Št. 126
V Ljubljani, četrtek dne 7. julija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/|6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Nemško vohunstvo in slovansko
K
Moskva, 21. rožnika.
Med nesorodnima svetovoma slovanskih in germanskih teženj ni sprave, to čutita oba. Toda naša javnost izve le malo, s kakšnim ogromnim aparatom neoficijal-nih sredstev išče oficijalno nemštvo gotovosti o nasprotniku, pred katerim na tihem trepeče strahu! „Jutro“ je nedavno prineslo senzačno vest o zločinskem zaprtju vohuna Štefana Rakovskega v norišnico. Ker to ime spominja mnogo intimnosti iz tistega sveta, kjer kralji in kraljestva prezirajo svoje lastne zakone, naj sledi tu nekaj zanimivosti po najverodostojnej-ših virih.
Rakovski je bil kot pruski vohun v službi centrale za vojaško špionažo na Ruskem in za nadziranje vesoljnega slovanskega gibanja, ki tajno posluje v Poznanju pod tvrdko Zacher, Forst & Ko. Slovanskega kongresa v Pragi sta se udeležila tudi on in vohun D., ne na javnih zborovanjih, nego na zaupnih sestankih v „Narodnem domu", kamor občinstvo ni imelo dostopa. Z vsoto 100 K sta podkupila natakarja, da jih je skrivaj spustil v neko ložo, kjer sta leže na trebuhu poslušala razgovore delegatov.
Rakovski kot izboren stenograf je ob tej priliki nabral gradiva za spomenico, obsegajočo 400 strani. Njegov ravnatelj Zacher v svojih osebnih pripombah k tej spomenici značilno navaja besede urednika lista „Swiat Slowansky“, izhajajočega v Krakovu: .Zadnja beseda panslavizma je federacija vseh slovanskih narodov — z jamstvom narodne svobode — pod načelstvom Rusije. Tu se skriva nevarnost za bodočo politiko Nemčije." — Ta referat je zbudil v Berolinu toliko pozornost, da je pruska vlada še tisti hip zahtevala obširnih informacij o vprašanju: „ Ali je opažati na pruskem Poljskem simpatijo do Rusije? Ali žele Poljaki najti v nji oporo?" Odgovor, ki ga je Zacher podal, se je zazdel gotovim ljudem tako važen, da so ga pooblastili s Forstom vred za vohunstvo o slovanskem gibanju vsega
sveta...
Zacher je hitel osebno v Sofijo m v Trst, da tam organizuje špijonažo. Podkupil je nekega P—iča in neki list, za katerega so se izdelovali članki pod najintimnejšim patronatom tvrdke Zacher, Forst & Kom p. Za svoje popotovanje na Balkan je imel na razpolago ogromne svote iz Berolina; toda Rakovski je namignil, da je tudi Dunaj pomagal finansirati to ekspedicijo! Njen uspeh je bila cela mreža tajnih sotrudni-kov v Sofiji, Solunu, Trstu in Bel-gradu. In še več: Zacher in neki S., rodom Srb, ki je dospel iz Sofije v Berolin,
izdajaje se tam za dijaka, sta ustanovila v Berolinu fabriko izdajalcev in vohunov.
Kmalu po prihodu S. se je namreč rodil v Berolinu .dobrodelni odbor" za podpiranje revnih Srbov; S. mu je postal načelnik. .Odbor" je obetal revnim prošnikom zlate gradove; ko pa je bil nesrečnež od gladu ; pripravljen do skrajnosti, so mu dejali: j „Če hočeš, da te nasitimo, služi nam!"
Žrtve te satanske podlosti so se v Berolinu učili provokatorske obrti in so odhajali v domovino služit Zacherju Forstu & Ko. Ta dobrodelni odbor je v septembru 1. 1907. kupil v orožni trgovini G. & Ko. v Charlottenburgu za 70.000 mark orožja v neznane namene.
Živahno se nadzirajo tudi ga 1 iški odnošajimed Rusini in Poljaki; vodja te sekcije je neki Rusin H., ki živi v Parizu z isto nalogo kakor S. v Berolinu. Berolin se je pri tem angažiral za letnih 300.000 mark. Oatentatu Šičinskega na grofa Potockega je Zacher sporočil v Berolin: — „Ta zločin ima dobro stran, da je ločil Poljake in Rusine še globlje. Šanse Nemčije v Galiciji se morajo samo dvigniti — simpatije Rusinov bodo na njeni strani. Treba je izkoristiti ta položaj, ki je za nas prekrasen.
K sklepu naj omenimo krasen uspeh Zacherja, Forsta & Ko. v Rusiji sami. Oseba, ki je ne gre imenovati, znana širom kulturne Evrope, je zalagala to tvrdko z najpodrobnejšimi podatki o vseh znamenitih činiteljih slovanskega gibanja na Ruskem !	E.	—V.
Po boju.
Z upravičenim strahom smo pričakovali končne vesti, ki bode prišla iz Dunaja. Ni nam bilo vseeno, kaj se bode zgodilo s slovensko obstrukcijo, tembolj, ker je bilo odvisno od njenega izida troje: Ali dosežemo Slovenci kaj ali ne, ali dobijo drugi kaj brez nas na našo škodo, ali pa da ovremo s svojim odporom vse delo. Bati se nam je bilo dvomljivih glasov, ki so prodirali drug za drugim do nas, saj smo vedeli, kake uspehe rodi običajno hipno slovensko navdušenje in naša trenotna politika.
Boj, ki se bil minule dni na Dunaju, je bil v resnici hud boj in vztrajnost in resna volja, s katero so ga bili naši in njihovi zavezniki, zasluži pohvalo. Zasedanje se je končalo, kakor že prejšnje poletje enkrat nenadoma in brezplodno, ali bolje je, da je izid tak, kakor pa da bi nam bili protivniki zopet izrezali iz kože par jermenov, da nam spletejo nov bič. Zasedanje je vzelo nasilen konec, ni pa tega kriva sama jugoslovanska obstrukcija, ampak v veliki meri tudi preperela vladna večina, ki se je jela na vseh koncih in krajih krhati,
da se v doglednem času na delce razdrobi. To je za nas razveseljiv pojav, ker danes res lahko govorimo o vladinem porazu.
Pri tem so bili odločilni razni odbori. Dva sta namreč bila popolnoma nesklepčna in narodnostni odbor so morali odgoditi že v torek predpoldan radi sklepa slučajno nastale večine, dočim je temu vzgledu sledil podkomite finančnega bdbora radi hude parlamentarne krize. Odločilno za Slovanom ugoden izid krize je bilo tudi opoldansko dejstvo, ko je načelnik proračunskega odbora Chiari odložil svojo čast, ker ni razumel vseh možnih jezikov, v katerih se je pri razpravi govorilo. Kocka je padla in ko so še Poljaki nato prešli v ofenzivo proti vladi, ni bilo o usodi zbornice nobenega dvoma več. Ti so glasovali v obeh gori navedenih odborih za odgo-denje in to je dalo povod zaključenju.
Malo čudno je, kako da so postali iz poljskih prijateljev vlade njeni protivniki in to ne, kakor se zdi, samo hipni, ampak resni. Brezdvomno je zavel med njihove čete nov, osvežujoč duh, ki jim budi spomine in jih vede do spoznanja, da vendar niso niti zase vedno modro uravnali, če so se dali brezpogojno vprezati v vladin voz. Radikalna struja med Poljaki je po odklonitvi njih finančnih predlogov tako zelo narasla, da je moral vsakdo izprevi-deti, da je odgoditev edina rešitev* pred popolnim razpadom Bienerthove večine, razpad, ki bi ga ne bilo mogoče več popraviti. Zasedanje je sedaj do jeseni odgo-deno in tedaj bodemo videli, kako se bode zopet poizkušalo delati, seveda — proti nam.
Kakor stoje reči sedaj, nam ni treba strahopetno gledati v bodočnost, kajti slabše, nasilneje in z večimi zvijačami se pač vlada ne bode mogla postaviti proti nam. Gre se le za to, da ohranijo Poljaki v spominu svoj nastop in da ne pozabijo, da tudi njim vlada začne kazati svoje zobe, če hočejo uveljaviti proti njeni volji svoje
—	upravičene ali neupravičene — zahteve. Mogoče je, da jej od sedaj naprej ne bodo lakajsko služili in izdavali za borne drobtinice skupnih slovanskih interesov. Oni sedaj lahko odločijo, da-li bodo avstrijske vlade nosile velenemško obilježje ali slovansko, kar bi bilo gotovo pravično. Poljaki so oni činitelj, ki lahko provzroči, da zavije avstrijska državna ladja na drugo progo. Le naj poizkusijo to in videli bodemo, da ne bode nič več tistega guganja in negotovosti, katero nas preti končno zanesti še v uničujoči germanski orkan.
\i slovenskih krajev.
Jesenice.
Naša delavska konsumna društva in draginja. Pri nas imamo dva
konsuma in sicer črnega in rdečega. Za zadnjega se je delalo toliko agitacije med delavci, da so se res nekateri vsedli na ta rdeči lim. Petrolej so ob otvoritvi konsuma prodajali po 24 vin. liter. Seveda delavec ni vedel, ker nima pojma, kaj petrolej stane kakšen namen ima taka cena. In danes? Vse tiste nade, ki so pravile ubogemu delavcu, da si bo pri tem konsutnu res kaj prihranil, so se hitro razblinile. Pač ni čuda, ako delavec vedno bolj leze v dolg in njegova družina v revščino in pomanjkanje, ako mora plačevati tako visoke cene vsakdanjih živil. V tem konsumu se danes prodaja mast po 2 K 28 vin. drugod po 2 K, sladkor pa 92 vin. drugod po 88 vin., moka 0 po 46 vin. drugod po 42 vin., olje po 1 K 20 vin. drugod po 1 K in še več stvari, katere so za delavca za vsakdanji živež neobhodno potrebne, po znatno večjih cenah, kakor pri drugih trgovcih. Treba je samo malo vzeti svinčnik v roke in diferenca cene, katero plača odjemalec v konsumu, ali pa pri drugih trgovcih, bo precejšna. Torej kdo plača iste tako zvane „procente“? Ali jih ne plača delavec sam? In delavec, kateri svoj denar težko prisluži, mora plačati 50 K naprej, da sme v takem konsumu kupovati. Tako torej delavski kon-sumi skrbijo pri nas za delavca. Delavci, zganite se in ne metajte svojega v potu svojega obraza zasluženega denarja proč; obrnite hrbet takim konsumom! Vam ni treba velikih hiš in mlinov, kateri se zidajo za vaš denar, ampak pomislite, da je treba vašim družinam živeža.
Cerknica.
Svetovno znano cerkniško jezero in škocijanske jame ogledati si je najlepša prilika dne 10. julija 1910. Ta dan priredi namreč podružnica sv. Cirila in Metoda v Cerknici veliko ljudsko veselico na vrtu g. Ivana Stergulca. Obširen vspored
—	med drugim petje, ples, vrtiljak, zvečer beneška noč na Cerkniškem potoku, muzej notranjskih redkosti itd. — bo nudil za vsakega obiskovalca kaj privlačnega. V mnogoštevilnih paviljonih skrbele bodo dražestne gospe in gospodične za telesne potrebe obiskovalcev. Sodelovala bo vojaška godba pešpolka št. 47 iz Gorice Ogromno zanimanje, ki se baš vsled zadnjih krutih pritiskov naših narodnih nasprotnikov za družbo sv. Cirila in Metoda v njenem jubilejnem letu vsepovsod kaže, bo gotovo podžgalo tudi zavedno Notranjsko da ne zamudi prilike položiti mal dar domu na altar ter se v veseli družbi navžiti novega navdušenja za sveto narodno stvar.
Dol pri Hrastniku.
Priprave za nedeljsko slavnost tukajšnjega slovenskega gasilnega društva se bližajo koncu. Preskrbljeno je za vse želje p. n. udeležencev kar najboljše Vspored je sledeči: V soboto 9. t. m. veče
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[28]
„Nate drugega," je dejal, „ta se ne skrivi. Zaradi časti Rima in zaradi blagra nas vseh, zadenite tega nesramneža, pa najsi bo še tako malo . .
Rinaldo ga ni poslušal. Pograbil je meč, ki mu ga je menih ponujal, planil proti vitezu de Ragastens in se postavil v nastop kakor nalašč v trenotku, ko je vitez zakričal :
»Tri!«
In zares — njegov tretji nasprotnik je bil razorožen.
„Ah, ah,“ je dejal Ragastens ter se obrnil k napadalcu, »zdi se, da vam ena lekcija ne zadošča . . . Vseč mi je takšna gorečnost . . . Glej, glej! Nov meč imate? . . . Mislil sem, da sem vašega zvil . . .“
Rinaldo ni rekel besedice; hladnokrvno se je boril dalje, s trdno voljo, da vsaj enkrat zadene neukrotljivega viteza.
„Vidim, da niste dobro razumeli," je povzel ta. „NAte, le dobro poglejte . . • Najprej vam omamim zapestje s temile udarljaji . . . tako! . . . Nato, s tole vrsto dvojnih udarcev, vam vežem meč ... še en udarec ... in . . to so zdaj štirje!"
Zopet je odletel Rinaldov meč. Opisal je lok po zraku in zletel na drugo stran kroga gledalcev . . . Zaslišal se je lahen vzkrik: orožje je ob svojem padcu oprasnilo roko nekega lakaja, ki je šel mimo.
»Nič hudega!" je dejal menih, ki je priskočil k lakaju. „Molči in pojdi z mano. Jaz ti v trenotku ozdravim to reč."
Lakaj je šel za menihom, ves presenečen, kajti praska je bila jedva vidna in nikakor ni kazala opasnosti.
Tačas pa je zavrvelo v krogu dvorjanov. Vse glave so se odkrile: Cezar Borgia se je bil prikazal.
»Na konje, gospodje!" je velel ... „na konje, za mrtvaško slavje, ki nas še čaka danes ... A čez nekaj dni, na konje, da pojezdimo v boj!"
Grmeč vivat se je dvignil naokoli, in množica je obkrožila Cezarja.
„Da,“ je nadaljeval ta, „gospodje, kmalu odidemo . . . in vsak naj se čimpreje pripravi na vojsko, ki bo zelo trda . . . Dotlej pa hočemo pokopati mojega ljubljenega brata Francesca . . . Gospod vitez de Ragastens," je dodal, zapazivši viteza, ki ga je že nekaj hipov iskal z očmi, „vi se boste držali v moji bližini ... ali razumete? . . . Gospodje, predstavljam vam gospoda viteza de Ragastens, ki je moj prijatelj . . . eden izmed najboljših!"
Takoj nato se je Cezar napotil proti velikim slavnostnim stopnicam, ki so vodile na dvorišče gradu. Množica dvorjanov mu je sledila z glasnim rožljanjem mečev in ostrog.
Mnogo rok se je bilo iztegnilo Ragastensu naproti. Nekaterim se je mudilo pozdraviti v njem ljubljenca gospodarjevega, drugi pa so bili samo srečni, da morejo izraziti njegovi hrabrosti svoje občudovanje.
Toda nista še bila napravila dvajset korakov, ko je mož nenadoma obstal, kakor da se mu je zvrtelo v gLvi Pre bledd je kakor smrt. Pena se mu je pokazala na ‘koncih ustnic. Hotel je govoriti. Toda grlo mu je izdavilo samo krik podoben grgranju. Nato so mu odrekla kolena in zrušil se je na tla.	’
Garconio se je sklonil čezenj ter pozorno sledil razvoju smrtnega boja. Ta boj je bil kratek.
V	krču so otrpneli lakajevi udje. Oči so se mu zavile. Nenadoma ga je streslo poslednjikrat; nato je obležal nepremično, kakor ubit od strele.
Lakaj je bil mrtev. •
„Dobro," je zamrmral don Garconio, „bene, bene .. . Kakor sem prorokoval: ta strup najprej omami jezik, kakor hitro se priČno pojavljati njegovi učinki . . . Torej se ni bati nepotrebnega blebetanja v smrtni uri . . . Toda, z z druge strani, smrt nastopi mnogo prenaglo ... po mojih računih bi morala priti šele dve uri po dobljeni rani Treba bo izpremeniti količino ..."
Nato se je don Garconio poslednjikrat ozrl na mrtveca ter odšel počasi, s sklonjeno glavo, ves zatopljen v učene račune . . .
Don Garconio — kajti on je bil tisti menih, ki je postregel razoroženemu Rinaldu z novim mečem — je bil odvedel lakaja, ki ga je tisti meč lahno oprasnil na roki.
Pogreb Francesca Borgia, vojvode Gandijskega se je bil završil z velikim sijajem. Po svečani službi božji pri Svetem Petru so peljali truplo v procesiji po rimskem
mestu.
Utegnilo je biti okrog pete
dokončani poti skozi mesto ob ______________________
vrnila k Svetemu Petru. Tam so jo zaprli in shranili mrliča v eni izmed rakev cerkvine kripte.	(Dalje.)
ure, ko se je krsta po zvonenju vseh zvonov
serenada gospe kumici in potem vrtni koncert. V nedeljo 10. t. m. budnica, ob
9. uri sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru, slavoloku in občinsko hišo. Ob
10. uri sv. maša, blagoslovljenje zastave in zabijanje žebljev. Ob 2. uri popoldne velika vrtna veselica, kjer bode svirala priznana godba »Trboveljskega paz. društva".
—	Prosimo še enkrat p. n. društva in posamezne povabljence, ki se še niso odzvali, naj bi taisti blagovolili nemudoma naznaniti, če se udeležijo slavnosti in če zabijejo žeblje. Na svidenje torej v nedeljo na slovenskem Dolu.
Celje.
Nadomestnevolitve. Nadomestne volitve, ki sov se vršile v 30 volilnem okraju (Marenberk, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji grad in sodni okraj Arvež) dne 4. julija, so izpadle za klerikalce nad pričakovanje ugodno. Da bode zmagala prižnica in izpo-vednica, je bilo pač gotovo, ali da bode dobil značaj dr. Verstovšek tako pomenljivo večino, je moralo vsakogar iznenaditi. Resnica je in ostane, da se mora proti klerikalnemu kandidatu in bodi ta še tako kompromitiran, postaviti mož, ki ima povsod zaslon in tudi očividne zmožnosti za poslanca. Ne moremo ravno tukaj razmotri-vati, kdo je zmožen za to in kdo ne, a gotovo je, da kar kljub svojemu bogastvu, ki ne pride v poštev in brižnosti in poštenju, ni bil mož na svojem mestu. Če še poseže napredna stranka kedaj v boj, za sedaj pač tega menda ne bo poskušala, ker se mora prej preobraziti, bode morala biti pač bolj srečna pri volitvi kandidata. Bodi kakorkoli, a to se ne sme več zgoditi, da bi po pokojnem Ježovniku osiroteli napredni mandat dobil kak Verstovšek in to z 3179 glasovi proti 1730 naprednim, kakor je bilo to sedaj.
Maribor.
Razne dražbe. Dne 30. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo pri okrožni sodniji v Mariboru v sobi št. 50 na javni dražbi prodajalo: tovarna in hiše v kon-kurz došlega tovarnarja Iv. Lamprechta ml. v Mariboru, in sicer se bo prodala tovarna olja, čisto novo postavljena v Karčovini pri Maribori, ob državni cesti Maribor-Dunaj, par minut od mariborskega kolodvora; tovarna je stala 250.000 K, najmanjši ponudek je 75.000 K; dalje dvonadstropna hiša v Mariboru (Bismar-kova cesta 16); stala je 90.000 K, najmanjši ponudek je 39.000 K; končno vila pri tovarni; stala je 30.000 K, najmanjši ponudek 14.000 K.
Želeti bi bilo, da se na tej važni narodni postojanki, kakor je Karčovina nad Mariborom, naseli zaveden in premožen Slovenec. Nedvomno je, da bi se kje na Kranjskem našel premožen in podjeten rojak, ki bi tvoril v mešanem kraju vpo-števanja vreden faktor.
Splošni pregled.
Posledice odgodenja.
Odgodenje državnega zbora s cesarskim lastnoročnim pismom ima za posledico, da poslanci ne prejemajo več dijet, ker se te izplačujejo samo v slučaju, če se po sklepu zbornice zaključi zasedanje. Imuniteta poslancev pa ni ugasnila, ker velja za vso dobo zasedanja in zasedanje se konča samo s koncem državnega zbora. Z odgodenjem tudi ni prekinjena kontinuiteta posvetovanj, tako, da ne bode treba raznih predlog na novo sprožiti in delo v raznih odborih ni izgubljeno. Pri drugi otvoritvi zbornice se bode le nadaljevalo.
Janičarji — oživljeni.
Vojni minister turški kani zopet uvesti janičarje v zgodovinski uniformi. Prva kom-panija se bode udeležila vojaške parade že 23. t. m. Leta 1329 je sultan Orchan sestavil janičarsko četo iz krščanskih jetnikov, ki jih je prisilil, da so prestopili na islam. Četa je imela rajne predščine, ki so privabile tudi mlade Turke, da so vstopili. Njih število se je s časom znatno povišalo in kmalu so postali janičarji strah Evrope. Z leti pa je prišel med nje nered in disciplina je izginila. Večkrat so se tudi spun-tali in leta 1826, 17. junija jih je dal sultan Mahmud vse zapored obglaviti in kar jih niso usmrtili, so jih pa izgnali.
Dnevne vesti.
Izjava uredništva. Gospod Ivan Kocmur, t a jnik ok r a j ne bol n i š k e blagajne v Ljubljani: Izjavljamo, da niste v nikaki zvezi z noticami in poročili, ki smo jih svoječasno priobčevali o Vaši zadevi.
Uredništvo „Jutra“.
Hrvati ln „Slovenčev“ ponedeljkov podlistek. »Slov." ponedeljkov podlistek je izzval tudi pri naših bratih Hrvatih velikansko ogorčenje. Vsi soglašajo v tem, da je mogla napisati ta članek samo kaka
popolnoma pijana klerikalna duša. »Rječki Novi List" poživlja vse hrvatske duhovnike, naj dobro prečitajo ta podlistek, da bodo videli, kake tovariše imajo med kranjskimi bratci in pravi, da morajo vsi še količkaj trezni ljudje sedaj izprevideti, da ni bolj podle in protinarodne stranke v Avstriji, kakor je ravno kranjska klerikalna stranka.
Prevzvlšenl na čelu »Slovenske Straže". Največjega narodnega mračnjaka, kar jih pozna slovenski narod, našega za slovenski narod »velezaslužnega" škofa Jegliča so si izbrali klerikalci za protek-torja »Slovenske Straže". Seveda, saj ga tudi neobhodno potrebujejo. Mož jim bo z veliko lahkoto preskrbel tisočake kot podporo »Kranjske hranilnice", kajti klerikalci sami dobro vedo, da je vsa njihova narodna gonja samo humbug in da od svojih backov nimajo pričakovati dosti prispevkov. Ta mož torej, ki je do kosti podkupljen od nemškutarske »Kranjske hranilnice", je vrgel sedaj prvič, odkar pomnimo, par drobtinic na žrtvenik našega naroda, obenem pa natančno začrtal pot, po kateri bo morala hoditi »Slovenska Straža". Ne v narodnem, ampak samo v katoliškem duhu se bo morala vzgajati naša mladina. Slovenski narod namreč potrebuje ljudi, ki bodo šli s skrajnimi sredstvi v boj proti klerikalnim političnim nasprotnikom, ki se bojujejo za pravice našega naroda in v to svrho bodo, kar bo že preskrbel naš Pre-vzvišeni, na široko odprte vse blagajne nemškutarske »Kranjske hranilnice".
Vladimira Levstika podlistek: »In vstali so divji psalmi" je izšel v ponatisu pod naslovom »Svoboda". Naši naročniki dobijo knjigo brezplačno. Prodaja se v našem upravništvu in v vseh knjigarnah, izvod po 20 vin.
Za družbo sv. Cirila In Metoda je daroval neimenovan upravništvu »Jutra" 2 kroni za izgubljeno stavo.
Zarja ugasnila. S prvim julijem je prenehala izhajati v Trstu klerikalna »Zarja", v katero je pisal zamaknjeni kaplan Ukmar kot članke svoje pastirske liste. — »Zarja" je bila na višini »Glasnika najsvetejših Src" in »Salezijanskih poročil", sicer pa tako političen list, da je »Slovenca" kot premalo klerikalnega smrtno sovražila.
Ljubljanski pseudo-Nemcl in nemškutarji so postali zadnji čas sem nekam sumljivo mogočni in njih otroci pa nesramno drzni! To se vidi iz obnašanja ka-zinotov in nič manj iz vedenja šulverajnske in gimnazijske mladine: vse izziva! Če greš po Miklošičevi cesti, čuješ skozi okna kaznilniškega upravitelja Rabitscha kričati iz stanovanja otroke na nenemške ljudi »slovenische Narren". Če greš mimo realke ob koncu pouka, ti pa realski pobalini ostentativno heilajo in občinstvu pot zastavljajo. Policijskega stražnika ne dobiš ne tu ne tam. Ko so šli pa v nedeljo Tržačani, Goričani in Štajerci v mesto, je pa skoro poleg vsakega človeka policaj korakal ! Baron Schvvarz in Pertot naj nikari ne mislita, da bomo Slovenci to izzivanje in vladino pristransko postopanje vedno mirno gledali! Če je cesar dal 20.000 K za nemško gledališče, s tem Nemci in vlada še niso pridobili patenta, da v Ljubljani Slo vence pomandrajo!
Zrelostni Izpiti na c. ki;. II. državni gimnaziji so se končali dne 5. t. m, Priglašenih je bilo 19 kandidatov. Izpit so prebili sledeči gg. maturanti: Ramovš in Sodnik (z odliko), Gosar, Lekan, Lemež, Lovšin, Primic, Rus, Šefman, Štamcar, Žgur, Klembas, Matičič, Melik, Merješič, Šerbec, Wohinz. Dva kandidata sta reprobrirana na šest mesecev.
Šolski sklep na mestnem dekliškem liceju. Na mestnem dekliškem liceju se je končalo šolsko leto 1909/10 dne 2. julija t. 1. Licej je obiskovalo 182, višjo dekliško šolo 120 javnih gojenk. Na liceju je sode lovalo 13, na višji dekliški šoli 21 učiteljskih močij. Poleg tega je obiskovalo še tr govski tečaj 51 gojenk, katere so poduče-vale 4 učiteljske moči. Društvo »Mladika", ki se je ustanovilo z namenom, da vzdržuje slovenski internat in zasebno dekliško šolsko pripravljalnico za mestni dekliški licej je štelo letos 56 gojenk, ki so večinoma obiskovale licej in višjo dekliško šolo. Izvestje mestnega dekliškega liceja vsebuje sledeče članke: 1. Dr. Jakob Zupan kot pesnik, spisal dr. Rudolf Mole. 2. Šolski zdravnik, spisala M. Wessnerjeva.
V	Gruberjevem prekopu prično ta mesec graditi novi železobetonasti most. Čeprav je pa nujno potreben, se zanj niti s pripravami še ni pričelo. Da se ljudje nad to malomarnostjo zgražajo, je umljivo, neumljivo pa se nam zdi ravnanje mestne občine, t. j. stavbnega urada, da ne stori svoje dolžnosti in zahteva od podjetnika, da z zgradbo mostu takoj prične. Ali je pa morda tudi pri teh delih deset gospodarjev pa nobenega pravega ? Ali se bo most nemara še le po zimi delal?
Socljalnl nedostatki pri delavstvu tvrdke Czeczowiczka. Tista delavska raja ki gara v Gruberjevem kanalu od ranega jutra do poznega mraka za 2 K 40 ali 60 vin., živi v pravem pomenu besede: kot pes. Še slabše! Pes vsaj ve, kje bo jedel
in spal, dočim naš Dalmatinec in Macedo-nec niti za denar ne dobi poštene hrane ali prenočišča. Po podih in šupah se mora potikati, slabo jesti, trdo delati in raztrgan hoditi. Oslepari ga pri podjetju, kdor ima čas, pa ga ni človeka vali oblasti, ki bi se za tega težaka zavzel. Človeku se gnjusijo razmere, ki vladajo napram delavstvu pri tem podjetju. Obrtna oblast, kje si?!
Staroslavne ljubljanske Prule in nič manj slavno Mirje izgublja zadnji čas svoje lice. Na prvih se zgradi v kratkem deška ljudska šola, na nekdanjih krakovskih zelj-nikih in križanskih njivah pa se zgradi obširno poslopje slov. obrtne državne šole z delavnicami, ki so že pod streho. Tako se Ljubljana širi in v kulturnem oziru napreduje. Zdaj pa treba skrbeti, da pridejo na ta dva zavoda le Slovenci, ki si bodo tam kruh služili. Zato: Gospoda pozor!
Kamenolom v Podpeči pri Vrhniki je letos izredno živahen. Zadnje tedne so pričeli dovažati po Ljubljanici iz njega kamenje tudi za osuševalna dela v Gruberjevem prekopu, oziroma pri novem mostu. V Prulah odkladajo iz čolnov ta materijal, ki se potem odvaža po tiru na določeno mesto.
II.	redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nastavljence. Dne
19. junija 1910 se je sešel pod predsedstvom predsednika g. Oskarja Heintschel pl. Heinegg II. redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nameščence. O istem je poročal predstojnik o prvem poslovnem letu 2909. Poročilo in zaključek računov so se vzeli na znanje in odboru se je dalo ab-solutorij. Iz poročila se posname, da znaša preostanek K 945.677-42, ki se je varnostnem zakladu odkazal. Skupnih predpisanih predpisanih premij je bilo 20,281.306, od katerega zneska je zastalo dne 31. decembra 1909 vsled raznih, plačilo ovirajočih ugovorov proti dolžnosti zavarovanja 7,964.406 kron 95 v. Opravilni stroški v tem poslovnem letu so znašali K 931.494 80 t. j. 4'59°/o predpisanih premij ali K 944 od vsakega zavarovanca. Zavarovancev je bilo koncem 1909 leta 87.348. Občni zbor je pooblastil predstojnika, vsoto znašajočo k večjemu 10°/o v letih 1910, 1911 in 1912 vplačanih premij porabiti za preskrbo stanovanja zasebnim nastavljencem in sicer na ta način, da bo zavod v prvi vrsti dovoljeval posojila zavodom in v drugi vrsti bo zavod dal sam sezidati, ali si bo pa nabavljal v to svrho hiše. Končno so se določili principi za dovoljevanje podpor v slučaju brezposelnosti, vendar pa se bodo take podpore dovoljevale še le tedaj, kadar bo tozadevni zaklad dosegel višino K 100.000.
Pozor! Ker je ime one osebe, ki je v nedeljo, 3. julija na jubilejni veselici kupila neko kolo za 6 K, že znano, naj se stranka, ki je rekla, da kupi kolo takoj nazaj, v kratkem zglasi pri upravništvu Jutra".
Društvene vesti.
Sodraškl sejem ali ljudska veselica Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda" s sodelovanjem telovadnega društva »Sokol" v Ribnici in z odsekoma Lašče in Sodražica, se vrši v nedeljo, dne 10. julija 1010. leta na vrtu g. Fajdige v Sodražici. Spored je sledeč: telovadba, prosta zabava, petje in ples. V raznih paviljonih se bodo prodajale pijače, jedila itd. Začetek ob 3 popoldne. Vstopnina za osebo 40 vin., za družino 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Vsi v Sežano. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo, dne 10. julija t. 1. v Sežani veliko vrtno veselico v proslavo 251etnice naše šolske družbe na čarobno razsvetljenem »Lužišču". Veselica se prične ob polu 4 popoldne, vstopnina znaša 50 vinarjev. • Bližnji rojaki in vrle Slovenke, prihitite nedeljo v kraško metropolo, ki vas s prijaznostjo in slovensko gostoljubnosto radostno sprejme. Pridite in položite na žrtvenik domovine dar, kolikor kdo more, saj dobro veste, da narod brez narodnih sol nima bodočnosti. Bojujmo se za svoj obstanek, dokler je čas.
Gasilno društvo v Dobrempolju priredi v nedeljo, dne 10. julija veliko ljudsko veselico, ki se bode vršila popoldne, dočim se bode vršilo predpoldne blagoslovljenje brizgalne z mnogovrstnim sporedom. Pobližje se vidi z lepakov.
Izlet pevskega društva „SIavcc“ na Češko.
(Konec).
Ker je bilo vreme popoldne deževno, se je vršila ljudska veselica mesto na prostem, v »Strelnici". Najkrasnejši je bil nastop šolskih dečkov v češki narodni noši. Eden teh dečkov stopi v ospredje ter po zdravi v lepem govoru slovenske goste na kar zapojo našo »Slovenec sem". Sploh je ta pesem, ki jo je zanesel »Slavec" pred 2 leti na Češko, postala povsem narodna, pojo jo šolski otroci, priprosti narod, pevska društva in je sploh vsakemu znana.
V	ponedeljek zjutraj nas je spremlje-valo mnogobrojno občinstvo na kolodvor, nekateri pa so nas spremljali še 4 do 5 postaj na poti proti Pragi; tako smo se poslovili od dragih Taborčanov, ki so nam s svojo gostoljubnostjo izkazovali največjo pozornost.
Spremljani po nekaterih članih »Hla-hola" vinohradskega, med njimi prvi kapelnik zagrebškega gledališča g. Milan Zuna in inž. g. Jos. Bašta, dospeli smo srčno pozdravljeni v zlato Prago. Ta dva naša prijatelja sta takoj ukrenila vse potrebno, posedli smo v pripravljene izvoščke ter v hitrici ogledali Prago. V vsakemu vozu je bil dodeljen po en »Hlaholaš" ki nam je tolmačil razne zgodovinske posebnosti. Na staromestnem magistratu je pozdravil Slovence magistratni svetnik Burovkov, na kar smo z velikim zanimanjem ogledali to slav.io in historično palačo.
Prispevši v Kralj. Vinohrade, ogledali smo si po naklonjenosti ravnatelja Stecka ondotno krasno gledališče, ter v fojerju zapeli »Slovenec sem". Nato je bil skupen banket, katerega je priredil »Hlahol" vinor hradski v Trunečkovi restavraciji. Pred vhodom je pričakoval »Slavca" predsednik društva, ravnatelj F. A. Šubert. Po srčnem pozdravu predsednikovem so podale članice gostom po slovanskem običaju kruha s soljo in pripele pevcem nebroj cvetja. Med obedom nazdravi ravnatelj Šubert »Slavcu", spominjajoč se njegove lanske 25 letnice na kateri so bili češki pevci tako bratsko in gostoljubno sprejeti, a predsednik Dražil se zahvali za veliko iznenadenje in srčni sprejem, s katerim je »Hlahol" vinohradski sprejel »Slavca" osobito še dražestne članice, z željo naj bi ta bratska vez spajala obe društvi v nedogledni čas. Vmes se je razvila prav domača zabava v krogu ljubeznivih čeških pevk in pevcev, tako da je le prekmalo prišel čas ločitve in odhoda na kolodvor, kamor so nas spremile naše ljube posestrime in dragi pobratimi. In s solzami v očeh smo se poslovili drug od druzega kličoč »Na svidenje!
Ob polu 7. uri zvečer dospeli smo do Kolina. Na kolodvoru je pričakovalo »Slavca" »Trgovsko društvo," pevsko društvo »Dobromila Dobroslav," pevsko društvo »Kolinsko," »Sokol" s zastavo in mnogobrojno občinstvo. Po pozdravu predsednika trgov, društva g. Schonoha je bil odhod v mesto.
Dasi so bile pred kolodvorom za Slavca" pripravljene ekvipaže, vendar smo raje z drugimi društvi in razvitimi zastavami korakali do mestne hiše, kjer je bil sprejem in pozdrav po mestnem županu g. Sladeku in občinskih svetovalcih v dvorani. Župan je v svojem navdušenem govoru posebno povdarjal naj bi se slovenska pesem pri današnjem koncertu izlila v mogočen fortisimo, kateri naj bi na veke združil slovenski in češki narod. Za sprejem zahvalil se je predsednik »Slavca".
Koncert vršil se je v gledališču. Dasi je naš rojak Milan Krsnik šele štiri dni pred odhodom »Slavca" iz Ljubljane opozoril kolinske kroge na prihod slovenskih pevcev v Tabor, ki naj jih povabijo da pri-rede v Kolinu koncert, je bil isti vendar dobro obiskan, k čemur pa je mnogo pripomoglo »Trgovsko društvo" ki je vso prireditev prevzelo, kakor tudi kolinska tovarna za kavino primes, ki je prireditev krepko podpirala, in pa g. Milan Krsnik, ki je že v Tabor prispel, da je vse ukrenil. Pevski spored, ki je trajal poldrugo uro, je izzval pri vsaki točki viharno priznanje in zopet so slovenske narodne pesmi najbolj ugajale. Vmes pa so kolinske dame raz sedežev obsipavale z duhtečim cvetjem pevce na odru, v roke pevovodje A. Sajovicu pa izročile velik šopek s trakovi.
Po koncertu bil je komers in banket v restavraciji »Mašin", kjer so bili »Slavci" zopet povabljeni gostje, kakor tudi že pred koncertom pogoščeni. Na komersu katerega se je udeležilo mnogo dam, so govorili: župan Sladek imenom mesta povdarjajoč krasni uspeh koncerta, zahvaljujoč se »Slavcu", da je posetil Kolin s svojo milo slovensko pesmijo in tako priredil meščanstvu izreden užitek. Napije »Slavčevemu" predsedniku. Predsednik Dražil povdarja, kadar pride »Slavec" med brate Cehe, vselej je predmet odkritosrčnih ovacij, katerih je tudi na svoji poti v Kolinu v tako obilni meri deležen. Zahvali se vsem, ki so pripomogli do prireditve koncerta, predvsem predsedniku Schonchi, tajniku Baburki in Milan Kersniku, ter napije županu Sladeku, kateri je slovenske goste tako ljubeznivo sprejel, a pevci zapojo »Slava mu". Med petjem »Slavčevega" zbora izreklo se je še mnogo navdušenih zdravic posebno ona Bolgara dr. Mrkvičke v bolgarskem jeziku proslavljajoč vzajemno delovanje slovanskih narodov. Slednjič izreče predsednik Dražil še zahvalo »Trgovskemu društvu" ki je tako na gostoljuben način sprejelo in pogostilo »Slavca". Pri teJ Pr. nabralo se je na predlog Jaroslava Moravca tudi 16 kron za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Komerz pri katerem je izborno sodeloval kolinski orkester je trajal do ranega jutra, ko se je bilo treba ločiti od
novih naših prijateljev. Med vožnjo so nekateri pevci izstopili še v starodavnem mestu Kutni gori, kjer jih je od presenečenja s solzami v očeh sprejel šolski ravnatelj Schmitt, ki je bil tudi lani na slavnosti v Ljubljani, a znamenitosti mesta in bližnje tobačne tovarne pa je razkazoval uradnik tobačne tovarne tudi v Ljubljani znani A. Zinner. Od tu so se pevci vrnili preko Dunaja, kjer so si ogledali krasno lovsko razstavo, po skoraj osemdnevnem potovanju zopet v Ljubljano, a seboj so ponesli neizbrisne spomine na krasne prežite dneve med narodom češkim, kjer je »Slavec" postal že tako znan kakor v svoji slovenski domovini, dokaz, da mu je došlo na tem potovanju več pismenih in brzojavnih pozdravov bratskih čeških pevskih društev, kakor tudi da so ga društva pričakovala na raznih drugih postajah, misleč da tamkaj mimo potuje. Dragim češkim bratom pevcem pa kličemo iskreno zahvalo ter na veselo snidenje prihodnje leto na veliki pevski slavnosti v zlati Pragi.
Razne vesti.
Po lvovskih nemirih. Preiskava se je vršila tudi v nedeljo; popoldan so zaslišali trideset dijakov in so vse pustili na svobodi, ker se je dokazalo, da niso aktivno sodelovali pri pobojih. V zaporih bodo pridržali najbrže samo kakih 20 Rusinov, pri katerih so našli razno orožje. Večina je povedala, da so bili slučajno na univerzi.
Pogreb bogoslovca Kocka. V ponedeljek popoldan so v medicinskem zavodu v Lvovu raztelesili truplo teologa Kockega, ki je padel kot žrtev bratomornega boja med Rusini in Poljaki. Včeraj popoldan ob treh se je vršil pogreb na bližnje pokopališče. Rusinska društva so objavila številne osmrtnice. Pogreba se je udeležilo mnogo naroda in vojaštvo je vzdrževalo red.
Spomenik za Cooka. Za Cooka, ki je objadral našo oblo, a ne za onega, ki je »odkril“ severni tečaj, bodo postavili v Londonu spomenik. Stal bode najmanj 3000 funtov. Odbor za postavljanje spomenika je ravno sedaj izdal oklic, s katerim poziva na prispevanje slovitemu potovalcu.
Dvajset let brez spanja. Policijski šef Wirre v Hackettstownu v New-Jersey v Severni Ameriki je bil predmet zdravniškega občudovanja. Po overovljenih poročilih Wirre baje 20 let ni nikoli spal; do-slovno mu je bilo nemogoče, da bi bil zadremal. To bolezen mu je povzročila strela, ki ga je bila nekoč oplazila. Tistokrat je postal za neko dobo gluh, a bolezen se mu je popravila. Mesto nje je pa nastopila popolna brezspanost. Po noči je bedel, po dnevi pa se je ulegel, ne da bi bil pri tem kdaj zatisnil oči. Zdelo se je pa splošno, da Wirre ni zavoljo svoje bolezni nič oslabel in tudi za časa, ko je opešal vsled starostne oslabolesti, je bilo opaziti. Sedaj pa. ko je umrl, mu je zatisnil oči večni
spanec.
Poldlvjl angleški poslaniki. V Bengaliji živijo poldivji ljudje, skoro dva milijona, Santali, narod »tolarskega* porekla. Prej so bili bič za svoje sosede in ko so se, kaznovani vsled roparstva, uprli, so jih Angleži po hudem boju ukrotili in podvrgli. Sinovi gozda najdejo tam vse, kar rabijo za življenje. Oni jedo šakale, lisice, leoparde, krokodile, podgane, kače in vse to zelo požrešno. Vera njihova je hrepenenje, kako bi utolažili zlobne duhove, da jim ne bi škodovali. Solnce in mesec so njihovi bogovi. Mesec nadomesti solnce, če gre to počivat ali uživat jed in pijačo. Santali nimajo za boga drugega imena kot »Chandu\ kar pomeni pravzaprav solnce. Člane tega divjega naroda, ki so se malo civilizovali, vtikajo Angleži ali med vojake, ali pa med policiste. Kultura pa le počasi napreduje.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poljaki popolnoma zapustili vlado.
Dunaj, 6. julija. Danes popoldne je imel »Poljski kiut>“ zadnjo sejo, v kateri so vsi poslanci zahtevali, da ne smejo od svojih zahtev nasproti vladi na noben način odnehati. O tem svojem sklepu so izdali tudi poseben komunike.
Dunaj, 6. julija. »Slovenski klub“ je imel danes pod predsedstvom dr. Šušteršiča sejo, v kateri je bilo sklenjeno, ves čas parlamentarne odgoditve uporabiti v to, da razvijejo po vseh slovenskih krajih agitacijo za zahteve jugoslovanskih poslancev.
Trgovska pogajanja s Srbijo.
Budimpešta, 6. julija. Danes popoldne je bila v trgovskem ministrstvu seja, katere so se udeležili vsi ogrski ministri. Posvetovali so se o trgovskih pogajanjih s Srbijo. Navzoč je bil tudi avstrijski poslanec v Belgradu, grof Forgach.
Adresnl načrt v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 6. julija. Danes je bil ogrskemu državnemu zboru predložen adresni načrt kot odgovor na prestolni govor. Adresni načrt omenja splošno, tajno in enako volilno pravico, potrebo narodnostnih reform v armadi in potrebo napredka v smislu gospodarske samostojnosti. Dalje omenja adresna nota tudi trozvezo, trgovsko pogodbo z Rumunijo in odnošaj ogrske vlade s Hrvati.
Jetniški paznik aretiran.
Lvov, 6. julija. Tu je bi! včeraj aretiran jetniški paznik Miklas, ki je raznašal pisma aretiranih rusinskih dijakov.
Vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji.
Sofija, 6. julija. V današnji seji vseslovanskega zdravniškega kongresa se je najprej prečital odgovor bolgarskega kralja Ferdinanda na pozdravno pismo in brzojavni pozdrav praškega župana dr. Groša. Nato so sledili sledeči referati: 1. Dr. We-sely o mineralnih vodah slovanskih dežel in o pospeševanju obiska slovanskih zdravilišč. 2. Dr. Koze, o boju proti jetiki na Češkem in Moravskem. 3. Profesor Bech-terion o razvoju zdravniških društev in o pomenu zdravniških kongresov za slovansko zbližanje. 4. Dr. Jurkovič, o veliki nevarnosti jetike za vse slovanske narode. 5. Profesor Bechterion, o stanju psihološke znanosti v Rusiji. 6. Dr. Prohorow, o me-dikamentih.
Afera Ungern-Sternberg.
Petrograd, 6. julija. Danes se je vršila v prostorih Reuter-Bureau v zadevi Ungern-Sternberga policijska preiskava, ki je zaplenila jako mnogo zelo važnih pisem.
Griinvaldska slavnost na Rusko-Poljskem prepovedana.
Varšava, 6. julija. Varšavski guverner je prepovedal vse koncerte in predavanja, ki bi se imela vršiti neposredno pred griinvaldsko slavnostjo.
Veliki Izgredi proti zamorcem.
London, 6. julija. Iz New-Yorka poročajo: V celi Uniji so zaradi zmage črnca Johnsona nad belokožcem Jeffries nastali proti zamorcem velikanski izgredi. Dosedaj so ubili že nad 80 črncev, 507 jih je težko ranjenih. Nad 500 belokožcev je aretiranih.
V	New-Yorku se udeležujejo bojev proti zamorcem tudi ženske.
Vlaka trčila.
Ah en, 6. julija. Tu se je zgodila velika železniška nesreča. Neki nizozemski osebni vlak je trčil z nekim belgijskim delavskim vlakom. Vozovi delavskega vlaka so skoro vsi popolnoma razbiti. Nad 20 ljudi je težko, 10 ljudi pa lahko ranjenih, mrtveca ni nobenega.
Parnik potopil.
Rejkjavik, 6. julija. V zalivu Lan-ganes na otoku Islandije se je potopila neka danska ladja z vsem svojim moštvom, ki je štelo 12 oseb.
Bojne ladije pred Kanejo.
Kane ja, 6. julija. Ker bo v kratkem sklicana krečanska narodna skupščina k seji in velevlasti pričakujejo, da se kre-čanski poslanci ne bodo pokorili njih zahtevam, so velesile odposlale pred Kanejo bojne ladije. Dosedaj se je pred Kanejo usidralo že devet oklopnic in štiri križarke, katere morajo biti vsak hip pripravljene za blokado.
Strašna eksplozija.
Newyork, 6. julija. Pri včerajšnjih slavnostih v proslavo osvoboditve je nenadoma eksplodiral umetalni ogenj. Med ljudstvom je nastala strašna panika. Dosedaj se je dognalo, da je bilo pri eksploziji 57 oseb ubitih, okoli 1800 pa smrtno ranjenih.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
mizarski pomočniki se sprejmejo takoj proti uobH plači pri P. Majdiču, valjčni mlin v Jaršah-Mengšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih.	93/3—2
Sprejme se osem gospodov na boljšo domačo hrano do 17. t. m. ali do 1. avgusta. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*.	119/5—2
Dekliču, ki je dovršila šest razredov ljudske šole vstopi takoj kot učenka v kako trgovino z ma-nufakturnim ali mešanim blagom. Ponudbe na uprav-ništvo ,Jutra" pod .Deklica".	118/3—2
Illštt * lepo urejenim vrtom se ceno in pod jako ugodnimi pogoji proda. Natančnejše poizvedbe v Rožni dolini 154, cesta V.	112/3—3
Učencu sprejme takoj za ključarsko obrt Leopold Grošelj, Spod. Šiška 88.	123/2—1
Učencu sprejme takoj slaščičarna v Kje, pove inseratni biro .Jutra*.
Ljubljani.
121/2—1
Išče se pripravna ženska oseba na deželo, zmožna mora biti v gospodinjstvu. Nastop takoj.’ Vprašanja na inseratni biro .Jutra*.	120/2 — 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuii
KORESPONDENCA.
Mlade, nadebudne gosplce bi se rade seznanile s kakim gospodom iz kakega denarnega zavoda. Prednost imajo g. Idrijčani pod šifro »Idrijčani*, poštno ležeče.	200/1—1
Ivan Bernik, Ljubljana
mizarski mojster
Dunajska cesta štev. 16
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvšer.
n	n
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13
V#
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
veiiKA
IZBERfi
OBLEK
UUBUflMfl: DVORNI TRG 3
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rol6, žaluzij in železnih
—	valjčnih zastorov.	—
Velika množina
Izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. : :
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Maunlicherjevih pušk.
lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER srsssssrKP-
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja sesamo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
Lepo darilo!
K
0
0
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila In pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po najnižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna ..Prešeren“.
"Hsm *n vsa^ četrtek in soboto od Uaillt/O 3, ^0 6. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za, čLIj©3se 104-13
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
stanovanje
obstoječe iz kuhinje, velike in manjše mansarde ter lepega predprostora se
odda takoj ali s 1. avgustom
v vili v Nunski ulici št. 21.
Vpraša se v I. nadstropju.
Pozor kolesarji!
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov. Nova kolesa od K 120-— naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
104—5
((
Fran Krapeš.
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme .v trgovino z mešanim blagom.
Kje, pove upravništvo „Jutra“.
O. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
= Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. =
i2_4 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
Vložilo s« je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vacto . . . Naznanjene škode znašajo
mpscca lnuja 1010.	ort lanusria 1910.
1782	10.965
K 14,664 276 10	K 90.510.823-69
1570	9531
K 12,700.536 48	K 79,151.334 33
K 745.620-11	K 5,279.22107
U1JA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
T
v*. Naj večja zaloga moških, damskih in ||' otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
§? goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
S
ED. SMARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta šle?. 18.
Samo 6 dni! Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske  ____________1	linije	čez Umre v \ew-York in nazaj.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča,
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik : „Directoire“ P. D.
Dr. Ivan Oražen
Wolfova ulica št. 12
ne ordinira od 6. do 23. julija.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in
===== panama klobuke ■
mi
v »Angleškem skladišču oblek44
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
“■"S
^ d 4 4 4 4 4 444 4 4 4 4 4 44 44 4 4 4
m
postaja državne železnice, otvoril prenovljen
VJ
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, 1
hotel »Stol".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V
k
jč dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z It dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. ^]l0 Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec. jj£;
^TfTTfTTfTfTTfTfTTfffTTfffTTffVK
i
F. P.Vidic &Komp., Ljubljana thIIH* *i
i- ;.'V3y • • —''-t-liTj!ihtSi mi
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubuo množino
52—9
pa-tem.tiradi dT7"ojrLO zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznini nastavkom, „zistem Marzola“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis Spretni zastopniki se iščejo.
innnilfl—■
mm
mmm
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani. TS.i"
Stritarjeva, ulica. štev. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ==========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.
(IIUIIIIIIIIIIItllMIIIIIII,t,,,,,,,,,,,,,!,,,,,',,,,!,,,,,,!,,,,,,!,,,