard), je ta rešitev videti cenejša le zato, ker predpostavlja bistveno manjšo in okrnjeno bolnišnico. »Storitvena plošCa« je predvidena na 14 tisoC kv. metrih površine, za primer nove gradnje v Ul. Veneto pa so vzeli v poštev 25 tisoč kv. metrov: naCrta (in torej stroška) nista primerljiva. Ko bi korektno primerjali homogeni rešitvi, bi ugotovili, da selitev ni ne cenejša ne hitreje izvedljiva, kot to mislijo primariji. Sin- G3 0 Q I Številna udeležba je dokaz velikega zanimanja za problem bolnišnice (foto Bumbaca) dikati zato še vedno odločno podpirajo vsaj delno novo gradnjo z maksimalno možno uporabo poslopij sedanjega kompleksa. Pomembno je Pa-paisovo opozorilo, da je treba takoj odobriti konkreten načrt, brez katerega ne bo financiranja. To stališče je v bistvu potrdil tudi deželni svetovalec Brussa, ki se je obvezal, da podpre dodelitev 50 milijard Gorici, vendar pa mora biti jasna njihova namembnost. Svoj načrt in tudi 95 milijard zanj je Gorica že imela leta 1991, je spomnil nekdanji deželni svetovalec Longo. Potem je leta 1994 na deželi prišla na krmilo Severna liga in ustavila načrt za Gorico. Sindikalist Paolo Del Ponte (CGIL-zdravstvo) je podkrepil obtožbe na raCun ligaškega odbornika Fasole: načrtno je POKRAJINA / SESTANEK Načrt za mrežo kolesarskih stez Povezovale naj bi glavna središča pokrajine in čezmejni pas v Sloveniji Goriška pokrajina pripravlja naCrt kolesarskih stez oziroma poti, ki bodo povezovale vsa glavna središča v pokrajini. O tem so včeraj razpravljali predsednik Brandolin, odbornik za prevoze Mi-nin, vodja prometnega urada inž. Finocchiaro in delegacija županov z Goriškega. Namen je, da bi uredili omrežje kolesarskih stez na relacijah Gorica-Gra-dež, TržiC-Gradež, Gra-dež-Palmanova, Gorica-Krmin (v Brdih), Gorica-Trzic (skozi Dol) in Čezmejno kolesarsko pot v Slovenijo. Pokrajina bo pripravila splošni načrt kolesarskih poti, pri Čemer bodo skušali povezati že obstoječe ali načrtovane kolesarske steze v posamez- nih občinah, ki pa so doslej nastajale nepovezano in brez potrebne kontinuitete. V nekaj mesecih bodo zbrali informativno gradivo in izdelali naCrt, ki ga bodo nato poslali na deželo za financiranje. Dežela razpolaga namreč s posebnim skladom, ki mu je na državni ravni namenjenih od 100 do 200 milijard lir. Ce bo potrebno, bodo posegli tudi po sredstvih iz nove pogodbe z inštitutom Credi-to sportivo. Brandolin in sogovorniki so vsekakor soglašali, naj ne bi bremenili okolja z novimi cementnimi pasovi, pac pa bodo zlasti na podeželju skušali kolikor je mogoče nameniti kolesarjem že obstoječe medobčinske in druge stranske poti. onemogočil integracijo bolnišnic v Gorici in Tržiču in razgrajeval tukajšnje zdravstvo. Odločno proti selitvi so bili tudi glasnica rajonskih svetov Zamparova, predstavnik odbora za bolnišnico Grusovin, Ivan Bratina, Renato Fiorelli, ki je zahteval naj Goričani odločijo na referendumu, predstavnik zdravstvenega osebja Bisiani. Slednji se je vprašal, zakaj so bili prav Fiorelli, Komauli in drugi, ki so se znotraj bolnišnice zavzemali za sodelovanje s Šempetrom, premeščeni. Je to bil kazenski ukrep? Ali vodstvo Zdravstvene ustanove noCe sodelovanja? Ali je res, kot je namignil posl. Prestam-burgo (na veCeru ga ni bilo zaradi bolezni), da je ministrstvo za zdravstvo pripravljeno podpreti Čezmejno integracijo, a POLJAN Nove ulice poimenovane po štirih sosednjih državah Stanovalci dveh novih ulic v Sredipolju bodo kmalu lahko vpisali na dokumente, da stanujejo v ulici Slovenija oz. Hrvaška. Občina Poljan je namreč sklenila poimenovati štiri nove ulice na svojem ozemlju po štirih sosednjih državah. V Foljanu bodo tako dobili ulici Avstrija in Madžarska, v Sredipolju pa kot rečeno ulici Slovenija in Hrvaška. Za nova poimenovanja so že pridobili potrebna dovoljenja. Občina Poljan, na območju katere sta tako kostnica italijanskih kot pokopališče avstroogr-skih vojakov padlih v prvi svetovni vojni, je s temi poimenovanji želela poudariti kulturne in druge vezi sodelovanja s sosednjimi državami. da se temu upira Dežela? Precej osamljeni so na stališču v prid selitvi ostali nekateri zdravniki, ki menijo, da je to najhi-tejša rešitev in edina pot, da se spričo političnih stališč na deželi in smernic Zdravstvene ustanove sploh ohrani bolnišnica v Gorici. Smisel razprave pa sta nazadnje strnila Nicold Fornasir in Livio Semolič, ki sta ugotovila, da obstaja široko soglasje za novo ali prenovljeno bolnišnico (kaj je boljše, naj povedo tehniki) na sedanji lokaciji in za perspektivo Čezmejnega sodelovanja. Ce bo znala Gorica strnjeno in z vso potrebno odločnostjo zagovarjati to stališče, bo morda prepričala tudi tiste (namig je šel na zdravnike), ki so že obupali, da lahko ohranimo svojo bolnišnico. KINO \M PRIREDITVE GORICA vrrroRiA 117.00-18.45- 20.30-22.15 »Mulan«. Walt Disney prod. (risani film). vtItoria 317.30-20.00- 22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturi-ca. CORSO RdeCa dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.DOZO.00-22.00 »Scream 2«. R. Wes Craven. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Darkcity«. TR2IC EXCELSIOR 17.00-18.45-20.30-22.15 »The avengers«. I. Uma Thurman in Sean Connerv. GLEDALIŠČE KD SOVODNJE vabi v petek, 18. trn., ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo gledališka skupina društva Tabor z Opčin uprizorila narečno Veseloigro Rusa riga Crjez uograde. KONCERTI ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi na Meditiram koncert mladih slovenskih solistov iz Argentine nocoj ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano na tradicionalni božicno-no-voletni koncert. OBVESTILA SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil teCaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. TeCaj bo na Koroškem. Prijave za teCaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure. OBČINA DOBERDOB vabi vse upokojence na srečanje z upravitelji ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov. Srečanje bo v sredo, 23. decembra, ob 16. uri na sedežu občine. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na MEDITIRANI KONCERT mladih slovenskih solistov iz Argentine Danes, 16. decembra 1998, ob 20.30 Cerkev sv. Ivana v Gorici gOBVESCAMO cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na št. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra UCENCI IN UČITELJI osnovnih šol J. Ambrama iz Pevme in L. Zorzuta s Pleši-vega vabijo na predstavitev projekta VINARSTVO V BRDIH v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v KC Lojzeta Bratuža v Gorici. KD O. ZUPANČIČ v sodelovanju s KRUT-om vabi nocoj ob 20.30 v dom Andreja Budala v Standrežu na predavanje biologinje Maje Darin na temo: Bachovi cvetovi: kaj so in Cernu služijo. KD DANICA prireja v torek, 22. im., ob 20.30 božičnico v središču Danica na Vrhu. Nastopili bodo elani KD Briški grič z igro Pesem o zimi, nastopil bo dekliški pevski zbor Danica. ŽIVIO POČITNICE je geslo prireditve, ki bo v torek, 22. t.m., ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma. Vabijo elani sekcije ritmike in orodne telovadbe, sekcije minibasketa in športnega vrtca SZ DOM ter dekleta skupine »Show dance«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fogolar v Ga-glianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupine »Old Babe Girls«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje samo še danes na sedežu dmštva in pri odbornikih. ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI DANES - Iz Gorice: 11.55, Adele Sgubin iz splošne bolnišnice v Borgnano; 13.15, Tarcisio Montagner iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. V Tržiču: 11.10, Mariano Rubinato iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa. Ob boleči izgubi Milene Frandolič sočustvuje z družino SKD Kremenjak iz Jamelj Moška oblačila ** ODPRTO TUDI OB MF* NEDELJAH r1 o. > PORTOROŽ » OPATIJA LJUBLJANA -2/1 -2/1 N. MESTO POSTOJNA q o ■4/4 KOČEVJE °aog v *y»NOMELJ .,/IAGREB 3^«^ a -N UMAG ---------- BEKA - O V4 OPATIJA _R 3/9 r a % V četrtek in petek bo na Primorskem in hribih sončno in toplo, po nižinah in kotlinah bo večji del dneva nizka oblačnost. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Po utiritvi Mighty Sata 1 konec poleta HOUSTON - Ameriško-ruska posadka (MVP), ki jez modulom Unity obrnjena pro-vesoljcev je včeraj ob 3.09 po srednjeevro- ti Zemlji z modulom Zarja pa proti vesolju pskem Času nad Indonezijo iz tovornega in se, kot nekakšen raženj, enkrat na pol ure odseka ameriškega vesoljskega raketoplana zavrti okoli vzdolžne osi. Tako zagotavljajo Endeavour utirila tehnološki satelit ame- pravilno ogrevanje in hlajenje postaje, ki bo riškega vojaškega letalstva MightySat 1 in s ostala pet mesecev brez posadke. Naslednja tem uspeSno izpolnila se zadnjo nalogo se- odprava (STS-96) bo maja prihodnje leto danjega poleta. obiskala MVP z raketoplanom Discovery. Satelit ima maso 61 kg (po trditvi Nacio- Ce je vse potekalo po načrtih, so danes nalne uprave za aeronavtiko in vesolje NA- nekaj po eni uri zjutraj po srednjeevro-SA naj bi imel 315 kg) in bo pošiljal na pskem Času zaprli vrata tovornega odseka Zemljo podatke o vplivu vesoljskega okolja raketoplana, vesoljci so oblekli vzletno-pri- na kompozitne snovi in sodobne sončne ce- stajalne skafandre in po vžigu dveh raket- lice. Pri tem bodo primerjali celice iz galije- nih motorjev ob 3.47 po srednjeevropskem vega arzenida, katerih srednji izkoristek je Času naj bi Endeavour ob 4.54 (po po- med 18 odstotki in 19 odstotki in celice iz datkih, ki jih je objavila NASA, pa ob 4.56) zmesi galija in indijevega fosfida, ki imajo po srednjeevropskem Času pristal na 33. 21-odstotni izkoristek. Preizkusih bodo tudi pristajalni stezi v Kennedyjevem vesolj-Sest novih vrst elektronske strojne opreme, skem središču (KSC) na Floridi. Tako bi detektor majhnih meteoritov in drugo novo raketoplan z desetim noCnim pristankom v opremo. Program razvoja MightvSata 1, pr- zgodovini poletov ameriških space shut-vega iz serije poceni satehtov Raziskovalne- tlov sklenil 7, 4 milijona km dolgo pot po ga laboratorija ameriškega letalstva, je stal vesolju. Rezervna možnost za pristanek v vsega Sest milijonov dolarjev. KSC je bila približno poldrugo uro kasneje, Trenutno se giblje raketoplan približno danes ob 6.30 zjutraj po srednjeevropskem 550 km pred Mednarodno vesoljsko postajo Času. (STA) Vino preprečuje možgansko kap, pivo pa ne KOPENHAGEN - Le zmerno pitje vina, ne pa tudi piva in žganih pijač, znatno zmanjšuje nevarnost možganske kapi. Po ugotovitvah Thomassa Truelsna iz Instituta za preventivno medicino iz Kopenbagna je pri osebah, ki spijejo enega do šest kozarcev vina tedensko, nevarnost možganske kapi za 34 odstotkov manjša kot pri tistih, ki ne uživajo vina. Nasprotno pa nevarnost možganske kapi ni nic manjša pri ljubiteljih piva in žganih pijaC. Po ocenah Truelsna pivo, vino in žgane pijače različno vplivajo na zmanjševanje nevarnosti bolezni srca in ožilja, kar pomeni, da pri tem ni odločilen etanol, temveč nekatere druge snovi. Vino je najverjetneje dobrodejno zaradi hranilnih sno-I vi, ki jih vsebuje in za j katere so znanstveniki že dokazali, da zmanjšujejo razvoj arterioskleroze. Pp trditvah nekaterih pa vino do-j bro dene zaradi okoliščin, v katerih se pije. Vino še namreč pogosteje pije v času kosila kot pivo ali žgane pijače. Seveda pa kardiologi opozarjajo, da vse te ugotovitve veljajo le ob zmernem pitju vina. (STA/AFP) Jeti naj ne bi obstajal PEKING - Po trditvah uradne kitajske agencije jeti - domnevno bitje, ki naj bi živelo na Himalaji - ne obstaja. Agencija je tako končala skoraj 20 let trajajočo razpravo o tem vprašanju. Direktor oddelka za gozdove in zaščito divjih živali pri kitajski državni upravi Zhang Jainlong je pojasnil, da so znanstveniki med Številnimi odpravami ugotovih, da so hib vsi zabeleženi jetiji v resnici divje živab. SoCasno poročen in aretiran EDVVARDSVILLE - 25-letni Ewel Simon Greene Junior iz ameriškega mesta Edvvard-sville je bil istega dne aretiran in poročen. Evvela je na vhodu pred matičnim uradom ustavil namestnik serifa in ga pregledal z detektorjem. Pri tem je v Evvelovem žepu našel pipo in zavojček marihuane. Sodnik Danie Stack se je ponudil, da sočasno opravi obe zadevi - poroko in aretacijo. Tako je Evvela in njegovo izbranko najprej poročil, nato pa je ženinu izrekel leto dni pogojne zaporne kazni in sto dolarjev denarne kazni. Stack je po obredu dejal: »Mi smo matični urad s popolnim servisom.« (STA) .,, j n ritmi* Uvl^UVUl WEST HARTFORD - Dvanajstletni Parih Thaker iz ; Connecticuta je po letu dni iz Irske dobil odgovor na sporočilo, ki ga je v steklenici spustil po reki Connecticut. Parth je namreč s svojimi soSolci I bi tako v praksi preveril, kar so se o vodnih tokovih učili v šoli. Eno izmed steklenic je minuli mesec našel ribič Jeremy Daly iz mesteca na obali jugozahodne Irske. Daly je Partha pisno obvestil, da je našel steklenico odslej pa bosta komunicirala preko interneta ali navadne pošte. (STA) I___________-_______-I spustil v reko 100 zamašenih vinskih steklenic, da Božično drevo za kraljico LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. si je v spremstvu kraljice matere (telefoto AP) pazljivo ogledala božično drevo, za katerega je okraske pripravilo 500 amaterskih okrasevalcev. Kraljica je včeraj za vse priredila sprejem v Buckinghamski palači.