Podravje Ormož • Kakšna bo sanacija čistilne naprave v Sodincih O Stran 5 V središču Slovenija • Zaposleni v gostinstvu so reveži, še huje je v proizvodnji oblačil O Strani 10 in 11 ■ i ¡ o tajerski Ptuj, torek, 9. februarja 2021 Letnik LXXIV • št. 11 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga A! foLo Gospodarstvo Kidričevo • Za petmilijonski projekt poslovne cone iščejo izvajalca O Stran 6 Podravje Starše • Občanom iz proračuna lani pol milijona evrov pomoči O Stran 7 Politika Haloze • Lokalna akcijska skupina bo razdelila milijon evrov O Stran 7 Ljudje in dogodki Dornava • Kako se je iz kuharice nekoč rodila dornavska ciganica O Strani 8 in 9 Kultura Ptuj • Oljenka letos Albinu Bezjaku in ptujskemu gledališču O Stran 21 Podravje • Tedensko testiranje tudi za čezmejne delavce v Avstriji Preko meje le s štirimi različnimi dokumenti Odslej bo za dnevne migrante, ki hodijo na delo v Avstrijo, obvezen negativen izvid testa na novi koronavirus. Testiranje bodo morali opraviti enkrat tedensko. Kako bo lahko le v nekaj dneh teste opravilo več kot 30.000 Slovencev, ki se vsakodnevno že zgodaj zjutraj odpravijo na delo čez mejo, ni povsemjasno, prav tako tudi ne, kdaj naj bi jih opravili, sajsovčino^dneva na delovnem mestu ali vavtpmobilu.Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Ormoško • Mladina najpogosteje' dobi alkohol kar doma Ptuj • Na obrobju mesta bi 1 O Stran 2 / 34 blokov ^//////////////////////////^^^^ Šk____4 . w w ^ | V središču | Pediatri svarijo: »Po koncu | pandemije bo ogromno I predebelih otrok« M mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmfmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmííír 2 Štajerski Aktualno torek • 9. februarja 2021 Ptuj • Ljudska univerza na razpis po 100.000 evrov Špajza modrosti še ni zaprla vrat Projekt Špajza modrosti, ki ga v Ulici heroja Lacka izvaja Ljudska univerza Ptuj, seje iztekel decembra lani. Posledično ni bilo več podlage za financiranje, ne od države ne ptujske občine. A kljub temu svojih vrat še vedno niso zaprli... Triletni projekt Špajza modrosti, za katerega je Ljudska univerza Ptuj pridobila državna sredstva, se je iztekel decembra 2020. Od leta 2017 pa do izteka projekta so od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejeli 92.000 evrov, dodatnih 48.000 evrov je prispevala ptujska občina. V treh letih je vrednost projekta tako znašala kar 140.000 evrov. Z iztekom pa so se pojavili tudi nekateri dvomi o smiselnosti nadaljevanja. Na ptujski občini sredstev v proračunu za letos niso zagotovili, saj da po izteku projekta ni bilo več podlage za sofinanciranje. Pričakovati je torej bilo, da bo Špajza modrosti v Ulici heroja Lacka z januarjem zaprla svoja vrata. Pa ni bilo tako. »Na Ljudski univerzi večina programov poteka na daljavo, z izjemo Univerze za tretje življenjsko obdobje in nekaj krajših tečajev, kjer se udeleženci za to obliko niso odločili, kljub več ponujenim možnostim. Za delo smo se usposobili, enako naši predavatelji. Za nadaljevanje dela v Špajzi smo se prijavili na javni razpis, ki ga je decembra razpisalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Konkurenca je huda, saj bo izbran le en izvajalec na statistično regijo. Držimo pesti, da se dobro izide, vsekakor smo se s sodelavci maksimalno angažirali,« je pojasnila Mojca Volk Korošec, direktorica Ljudske univerze Ptuj. m sta za družine Projekt Špajza modrosti je trajal tri leta, na LU Ptuj si želijo z njim nadaljevati, saj da se je izkazal kot zelo dober. Če jim uspe na razpisu, bo svoj del dodala tudi MO Ptuj Če bodo prav oni izbrani, bi iz državne blagajne prejeli kar 72.000 evrov letno. Občutno več kot na zadnjem razpisu, ko so 92.000 evrov prejeli za tri leta, letno torej nekaj več kot 30.000 evrov. Če bi uspeli, bi se sorazmerno zmanjšal delež financiranja ptujske občine. Ta bi letno prispevala okrog 12.000 evrov. Čeprav so na MO Ptuj konec lanskega leta vztrajali, da se projekt zaključuje in da denarja zanj v letošnjem proračunu ne bo, Volk Koroščeva pravi, da so ob spremenjenih razmerah in višjem deležu sofinanciranja ministrstva pristali na kompromisno rešitev: »Na MO Ptuj so podali izjavo, da bodo nadaljevali sofinanciranje, če uspemo na razpisu. To smo se uspeli dogovoriti tako s svetniki kot z županjo. Če bomo uspeli na razpisu, prejmemo letno 72.000 od ministrstva in 12.000 evrov od ptujske občine.« Razpis, na katerega so se prijavili, je namenjen prav področju, ki ga pokrivajo v Špajzi modrosti: izvajanju dejavnosti družinskih centrov. Podoben je tistemu iz leta 2017, ko so bili uspešni. Enako se nadejajo tudi zdaj. Razpisane vsebine bodo financirane od marca 2021 pa do konca leta 2025. Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, je na razpis prispelo deset prijav, do sredine januarja so odgovarjali na vprašanja prijaviteljev, rezultati izbire pa bodo znani kmalu. Skupna razpoložljiva višina sredstev za leta 2021-2025 je 4,3 milijona evrov oziroma 864.000 evrov na proračunsko leto. Dženana Kmetec Ormoško • Prepoved prodaje alkohola mladoletnikom brez učinkov Mladina najpogosteje dobi alkohol doma V vinorodni deželi, kot je Slovenija, bi se težko spomnili dogodka, kjer se ne bi spodobilo nazdraviti z alkoholom. Naklonjenost do opojnih pijač se kaže v vsakdanjem življenju in se privzgaja generaciji za generacijo. Vprašanje je, ali se sploh lahko čudimo nad dejstvom, da velika večina mladine alkohol dobi kar doma. V obdobju več kot dvajsetih let Medobčinska lokalna akcijska skupina (Las) za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvaja raziskave o rabi alkohola in drugih drog med mladimi. Na anketni vprašalnik (v letu 2020) je odgovarjalo 80 dijakov drugega in četrtega letnika gimnazije in 63 devetošolcev. Izkazalo se je, da je v obdobju zadnjega meseca dni od skupaj 143 anketiranih kar 124 mladostnikov popilo alkoholni napitek, torej kar 87 %. »Odgovori kažejo, da se tako osnovnošolci kot srednješolci redno srečujejo z alkoholnimi pijačami ali kot uživalci ali kot tisti, ki se družijo z uživalci alkoholnih pijač. Približno polovica devetošolcev uživa alkoholne pijače enkrat mesečno, polovica dijakov pa še pogosteje - dva- do štirikrat mesečno,« je ugotovitve predstavil Marjan Škvorc, ki je vodil anketo. Vinjen vsak deseti devetošolec Stroka že vrsto let zatrjuje, da negativni učinki uživanja alkohola naraščajo nasprotno sorazmerno s starostjo uživalca. Torej mlajša kot je oseba, bolj kvarne so posledice. Posledično je najbolj skrb vzbujajoč podatek, da je med 63 sodelujočimi devetošolci kar 50 devetošolcev v zadnjem mesecu dni popilo alkoholno pijačo. Kot vemo, pa so dolga leta otroci odraščali v vinu naklonjenemu vzdušju. Raziskava je pokazala, da je samo v alkoholne pijače. »Doma na srečo nismo imeli težav z alkoholom, tu in tam je kdo popil kak špricar, recimo enega ali dva na teden. Je pa bilo veliko naklonjenosti do vina. Tako so mi doma že kot zelo majhni ponujali domače vino iz brajd, in to lastni starši v nekem zmotnem starokopitnem prepričanju, da če kot majhna ne bom okusila vina, bom odrasla v pijanko. Meni to vino niti približno ni Foto: Arhiv Svet24 zadnjem mesecu kar 124 od 143 anketiranih najstnikov z Ormoškega popilo Število mladostnikov, ki so v zadnjem mesecu uživali alkohol: Mladostniki Število Alkohol v zadnjem h mesecu Delež v % Devetošolci 63 50 79 Dijaki, 2. letnik 57 51 89 Dijaki, 4. letnik 23 23 100 Skupaj 143 124 87 Vir: Medobčinska Las za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Podatki v tabeli kažejo, da je kar 79 % devetošolcev v zadnjem mesecu dni užilo alkoholni napitek, s starostjo pa ta delež med anketiranimi samo še narašča. Tako med dijaki 4. letnika ni moč najti posameznika, ki v zadnjem mesecu dni ni popil alkoholne pijače. Pri tem gre izpostaviti, da je izmed vseh 143 anketiranih vsaj 101 mladoletnih oseb, ki alkohola ne smejo (morejo) kupiti. Foto: Arhiv Svet24 dišalo,« se je spominjala bralka, ki jih danes šteje skoraj 40. Na srečo sama ni odrasla v ,pijanko' in kot pravi, le ob redkih priložnostih z alkoholno pijačo nazdravi, prav tako pa je zatrdila, da je ne ponuja svojim otrokom. Če bi lahko rekli, da posledice ob pokušini alkohola še niso posebej škodljive, pa ni moč zanikati, da se s takim ravnanjem privzgoji toleranca do alkohola in njegovega mesta v sami družini, ne nazadnje pa tudi v družbi. Medtem je raziskava pokazala tudi, koliko mladostnikov je popilo preveč alkohola. »Odgovarjajo tudi, da je v zadnjem mesecu bil vinjen vsak deseti devetošolec, tretjina dijakov drugega letnika in dve tretjini dijakov četrtega letnika,« je navedel Škvorc. Alkohol za zabavo V primerjavi s preteklimi leti so izvajalci raziskave ugotovili večjo pogostost uživanja alkohola med mladimi, vendar o trendu naraščanja naj še ne bi mogli govoriti. So se pa v tem več kot 20-letnem obdobju spremenili razlogi. »V preteklih anketah so učenci in dijaki v veliki meri navajali kot razlog za uživanje alkohola radovednost. V letošnji anketi se je predvsem med dijaki dvignil delež tistih, ki uživajo alkohol za zabavo. Med maturanti je takih odgovorov kar 83 %,« je dejal Škvorc. Da je sčasoma eksperimentiranje preraslo v zabavo, pa še ni ugotovitev, ki je najbolj skrb vzbujajoča. Kot pogoste razloge uživanja so namreč mladostniki navajali občutek sreče in beg pred težavami. »Dve petini devetošolcev in dijakov drugega letnika ter dve tretjini dijakov četrtega letnika odgovarjajo, da bi z uživanjem alkohola pozabili na težave. Torej uporabljajo alkohol kot sredstvo za reševanje težav,« je navedel Škvorc. S tem, ko pitje alkohola predstavlja strategijo za soočanje s težavami, se začne povsem nova sfera težav, ki hitreje vodi v zasvojenost. Čarobna paličica je v rokah staršev Pri 143 mladostnikih gre vsaj v 101 primeru za mladoletno osebo, ki po zakonu naj ne bi mogla (smela) kupiti alkohola v trgovini. Izvajalci raziskave pa so ob preučevanju odgovorov izpostavili dve pomembni ugotovitvi, ki jasno kažeta na moč, ki leži v rokah staršev. Kot prvo gre izpostaviti, da je kar 75 % devetošolcev in 33% dijakov imelo dostop do alkohola doma ali pri prijateljih. Na drugi strani pa 43 % devetošolcev, 33 % dijakov 2. letnika in 26 % dijakov četrtega letnika kot pomemben razlog, da se pitja alkohola vzdržijo, navedlo nasprotovanje staršev. »Torej so starši tisti, ki bi lahko učinkovito regulirali uživanje alkoholnih pijač pri osnovnošolcih in so pomemben dejavnik, ki lahko močno vpliva na srečevanje mladih z alkoholom,« je bil jasen Škvorc. Izvajalci raziskave so od leta 1999 že šestkrat zbrali skrb vzbujajoče podatke. Poleg vsakoletnih preventivnih dejavnosti, ki jih Lokalna akcijska skupina izvede v obliki poletnega tabora za mlade, ozaveščanje o problematiki poteka na osnovnih šolah. A kot se je izkazalo, je eden izmed ključnih vzvodov za pitje alkohola pri mladostnikih v rokah staršev. Tukaj pa črka na papirju, kot je Zakon o omejevanju porabe alkohola, nima posebne moči, saj mladini alkohola sploh ni treba kupiti v trgovini. Karmen Grnjak Foto: CG torek • 2. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Tedensko testiranje tudi za čezmejne delavce v Avstriji Pri prestopu meje bo treba pokazati štiri različne dokumente Avstrija v boju proti pandemiji covida-19 zaostruje pogoje za vstop v državo. Prvič bo tudi za dnevne migrante obvezen negativen izvid testa na novi koronavirus, testiranje pa bodo morali opraviti enkrat tedensko. Od jutri, 10. februarja, bo prehod meje za čezmejne delavce možen samo z negativnim antigenskim (hitrim) ali molekularnim (PCR) testom, ki ne sme biti starejši od sedem dni. Morali pa se bodo tudi registrirati. Stroške testiranja nosi vsak delavec sam. Kot je pojasnil Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS), je v avstrijskem odloku zapisano, da so veljavni samo testi, izdani v Avstriji. »Po novem pa so veljavni tudi hitri antigenski testi narejeni v Sloveniji, vendar samo tisti, ki jih izdajo slovenske zdravstvene ustanove na posebnem potrdilu v nemškem in angleškem jeziku.« Testiranje v Sloveniji z izdajo veljavnega potrdila je plačljivo. Zdravstveni dom Lenart je organiziral posebne termine za testiranje za delavce migrante, več informacij je objavljenih na njihovi spletni strani. Cena hitrega anti-genskega testa je 25 evrov, plačilo je možno samo v gotovini. V teh dneh pa bodo testiranje za čez-mejne delavce izvajali tudi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru z izdanim potrdilom v slovenskem in angleškem jeziku. Cena testiranja in izdaje potrdila je 20 evrov. Kot so zapisali na spletni strani, se ni treba predhodno naročiti. Imeniki kartice »E-card« se lahko preko meje testirajo brezplačno, je še dodal Fekonja. Testiranje samo za Slovence, v halah pa delajo vsi skupaj Delavec iz Spodnjega Podravja, ki se v avstrijsko Magno vozi že več let, nam je zaupal, da se najprej ni želel testirati. Ko je izvedel, da brez negativnega testa ne bo mogel čez mejo, sije bil primoran premisliti: »Svojemu nadrejenemu sem jasno dejal, da se bom testiral takrat, ko se bodo morali tudi vsi ostali delavci v hali, sicer avstrijski državljani. Na delovnem mestu smo namreč vsi skupaj, med seboj pomešani, zato menim, da je testiranje nesmiselno. Slovenski delavci imamo občutek, kot da smo drugorazredni. Predvsem pa vse skupaj izpade tako, kot da imamo virus samo v Sloveniji in smo mi tisti nebodigatreba, ki bomo okužili vse ostale. Samo testiranje bo sicer izvedeno vsako sredo v prostorih podjetja, na strošek delodajalca. Opravljali se bodo hitri testi, bris pa nam bodo vzeli iz grla. Tisti, ki bodo pozitivni, pa bodo morali še na PCR-test. Kaj se bo zgodilo, če bosta testa pokazala različna rezultata, nam niso znali povedati. V teh dneh smo prejeli tudi napotke, naj se zaradi pričakovanih zastojev na meji od doma odpravimo prej. Ne vem, kdaj bi to bilo, saj že sedaj vstajam ob 3.30, da sem do šeste ure na liniji.« Ali je testiranje sploh potrebno? Po besedah Fekonje je veliko njihovih članov že izrazilo nestrinjanje glede tedenskega testiranja, predvsem zaradi dodatnega dela in skrbi ter pridobivanja vse potrebne dokumentacije. »Težko sodim, ali je testiranje enkrat na teden zares potrebno. V sedmih dneh se lahko glede okužb marsikaj spremeni. Dejstvo pa je, da bo po novem moral imeti vsak delavec, ki bo prestopil avstrijsko mejo, pri sebi kar štiri dokumente: osebni dokument, predhodno registracijo, potrdilo delodajalca in izvid negativnega testa. Na mejnih prehodih zaradi dodatne kontrole pričakujemo zastoje, zato jim svetujem, naj se na delo odpravijo nekoliko prej kot po navadi.« Tako med avstrijskimi delodajalci kot zaposlenimi je bilo v minulih dneh veliko nejasnosti. Predvsem se je postavljalo vprašanje, kako bo lahko le v nekaj dneh teste opravilo več kot 30.000 Slovencev, toliko se jih namreč vsakodnevno vozi na delo v Avstrijo. Ob tem ni sindikate v podjetjih, kjer delajo, in na avstrijsko združenje delavcev. Opažamo pa, da so čezmejni delavci v naši severni sosedi vse bolj zaničevani. Mobing na tujo delovno silo je v zadnjih letih v močnem porastu.« V SDMS je registriranih okoli 4.000 delavcev, v štajerski regiji naj bi jih bilo po oceni Fekonje nekaj več kot 10.000. Za ostale ljudi, ki bodo želeli vstopiti v Avstrijo in ne sodijo med izjeme, bo še naprej obvezen negativen izvid testa na novi koronavirus, ki ne sme biti starejši od 72 ur. Prav tako ostaja obvezna desetdnevna karantena, ki pa jo je mogoče po petih dneh končati s predložitvijo negativnega rezultata testiranja na novi koronavirus. Testiranje je mogoče opraviti tudi 24 ur po prihodu v državo, kar velja tudi za dnevne migrante. Estera Korošec Foto: Bobo/M24 Za prestop meje bo najverjetneje veljaven tudi test, opravljen v Sloveniji. Brez testa pa meje ne bodo mogli več preiti niti dnevni migranti, ki se vsak dan vozijo na delo v Avstrijo. Teh je samo na Štajerskem okrog 30.000. jasno niti, kdaj naj bi jih opravili, saj so večino dneva na delovnem mestu ali v avtomobilu. Da so informacije nejasne in nasprotujoče, je potrdil tudi Fekonja. Dokument o opravljenem testiranju mora vsebovati: • ime in priimek testiranega, • rojstni datum, • datum testiranja, • podpis osebe, kije test opravila, • žig institucije, kjer je bil test narejen. M cd leal Certifícate This i* to certify (hm ......„.„...,__________Wste of sampling) --------------------(Innffnf sampling) Khs h«n [rslcd ftr [he ptcifidec ■>.' V'.i'S-l <-\ mokcdaibioksKAtiy with nn untigtn icti Foto: osebni arhiv Mario Fekonja, predsednik SDMS Fekonja: »Delavci v Avstriji vse bolj zaničevani« Na socialnih omrežjih nekateri pozivajo k bojkotu dela v Avstriji. To se prav gotovo ne bo zgodilo, je prepričan Fekonja. »Mogoče posamezni primeri, vendar bi to bilo zelo nepremišljeno dejanje. Delavce smo pozvali, naj se obrnejo na SIÜIU& ivpoi t OÍ ÍDÍCC1WD S«S=0sV-2 Tested thi \ ,. ibft, ±ie, vpatM ral Kal oÉajc imiPrmu mahal deda. LhitHzetcluwr senamuml*r«932T83133.CWiflui*iMíainzlefairt.c»AT aHlBlVZM! ;NttCMM&Ti2;m7r01J» ■ W 1 luhMtcAMftt***» Pi&ftntomvtWn InformaiKjnen zur Piufung dos etekttoroschon S «wis bzvr. dor eteMrwusdien SHflHur linden S*e inner: hnpsJtaMA.i^inMirfpfuehjng.gv.« inrarmMlwwn rur Pitifung dos Ajsdruefci hraJcn Sie unten © «Mi'.w,n*nn Hmwets [>«« Dcfcunwnt Brez tega potrdila slovenski test naj ne bi bil veljaven. Ptuj • DUTB prodaja tri hektarje zemljišč v Rabelčji vasi Na obrobju mesta bi lahko zraslo 34 blokov Slaba banka (DUTB), kije pred leti nase prevzela več milijard evrov težke propadle naložbe državnih bank in številnih podjetij, se še vedno ukvarja s prodajo prevzetih - podedovanih terjatev, vrednostnih papirjev, nepremičnin in drugega premoženja. Na Ptuju je trenutno aktualna prodaja dobrih treh hektarjev velikega zazidljivega zemljišča v Rabelčji vasi, kjer je možno graditi sosesko stanovanjskih blokov. DUTB zemljišče prodaja za ceno 1,1 milijona evrov (brez davka). Gre za posesti ob Volkmerjevi cesti, v zaledju vrstnih hiš in že obstoječih blokov. DUTB v ponudbi za prodajo navaja, da je na zemljiščih v skladu z aktualnim zazidalnim načrtom možna gradnja 34 stanovanjskih blokov s tremi ali štirimi nadstropji. Prodajo bodo izvedli z nezavezujočim zbiranjem ponudb. tu-. , ____ __________ J t- PRODAMOi 01 429 38 95 j 1 W P Ir11 ~ ..■..._».■ • —1 — iií DUTB nepremičnine.dutb.eu L . % Sk: ílftfe Med številnimi nepremičninami, ki so zaradi nasedlih poslov pristale v rokah DUTB, so tudi zazidljiva zemljišča v Rabelčji vasi, namenjena gradnji stanovanjskih blokov. Na prodaj so za 1,1 milijona evrov oziroma 31 evrov za m2. Naprodaj vse od večjih poslovnih kompleksov do stanovanj, kmetijskih zemljišč ... DUTB v podravski regiji sicer prodaja več nepremičnin. Naprodaj so zemljišča in objekti za turi-stično-rekreativne dejavnosti na območju Pohorja, med drugim hotel Arena ob vznožju in počitniški objekt Pohorske terase Pohorske vzpenjače. Še vedno je naprodaj trgovsko-poslovni center Holer-mous v Ormožu, 4.500 m2 za ceno dva milijona evrov. Za pol milijona evrov se prodaja poslovna stavba Granita v Slovenski Bistrici in za 325.000 evrov poslovni kompleks (delavnice) v Lovrencu na Dravskem polju. Velikost objekta je 1.100 m2, skupna površina zemljišč pa dobrih 22 arov. 100.000 evrov je cena za prodajo starejše kmetije v Zavrču, velikost objektov je blizu 350 m2, zemljišč je dobre štiri hektarje. Za 330.000 evrov se prodajata poslovno-proizvodni kompleks za lesno-predelovalno dejavnost in stanovanjska hiša v Središču ob Dravi. V ponudbi nepremičnin za prodajo ostaja tudi 50 arov zazidljivega zemljišča v Novi vasi pri Ptuju, ob glavni Slovenjegoriški cesti, nasproti prodajalca rabljenih avtomobilov Avto Rak. Prodajna cena za 50 arov zazidljivih zemljišč, namenjenih poslovno-stanovanjski gradnji, je 150.000 evrov. V ponudbi DUTB za prodajo je na območju podravske regije moč najti okoli 80 nepremičnin različnih velikosti in tipov, od zemljišč do stanovanj, družinskih hiš in poslovnih objektov. Glavnina nepremičnin se prodaja v Mariboru, od tega je kar nekaj ponudbe za večje objekte (poslovne stavne) v središču mesta ali pa zemljišča v industrijskih conah. Vsi v članku prikazani zneski so neto cena, h kateri se prišteje še davek. Gre za izhodiščne prodajne cene, postopki prodaje pa so različni: zbiranje ponudb, dražbe ... Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 9. februarja 2021 Ptuj • Spominska obeležja v mestu Kdo je vreden venca ob dnevu spomina na mrtve Na območju Ptuja je po evidencah mestne občine 64 javnih plastik, doprsnih kipov, spominskih plošč in drugih obeležij, od tega jih je 37 v lasti občine Ptuj. Preostali so v lasti zasebnikov, gospodarskih družb, Republike Slovenije, nadžupnije sv. Jurija ali pa so opredeljeni kot javno dobro. Večino javnih plastik in obeležij v lasti občine vzdržujejo Javne službe Ptuj na osnovi njenega naročila. Foto: Črtomir Goznik V Parku spominov imajo vsi osrednji spomeniki vence. Za tekoče vzdrževanje spomenikov je v proračunu namenjenih 1.000 evrov na leto. Polaganje vencev ob praznikih in drugih spominskih obeležjih spada pod splošno postavko za protokol. „Venci se polagajo 27. aprila, na dan upora proti okupatorju, in sicer k spominski plošči na upravni zgradbi PIVI PO ter ob obletnici prvega strela v vojni za Slovenijo, 24. maja, pri spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi. Prav tako se pred ta spomenik položi tudi venec ob dnevu državnosti. Na dan spomina na vrednote NOB na Ptujskem se venci polagajo v Parku spominov: pred spomenik Jožeta Lacka in ob spomeniku padlim narodnim herojem, borcem Slovenjegoriške čete, španskim borcem in talcem, ter pri spomeniku 20 ustreljenih talcev za pokopališkim obzidjem. Ob dnevu spomina pa se 30. oktobra polagajo venci v Parku spominov pri spomeniku Jožeta Lacka, pri spomeniku padlim narodnim herojem, borcem Slovenjegoriške čete, španskim borcem in talcem, spomeniku petih padlih vojakov nekdanje jugoslovanske vojske, pri grobu padlih v 1. svetovni vojni, pri centralnem križu in spomeniku 20 ustreljenih talcev,« so o polaganju vencev k spomenikom oz. spoštovanju tradicije in preteklosti povedali v MO Ptuj. Če v tem času obiščemo spomenike, bomo na vseh že omenjenih videli zelene vence, le pri spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi ga ni. Na izrecno vprašanje, zakaj je tako, zakaj venca ob dnevu spomina na mrtve ne položijo tudi k spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo, so v MO Ptuj odgovorili, da vence ob komemoraciji ob 1. novembru, polagajo samo v Parku spominov, ker je to že večletna praksa, ki je niso prekinjali ali spreminjali. Vence k spomeniku na Vičavi pa polagajo večkrat na leto, skupaj z veteranskimi organizacijami. Ker gre za nadvse pomemben pomnik, postavljen v samostojni Sloveniji, s katerim smo se poklonili vsem borcem in žrtvam za samostojno Slovenijo, bi že zaradi tega morali imeti najmanj enakovredni pietetni spomin, kot ga izražamo s polaganjem vencev na vseh drugih pomnikih. Četudi je od postavitve spomenika na Vičavi minilo manj kot dvanajst let, (odkrili so ga leta 2009), je opazno, da tudi ni vzdrževan in ga je že močno načel zob časa. MO Ptuj pa okrog 20.000 evrov (brez DDV) namenja za letno vzdrževanje Parka spominov. To obsega redno košnjo, oskrbo in zalivanje dreves ter grmovnic, okopavanje grmovnic, strošek vode, pobiranje smeti in praznjenje košev, vsakodnevno odklepanje in zaklepanje vrat, vzdrževanje peščenih poti ter manjša popravila javne razsvetljave, urbane opreme, vrat. »Morebitna popravila na novo poškodovanih starih spomenikov pa sproti usklajujejo z upravljavcem parka, MO Ptuj,« je še povedal direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. MG Foto: Črtomir Goznik K spomeniku na Vičavi venec položijo le 24. maja in 25. junija, v jesenske protokole pa ni vključen. Starše • Tokrat resnejši obeti za izgradnjo marješke podružnice Nova šola bo, ne glede na ceno ali sofinanciranje Več kot leto dni je minilo, odkar je bil prvotni načrt za izgradnjo nove POŠ Marjeta zavrnjen. Po dokončni odločitvi, kako naj bi bila šola z okolico sploh urejena, je bilo še decembra precej negotovo, kdaj naj bi se gradnja le začela. Po napovedih Stanislava Gre-ifonerja, župana občine Starše, bodo naložbo začeli že letos. Trenutno čakajo na gradbeno dovoljenje, ki ga morajo pridobiti na novo zaradi spremembe pri umestitvi športne dvorane v prostor. »Mislim, da izpolnjujemo vse pogoje in pričakujem, da bo gradbeno dovoljenje kmalu izdano,« je na prvi letošnji seji povedal Greifoner. Upajo na denar iz Eko sklada in ministrstva Na občini v tem času pripravljajo še ostalo potrebno investicijsko dokumentacijo, obetajo pa si, da bodo s projektom kandidirali za nepovratna državna sredstva, ki bodo razpisana za sofinanciranje investicij na področju šolstva. »Denar bomo iskali povsod, ker ga nujno potrebujemo. Obetamo si tudi priliv nepovratnih sredstev »Ne glede na to, ali bomo dobili kaj sojmancerskega denarja od kogarkoli, bomo šolo zgradili. Takšna odločitev je padla, zgradba je v slabem stanju, šolo pa potrebujemo,« je dejal Stanislav Greifoner, župan občine Starše. Eko sklada (400.000 evrov),« je dejal Greifoner. Če bi vse potekalo tekoče in bi bila občina v svoji kandidaturi za nepovratna sredstva uspešna, bi izgradnjo nove podružnice začeli že jeseni, investicija pa naj bi bila končana v roku enega leta do leta in pol. Brez lastnega finančnega vložka občine pa seve- Pred letom dni je bila »meja« dva milijona evrov »Ne bom podprl projekta za 2 milijona in 1 evrokje bil lani odločen Boštjan Munda, z njim pa so se strinjali še številni drugi svetniki, med njimi tudi Ivan Pišek in Aleksander Furek. Tokrat pa je Munda že vnaprej napovedal, da projekt podpira in bo tudi glasoval za potrditev dokumentacije. Kot razlog pa je navedel: »Lani smo govorili zgolj o izgradnji ene stavbe, ki bi imela zeleno streho in športno dvorano zelo globoko brez dnevne svetlobe. Še vedno menim, da bi to bila slaba investicija. Sedaj pa bosta tako šolska stavba kot športna dvorana postavljeni bistveno bolj prijazno, podrl se bo star objekt, celotno območje okoli šole pa se bo uredilo z zelenimi površinami, parkirišči, cesto, avtobusno postajo, skratka tako, kot je treba. Cena je res visoka, a upam, da bodo predračuni ugodnejši in seveda sama izvedba tudi.« da ne bo šlo. Za marješko štiriraz-rednico so tako v letošnjem proračunu rezervirali 800.000 evrov. Če bo treba, se bodo tudi zakreditirali Zelo verjetno pa je, da bo občina morala zagotoviti več denarja. Tudi na tovrsten razplet dogodkov so se pripravili. V primeru najslabšega možnega scenarija, torej da občina za izvedbo investicije ne bi bila deležna prav nobenega sofinanciranja, Greifoner suvereno zagotavlja: »Preverili smo vse možnosti, ki so na razpolago. Če ne bomo dobili niti evra nepovratnih sredstev, bo občina šolo spodobna zgraditi, seveda z dolgoročnim kreditom, ki pa našega proračuna ne bi obremenil do skrajne meje. V vsakem primeru se bo šola gradila!« Torej glede na županove besede bodo šolo s telovadnico in urejeno okolico v Marjeti začeli graditi, tudi če bi občina morala zagotoviti kar 4,5 milijona evrov, kolikor znaša projektantska ocena novogradnje. »Projekt nikakor ni poceni, a upam, da bo na koncu cena nižja. Res pa je, da če želimo nekaj imeti, bomo pač za to morali plačati,« je bil direkten Greifoner, ki je svetnike obvestil, da dokumentacijo šele pripravljajo. Zato je napovedal možnost, da bi jo potrjevali na dopisni seji. Kakorkoli, glede na burne odzive v preteklosti zaradi cene investicije pa preseneča dejstvo, da tokrat nihče ni podvomil o upravičenosti stroškov. Najdražja različica doslej Prva varianta izgradnje nove podružnice je bila v prvi vrsti zavrnjena, ker je cena izgradnje preveč narasla. Občinski svet je v večini kategorično zavračal izgradnjo za 4,3 milijona evrov. V minulem letu dni so potekale burne debate okoli iskanja najprimernejše postavitve vsega, kar sodi k šoli, pri čemer so se kresala mnenja okoli rušitve starih objektov pred obstoječo šolo in nakupovanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje zelenih površin. Septembra lani je bilo končno sklenjeno, kje bo poleg šole stala športna dvorana in kako bodo uredili okolico. Po projektantski oceni pa se je izkazalo, da bo sedaj celoten projekt še dražji - zadnja ocena je namreč 4,5 milijona evrov. Občinski svet sicer na zadnji seji o šoli v ničemer ni odločal. Ker pa je v preteklosti prav cena pri izgradnji nove šole predstavljala največji kamen spotike, je bilo presenetljivo, da se nihče izmed svetnikov tokrat ni oglasil, ko je bila obelodanjena ocenjena vrednost. Podravje • Vrbnjak vodi Svet podravske regije n • •• • 1 •< »v* • 1 v* Razvoj regije nujen za hitrejši razvoj občin Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, je nedavno sprejel predsedovanje Svetu podravske regije. »Gre za pomembno funkcijo in verjamem, da bom zaupanje županov, ki so mi ga s tem izkazali, upravičil. Skupaj bomo razvitost podravske regije dvignili na višjo raven,« je ob izvolitvi na funkcijo izpostavil Vrbnjak. Prva naloga, ki si jo je zadal, je skupna določitev strategije in ciljev. Ena pomembnejših nalog Sveta je namreč strategija za razvoj območja, na podlagi katere se potrjujejo projekti, ki bodo financirani z državnim in evropskim denarjem. »Želim si, da čimprej določimo skupne regionalne projekte, hkrati pa določimo ključne projekte občin. Pred nami je nova finančna perspektiva, ki jo moramo čim-bolje kar lahko tudi izkoristiti. Cilj je tudi, da si izborimo čim boljšo finančno kvoto. Zavedam se, da naš, vzhodni del Slovenije, zaostaja na marsikaterem področju pred zahodnim in da bo potrebno dosti Danijel Vrbnjak bo predsedoval Svetu podravske regije, ki ga sestavlja 41 županov vseh občin Podravja. angažiranja, da to razliko zmanjšamo,« je povedal Vrbnjak. Predsedovanje svetu traja eno leto, Vrbnjak pa bo v tem času med drugim skliceval in vodil seje Sveta, skrbel za izvrševanje sklepov ter sodeloval s predstavniki drugih regij in pristojnimi organi na državni ravni. »Kot župan se bom zavzemal, da se bo občina Ormož dobro povezala in vključila v samo regijo, predvsem pa, da bo aktivno sodelovala pri pripravi ključnih strategij in smernic za razvoj regije. To bo pomenilo, da bo občina Ormož dobila tisto, kar ji pripada,« je zagotovil Vrbnjak. Karmen Grnjak torek • 2. februarja 2021 Politika Štajerski 5 Ormož • Kakšna bo sanacija čistilne naprave v Sodincih Na voljo pet rešitev, izbirali bodo med najcenejšima Vse odkar je komunalna čistilna naprava v Sodincih začela delovati, so se krajani srečevali z raznimi nevšečnostmi, na katere so ves čas opozarjali občino. V vmesnem času so nekatere nepravilnosti že bile sanirane, krajani pa danes še vedno tarnajo zaradi smradu. Na občini so sklenili, da bodo delovanje čistilne naprave izboljšali, a kolebajo med dvema variantama. V letu 2017 je bilo ugotovljeno, da rastlinska čistilna naprava So-dinci prekomerno obremenjuje okolje s parametrom BPK5 (biokemijska potreba po kisiku). Inšpektorat za okolje in prostor RS je takrat naložil upravljavcu, Komunalnemu podjetju Ormož, da zamenja filtrirni material, kar naj bi bilo izvedeno. Iz Agencije za okolje so nato sporočili, da rezultati zadnjih meritev (v letih 2018 in 2019) niso pokazali nepravilnosti. Izpusti emisij naj ne bi presegali mejnih vrednosti pri odvajanju. »Vrednosti parametrov so skladne glede na mejne vrednosti iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, RČN Sodinci v letih 2018 in 2019 ni prekomerno obremenjevala okolja,« je zagotovil Andrej Vuga iz Agencije. Ne glede na to, da mejne vrednosti niso presežene, pa na občini vseeno priznavajo, da občasno prihaja do zastajanja odpadne vode na prvi gredi. To pa evidentno kaže na problem, da so izpusti emisij, četudi so v okviru mejnih vrednosti, še vedno lahko moteči v lokalnem okolju. »Ker težavo želimo odpraviti, smo v letu 2020 naročili analizo stanja s predlogi ukrepov za izboljšanje delovanja RČN,« so povedali na občini. Do 2.000 evrov na mesec ali slabih 20.000 evrov za nadgradnjo Pet različnih ukrepov, ki bi predstavljali rešite, se med seboj močno razlikuje tako po zahtevnosti kot tudi po cenovni plati. O treh najdražjih možnostih na občini za zdaj ne razmišljajo. Gre za zamenjavo čistilne naprave, ki bi stala 238.000 evrov, sprememba tehnologije čiščenja bi bila vredna 149.000 evrov, izgradnja dodatne grede pa 126.000 evrov. Kot ugodni varianti za sanacijo težav pa na občini resno obravnavajo dodajanje encimskih pri- pravkov, kar bi stalo med 1.300 do 2.000 evrov na mesec ali nadgradnjo in povečanje usedalnika v višini 19.700 evrov. Glede na vrednosti bi z dodajanjem encimskih pripravkov v zgolj 16 mesecih porabili večjo vsoto denarja kot za nadgradnjo usedalnika. Tako se tudi bolj nagibajo k slednji rešitvi. »Pri nadgradnji usedalnika bi med drugim umestili dva dodatna manjša usedalnika, za kar potrebujemo gradbeno dovoljenje. Predvidevam, da ga bomo prejeli v roku treh do štirih mesecev, potem pa bi sledil razpis za izbiro izvajalca del,« je dejal Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož. Če bi vsi postopki potekali brez zapletov, bi dela na RČN Sodinci začeli v avgustu oziroma septembru, v proračunu pa so denar za investicijo že rezervirali. Res pa je, da bi lahko do dokončno sprejete odločitve že dodajali encimske pripravke. Karmen Grnjak Smrad pri nas (še) ne spada med dejavnike obremenjevanja okolja Kot smo poročali, so v letu 2019 domačini zelo odločno opozarjali na smrad, ki seje širil iz RČN Sodinci in na odplake. Če držijo navedbe Andreja Vuge iz Agencije za ARSO, da omenjena čistilna naprava v letih 2018 in 2019 ni čezmerno obremenjevala okolja, seje treba vprašati, ali so mejne vrednosti sploh ustrezno določene. Jasno je, da mejne vrednosti za smrad v letu 2019 še niso bile opredeljene in se te meritve tudi niso izvajale. V zadnjem obdobju je na tem področju sicer bil storjen napredek, vendar dokler ne bodo mejne vrednosti za smrad in potrebne meritve predpisane, bo le redkokateri investitor vložil v tehnologijo, ki bo tudi to emisijo omejila. Omejevanje smradu pa je v interesu okoliških prebivalcev, kijih smrad zadeva, drugim - ki niso v okolici RČN Sodinci pa pač ne smrdi. Foto: arhivST Foto: arhivST Zaradi zastajanja odpadne vode na prvi gredi rastlinske čistilne naprave v Sodincih se smrad še vedno širi po okolici. Na občini že pripravljajo rešitev. Slovenija • Razpis za vrtce in šole Za naložbe 43 milijonov evrov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v petek na spletni strani objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021-2024. Na voljo je 43 milijonov evrov; 13,3 milijona za vrtce, 27,7 milijona za šole in dva milijona evrov za šolstva narodnosti. Rok za prijave je 1. marec. Predmet razpisa je sofinanciranje investicij v rekonstrukcije in/ali novogradnje objektov vrtcev in osnovnega šolstva, da bi zagotovili statično in potresno varnost objektov ter manjkajoče površine ali prostore. V okviru razpisa je predvidenih 13,3 milijona evrov za investicije v vrtce, 27,7 milijona evrov za osnovno šolstvo in 2 milijona evrov za investicije šolstva narodnosti. V razpisu je določena maksimalna možna višina sofinancerskih sredstev ministrstva, ne glede na obseg načrtovanih investicij občin. Namen omejitve je zagotoviti finančno pomoč čim večjemu številu občin. Foto: CG Omejitve za občine Določeni sta dve maksimalni višini sredstev sofinanciranja ministrstva, ena velja za vrtce in glasbene šole, druga za osnovne šole, podružnične osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Poleg največ dveh projektov iz svoje občine lahko posamezne občine prijavijo še dodatni, skupen projekt v vrtec ali osnovno šolstvo, če sta ustanoviteljici in lastnici najmanj dve ali več občin. Skupni projekt oziroma skupno investicijo lahko prijavi tista občina soustanoviteljica, v kateri je sedež prijavljenega zavoda. Odpiranje vlog ne bo javno, ker jih bo preveč?! Vloge na razpis se lahko oddajo samo v elektronski obliki preko spletne aplikacije sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu. Dostop do spletne aplikacije za pripravo in oddajo vlog je možen le na podlagi predhodno pridobljene pravice za delo v varnostni shemi. Elektronsko vlogo je možno oddati do 1. marca do vključno 23.59, ko se aplikacija samodejno zapre. Za pravočasne štejejo vloge, ki bodo oddane v času odprte aplikacije. Izpolnjene, a ne oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog bo 2. marca opravila strokovna komisija in ne bo javno, saj se pričakuje veliko število vlog. (sta) Gorišnica • Potrdili občinski prostorski načrt Skozi je šla le tretjina pobud Svetniki občine Gorišnica so minuli teden potrdili občinski prostorski načrt (OPN), s katerim se za gospodarsko dejavnost in zasebno gradnjo odpira nekaj novih možnosti. Priprava OPN je trajala pet let, številne od vloženih pobud niso bile upoštevane. Izpadli sta jih skoraj dve tretjini. Obravnavanih predlogov je bilo 125, od tega jih je zeleno luč dobilo 49. Postopek priprave OPN je svetnikom predstavila Ana Tividar iz Geodetskega zavoda Celje, kjer so akt izdelovali. V letu 2017 so pripravili osnutek, v naslednjih dveh letih so šli skozi fazo izdelave presoje vplivov na okolje, pridobivanja mnenj in soglasij ter vrsto usklajevanj. Poleti 2019 sta sledili javna razgrnitev in javna obravnava, jeseni so zavzeli stališča do pripomb iz javne obravnave, predlog akta so oblikovali decembra 2019. V zadnjem letu dni so ga pripeljali do potrditve na občinskem svetu. Noveliran OPN bo v veljavo stopil Foto: MZ S seje občinskega sveta v začetku februarja do konca februarja, kar pomeni, da bo v skladu z njim tudi možno pridobivanje dovoljenj za gradnjo. »Gre za kompleksno in dolgotrajno delo,« je izpostavila Trividarjeva. Amandmaja za ravne strehe in strešne frčade Na že pripravljeni predlog odloka je župan Jože Kokot vložil dva amandmaja, s katerima so v akt vnesli dopustnost gradnje ravnih streh in strešnih frčad. Svetniki so oba amandmaja in odlok potrdili. V razpravi pred potrditvijo OPN je bilo kar nekaj pripomb izrečenih na račun pomanjkanja komunikacije med občino in vlagatelji pobud. Občina vlagateljev naj ne bi sproti obveščala o postopku in dopolnitvah dokumentacije, prav tako naj bi bili na občini zelo slabo odzivni (oziroma sploh neodzivni) v zvezi z odgovarjanjem po elektronki pošti. Svetnik Darko Valen-ko je izpostavil, da če bi pravočasno dobil informacijo o zahtevi za hidravlično in hidrološko poročilo, bi ga tudi lahko pravočasno prip- ravili. Ker je informacije prejel tik pred zdajci, roka pred potrditvijo OPN in vključitvijo pobude vanj več ni bilo moč ujeti. »Če bi bilo med občino in vlagatelji pobud (investitorji) več komunikacije, bi lahko zeleno luč dobilo več pobud,« je razmišljal. Čakajo čistopis OPPN Gorišnica sever 1 in 2 Svetniški zbor je bil po eni strani zadovoljen, da so akt, ki so ga izdelovali šest let, pripeljali do potrditve. Po drugi strani je bilo slišati pripombe, da postopki trajajo predolgo. »Dolgotrajnost postopkov zavira razvoj,« je razmišljal Miran Černesl. Silvo Sok je na vodstvo občine in izdelovalce OPN apeliral, naj se čim prej končata postopka OPPN za naselje Gorišnica, kjer so gradnje že več let zamrznjene. Ne okvirnega in ne točnega odgovora na vprašanje, kdaj bi lahko bila OPPN Gorišnica sever 1 in 2 na mizi in pripravljen za potrditev, svetniki niso dobili. Mojca Zemljarič 6 Štajerski Gospodarstvo torek • 9. februarja 2021 Kidričevo • Nadaljujejo širitev gospodarske cone Za petmilijonski projekt iščejo izvajalca gradnje Občina Kidričevo je konec januarja podala vlogo za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo obrtno-poslovne cone v Strnišču. Gre za širitev industrijskega območja v zaledju tovarne Talum in ob bodoči obvoznici. Vrednost projekta ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, od tega bi iz državnega proračuna in virov EUpridobili 2,7 milijona evrov. Sočasno z oddajo vloge za evropska sredstva so Kidričani objavili razpis, s katerim iščejo izvajalca del. Rok za zbiranje ponudb se izteče 8. marca, gradbena dela bi začeli po odobritvi gradbenega dovoljenja, ki pa je že tudi v pridobivanju. Župan Anton Leskovar je povedal, da bi se gradbišče lahko odprlo v nekaj mesecih, če bosta oba postopka, izbira izvajalca in pridobitev gradbenega dovoljenja, stekla brez zapletov. Računajo, da bi to bilo ob koncu poletja, načrtovani rok končanja investicije pa je sicer konec prihodnjega leta. Foto: MZ Širitev obrtno-poslovne cone je predvidena v zaledju naselja Strnišče. V postopku javne obravnave projekta so krajani izrazili dvom zaradi dodatnih obremenitev okolja. Župan Anton Leskovar je predlagal, da bodo okoljske vplive iz gospodarske cone proti naselju poskusili ublažiti z zeleno pregrado, kot sta nasip in ozelenitev. Dnevno skozi Kidričevo 200 tovornjakov Kidričevsko industrijsko območje z 2.000 delovnimi mesti ima že danes pomembno vlogo v podravski regiji. S širitvijo gospodarske cone vzhodno in zahodno ob obvoznici bodo vzpostavili pogoje za prihod novih investitorjev in širitev obstoječih podjetij. Obvoznica bo omogočila lažjo dostopnost za tovorna vozila, hkrati bo območje na novo opremljeno z vso komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. Z obvoznico in vzporedno širitvijo gospodarske cone se bo središče Kidričevega ter sosednja naselja Njiverce, Apače in Zgornja Hajdi-na razbremenilo težkega tovornega prometa, saj bosta dostava in odprema blaga potekali po novih logističnih poteh. Ob delovnikih se v kidričevsko industrijsko cono pripelje in iz nje odpelje okoli 200 tovornih vozil. Dnevno število vseh vozil, skupaj s kombiniranimi in osebnimi, je na dnevni ravni okoli 1.500. Večino tega prometa bodo po razširitvi gospodarske cone in ureditvi obvoznice lahko preusmerili izven naselij. Prav tako se na občini nadejajo širitve dejavnosti in prihoda novih investitorjev, čemur so gospodarske cone ne nazadnje tudi namenjene. »Ureditev in dograditev obstoječe industrijske cone Kidričevo z vso infrastrukturo bo ključnega pomena za nadaljnji razvoj in spodbujanje gospodarstva na nivoju malih in srednje velikih podjetij,« meni župan Leskovar. Nov vhod v Talumovo industrijsko cono V novo oblikovani obrtno-poslovni coni velikosti 29 hektarjev bo investitorjem na voljo več komunalno opremljenih parcel. Na območju vzhodno od obvoznice (Talumova stran) bodo zgradili vhodni portal z nadstrešnico in vhodnim objektom, krožišče, prostor za merjenje radioaktivnosti in parkirne prostore za tovorna vozila. Predvidenih je več dovoznih cest, med drugim celotna nova glavna prometna žila v Talumov industrijski kompleks. Prvi del ceste iz zaledne strani bodo zgradili na novo (okoli 600 metrov), obstoječega pa obnovili. Zahodni del bodoče gospodarske cone (proti odlagališču rdečega blata - haldi) bodo opremili s cestami, kanalizacijo, vodovodom, ele-ktro priključki, javno razsvetljavo in telekomunikacijskimi priključki. Na celotnem območju je predvidena izgradnja več transformatorskih postaj, med naseljema Strnišče in Župečja vas bodo zgradili tudi novo povezovalno cesto. Mojca Zemljarič Štajerski 1 PEDI IIK www.tednik.si íístajerskitednik -Stajerskitednik Spodnje Podravje • S kom in v kakšnem obsegu posluje projektivni biro Lineal Kandidat za projektiranje regijskega vodovoda Mariborski projektivni biro Lineal, ki se poteguje za projektiranje spodnjepodravskega vodovoda, veliko posluje z naročniki iz javne sfere. Iz aplikacije Erar je razvidno, da so Lineal in z njim lastniško povezana podjetja od leta 2003, odkar Erar zajema podatke, z državo,javnimi ustanovami in podjetji ter občinami ustvarili dobrih 51 milijonov evrov prometa. • t • • • Foto: Sta/M24 Lineal je edini prijavljeni ponudnik za projektiranje prvega sklopa regijskega vodovoda. Upati je, da se tudi na ptujskem ne bi ponovila ormoška zgodba, ko se je rok za projektiranje s štirih razvlekel na 20 mesecev. Največ so poslovali z državnim prometnim sektorjem, to je direkcijo za infrastrukturo (14,5 milijona evrov), ministrstvoma za infrastrukturo in promet (8,4 milijona evrov) ter Darsom (4,6 milijona evrov). Med občinami, ki so z Li-nealom sklepale največ poslov, je mestna občina (MO) Maribor, sledi ji MO Ptuj. Iz Erarja je moč razbrati, da MO Ptuj z Linealom sodeluje vsa leta, v 18 letih je vrednost poslov znašala 751.000 evrov. Glede na to, kako se je z Line-alom zapletla zgodba pri projektiranju vodovoda na ormoškem koncu, nas je zanimalo, kakšne izkušnje imajo s podjetjem občine na Ptujskem. Na MO Ptuj so pojasnili, da so pri Linealu naročali projektno dokumentacijo za prometno in komunalno infrastruktu- ro, torej ceste, kolesarske steze, pločnike, kanalizacijo in vodovod. »Sodelovanje je bilo vedno korektno, projekti, izvedeni po njihovih načrtih, pa v skladu z zahtevami in pričakovanji.« Projektirali tudi kidričevsko obvoznico Podobno so povedali na občini Kidričevo, ki je v preteklosti z Linealom sklenila za 191.000 evrov poslov, sodelovati so začeli v letu 2008. Med večjimi projekti, ki jih je Lineal projektiral za Kidričane, sta obvoznica in kolesarska povezava Ptuj-Majšperk, projektirali so nekaj kanalizacije in drugih manjših projektov. Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je dejal, da so dobro sodelovali, nekoliko bolj ostra pogajanja med njimi so bila pri projektu kolesarskih stez - za dodatna dela, ki po mnenju projektantske družbe niso bila vključena v osnovno ponudbo. Z Linealom so sodelovale ali še sodelujejo občine Ormož (vrednost poslov 310.000 evrov), Videm (245.000 evrov), Gorišnica (216.000 evrov), Središče ob Dravi (131.000 evrov), Juršinci (48.000 evrov), Hajdina (26.000 evrov), Majšperk (22.000 evrov), Podleh-nik (15.000 evrov) in Destrnik z vrednostjo posla 2.600 evrov. Za spodnjepodravski vodovod izdelali idejno zasnovo S projektivnim birojem Lineal od leta 2015 posluje tudi Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki je upravljavec spodnjepodravskega vodovodnega sistema. Vrednost del, ki jih je Lineal izvedel za ptujsko komunalo, znaša 125.000 evrov. Med drugim so predlani izdelali idejno zasnovo za gradnjo regijskega vodovoda v vrednosti 82.350 evrov. »Prav tako so za nas projektirali idejno zasnovo (IZP), dokumentacijo za pridobivanje gradbenega dovoljenja (DGD) in projekt za izvedbo del (PZI) za povezovalni cevovod na Puhovem mostu na Ptuju, za ponudbeno vrednost 15.000 evrov,« je razložil direktor KP Ptuj Janko Širec. Na Ormoškem 16-mesečna »zamuda« Medtem ko na ptujskem koncu pravijo, da so s sodelovanjem z Li-nealom zadovoljni, pa ormoški primer kaže, da se je projektiranje vodovoda, ki bi ga Lineal moral končati že jeseni 2019, vleče še danes. Štirimesečni rok se je podaljšal v 20-mesečnega. Občina Ormož je z Linealom za dotični posel sklenila že šest aneksov k osnovni pogodbi; pet za podaljšanje roka izvedbe in enega s finančno težo okoli 12.000 evrov. Na občini Ormož so za naš časopis povedali, da je do zamika in dodatnega financiranja prišlo zaradi dodatnih nepredvidenih del oziroma nepredvidljivih okoliščin, ki jih predhodno ni bilo moč predvideti. Mojca Zemljarič Edini ponudnik za prvi sklop projektiranja Lineal je za celotni projekt gradnje oziroma obnove spodnjepodravskega regijskega vodovoda že izdelal idejno zasnovo (290 km cevovodov, vodnjaki, črpališča, tehnološka in komunikacijska oprema...). To je tista dokumentacija, kije spomladi razhu-dila župane, saj jim je KP Ptuj v elektronski obliki ni želelo izročiti. Po intenzivnem, tudi javnem pritisku je KP Ptuj občinam zahtevano idejno zasnovo predalo, saj so bile vendarle občine tiste, ki so dokumentacijo plačale (z denarjem iz omrežnine, ki si gaje KP Ptuj zadržalo). Za vseh 17 sklopov 2,7 milijona evrov, za prvega milijon Lineal je edini ponudnik, kije za projektiranje regijskega vodovoda podal celovito ponudbo, za vse sklope, po vseh občinah. Čeprav so sprva govorili, da bi projektna dokumentacija za celotni projekt (vseh 17 sklopov) stala okoli milijon evrov, so na Linealu izračunali, da bi bilo to delo po njihovi oceni vredno 2,7 milijona evrov. Kot kažejo zadnji dogovori in izvedene aktivnosti, se bo projekt obnove regijskega vodovoda izvajal po sklopih, prvi bo med drugim zajemal obnovo 72 kilometrov povezovalnih cevovodov in gradnjo dveh vodnjakov. Za ta prvi sklop se je za projektiranje prijavil edino Lineal s ponudbo v vrednosti milijon evrov. »Zanimanja za nakup je veliko, podjetniki želijo čim prej pridobiti nova zemljišča in začeti gradnjo ter poslovanje.« Občina bo zemljišča prodajala po ceni 21 evrov na kvadratni meter brez DDV. Po napovedih župana Gabrova bodo spomladi začeli infrastrukturno urejati območje, za kar bodo potrebovali okoli 600.000 evrov, od tega bodo več kot polovico sredstev prejeli iz MGRT - dogovor za razvoj regij. Obrtna cona Novi jork v Markov-cih velja za eno uspešnejših con na širšem Ptujskem nasploh. Na omenjenem območju že uspešno deluje okoli 20 podjetij, v katerih je zaposlenih okoli 400 ljudi. Estera Korošec Spomladi bo občina začela komunalno opremljati zemljišča. Foto: CG Markovci • Obrtna cona Novi jork se bo širila Za zemljišče 21 evrov na kvadratni meter Občina Markovci je pridobila gradbeno dovoljenje za širitev obrtne cone Novi jork - IV. faza. Gre za devet komunalno opremljenih parcel na površini 3,2 ha. Kot je napovedal župan Milan Gabrovec, bodo šli v prodajo takoj, ko bodo zadeve zemljiškoknjižno uredili. torek • 2. februarja 2021 Nasveti Štajerski 7 Haloze • Projekti Lokalne akcijske skupine Razdelili bodo milijon evrov Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze v tej finančni perspektivi EU razpolaga z okoli milijon evri, ki jih namenja za različne projekte na območju šestih haloških občin in občine Gorišnica; v glavnem gre za projekte s področij vinogradništva, turizma, rekreacije in ekološkega kmetijstva. Med prejemniki sredstev so občine, javni zavodi, šole in zasebniki. Starše • »Radodaren« občinski proračun Občanom lani pol milijona evrov pomoči V preteklosti je bilo vodstvo občine Starše deležno raznih kritik na račun podpore občanom. V decembru so kritike dosegle vrhunec, nakar je župan Stanislav Greifoner napovedal, da bodo preračunali in kmalu podali natančne podatke o vsoti, ki jo občina v takih ali drugačni obliki nudi občanom. Cifre so res presenetljive, saj je občina lani preko različnih subvencij občanom »podarila« skoraj celega pol milijona evrov! Izplačila občine za leto 2020 Namen Vrednost v evrih Dobrodelni sklad občine 7.796 Otroška hrana 7.355 Smučarske vozovnice 5.285 Azbestni gradbeni odpadki 25.653 Subvencije za gospodarstvo 94.611 Subvencije za kmetijstvo 84.854 Enkraten prispevek za novorojence 15.169 Štipendije 55.050 Žepnine 40.140 Subvencija omrežnine za vodo 15.273 Subvencija omrežnine za odpadno vodo 102.914 Subvencija omrežnine za čiščenje odpadnih voda 39.018 Skupaj 493.118 Vir: Občina Starše Med občani so že lep čas krožile razne primerjave s sosednjimi občinami. Po decembrski novici, da bo sosednja občina Rače - Fram namenila vsakemu otroku in mladostniku 50 evrov proračunskega denarja kot božično-novoletno darilo, pa je sledila kopica zgražanj nad domačo občino. Župan Stanislav Greifoner, ki ob tem ni ostal ravnodušen, si je zadal cilj, da zbere podatke o vseh transferjih, finančnih podporah in drugih izplačilih občanom ter jih javno objavi. Na občini Starše so tako v začetku leta pripravili zgovoren dokument »Izplačila občine za leto 2020«. Iz tabele, ki je jedro dokumenta, je razvidno, da je občina zgolj v preteklem letu namenila skoraj pol milijona evrov za razne pomoči občanom. Največ denarja, skoraj 103.000 evrov pomoči so prejeli občani pri subvencioniranju omrežnine za odpadno vodo, 95.000 evrov je šlo za spodbujanje malega gospodarstva, na tretjem mestu po višini dodeljenih sredstev pa so subvencije za kmetijstvo, in sicer 85.000 evrov. »Ko razpolagamo z našim proračunom, moramo te podatke imeti v mislih. Naloga občine je, da občanom pomaga,« je dejal Greifoner. Pri tem pa je izpostavil, da bo primanjkoval denar za potrebne investicije, če bo občina tudi v prihodnje vse več denarja namenjala v tovrstne namene. Karmen Grnjak LAS Haloze sredstva deli iz dveh evropskih skladov: kmetijskega in regionalnega. V skladu s strategijo lokalnega razvoja so si zadali pet ključnih programskih prioritet: spodbujanje turizma, krepitev vinogradništva, obnova objektov kulturne dediščine za namen trženja in trajnostnega turizma, ohranjanje območij Nature 2000 in oživljanje zaraščenih površin, pa tudi krepitev medgeneracijskega sodelovanja. 350.000 evrov za 21 projektov Iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je LAS Haloze za 21 projektov doslej razdelila blizu 350.000 evrov. Občina Cirkulane je v partnerstvu z dru- štvom vinogradnikov in osnovno šolo izvedla projekt o haloški ku-linariki, vinu in aktivni sprostitvi ter pridobila 52.000 evrov. Franc Mlakar je za ureditev restavracije prejel 46 tisočakov. Trije vinogradniki (Pungračič, Pajnkiher in Plajnšek) so pridobljena sredstva vložili v posodobitev infrastrukture na svojih vinogradniških kmetijah, skupno 33.000 evrov. Drugi trojček vinogradnikov (Brodnjak, Šeruga, Plavčak) je 52.000 evrov pridobil za projekt z nazivom Ha-loški vinogradniki sodelujemo. Občina Žetale je denar vložila v obnovo Vukove in Pušnikove domačije (63.000 evrov), občina Videm je obnavljala Kočerjevo domačijo (17.000 evrov), občina Gorišnica pa Sokov mlin (29.000 evrov). Občina Majšperk je z dvema projektoma pridobila 77.000 evrov za promocijo Ptujske Gore in urejanje TIC. Na območju občine Podlehnik sta aktualna dva projekta: občinski Dostopnost za vse (39.000 evrov) in zasebno-društveni, v okviru katerega Jožef Šmigoc, Slavka Junger in društvo podeželskih žena obnavljajo objekte kulturne dediščine (54.000 evrov). Podjetnik Jer- nej Šmigoc je za varstvo okolja in ohranjanje narave pridobil 50.000 evrov, enako tudi završki gostinec Martin Težak, ki je denar vložil v urejanje kleti. Nekaj zneskov med 10.000 in 20.000 evrov so namenili večinoma zasebnikom, predvsem v gostinskem, turističnem, kmetijskem in vinogradniškem sektorju za nakup opreme, promocijske aktivnosti, povezovanje ter skupne projekte. Za finančno težje projekte denar iz regionalnega sklada Iz evropskega sklada za regionalni razvoj je LAS Haloze doslej razdelila denar za pet projektov, prav tako v skupnem znesku 350.000 evrov. Nosilke projektov so občine Majšperk, Podlehnik, Cir-kulane in Vinarska zadruga Haloze, večino projektov izvajajo partnerski konzorciji. Okoli 200 tisočakov evropskih sredstev iz programa LAS je šlo vinarski zadrugi, ki je skupaj s kmetijskima zavodoma Ptuj in Maribor ter haloškim društvom vinogradnikov pripravila projekt povezovanja in oblikovanja blagovne znamke za kakovost vin v Halozah. 180.000 evrov je pridobila občina Cirkula-ne za projekt kulturne dediščine in trajnostni razvoj turizma, 118.000 občina Majšperk za turistično de-stinacijo Haloze, 50.000 občina Podlehnik za medgeneracijski urbani park in 18.000 evrov konzorcij haloških šol ter občin za projekt Haloški radovedneži. Mojca Zemljarič je na razpolago, skušali doseči največji možen učinek: »V projektu oblikujemo skupno blagovno znamko zveze gradov in dvorcev z željo, da se doma in v tujini predstavljajo kot skupen čezmejni turistični produkt. Vključeni so: ptujski grad, dvorec Rakičan, celjski grad, stari grad Varaždin, grad Čakovec, grad Veliki Tabor in dvorec Oršič v Gornji Stubici.« Aktivnosti naj bi med drugim pripomogle k večji obiskanosti gradov, sočasno pa tudi k ohranjanju kulturne dediščine. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je potrdil, da so v letu 2019 že vidni nekateri učinki tega čezmejnega povezovanja. Število obiskovalcev iz krajev, ki sodelujejo v projektu, je poskočilo. A jim jo je zagodla epidemija koronavirusa. Lorenčič je prepričan, da se bodo zadeve kmalu izboljšale in da bodo nova Epsonova očala, ki jih imajo odslej, dodatni motiv za obisk ptujskega gradu. Očala omogočajo povsem drugačen vpogled v zbirko orožja. Uporabnik bo najprej zagledal hologram na lokaciji, ki bo prikazoval vojaka. Treba ga bo pravilno obleči in opremiti s pravilnim orožjem. Aplikacija je pripravljena v slovenskem in angleškem jeziku. »Ptujski grad bo s pametnimi očali z razširjeno resničnostjo pridobil dodatno ponudbo, ki bo zanimiva tako za mlade kot starejše obiskovalce. Nove tehnologije so pri prikazovanju kulturne dediščine dobrodošle, na nek način pa tudi nuja v trenutku časa. S pomočjo digitalizacije bo tudi kulturna dediščina obogatena, zanimivejša in še bolj dostopna vsem obiskovalcem,« je prepričan Lorenčič. Z očali pa želijo privabiti tudi mlajše obiskovalce, ki so dovzetni za uporabo IKT-tehnologij. Nabavna vrednost očal znaša okrog 1.000 evrov, v muzeju pa z njihovo uporabo obljubljajo povsem spremenjeno izkušnjo obiska. Dženana Kmetec Razpisali 100.000 evrov, vloge sprejemajo do 12. marca Iz obeh virov, kmetijskega in regionalnega, je v LAS Haloze na voljo še dobrih 300.000 evrov. Za regionalni del je ministrstvo za gospodarstvo odobrilo še dodatna sredstva v znesku okoli 150.000 evrov. LAS Haloze je konec januarja objavilajavni razpis za projekte, ki bodo podprti s sredstvi kmetijskega sklada. Razpoložljivega denarja je blizu 100.000 evrov. Najvišji možni delež sofinanciranja znaša 85 odstotkov vrednosti projekta ali največ 55.000 evrov. Rok za oddajo prijav s projektnimi predlogi je 12. marec. Na sedežu Podeželskega razvojnegajedra (PRJ) Halo v Cirkulanah, kije vodilni partner LAS Haloze, so na voljo tudi za vse informacije in odgovore na vprašanja v zvezi s pripravo projektov ter prijavo na razpis. Zadnja vprašanja so možna do 4. marca, 10. in 16. februarja bodo pripravili delavnice v obliki video konference. Razpis za sredstva iz regionalnega sklada (211.000 evrov) bo objavljen naknadno, saj je bilo treba zaradi dodelitve dodatnega denarja novelirati strateške akte - strategijo lokalnega razvoja za LAS Haloze (2014-2020). Občina Majšperk je sredstva LAS med drugim namenila za promocijo in urejanje objektov na Ptujski Gori. Ptuj • Grad še zanimivejši za obiskovalce Z Epsonovimi očali v skrivnostno preteklost Vojaki v ptujskem gradu so oživeli in potrebujejo pomoč obiskovalcev pri oblačenju in opremljanju. Takšno dogodivščino ponujajo nova Epsonova očala, kijih imajo od prejšnjega tedna naprej v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Z novo pridobitvijo bo možen prav poseben doživljajski obisk gradu in ogled znamenite zbirke orožja. Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj je eden izmed osmih partnerjev v projektu Mreža »živih« gradov. Triletni projekt se je začel že oktobra 2018, povezal pa je partnerje iz Hrvaške in Slovenije. Skupni cilj vseh njih je spodbujanje trajnostnega turizma in promocija kulturne dediščine. Vsi partnerji skupaj so za triletni projekt pridobili evropska sredstva v višini 1,4 milijona evrov, od tega delež, ki pripada Bistri, znaša 122.000 evrov. Kot je pojasnila vodja projekta Foto: CG na ZRS Bistra Ptuj Zvonka Lazar Ptujski grad ima poslej nova Epsonova, najsodobnejša očala, ki omogočajo vstop v tako imenovano razširjeno Borak, bodo z denarjem, ki jim resničnost. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 9. februarja 2021 Pisma bralcev Slovenskemu kulturnemu prazniku ob rob Na kulturi svet obstoji aH pade Težko je reči, kdo je najbolj poklican, da bi lahko sodil o stanju duha v današnjem turbolentnem času. V času, ko nam vedno bolj primanjkuje kultura govora, komuniciranja v medsebojnih odnosih, kulture v skrbi za slehernega člana družbe. V obdobju, ko bi morali strniti vrste v boju proti epidemiji, v boju za ohranitev delovnih mest, za zdravstveno in socialno varnost. Ko bi morali odmisliti nestrpnost vse od vrha izvoljenih predstavnikov oblasti do družine. Nekateri niso zdravi, če ne prilivajo olja na že tako pregreto ozračje. Ni čudno, da so ljudje proti dobrim, še bolj pa proti nerazumnim odločitvam vladajočih, proti katerim protestirajo že mladi. Toda bodimo potrpežljivi in vztrajni, da ne bomo nikoli namesto dunajskih konjušarjev postali konjušarji kar na domači zemlji. In kaj imajo ti pomisleki in opažanja z našim kulturnim praznikom, ki mu namenjam naslednje vrstice? Veliko! V vsakem človekovem dejanju je kanček kulture, ki lahko ob naših nepremišljenih dejanjih poslabša stanje duha, lahko pa bi in moralo krepiti stanja na vseh področjih Tudi na varovanju kulturne dediščine, literarne, arhitekturne, likovne in gledališke umetnosti, glasbene ustvarjalnosti... Da, v varovanju vsega, kar je nas Slovence obdržalo skozi zgodovinska obdobja, o sanjah, ki so jih sanjali, prerokovali in peli naši pesniki, pisatelji in drugi kulturniki skozi stoletja. In vsem tem jasnovidcem je še kako sledilo in spoštovalo vodstvo narodnoosvobodilnega boja in poimenovalo številne partizanske enote po teh žlahtnih sinovih slovenskega naroda. Posebno pozornost so posvetili Prešernu. Odsek za prosveto pri predsedstvu SNOS je konec januarja 1945 predlagal, da se 8. februar, dan Prešernove smrti, z odlokom razglasi za narodni kulturni praznik. Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je še isti dan predlog odseka osvojilo. Steklo je obveščanje po vsej Sloveniji, mrzlično so stekle priprave za prvo proslavo novega praznika. Viktor Smolej je zapisal: »V nekaj dneh so tehnike vrgle na dan nove skladbe, izšla je brošura z gradivom za proslavo, v partizanskih listih so izšli članki, posvečeni slovenski kulturi in Prešernu, slikar Mihelič je v linolej vrezal pesnikov portret iz njegovih zadnjih kranjskih let, slikar Jakac je na padalsko svilo upodobil Franceta Prešerna za centralno proslavo v Črnomlju ter vrezal pesnikovo silhueto za vabilo na to prireditev itd.«. Tako se je rodil slovenski kulturni praznik. Zal je na isti dan, 8. februarja 1945, nemški okupator vzel življenja dvajsetim slovenskim rodoljubom. Kot talci so padli za obzidjem starega mestnega pokopališča na Ptuju. In ta zločin je storil okupator, ki se je postavljal kot kulturen narod, višja rasa. O tem priča spomenik, ki ga je leta 1950 izdelal znani ptujski kamnosek Avgust Gajzer po zamisli Otmarja Gajzerja. Lahko smo hvaležni mestnim oblastem, ki so v okviru spreminjanja starega mestnega pokopališča v »Park spominov«, po desetletjih obnovili tudi to spominsko obeležje. Tudi to je kultura! Prešernova Zdravljica in Krst pri Savici pa naj postaneta naše resno in neprecenljivo življenjsko vodilo. Stanko Lepej Žetale • Nina Jazbec seje podala na 28.000 km dolgo pot preko Balkana do centralne »Želiva biti delna nomada« Z Nino Jazbec, popotnico, ki je svoje otroštvo preživela v Žetalah, sva se pogovarjali prek spleta. njen fant Darjo Vuk, po rodu Primorec, s katerim seje pred dvema letoma podala na osemmesečno do Kirgizistana v srednji Aziji. Tu in tam se je v pogovor vključila psička Čili, ki bo prav gotovo na enem izmed naslednjih potovanj. Nina je predvsem pustolovka, odprtega duha in svobodnih misli, predana svojim željam in ciljem. Trenutno je sicer doma, v varnem zavetju stanovanja v Ljubljani, a z mislimi je že nekje drugje, daleč, trenutno veliko bere o Afriki. Kot pravi, bo mogoče nekega dne sprejela tudi ta izziv in se z avtomobilom odpravila od Maroka do Južnoafriške republike, ampak zdaj še ni čas za ta podvig. Vsekakor ne sama, ampak v dvoje. Na pot brez natančnega načrta kam in za kako dolgo Prvega marca leta 2019 sta se Nina in Darjo odpravila na pot, ne da bi natančno vedela, kam gresta in kdaj se bosta vrnila. »Stara sem bila 29 let, že pred leti sem uspešno končala študij komunikologije in imela dobro službo v marketingu. Predvsem sem razmišljala o tem, kaj si globoko v sebi zares želim. In ugotovila sem, da bi rada na pot za daljše časovno obdobje.« S fantom sta kupila 30 let star land rover defender in ga v šestih mesecih popolnoma sama predelala v bivalno vozilo. Pustila sta službi, se izselila iz ljubljanskega stanovanja in Foto: osebni arhiv Vse iz Tadžikistana ob meji z Afganistanom in do Kirgizije sta prevozila 1.500 km dolgo cesto čez gorovje Pamir. Prelaz Ak-Bajtal na 4.655 m, Tadžikistan. se podala na pot proti Balkanu. Starši in prijatelji njunega podviga niso sprejeli z obilo odobravanja. Svojo pot sta namreč izbrala čez države, ob imenu katerih se takoj prižgejo podobe iz medijev in rdeči alarm. »Spraševali so se, kako si lahko nekdo, star 30 let, brez zaposlitve, stanovanja sploh vse to privošči, ob tem pa niti ne ve, kdaj se bo vrnil domov, predvsem pa so bili zaskrbljeni,« se spominja Nina. Iran: liter bencina po 4 cente, ljudje pa izjemno gostoljubni Na vprašanje, zakaj sta se odločila za potovanje po kopnem proti vzhodu, je Nina odgovorila, da predvsem zato, ker so to relativno neznane in cenovno ugodne dežele: »V Iranu stane liter dizelskega goriva samo štiri cente. Seveda pa so naju navdušili tudi eksotičnost in drugačnost. Nekje sredi potovanja sva ugotovila, da sva se čisto po slučaju znašla sre- Dornava • Dolgoletna pustna tradicija - 60 let skupine dornavskih ciganov Kako se je iz kuharice nekoč davno Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza cigan odšel v pozabo. Čas od svečnice do pepelnice je bil nekoč na podeželju namenjen porokam. Leta 1939 sta Peteršiče-va in Belšakova kuhali na poroki v Dornavi. Ker je bila sočasno v kraju še druga ohcet, ju je gnala radovednost, kaj kuhajo pri »konkurenci«. Preoblekli sta se v ciganici in šli beračit. To na Ptujskem polju ni bilo nič neobičajnega, saj se je v preteklosti po vaseh v Podravju potepalo veliko Romov (ciganov), ki so prosili za hrano in oblačila. Najraje so prišli, ko je bila kakšna gostija, ker so bili ljudje takrat bolj radodarni. Dobrih 20 let kasneje, ko se je Peteršičeva Roza za »hec« oblekla v ciganico, se je njenemu sinu Francu porodila ideja, da se Dornavčani našemijo v cigane in se udeležijo pustne povorke na Ptuju. In tako se je leta 1961 začela pisati zgodovina dornavskih ciganov. Brez Franca in Mete Peteršič ciganov ne bi bilo Franc Peteršič je imel veliko idej, kaj vse bi se lahko našemili. Tako niso bili samo cigani, ampak tudi Foto: arhiv TED Lükari Marija Belšak, dolgoletna predsednica TED Liikari . Dornava: »Najlepše je, ko se vremo s povorke v domači kraj SS in se družimo na Drevenškovi kmetiji. Vsi si želimo na 1 toplo, polna kuhinja nas je, pojemo, igramo, plešemo... Tega iskrenega veselja in spontanega druženja z besedami ni moč opisati. Dornavčani pač živimo za fašenk.« druge maškare: Indijanci, Turki, kmečki punt, orači, kmečka gostija ter Ali Baba in 40 razbojnikov. Za to masko so na vasi zbrali 41 konj in z njimi nastopili na povorki. Od leta 1968 so se Dornavčani ptujske pustne povorke udeleževali samo še kot cigani. Gonilna sila fašenskega dogajanja je bil Peteršič, njegova žena Meta je pri ciganih aktivna še danes. Spomni se, da so bila prva ciganska krila izdelana iz ženskih spodnjih kril, lasulje in brki pa iz konoplje, ki so jo prebarvali s črno barvo. Moški so se znašli po svoje, običajno so v omarah pobrskali za kakšno starejšo obleko, si nadeli klobuk, kučmo ... Rjava barva za temno polt je nastala iz kavne usedline in tako mora biti še danes. Leta 1979 je bila za Franca Peter-šiča usodna bolezen, življenje dornavskih ciganov je zastalo. Čez čas se je njegova žena Meta odločila, da je fašensko tradicijo, za katero je živel njen pokojni mož, treba nadaljevati. Skupaj s hčerko Marjano Jan-žekovič in celotno družino so postali gonilna sila fašenskega dogajanja. Po letu 1994 so se cigani pridružili Starejše ciganice so mnenja, da lesketajoči se dodatki ne sodijo k liku, saj se prvotni izvirni cigani niso lepotičili z nakitom. Starejši cigani vztrajajo, da bi morali ohraniti izvirnost. Naj bo tako še mnogo let: veliko sme- torek • 9. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 9 Azije Pogovor je spremljal potovanje od Slovenije njuna spremljevalka di svilne ceste oz. slavne starodavne karavanske poti med Kitajsko oz. Indijo in Rimom.« Sledila sta svojim notranjim vzgibom, interesom in počutju ter v vsaki državi ostala ravno tako dolgo, kot sta želela. Nista se priganjala in z ničimer obremenjevala, zato sta imela možnost občutiti tisto pravo svobodo oz. odprtost duha sredi prostranih pokrajin in neznanih ljudi, ki so ju vedno prijazno sprejeli. Ena izmed Nininih želja je bil obisk Irana, kjer sta ostala mesec dni in tam prevozila 5.000 kilometrov: »Najbolj so me navdušili ljudje, ki so res izjemno gostoljubni. Povabili so naju k sebi domov, posedli k mizi z dobrotami, pri njih sva lahko tudi prenočila. Vedno in povsod sva se počutila varno in sprejeto« Njuna zadnja postaja je bila država Kirgizistan v gorah Srednje Azije. Gre za redko poseljeno državo, malo obiskano, relativno neodkrito, kjer večina prebivalcev živi preprosto življenje. »Tam sem prvič videla se-demtisočaka, konji so se sprehajali po širnih planjavah, naletela sva na veliko zanimivih cest, gorskih prelazov, predvsem so me navdušile gore in vsa prostranstva v tej zares prečudoviti deželi.« Foto: osebni arhiv Drugi najvišji vrh Kirgizije je Peak Lenin s 7.134 metri in je na meji med Tadži-kistanom in Kirzijo. Vznožje Peak Lenina, Kirgizija. Kako spraviti avto iz Kirgizije Ena glavnih motivacij za dolgo vožnjo v Centralno Azijo je bila 1.500 km dolga Pamirska cesta. Vsak popotnik z vozilom sanja o tem, da bi jo nekega dne prevozil. Gre za drugo najvišje ležečo cesto na svetu. Kot je v popotniškem dnevniku zapisal Darjo, cesta povzroča avtomobilom en kup preglavic, zaradi kombinacije odročnosti, dolžine, slabe ceste in vrtoglavih višinskih metrov. »Vozila sva se tik ob tadžikistansko-afganis-tanski meji vse do Biškeka v Kirgiziji, kjer sva pustila najin avto. Nekoliko sva bila že utrujena od vse te višine in gora, zato sva odletela v toplejše kraje, za božične praznike pa sva se vrnila domov,« je povedal Darjo. Marca lani sta načrtovala nadaljevanje poti proti Mongoliji in Rusiji, vendar sta morala zaradi epidemije ostati doma kljub že kupljenim letalskim vozovnicam in urejenim vizam. Nekaj časa sta odlašala s transportom avtomobila nazaj v Slovenijo, nato pa sta začela iskati transportno podjetje, ki bi ga bilo pripravljeno prepeljati v Slovenijo. »Poslala sva okoli 150 elektronskih sporočil, zaupala popolnim neznancem, ki so nama pomagali pri transportu. Po treh tednih na tovornjaku je avto končno prispel v Slovenijo. Nikakor nisva edina, ki se jima je to zgodilo, veliko je namreč popotnikov, ki so zaradi epidemije obtičali doma, njihov avto pa na drugem koncu sveta.« V načrtu še Aljaska in Islandija, a dom bo vedno ostal v Sloveniji Oba sta prepričana, da se bosta z avtomobilom v Kirgizijo še vrnila. Visoko na seznamu želja sta še Aljaska in Islandija. Nina je na poti pogrešala družino, prijatelje in domači kraj, zato sta se z Darjem odločila, da si bosta dom ustvarila v Sloveniji. »To bo najina baza, kamor se bova vračala. Potrebujeva namreč občutek, da nekam pripadava. Najina želja je, da sva delna nomada - pol leta na poti in drugega pol leta doma. Ali bo to sploh izvedljivo - s tem se ne obremenjujeva. Vsekakor mi je potovanje čez skoraj osemnajst različnih držav dalo veliko novih spoznanj, predvsem o sebi in svetu, ki ga do takrat nisem poznala.« Estera Korošec Foto: osebni arhiv Iran sta obiskala v največji poletni vročini, zatočišče pred žgočim soncem v puščavi pa sta podobno kot popotniki pred stoletji našla v zapuščenih postojankah za karavane. Avto sta popravljala kar sama Najbolj zanimivo je, da se jima je že prvi dan pokvaril avto blizu Senja na Hrvaškem, vendar nista vrgla puške v koruzo. Avto sta popravila in se podala pustolovščinam naproti. Na 28.000 kilometrov dolgi poti jih ni bilo malo. Avto seje večkrat pokvaril, vendar sta imela s sabo vse potrebne rezervne dele, popravila pa sta se lotila kar sama ali ob pomoči lokalnih mehanikov. Tudi na zahtevnejših terenih ju land rover ni pustil na cedilu. Nina priznava: »V avtomobil na začetku nisem popolnoma zaupala, a sem se motila. To je namreč vozilo, s katerim se lahko pelješ čez vodo, blato in gore. In na koncu je avto zdržal vse, midva pa tudi.« Nina in Darjo sta na poti skrbno beležila statistko glede porabljenega goriva, hrane, denarja, itd. Prav tako sta svoja doživela in fotografije objavila na blogu, ki sta ga poimenovala dalec.si. rodila prava dornavska ciganica (TED) Liikari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, kije preživel 60 let in povezuje Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski TED Lukari. Ob zlatem jubileju pred desetimi leti so izdali brošuro, Tinček Ivanuša je z njimi posnel dokumentarni film. Ciganska kuhinja, vrtiljak, muzikanti... Cigani so se z leti modernizirali. Konje so zamenjali traktorji, stari pafkači. Janez Muršec je eden izmed dolgoletnih ciganskih traktoristov. Iz leta v leto so se rojevale ideje in tehnike, da se skupino naredi še bolj izvirno in zanimivo, v okviru društva so nabavili različno opremo. Cigani danes s seboj vozijo kuhinjo, zanjo je zaslužen Tone Horvat, čigar celot- na družina je zelo aktivna v skupini. Prav tako so imeli vrtiljak, ki ga je zasnoval Franc Kovačec. Tudi njegova družina je ena od gonilnih sil, sodelujejo vsi, od najstarejših do najmlajših. Cigane med obhodi, nastopi in na povorkah spremljajo muzikan-ti, v 60 letih se jih je izmenjalo več generacij. ha, radosti, petja, plesa, druženja in veseljačenja. V društvu TED Lukari se je porodila ideja o lastni pustni povorki, ki so jo organizirali 15 let. Udeležujejo se pustovanj v sosednjih občinah in širše po Sloveniji ter tujini. Prijateljske vezi jih vežejo z Mežico, Mozirjem, Šoštanjem, Dobovo, Šabcem v Srbiji in še kom. »Pomembno je medgene-racijsko sodelovanje,« je prepričana dolgoletna predsednica TED Lukari Dornava Marija Belšak. »Tradicijo ciganov prenašamo iz roda v rod, najprej na svoje otroke, potem na vnuke in pravnuke. Meta Peteršič, Marija Cizerl, Marija in Franc Ciglar so naši najstarejši člani, vsi stari čez 80 let. To so legende, ki so nam lahko samo za vzgled.« Mojca Zemljarič Ko so se drugič odpravili na ptujski karneval (1962,) so imeli na lesenem vozu, ki gaje vlekla konjska vprega, gašper. Kurili so si, da jih ni zeblo. Na vozu je bila slama, iz gašperja je padla žerjavica in začelo je goreti! Požar so pogasili z odejami, ki so jih imeli na vozu. Foto: arhiv TED Lükari J Legendarne dornavske ciganice, vse tri so stare že čez 80 let: (z leve) Elizabeta Mislovič, Marija Cizerl in Meta Peteršič. V občinski stavbi razstava fotografij Sekcija Dornavski cigani TED Lukari Dornava je ob letošnjem jubileju v občinski stavbi postavila razstavo črno-belih fotografij. Na ogled sta fotografska opusa nekdanjega ptujskega novinarja Jožeta Vrabla in fotografskega mojstra Stojana Kerblerja. Vrablove fotografije hranijo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, Kerbler je ob svoji 80-letnici fotografije ciganov podaril občini Dornava. Avtorice postavitve so Maja Bezjak (predsednica TED Lukari), Marija Belšak in Olga Zorko. Razstava bo na ogled dalj časa in ni edini projekt, ki ga Dornavčani želijo izvesti v tem, jubilejnem letu. V teku je snemanje dokumentarnega filma, ki seje zaradi epidemije upočasnilo. Želja je postavitev večje razstave, saj je fotografskega gradiva, ki se je zbralo v vseh teh letih, zares ogromno. 60-letnico bi želeli proslaviti v veselem, sproščenem in živahnem vzdušju (takšnem, kot cigansko življenje je), vendar bo vse odvisno od epidemioloških razmer. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 9. februarja 2021 Haloze • V Podlehniku seje mudil gospodarski minister Ali bo država zagotovila za Haloze kaj več denarja? V Podlehniku je tekla beseda predvsem o obmejnih problemskih območjih v luči prihodnje finančne perspektive. Kot je izpostavil Sebastian Toplak, župan občine Podleh-nik, haloške občine niso imele možnosti sodelovati v pretekli finančni perspektivi za pridobivanje evropskih sredstev, podobno se jim obeta v prihodnji. »Prizadevamo si za spremembo že opredeljenih ciljev in pogojev, da bodo haloške občine lahko kandidirale za sredstva. Brez evropskega denarja razvojnih razlik med slovenskimi regijami ne bomo mogli odpraviti. Gospodarski minister Počivalšek in podlehniški župan Toplak za skupno sodelovanje Med drugim je Toplak izpostavil še, da je v Halozah kljub izgradnji avtoceste še veliko neizkoriščenih potencialov, kot so na primer težave z umeščanjem poslovnih con, izgradnjo zaledne infrastrukture, kolesarske povezave ... Z vsemi omenjenimi težavami se je v Podlehniku seznanil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »Občina Podlehnik ima veliko geografsko prednost, in sicer avtocesto, po kateri v obe smeri potuje veliko ljudi, zato so možnosti za poslovne in prodajne aktivnosti res velike.« Med drugim so govorili o nastajajočem projektu poslovne cone v občini in skupnega skladiščnega prostora za vina iz Haloz, ki ga načrtuje Vinarska zadruga Haloze. Počivalšek je oba projekta podprl, zavzemal se bo tudi za njuno financiranje in umestitev v prostor. Kot je povedal Jožef Šmigoc, predsednik Vinarske zadruge Haloze, je v izdelavi Jožef Šmigoc, predsednik Vinarske zadruge Haloze, upa na pomoč države že idejna zasnova. »Ministru smo povedali, da zastavljenih načrtov samo z lastnimi sredstvi ne bomo mogli izpeljati. Objekt si želimo čim prej umestiti v prostor in pridobiti vso potrebno dokumentacijo za pridobivanje nepovratnih sredstev. Vse bo torej odvisno od razpisov in pripravljenosti države.« V Halozah vse manj prebivalcev S haloškimi župani je Počival-šek govoril o težavah, s katerimi se soočajo na obmejnih področjih. Demografska problematika je skrb vzbujajoča, saj se je število prebivalcev v zadnjih desetih letih v vseh haloških občinah zmanjšalo. »Skladen regionalni razvoj je temelj za to, da bodo ljudje tukaj imeli delovna mesta in bodo lahko ustvarjali družine ter bodo karierno uspešni. Optimist sem zato, ker imamo v sklopu sredstev za okrevanje po epidemiji na voljo več kot deset milijard evrov, od tega pa je vsaj tretjina namenjena gospodarskim aktivnostim. V veliki meri tudi za obmejna problemska območja,« je napovedal minister. V Cirkulanah že tri leta čakajo na zagon novih delovnih mest Da so Haloze premalo sliša- ne, pa je izpostavila Antonija Žumbar, županja občine Cirkula-ne. »Od gospodarskega ministrstva si obetamo razpise, ki bodo našim podjetnikom, predvsem manjšim, omogočili pridobitev nepovratnih sredstev. Bistvenega pomena je namreč odpiranje novih delovnih mest.« Podjetniki bi radi zagnali svoje obrate, vendar jih onemogočajo dolga leta čakanja na spremembe občinskih prostorskih načrtov. Po treh letih so še vedno brez soglasij in primernih možnosti, da bi lahko zagnali proizvodnjo na področju turizma, kmetijstva in gospodarstva, prav tako ne morejo začeti širiti obrtne cone v Dolanah. Vsega skupaj pa so imeli stroškov za okoli 30.000 evrov. »Tudi kmetijska politika je trenutno usmerjena k spodbujanju velikih kmetij, teh pa pri nas ni. Če bo šlo tako naprej, bodo hribovita območja še bolj opustela in zaraščena.« Epidemija je situacijo še poslabšala. Veliko vinogradnikov ima finančne težave, saj vina niso mogli prodati, zato že razmišljajo, da bodo kmetovanje raje opustili in se najverjetneje odselili drugam. Na gospodarskem ministrstvu spremljajo aktivnosti na terenu in hkrati skušajo aktivno pomagati, je dodal Počivalšek. Ali bo njegov obisk pripomogel k boljšim časom na območju Haloz, pa bo najverjetneje pokazal čas. Estera Korošec Za razvoj Ormoškega nujna nova cesta Minister Zdravko Počivalšek seje po obisku Haloz ustavil tudi v Ormožu, kjer seje sestal z županom Danijelom Vrbnjakom ter tamkajšnjimi podjetniki in tudi z njimi govoril o razvojnih potencialih. Kot je dejal, je že v preteklosti nekajkrat povedal, da sta v Sloveniji dve izrazito ugodni lokaciji za nekaj večje investicije in ena od teh je na območju nekdanje tovarne sladkorja. Na gospodarskem ministrstvu po njegovem spremljajo aktivnosti na terenu in hkrati skušajo aktivno pomagati pri tem, da ta prostor, ki je pripravljen za pomembno investicijo, izkoristi, da bi tam lahko znova zaživela kakšna pozitivna proizvodna dejavnost in nova delovna mesta. Ob tem je dodal, daje osnovni pogoj za razvoj ormoškega območja čim prejšnja izgradnja hitre ceste do Ptuja, zato je vesel, da seje tudi ta projekt po dolgih letih začel premikati v pravo smer. »S tem bomo veliko lažje pridobili potencialne investitorje za večje zgodbe, za podjetniško iniciativo pa je v Ormožu že zdaj dovolj potenciala,« je prepričan Počivalšek. Slovenija, Podravje • Otroci stisko med epidemijo lajšajo tudi s preveč hra Pediatri svarijo: »Po koncu pa: Da smo že po prvem valu epidemije imeli v Sloveniji množico otrok, ki so postali p v več kot sto osnovnih šolah. Že danes pa je strašljiva misel, koliko otrok s pove< je bilo v Sloveniji pretežkih približno 20 % otrok. Zdravniki opozarjajo, da sta ustrezna prehrana in telesna dejavnost v obdobju epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja okužb zelo ogrožena. Ne gre samo za presežek kalorij, prenajedanje v domačem okolju je povezano tudi s čustvenimi stiskami otrok. Dr. Magdalena Urbančič, specialistka pediatrije v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, je prepričana, da bo omejevanje telesne dejavnosti med pandemijo zaradi zaprtja šol, prepovedi organizirane športne vadbe in prepovedi druženja na javnih prostorih na koncu terjalo svoj davek. Slabe razmere v družini kot eden od razlogov za debelost »Pediatri v bolnišnicah smo že po prvem valu epidemije zaznali več bolnikov in več predvsem izrazite debelosti pri otrocih. Tudi tisti, ki so bili pred prvim valom pandemije že vključeni v program zdravega življenjskega sloga, so v izvajanju programa popustili. Po prvem valu pandemije nenadoma nismo imeli več otrok z 'enostavno debelostjo' zaradi presežka kalorij, ampak je vsakega od njih obreme- njevala še kopica nerešenih težav. Starši so vzrok videli predvsem v šolskih obremenitvah, na sekundarni zdravstveni ravni pa smo že vedeli, da so motnje hranjenja povezane s številnimi psihičnimi dejavniki in razmerami v družini,« razlaga Magdalena Urbančič. Omejevalni ukrepi zaradi pandemije so bistveno posegli v najpomembnejše dele življenja otrok. Po mnenju sogovornice je nedopustno, da so otroci tako dolgo doma - najdlje od vseh otrok v Evropi. Na odnose v družini je po njenem vplivalo tudi to, da se je morala vloga staršev nenadoma spremeniti, in to iz ljubečega starša v strogega učitelja, vzgojitelja in vzdrževalca. »Osnovna rutina otrok se je spremenila, oni pa niso znali in niso zmogli uravnotežiti prehranskih ter gibalnih navad. Veliko otrok, ki so imeli pred pandemijo težo na zgornji meji in so bili vključeni v različne športne krožke, sploh ni opazilo, da se čezmerno prehranjujejo. V tem času so se nehali gibati, ostali so doma, niso se družili z vrstniki, in tako so kaj kmalu postali otroci s čezmerno telesno težo. Tisti z že prej izraženo debelostjo pa so težo večinoma močno povečali.« Posledice pandemije in spremljajočih ukrepov se bodo pri otrocih, ki so zaradi razvojnih značilnosti in Otroci svoje čustvene stiske pogosto lajšajo s hra Slovenija, Podravje • Višina izobrazbe ima velik vpliv na višino plače, a p Zaposleni v gostinstvu so reveži, Podatki o plačah zaposlenih oseb v Sloveniji razkrivajo velike razlike, ki se poja zaposlena oseba opravlja. Praviloma oseba z višjo izobrazbo za svoje delo dobi v nosti pa so degradirane. Po zadnjih znanih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo na območju Slovenije za poln delovni čas zaposlenih 901.537 oseb, povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 1.851 evrov. Podatke o višini povprečne mesečne bruto plače so obravnavali po dejavnosti v 19 večjih skupinah. Najvišje zneske v tem oziru so zabeležili v finančni in zavarovalniški dejavnosti, kjer je 20.543 zaposlenih prejemalo povprečno mesečno najvišjo plačo v bruto znesku 2.664 evrov. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo pa so prejemali zaposleni v gostinstvu. Med 37.967 zaposlenimi je plača v povprečju znašala 1.321 evrov. Najslabše med njimi jo je odneslo 2.860 delavcev z osnovnošolsko izobrazbo, ki strežejo hrano in pijačo. V povprečju so prejeli 1.136 evrov bruto. A tudi to je znesek, o katerem lahko marsikdo, ki je zaposlen za polni delovni čas, le sanja. Zaposleni za polni delovni čas, a za kakšno ceno Pregled podatkov o višinah povprečnih mesečnih bruto plač je pri podrobnejši analizi pokazal, da so nekateri zapos- FT1 Í Najnižje povprečne plače so zabeležene v predelovalnih dejavnostih, zlasti v tekstilni in Med posameznimi gospodarskimi d prehrambni dejavnosti. čani zaposleni v oskrbi z električno e Foto: CG Foto: CG Foto: CG torek • 9. februarja 2021 V središču Štajerski 11 me ndemije bo ogromno predebelih otrok« oredebeli, so lani poleti opozarjali strokovnjaki, zgroženi nad rezultati meritev na sistematskih pregledih čano telesno težo ali skrajno debelostjo bomo odkrili po koncu drugega vala pandemije. Pred pandemijo > Foto: arhiv Svet24 mo. Tudi in še zlasti v času pandemije in stisk, povezanih z njo. potreb ena najranljivejših skupin, najbrž kazale še zelo dolgo. »Pri nekaterih bodo morda dovolj že športna dejavnost in socializacija ter zdravo okolje. Večina pa jih bo po mojem mnenju potrebovala pomoč psihologov, psihoterapevtov in, seveda, tudi pedopsihiatrov,« poudarja Urbančičeva. Strahovi in utesnjenost »hranijo« debelost Dr. Primož Kotnik s pediatrične klinike v Ljubljani, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za dia-gnosticiranje in zdravljenje motenj hranjenja, predvsem čezmerne telesne teže, se strinja, da se je med pandemijo koronavirusa življenje slovenskih otrok izrazito spremenilo. »Občutno se je skrajšal čas, v katerem so otroci primerno telesno dejavni. Pod primerno mislim ne le časovno dovolj dolgo, temveč tudi dovolj intenzivno. Tu ima za številne otroke pomembno vlogo šola. Hkrati se je izrazito podaljšal čas, ko so telesno nedejavni in izpostavljeni zaslonom. Da se je telesna kompetenca otrok med pandemijo kritično zmanjšala, so objektivno opredelili tudi strokovnjaki na fakulteti za šport. Na zdravje otrok poleg tega močno vpliva kronični negativni stres, ki ga doživljajo med pandemijo. Strah za lastno zdravje, za zdravje bližnjih, odsotnost socialnih stikov z vrstniki, negotovost glede poteka šole vodijo v utesnjenost, ki je lahko sama po sebi razlog za razvoj debelosti in zaplete, povezane z nezdravim življenjskim slogom.« Premalo volje in še manj organizacije Starši pravijo, da otroci med šolanjem na daljavo pojedo in popijejo več, kot potrebujejo. Hrana je dostopnejša, saj jo imajo na dosegu v vsakem trenutku, medtem ko je med poukom v šolah na voljo samo ob določenem času in je uravnotežena. Otroci, ki niso usvojili prehranjevalnih navad, zagotovo pojedo več. Te hrane energetsko ne pora-bij o, ker imajo premalo možnosti za gibanje. Pri več kot polovici otrok so že po prvem valu pandemije ugotovili povečanje podkožnega maščevja. Pri otrocih je zlasti problematičen vnos preprostih ogljikovih hidratov v hrani, ki je bogata s sladkorjem, kar lahko vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Tudi revščina je razlog za debelost »Pri svojem delu se srečujem tudi z revščino, in to zlasti zdaj, Debel otrok ni zdrav otrok »Ločimo dva tipa debelosti: periferni, kjer se maščevje nabira predvsem na zadnjici, stegnih in ramenih, ter centralni, kjer se maščoba nabira okoli pasu. Pri centralni debelosti se maščoba kopiči tako v organih kot tudi v trebušni votlini, tako da moti delovanje organov trebušne votline pa tudi delovanje organov prsnega koša, s tem ko pritiska navzgor,« pojasnjuje dr. Magdalena Urbančič. Velik problem, na katerega se redko opozori, je lokomotorni sistem, ki težko normalno sledi povečani teži, pojavljajo pa se tudi hudi ortopedski problemi, ki v otroštvu resda redko pridejo do izraza, a so nato zelo pogosti v mladostniškem obdobju. Foto: arhiv Svet24 torej v času pandemije. Starši nimajo rednih dohodkov oziroma so ti premajhni, da bi lahko normalno priskrbeli primerno hrano, ki bi vsebovala vse sestavine za normalno rast otroka. Bi pa rada opozorila, da vedno, ko govorimo o huj-šanju otrok, starši najprej pomislijo na shujševalno dieto. Vsi starši nas najprej vprašajo za jedilnike, mi pa jih naučimo, kako naj bo sestavljen obrok, kako pogosto in kolikšen naj bo. Na žalost je na voljo preveč zunajsezonske hrane, otroku pa je treba ponuditi sezonsko zelenjavo in sadje, to je zanje najprimernejše. To pomeni poleti paradižnik in pozimi zelje. Tudi iz preprostih sestavin je mogoče pripraviti okusno in ustrezno hrano. Ni potrebe po vsakodnevnem uživanju mesa. Beljakovine lahko dobimo tudi iz drugih živil, ki so dodatek sezonski zelenjavi in sadju,« je še povedala Magdalena Urbančič. Ž. Kapetanovič omembno je tudi podjetje , najhuje je v proizvodnji oblačil ivljajo tako glede na stopnjo izobrazbe kakor tudi glede na področje dela, ki ga nšje plačilo, a to pravilo velja le znotraj posamezne dejavnosti. Nekatere dejav- Povprečne mesečne bruto plače po dejavnosti in doseženi izobrazbi v letu 2019: ejavnostmi so v povprečju najvišje pla-energijo, plinom in paro. leni še bolj na udaru nizkega plačila za svoje delo. Najnižje plače so zabeležili v tekstilni industriji, natančneje na področju proizvodnje oblačil, kjer je bilo v preteklem letu zaposlenih 2.472 delavcev. V povprečju so za svoje delo prejeli v bruto znesku 1.196 evrov na mesec. Med njimi so za svoje delo delavci z osnovnošolsko izobrazbo v povprečju prejeli borih 956 evrov. Ker gre za podatek o povprečni višini mesečne bruto plače med 271 delavci, lahko sklepamo, da je marsikdo izmed njih za svoje delo prejel še manj denarja. Med zaposlenimi, ki v povprečju niso prejeli več kot 1.000 evrov bruto na mesec, so se znašli tudi zaposleni v dejavnosti oskrbe stavb in okolice z dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo. Povprečna mesečna bruto plača kar 3.456 delavcev je znašala 970 evrov. Neverjetne razlike v plačah nekvalificiranih delavcev Največ zaposlitev je v preteklem letu nudila predelovalna dejavnost, in sicer kar 208.778 služb. Prav v tej skupini pa so zabeležili največje razlike. Na eni strani so tukaj najnižje zabeležene plače delavcev v proizvodnji oblačil, na drugi strani pa v to skupino spada tudi proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov. Tovrstno delo je v preteklem letu opravljalo 8.557 zaposlenih, od tega je imelo 242 delavcev dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo, za svoje delo pa so prejeli povprečno mesečno bruto plačo v višini 1.995 evrov, kader z zaključeno študijsko izobrazbo pa v povprečji zavidljivih 4.270 evrov. Če primerjamo povprečne plače z dokončano osnovnošolsko izobrazbo, lahko uvidimo, da so razlike ogromne. Delavec v proizvodnji oblačil v povprečju na mesec zasluži kar 1.039 evrov manj kot delavec v proizvodnji farmacevtskih surovin! Stopnja dokončane izobrazbe še vedno močno i* »v» i v vpliva na višino plače Plače delavcev z osnovnošolsko izobrazbo, ki so zaposleni v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov, predstavljajo svojevrsten fenomen. Za svoje delo so v povprečju prejeli višje plačilo kot marsikateri zaposleni z dokončanim študijem. Mednje sodi kar 5.752 visoko Dejavnosti Povprečje Osnovna Srednja Visoka Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 1.452 1.152 1.301 2.113 Rudarstvo 2.352 1.504 2.221 3.114 Predelovalne dejavnosti 1.765 1.315 1.544 2.715 Oskrba z električno energijo, plinom, paro 2.591 1.601 1.982 3.249 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami, saniranje okolja 1.712 1.294 1.490 2.530 Gradbeništvo 1.431 1.167 1.363 2.171 Trgovina, vzdrževanje, popravila motornih vozil 1.709 1.293 1.451 2.400 Promet in skladiščenje 1.605 1.238 1.458 2.471 Gostinstvo 1.321 1.138 1.249 1.781 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.432 1.600 2.008 2.682 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.664 1.461 1.951 3.042 Poslovanje z nepremičninami 1.893 1.379 1.851 2.103 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.115 1.217 1.570 2.420 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.339 1.063 1.284 1.837 Dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti 2.241 1.039 1.811 2.476 Izobraževanje 1.956 1.012 1.258 2.219 Zdravstvo in socialno varstvo 2.049 1.158 1.497 2.676 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.912 1.221 1.590 2.183 Druge 1.519 1.158 1.219 2.113 Skupaj 1.851 1.238 1.506 2.488 Največ delavcev je zaposlenih v predelovalni dejavnosti. Gre za proizvodnjo izdelkov ali surovin, kot so tekstil, pohištvo, usnje, pijače, živila, papir, zaposlenih pa je ogromno število delavcev z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Na drugi strani so finančne in zavarovalniške storitve, kjer je bilo v letu 2019 od vseh 20.543 zaposlenih zgolj 91 oseb z dokončano osnovnošolsko izobrazbo, kar izraženo v deležu predstavlja manj kot 0,5 %. izobraženih, ki so zaposleni v gostinstvu. Povprečno nižje plačilo dobijo visoko izobraženi kadri v kmetijstvu, proizvodnji oblačil, usnja, pohištva, tudi 7.323 visoko izobraženih, ki so zaposleni v pravnih in računovodskih dejavnostih, ne zasluži toliko denarja. In še bi lahko naštevali. Kljub temu pa ne gre prezreti dejstva, da višina izobrazbe močno vpliva na višino plače. Delavci z dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo so v preteklem letu na mesec v povprečju prejeli 1.238 evrov. Zaposleni s srednješolsko izobrazbo so prejeli skoraj 270 evrov več, razlika pri plačah med zaposlenimi s srednješolsko izobrazbo in z dokončano najmanj visokošolsko izobrazbo pa v povprečju znaša skoraj 1.000 evrov v bruto znesku. Največje razlike v višinah plač glede na stopnjo izobrazbe pa lahko zaznamo pri zaposlenih na področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Povprečna mesečna plača 185 delavcev z dokončano največ osnovno šolo je bila okoli 1.601 evro, zaposleni z zaključenim študijem pa so zaslužili kar 1.648 evrov več. Karmen Grnjak Vir: SURS Foto: CG 12 Štajerski Na sceni torek • 9. februarja 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Roka KAsteLca Iskreni v glasbi in do občinstva Ansambel Roka Kastelca bo letos marca praznoval tretje leto delovanja. Nastal je na pobudo vodje ansambla Roka Kastelca. Sedež ima v Ivančni Gorici. Sestavlja ga pet članov: Rok Kastelec (harmonika, vokal), Maša Zajec (vokal), Peter Kmetic (vokal), Blaž Koncilja (ritem kitara, vokal) in Matic Gorše (kontrabas). Gre za instrumentalni trio s pevskim duetom ter štiriglasnim petjem. Rok in Blaž sta še študenta, obiskujeta Fakulteto za elektrotehniko Univerze Ljubljana. Ostali trije pa so že zaposleni. Maša je diplomirana medicinska sestra, Matic se ukvarja s počitniškimi prikolicami, Peter pa z avtomobilskimi deli. „Igramo različno narodno-za-bavno in zabavno glasbo. Pri tem se trudimo ohranjati tradicionalen pristop slovenske glasbe, tako da naš repertoar sestavljajo skladbe ansamblov Franca Miheliča, Lojzeta Slaka in Bratov Avsenik ter še nekaterih drugih. Za zdaj imamo tri avtorske skladbe. Naš prvenec je polka Čeprav si ne priznava, za katero je besedilo napisal Igor Pir-kovič, melodijo pa Rok Kastelec. Pesem govori o dekletu in fantu, ki si mešata štrene in si ne priznata, da sta zaljubljena. Na koncu pa le zmaga ljubezen. Druga naša pesem nosi naslov Lepa si, Slovenija, besedilo je napisal Matej Trstenjak, melodijo Rok Kastelec. Govori o po svoje zanimiv, pravijo. Doslej se jim je v spomin najbolj vtisnil nastop na festivalu Cerkvenjak. Tam so z avtorsko skladbo Lepa si, Slovenija zmagali in prejeli zlati klopo-tec. Narodno-zabavna glasba jim pomeni veliko, brez nje enostavno ne morejo. Pomeni jim sprostitev, izražanje čustev in izkoristek prostega časa na najboljši možni način. Kot ansambel imajo svoj slog, za vodjo Ansambla Roka Kastelca pa je še posebej pomembno, da se drži začetnih korenin v narodno-zabav-ni glasbi. Radi se učijo in sprejemajo nove in koristne informacije za delo ansambla. Tudi skladbe ne izdajo takoj, ampak raje malo počakajo, da vidijo, kam pelje zgodba. „Narodno-zabavni festivali so definitivno zelo pomembni za glasbenike kot tudi za slovensko kulturo. Poleg tega je to dogodek, kjer se lahko širši publiki predstavimo mlajši kot starejši ansambli. Naš ansambel se je do sedaj udeležil festivala v Dolenjskih Toplicah (2. mesto s pesmijo Čeprav si ne priznava), festivala Guštanj, festivala Cerkvenjak (1. mesto s pesmijo Lepa si, Slovenija) in festivala Oplotnica. Seveda bi se z veseljem udeležili tudi ptujskega festivala, če bi prejeli povabilo," o festivalih razmišlja vodja Ansambla Rok Kastelec. Tako vsi drugi glasbeniki pa si tudi člani Ansambla Roka Kastelca želijo čim prej vrniti na odre in se znova srečati s svojim zvestim občinstvom oz. vsemi ljubitelji naro-dno-zabavne glasbe. Še naprej se bodo trudili za lastno glasbo in se skušali čim bolje predstaviti še na katerem od festivalov narodno-za-bavne glasbe. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Roka Kastelca mladenki, ki zapusti svojo domovino in šele v tujini spozna, kako lepo je doma. Kmalu se vrne v rodno Slovenijo, kjer opeva njene lepote. Tretja naša avtorska skladba pa je nastala iz grenke izkušnje, ko so Roku na dobrodelnem koncertu ukradli harmoniko. Zato je naslov skladbe prav Harmonika, avtor besedila je Igor Pirkovič, melodije Rok Kastelec. Pesem pa ne govori o kraji harmonike, ampak o lepotah in radostih tega inštrumenta, ki poskrbi za smeh, solze in srce. Pri vseh skladbah smo sodelovali z Milanom Kokaljem, članom Ansambla Franca Miheliča, ki nam kot mentor vedno priskoči na pomoč in s svojimi aranžmaji dodatno obogati naše skladbe. Za vse njegove napotke in besede smo mu zelo hvaležni, zato se od njega vedno trudimo čim več naučiti," so povedali člani ansambla Roka Kastelca, ki v vsako svojo pesem želijo dati le najboljše, veliko iskrenosti in vsega tistega, kar v danem trenutku čutijo. Veseli so, ko vse to skupaj z njimi začutijo tudi njihovi poslušalci. Dan pa jim polepša vsako pismo ali besede, ki jim jih namenijo vsi tisti, ki poslušajo njihove skladbe in ob njih uživajo, ker se jih dotaknejo. Nastopajo povsod, kamor jih povabijo. V tem korona času so sicer bolj ali manj doma. Vsak nastop je Ptuj • Društvo koranti Poetovio Ptuj Zvesti tradiciji in spoštljivi do ukrepov Ptujsko društvo Koranti Poetovio že 38 let ohranja pustno tradicijo in jo predstavlja v Sloveniji in zunaj nje. Na 40-letnico, ki jo bodo praznovali čez dve leti, pa so se že začeli pripravljati. Skupina šteje 25 članov, sestavljajo jo koranti, pokači, rusa, njihov član je tudi častni predsednik Milan Arnuš. Društvo pa še vedno vodi Branko Cajnko, peti princ ptujskega karnevala, ki je v času svojega prinčevanja ptujsko pustno tradicijo promoviral kot princ Friderik Cajnko V. Iz teh časov je ohranil tudi svojo trdnjavo v starem mestnem jedru, v baru Sima. Že od nekdaj se je skupina na ptujske ulice in trge podala takoj po svečnici. Letos so se zaradi covida-19 odločili, da jih bodo v tem simboličnem in tradicionalnem dejanju predstavljali le trije pokači, ki so 3. februarja z glasnim pokom na varni razdalji oznanjali, da je prišel pustni čas 2021. Z njim so pozdravili pustni čas in prinesli pozdrave mestu oz. Ptujčanom, je povedal Branko Cajnko. MG Foto: Črtomir Goznik Trije pokači Društva Poetovio Ptuj so namesto korantov opravili tradicionalni pohod po svečnici po ptujskih ulicah in trgih. Ptuj • Kurentovo vino Mistik 2020 Novi letnik pooseblja rumeni muškat Četudi je letos v pustnem času vse drugače, je že po tradiciji dan po svečnici zagledal luč sveta nov letnik kurentovega vina Mistik. Že od trgatve naprej, lani 3. oktobra, je pisal novo zgodbo letnika 2020, za katero so njeni snovalci prepričani, da bo najmanj takšna, kot je bila lanska, kije bila prav posebna že zaradi 60-letnice Kurentovanja. Kakovost letnika 2019 so z zlato medaljo nagradili na uglednem mednarodnem ocenjevanju vin Mundus vini. V njem so v enakih razmerjih predstavljene sorte sovinjon, rumeni muškat in beli pinot. Tudi letos naj bi spisal podobno zgodbo, so prepričani njegovi kreatorji. Mistik vsako leto pričara nekaj novega, tako po tehnologiji kot po vinu. Tudi novi letnik je kreiral enolog Ptujske kleti Maksimilijan Kadi-vec. Za Ptujsko klet ima kurentovo vino simboličen in marketinško tržni pomen. Njegova zgodba predstavlja povezavo med institucijami in identiteto Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Grozdje zanj so nabrali na kurento-vi trgatvi, ki je bila 3. oktobra 2020 na posestvu Vodovih na Mestnem Vrhu, kjer so trgali rumeni muškat na okrog 1.500 trsih. To je bila že peta Mistikova trgatev, na kateri so nabrali okrog 3.000 kg grozdja. „Pričakujemo, da bo Mistik 2020 resnično tipičen muškat iz naših krajev v obliki polsladkega vina, z nekoliko višjim preostankom ne-povretega sladkorja v primerjavi s prejšnjimi trgatvami. Napolnili smo okrog 1.500 steklenic. V vino-teki Ptujske kleti je steklenico mogoče kupiti za 5,80 evra. Kakovost vina Mistik je konstantna, vsako leto je Mistik tudi neko drugo vino, wtfl _ i * = L * 1 V ZVE2A CkKUVTCV Foto: Črtomir Goznik V Vinskem hramu Ptujske kleti so 3. februarja predstavili nov letnik kurentovega vina Mistik 2020, tipični muškat, polsladko vino. zato ga zelo težko primerjamo s prejšnjimi leti. Mistik 2020 morda lahko po kakovosti in samem stilu še najbolj primerjamo z Mistikom leta 2019. Lanski je dobil tudi zlato priznanje na Mundus vini, ki je eno pomembnejših vinskih ocenjevanj. Letos bomo na tem ocenjevanju sodelovali s Mistikom letnika 2020," je povedal enolog Maksimi-Ijan Kadivec. „V mističnem času, ki je letos drugačen od že doživetih, se rojeva nov Mistik, ki bo v petem letnem času s svojo cvetlico, aromo in okusom, dal prvenec in presežek dosedanjim. Mistik v svoji peti različici ponuja strast in slast ter obenem združuje poosebljenje kurenta in tradicije skozi vsa leta svojega poslanstva. Mistik nosi častitljivo letnico 2020, v sebi pa kaže dušo njegovega poslanstva ter pri tem ugajati in razvajati brbončice kurenta in ga udobno popeljati od svečnice do pepelni-ce in še dlje med in nad vse," je o novem, petem letniku kurentovega vina Mistik povedal predsednik Zveze društev kurentov Ptuj Aleš Ivančič. Prvi kupci so lahko Mistik 2020 kupili včeraj. MG Nogomet Dvo-, tro- ali četveroboj za prvaka? Stran 14 Tenis Kazahstanka tudi v drugo premočna Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Rokomet Končno! Prva zmaga po dveh letih! Stran 15 Futsal Ptuj in Tomaž ne popuščata v boju za visoka mesta Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oskar Drobne, trener NK Aluminij »Spomladanski del pričakujemo s kančkom a g m m • negotovosti, a z jasnimi cilji« Kidričane v uvodu v spomladanski del sezone 2020/21 čaka domača tekma s Celjani. V taboru šumar-jev se vsi po vrsti zavedajo zahtevnosti položaja, v katerem so, saj za želenim 8. mestom, ki zanesljivo prinaša obstanek v elitni druščini tudi v naslednji sezoni, trenutno zaostajajo za velikih osem točk. V zimskem prestopnem roku so z namenom izboljšanja konkurenčnosti s tekmeci naredili nekaj ro-šad v ekipi. Odšli so Mihael Klepač (Mura), Jure Matjašič (Celje), Filip Kukuličic in Marko Maletič, prišli pa Klemen Bolha, Armin Berlek, Haris Kadrič in vratar Martin Jarc. Kaj bo to prineslo v rezultatskem smislu, je zdaj težko napovedati, težava strokovnega vodstva pa je bila tudi ta, da je bilo na voljo (pre) malo tekem za uigravanje. Praktično edini primerljivi test je bila tekma z Bravom (1:1), kar je absolutno premalo za oceno stanja. Iz tega vidika se šumarji podajajo precej v neznano ... »Zdravi fantje delajo maksimalno« »Na koncu se nam je delo, ki smo ga opravili dotlej, z okužbami s koronavirusom nekoliko porušilo - predvsem v zadnjem tednu ni šlo po želenih tirnicah. Imamo tudi premalo odigranih tekem, saj nam jih je nekaj odpadlo. To vse vpliva na to, da spomladanski del pričakujemo s kančkom negotovosti, nekoliko se še lovimo. Izpostavil pa bi, da fantje, ki so zdravi in so v trenažnem procesu, delajo maksimalno. Vsaj iz tega vidika in z vidika poškodb nimamo dodatnih težav,« je dejal trener Aluminija Oskar Drobne. Nedvomno pa skrbi situacija v zadnjem tednu ali dveh, ko je bilo zaradi okužb s koronavirusom v karanteni domala pol moštva. Ve- 1. SNL, 20. krog: v četrtek ob 15.00: Aluminij - Celje, v Kidričevem Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 2. krog: Aluminij - Celje 0:0; 11. krog: Aluminij - Celje 4:0 (1:0); strelci: Božič 2, Vrbanec, Kuzmanovič. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Celja so v dosedanjem delu sezone odigrali dve tekmi, uspešnejši so bili državni prvaki. čina teh se je moštvu priključila v ponedeljek, tri dni pred tekmo, kar je za vrnitev na želen nivo zagotovo premalo. »Nekateri od njih bodo sicer na klopi, a so v karanteni zagotovo precej izgubili in bodo za vrnitev na stari nivo potrebovali 10 ali celo 14 dni. Stari rek pravi, da se je treba znajti brez tistih, ki jih ni, priložnost bo tako ponujena drugim. To v nobenem primeru ne spremeni naših načrtov in želja, sploh v smislu vrednot na igrišču, kjer bo treba prikazati čvrstost, agresivnost in odločnost,« je dejal Drobne in nadaljeval: »Ob tem sta glavni karakteristiki, ki morata krasiti ekipo, še odgovornost in kompaktnost. To je zaradi mladosti večine igralcev sicer težko doseči, večkrat se zgodi, da na igrišču 'zbezljajo', a na teh ekipnih vrednotah delamo. Za dosego pozitivnih rezultatov moramo težiti k temu, da v fazi napada zabije-mo čim več golov, v fazi obrambe pa prikažemo čim večjo kompak-tnost.« »Kocka v tem primeru ni na naši strani, ampak na strani NZS« Največ škode je koronavirus v pripravah povzročil v moštvih Maribora, Mure in Aluminija, a v nobenem od omenjenih taborov temu ne želite posvečati preveč pozornosti. »Kocka v tem primeru ni na naši strani, ampak na strani Nogometne zveze Slovenije (NZS)! Če na NZS mislijo, da lahko igralci po vrnitvi iz karanten nemudoma nadaljujejo s treniranjem in igranjem tekem, potem se moramo mi s tem enostavno sprijazniti in odigrati tekme. Čeprav so okoliščine za omenjene klube seveda posebne, iskreno povedano ne pričakuje- mo kakšnega koraka NZS nasproti klubom,« je kar z nekoliko grenkim priokusom dejal strateg Aluminija. Dodatno bo delo stroke otežil naporen ritem, saj prvoligaše v naslednjem mesecu dni - do re- Foto: Črtomir Goznik Emir Azemovič: »Do boljših rezultatov tudi z izboljšano komunikacijo« »Skupaj smo že dober mesec, v katerem smo igralci dali vse od sebe, vključno z novinci v našem klubu, ki so dodana vrednost moštva glede na jesenski del. Opravili smo številne dobre treninge, vsi skupaj pa se nadejamo, da bomo z njimi prišli tudi do boljših rezultatov na tekmah,« je v uvodu povedal steber obrambe Aluminija Emir Azemovič, ki je januarja dopolnil šele 24 let, ima pa že tudi izkušnje iz 1. poljske lige, kjer je igral pred prihodom v Kidričevo. Trener od njega in tudi vseh soigralcev zahteva v prvi vrsti veliko mero odgovornosti. »Njegove zahteve so jasne, ob odgovornosti zahteva tudi kompaktnost in borbenost. Imeli smo veliko sestankov na to temo, prav tako se veliko pogo- varjamo o disciplini v igri - trener išče vse načine za izboljšave. V prijateljskih tekmah se je na igrišču že slišalo več komunikacije med igralci, tudi to je pomemben korak k izboljšavam,« je dejal Azemovič. Vsem v klubu so jasni cilji, v prvi vrsti je to zagotovitev obstanka v 1. ligi. »Zavedamo se situacije, v kateri smo, prav tako se zavedamo, da to od nas terja maksimum na vsaki tekmi. Ne smemo preskakovati stopničk, treba bo stopati korak za korakom - to pa moramo storiti kot ekipa. Že Celje je prva stopnička, na katero želimo stopiti,« je dejal Aze-movič. Ob Celjanih so precejšnja ovira tudi okužbe s koronavirusom. »To je v sedanjih časih postala že nogometna stalnica; domala ni ekipe, ki bi se temu uspela v popolnosti izogniti. Upam, da bo kar največje število naših igralcev do četrtka pripravljenih in da bomo lahko skupaj na igrišču pokazali svojo veljavo,« je zaključil branilec Aluminija. Oskar Drobne prezentančnega odmora - čaka po razporedu kar sedem krogov! »To bo hendikep predvsem za igralce, ki se bodo vračali po bolezni. Med strnjenim urnikom ne bo časa za dodatne priprave, enostavno se bodo morali priključiti ekipi in skozi tekme ujeti ritem. Žal je tudi začetek drugega dela sezone za nas zelo težaven, kljub temu pa upamo, da bomo z igralci, ki jih imamo trenutno na voljo, uspešni,« je dejal Drobne. »V tekmo moramo vstopiti s trezno glavo« V četrtek prihajajo Celjani, ki se na težave Kidričanov pač ne bodo ozirali. »Problemi so bili, so in bodo, s tem se moramo soočiti. V tekmo moramo vstopiti s trezno glavo, potem pa bomo sledili razvoju dogodkov na igrišču. Imamo pa tudi v tej okrnjeni sestavi dovolj kakovosti za zmago, ki si jo tako želimo,« je glede lastnega moštva dejal Drobne, nato pa se dotaknil še tekmecev: »Glede Celjanov ni velikih skrivnosti, čeprav kakšnih posebnih možnosti skavtinga njihovih tekem zaradi priprav v Turčiji ni bilo. So še vedno aktualni državni prvaki, z nekoliko spremenjeno sestavo in tudi z novim trenerjem, ki bo zagotovo vpeljal nekaj novosti. Ali bo to v danem trenutku zanje prednost ali minus, pa bomo videli.« V dresu Celja se bodo predstavili kar trije igralci, ki so nekdaj nosili rdeče-beli dres Aluminija: Matjaž Rozman, Matic Vrbanec in Jure Matjašič. To bo nedvomno dodatna zanimivost dvoboja štajerskih rivalov, ki ju na prvenstveni lestvici loči le eno mesto, a kar osem točk razlike . Jože Mohorič Tilen Pečnik: »V ospredje bodo morali stopiti igralci, ki so bili doslej nekoliko v ozadju« »Za nami so precej nenavadne priprave, predvsem zaradi tega zaključka, ki so ga precej krojile okužbe s koronavirusom. Nas je pa ta situacija dodatno povezala med seboj, zavedamo se, da bodo morali bolj v ospredje stopiti tisti, ki so bili doslej nekoliko v ozadju. Prepričan sem, da bodo to priložnost dobro izkoristili,« je dejal Tilen Pečnik, ki je pred kratkim podaljšal pogodbo s klubom iz Kidričevega. 22-letni vezist razume zahteve trenerja, ki od igralcev veliko pričakuje že na prvi tekmi proti državnim prvakom, s katerimi v Kidričevo prihajata tudi nekdanja soigralca Matic Vrbanec in Jure Ma- tjašič. »Vsi, od prvega do zadnjega, se zavedamo situacije in odgovornosti, ki jo ta prinaša s sabo. Čeprav nam v goste v četrtek prihajajo državni prvaki, to ničesar ne spremeni glede našega pristopa in želje. Treba bo do potankosti izpolnjevati zahteve trenerja, to bo osnova vsega. Z Maticem in Juretom se dobro poznamo, a to bo na igrišču pozabljeno, saj bo treba ostati osredotočen na lastno igro in izpolnjevanje obveznosti. Po tekmi pa sledita stisk rok in klepet,« je dejal Pečnik. Za igralca zvezne vrste so srečanja s Celjani dodatna motivacija, saj je nekoč igral prav v knežjem mestu. »Iz Celja sem odšel zaradi iskanja boljših možnosti za igranje, kar sem našel pri Aluminiju. Vem, da je bil prestop v Domžale in kasneje v Kidričevo prava poteza. Sedaj sem tudi podaljšal sodelovanje z Aluminijem, ki mu želim v tej sezoni pomagati do obstanka,« je zaključil Pečnik. 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 9. februarja 2021 Nogomet • 1. SNL Dvo-, tro- ali četveroboj za prvaka? Prvoligaši za zdaj ostajajo edini aktivni člani iz celotne obširne nogometne družine. Ali se jim bodo priključili vsaj drugoligaši, je trenutno še v zraku, potrdila iz državnih institucij pa doslej - najprej seveda za začetek treningov - ni bilo. Se je pa s sobotno zaostalo tekmo med ekipama Bravo in Tabor teoretično zaključil jesenski del sezone 2020/21 v 1. ligi, praktično pa je to seveda pomenilo tudi uvod v spomladanski del sezone. Manjši ljubljanski klub je z zmago potrdil zdrave ambicije, ki so jih nakazali že z aktivnostmi v prestopnem roku. V zgornjem delu lestvice so se po jesenskem delu znašli Maribor, Olimpija, Mura in Koper, ki jih loči le osem točk. Vijoličasti so se izmed omenjenih v pripravah znašli v največjih težavah, okužbe s koronavirusom so jim redčile tako igralske kot trenerske vrste. V določenem trenutku je moral v trenerske čevlje znova stopiti športni direktor Oliver Bogatinov, kar mu ni bilo tuje, precej težje je bilo verjetno delati po napotkih in usmeritvah nekoga drugega, v tem primeru glavnega trenerja Maura Camoranesija. Še enkrat več pa je v primeru okužb prišla do izraza širina kadra kluba izpod Kalvarije, ki bo močan adut vodilne ekipe tudi spomladi, sploh zaradi podaljšanja pravila dovoljenih petih menjav. Drugi adut Maribora bo uigranost ekipe, ki je vse spremembe doživela izven začetne enajsterice (Viler in Mihe-lič sta z večine vstopala s klopi za rezerviste). Že na začetku dva derbija Močan test za vijoličaste bo že uvodna tekma v Domžalah, saj 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 16. KROGA: Bravo - CB24 Tabor Sežana 3:1 (0:0); strelca: 1:0 Tučic (50.), 2:0 Tučic (60.), 2:1 Rovas (71.), 3:1 Tučic (91.). V zaostali tekmi jesenskega dela je največ pozornosti nase pritegnil Milan Tučic, ki se je klubu iz Ljubljane priključil po vrnitvi iz Belgije (pred tem je v Sloveniji igral za Bravo in Rudar). Dosegel je namreč klasični hat-trick in odločilno pripomogel k uspešnemu startu spomladanskega dela za ekipo Brava. Sežanci na gostovanjih še naprej ostajajo samo pri eni osvojeni točki, zato pa so jih na domačem igrišču osvojili kar 23! 1. MARIBOR 19 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 19 3. MURA 19 4. KOPER 19 5. DOMŽALE 19 6. BRAVO 19 7. CB24 TABOR SEŽANA 19 8. CELJE 19 9. ALUMINIJ 19 10. GORICA 19 8 6 6 7 6 7 7 3 6 5 . • - • ■■■ j Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora in Aluminija bodo imeli v nadaljevanju sezone v 1. ligi različne cilje: prvi bodo želeli zadržati trenutno 1. mesto na lestvici, drugi pa se bodo želeli povzpeti s trenutnega 9. mesta. ima tudi trener Dejan Djuranovic na voljo praktično nespremenjeno ekipo glede na jesenski del. Razlika v njihov prid je ta, da so jeseni zaradi okužb s koronavirusom opravili okrnjene priprave, tokrat pa so naravnost blesteli in nanizali serijo dobrih rezultatov. Drugi derbi uvodnega kroga se bo odvil na koprski Bonifiki, kjer bo gostovala zasedba Olimpije. Ljubljančani so nedvomno kandidati za vrh, obenem pa tudi največja neznanka med vsemi klubi prve lige. Znova so se za njihovo edino stalnico izkazale spremembe, zato je pred trenerjem Goranom Stankovicem izjemno nehvaležna naloga uigravanja ekipe, ki so jo zapustili Samardžič, Vukušic, Ca-imacov, Kvesic, Mocinic, Milovic ... Nekaj trdnih členov je vseeno ostalo, Frelih, Elšnik, Dordevic, Vombergar, Andrejašic in mladi, a močno opevani Ostrc, so zagotovilo za boj za vrh. Za Koper se zdi, da je znova nadgradil zasedbo, ki je že itak kazala zavidljivo podobo, sploh zaradi dejstva, da so povratniki med elito. Če bo Viler pokazal dovolj želje po aktivaciji kariere, Caimacov podobne igre kot v Olimpiji ter brazilski novinec Juffo vsaj del tega, kar praviloma krasi nogometne virtuoze iz dežele sambe, potem bo Koper presneto nevaren vsem, brez izjem . Tudi za sam vrh! Podobno lahko ugotovimo za Muro, kjer vodstvo kluba skupaj s trenerjem Antejem Šimundžo že vsaj tri leta načrtno dograjuje igral- sko piramido. Os Obradovic-Kou-s-Kouter-Bobičanec, premetenost trenerja ter podpora navijačev bodo znova najmočnejši aduti mu-rašev. Če bi bili stadioni odprti za gledalce, bi bili ti aduti še precej močnejši . Srednji del lestvice sestavljajo Domžale, Bravo, Tabor in Celje, ki jih od 5. do 8. mesta ločita le pičli dve točki! Pred ambicioznimi ekipami iz tega kontingenta je naloga, da se poskušajo priključiti ekipam v zgornjem delu lestvice (Domžale, Celje?), pred drugimi (Bravo, Tabor?) pa zadržati varno razdaljo pred zasledovalci iz zadnjega dela lestvi- ce. Glede na zalogo točk to ne bi smela biti pretežka naloga, čeprav je do konca sezone za vsako ekipo na razpolago še 17 tekem in s tem kar 51 točk ... Na drugi strani se tega dejstva zavedata tudi Aluminij in Gorica, ki sta po slabem jesenskem delu v največjih težavah in bosta želela zaostanek za ekipami pred njima izničiti. Aluminijev zaostanek za Celjani znaša 8 točk, še pet dodatnih točk je treba prišteti pri Gorici. Za slednjo bo tako edini (dosegljivi) cilj prehiteti Aluminij in se do obstanka morebiti dokopati preko dodatnih kvalifikacij (če bodo te sploh izvedene, če bo sploh izveden drugi del sezone v 2. ligi in na podobna vprašanja za zdaj odgovorov še ni). 11 5 3 38:23 38 10 5 4 25:14 35 9 6 4 24:13 33 5 28:23 30 6 26:24 25 6 19:21 25 9 23:26 24 8 20:21 23 3 6 10 15:32 15 2 4 13 12:33 10 RAZPORED 20. KROGA, V SREDO OB 14.00: Bravo - Gorica; OB 16.45: Domžale - Maribor; OB 18.30: Koper - Olimpija; V ČETRTEK OB 15.00: Aluminij - Celje; OB 17.00: Mura - CB24 Tabor Sežana. Kidričani še lahko razmišljajo o čem več, a se mora za kaj takega zgoditi več stvari: najprej morajo prebroditi težave s koronavirusom in začeti zabijati gole in zmagovati, ob tem pa mora nekomu iz četverčka pred njimi pošteno spodrsniti. Realno gledano je to malo verjetno, a puške tudi ne velja vreči v koruzo, sploh zaradi vabljivosti zbiranja točk, ki so še na voljo ... Konec koncev pa: zakaj ne bi imel Aluminij vsaj toliko ali še večjega motiva izničiti zaostanek za tekmeci, kot npr. Tabor ohraniti ga?!? Jože Mohorič Rokomet • NLB liga, 15. krog Slab dan Ormožanov proti Trimu Jeruzalem Ormož -Trimo Trebnje 31:36 (13:17) JERUZALEM: Balent (8 obramb), Skledar (1 obramba), Zemljič; Bo-gadi 5, Šoštarič, Čudič 8 (5), Žuran 6, T. Hebar 3, Šulek 2, Kocbek 4, Kosi, Mesaric 3, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. TRIMO: Tomic (8 obramb), Brana; Rašo 2 (1), Višček, Grojzdek 1, Radojkovic 7 (1), Cingesar 1, Hami-dovic 2, Sarak 1, Kotar 4, Kamnikar, Potočnik 5, Udovič 2, Grbič 2, Cirar 9, Florjančič. Trener: Uroš Zorman SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Trimo 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Trimo 10 minut. IGRALEC TEKME: Gregor Potočnik (Trimo Trebnje). Derbi 15. kroga NLB-lige je bil odigran v Ormožu na Hardeku. Roko-metaši Jeruzalema so na osmi domači tekmi državnega prvenstva doživeli drugi poraz. Po Celjanih so Ormožane na Hardeku premagali še drugouvrščeni Trebanjci. Že v 3. minuti ostali brez Kosija »Lahko le čestitamo Trimu za zasluženo zmago. Sami tokrat nismo bili pravi, da bi lahko pripravili še eno presenečenje proti močnemu tekmecu. Storili smo kar nekaj napak, ki so bile za nas usodne in so vodile k porazu. Obenem smo zaradi poškodbe že v 3. minuti ostali brez Tilna Kosi-ja, ki je glede na trenutno formo naš najboljši igralec,« je v uvodu poraz proti Trimu pokomentiral NLB liga (m) REZULTATI 15. KROGA: Gorenje Velenje - Grosist Slovan 28:19 (15:8), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 31:36 (13:17), Krka - Urbanscape Loka 20:27 (8:13), Maribor Branik - Koper 24:26 (13:16), Riko Ribnica - Dobova 39:35 (21:16), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 2011 30:25 (14:14). Tekma Butan plin Izola - Ljubljana je bila prestavljena. 1 CELJE PIVO. LAŠKO 14 14 0 0 28 2. TRIMO TREBNJE 15 12 1 2 25 3. GORENJE VELENJE 13 12 0 1 24 4. JERUZALEM ORMOŽ 13 8 0 5 16 5. SLOVENJ GRADEC 14 8 0 6 16 6. RIKO RIBNICA 14 8 0 6 16 7. KOPER 13 6 1 6 13 8. MARIBOR BRANIK 10 4 0 6 8 9. DOBOVA 13 4 0 9 8 10. URBANSCAPE LOKA 12 3 1 8 7 11 GROSIST SLOVAN 15 3 1 11 7 12. LJUBLJANA 13 2 2 9 6 13. KRKA 13 2 1 10 5 14. BUTAN PLIN IZOLA 12 2 1 9 5 kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Izid na tekmi je bil izenačen le dvakrat, pri rezultatu 1:1 in 7:7. Trimo je tekmo odlično odprl in v 10. minuti povedel za štiri zadetke (2:6). Ormožani so se po zaostanku odlično pobrali in v 15. minuti izid izenačili na sedem. Ob tem so imeli protinapad za +1, vendar je Aleksander Tomič z odlično reakcijo ustavil met Jureta Kocbeka iz šestih metrov. Jeruzalemu v nadaljevanju do odmora ni in ni šlo. V 22. minuti je Trimo povedel že za pet točk (8:13), pri čemer je gol v 1. polčasu doseglo kar enajst igralcev Trima. Novi šok so gostitelji doživeli v zadnji sekundi 1. polčasa, ko je z več kot desetih metrov mrežo Aleša Žemljica (že tretji vratar Jeruzalema v 1. polčasu) zadel Gregor Potočnik (13:17). Za vrnitev v tekmo imeli le eno priložnost Jeruzalem je imel v 2. polčasu le eno priložnost za preobrat, a pri izidu 17:18 Davidu Bogadiju v 38. minuti iz zelo težke situacije ni uspelo izenačiti. V naslednjem napadu sta sodnika iz Velenja Miran Štrigl in Drago Ocvirk zelo strogo za dve minuti izključila Jureta Kocbeka. Kakovostna ekipa Trima je to hitro izkoristila in povedla za štiri zadetke (17:21). »Se strinjam, da so to bili trenutki, kjer je padla odločitev o zmagovalcu. Ormožanom več nismo dovolili, da se približajo na manj kot tri zadetke zaostan- ka. Prednost smo povišali celo na +7 (28:35) in tekmo rutinirano pripeljali do zmage. Za nas je to pomembna zmaga, saj smo ostali na visokem mestu. Sami pa dobro veste, kaj pomeni zmagati na Hardeku, čeprav tokrat Ormoža-ni niso bili razpoloženi, kot smo pričakovali,« je zmago Dolenjcev v Prlekiji pokomentiral slovenski reprezentant Darko Cingesar. V taboru Jeruzalema je bilo po koncu tekme čutiti rahlo razoča- ranje, saj to ni bil pravi Ormož. »Res je, nismo odigrali po svojih najboljših sposobnostih. Enostavno nismo bili pravi in poraz je bil žal neizbežen. Kljub vsemu pa soigralcem in sebi nimam česa očitati glede pristopa, a žal se nam ni izšlo po željah,« je zaključil kapetan Jeruzalema Čudič. Ormožane v naslednjem krogu čaka v soboto, 13. februarja, ob 18.00 gostovanje pri Kopru. UK Ormoškim rokometašem (na fotografiji Bojan Čudič) proti Trimu ni prikazali proti Slovenj Gradcu. Foto: Črtomir Goznik uspelo ponoviti predstave, ki so jo torek • 9. februarja 2021 Šport Štajerski 1S Tenis • Odprto prvenstvo Avstralije Kazahstanka tudi v drugo premočna Prvi letošnji grand slam turnir v Melbournu z delno vrnitvijo gledalcev na stadione prinaša močno pozitivno sporočilo, da se šport in življenje nasploh počasi vrača v nekdanje tirnice. Manj pozitivne so prve novice o nastopih slovenskih igralk in igralcev, ki so nastope začeli s tremi porazi med posamezniki. Trener Zoran Krajnc je v zaključnih pripravah za Tamaro Zidanšek (91. na WTA-lestvici) organiziral treninge s Polono Hercog (51.) in Kitajko Yafan Wang (98.). Z Mariborčanko sta se v ponedeljek tudi skupaj ogrevali za svoja prva nastopa, ki sta ju začeli istočasno, ob 1. uri po slovenskem času (z Melbournom je 10 ur časovne razlike): Tamara na igrišču številka 5, Polona pa na 13 ... Tamari je na nasprotni strani mreže stala Zarina Diyas (83.), s katero se je doslej enkrat že pomerila, leta 2018 v kvalifikacijah New Havna. Takrat je bila 27-letnica iz mesta Almaty (1,7 milijona prebivalcev) na jugu ogromnega Ka-zahstana prepričljivo boljša v dveh nizih. Tokrat je bil Tamarin odpor nekoliko močnejši, a je proti nekdanji 31. igralki sveta izgubila tudi v drugo. Še enkrat več je Tami v dvoboj stopila z nekoliko prevelikim spoštovanjem do tekmice, morda tudi OP Avstralije v Melbournu (32 mio dolarjev), posameznice: 1. krog: Tamara Zidanšek -Zarina Diyas (Kazahstan) 2:6, 57- Dvojice: Rus/Zidanšek - Riske/To-mljanovič (ZDA/Avstralija). Tamara Zidanšek za kanček premalo odločno, kar je izkušenejša tekmica takoj izkoristila za break v uvodni igri. Z odličnim serviranjem je Kazahstanka obdr- žala prednost, edino priložnost Slovenke v četrti igri (1:3) je ubranila. Ob koncu prvega niza je z drugim breakom odločila niz. Da zmore tudi sama igrati na visokem nivoju, je Tamara dokazala v drugem nizu, ko je v četrti igri prva izvedla break (3:1) in ga nato z brezhibno servisno igro še potrdila (4:1). Diyazova se je uspela vrniti v dvoboj s hitro izenačitvijo na 4:4, nato pa je v končnici z breakom povedla 5:6 in prišla na rob zmage. Tamara je v naslednji igri uspela izničiti tri zaporedne zaključne žoge Diyazova (iz 0:40 na 40:40), četrto je Kazahstanka vendarle unovčila za napredovanje v 2. krog. Tam bo njena tekmica Američanka s hrvaškimi koreninami Bernarda Pera (66.), ki je v uvodnem krogu presenetljivo izločila Nemko Angelique Kerber. Za zmago Diyazove je bilo odločilno odlično serviranje, saj je imela ob visokem deležu zadetih prvih servisov (81 %) tudi odličen izkoristek - 80 % (37/46). Na drugi servis je bila sicer močno ranljiva (18 %, 2/11), a ga je bilo za Zoran Krajnc: »Ashleigh Barty je prava 'doktorica tenisa'« Ob treniranju in pripravah na dvoboje Zoran Krajnc najde čas tudi za spremljanje dvobojev najboljših igralcev in igralk. Vedno znova je navdušen nad tem, kaj prikazuje vodilna igralka sveta, Avstralka Ashleigh Barty. »Ona je tista, ki izmed deklet najbolj razume teniško igro, je prava 'doktorica tenisa'. Uživam v gledanju, kako nadigrava tekmice s svojimi 166 centimetri višine, brez nepotrebnega nabijanja žogice. V finalu tukajšnjega turnirja je proti Garbine Muguruza v prvem nizu npr. zabila 6 asov, vse s popolno kontrolo,« navdušenja ni skrival Krajnc, ki je pridobil še nekaj dodatnih informacij od avstralskih trenerskih kolegov: »Poleti so Avstralci reorganizirali njihov trenerski pogon in način selekcioniranja, vse z namenom, da še nekaj igralk spravijo v TOP 100. V času korona krize so imeli s tem namenom skupne treninge, saj si ob izjemnih pogojih, ki jih imajo na voljo, želijo napredek tudi ostalih, ne samo Bartyjeve. Tam je Bartyjeva po dveh dneh vzela stvari v svoje roke in podrobno razložila, kaj in kako se tem stvarem streže. Iz tega je moč razbrati, za kako izdelano osebnost gre, saj svojega znanja ne skriva pred drugimi, ampak ga deli.« Krajnc je postregel še s podatkom o vložkih avstralske teniške zveze v mlade igralce in igralke: »Po podatkih trenerjev so v vsako igralko med 100. in 200. mestom na WTA-lestvici - takšnih imajo v tem trenutku pet, brez izkušenejših Tomljanovičeve in Stosurjeve - v dosedanji karieri vložili približno milijon dolarjev. Pa še nobena od teh ni povsem blizu prodora v TOP 100. Nori podatki, ki govorijo sami zase.« Kljub temu ni vse v denarju, še zdaleč ne, saj v tem primeru Slovenke ne bi bile niti blizu uvrstitev, ki jih brez podobnih vložkov zasedajo. Treba je tudi delati s srcem, pokazati željo ... Tamaro tokrat enostavno premalo. Razmerje v skupnem številu točk je bilo na koncu 54:69 v korist Kazahstanke. Zoran Krajnc: »Sam dvoboj je bil precej slab, polno je bilo ne-izsiljenih napak. Tamara je bila enostavno premalo odločna in konkretna. Ko bi bilo pri rezultatu 4:1 v drugem nizu pričakovati boljše nadaljevanje, se je ustavila in v naslednjih treh igrah osvojila le tri točke.« Zidanškovo sedaj čaka še nastop v igri dvojic, kjer bo igrala skupaj z Nizozemko Arantxo Rus. Rezultati preostalih Slovencev na turnirju: Aljaž Bedene - Alexander Bublik (Kazahstan) 4:6, 5:7, 7:5, 4:6. Polona Hercog - Caroline Garcia (Francija) 6:7(6), 3:6. Kaja Juvan - Johanna Konta (VB, 13.) Klepač/Flipkens - Garcia Pezer/ Kalashnikova (Španija/Gruzija). JM Rokomet • 1. A SRL (ž), 16. krog Končno! Prva zmaga po dveh letih! Z.U.R.D. Koper -ŽRK Ptuj 24:28 (12:13) ZRK PTUJ: T. Tripkovič, Sko-dič, Korpar; Kolenko 10(3), Puž 5, Krasnič 4, Bedrač 4, Planinc 2, A. Tripkovič 2, Kreft 1, Rozman, Luknjar, Cvetko, Irgolič. Trener: Matej Bračič. IZKLJUČITVE: Ž.U.R.D. Koper 4 minute, ŽRK Ptuj 10 minut. SEDEMMETROVKE: Ž.U.R.D. Koper 6/4, ŽRK Ptuj 3/3. Dolgo časa je že minilo od zadnje zmage rokometašic ŽRK Ptuj v elitni slovenski druščini, pobrskati smo morali vse do zaključka sezone 2018/19! Takrat so Ptujčanke v končnici za uvrstitev od 5. do 9. mesta 19. maja 2019 ugnale - prav Koprčanke! V omenjeni sezoni so pod vodstvom trenerja Ivana Hrupiča osvojile končno 7. mesto v državi. Lanska skrajšana sezona (prekinitev zaradi koronavirusa) glede zmag za Ptujčanke ni bila plodna, le dva remija so zmogle (odigrale so sicer le devet tekem), zadnji je bil lani februarja proti Izoli v gos- teh. Po skoraj dveh letih pa je sedaj na vrsto prišla tudi tako težko pričakovana zmaga! »Že skozi celoten teden sem imel dober občutek, saj sem pri pregledu posnetkov tekem Kopra videl, da igrajo zelo počasi, da se zelo počasi vračajo v obrambo. To smo z našo mlado ekipo želeli izkoristiti,« je dejal ptujski trener Matej Bračič in dodal: »Priprave smo v zadnjih dveh tednih opravili domala optimalne, najprej en teden s poudarkom na kondiciji, zadnji teden pa z žogo. Veliko smo delali na hitrosti, kjer imamo še veliko rezerv. Na voljo sem imel v tem času 19 ali 20 igralk, tudi tri ekipe smo lahko sestavili in res delali kakovostno. Dekleta so bila zelo prizadevna, lahko jih pohvalim, obenem pa upam, da ta nivo zadržijo tudi v prihodnje.« Tekma se je sicer začela z vodstvom domačink 2:0 (dva gola iz 7-metrovke), nato pa so tudi gostje z delnim izidom 0:4 pokazale, da ne bodo zlahka prodale svoje kože. Prvi del je nato v nadaljevanju minil v minimalni prednosti ene ali druge ekipe, z golom prednosti so na odmor odšle Štajerke. »Dekleta so šla v tekmo 100 % borbena, trdno odločena, da vendarle osvojijo prve točke v sezoni. Naš načrt je bil jasen: do pozitivnega izida smo želeli s hitro igro, ce- lotno tekmo smo izvajali 'hitre centre' in uspešno izvedli tudi veliko protinapadov in polprotinapadov. Tokrat je bila naša prednost tudi ta, da smo imeli na voljo primerno število igralk, tako da smo lahko opravili veliko rotacij,« je ta del videl strateg ŽRK Ptuj. Zadnje izenačenje na tekmi je bilo v 32. minuti, ko je na semaforju pisalo 13:13. V naslednjih minutah so gostje prišle do vodstva 13:16, ki ga do konca tekme v nobenem primeru niso več izpustile iz rok. Še več, domačinkam niso dovolile približanja na manj kot dva gola zaostanka. V 50. minuti je najboljša strelka tekme Minea Kolenko povišala na 19:24, kar je njenim soigralkam vlilo dodatnih moči za končnico. »Teh zadnjih deset minut je bilo neverjetnih: naše igralke so še vedno 'pokale od moči', zlahka so tudi s fizično močjo ustavljale domačinke, a vse v okviru dovoljenega, brez grobosti in vlečenja za dres - tu so naredile velik korak naprej. Čestitam jim za prikazano, to je resnično zmaga celotne ekipe,« je zaključil Bračič. Zmago so dekleta že na samem parketu dvorane OŠ Koper proslavila s prešernim veseljem, skupaj s strokovnim vodstvom pa nato še na obali morja: ob picah in glasbi! Zasluženo! Trener ŽRK Ptuj se je nato obrnil še proti naslednjim preizkušnjam: »Upam, da bo ta zmaga igralkam dala dodatni zagon ter da se bomo do konca prvenstva veselili še kar nekaj točk, kar je naš glavni cilj. Naslednjo tekmo igramo s Celjankami v gosteh, s katerimi smo v prvem delu sezone v domači dvorani izgubili za en gol (24:25, op. a.). Verjamem, da lahko še enkrat igramo enakovredno tekmo in morda tudi pripravimo presenečenje.« JožeMo horič Rokometašicam ZRK Ptuj je vendarle uspelo vknjižiti prvo zmago v vanju v Kopru. Foto: Črtomir Goznik sezoni, to jim je uspelo na gosto- 1.ASRL (ž) REZULTAT116. KROGA: Ž.U.R.D. Koper - Ptuj 24:28 (12:13), Zagorje - Litija 27:20 (15:8), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 21:25 (12:12), Velenje - Z'dežele 16:26 (6:11), Krka - Trgo ABC Izola 23:19 (14:12). 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 11 1 1 23 2. KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20 3. KRKA 11 9 0 2 18 4. ZAGORJE 14 7 1 6 15 5. ZELENE DOLINE ŽALEC 10 7 0 3 14 6. ZDEZELE 12 7 0 5 14 7. Z.U.R.D. KOPER 11 3 1 7 7 8. TRGO ABC IZOLA 14 3 1 10 7 9. VELENJE 12 3 0 9 6 10. LITIJA 14 2 0 12 4 11. PTUJ 9 1 0 8 2 ^¡9 sport@radio-tednik.si g M ^ Smrtni tedni sport@radio-tednik.si 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 9. februarja 2021 Nogometaši FC Hiša daril Ptuj (na fotografiji v belih dresih Jurček Klinc in Vanč Florjančič) so nekoliko težje od pričakovanj ugnali zasedbo Dobrepolja. Foto: Črtomir Goznik Mitja Plahuta (KMN Tomaž Šic bar, rumeno-črno dres) je v Litiji dosegel dva zadetka. Futsal • 1. SFL, 16. krog Ptuj in Tomaž ne popuščata v boju za visoka mesta Po reprezentančnem premoru je bil na sporedu 16. krog 1. slovenske futsalske lige. Visokih zmag sta se veselila Dobovec in Oplast Kobarid, v tesnih dvobojih sta bila boljša tudi Tomaž Šic Bar in Hiša daril Ptuj. Tekma na Škofijah se končala z nekoliko presenetljivim remijem med domačim Bronxom in Litijo, kar daje Ptujčanom večje možnosti za ohranitev 2. mesta pred končnico. Prvenstvo se bo nadaljevalo z derbijem med vodilnima ekipama lige, Dobovcem in FC Hiša daril Ptuj, ki bo edina na sporedu v petek, 12. februarja (zaradi tekme Dobovca v Ligi prvakov). Preostala štiri srečanja bodo odigrana 19. februarja. Hiša daril Ptuj -Dobrepolje 4:3 (3:1) STRELCI: 0:1 Blatnik (11.), 1:1 Gaj-ser (12., s 6-m), 2:1 Pihler (13.), 3:1 Bukovec (15.), 3:2 Klinc (29.), 4:2 Ilič (31.), 4:3 Pustotnik (31.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Florjančič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gajser, Pau-ko. Trener: Robert Grdovič Ko drugouvrščena ekipa gosti zadnjo na lestvici, ki za nameček še nima zmage v sezoni, je vse drugo kot zmaga veliko presenečenje. Kljub temu so se gostje iz Velikih Lašč pokazali v svetli luči in so bili za Ptujčane »precej trd oreh«. »Nekaj težav s pripravo na tekmo smo imeli, saj naša reprezen-tanta Bukovec in Gajser nista va- dila z nami, ob tem sta za tekmo manjkala Ručna in Rednak, kar je naša celotna začetna četvorka. V golu je tokrat priložnost dobil Miha Zdovc, kar je bil moj načrt že nekaj časa, tokrat pa je bil za to pravi trenutek,« je o sestavi ptujske ekipe povedal trener Robert Grdovič. Tekma je bila od samega začetka zelo dinamična, priložnosti so se vrstile na eni in drugi strani, več so jih pričakovano imeli domačini. Kljub temu pa so se prvega vodstva veselili gostje, ki so zadeli po hitrem protinapadu - 0:1. Za hitro izenačenje je bil najbolj zaslužen Gašparič, ki je odvzel žogo in jo povedel v šestmetrski prostor, kjer je bil nepravilno oviran. Iz penala je zadel Tilen Gajser - 1:1. Najlepšo akcijo na tekmi so domačini izvedli v naslednji minuti, ko sta si Gašparič in Pihler izmenjala čudovito dvojno podajo, kape-tan pa je na koncu zanesljivo zadel v polno - 2:1. Tekma se je v tem delu povsem razživela, gol je »visel v zraku«. Gostje so tako med drugim zadeli vra-tnico, v protinapadu pa je strel Gaj-serja vratar gostov odbil, Bukovec pa je iz bližine zatresel mrežo - 3:1. Tudi v drugem delu se gostje niso predali, a je bil izvrstni Zdovc ob njihovih poskusih vselej na pravem mestu. Ko je Klinc po poskusu Florjančiča povišal vodstvo na 4:1, so bili domala vsi v dvorani prepričani, da je tekma odločena, še najbolj igralci Ptuja. A jih je visoka razlika očitno uspavala, kar so gostje izkoristili in v razmiku desetih sekund zadeli kar dvakrat - 4:3! Z dodatnim vetrom v jadrih so gostje pretili vse do zaključka, v 35. minuti se je med drugim Zdovc izkazal z novo izjemno obrambo, ko smo vsi že videli žogo v mreži ... Zaključek je bil nekoliko mirnejši in domača vrsta je dokaj suvereno obdržala minimalno prednost. Gostje niso poskušali z igro z vratarjem v polju. »Gostje so glede na mesto na lestvici odigrali zelo dobro tekmo, veliko bolje kot na prvi medsebojni tekmi (1:10, op. a.). Mi smo res odigrali brez dveh pomembnih členov naše igre, Rednaka in Ručna, kar se je v nekaterih delih videlo, a smo zvečine kontrolirali tekmo. Pri rezultatu 4:1 smo si privoščili nekaj napak, kar je privedlo v tesno končnico. Kljub temu so točke zasluženo na našem računu,« je dejal Robert Grdovič. »Z naše strani je bila to ena slabših tekem, ob tem pa je treba dodati, da je bil tekmec neprimerno boljši kot na naši prvi medsebojni tekmi v sezoni. Pri vodstvu 4:1 smo mislili, da imamo tekmo vendarle pod kontrolo, nato pa je bilo po dveh hitro prejetih golih tudi nekaj nervoze. Vseeno smo se nato znova postavili tako, kot se moramo in prišli do zmage - smo pa se kar namučili,« je o tekmi dejal Tilen Gajser, nato pa je podal še nekaj zanimivosti iz reprezentančne akcije: »Za vsakega mladega igralca je to nedvomno odlična izkušnja, midva z Jeremyjem pa sva celo daleč najmlajša. Španija je po mojem mnenju najboljša ekipa sveta, igra na visokem nivoju, kakršnega sicer ne vidiš. Kljub temu da sem tekmo spremljal s klopi, je bilo izjemno.« Z gostujočega vidika je srečanje opisal trener Danijel Kaljevič: »Moji fantje so se proti odlični ekipi Ptuja borili do konca. Ptuj me je navdušil z dobrim pokrivanjem in gibanjem; želim, da bi moji fantje podobno razumeli futsal in igrali na podoben način. Tekma je bila zanimiva, odprta z obeh strani, zato je bilo veliko priložnosti. Nekaj zadnjih tekem igramo naravnost vrhunsko, a zaradi mladosti in neizkušenosti izgubljamo točke. Zavedamo se, da smo prikovani na zadnje mesto, želimo pa se pokazati kot boljša ekipa, kot kaže lestvica. V prvem delu sezone smo poskušali z obrambno igro, kar ni bilo uspešno, v 1. ligi enostavno moraš igrati močan, atomski futsal, vse ostalo je obsojeno na neuspeh.« V petek čaka FC Hiša daril Ptuj v Rogaški Slatini derbi z vodilnim Dobovcem. Siliko Vrhnika - KMN Tomaž Šic Bar 3:5 (3:1) STRELCI: 1:0 Ciuha (7.), 1:1 M. Se-nekovič (16.), 2:1 Muratagič (16.), 3:1 Jandrič (20.), 3:2 Plahuta (25.), 3:3 Plahuta (32.), 3:4 Klemenčič (37.), 3:5 Vindiš (38.). KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Marot, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Klemen-čič, Vindiš, U. Senekovič, Mesarič. Trener: Matej Gajser Trener Matej Gajser na Vrhniki ni mogel računati na Matevža Kukov-ca, ki ima težave s poškodbo hrbta, zato pa je lahko v ekipi pozdravil novinca Jakoba Mesariča. V prvi medsebojni tekmi v sezoni v Ljutomeru je bil Tomaž boljši z rezultatom 8:2, podoben scenarij se je po- novil tudi tokrat, čeprav je bila pot do zmage veliko bolj težavna . Gostje so tekmo začeli podjetno, a so bili po prvem polčasu domačini vseeno v vodstvu. »V prvih minutah smo tekmece prisilili, da so se ves čas branil. V tej fazi igre je gol visel v zraku, a iz zglednih situacij nismo zadeli. Sledila je kazen in gol Silika. V drugem delu prvega polčasa nam je sicer uspelo izenačiti (strel Marka Senekoviča s strani pod prečko), a nato v končnici domačinu dovolili dva prelahka gola. Dejstvo je, da v tej fazi igre nikakor nismo uspeli parirati in smo odigrali mogoče celo najslabših deset minut v sezoni,« s tem delom ni bil zadovoljen strateg Tomaža Matej Gajser. Zato pa je bilo nadaljevanje toliko boljše. »Ob polčasu smo se dogovorili, da je treba nekatere stvari spremeniti, če želimo priti nazaj v igro. Ob tem je rahlo poškodovanega vratarja Tadeja Romiha zamenjal Miha Pšajd, s čimer smo dobili dodatno energijo. Že od samega začetka 2. polčasa se je videlo, da je na teren prišla 'neka druga ekipa'. S pokrivanjem po celem igrišču smo tekmeca prisilil v napake in dosegli dva gola priključka. V tem delu velja izpostaviti Mitja Plahuto, ki se je dvakrat odlično odzval pred golom. V tej fazi smo zadeli še dve vratnici in bili res blizu popolnega preobrata,« je pot do izenačenja opisal Gajser. Pri tem se Štajerci niso ustavili. »V letošnji sezoni smo točke že večkrat izgubljali v zadnjih minutah, zato smo se dogovorili, da je V dresu Tomaža nekdanji član Drave in Aluminija Ob koncu prestopnega roka je KMN Tomaž uspel v svoje vrste zvabiti novega igralca, 21-letnega Jakoba Mesariča. Gre za nekdanjega mladega igralca Drave in Aluminija, v članski konkurenci pa je v Sloveniji igral za Mons Claudius in Kety Emmi Bistrico. Nazadnje je bil član avstrijskega tretjeligaša Deutschlandsberger SC. »Jakob sicer nastopa v Avstriji, ampak ker so tekmovanja ustavljena, je bil v tem trenutku na voljo. Z njim smo dobili dodatno širino v igri, dejstvo pa je, da smo iskali levičarja, saj imamo ravno na tem igralnem položaju največ vrzeli. Na Vrhniki je že debitiral in dobil prve igralne minute,« je dejal Gajser. 1. SFL REZULTATI 16. KROGA: Hiša Daril Ptuj - Dobrepolje 4:3 (3:1), Siliko Vrhnika - KMN Tomaž Sic Bar 3:5 (3:1), Mlinše - Oplast Kobarid 0:6 (0:2), Bronx Škofije - Litija 3:3 (1:2), Sevnica - Dobovec 4:10 (1:6). 1. DOBOVEC 16 16 0 0 126:21 48 2. HIŠA DARIL PTUJ 16 12 1 3 75:47 37 3. LITIJA 16 10 2 4 62:41 32 4. TOMAŽ ŠIC BAR 16 7 2 7 55:54 23 5. BRONX ŠKOFIJE 16 6 4 6 48:59 22 6. OPLAST KOBARID 16 5 4 7 43:46 19 7. SILIKO VRHNIKA 16 5 3 8 48:52 18 8. MLINŠE 16 4 3 9 44:76 15 9. SEVNICA 16 3 4 9 50:82 13 10. DOBREPOLJE 16 0 1 15 22:95 1 prioriteta čuvanje rezultata in neodločen izid. V sami končnici pa se je ekipa odzvala še za nivo boljše in iz nasprotnega napada (Urban Senekovič, nato asistenca do Kle-menčiča) nam je uspelo preiti v vodstvo. Domačin je v končnici poskušal z vratarjem v polju, a se jim ni izšlo, Marcel Vindiš je zabil gol za končni rezultat,« je tekmo videl Gajser. Samo drugi polčas je Tomaž tako dobil 0:4! »Ko vse skupaj strnemo, lahko rečem, da je to bil eden boljših, če ne celo najboljši polčas, ki smo ga odigrali letos. Ekipa je pokaza izjemen karakter. Dodana vrednost glede na lansko sezono je tudi to, da osvajamo točke v gosteh. Menim, da je bila poteza tekme, ko smo v drugem polčasu ves čas kombinirali igro 4 na 4 z vratarjem v polju, s čimer smo domačina premagali na način, kot ga oni igrajo že vrsto let; Siliko je namreč znan po tem, da se njihov vratar vseskozi vključuje v igro,« je še nekaj zanimivosti navrgel Gaj-ser. 5 tremi točkami se je Tomaž znova zavihtel na 4. mesto lestvice, karte pa se lahko v zadnjih dveh krogih rednega dela sezone pred končnico še precej pomešajo ... Tomaž čakata še domača tekma s Sevnico in lokalni derbi s Ptujem v gosteh. Jože Mohorič Atletika • Kvalifikacije za državno prvenstvo - 2 Maja do zmage in dveh četrtih mest V Novem mestu je konec tedna potekal drugi del kvalifikacij za državno prvenstvo, v dveh dneh se je na tekmovališču zvrstilo tudi pet predstavnikov AK Ptuj: Maja Bedrač, Zoja Sluga, Sara Šeruga, Blaž Jurgec in Alen Smiljan. Znova je na najvišja mesta med njimi ciljala Maja Bedrač, ki je imela zelo zahteven program, saj je na- stopila v treh disciplinah. Še drugič v razmiku tedna dni je zmagala v skoku v daljino, njen tokratni izid je bil nekoliko slabši, znašal je 5,77 m. Maja je v konkurenci 17 tekmovalk nanizala zelo izenačeno serijo, po ponesrečenem prvem poskusu je skočila še 5,67, 5,73, 5,77, 5,75 in še enkrat 5,75 m. Za njo so se v ruleti centimetrov zvrstile Brina Li- kar (Triglav, 5.74) na 2. mestu, 3. je zasedla Urša Matotek (Dolenjske Toplice, 5,73). Naslednji nastop je Bedrače-va opravila v teku na 60 metrov, kjer je skupno nastopalo kar 55 šprinterk. V finale se je uvrstila s 6. časom kvalifikacij (7,90 s), brez finala pa je ostala Sara Šeruga, ki je dosegla rezultat 8,56. V finalu je Maja izboljšala svoj rezultat, s časom 7,87 je ostala tik pod odrom za zmagovalke na 4. mestu (za 3. mestom je zaostala le dve stotinki). Z rezultatom 7,55 je zmagala Zala Istenič (Mass). V teku na 60 metrov z ovirami udeležba ni bila tako številčna (15), Bedračeva pa je še enkrat osvojila 4. mesto (8,74 s). Zma- gala je Joni Tomičič Prezelj (Olim-pija, 8,49). Mlada Zoja Sluga (letnica 2006) je nastopila v troskoku, kjer je z rezultatom 10,96 m zasedla 10. mesto. S precejšnjim naskokom je zmagala Neja Omanovič (Radovljica, 12,28). Fantovski del ekipe sta zastopala Alen Smiljan in Blaž Jurgec. Skupaj sta nastopila v teku na 60 metrov, kjer je Alen v B-finalu zasedel 6. mesto (14. skupno - 7,39), Blaž pa se z rezultatom 7,78 ni uvrstil v finalne tekme. Kar nekaj slovenskih atletinj in atletov je tekmovanje izkoristilo za dosego norm za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo marca na Poljskem. Pri tem je bila v teku na 1500 metrov uspešna Klara Jukan (Kladivar), že prej je imela normo v tej disciplini izpolnjeno tudi Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass). Obe imata normi za EP tudi že v teku na 3000 metrov. V teku na 800 metrov je normo izpolnila Anita Horvat (Velenje), ki bo na EP nastopila tudi v teku na 400 metrov. JM torek • 9. februarja 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Naravni pripravki namesto kemije tudi na vrtu Pregovor »Za vsako bolezen ena rož'ca raste« velja tudi za rastline. Marsikatero bolezen, pa tudi škodljivca, lahko preženemo sami z naravnimi pripravki iz rastlin, ki rastejo na našem vrtu ali jih najdemo v naravi. Mnoge so napačno imenovane celo kot pleveli in jih načrtno iztrebljamo. Kaj so pripravki in kako ji naredimo Pripravke delamo tako, da iz različnih rastlinskih delov izlužimo učinkovino, ki nam pomaga v boju s težavami na vrtu. To učinkovino izlužimo na različne načine in z različnimi topili. Alkohol, olje in kis, ki jih sicer kot topilo uporabljamo v človeški medicini, pri rastlinah ne pridejo v poštev. Učinkovine iz rastlin v vodo preidejo na različne načine, najpogosteje je dovolj, da rastlinske dele samo namakamo za določen čas. Odvisno od tega, kako dolgo jih namakamo, tako močan in učinkovit pa bo naš pripravek. Če namakamo dalj časa, je pripravek lahko tako močan, da ga običajno moramo razredčiti, da ne požgemo rastlin. Seveda pa je učinkovitost pripravka odvisna tudi od tega, koliko učinkovine je sploh v samih rastlinah. Kako pridelati rastline, da bo učinkovine kar največ Zelišča pridelujemo zaradi njihovih učinkovin, ki so v bistvu terciarni proizvod rastline. Nekatere rastline so jih sposobne ustvarjati, a le, če jih potrebujejo. Če imajo dovolj vode, ne bodo tvorile eteričnih olj, ki v bistvu pomagajo rastlini z vodo varčevati. Če ni škodljivcev v bližini, ne bo alkaloidov, ki jih potrebujejo, da se jih znebijo. Če imajo rastline na razpolago dovolj hranil, bo učinkovin manj. Torej, v pridelavi zelišč ne iščemo velike listne mase z namakanjem in gnojenjem, ne namakamo, ne odstranjujemo škodljivcev, ker bodo potem manj učinkovite. Najbolj prav bi bilo, če bi nabirali rastline v naravi, tam so najmočnejše. A je tako razmišljanje zelo nevarno, glede na to, kako pogoltni in nenasitni smo postali. Kmalu bi po travnikih, skalnatih površinah Krasa in gorovju popasli prav vse, kar bi tam zraslo. Zato vseeno v prvi meri uporabljamo doma pridelane rastline. Rastejo naj na vrtu, ob vrtu, ob rastlinjakih, ob visokih gredah. Le da nas želja po veliko listov, cvetov... ne premami in jih ne razvajamo preveč. Katere pripravke poznamo Kot je rečeno, rastlinske dele, ki vsebujejo učinkovine, namakamo v vodi. Od tega, kako dolgo rastlinske dele namakamo, je odvisno, kako pripravek imenujemo. Zeliščni izvleček Je najenostavnejši način in ga naredimo tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Pogosto je to samo čez noč. Zeliščna brozga Če vam omenim, da je koprivni insekticid pravzaprav zeliščna brozga, boste mnogi že vedeli, o čem govorim. Sveže dele kopriv namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti. Zeliščni čaj Pripravimo enako kakor čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo s kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo. Tega najlažje in najhitreje pripravimo, če opazimo težave danes, lahko rastlinam pomagamo že jutri. Čajev tudi ni treba redčiti, uporabimo pa le nekoliko več rastlinskih delov, kakor bi jih, če bi kuhali čaj zase. Pod tem imenom si večina predstavlja, da rastline zavremo v vodi. Pa ni tako. Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi v določenem razmerju in pustimo na toplem stati tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Tekočino moramo pogosto premešati, da vanjo dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina začne peniti: zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo. Skoraj vedno jo uporabimo razredčeno. Pogosto jo lahko hranimo nekaj časa v zaprtih steklenicah na temnem in hladnem. Kaj je še pomembno, da bodo pripravki učinkoviti Zelo pomembno je v prvi meri, da uporabimo deževnico ali vsaj postano vodo. Seveda lahko uporabimo tudi vodo iz domačih vodnjakov, če vemo, da ni preveč obremenjena z bakterijami. Tudi voda iz čistih potokov ali jezer je primerna. Pomembno je le, da ne vsebuje dodatnih kemijskih snovi, ki jih vsebuje voda iz vodovoda, predvsem apnenca in klora ne. Če ne gre drugače, vodovodno vodo pustimo v odprtih posodah stati vsaj 24 ur, kasneje pa jo prelijemo v novo posodo, pri tem pa zadnjih nekaj decilitrov ali mililitrov ne uporabimo. Vse nezaželene kemijske snovi v vodi reagirajo s kisikom iz zraka, postanejo netopne soli in se »usedejo« na dno, zato jih ne smemo zliti zraven. Druga zelo pomembna stvar je, da rastline ne namakamo v kovinskih, železnih, plehnatih posodah. Te namreč kemijsko reagirajo in nase vežejo koristne snovi iz rastlinskih delov. Zato je za pripravke najbolje uporabljati plastične posode, seveda pa so lahko te tudi steklene. Zadnje, a zelo pomembno pravilo je seveda, da so rastlinski deli, ki jih uporabljamo, sveži. Lahko so zeleni ali posušeni, vendar pravilno, tako, da se učinkovina že zaradi nepravilnega postopka ni izgubila. Posušeni deli naj bodo stari največ eno leto. Zato čaji v vrečicah iz trgovin nimajo več nobenega zdravilnega učinka. Če sami nimamo na vrtu potrebnih rastlin, jih kupimo pri najbližjih zeliščarjih, ne pa v trgovini. Misa Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK fižolova kremna ričet s prekajenim golaž iz svinjine, juha, jetra v mesom, mešani polenta, žemeljni omaki, krompir kompot narastek v kosih, solata, čokoladno- bananine rezine PETEK SOBOTA NEDELJA prežganka, grahova kremna juha, pečen sataraš, endivija, juha, musaka, piščanec, riž, jabolčni zavitek rdeča pesa, radič, krofi puding Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK telečja obara, čokoladno-bananine rezine Čokoladno-bananine rezine Sestavine: banane (2-3), lešnikov namaz (,nutella'); biskvit: 7 beljakov, 150 g sladkorja, 3 žlice moke, 0,5 vrečke pecilnega praška, 200 g mletih lešnikov (uporabimo lahko tudi orehe); čokoladna pena: 210 g čokolade (mlečne ali temne), 10 g želatine v prahu (5 lističev), 90 ml mleka, 260 ml sladke smetane. Če ste cvrli krofe, so vam najbrž ostali beljaki. Tukaj je recept za njihovo porabo. Beljake stepamo s postopnim dodajanjem sladkorja. Z lopatko primešamo presejano moko, pomešano s pecilnim praškom, in lešnike. Biskvit vlijemo v pekač (približno 27 x 36 centimetrov), obložen s papirjem za peko, in ga pečemo pri 180 stopinjah Celzija 15 minut. Pečenega dobro ohladimo. Premažemo ga z lešnikovim namazom (malce ga pogrejemo, da bo bolj tekoč), nato pa po njem razporedimo na kolobarje narezane banane. Za čokoladno peno čokolado nalomimo in stalimo nad soparo. Želatino pripravimo po navodilih na vrečki in jo vmešamo v vroče mleko, da se vsa raztopi. Prilijemo k staljeni čokoladi in dobro premešamo, da dobimo gladko čokoladno zmes. Z lopatko nato nežno primešamo stepeno smetano. Peno prelijemo preko banan. Dobro ohladimo. Golaž iz svinjine Sestavine: 600 g svinjskega mesa, 400 g čebule, 100 g korenčka, 3 stroki česna, 50 ml rdečega vina, 2 žlici mešanice začimb, sol (po okusu), 1 žlička sladkorja, 5 žlic olja, poper po okusu, 1 žlička mlete rdeče paprike, 1 žlica paradižnikove mezge, 5 zrn popra, majaron, lovorov list, 1 žlička gorčice, 1-2 dl vode. Meso narežemo na koščke, ga prelijemo s 3 žlicami olja, posujemo z 2 žličkama soli, s sladkorjem, dodamo mešanico začimb, gorčico in vse druge začimbe ter dolijemo vino. Dobro premešamo, posodo pokrijemo in shranimo na hladno vsaj za 1-2 uri. Nato nasekljamo čebulo in česen, na-ribamo korenček in vse skupaj prepražimo na 2 žlicah olja, da čebula postekleni. Dolijemo malo vode (0,5 dl), v posodo stresemo marinirano meso, dobro premešamo in posodo pokrijemo. Golaž kuhamo na zmerni temperaturi približno eno uro in pol oz. tako dolgo, da se meso zmehča in jed zgosti. Vsake toliko časa golaž malo premešamo (preverimo, ali je dovolj slan). Ko je kuhan, ga lahko postrežemo takoj ali pa ga ohladimo in shranimo na hladnem za naslednji dan. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 9. februarja 2021 Lepi spomini ne bledijo Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXIt,, $T, 21 Pitij, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE VU ISSN 0040—107* GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Človek as srečo ustvari sam (stran 3} Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekave (stran 7) Kulturni dnevi (stran 91 Osemdesetletnik ¿a volanom (stran 11) PETO BRfGAOIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V fcrifwlltiLtn iwijv , Dar. v tufeKP I, Hint1« "fiano Odprli «puHiiUi m(jJm;nJh tifiwacii m so p™). PKHMVallnqp del« ixlfli J-:irv KT GlJrbl liufermkrilifO in Cim iMcnnih u-.ptfan ».ih Mijifcfm. miiifit ,1 katerih tiodo ^oitk^ali iTipidir,! m Inoinji MOA SO N Kl*tnn**«* iwh bfi^JM^s oMjubit. J« Iwxfu dduli t wmi itojmi nHCflli lit nn/eioujn Tlloj po «liMdkmj ikonami K M» ^ jwh t« Dt.mil ■ lin.Bfl vja liupiA* M DA pol I^cJ^-.Nil.t.-, Icanp Ombku. t Ijnr ^iujUitflc to »prcjrl» menm »Icb |W admittu m no i«ftfcudh «kj» nnsii. V Ulrlh lrtn.-n.ii) (*» iu khrfnii M1M St. .ode*.,*- prek MB tagbfafo \> oMroktfc Icm/ntK t rnomelj, I i»Wj»ru Mernr l*» «(eni* il)r«lnJo neja oiririi» H Milu » ««J m. m Laf pr«dsttl«MU mvabili prti M.o» JcIlmiHI, ur. IJTiijfi JJII Sijbi> t Datnaii ivi m hrifjilirji obrt i«jpp>.vn»ii k Oit Htmnn «tnju, V potiAMKk /jvtraj »o prvif rjoifcv krimp m Vpaln \ tX'bnah pn llsrlij. rcr Mdaljcvjfe ' tlcfcan ««.jih (jmliMctnih r»i\tt»tKlniUiv. I►>!.■*I iL irkutjfuii» ¡t vJaj le itkdfitn Oobjfan Od JBl4 » (Odond. po i JU,cm ho »tijriihi 5c pred LiM«.Tm pillUj* ^^^^Iratj» pil S S6JI KOMITEJA OK 2HS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! 0,n, 1 « >»> JrftlJullJj «..L, i„ , i Mri. h t- J. Jn, .1. ,n 1, „ ,r, t j „„ p,jWjJ„ lk„|,, ^ .i v ^ i ( Ai pr^J.^f...... h ■ J.l miti ti-nki^im- 'v JLi.' ,'J Jl !h i SjJ^uibnnl je biki Mju Mdnii u yiT'jS - " i """»if"" [V, Ji.njj,,i JS.'||.'"|ni J"1»'■•¡I" « prj^j. dcL. UM. , J"'*1 "f-J.....«it».' -i»™". *.»» K.j|.h,r. luotpiw .......ffi i/jLi.™^ , , MiTIOlipr^tnfc inwrtmiih'JiwiwiMi^ nwrj^r.i^Jju Ja » v .s|„i|v! m>di H;1M l.,l Tg Äg^ PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV fww.reporter.si SIMONA KUSTEC Ženska na robu živčnega zloma JOŽE DEŽMAN Spomenka Hribar je spravo zavozila strokovno in človeško ROMAN JERALA V cepiva in cepljenje ljudje pogosto projicirajo druge frustracije ŠARLATANI Samooklicani strokovnjaki uspevajo v epidemiji Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti... V SPOMIN Marija Kolarič 5. 2. 2016 Janez Kolarič 2. 9. 2000 BUKOVCI 78 Hvala vsem, ki se spomnite nanju Hčerka Majda z družino Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d,3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Podjetje Pomlad zaposli ŠOFERJA TOVORNEGA VOZILA Z DVIGALOM za dostavo in razkladanje blaga. Pogoj: vozniško dovoljenje kategorije C95, vozniški izpit: B C E. Vloge pošljite na POMLAD d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina ali na e-mail: pomlad.doo@siol.net najkasneje do 13. februarja. KMETIJSTVO KUPIM traktorje IMT, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in ostale znamke v kakršnem koli stanju, kupijo tudi kmetijsko mehanizacijo. Tel. 070 519 447. KUPIM bager ali rovokopač in ostalo gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. 040 531 246. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM telico, brejo v 9. mesecu, pasma črno-bela. Tel. 041 920 575. TORF k m. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ritem srca, 2020 10:00 Veselo na Jožefovo, 2017 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob zaključku projekta Korak k sončku 18:40 škofovsko posvecenje Martina Kmetca 21:15 2avestno življenje Edmund BI um 22:00 Ritem srca, 2020 Virlpn «ii-rsni PRftCR A MSiKV \APO\ TUNIK S P "TV SREDA, lih februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Gospodinjski večer z domačimi rezanci 09:20 Košicenbal v Slovenja vasi 10:00 Seja sveta Starše - posnetek 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Seja sveta Starše - posnetek 20:00 Hajdina ob kulturnem dnevu 21:00 20 let DŽD Hajdina 21 -00 Viften strani IV program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Uredništvo: Oornava 116d. 2252 DORNAVA, ¡nfo@siplv.st kontakt: 02 754 00 33: 041 61S 044: www.siotv.si ČETRTEK. 11. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Škofovsko posvečanje Martina Kmetca 11:00 Pozdrav sosedu 2018, l.del 13:15 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Fašenk po Dornovsko 2012 20:00 Prvi Fašenk po Dornovsko 1996 21:30 Zaigraj tamburica, Ptuj 2014 73:00 Viden strani KUPIM traktor in ostale kmetijske stroje. Stroji so lahko tudi v okvari oz. potrebni obnove. 040 651 403. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Umrli so Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58, roj. 1950 - umrl 28. januarja 2021; Anton Kovačič, Dobrava 6, roj. 1943 - umrl 31. januarja 2021; Franc Šalamun, Slavšina 49, roj. 1970 - umrl 30. januarja 2021; Avgust Popošek, Zabovci 4a, roj. 1934 - umrl 29. januarja 2021; Ema Čuš, roj. Merf, Ptuj, Zadružni trg 6, roj. 1920 - umrla 28. januarja 2021; Rajmund Drevenšek, Ptuj, Golobova ul. 19, roj. 1946 - umrl 30. januarja 2021; Elizabeta Starčič, rojena Berlak, Polenšak 50, roj. 1934 umrla 16. januarja 2021; Avguštin Starčič, Polenšak 50, roj. 1935 - umrl 29. januarja 2021; Mihael Bigec, Dežno pri Podlehniku 19, roj. 1943 - umrl 30. januarja 2021; Janko Koletnik, Trdobojci 61, roj. 1962 -umrl 28. januarja 2021; Franeiška Novak, roj. Paveo, Gereeja vas 22, roj. 1936 - umrla 31. januarja 2021; Janez Krajnčič, Ptuj, Belšakova ul. 55, roj. 1934 - umrl 28. januarja 2021; Maksimiljan Sakelšek, Ptuj, Selska c. 23, roj. 1934 -umrl 1. februarja 2021; Marija Zidarič, roj. Mišmaš, Hum pri Ormožu 108, roj. 1933 - umrla 2. februarja 2021; Leopoldina Vodušek, roj. Eberl, Podlože 7, roj. 1926 - umrla 3. februarja 2021; Helena Krivec, roj. Karneža, Naraplje 8, roj. 1925 - umrla 2. februarja 2021. Jožefa Reberc 1920-2021 V mrzlem zimskem popoldnevu 16. januarja 2021 se je v 101. letu za vedno poslovila naša najstarejša članica DU Gorišnica, gospa Jožefa Reberc, roj. 25. 2. 1920 iz Gorišnice. Lansko leto ob 100-letnici njenega rojstva so jo obiskali naš predsednik, poverjenica in članici upravnega odbora DU Gorišnica, ji podarili obljubljeno torto s šopkom in lepimi željami, z obljubo, da se v takem številu srečajo letos ob 101. rojstnem dnevu. Žal je bilo to srečanje zadnje, ker nam je korona preprečila vse nadaljnje obiske na njenem domu, kjer je tudi zaspala za večno. Gospa Jožefa je bila naša članica polnih 25 let. Vesela je bila vsakega obiska svojih dragih in prav tako se je razveselila obiskov naših članov, še posebej pred božično-novoletnimi prazniki, ko so si poverjeniki vzeli več časa za klepet s člani. Z njo je bilo lepo klepetati! Hvaležni smo, da ste dočakali 100 let in da ste bili naša članica. Naj vam bo lahka slovenska zemlja, ki vam je celo življenje dajala kruh. Društvo upokojencev Gorišnica MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK 20 Štajerski Za kratek čas torek • 9. februarja 2021 Za šankom Kaj pa je danes dovoljeno? Naslov mojega današnjega zapisa ni retorično vprašanje - torej takšno, na katerega ne pričakujem odgovora, pač pa mi zadnje čase res ni čisto nič več jasno, kaj smem in česa ne smem početi. Ker je zmeda z raznoraznimi zapovedmi, prepovedmi, dovoljenji, nasveti, svetovanji, odsvetovanji, priporočili... tolikšna, da najbrž ni jasno niti oblastnikom, ki nam jih izrekajo. Se zlasti, ker dopoldne izrečejo eno, popoldne drugo, pri večernih poročilih izvemo tretje, ponoči pa nekdo čivkne še nekaj četrtega. In tako se ti zgodi, da zjutraj hočeš nekaj storiti, pa izveš, da tega ne smeš. Ker se je ponoči vse spremenilo. Noč ima pač svojo moč. Včasih si vedel: če je jutro, si se zbudil, pozajtrkoval, šel po svojih obveznostih - eni v šolo, i 4 drugi v službo, tretji kar tako malo ven ... Danes je zaradi zmedenih ukazov sicer lahko tako - lahko pa tudi ni, če se je nekomu tako pričivknilo. Pa ni čudno, da je tolika zmeda, če pa je samo v kabinetu predsednika vlade osem državnih sekretarjev, ki naj bi, kot piše na njihovi spletni strani, opravljali »usklajevalne, organizacijske, strokovne in administrativne naloge za predsednika vlade. Med drugim pripravljajo strokovne podlage za ukrepe in odločitve predsednika vlade pri vodenju in usmerjanju dela vlade ter za usklajevanje dela ministrstev pri izvajanju političnih in upravnih usmeritev vlade.« Dosti babic - kilavo dete. Niso vsi slovenski ljudski pregovori za odmet, tele »babice in dedki« našega predsednika že niso neki slovenski politični cvetober. Prej cvetožer! Kakorkoli že se bo sukalo naše življenje v naslednjih dneh - lahko boste šli v kup trgovin in obiskali kup nekih storitvenih dejavnosti, samo po nosu si boste morali dati prej malo porovati. Ampak po naših »okrogptujskih« občinah nekega posebnega haska od tega ne bo. Ker za zdaj ne smemo prečkati meja svojih občin, smo tisti iz raznih vukojebin še zmeraj obsojeni, da kupujemo v eni sami špeceriji (ker je ta edina), če imamo srečo, pa lahko gremo še na zadrugo. Nohte pa si bomo še naprej strigli sami ... Vas občinsko omejeniPepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 5 3 5 7 5 7 4 8 9 1 6 9 5 4 7 8 5 4 7 8 4 6 1 2 Lj°ubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ €€€ OO Bik ¥¥ ©©© €€ OOO Dvojčka ¥ ©© €€€ OO Rak ¥¥ €€ OOO Lev ¥¥¥ ©© € OO Devica ¥ ©©© €€€ O Tehtnica ¥¥¥ ©© € OO Škorpijon ¥¥¥ €€ OOO Strelec ¥ ©©© €€€ 00 Kozorog ¥ ©©© €€ 0 Vodnar ¥¥ ©©© €€€ 00 Ribi ¥ ©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. februarja 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Dornava • Zavladal je fašenk Občinski ključi v roke oračem Dornavčani so minulo desetletje pustni čas začeli s Prvo brazdo, tradicionalno prireditvijo v središču občine. V noči po svečnicije bilo slišati odmev pokanja bičev, korantovih zvoncev in pesem oračev. Letošnja svečnicaje bila zaradi epidemije drugačna, afašenski čas v osrčju Lukarije so kljub temu simbolično naznanili. Foto: Matej Zorko Zupan Janko Mere je občinske ključe izročil oračem, prevzela sta jih Franc Čeh in Marjan Hrga. Člana sekcije oračev, ki delujejo v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava, Franc Čeh in Marjan Hrga, sta za čas fašenka prevzela ključe občine. Simbolično to pomeni, da je župan Janko Merc do pustnega torka, 16. februarja, predal oblast pustnim šemam oziroma v njihovem imenu oračem. Župan Merc je ob predaji ključev izrazil upanje, da se bodo zdravstvene razmere kmalu izboljšale in da bo drugo leto priložnost, da se nadomesti vse zamujeno. Pa tudi: da bo pustno rajanje še bolj doživeto. Ker združevanje zaradi epidemije ni dovoljeno, gibanje pa omejeno s policijsko uro, so Dornavčani letošnji prihod fašenka zaznamovali drugače kot v minulih letih. Običajno je bilo tako, da so orači iz Me-zgovcev prišli v Dornavo, tam zapeli, pozvonili in zaorali, župan jim je predal občinske ključe. Letošnja predaja ključev je potekala ob upoštevanju ukrepov, a simbolika kljub temu ostaja. In prisotnost pustnega duha, ki ga Dornavčani nosijo v sebi. Kljub prepovedi združevanja in gibanja so številni začetek fašenskega časa opolnoči z 2. na 3. februar naznanili na domačih dvoriščih. V temni vetrovni noči je bilo slišati pokanje bičev, odzvanjali so korantovi zvonci. Čeprav je letos vse drugače, je moč fašenskega izročila morda še toliko bolj v ospredju: v deželo priklicati pomlad, sejati veselje in voščiti vse dobro. MZ 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Mojca Ploj, 2235 Sveta Trojica. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Štajerski Foto: CG torek • 9. februarja 2021 Kultura Štajerski 21 Ptuj • Podeljeni oljenki, velike letos ni dobil nihče Oljenka letos Albinu Bezjaku in ptujskemu gledališču Slavnostnega sprejema za prejemnike oljenke, kot smo ga bili vajeni, letos na ptujski občini ni bilo. Je pa županja Nuška Gajšek sprejela oba prejemnika Albina Bezjaka in Petra Srpčiča kot predstavnika Mestnega gledališča Ptuj. Vsak na svojem področju so pomembno zaznamovali kulturni utrip mesta. Iz znanih razlogov prireditve ob kulturnem prazniku, na kateri bi svečano podelili oljenko, letos ni bilo. Kot je dejala županja, so se zato tudi odločili, da letos ne podelijo velike oljenke, pač pa obema predlaganima kandidatoma dve mali. »Kultura je tisto, kar nas povezuje in na nek način vodi dialog v našem mestu. Upam, da nam bo pomagala tudi do večjega razumevanja in sodelovanja,« je ob predaji dejala ptujska županja. Oba prejemnika tega častitljivega priznanja, tako Bezjak kot Mestno gledališče Ptuj, pomembno soustvarjajo kulturni utrip mesta. Vsak na svoj način. Gledališče s predstavami, mnogimi priznanji za uspešno delo in na ta način tudi promocijo Ptuja. Bezjak pa skozi fotografski objektiv in ka- Albinu Bezjaku je bila oljenka podeljena za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju fotografske dejavnosti. Ptujskemu gledališču pa za dolgoletno uspešno delo in doseganje izjemnih uspehov na področju gledališke umetnosti. »Prejemniki oljenke so mesto obogatili s svojim ustvarjalnim delom in ga oplemenitili v zavedanju, Ptuj • Priznanja ZKD ob kulturnem prazniku Življenje in delo prežeto z ljubiteljsko kulturo V Narodnem domu na Ptuju so ob letošnjem kulturnem prazniku podelili priznanji ZKD. Gre za tradicionalno podelitev priznanj in plaket zaslužnim delavcem in društvom na področju ljubiteljske kulture. Podpredsednik ZKD Ptuj Jure Meško je priznanje podelil Inge Weigl, plaketo pa Francu Kuharju. Ob čestitkahjimaje zaželel še Za plaketo ZKD Ptuj se je zahvalil tudi Franc Kuhar, predsednik KD Budina-Brstje in predsednik MoPZ Jezero, sicer pobudnik ustanovitve kulturnega društva in moškega pevskega zbora. Ljubiteljski kulturi se je zapisal že v OŠ Mladika, kjer je sodeloval na kulturnih prireditvah, pel in deklamiral. MoPZ, v katerem poje 18 navdušenih pevcev, je na odru že 20 let. Letno zbor nastopi na številnih prireditvah v kraju in širšem okolju. Hvaležen je vsem članom, ki se zelo trudijo za slovensko pesem in kulturno življenje sploh. Trenutno ima KD Budina-Brstje že okrog 120 članov, ki so vsi v veliko pomoč predsedniku. Krajani, člani društva in pevci ga zelo cenijo tudi kot organizatorja prireditev v ČS Jezero in širše. Cenijo njegovo zanesljivost in angažiranost povsod, kjer je aktiven, tudi v DU Budina--Brstje, Društvu gospodinj Jezero in Društvu invalidov. Vedno pa je tudi pripravljen pomagati, ko je to potrebno. Franc Kuhar je živa vez med KD Budina-Brstje, ZKD in Ol JSKD Ptuj. Zaveda se, da je uspešno delo možno le ob skupnem in enotnem sodelovanju. MG Letošnji prejemniki oljenke so Albin Bezjak in Mestno gledališče Ptuj, v imenu katerega je priznanje prevzel direktor Peter Srpčič. Na fotografiji z županjo MO Ptuj Nuško Gajšek. da je kultura cenjena in priznana kot nekaj, kar nas kot družbo bogati in ohranja,« je v nagovoru dejala ptujska županja, ki se je prejemnikom osebno zahvalila in izkazala spoštovanje do njihovega doprinosa mestu. »Nisem bil pripravljen, niti sanjalo se mi ni, da je moje delo tako opaženo in obravnavano. Brez publike in podpore vseh, za katere delam, tega ne bi bilo. Ljubezen do videa in fotografije izvira iz mladih let. Zame je to del življenja. Ne ločujem dela in življenja, to je zame ena zgodba. Ideje za ustvarjanje pridejo kar same, spontano. Ne moreš si vnaprej zastaviti stvari, treba je znati izkoristiti čas in mesto,« je na sprejemu dejal Bezjak. To priznanje vidi kot pomembno potrditev in veliko spodbudo za naprej. Tudi Srpčič, ki je priznanje prevzel v imenu ekipe MGP, je bil izjemno vesel nagrade, ki je po njego- vih besedah še posebej sladka: »V lastnem mestu pridobiti priznanje je nekaj posebnega za gledališče. Trudimo se mestu dati podobo kulturnega centra. Ptuj je bil skozi vso svojo zgodovino pomembno kulturno, umetniško, tudi gospodarsko središče in menim, da tisti, ki smo dediči tega izročila, moramo tako razmišljati tudi sami. S to mislijo bomo delali in ustvarjali še naprej.« Dženana Kmetec Foto: CG veliko plodnih in ustvarjalnih let na področju ljubiteljske kulture in življenja sploh. Inge Weigl, upokojeno višjo medicinsko sestro, ki je že celo življenje izredno dejavna na področju ljubiteljske kulture in ohranjanju kulturne dediščine, je priznanje ZKD Ptuj zelo presenetilo, hkrati pa je zelo počaščena, da ga je prejela. V šolskih zborih je začela peti že zelo zgodaj. Igrala je tudi harmoniko, končala je nižjo glasbeno šolo. Zadnja leta poje v pev- skem zboru Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Že 18 let je tudi aktivna plesalka plesne skupine Pellegrina Društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Pred tem je plesala v FD v Ljubljani. Sodeluje s plesnimi skupinami iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Aktivno je vpeta tudi v delovanje TD Ptuj, zlasti še v okviru projekta Prangerijada, in Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Ljubiteljsko kulturo in poslanstvo širi tudi v upokojenskih vrstah. Prepoznavno pa je tudi njeno prostovoljno delo z upokojenci, v društvu prizadetih po kapi, v društvu za zaščito živali Maribor in v društvu Maistrovih borcev. Skratka, glasba, petje, ples in prostovoljno delo na številnih področjih so osmislili življenje in delo Inge Weigl. Inge Weigl je prejela priznanje ZKD Ptuj za izredno ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture. Franc Kuhar je prejel plaketo ZKD Ptuj za izredno ustvarjalno in organizacijsko delo na področju ljubiteljske kulture. Foto: MG Ptuj • V MGP zadovoljni z letom 2020 V gledališče šele maja? Za razliko od muzejev in knjižnic so gledališča še vedno zaprta za obiskovalce. V Mestnem gledališču Ptuj kljub mnogim neznankam pripravljajo novo sezono. Planirajo, da bodo svoja vrata odprli najpozneje maja. Po tem scenariju bi še vedno izpeljali vse zastavljene načrte. V tem času pa nastajajo nove predstave. Foto: ČG Gledališča še vedno samevajo. »V začetku jeseni sem dejansko napovedal, da bo odprtje gledališč pri nas šele maja. Kot kaže, je to zelo verjetno. Zadovoljen sem, da smo tako v prvem kot drugem valu odreagirali pravočasno. Izkoristili smo tisto, kar smo lahko in v času, ki nam je bil na voljo za delovanje, lani izvedli celotno produkcijsko dejavnost ter skoraj polovico postproduk-cijske,« pravi Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Novim razmeram so se enako kot vsi morali hitro prilagoditi. A kot pravi Srpčič, to zanj in njegovo ekipo ni nič posebnega. V času, ko so gledališča zaprta, se posvečajo produkcijskemu delu. Nestrpno pa čakajo odprtje in postavitev tega, kar ustvarjajo v teh mesecih, tudi na odrske deske. »Maja želimo čim več programa nameniti najmlajši publiki, nato pa seveda tudi odraslim. Upamo, da bomo lahko primerno obeležili tudi 25-letnico delovanja našega gledališča,« še pravi Srpčič. Kljub epidemiji in dejstvu, da je bilo minulo leto posebno, so ga s poslovnega vidika zaključili uspešno: »S presežkom prihodkov nad odhodki nam je uspelo več kot prepoloviti primanjkljaj iz preteklih let, ki se je nabiral vse od leta 2015. Veseli smo, da se je z oktobrom zaključila zgodba z najemom objekta, ki je zelo bremenila poslovanje gledališča, saj smo samo v letih 2017-2019 za popravila objekta porabili več kot 89.000 evrov lastnega prihodka. Če teh obremenitev ne bi nosili sami, bi gledališče ves čas poslovalo pozitivno,« pojasni direktor MGP. Če bo vse teklo bo planih, računajo, da bo tudi v prihodnje poslovanje pozitivno. Se pa zavedajo, da bo letošnja sezona posebna. Kljub odpovedi nekaterih dogodkov (denimo sodelovanje s Srbijo v sklopu projekta Novi sad EPK) so optimistični. »Prilagajamo se razmeram, iščemo aktualne vsebine in teme, pa tudi način, kako jih izvajati v teh posebnih pogojih. Računamo, da bomo vsaj maja lahko v gledališču ponovno gostili našo zvesto publiko,« zaključuje Srpčič. Dženana Kmetec Ptuj • Arjan Pregl v Galeriji mesta Nova umetniška zgodba Februarja so v Galeriji mesta Ptuja odprli razstavo Arjana Pregla z naslovom Iz srca rojena umetnost, ki vabi k ogledu do 14. marca. Po razstavi bodo izdali tudi obsežen katalog. Ptujsko razstavo sestavlja 47 del, od tega je petnajst slik popolnoma novih. 32 del pa je vzetih iz njegovih zadnjih treh serij, ki so bile delno že razstavljene: Karneval v Moderni galeriji Ljubljana, Gugu Gaga v Salonu umetnosti Celje in Otroške slike v Tobačni 001 v Ljubljani. Razstavljena dela temeljijo na popkulturni ikonografiji, otroških slikah njegovih otrok in tudi otroških risbah iz umetnikovega otroštva. Ptujska razstava Iz srca rojena umetnost tako predstavlja celoto, zgodbo, ki doslej javnosti še ni bila predstavljena. Arjan Pregl je slovenski umetnik, ki se poleg slikarstva, grafike in ilustracij ukvarja tudi z literaturo. Akademijo za likovno umetnost je končal v Ljubljani, z likovno umetnostjo pa se je začel ukvarjati v poznih 90. letih. Njegova celotna ustvarjalnost predstavlja svojevrsten odziv na vsakodnevna socialna in politična dogajanja doma in po svetu, pri čemer uporablja različne tehnike. ■me- AR N PREGL 3 H» ti MM 2921 IZ^ROJENA UM NOS Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava Arjana Pregla z naslovom lz srca rojena umetnost. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 9. februarja 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Tradicionalna kitajska medicina (9) "Pokaži mu jezik," mi prevaja menih, da ga le začudeno gledam. "Daj, daj," me priganja. Zdravnik prime mojo čeljust in si ga dolgo ogleduje, medtem ko si nekaj mrmra v brado. "Kaj jo boli?"vpraša meniha. Skomignila sem z rameni, še zmeraj pretresena nad tem, kar je počel s prijateljico Milen. Da jo boli hrbet, mu je rekla, ko jo je že peljal v sosednjo sobo in ji nakazal, da naj se uleže na blazino. Dvignil ji je desno nogo in ji jo začel "nameščati", kot mi je dogajanje prevedel menih. Milen je stokala in ne verjamem, da od ugodja. "Tradicionalna kitajska medicina je stara že tisočletja," mi je medtem, ko sva skozi špranjo španske stene opazovala, kako ji zdravnik rahlja hrbet, razlagal menih, "in njen namen je odpraviti vzroke zaradi katerih je bolezen nastala in ne samo zdraviti simptomov." Še vedno sem sedela na tisti klopi in rekla nisem nič, le še naprej sem tresla ramena. Izvedenec za vzhodno medicino si natančno ogleduje moj jezik, jaz pa čakam, da izreče obsodbo. Nekaj se pomenkuje z menihom-prevajalcem, ki le kima in pravi: "Hao, hao." Foto: Mateja Toplak Metode zdravljenja pri tradicionalni kitajski medicini so: akupunktura, akupresura, refleksoterapija, zdravljenje z vakumskimi kozarci ... "Naša medicina izhaja iz obstoja medsebojno povezanih energetskih poti, po katerih se pretakata energiji jina in janga," razlaga me- nih, ko me zdravnik končno izpusti iz oprijema. "Če se poruši ravnovesje v telesu, pride do bolezni," mi razloži menih, kot da gre za strašljiv uvod v mojo diagnozo. V resnici sem v ordinacijo prišla le kot družba za Milen, ki ni želela iti sama, sedaj pa strmim v dohtarja, prečiščena, strjena juh« iz telečjih kosti srednjeveška jadrnica stremi jambori ameriška pevka (torij avtor: tomaž kralj tihi, atlantski, indijski ? ruski pisatelj tolstoj rezultat tekme pravilnost najvišji vrh grčije berilo rimski državnik in vojskovodja Sala naS pesnik (feliks anton) igralka gardner rekana indijski podcelini am. pisec (edgar allan) 5umevëc in vokal kazalec nasoníni uri mitološko bivališče umrlih arktični jelen plast nane-senega snega krmilo za oskrbo s kalcijem in fosforjem njiva, na kateri raste repa ruska zeljnata juha svedski avio luknjica v koži film jamesa camerona velika veža v javnih poslopjih ameriški igralec perlman NOSNJA, nošenje hlapi vre-levode snop iz omlatene slame zabitega se lahko izpuli snov za mazanje ameriška igralka west tine orel veliko živinorejsko posestvo glas, podvojen s posnetim družina zveri azijski polotok primorska rastlina, o2ep romboidna morska riba hiter tek konja označba mere na posodi igralka kravanja prostor ob igrišču ženska oblačilo za plazo kabaretni ples BI? strojnik (zoran) nozza obrezo-vanjetrt merilnik časa zidek, zidec glasen, bučen prepir tropskih dreves george newbern staljeni del pri varjenju stojalo s policami ameriški igralec voight rimski pesnik gorske reševalne sani sikavec in vokal neugnan, razposajen otrok janez dolinar jek, odmev glavno mesto cipra souena smetana kuhanega mleka gojitelj trsnih sadi k v vtrsnici indijska drzavnica gandhi CIMENT - označba določene mere na posodi, GNOMON - kazalec na sončni uri, TIBUL - eden najpomembnejših rimskih elegikov, PAREO - žensko oblačilo za plažo, podobno krilu Foto: Mateja Toplak V pričetku nove dobe sta stara kitajska filozofija in kultura močno nazadovali. Radikalna oblast je prepovedovala in uničevala knjige, ki so razlagale stare filozofije ... ki na veliko nekaj zapisuje na recept pred sabo. Naenkrat vstane, z eno roko mi poišče žilo, nato pa nekaj sekund strmi v zapestno uro. Spet nekaj dopiše na tisti list papirja, ki je očitno zame. Potipa me po hrbtu in močno svoje prste zarine v trebuh, da se presenečeno odmaknem. "To je normalno," mi prigovarja menih. "Zmeraj moraš piti toplo vodo, mrzla povzroča bolezni," mi reče menih, ko mi zdravnik v roko potisne recept. Ta se mi prikloni in gre spet v sobo, v kateri počiva Milen. "Raca je jin, tudi oreščki, banane, soja in zeleni čaj," me pouči menih, "piščanec, čili, čokolada, črni čaj in česen pa so jang." Kimam, čeprav nisem prepričana, da mi je jasna ta klasifikacija. Moj jezik je razpokan, kar pomeni, da moje telo ni v ravnovesju. Če bom pila vroče napitke, bo zame veliko bolje. Ti menda veljajo za izjemno koristne pri razstrupljanju telesa ter varovanju notranjih organov. Češ naj pijem le vročo vodo in se bom hitro pozdravila, je na koncu še enkrat poudaril menih, ko je strmel v recept v mojih rokah. "Tu piše katero hrano ti priporoča in katere ne," se končno spomni, da bi raztolmačil zdravniški nasvet, ki sem ga prejela. Vsaj pet minut mi razlaga o teoriji petih elementov (voda, ogenj, zemlja, kovina in les), ki daje zdravnikom ključne podatke o telesnem neravnovesju pri bolnikih. Iz sobe priskaklja Milen. Kot prerojena se preteguje in ne more prehvaliti zdravnika. "Kaj pa je tebi?" vpraša, ko mi iz rok potegne listič. "Ne vem," ji pravim, "ne vem, ali sem zdrava ali bolna." Menih se prime za trebuh in zakro-hota, ko pravi :"Večerja bo kmalu, preberi do takrat." Z roko pokaže na moj recept, ki je seveda v man-darinščini. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) vsebuje vrsto tradicionalnih medicinskih praks s poreklom iz Kitajske, kjer se je začela razvijati že pred nekaj tisočletji. Čeprav je v vzhodni Aziji dobro sprejeta, jo v zahodnem svetu uvrščamo v alternativni medicinski sistem. V vsakem človeku sta dve nasprotujoči sili (Yin in Yang), ki sta nenehno v gibanju in tvorita spreminjajoče se ravnovesje. Bolezen po TKM nastane zaradi porušenega ravnovesja v telesu oz. dolgotrajne prevlade enega od principov. Notranje ravnovesje je ključ do zdravja, zato se TKM z različnimi metodami trudi uravnotežiti delovanje celotnega človeškega sistema in s tem pozdraviti človeka. Foto: Mateja Toplak Jing Jang teorija je starodavni Kitajski koncept znotraj Taoistične filozofije, ki služi kot ogrodje za razumevanje sveta. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Brez dolgoročnih projekcij, kakšne poklice bo zahteval trg Srednja šola je prvi pravi korak v svet odraslih; za marsikoga tudi že prelomnica, ko se odloča, kaj bo v življenju počel. Še več je dijakov, ki izobraževanje nato nadaljujejo na eni od izbranih fakultet. Prav slednje pa se v zadnjem obdobju srečujejo z nemalo težavami. Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije opozarjajo, da v Sloveniji ni dolgoročnih projekcij, na podlagi katerih bi lahko ugotavljali, kakšne bodo potrebe trga dela čez več let, ko bodo nanj vstopili tisti, ki se danes vpisujejo na fakultete. To nekoliko omejuje univerze pri snovanju študijskih programov, saj od zaznane potrebe do zaključka študija mine vsaj šest let. Na primorski univerzi že pri snovanju študijskih programov upoštevajo potrebe gospodarstva, trga de- la in družbenega razvoja. Pri tem pa so, kot poudarjajo, nekoliko omejeni z dolgotrajnostjo postopkov, saj od zaznane potrebe do vpisa prvega študenta prete-čejo približno tri leta, nato pa še vsaj tri leta, da zaključi študij. Zato je po njihovem mnenju pomembno, da svoj razvoj kot družba načrtujemo za vsaj desetletje vnaprej. Tudi dekan ljubljanske Naravo-slovnotehniške fakultete Boštjan Markoli meni, da je postopek akreditacije novega študijskega programa obsežna naloga. Kot je pojasnil, mora biti za odprtje novega programa oziroma smeri res prepoznana potreba, pa tudi veliko število kandidatov. Na fakulteti so ubrali lažjo pot in spremembam sledijo z dopolnjevanjem obstoječih programov z aktualnimi vsebinami, nezanimive programe pa opuščajo. Potrebe po določenih profilih poklicev znane le za leto dni naprej Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ima zelo podrobne napovedi za potrebe enega leta, za obdobje petih let, ko bodo prišli na trg dela diplomanti, ki bi se letos jeseni vpisali na študij, pa nimajo argumentirane strokovne napovedi. Tudi Zavod RS za zaposlovanje ima le enoletne napovedi deficitarnih kadrov. Obstajajo sicer napovedi po posameznih področjih, posebej za nekatera strateška razvojno-inovativna partnerstva, znano je tudi, katere poklice ocenjuje mednarodno poslovno okolje za perspektivne, a celovite slike, kot so pristavili, žal nimajo. Na GZS vsekakor podpirajo, da se predvsem na ljubljanski univerzi omogoči dodatno financiranje programov informa-cijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in naravoslovno-tehničnih programov, saj je na teh programih interes za vpis večji, kot je razpisanih mest. Omejitve vpisa pa bi morali po mnenju zbornice podrobneje argumentirati z razvojnimi analizami. »Če v naslednjih letih uvedemo kvalitetnejšo dolgotrajno oskrbo, k čemur nas zavezujejo tudi cilji EU, potem bomo imeli tudi večje potrebe po družboslovnih in humanističnih poklicih,« so ponazorili s primerom. Opozorili so tudi, da se na družboslovne in humanistične poklice v večini vpisujejo ženske, v nekaterih programih je njihov delež nad 80 odstotkov. Je pa GZS že leta 2015 predstavila svoj model dolgoročnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah, kot ga poznajo tudi v drugih državah. Ta model upošteva dolgoročne razvojne tehnološke in socialne trende. Nujnost tega je prepoznala tudi prejšnja vlada, ki je 29. avgusta 2019 sprejela sklep, s katerim nalaga posameznim ministrstvom izvedbo aktivnosti za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc. Žal do realizacije, kot so navedli, ni prišlo. Za celovit model napovedovanja pri načrtovanju kompetenc prihodnosti in temu ustrezne mreže izobraževalnih programov in za nadaljnji razvoj Slovenije pa je po njihovem prepričanju nujno sodelovanje tako stroke in vlade kot gospodarstva. V teku je sicer nacionalni sistem spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov pod okriljem ministrstva za izobraževanje, ki se je začel leta 2019. Rezultatov še ni, bodo pa na voljo predvidoma jeseni, so povedali na ministrstvu. Kaj morajo bodoči dijaki nujno vedeti pred vpisom v srednje šole Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2021/22. Na srednjih šolah je razpisanih dobrih 24.100 vpisnih mest. Za srednje strokovno izobraževanje jih je 40 odstotkov, za gimnazije 30, za srednje poklicno izobraževanje 28 in za nižje poklicno izobraževanje dva odstotka. Letos virtualna informativna dneva Vse srednje šole bodo letos organizirale virtualna informativna dneva preko zooma, in sicer v petek, 12. in v soboto, 13. februarja. To je dodatna priložnost za vse bodoče dijake, da se podrobneje seznanijo z vpisnimi pogoji, možnostmi in morebitnimi posebnostmi izobraževanja, s poklici, delom in možnostmi zaposlovanja ali nadaljevanja študija. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 19.191 učencev. Za njihovo nadaljnje šolanje je razpisanih skupno 24.108 mest, od tega v programih nižjega poklicnega izobraževanja 656 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.672, v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa 9.600, izhaja iz razpisa, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. V programih splošnih gimnazij je na voljo 5.762 mest, od tega v zasebnih šolah 420, v programih strokovnih gimnazij pa je razpisanih 1.418 mest. šolah izobraževali v vajeniški obliki, in sicer po novem v 14 izobraževalnih programih. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva in na povezavi www.mojaizbira.si, seznam delodajalcev pa bodo še dopolnjevali. V primeru omejitve vpisa v izobraževalni program na izbrani šoli, kjer se bo izvajal program tudi v vajeniški obliki, ima kandidat, ki bo v roku predložil vajeniško pogodbo, torej najkasneje do začetka izbirnega postopka 16. junija, pri vpisu prednost pred kandidati, ki se bodo v ta program prijavili v šolski obliki za izvedbo izobraževalnega programa. Kandidat s pravočasno dostavljeno vajeniško pogodbo bo namreč iz izbirnega postopka izvzet. Kandidati, ki se želijo izobraževati na šolah z vajeniško obliko izobraževanja, izpolnijo enako prijavnico kot vsi kandidati za vpis v srednjo šolo. Pri navedbi programa pa morajo pripisati informacijo, da gre za vajeniško obliko. Preizkusi nadarjenosti bodo med 11. in 20. marcem Informativni dnevi so predvideni za 12. februarja ob 9. in 15. uri in 13. februarja ob 9. uri. Kandidati z željo za prijavo v program, za katerega je treba izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je treba opraviti preizkus nadarjenosti, se morajo za preizkus prijaviti pred prijavami za vpis v šolo oziroma najkasneje do 4. marca. Preizkuse bodo šole Za dijake, ki bi v tretjem letniku želeli nadaljevati izobraževanje v programu mednarodne mature, bodo prosta mesta po novem na voljo tudi na gimnaziji Novo mesto, vendar bo šola ta program z naslednjim šolskim letom lahko izvajala, če ji bo matična ustanova v Ženevi do 5. marca podelila akre-ditacijo za izvajanje programa. Za vajeniška učna mesta prednost dijakom z vajeniško pogodbo Tudi v šolskem letu 2021/2022 se bodo lahko dijaki na nekaterih Vzgojno izobraževalni zavod Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvideno št. mest za novince Gimnazija Ormož Hardek 5a Gimnazija Predšolska vzgoja Vzgojitelj predšolskih otrok 4 4 28 28 Zdravstvena nega Tehnik zdravstvene nege 4 28 Gimnazija 4 112 Gimnazija Ptuj Volkmerjeva c. 15 Gimnazija (š) Umetniška gimnazija • Smer gledališče in film • Likovna smer 4 4 18 14 14 Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19 Pomočnik v biotehniki in oskrbi Pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 16 Gospodar na podeželju Gospodar na podeželju 3 26 Biotehniška šola Cvetličar Cvetličar 3 26 Gastronomske in hotelske storitve Gastronom hotelir 3 26 Kmetijsko-podjetniški tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik 4 28 Ekonomska šola Trgovec Ekonomski tehnik Prodajalec Ekonomski tehnik 3 4 26 56 Aranžerski tehnik Aranžerski tehnik 4 28 Elektrikar Elektrikar 3 26 Mehatronik operater Mehatronik operater 3 26 Elektro in računalniška šola Elektrotehnik Elektrotehnik 4 28 Tehnik računalništva Tehnik računalništva 4 56 Tehnik mehatronike Tehnik mehatronike 4 28 Pomočnik v tehnoloških procesih Pomočnik v tehnoloških procesih 2 16 Strojna šola Oblikovalec kovin - orodjar Oblikovalec kovin - orodjar 3 26 Inštalater strojnih inštalacij Inštalater strojnih inštalacij 3 26 *programi se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki Klepar-krovec* Izdelovalec kovinskih konstrukcij Klepar-krovec* Izdelovalec kovinskih konstrukcij 3* 3 26* 26 Avtoserviser* Avtoserviser* 3* 26* Avtokaroserist* Avtokaroserist* 3* 26* Strojni tehnik Strojni tehnik 4 56 Predšolska vzgoja Vzgojitelj predšolskih otrok 4 28 Gimnazija Franca Miklošiča Medijski tehnik Medijski tehnik 4 28 Ljutomer Gimnazija 4 112 Prešernova ul. 34 Umetniška gimnazija • Smer gledališče in film 4 28 Poklicno-tehniško izobraževanje Vzgojno izobraževalni zavod Program Naziv strokovne izobrazbe Predvideno št. mest za novince Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19 Biotehniška šola Kmetijsko-podjetniški tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 Ekonomska šola Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik 28 Elektro in računalniška šola Elektrotehnik Elektrotehnik 28 Strojna šola Avtoservisni tehnik Avtoservisni tehnik 28 Strojni tehnik Strojni tehnik 28 izvajale med 11. in 20. marcem. Glede na epidemiološko sliko je mogoče, da bodo šole izvedle preizkuse na daljavo ali jih razporedile na več dni od zapisanega v razpisu. Šole bodo izdale potrdila o opravljenih preizkusih in o izpolnjevanju pogojev za vpis v športne oddelke najkasneje do 26. marca. Čas za vpis v srednje šole do 2. aprila Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 2. aprila, ministrstvo pa bo najkasneje do 8. aprila do 16. ure na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Spremembo pri obsegu razpisanih mest oziroma odločitev o morebitnem zmanjšanju obsega razpisanih mest bo ministrstvo objavilo najkasneje do 16. aprila. Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 22. aprila prenesejo svojo prijavo na drugo srednjo šolo oz. v drug program ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, torej do 29. junija. Če bo vpisanih dijakov preveč Če bo na šoli število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 22. aprilu bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem šolske ministrice sprejela sklep o ome- jitvi vpisa ali pa povečala število razpisanih mest. Šole bodo učence o tem obvestile najpozneje do 27. maja, medtem ko bo ministrstvo že 21. maja objavilo seznam šol, ki so prejele soglasje k omejitvi. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev praviloma do 16. junija. Podrobnosti v zvezi s tem bodo prijavljenim kandidatom sporočile šole, kjer bodo učenci imeli prijavo. Učenci, ki bodo do 16. junija izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbirnega postopka. Ti učenci se bodo odločali o ponujenih prostih mestih in po prioritetnem vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati ter svoje namere do 24. junija oddali na srednji šoli, na kateri so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 29. junija do 15. ure, na razvrščeno šolo pa se bodo lahko vpisali najkasneje do 30. junija do 14. ure. O rezultatih prvega in drugega kroga izbirnega postopka bodo učenci obveščeni na srednjih šolah, na katerih so sodelovali v izbirnem postopku. Spodnje meje prvega kroga izbirnega postopka bo ministrstvo objavilo na spletnih straneh najkasneje 21. junija do 16. ure, drugega kroga pa najkasneje 29. junija Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, ter učenci, ki se še nikamor niso prijavili, se bodo lahko vpisali na tiste srednje šole, ki bodo imele še prosta mesta. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva 1. julija. Srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale kandidate najdlje do 31. avgusta. Iz triletnega v štiriletni program do 17. maja Dijaki, ki zaključujejo triletne pro- grame srednjega poklicnega izobraževanja, se lahko do 17. maja prijavijo za vpis v programe po-klicno-tehniškega izobraževanja. Kandidati, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 7. junija prenesejo svojo prijavo na drugo srednjo šolo oz. v drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan. Če bo na šoli število prijavljenih kandidatov za posamezni program tudi po 7. juniju bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem šolske ministrice sprejela sklep o omejitvi vpisa ali povečala število razpisanih mest. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 22. junija. O datumu vpisa jih bodo obvestile šole, vpis pa bo potekal do 1. julija. V razpisu prostih mest za novince v vzgojnem programu dijaških domov pa je za novo šolsko leto predvidenih skupaj 2.186 mest. a 3 Informativna dneva Petek, 12. 2. 2021 S Sobota, 13. 2. 2021 (r f M ■L] Biotehniška šola Ekonomska šola Elektro in računalniška šola Strojna s^fej^L Višja strokovna šola šolski center ptuj I Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji. Ekonomska šola EKONOMSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) ARANŽERSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) TRGOVEC - SPI (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Elektro in računalniška šola TEHNIK MEHATRONIKE (4 LETA, POKLICNA MATURA) TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (4 LETA, POKLICNA MATURA) ELEKTROTEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) MEHATRONIK OPERATER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) Strojna šola Višja strokovna šola BIONIKA EKONOMIST MEHATRONIKA UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE LOKACIJA VIČAVA Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje, študenti in študentke. V središče znanja vas bomo sprejeli in se skupaj z vami trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno in pogumno nadaljevali svojo življenjsko pot. REMO V ŠOLO, oglasna pri Izobražujemo na področjih kmetijstva, gastronomije in cvetličarstva Biotehniška šola ŠC Ptuj Izobraževanje mladih v kmetijstvu je zelo pomembno za širšo družbo, saj je tesno povezano s podeželskim prostorom, ki v Sloveniji velja za urejenega in vzorno obdelanega. Na slovenskih kmetijah pridelana hrana je v zadnjem obdobju vedno bolj prepoznana kot varna hrana višje kakovosti. Zavedanje o strateškem pomenu domače pridelave hrane daje vedno večji pomen tudi poklicu kmetovalca, ki tako postaja nosilni steber ohranjanja tradicije kmetovanja cvetličarstva posvečamo posebno pozornost in se trudimo mlade opremiti z vsemi potrebnimi znanji ter veščinami, ki jih bodo potrebovali pri svojem profesionalnem delu. Verjamemo, da bo povezovanje v novi združeni Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo pomenilo dodano vrednost za razvoj širšega in ožjega okolja, saj se potrebe na trgu dela izrazito hitro spreminjajo, vse večji pa je poudarek na interdisciplinarnosti, prilagodljivosti in podjetniški miselnosti na vseh gospodarskih področjih. Izobraževanje na področju kmetijstva, gastronomije in cvetličarstva na šoli poteka v sodobno opre- hotelirji prakso opravljajo v gostinskih obratih in hotelih, cvetličarji pa v cvetličarnah in na vrtnarijah na širšem ptujskem območju. Kmetijsko-podjetniški tehniki in gospodarji na podeželju se v času izobraževanja naučijo osnov tehnoloških postopkov v vseh pomembnih kmetijskih panogah: poljedelstvu, živinoreji, pridelavi krme, sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu. Pri strokovnih modulih se učijo tudi o predelavi posameznih pridelkov in proizvodov v končne izdelke, namenjene potrošnikom, še posebej o predelavi sadja in mesa, za kar imamo na Turniščah tudi sodobno opre- na družinskih kmetijah in soobli-kovanja urejenosti slovenskega podeželja. Takšno podeželje postaja vedno bolj cenjeno tudi v turizmu, saj njegovo vrednost vse pogosteje prepoznavajo tako domači kakor tudi tuji gostje. Če je kakovostna hrana še ustrezno pripravljena in na sodoben način ponujena gostom, je to idealna priložnost za razvoj turizma na podeželju. Razvoj poklicnega področja gastronomije je zato izredno pomemben dejavnik turističnega razvoja v Sloveniji. Na dosedanji ptujski biotehniški šoli razvoju poklicev s področij kmetijstva, gastronomije in tudi mljenih učilnicah in delavnicah za praktični pouk. Za kmetijski del izobraževanja je nepogrešljiva tudi učilnica v naravi, šolsko posestvo na lokacijah Grajenščak in Turniš-če. Na poti uveljavljanja znanja se na šoli povezujemo s številnimi kmetijskimi strokovnimi ustanovami, kmetijskimi podjetji in kmetijami, kjer naši dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom. Še posebej ponosni smo na zelo dobro mednarodno izmenjavo dijakov v okviru projekta Erasmus+, kjer lahko dijaki tritedenski praktični pouk opravljajo v številnih evropskih državah. Bodoči gastronomi mljene učne delavnice. Dijaki se naučijo tudi kletariti, saj vse pridelano grozdje iz šolskega vinograda predelamo v kakovostna vina. Negovanje svojega vina iz ptujskega mestnega vinograda nam je zaupala tudi MO Ptuj. Dijaki v kmetijskih programih brezplačno opravijo izpit za traktor in se naučijo upravljati kmetijsko mehanizacijo. Pri dijakih vzpodbujamo podjetništvo in trženje na kmetijah, da znajo kmetijske pridelke in izdelke primerno ponuditi na tržišču. Za kmetijske pridelke in izdelke s šolskega posestva mnogokrat dobimo odlična priznanja na ocenje- f-........ H STE RADOVEDNI? OBIŠČITE NAS NA INFORMATIVNI.FERI.UM.SI vanjih. Na ocenjevanju izdelkov na lanskoletni, 31. razstavi Dobrote slovenskih kmetij je Biotehniška šola Ptuj bogatejša za tri zlata priznanja, in sicer za jabolčni sok, jabolčni kis in vino (sovinjon), kar je dokaz za kakovost naših izdelkov, ki jih tržimo tudi v naši šolski prodajalni. Na ocenjevanju izdelkov za to razstavo sodelujemo že od leta 2011, bera naših zlatih priznanj v vseh teh letih je velika, saj smo v tem obdobju prejeli skupno kar 26 različnih priznanj. Dijaki in mentorji smo tega najbolj veseli, ker vemo, da delamo dobro. Pridelke s šolskega posestva prodamo v Šolski štacuni, ki med Ptujčani postaja vse bolj prepoznavna, saj je v njej na razpolago sezonsko sveža zelenjava, sadje, sadike zelenjave in različnega cvetja, pa tudi izdelki iz okoliških kmetij, s katerimi uspešno sodelujemo. Gastronomski poklic postaja danes zelo cenjen, ker se pozornost vse bolj posveča kulinaričnim dogodkom in estetiki v gastro-nomiji. Zanimanje za ta poklic se povečuje tudi zaradi raznih resničnostnih oddaj, ki so zadnja leta zelo popularne po vsem svetu. V Sloveniji so potrebe po tem poklicu zaradi razvoja turizma vedno večje. Naši dijaki se zato lahko takoj po izobraževanju zaposlijo. Gastronom hotelir je lahko tudi zelo kreativen poklic, saj nudi možnost ustvarjanja jedi po lastnem okusu in izražanje lastne inovativnosti. Način, kako pridelke iz narave spremeniti v okusne, zdrave in slastne jedi, postaja čedalje večja mojstrovina, poklic pa mojstrski ali vse bolj »chefovski«. Bodoči cvetličarji z oblikovanjem cvetja razveseljujejo ljudi in jim tako posredujejo stik z naravo. mora znati prisluhniti željam svojih strank, jih razumeti in kolikor je le mogoče ustreči njihovim željam. Pomočnik v biotehniki in oskrbi je program, ki je namenjen mladim z namenom dokončanja osnovnošolske izobrazbe in pridobitve osnovnih strokovnih znanj ter spretnosti s širšega pod- V Ž vhr y I sMK jm. j¡í 1 jAiioiCSl*1 '■■^1 ki/l iS1' Delo cvetličarja je zelo raznoliko, v cvetličarskem poklicu se prepletajo strokovna znanja, trgovina, obrt, estetika, domišljija in umetnost. Cvetličarski izdelki spremljajo vse pomembne dogodke v našem življenju, od rojstva otroka, praznovanj, porok, obletnic vse do smrti. Poleg strokovnega znanja je komuniciranje pomembna veščina cvetličarja, saj ročja pridelave in predelave živil kakor tudi njihove uporabe pri pripravi jedi v kuhinji. Kot šola, ki izvaja izobraževalne programe na omenjenih področjih, verjamemo, da lahko v sinergi-ji učinkov tudi po združitvi v novo šolo pomembno prispevamo v razvoju poklicnih kompetenc naših dijakov, ki bodo prepoznavni na trgu dela. sna priloga Štajerskega tedni 7 Povezovanje informacij v znanje - v orodje, s katerim spreminjamo svet Ekonomska šola ŠC Ptuj Eden izmed pomembnih izzivov, s katerim se danes sooča naša šola, je, kako prepoznati tista znanja, ki jih je treba posredovati mlajši generaciji. V preteklosti smo poznali potrebe dijakov, izobraževalna vsebina je bila neke vrste obljuba in zagotovilo, da bodo dijaki z osvojenim znanjem lahko nekaj dosegli na profesionalnem in tudi osebnem področju. Usvajanje znanja je bilo nekoč jasno določeno, sistematično se je nadgrajevalo. Danes, v zelo hitro in tudi nepredvidljivo razvijajočem se obdobju, pa se moramo zavedati, da so potrebe po znanju drugačne in da obstaja razlika med načinom osvajanja in posredovanja znanja nekoč in danes. ci, ki jih mladi v času šolanja niso mogli izbrati, ker še niso obstajali. Slednji bodo zahtevali nova znanja, nove veščine. Na šoli se zavedamo, da moramo dijake pripraviti na vseži-vljenjsko učenje, da bodo znali in se zavedali potrebe po nenehnem učenju in prilagajanju potrebam trga dela. Poudarjamo izkustveno učenje, osredotoča-mo se na reševanje problemov in krepimo kritično mišljenje pri dijakih. Zavedamo se, da imajo pridobljene izkušnje pomemben vpliv v sedanjosti dijakov in da predstavljajo pomembno mesto v njihovi prihodnosti. Aktivni smo v projektu Inovativna pedagogika. Pri podajanju vsebin vključujemo sodobne IKT-tehnologije in jih uporabljamo kot podporo različnim učnim strategijam. Dijaki na ta način razvijajo nove kompe-tence, ki bodo za njihov karierni prodaje. Uspešni so na tekmovanjih, kot so: Cankarjevo priznanje, sladkorna bolezen, EKO kviz, matematično tekmovanje, tekmovanje na področju tujih jezikov in podobno. Pomembne izkušnje dijaki pridobivajo tudi v okviru mednarodnih izmenjav, v različnih evropskih državah, kjer opravljajo tri- ali dvotedensko delovno prakso. V šolskem letu 2021/22 bomo izvajali dva štiriletna programa: Aranžerski in Ekonomski tehnik, triletni program Trgovec ter program poklicnega tehniškega izobraževanja (PTI) Ekonomski tehnik, ki traja dve leti in omogoča nadaljnje izobraževanje na naši šoli za tiste, ki so zaključili program trgovec. Ekonomski tehnik je program, ki dijakom omogoča razvijanje podjetnosti, da razvijajo ideje do realizacije preko učnih podjetij in na ta način spoz- Včasih so v šolah, podobno kot tudi na naši, ki ima v svojem okolju dolgoletno tradicijo, posredovali znanje kot orodje, danes pa se zavedamo, da je zelo pomembno mladim posredovati predvsem vedenje o tem, kako informacije povezati v znanje, ki bo zanje uporabno orodje, s katerim bodo spreminjali svet okoli sebe. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni razvoj v prihodnosti še kako potrebne. Naši programi po končanem izobraževanju omogočajo dijakom izbiro med takojšnjo zaposlitvijo, samozaposlitvijo ali nadaljnjim študijem. Pri vsakem mladem človeku, ki se izobražuje za poklic, je treba poiskati področje, na katerem je dober in je njegova močna točka. Pomagamo jim, da uvidijo in si upajo priznati, v čem prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na trgu. Nekoč se je od mladih pričakovalo, da bodo izbrali enega od obstoječih poklicev. Sodobne smernice in hiter razvoj pa taka pričakovanja postavljajo pod vprašaj, saj se danes vedno znova pojavljajo novi pokli- so dobri, in da to lahko razvijejo v poklicne veščine. S skupnimi močmi učiteljev in dijakov nam uspeva, da dosegamo dobre šolske rezultate na tekmovanjih. Dijaki posegajo po najvišjih mestih na Mednarodnem sejmu učnih podjetij, odlični so na Državnem tekmovanju aranžerjev in Državnem tekmovanju v tehniki nenehnega prilagajanja trgu dela. Letos bodo informativni dnevi 12. 2. ob 9. in 15. uri ter 13. 2. ob 9. uri potekali virtualno, obiščete nas lahko na naši spletni strani, kjer vas bodo v spletnih klepetal-nicah v teh dneh pričakali učitelji in dijaki ter z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja. V kotičku za osnovnošolce lahko že zdaj najdete veliko koristnih informacij o šoli in programih ali pa na socialnih omrežjih preverite, kako pote- ka naš pouk in kaj vse zanimivega še počnemo poleg šolskih obveznosti. V letu 2020 je šola praznovala 60 let. Do leta 1979 je delovala samostojno, od leta 1979 je organizacijska enota Šolskega centra Ptuj, ki je od svoje ustanovitve pa do danes doživel veliko reorganizacij. Ne glede na to pa je pomembno, da so se ohranjali izobraževalni programi, ki so zabeležili številne uspešne zgodbe, dali znanja ter kompe-tence številnim posameznikom, danes uspešnim na različnih področjih. Odločitev MIZŠ nas je v teh dneh pripeljala do dejstva, da bomo naše programe v prihodnje izvajali v novi organizacijski enoti pod imenom Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Morda je to za nas nova priložnost in izziv, da lahko začnemo pisati zgodbo o uspehu za naslednjih 60 let. najo vse funkcije podjetja. Kako kreativno izdelati sporočila vizualnega komuniciranja, fotografirati, snemati, računalniško oblikovati in dekorirati razstavni prostor za različno blago in dogodke, je naloga bodočih aranžerskih tehnikov. Dijaki v programu Trgovec znajo po končanem izobraževanju kakovostno izpeljati prodajni postopek, oceniti želje in potrebe kupcev, svetovati kupcem ter pri tem uporabiti različne pristope in tehnike komuniciranja. Štiriletna programa ter PTI-program se zaključujejo s poklicno maturo, program trgovec z zaključnim izpitom. S poklicno maturo končan izobraževalni program omogoča dijakom vpis v študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja; z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta splošne mature pa tudi v ustrezne univerzitetne študijske programe, ki tako možnost dopuščajo. Zavedamo se, da je pri iskanju poklica oziroma izbiri izobraževalnih programov precej odprtih vprašanj, saj gre razvoj tako hitro, da je nemogoče napovedati, kakšni bodo že v bližnji prihodnosti iskani poklici, ki bodo zagotavljali dobre možnosti zaposlovanja. Zato si prizadevamo, da dijake ozaveščamo, da so za uspešno zaposlitev potrebna interdisciplinarna znanja in zavedanje o potrebi vseživljenjskega učenja ter Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota TELEFON: tajništvo (02)521-1450 Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si Spletna stran: www.szsms.si Srednje strokovno izobraževanje -4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program B0LNIČAR-NEG0VALEC amsmmmik Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) B0LNIČAR-NEG0VALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA INFORMATIVNI DAN- -VU_PETEK, 12.2.2021 ob 10. in 15. uri_J ■ III VIIIIII-II ■ v m i^mi. y (preko virtualne povezave, dostopne na: www.szsms.si) » REMO V ŠOLO, oglasna pri Tehniški poklici so poklici prihodnosti Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj Na Elektro in računalniški šoli Ptuj izvajamo programe treh tehniških področij: elektrotehnike, računalništva in mehatro-nike. Učencem lahko ponudimo različne stopnje izobraževanja (3-letne in 4-letne programe ter program PTI oz. »3 + 2«), dobro opremljene učilnice, laboratorije in učilnice praktičnega pouka, mednarodno izmenjavo ter kompetentne delavce šole. Pohvalimo se lahko tudi s prizadevnimi dijakinjami in dijaki. Izobraževalni proces na šoli odlikuje predvsem tesna povezanost teorije s prakso. Prednosti izobraževanja na naši šoli so predvsem v tem, da imajo dijaki po končanem izobraževanju poklic, ki jim omogoča zaposlitev, istočasno pa možnost nadaljnjega izobraževanja. Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem in opremi, brez katerih si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje ne moremo predstavljati. Poklicna matura omogoča dijakom vpis v višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim matu-ritetnim predmetom pa tudi vpis v nekatere univerzitetne programe. Na šoli poskrbimo tudi za dijake s posebnimi potrebami in jim pomagamo do želenega poklica. Vzadnjih letih opažamo velik interes dijakov za različna tekmo- vanja. Najodmevnejše uspehe dosegamo na področjih športa, robotike in matematike. Dijaki so se pripravljali in udeležili tekmovanj iz logike, matematičnega tekmovanja Kenguru in Razvedrilne matematike, tekmovanja Poliglot v znanju angleščine, državnega tekmovanja iz nemškega jezika in zgodovine, bralnega tekmovanja (EPI Lesepreis in Pfiffikus), na katerih so dosegli odlične rezultate ter prejeli številna bronasta, srebrna in zlata priznanja. V robotskem nogometu so ohranili naslov državnih prvakov, na evropskem prvenstvu v Hannovru pa celo dosegli 4. mesto. Tudi v državni ROBO-ligi z mobilnimi roboti so ohranili vodilna mesta. Na zadnjem državnem tekmovanju (v šolskem letu 2019/2020 je tekmovanje zaradi koronavirusa odpadlo) elektro šol so elektrotehniki osvojili 3., računalničarji pa 2. mesto, dva mlada raziskovalca sta osvojila srebrni priznanji. Na državnem ACM-tekmovanju v razvoju spletnih tehnologij so dijaki dosegli 1. in 2. mesto, v izobraževalnih videoposnetkih pa 2. in 3. mesto. Zakaj izbrati našo šolo in komu svetujemo vpis Za našo šolo naj se odločijo učenci in učenke, ki jih zanima tehnika v najširšem smislu. Naši programi so primerni tudi za dekleta in dijakinje vsakodnevno dokazujejo, da lahko dosegajo odlične rezultate. V srednje strokovno izobraževa- nje naj se vpišejo učenci, ki se radi učijo in si po srednji šoli želijo poklic ali nadaljnje izobraževanje. V srednjem poklicnem izobraževanju pa pričakujemo učence, ki so ročno spretni, saj imajo veliko praktičnega pouka. V običajnih razmerah je delo v srednji šoli zelo podobno osnovnošolskemu, zato naj učencev in njihovih staršev prehod v srednjo šolo ne skrbi. Pouk imamo praviloma od 8.00 do 14.10. Za toplo malico je poskrbljeno, učbenike si lahko izposodijo v učbeniškem skladu, na voljo pa jim je tudi (I INFORMATIVNI DAN - ON-LINE Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA - Fotografski tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik petek, 12. 2., ob 9. in 15. uri sobota, 13. 2., ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA SOLA - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja petek, 12. 2., ob 11. in 16. uri sobota, 13. 2., ob 11. uri Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si medvrstniška pomoč, če se pri katerem predmetu zatakne. V sedanjih razmerah, ko se soočamo z delom na daljavo, ugotavljamo, da se večina dijakov odziva in sledi delu učiteljev. Delo poteka preko videokonferenčne-ga sistema in spletne učilnice. Pri splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetih bodo večino ciljev dosegli. Delno se težave pojavljajo pri praktičnem pouku. Ta v običajnih razmerah namreč poteka v šolskih delavnicah in laboratorijih, kar pa je pri delu na daljavo onemogočeno. Pridobivanje spretnosti in veščin, ki si jih morajo dijaki pridobiti, da bodo lahko kakovostno opravljali svoj poklic, je v trenutnih razmerah oteženo - bomo pa s prilagojenim načinom dela manjkajoče vsebine poskušali nadomestiti ob vrnitvi dijakov v šolo. kleta. Dijaki dobijo kot popotnico široka splošnoizobraževalna znanja, glede na to, kateri program izberejo, pa tudi sodobna praktična strokovna znanja in veščine. Prav tako je naša skrb razvoj socialnih veščin, dobrodelnost in pro-stovoljstvo. Elektro in računalniška šola Ptuj sodeluje tudi v mednarodnih projektih. Dijaki imajo možnost razvijati ključne kompetence vseživljenj-skega učenja in mednarodne kompetence v številnih državah Evropske unije. Preko projekta Erasmus+ so obiskali naše partnerje v Angliji, v Nemčiji, na Poljskem, na Portugalskem in na Irskem. Tam opravljajo dvo-ali tritedensko praktično usposabljanje in si tako pridobijo nova znanja ter izkušnje. Mobilnost ne poklice. Za dijake na vseh stopnjah izobraževanja se poleg domačih zanimajo še tuja podjetja, ki bi jih želela kot svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja v konkretnih delovnih procesih. Za zaposlitev se odločajo predvsem dijaki triletnih programov, saj trg dela že več let potrebuje elektrikarje in mehatronike operaterje. Večina naših dijakov pa izobraževanje nadaljuje - izbirajo višješolske strokovne programe, visokošolske z dodatnim maturi-tetnim predmetom in tudi univerzitetne. Tehniški poklici so poklici prihodnosti, njihov hitri razvoj pa nas spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju. Vabimo vas, da nas obiščete na virtualnem informativnem dnevu in da skupaj odkrivamo skrivnosti tehnike. Na spletni strani Šolskega centra Ptuj poiščite WWW.HVU.SI Programi v naslednjem šolskem letu Na šoli ponujamo dva programa srednjega poklicnega izobraževanja: Elektrikar in Mehatronik operater ter tri programe srednjega strokovnega izobraževanja: Elektrotehnik, Tehnik mehatronike in Tehnik računalništva. Za dijake, ki si po triletni šoli želijo izobraževanje še nadaljevati v poklicnem tehniškem izobraževanju, je na voljo program Elektrotehnik. Vsi programi so primerni tudi za de- prinaša njihovemu izobraževanju dodano vrednost, saj se urijo v strokovnih veščinah, tujem jeziku ter pridobivajo samostojnost in odgovornost. Popotnica bodočim dijakom in informativni dan Naši dijaki imajo velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike deficitarno. Za poklic elektri-kar in mehatronik operater lahko pridobijo štipendijo za deficitar- Elektro in računalniško šolo ter se virtualno sprehodite po šoli, oglejte si učilnice, delavnice, laboratorij in trenutno še prazne šolske hodnike. Za vas smo pripravili veliko zanimivosti iz šolskega vsakdana v obliki kratkih filmov, zapisov, fotografij in izjav dijakov. 12. 2. in 13. 2. pa vam bomo na voljo preko vide-okonferenčnega sistema Zoom, ko nam boste lahko »v živo« zastavili vprašanja, dileme in občutke pred vpisom v srednjo šolo. 6 sna priloga Štajerskega tedni 7 Pester nabor programov z osnovo za zaposlitev ali za nadaljevanje šolanja Strojna šola ŠC Ptuj Strojna šola Ptuj je šola z dolgoletno tradicijo, ki izobražuje za pestro izbiro poklicev s področja strojništva. Izobraževalni proces na šoli odlikuje kakovosten pouk, razumevajoči profesorji, poučne ekskurzije, pester izbor interesnih dejavnosti in možnost vključevanja v nacionalne in mednarodne projekte. Naši strokovno usposobljeni učitelji posredujejo najnovejša splošna in strokovna znanja z inovativni-mi učnimi metodami. Pouk, še posebej pri strokovno teoretičnih predmetih, poteka v specializiranih učilnicah s sodobnimi računalniškimi orodji. Dijaki dosegajo uspehe na najrazličnejših tekmovanjih, še zlasti pa šola slovi po uspehih na matematičnih in športnih tekmovanjih. Dijaki se lahko v sklopu projekta Erasmus+ vključujejo v mednarodne izmenjave na Poljsko, Portugalsko in Finsko ter v Anglijo, Nemčijo in Francijo. Po končanem šolanju na naši šoli imajo dovolj široko teoretično in praktično znanje, da lahko ali uspešno nadaljujejo šolanje ali pa se zaposlijo. V naslednjem šolskem letu vabimo k vpisu v naslednje programe: • štiriletno srednje strokovno izobraževanje SSI: STROJNI TEHNIK: strojni tehnik se ukvarja s konstruiranjem in projektiranjem posameznih strojnih delov, orodij in priprav za proizvodnjo. Upravlja in nastavlja numerično vodene obdelovalne in druge stroje ter naprave. Obvlada računalniške tehnike risanja, branje tehnične, tehnološke in druge dokumentacije, osnovno programiranje in upravljanje robotov. Glavni pripomoček strojnega tehnika je računalnik, osnovni materiali obdelave pa vse vrste kovin. Strojni tehnik dela v zaprtih in urejenih delovnih prostorih, delo pa ni fizično zahtevno, saj večinoma poteka pred računalnikom. Program strojni tehnik traja 4 leta in se zaključi s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. • triletno srednje poklicno izobraževanje SPI: OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR: oblikovalec kovin danes opravlja dela na računalniško vodenih strojih. Izdeluje raznolike kovinske izdelke na avtomatiziranih strojih, od preprostih predmetov za vsakodnevno uporabo do pametnih orodij, ki imajo vgrajene številne mehatronske komponente. Delo poteka v urejenih zaprtih prostorih in delavnicah, večinoma pred ekranom, kjer preverja natančnost parametrov in ni fizično naporno. KLEPAR - KROVEC: osnovna dejavnost kleparja krovca je izdelati strešno konstrukcijo na objektu in jo prekriti z ustrezno strešno kritino. Poznati mora prednosti in slabosti določene kritine, kakšen je način prekrivanja in kako se kritino vzdržuje. Delo poteka na strehi, dogaja se na odprtem in na višini in je izpostavljeno vsakovrstnim vremenskim razmeram. INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ: inštalater strojnih instalacij montira, izdeluje in vzdržuje hladilne, vodovodne, ogrevalne, prezračevalne, klimatske in plinske naprave. Delo je razgibano, saj veliko časa preživi na terenu in dela s strankami. Slediti mora novostim v stroki, znati pripravljati dele instalacijskih naprav, jih vgrajevati, vzdrževati in pregledovati. IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ: izdelovalec kovinskih konstrukcij izdeluje jeklene in kovinske konstrukcije, ograje, stopnišča, žerjave, mostove, konstrukcije skladiščnih in tovarniških prostorov. Uporablja vse vrste varilnih naprav in specialnih orodij za rezanje ter preoblikovanje pločevine in profilov. AVTOSERVISER: avtoserviser je usposobljen za vzdrževanje motornih vozil in motorjev z notranjim zgorevanjem ter vozil na hibridni in električni pogon. Delo vključuje prevzem vozila z delovnim nalogom in preizkusno izobraževanje možno tudi po vajeniškem sistemu. Vajenec se istočasno izobražuje v šoli in usposablja v podjetju, pri tem pa je nagrajen z vajeniško nagrado, lahko pa ob tem dobiva tudi vožnjo, preučitev tehnološke dokumentacije ter tehničnih navodil za zahtevnejša popravila oz. za uporabo računalnika. Zaposli se v avtomehaničnih in avtoelektrič-nih delavnicah, v proizvodnji vozil, v avtoservisih in na tehničnih pregledih vozil. AVTOKAROSERIST: avtokaro-serist dela pri izdelavi in montaži delov avtomobilskih karoserij. V servisni dejavnosti popravlja poškodovane dele karoserij in jih nadomešča z novimi. Zaposli se v avtoservisnih, avtokleparskih in avtoličarskih delavnicah na različnih delovnih mestih. Vsi opisani programi SPI trajajo 3 leta in se končajo z zaključnim izpitom. Poudarek je na pridobivanju strokovnih praktičnih znanj. Dijaki lahko nadaljujejo šolanje v programih poklicno tehniškega izobraževanja (PTI). V programih Klepar-krovec, Av-toserviser in Avtokaroserist je štipendijo. Nagrada in štipendija ne vplivata na druge socialne transferje. Vajenec ob vpisu sklene vajeniško pogodbo z izbranim obrtnikom ali podjetjem, ki pa ni obvezujoča za zaposlitev. Pri sklepanju pogodbe jim lahko pomaga tudi šola. • poklicno tehniško izobraževanje PTI (3+2): STROJNI TEHNIK (glej STROJNI TEHNIK SSI), AVTOSERVISNI TEHNIK: avtoser-visni tehnik izvaja zahtevnejša dela pri nastavljanju, vzdrževanju in popravilu mehanskih, pnevmatskih in hidravličnih sistemov, naprav in njihovih sklopov na osebnih in drugih vozilih. V programa PTI se lahko vpišejo dijaki z zaključenim triletnim programom SPI. Program traja 2 leti in se zaključi s poklicno maturo, ki bo dijaku odprla vrata na višje in visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. • dveletno nižje poklicno izobraževanje NPI: POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH: usposobi se za ročno obdelovanje kovin, upravljanje in posluževanje strojev in naprav, izdelavo enostavnih varjenih konstrukcij ter za pomožna dela v kovinarskih poklicih. Program traja 2 leti in se konča z zaključnim izpitom. Po uspešno končanem programu se dijaki lahko vpišejo v programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI). Spoštovani osnovnošolci in starši! Prisrčno vas vabimo na našo Strojno šolo na informativna dneva v petek, 12. 2. 2021, ob 9. in 15. uri in v soboto, 13. 2. 2021, ob 9. uri, ko vam bomo predstavili naše izobraževalne programe in možnosti vpisa. Spoznali boste naše delo pri pouku in različnih dejavnostih, kam se odpravimo na ekskurzije in tabore, kako deluje naša dijaška skupnost in še kaj. Informativni dan bo letos potekal preko videokonferenc Zoom - povezave lahko najdete na spletni strani Strojne šole, ŠC Ptuj: stroina.scptui.si. Veselimo se druženja z vami! Lesarska šola Maribor Srednja lesarska in gozdarska šola Višja strokovna šola za les in oblikovanje 3 Študij, kjer pridobite kompetence in zaposlitev Višja strokovna šola ŠC Ptuj Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj nudi študentom napredna znanja, ki omogočajo konkurenčno prednost na trgu dela, predvsem pa visoko zaposljivost diplomantov. Šola se ponaša s šestnajstletno zgodovino in preko 940 diplomanti. Izvajajo štiri višješolske študijske programe in sicer: Bi-onika, Ekonomist, Mehatroni-ka ter Upravljanje podeželja in krajine. ''Kar tri od navedenih programov smo osnovali, razvili prav na Ptuju, še vedno pa smo tudi edina višja šola v Sloveniji, ki ponuja študij bionike, ki je v tujini zelo cenjena veda, pri nas pa je komaj na pohodu. Vsak izmed programov ponuja aktualna znanja in vsebine, ki so prilagojene potrebam gospodarstva in diplomantom zagotavljajo visoko stopnjo zapo-sljivosti'', pojasni ravnatelj Robert Harb. Značilnost vseh višješolskih strokovnih programov je prepletanje študija teorije in praktičnega izobraževanja, ki ga študenti opravijo pri delodajalcih. Praktično izobraževanje pri delodajalcih obsega 400 ur, kar je 40 % vsega časa v posameznem programu. "Pohvalimo se lahko z odličnimi uspehi naših študentov na številnih tekmovanjih, kot so Naj-podjetniška ideja, ki jo razpisuje Manager klub Ptuj, Mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC, tekmovanje v izdelavi električnih koles, tekmovanje POPRI,... To je samo nekaj od številnih tekmovanj, na katerih naši študenti ne le, da sodelujejo, temveč se z njih vračajo z odličnimi uvrstitvami, posegajo po najvišji mestih", pove ravnatelj Harb. Sodelujejo tudi na sejmih, med katerimi ravnatelj izpostavi pomemben in tudi medijsko odmeven projekt, ki je bil javnosti predstavljen na sejmu MOS v okviru projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Stičišča znanosti in gospodarstva. To je projekt poimenovan »bio-nični človek« in služi za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Njegova pomembnost je tudi v predstavitvi najsodobnej- Promocijsko sporočilo Postani diplomirani inženir energetike Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju. Študij se torej izvaja v lokalnih okoljih, ki predstavljata dva največja energetska bazena v Republiki Sloveniji. Poleg največjih energetskih objektov za proizvodnjo električne energije je na obeh lokacijah študija z energetiko neposredno in posredno povezanih veliko podjetij s področja proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Študij v teh okoljih predstavlja za študente veliko dodano pom k študentom ter vrhunsko opremljenimi laboratoriji ustvarja odlične pogoje za kakovosten študij in pripravljenost diplomantov na izzive, ki jih prinaša prihodnost na področju energetike. Zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju primernih pogojev predstavlja infrastruktura Inštituta za energetiko, kjer študenti izvajajo laboratorijski del študijskih obveznosti in sodelujejo pri izvajanju Študenti imajo omogočene vrhunske pogoje za študij FAKULTETA ZA ! ENERGETIKO vrednost, saj imajo možnost neposrednega stika z različnimi energetskimi sistemi, s čimer lahko pridobljeno teoretično znanje še dodatno dopolnijo v praksi. Študenti na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru se lahko odločijo za študij energetike na prvi stopnji, kjer lahko izbirajo med visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom, v nadaljevanju pa lahko študij nadaljujejo tudi na magistrskem študijskem programu druge stopnje ter doktorskem študijskem programu tretje stopnje. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru z individualnim pristo- krško - velenje projektnega in raziskovalnega dela. Študenti so aktivno vključeni v projektno delo, kjer lahko v praksi uporabijo pridobljeno teoretično znanje in pridobivajo potrebne izkušnje pred vstopom na trg dela. Glede na veliko povpraševanje po inženirjih energetike je zaposljivost diplomantov po zaključku študija nadpovprečno visoka in znaša glede na podatke iz Alumni kluba Fakultete za energetiko ter podatke iz ZRSZ več kot 95 %. Delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektiven kader s potrebnim znanjem s širokega področja energetike. Poleg pod- jetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, upravljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrževanjem energetskih sistemov, po energetikih povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti učinkovite rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroške poslovanja. Zelo pomembno je namreč poudariti, da je Fakulteta za energetiko edina fakulteta v Sloveniji, kjer se izobražujejo inženirji energetike in so tudi edini, ki v času študija pridobijo kompetence na področju energetike tako s po- dročja elektrotehnike, kot tudi strojništva. Za vse zainteresirane za študij na Fakulteti za energetiko bomo dne 12. in 13. februarja 2021 organizirali tudi informativne dneve v e-obliki. Dodatne informacije o študiju na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru lahko zainteresirani pridobijo tudi na spletni strani fakultete, e-poštnem naslovu fe@um.si ali na telefonski številki 07-6202-216. Priključi se tudi ti! e-INFORMATIVNI DNEVI 12113 www.fe.um.si ših podpornih tehnologij, ki se danes že vgrajujejo v človeško telo. Projekt vodi njihov diplomant, inženir mehatronike, Janez Škrlec. ''Poleg študija se trudimo študente in diplomante naše šole vključevati tudi v razne aktivnosti, s katerimi želimo spodbuditi pripadnost šoli, sodelovanje in medsebojno povezanost študentov različnih programov ter povezanost z okoljem, v katerem se nahaja naša šola. Naši študenti pripravljajo razne projekte, katere na dogodku predstavijo širši javnosti (Bodi informiran, bodi in; Zelene poslovne ideje; Inovacije podravske regije; Digitalni marketing;...). Vsako leto organiziramo športno srečanje študentov, diplomantov in mentorjev v podjetjih. V okviru kariernega svetovanja se v mesecu oktobru našim študentom predstavijo podjetja s širšega okolja, ki ponujajo možnost praktičnega izobraževanja in aktualna delovna mesta. Dolgoročni cilji razvoja Višje strokovne šole temeljijo na široki programski ponudbi v sedanjosti in na novih programih, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti industrija, malo gospodarstvo in obrt v Podravju in Sloveniji. ''Cilj, ki smo si ga zadali, je vzpostavitev študija, ki bo na našem področju predstavljal predvsem visoko raven znanja diplomantov in njihovo zaposljivost. Vsako leto za študente in diplomante organiziramo tudi dvodnevno ekskurzijo v eno od znanih podjetij v tujini. Obiskali smo podjetje BMW, izvedli smo strokovno ekskurzijo v studio avstrijske nacionalne televizije ORF ter si ogledali tovarno VW, predlani smo obiskali tovarno traktorjev Steyr ter najpomembnejše avstrijsko industrijsko mesto Linz, v lanskem letu pa smo načrtovali zelo zanimivo ekskurzijo v tovarno Mercedes-Benz in v Strasbourg, vendar nam je izbruh epidemije preprečil njeno izvedbo'' pojasni ravnatelj. »Tudi sicer nam je epidemija zaradi koronavirusa v zadnjem letu življenje popolnoma spremenila in novim pogojem ter načinu izobraževanja smo se morali prilagoditi tudi vsi udeleženci izobraževanja na naši šoli. Z gotovostjo lahko trdim, da se izobraževalni proces na daljavo izvaja nemoteno in dokler bo potrebno, bomo naše delo v danih pogojih dosledno opravljali. Seveda pa vsi, tako zaposleni kot naši študenti, pogrešamo vsakdanje človeške stike. Kakor sem omenil, je višješolski strokovni študijski program v veliki meri praktično usmerjen, zato imamo težave pri laboratorijskih vajah. To poskušamo reševati z uporabo animacijskih, simulacijskih orodij. Vzpostavili smo tudi virtualni laboratorij na daljavo, kjer se študenti od doma povežejo in delajo na opremi v laboratoriju. Kar pa se tiče praktičnega izobraževanja, ki ga morajo naši študenti opraviti v podjetjih, smo čas izvajanja premaknili na kasnejši termin, v upanju, da se bo stanje zaradi epidemije izboljšalo in bodo podjetja znova odprta za sprejemanje študentov« razlaga ravnatelj Harb. Višja strokovna šola ima usposobljene in odgovorne kadre ter dobre prostorske pogoje in sodobno opremo, ki jo pridobiva s sodelovanjem v projektih in s podjetji. Povezanost šole s podjetji se kaže tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij, gostujočih predavateljih ter pri pripravi diplomskih nalog, ki so aplikativne in se nanašajo na reševanje konkretnih problemov v delovnem okolju. ''Vse navedeno je zagotovo dovolj tehten in privlačen razlog, da se bodo številni srednješolci odločili za vpis na našo Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj, uspešno zaključili dveletni študij v enem od programov, ki jih ponujamo ter se pridružili našim zadovoljnim diplomantom,'' zaključi Robert Harb. Vse, ki jih zanima, s čim se ukvarja bionika, vse, ki bi radi nadgradili znanja iz ekonomije in kmetijstva, ali pridobili dodatna znanja, ki odlikujejo dobre inženirje mehatronike, povabi na informativni dan. Ta bo letos zaradi aktualne situacije izveden preko spleta in vas vabimo, da se nam pridružite preko povezave: https://arnes-si.zoom.us/ j/98965562200 (objavljena na spletni strani šole http://vss. scptuj.si/) v petek, 12. 02. 2021, ob 9. in ob 16. uri ter v soboto, 13. 02. 2021, ob 9. uri OLO, sna priloga Štajerskega tedni 7 VB ■ ■ ■ ■ ■ W gimnazijskem znanju je moc Gimnazija Ptuj Gimnazija Ptuj bo 12. in 13. februarja virtualno gostila vedo-željne devetošolce. Letos so ti postavljeni pred še večji izziv, kot so bili njihovi predhodniki. Odločiti se morajo, katero šolo bodo v prihodnje obiskovali, ne da bi prestopili njen prag in v živo začutili šolski utrip. Gimnazija Ptuj, ki edina od ptujskih srednjih šol omogoča opravljanje splošne mature, se bo v petek in soboto, 12. in 13. februarja, predstavljala na daljavo. Dobrodošli na naši spletni strani www.gimptuj.si ali na portalu www.informativni-dnevi.si, na katerem se bomo srečali na vir-tualnem informativnem dnevu. Znamo tudi na daljavo Za nami je šolsko leto, v katerem smo se soočili s številnimi izzivi; pouk na daljavo je začel teči dobesedno čez noč. Spopasti smo se morali z vprašanjem, kako dija- razmišljajo o svoji karieri in zaposlitvi. Sodelovali smo tudi v Tednu pisanja z roko in se ob petkih lotevali matematičnih izzivov na 3. matematičnem vikendu Gimnazije Ptuj. Čeprav nas je virus oropal druženja, smo torej našli veliko načinov, da smo usvajali znanje, bili ustvarjalni in #gim-družabni. Mednarodno in projektno sodelovanje ni zamrlo, le prilagodilo se je novim okoliščinam. Je neprecenljivo, saj prinaša medkulturne izkušnje, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev, globalno dimenzijo izobraževanja in njegovo kakovost. Tudi v tem šolskem letu ostajamo del mednarodnega projekta Erasmus+ Evropa v gibanju, ki nas povezuje z Nemčijo, Litvo in Švedsko. Upamo, da bomo lahko vrstnike iz omenjenih evropskih držav kmalu gostili na Ptuju. Izmenjava je namreč izkušnja, ki je ne more nadomestiti noben -T^J- hJHH ■ kom na daljavo predati ne samo znanje, ampak jim biti v oporo med številnimi stiskami, v katerih so se znašli zaradi novih okoliščin. Odzivi kažejo, da nam je to dobro uspelo. Septembra 2020 smo pouk začeli z željo, da bi se lahko učili v neposrednem stiku - dijaki od profesorjev in tudi nasprotno. A pouk na daljavo je znova postal stalnica. Z izkušnjami preteklega leta nam sedaj uspeva še bolje. Ustvarjalnost in vedoželjnost v koronskih časih Monotonijo jesensko-zimskih mesecev smo skušali preseči ne samo s kakovostnim poukom, torej uravnoteženostjo med video konferencami in drugimi oblikami dela, ampak tudi z obogatit-venimi dejavnostmi, ki so tekle na daljavo. V začetku decembra se nismo odpeljali v SNG Maribor, kot smo načrtovali, ampak smo kar od doma uživali v njihovi baletni predstavi, znova smo zaznamovali dan človekovih pravic in vzneseno občudovali ustvarjalnost umetniškega oddelka v virtualni galeriji. V predpraznič-nih dneh smo pripravili proslavo ob državnem prazniku, ki je pobožala dušo in nas, čeprav smo bili vsak na svojem domu, povezala v gimnazijsko družino. Januarja smo se udeležili Nefiksovega kariernega dneva na temo Prihodnost je v povezovanju. To je projekt, ki mlade spodbuja, da brnih priznanj ter velik uspeh na različnih natečajih in pri raziskovalnih nalogah. A tudi v šolskem letu 2019/2020 nismo bili od muh. Zlato priznanje na tekmovanju za Cankarjevo priznanje sta dosegli Vida Glatz in Manja Dokl, v razvedrilni matematiki Luka Hodnik in Gašper Vrtačnik, v logiki pa Luka Hodnik, Bono Bezjak in Gašper Vrtačnik. Za odlično znanje o sladkorni bolezni sta bili z zlatim priznanjem nagrajeni Manja Dokl in Vida Glatz, pri nemščini pa Špela Kukovec in Sara Rosalia Gutschi. Bogato bero 11 zlatih priznanj je dopolnilo še 19 srebrnih ter zlato učbenik ali še tako sodobno učno sredstvo. Septembra 2020 se je začel tudi nov Erasmusov projekt No man is an island (Nihče ni otok), partnerski šoli naše gimnazije sta iz Italije in Latvije. Znanje učiteljev in učencev krepijo še projekti UNESCA, SAFER, Popestrimo šolo, Jeziki štejejo, Franček in drugi. Interesne dejavnosti na Gimnaziji Ptuj Gimnazijsko življenje bogatijo številne interesne dejavnosti, namen katerih je krepiti močna področja in odkrivati morda še neznana. Dobrodošli v angleškem gledališču ANGLES, pevskem zboru, orkestru, gimnazijskih bendih, knjižničnem klubu, umetnostnozgodovinskem krožku ali Unescovem klubu, likovnem in astronomskem krožku, osvojite bralno značko pri tujih jezikih ali pa nemško jezikovno diplomo DSD in francosko DELF. Morda pa se pridružite raziskovalni dejavnosti, robotiki, učenju kitajščine ... Tekmovanja in priznanja ter uspehi na natečajih V preteklem šolskem letu in tudi tem so tekmovanja in natečaji potekali v omejenem oziroma prilagojenem okviru, zato dosežene rezultate težko primerjamo s tistimi iz preteklih let, ko smo na primer v šolskem letu 2018/2019 dosegli kar 19 zlatih in 19 sre- ti? Ob splošnih in že uveljavljenem športnem - v katerem so se v zadnjih 20 letih kalili številni zelo uspešni športniki gimnazijci - boste lahko devetošolci tudi v prihodnjem šolskem letu svoj umetniški dar izpopolnjevali na likovni smeri ali smeri gledališče in film. V vseh oddelkih pa boste izobraževanje zaključili z maturo. Splošna matura -zrelo v (študijski) svet Gimnazija je edina srednja šola na Ptuju, ki po uspešno zaključenem 4. letniku omogoča, da dijaki opravljajo splošno maturo. Ta odpira vrata vseh univerzitetnih in visokošolskih programov, omogoča torej študij v Sloveniji in tujini. Ptujski gimnazijci dosegajo na maturi visoke rezultate, primerljive s slovenskimi vrstniki. Cilj, ki mu Gimnazija Ptuj sledi, pa ni le uspešno opravljena matura, ampak tudi, da dijaki razvijajo veselje do učenja, se naučijo načrtovati in sprejemati odločitve, da so pripravljeni na nove začetke in da znajo voditi svojo kariero. Predvsem pa, da so srečni ob doseganju ciljev, pa naj bodo ti majhni, večji ali največji. OLO. an Smetanova ulica 67 2000 Maribor W: www.dddrava.si E: info@dddrava.si T: 02 234 81 50 F: 02 234 81 70 Dijaški dom Drava Maribor JAZ sem tu, pridi tudi TI! v v GSKS RUSE Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše se danes dijaki izobražujejo v treh srednješolskih izobraževalnih programih: • splošna gimnazija, • kemijski tehnik, • farmacevtski tehnik. Šola z učilnicami s sodobno učno opremo ter drugimi šolskimi prostori omogoča kakovostno izvedbo pedagoškega procesa. Izpostavimo lahko laboratorije, opremljene z laboratorijsko opremo in kemikalijami, zeliščni vrt, šolsko lekarno, amfi-teater ... Odlični so tudi pogoji za športno aktivne dijake - velika telovadnica, objekti športnega parka Ruše (zunanja igrišča, pumptrack, skate park, bazen, drsališče ...). Dijakom omogočimo tudi status športnika. V okviru šole deluje tudi dijaški dom, ki dijakom iz širše regije omogoča prijetno bivanje v neposredni bližini šole. Številne popoldanske aktivnosti, druženje z vrstniki, pomoč pri šolskih obveznostih in razumevajoči vzgojitelji ter prijazni zaposleni so Promocijsko sporočilo glavne značilnosti prijetnega počutja dijakov, ki bivajo v dijaškem domu. V kuhinji dijaškega doma pa pripravljajo tudi odlično malico za dijake šole. Na GSKŠ Ruše se izvaja tudi izobraževanje odraslih. Uporabna znanja in veščine, širina temeljnih znanj, kritično mišljenje, ustvarjalnost in raziskovanje so tisto, k čemur sledi šola oz. sodoben vzgojno-izobraževalni sistem. Medsebojno razumevanje in pomoč, vključenost posameznika in urejeno ter varno okolje so tisto, kar je še posebej značilno za GSKŠ Ruše. Prisotno je zavedanje -dijake opremiti za nadaljnje izobraževanje, zaposlitev in življenje nasploh. Šola danes niza številne uspehe, med katerimi velja omeniti številne zlate maturante (farmacevte in kemike) na poklicni maturi, uspeh gimnazijcev na splošni maturi, kakovosten nivo znanja na področju kemijske in farmacevtske stroke, številne projekte, zgledno sodelovanje z lokalnim okoljem in mednarodne aktivnosti (npr. praksa v tujini v okviru Erasmus+, ekskurzije ...). Uspehi GSKŠ Ruše se gradijo na skupnem delu in zaupanju deležnikov - šole, dijakov, staršev in okolja. #freewifi #sportamoradi #ucimoseskupaj #nikolilacni #ciliinzdravi #vsejeblizu #kaknamjefajn #DDDrava -koristite športne objekte ruš (baz£n. skate park pump trek. „; -nudimo Številne obSolske dejavnosti -pftojekn in praksa v tujini (portugalska, malta, nemùja, poljska, skbua. ,..) NIKOLI SAMI £ar V NEZGODI VARUJEMOVAS NAJVEČJI ZAKLAD VEDNO IN POVSOD SKLENITE NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA OTROKE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI S SAVA ZAVAROVALNICA a GREMO V ŠOLO, oglas na priloga Štajerskega tedni ka 11 SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci VABI, DA JO OBIŠČETE na povezavi: www.ssgtr.si * v PETEK, 12.2.2021, ob 9. in 15. uri * v SOBOTO, 13.2.2021, ob 9. uri IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI NA SŠGT RADENCI: 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja - študij 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE se izvaja tudi v VAJENIŠKI OBLIKI. V vajeniški obliki izobraževanja se praktični pouk izvaja samo pri delodajalcu. POSTANI DIJAK-VAJENEC in skleni VAJENIŠKO POGODBO ter se USPOSABLJAJ pri DELODAJALCU. ČAKA te tudi VAJENIŠKA NAGRADA in ZAPOSLITEV. 2-letni nadaljevalni program: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij SŠGT RADENCI JE ŠOLA Z DIJAŠKIM DOMOM. Odloči se za bivanje v dijaškem domu v prijetnem in spodbudnem učnem okolju, novih prenovljenih prostorih, enoposteljnih sobah, z ugodno lego ob avtobusni postaji ... IZKORISTI USTVARJALNOST, KI JO PONUJATA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI: • UČENJE ZA POKLIC in ŠTUDIJ SOLSKA, DRŽAVNA IN MEDNARODNA TEKMOVANJA AKTIVNOSTI V MEDNARODNIH PROJEKTIH in DELAVNICAH SPOZNAVANJE DOMAČE IN SVETOVNE KULINARIKE DOŽIVETJA S POMEMBNIMI GOSTI PRIDOBIVANJE DELOVNIH IZKUŠENJ DOMA IN V TUJINI STROKOVNE EKSKURZIJE ... PRIDI NA SREDNJO SOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI in se pozanimaj na www.ssgtr.si ali pokliči 041 605 161 Promocijsko sporočilo Moja zgodba hvaležnosti za teologijo Sem Tjaša Šuštar, mag. zakonskih in družinskih študijev s končanim izpopolnjevanjem iz zakonske in družinske terapije. Diplomirala sem na dvopredmetnem programu Teologija in španščina, med katerim sem se udeležila tudi enoletne Erazmus izmenjave v Španiji. Izkušnja študija v tujini in tujem jeziku, nova obzorja, ki se odprejo ob stiku z drugimi kulturami, mednarodna prijateljstva, ki spremenijo tvoj pogled na svet, in izzivi, pred katere si postavljen in te močno izoblikujejo, so izkušnja, ki jo vedno rada priporočam študentom. Malo manj pa bi jo verjetno priporočila moja babica, ki se je sprva bala, da bom zaradi kakšnega fanta ostala v Španiji, na koncu pa je morala sprejeti, da sem se zaljubila in leta kasneje poročila s Či-lencem ter si oblikovala dom v Santia-gu de Chile, kjer živim že 5 let. V Čilu sem se po enoletnem uspešnem procesu priznavanja izobrazbe zaposlila (J 9 in študiraj na OLOŠKI FAKULTETI INFORMATIVNI DNEVI - 12. in 13. februar 2021 (tOLOSKS^ rAhUiifclÄ l ^ijLIBlJflN^ kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, kasneje pa sem se podala na samostojno terapevtsko pot ter se izobrazila tudi za porodno in po- porodno dulo (spremljevalko) ter začela spremljati (bodoče) mamice in očke pri enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Da- nes izvajam individualne, partnerske in družinske terapije na obeh kontinentih, tudi za Slovenijo v online obliki, ter vodim različne delavnice in predavanja za ženske in starše. Na svoj študij na Teološki fakulteti, UL, kjer sem preživela skupno 8 let (dodi-plomski, magistrski študij in izpopolnjevanje) imam res lepe spomine. Oseben odnos s profesorji, tematike, ki so se dotikale globin, praktične vaje in študijska praksa (med magisterijem iz ZDŠ), izkušnje dela s skupinami ter delo na sebi mi je omogočilo, da sem že v času svojega študija lahko svoje znanje in veščine prenesla v prakso. Kot prostovoljka sem delala na različnih področjih: na poletnih taborih za gluhe in naglušne otroke, v varni hiši za ženske in otroke, v kriznem centru za mlade, na zaupnem telefonu za ljudi v stiski ter kot katehisti-nja in animatorka na duhovnih vajah. Izkušnje, pridobljene pri tem delu, so me gradile tako osebno kot profesionalno ter me hkrati napolnjevale z novim zagonom za študij, saj sem lahko preverila, da to, kar študiram, resnično ,deluje'. Svojega magistrskega študija Zakonskih in družinskih študijev na TEOF se velikokrat spominjam z nasmehom na obrazu, saj sta bili to dve izmed najlepših let v mojem življenju. Vsako jutro sem komaj čakala, da vstanem in se odpravim na faks ter odkrijem nove ,skrivnosti' človeške psihe, duhovnosti in življenja v odnosih. Z manjšo skupinico sošolcev, s katerimi sem skupaj rasla in delila globoke procese, ki so se med študijem odpirali, smo bili tako željni znanja, da smo celo odmore izkoristili za prakticiranje tega, kar smo se naučili na predavanjih. Študentska kosila so se spremenila v večurne pogovore o odnosih, možganih, travmi in osebni rasti. Večkrat pa je postal tudi odmor za kavico v bližnji Stiški čajnici priložnost, da smo kakšen miren kotiček in nekaj stolov izkoristili za vajo terapevtskih in-tervenc preko igre vlog. Danes sem izjemno hvaležna za možnost študija nečesa, kar me je tako zelo veselilo, in za vso podporo staršev ter moža, ki me je v času specialističnega študija potrpežljivo čakal na drugem koncu sveta. To mi je namreč omogočilo priti do poklica, ki me izjemno izpolnjuje in s katerim čutim, da lahko na najboljši način svoje darove podarjam svetu. REMO V ŠOLO, oglasna pri Botrstvo tudi v športu Olimpijski komite Slovenije in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje že vse od konca septembra izvajata projekt Botrstvo v športu, namenjen nadarjenim mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Gre za humanitarni projekt za podporo športnih talentov, starih od 14 do 23 let. Med prvimi podporniki in donator-ji tega projekta je bil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. S podpisom pogodbe s podjetjem Atlantic Droga Kolinska je Argeta postala prva blagovna znamka, ki je podprla Botrstvo v športu in poskrbela za popularizacijo programa z oglaševalsko kampanjo s sloganom »Uspeh pride s trdim delom. In pravo podporo.« V sodelovanju z Rokometnim klubom Krim Mercator je zaživela domiselna akcija zbiranja sredstev s pomočjo Krimovih dobrih vil. Poleg tega je zaživela predstavitvena spletna stran projekta, prek katere je ponujena možnost donacij. Vsako leto se bodo sredstva, zbrana za projekt Botrstvo v športu, razdelila za program celoletnih štipendij, preostanek pa bo namenjen za individualne ali nujne primere. Če bodo sredstva za te- koče leto ostala neporabljena, se bodo sredstva vselej preusmerila v prihodnje leto, še zagotavljajo nosilci projekta. 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - pred osmimi leti je praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Na šoli je možno opraviti tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor kot edina izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v ve-terinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-le-tni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2021/2022 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: ¿letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNISKI TEHNIK - PTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bh.si. Vabimo vas, da nas obiščete na virtualnih informativnih dnevih: • v petek, 12. 2., ob 9. in 15. uri • v soboto, 13. 2., ob 9. uri. Več informacij najdete na šolski spletni strani: www.bts.si Razpis za štipendije za deficitarne poklice Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je na spletni strani objavil nov razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2021/2022 v okvirni vrednosti 3,5 milijona evrov. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 14. junija do vključno 24. septembra. Podeljenih bo do 1.000 štipendij po 102,4 evra mesečno. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina mesečne štipendije znaša 102,4 evra, štipendijo pa je mogoče prejemati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko. Štipendijo bodo lahko pridobili dijaki prvih letnikov izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki so navedeni v prilogi razpisa in izpolnjujejo splošne in druge pogoje. Nabor vključuje 21 deficitarnih poklicev: kamnosek, meha-tronik operater, inštalater, oblikovalec kovin orodjar, elektri-kar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar, steklar in tehnik steklarstva. Letos med poklici ni več izdelovalca/izdelovalke kovinskih konstrukcij, saj programa ne bodo izvajali, ker ne bo vpisa v prvi letnik. Za izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja v italijanski narodni skupnosti so določeni programi ekonomski tehnik, avtoserviser in predšolska vzgoja. Za madžarsko narodno skupnost pa so razpisani programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mehat-ronik operater, strojni tehnik, kemijski tehnik in ekonomski tehnik. Vpiši Fakulteto za turizem Turizem: Sodelovanje in razvoj (UN) Sodobne turistične prakse (VS) 0 Osebni pristop @ Praktično izobraževanje 0 Izkušeni predavatelji 0 Mentoriranje FAKULTETA ZA TUrtZtM www.ft.um.si © n 12 EMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednik^^ Kakovostna izobrazba v mirnem okolju zdaj že s tremi programi Gimnazija Ormož Gimnazija Ormož raste in se razvija. Zdaj so že uveljavljena srednja šola s programom Splošna gimnazija, leta 2014 so mu dodali srednji strokovni program Predšolska vzgoja - in 1. 9. 2021 začnejo z novim srednjim strokovnim programom - Zdravstvena nega. Zelo so veseli, da jim pomočjo izdali svoji pesniški zbirki, mladi likovni ustvarjalci pa so se udeležili likovne kolonije. Mladi se zanimajo za tehnologijo in tako naši dijaki pripravljajo oddaje za lokalni radio Prlek, snemajo filme, izdelujejo stop animacije in izdajajo šolsko glasilo.'' Kot dodaja ravnateljica, pri strokovnem delu upoštevajo sodobna didaktična priporočila - timsko sodelovanje, medpredmetno po- vezovanje, poučevanje z elementi formativnega spremljanja. Vsako leto organizirajo projektne dneve in spoznavni vikend za dijake novince. Pomembna prednost za njihove dijake je tudi medvrstni-ška tutorska pomoč. Dijaki imajo na voljo še pogovorne ure pri profesorjih, kjer lahko dobijo dodatno razlago in usmeritve za svoje učenje in delo. Tudi v spremenjenih okoliščinah zaradi epidemije je uspelo pridobiti novi program za pridobitev poklica zdravstveni tehnik/tehnica, ki nudi številne zaposlitvene možnosti. Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec s ponosom pove, da dijaki pri njih niso številke: ''Vse poznamo in vemo, kje imajo močna področja, ki jih razvijamo, pa tudi, kje potrebujejo pomoč in spodbudo. Negujemo športni duh in naši dijaki dosegajo vidne rezultate pri rokometu in strelstvu. Organiziramo zanimive športne dneve in športni tabor. V tekočem šolskem letu imajo pri nas rokometaši organizirane posebne treninge. Glasbeniki se izražajo v pevskem zboru in bendu, za njih organiziramo glasbeni tabor. Gledališčniki z gledališkimi in lutkovnimi predstavami gostujejo v okoliških vrtcih in šolah. Spodbujamo dijake, ki literarno ali likovno ustvarjajo, in omogočamo, da se pokažejo. Letos sta tako dve dijakinji z našo Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož m gimnazija.ormoz@guest.arnes.si © 02 / 74 00 147 © www.gimnazija-ormoz.si f gimormoz W gim_ormoz ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ? II prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih ■ izvajamo sodobne oblike pouka II spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju ll dobro sodelujemo s starši in z okoljem i bogatimo trajnostna znanja dijakov ll posvečamo se vsakemu dijaku i vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, prostovoljstvo i smo ekološko ozaveščeni ll šolsko okolje je varno in mirno ■ šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen i dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat topel obrok GIMNAZIJA ORMOŽ dijaki in učitelji odlično delujejo in sodelujejo. Čeprav je situacija zahtevna, pouk na daljavo poteka uspešno. Učitelji so skupaj z dijaki poiskali možnosti, da je pridobivanje znanja kar najuspešnejše, ne pretirano stresno in da v najboljši možni meri ohranjajo medsebojni stik. O načrtih Klavdija Zorjan Škorjanec pove: ''Nadaljevali bomo z vsem, kar se izkaže kot dobro, ter hkrati izboljševali tisto, na kar nas starši in dijaki opozarjajo, da bi veljalo spremeniti, oziroma kar sami začutimo kot izziv. Za nas uspeh ne pomeni samo visokih ocen in dosežkov, ampak tudi tisto, česar ne moremo izmeriti - dobro počutje, odgovornost in samostojnost, solidarnost, možnost povedati in biti slišan. Seveda smo ponosni tudi na dobre rezultate in dijaki so ob podpori profesorjev, mentorjev uspešni na tekmovanjih, natečajih, različnih razpisih in pri raziskovalnem delu. Dijaki tekmujejo ter se dokazujejo in dosegajo izjemne rezultate na različnih področjih. N aj bol j še dosežke i zpostavi mo ob koncu šolskega leta, ko zbor in bend priredita koncert za širšo javnost. Najboljše dijake, ki se izkažejo pri šolskem in izvenšol-skem delu, vsako leto nagradimo z brezplačno ekskurzijo - tako so bili že v Berlinu, Pragi, Budimpešti, Firencah, na Boromejskih otokih, v Beogradu.'' Gimnazija Ormož spodbuja prostovoljno delo in medsebojno učno pomoč, veseli pa so tudi rezultatov na maturi: ''Ponašamo se tudi z zlatimi maturanti in visokim povprečjem doseženih točk, ki naše dijake popeljejo na želene študijske programe. Ne nazadnje o dobrem delu pričajo tudi naši bivši dijaki, ki jih danes srečujemo med zdravniki, pravniki, doktorji znanosti, učitelji, fiziote-rapevti, bibliotekarji, farmacevti, psihologi, defektologi, prevajalci, arhitekti, umetniki,'' pojasni ravnateljica. Na šoli ves čas spodbujajo medsebojno sodelovanje, dijake navajajo, da izrazijo svoje mnenje in želje ter soustvarjajo bivanje na šoli, predvsem prek Dijaške skupnosti. Dijaki organizirajo različne humanitarne akcije, v lanskem šolskem letu so se uveljavili skupni dijaški zajtrki, ki jih dijaki v sodelovanju s profesorji pripravijo v šolski učilnici. Šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dijakom je omogočen topel obrok. Pouk se načeloma začne ob 7.50 in traja do 14.00, prevozne linije so urejene. Ko dijaki čakajo na prevoz, so lahko v prijetni avli, šolski knjižnici, računalniški učilnici ali igrajo namizni tenis ali ročni nogomet. ''Pomembno se nam zdi, da Občina Ormož štipendira dijake naše šole, ne glede na kraj bivanja, če izpolnjujejo določene pogoje oziroma i majo dovolj visoke ocene. Hkrati Občina Ormož sofinancira tudi prevoz dijakov iz krajev v naši občini. Spodbujamo dijake, ki želijo biti aktivni v lokalnem okolju, saj sodelujemo pravzaprav z vsemi organizacijami; pri poklicnem usmerjanju se povezujemo z vrtci, šolami in fakultetami. Vpis na našo šolo svetujemo vsem, ki jih zanimajo naši programi. Predvsem pa učencem in staršem, ki se zavedajo, kako pomembno je takšno okolje za mladostnika,'' našteje ravnateljica. Tudi v prihodnje želijo na Gimnaziji Ormož krepiti mednarodno sodelovanje in negovati že utečene izmenjave znotraj Slovenije. Vsako leto smo se uspešno predstavili devetošolcem in njihovim staršem na informativnih dnevih. Čeprav je letos situacija nekoliko drugačna, imamo enak namen. Vabimo vas na virtualne informativne dneve, na katerih lahko izveste vse, kar vas zanima o naši šoli. Predstavili se bomo 12. in 13. 2. 2021 na www. informativni-dnevi.si. Številne informacije najdete tudi na naši spletni (https://www. gimnazija-ormoz.si/) in fb strani, sprehodite se lahko tudi po interaktivni platformi. Če iščete kakovostno izobrazbo in pristne medosebne odnose, smo pravi naslov za vas. Gimnazija Ormož. INFORMATIVNA DNEVA tokrat virtualno na www.informativni-dnevi.si petek, 12. februar 2021, ob 9. in 15. uri sobota, 13. februar 2021, ob 9. uri REMO V ŠOLO, oglasna pri mm m ■■ Vb ■■■■ ■■ V Kraj socialnega učenja z dobrimi pogoji za uspesen razvoj posameznikovih sposobnosti Dijaški dom Ptuj Bivanje v dijaškem domu ima številne prednosti. Na Ptuju imajo dijaki v času srednješolskega izobraževanja možnost bivati v Dijaškem domu Ptuj. Ravnatelj Ivam Hercog pojasni, da to prinaša številne prednosti: • odpade vsakodnevna vožnja z vlakom, avtobusom ali avtomobilom, kar pomeni večjo prometno varnost, neodvisnost od vremenskih razmer, bistveno manjše možnosti zahajanja v razne kon-fliktne situacije z vrstniki; prihrani se veliko časa, ki ostane za učenje, prosti čas, hobije in interesne dejavnosti; možnosti za ogled prireditev in obiskovanje treningov v klubih in društvih na Ptuju, DIJAŠKI DOM PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-701, www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: • neposredna bližina šole, • pedagoška in zdravstvena oskrba, • več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, • druženje in spoznavanje vrstnikov, • dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti. ' urejeno in zdravo prehrano, • pestro ponudbo interesnih dejavnosti, • internetni priključek v vsaki sobi, • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, • knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... Vabljeni na videokonferenci DD Ptuj, ki bosta v petek, 12. 2., ob 12. uri in v soboto, 13. 2., ob 11. uri. Povezavi najdete na spletni strani www.ddptuj.si. lažje udejstvovanje v raznih šolskih aktivnostih; • druženje z vrstniki, socializacija, razvijanje samostojnosti in prevzemanje odgovornosti, kar je zelo pomembno v fazi odraščanja mladostnikov in česar sploh v obdobju epidemije in izoliranosti doma dijakom zelo primanjkuje. Vzorno je sodelovanje s šolami, starši in ostalimi institucijami, ki pomagajo v procesu odraščanja in osamosvajanja. Dijaki in njihovi starši so zadovoljni z bivanjem in delom v domu. To se najbolj kaže v priporočilih, predvsem staršev GEPŠ Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran GEPŠ PIRAN, www.geps.si, tel.: O5 6713 244 Te zanima delo na ladji trgovske mornarice ali na jahti? Potem je zate program PLOVBNI TEHNIK Te zanima delo v špediciji, trgovini, v prometu? Želiš delati kot pomorski agent? Potem postani LOGI&TIČNLTEHiNiIIKI Dobiš pa tudi štipendijo. Bivaš v prenovljenem dijaškem domu. Vabljeni na predstavitev naših programov na informativnem dnevu 12. in 13. 2. na www.geps.s~ domskih dijakov sorodnikom, prijateljem, sosedom. ''Dijaki bivajo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Zasedenost ptujskega dijaškega doma se je zadnja leta ustalila pri 40 do 43 dijakov. Odvisna je tudi od izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole ptujskega območja. Ker je dijakov manj, se vsakemu posvetimo individualno, jih dobro spoznamo, pomagamo pri različnih težavah, spremljamo dijakovo izobraževanje, ocene, njihovo prisotnost pri pouku. To se vsako leto odraža pri odličnem učnem uspehu. V preteklem šolskem letu je bil učni uspeh 100 %. V domu nudimo brezplačno učno pomoč pri različnih predmetih. Če se pokaže potreba po inštrukcijah pri specifičnih predmetih, se poišče tudi zunanja pomoč,'' pojasni ravnatelj Hercog. iger popestrijo predvsem večere in se ob tem še bolje spoznavajo in socializirajo. Pri interesni dejavnosti oblikovanja nastajajo različni izdelki (voščilnice, slike, rute ...). V Dijaškem domu izvajajo delavnice s poudarkom predvsem na spoznavanju in učenju tehnik učenja, na področju socializacije mladostnika in dvigu samopodobe, na pomoči pri razvijanju osebnosti ter na preventivnem delovanju (nevarnosti alkohola, drog, kajenja, zdrava prehrana, varna spolnost). Dom sodeluje z ustanovami v lokalnem okolju: Zdravstveni dom, Center za socialno delo Spodnje Podravje, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Policijska postaja Ptuj, Društvo Ars Vitae, Lekarna Toplek ... Hišni red je zasnovan tako, da je čas optimalno izkoriščen ter da ga je dovolj tako za šolske potrebe, V domu upajo, da bo epidemiološka slika glede covida-19 v nadaljevanju 2021 dovolj ugodna za »klasičen« način izobraževanja v šolah in bivanja v domu s ciljem prijetnega in varnega počutja ter uspešnega zaključka šolskega leta 2020/21. Glede različnih modelov za organizacijo in izvajanje dejavnosti dijaških domov, ki jih pripravlja šolsko ministrstvo, je glede na manjšo zasedenost Dijaški dom Ptuj dobro pripravljen. Ostaja pa dejstvo, da se mladi kljub izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja virusa družijo in da potrebujejo socialni kontakt znotraj t. i. »domskega mehurčka«. Dijaški dom Ptuj je kraj socialnega učenja in kraj z dobrimi pogoji za uspešen razvoj posameznikovih sposobnosti. Cilj je, da dijaki, ki se odločijo za bivanje v domu, Zagotovljeno je redno pranje posteljnine. Dom ima svojo kuhinjo z jedilnico, kjer je poskrbljeno za urejeno in zdravo prehrano. Bivanje v dijaškem domu torej pomeni mnogo več kot le zagotavljanje toplih obrokov in postelje. Domski dijaki radi obiskujejo športne termine v sosednji telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka, večinoma so na programu igre z žogo (nogomet, odbojka). V domu je na razpolago manjši trim kabinet, ki je dobro obiskan, imajo tudi klubsko sobo z namiznim nogometom in mizo za namizni tenis. Mladi se družijo še v televizijski sobi, knjige si lahko izposojajo v manjši knjižnici. Vse sobe so opremljene s kabelskim priključkom za internet, dom ima optično povezavo. Tedensko igranje bowlinga z do-nacijo omogoča Bowling center Ptuj. Priljubljene so družabne igre, kjer si dijaki preko različnih za počitek, zabavo in prosti čas, kakor tudi za vodene in organizirane interesne dejavnosti ter razne delavnice. Dom je odprt od 18. ure v nedeljo do petka popoldan, ko dijaki odhajajo domov. Seveda se obratovalni čas doma prilagaja potrebam dijakov in šolskemu koledarju (npr. pisanje mature v soboto). V tem času so v domu vedno prisotni zaposleni, ponoči dela nočni varnostnik, glavno vzgojno-izobraževalno delo z dijaki popoldan izvajata vzgojiteljici. Če imajo starši v dijaškem domu več otrok, so upravičeni do subvencionirane oskrbnine. V tem primeru se plačuje oskrbnina za enega dijaka, preostalim plača oskrbnino država. Dijakom, ki so dovolj oddaljeni od kraja šolanja, za bivanje v dijaškem domu pripada dodatek k štipendiji. Aktivno deluje Domski sklad, ki išče možnosti za pomoč socialno ogroženim posameznikom. uspešno končajo šolanje, so lepo vzgojeni ter postanejo samostojni in odgovorni. In to jim zelo dobro uspeva. Dijaki v domu zadovoljujejo svoje potrebe po pripadnosti, ljubezni, varnosti, sprejetosti, pomembnosti. Življenje v skupnosti krepi vrednote, kot so prijateljstvo, nenasilje, em-patija, strpnost, družbena odgovornost, toleranca do drugačnih in drugače mislečih. Dijaki se v domu vključujejo v socialne interakcije z vrstniki, vzgojitelji, ostalimi zaposlenimi, gosti. Tako spoznavajo, osvajajo in ponot-ranjajo norme, pravila, moralne vrednote. Kompetence, ki jih s tem razvijajo, prispevajo h kasnejši socialni in poklicni uspešnosti. Za vse informacije in dodatna pojasnila priporočajo, da jih pokličete. Z veseljem vam bodo postregli z vsemi odgovori in vam ustrezno svetovali. OLO, sna priloga Štajerskega tedni 7 Dijaki in zaposleni so enotni - Narazen, a v srcih skupaj V teh za vse težkih časih, ko nam korona kriza kroji življenje in delo skoraj na vseh področjih, so še kako pomembna vsa dejanja in dogodki, ki izpričujejo pozornost in čut za vse tiste, ki se trudijo na svojih področjih dela. Tega se še kako zavedajo tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, ki so se v teh dneh javnosti in še posebej tistim, ki jih zanima izobraževanje za poklice v gostinstvu in turizmu, predstavili s prav posebnim doživljajskim dnevom, ki so ga poimenovali Narazen, a v srcih skupaj. Pri povezovanju jim je pomagala ekipa BKTV. Na Facebook profilu šole so se zainteresirani lahko seznanili s pripravo krofov, bučnih kroglic in drugih specialitet, ki so jih izbrali učitelji praktičnega pouka na Srednji gostinski šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Objavili pa so tudi recepte dobrot, ki so jih skupaj, pa čeprav na daljavo, pripravljali dijaki in učitelji. Pripravili so poučne skrivalnice po krajih, kjer živijo njihovi dijaki. Tisti, ki so doživljajski dan spremljali preko spleta, pa so ugibali, kje so bili dijaki. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo in privlačno, so vsebino povezali z atraktivnimi nagradnimi igrami. Še prav posebej pa so na doživljajski dan povabili vse tiste, ki se želijo v jeseni vpisati na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Posebno pozornost na šoli, kjer izobražujejo bodoče gostinske in turistične delavce, ki bodo že jutri tisti, ki bodo zasedli pomembna mesta v slovenskem turizmu, namenjajo vzgoji za odgovoren odnos do okolja. Ko je le mogoče, hrano, ki jo pripravijo v šoli, podarijo tistim, ki jo sprejmejo z odprtimi rokami, ali pa se z njo zahvalijo tistim, ki se trudijo za naše skupno dobro. To je dijake in zaposlene vodilo tudi v okviru doživljajskega dneva, da so z bučnimi kroglicami razveselili sosede njihovih dijakov v njihovem domačem okolju, krofe pa razdelili med zaposlene v Domu pod Gorco, covid oddelku UKC Maribor in med zaposlene v Domu upokojencev Ptuj, saj veliko njihovih dijakov prihaja tudi s Ptuja in okolice. Projekt Dijaki in zaposleni so si enotni - Narazen, a v srcih skupaj je po besedah ravnatelja Dušana Erjavca bil tudi odličen uvod v prihajajoče informativne dneve, da so vsi tisti, ki se zanimajo za izobraževanje v programih gostinstva in turizma, dobili kar najboljše informacije o svoji bodoči šoli. Spoznali pa so tudi, da šola ni samo strokovna, da privzgaja tudi socialni čut oz. odgovoren odnos do okolja. „Hvaležni smo vodstvu in dijakom Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki so nas v ponedeljek presenetili z odličnimi krofi, ki so jih za zaposlene S slastnimi krofi je Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor razveselila zaposlene v Domu upokojencev Ptuj (na fotografiji). Spekli pa so jih tudi za zaposlene v Domu pod Gorco in v covid oddelku UKC Maribor. S tem so se zahvalili tistim, ki se trudijo za skupno dobro. enote Ptuj pripravili v njihovi šolski kuhinji. Gesta, ki pogreje dušo in srce kot znak solidarnosti in zahvale za skrb, ki jo namenjamo našim dragim stanovalkam in stanovalcem. To dokazuje, da kljub težkim časom lahko ostajamo povezani tudi na drugačen način. Dijaki so si želeli, da bi poleg zaposlenih s krofi presenetili tudi stanovalce, vendar so jim to strogi ukrepi NIJZ preprečili. Dijakom sporočamo, da imamo ideje in zamisli kako se bodo v lepših časih lahko dokazali tudi za njih. Hvaležni smo za njihovo podporo in pozornost," pa se je dijakom in zaposlenim Srednje gostinske šole za gostinstvo in turizem zahvalila direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. G° Promocijsko sporočilo Aktiven študij, poln doživetij na VSGT MARIBOR Dva študijska programa, nadpovprečno ocenjeni predavatelji, sodobno opremljena šola, pridobivanje praktičnih izkušenj doma in v tujini - to je le nekaj naših odlik. Gostinstvo in turizem ter Velnes Izvajamo dva višješolska študijska programa - Gostinstvo in turizem ter Velnes. Spodbujamo aktiven način študija; delamo drugače in to študenti cenijo. Potrditev, da delamo dobro, so tudi številne nagrade iz državnih in mednarodnih tekmovanj. Možnost nadaljevanja študija Študentom šole omogočamo nadaljevanje študija na Fakulteti za turistične študije - Turistici po programu Management turističnih podjetij, ki se izvaja na sedežu naše šole. Specializirane učilnice Sodobno opremljena šola nudi specializirane predavalnice za usvajanje strokovnih veščin. Študenti pridobivajo izkušnje tudi v šolski Restavraciji in kavarni Sedem, ki se ponaša z Michelinovim krožnikom. Vedno v pogonu, doma in v tujini Študentom želimo dati nekaj več, zato se vključujemo v številne projekte, kjer lahko pridobivajo dragocene praktične izkušnje. Ponosni smo na naše mednarodno sodelovanje in mrežo partnerjev, s katerimi sodelujemo v okviru projekta Erasmus+, ki omogoča opravljanje praktičnega izobraževanja v tujini. Izobraževanje za različne generacije Naša vrata so odprta različnim generacijam - poleg rednega izvajamo še izredni študij, vključeni pa smo tudi v projekt MU-NERA 3. Na VSGT je vedno živahno -sledite nam na www.vsgt.si, FB in Instagramu. Pridružite se nam na ONLINE informativnih dnevih na naši spletni strani. SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor vabi bodoče dijake na informativni dan, ki se bo odvijal na spletnem naslovu: informativni-dnevi.si, 12. in 13. februarja 2021. Šola dobrih dosežkov in mnogih doživetij V šolskem letu 2021/2022 vpisujemo v programe: • gimnazija (56 dijakov), • metalurški tehnik (28 dijakov), • ekonomski tehnik (28 dijakov), • trgovec (26 dijakov), • ekonomski tehnik - poklicno-tehniški program (28 dijakov). Vabljeni na spletne informativne dneve SŠSB na povezavi www.sssb.si. v petek, 12. februarja, ob 9. ali 15. uri, ali v soboto, 13. februarja, ob 9. uri. E-naslov: info@sssb.si Telefon: 02 843 20 70, 02 843 20 72 Poiščite nas tudi na Facebooku in Instagramu! l6 OLO. og. LOS an Izobraževanje za najperspektivnejši poklic prihodnosti tudi kot študij na daljavo Visoka šola na Ptuju Visoka šola na Ptuju je pri svojem delu aktivna že od leta 2013. Kot edina visokošolska institucija v Sloveniji izvaja visokošolski strokovni program (1. bolonjska stopnja) Bioni-ka v tehniki, diplomanti ob za- ključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani inženir/ka bionike v tehniki«. Bionika je sicer mlada veda, vendar se Visoka šola na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj prihodnje industrije in pojav novih poklicev v prihodnosti. Bistvo programa je študentom približati, kako lahko z bionič-nim razmišljanjem in delovanjem oblikujejo sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi medsebojnega prehajanja tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja interdisciplinarnega razvojnega razmišljanja. Bionika ponuja neštete možnosti in rešitve, zgledujoč se po naravi, uporabimo jo lahko v vsakdanjem življenju. Študij ima podobne temelje in osnovo kot mehatronika z dodanimi naravoslovnimi predmeti. Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in se je izobraževanje bodočih inženirjev bionike šele začelo, je veliko kazalnikov, da bo poklic tovrstnega inženirja izjemno zanimiv in dobro zaposljiv. Potrebovala ga bo industrija, še zlasti v okviru Industrije 5.0, nadalje sodobna medicina s podpornim tehnološkim svetom, vse od dinamičnih vsadkov pa do so-fisticiranih ekosistemov. Bioniki bodo svojo zaposlitev lahko naš- li tudi na področju energetike, pa- jih. Strokovnjaki bionike bodo v metnih tekstilij za avtomobilsko, vojaško in vesoljsko industrijo ter na številnih drugih področ- Promocijsko sporočilo Te zanimajo tehnični in kreativni poklici? Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer Gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo). Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajal- ci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Vabimo te na Informativne dni, ki bodo potekali na daljavo, in sicer v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri s predstavitvami in ,dogodki v živo' ter ponovno v soboto, 13. februarja, ob 10. uri. Več informacij bo na voljo na spletni strani fakultete: fgpa.um.si. Veselimo se tvojega obiska! prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektronike in številnih drugih tehničnih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je izdelati čim več po uporabi razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili v naravni proces kroženja snovi. Bionika je tako nedvomno eden najperspektivnejših poklicev, ki ima in bo imela velik pomen in vpliv na tehnologijo, naše okolje in družbo kot celoto. V času svojega delovanja je na Visoki šoli na Ptuju končalo izobraževanje že kar nekaj novih diplomiranih inženirjev bionike v tehniki. Le-ti med drugim ugotavljajo, da se program razlikuje od tehniških programov v tem, da med študijem ponudi širino tehničnega znanja. S spoznavanjem novih znanj in tehnologij, ki jih ponuja bionika, lahko sedaj vidijo, kako se različne discipline, kot so npr. strojništvo, elektrotehnika, kemija, biologija ipd., med se prepletajo. Bolj kot so spoznavali vsako izmed teh disciplin, bolj so jih lahko povezovali in rezultat so najrazličnejši t. i. bionski sistemi oz. izdelki. Ugotavljajo, da lahko z razlogom bioniko poimenujemo kot interdisciplinarna panoga, ki je uporabna praktično na vseh področjih v vsakdanjem življenju. Bionika bo tudi po mnenju diplomantov te šole postala ena od vodilnih ved na področju inova-tivnosti, iskanju novih rešitev in procesov za boljše, kakovostnejše in bolj zdravo življenje. Kot povezovalna znanstvena disciplina postaja centralno razmišljanje s tem, ko nam ponuja primerne vsebine. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. V tekočem študijskem letu smo se na področju izvajanja izobraževanja vsi soočali z novimi izzivi. Tako predavatelji kot študenti so bili primorani v nov način dela - v izobraževanje na daljavo. To nam je po drugi strani dalo možnost in priložnost razmišljanja v smeri, da že v naslednjem študijskem letu ponudimo študentom visokošolskega strokovnega programa Bionika v tehniki študij na daljavo. S pomočjo sodobnega spletnega orodja, virtualnih laboratorijev in sodobne IKT-opreme bomo teoretični del izobraževalnega programa izvajali na daljavo, vaje oz. praktični del, ki ga ni možno izvajati na daljavo, pa bomo v strnjeni obliki organizirali v ustreznih specializiranih laboratorijih in predavalnicah v prostorih šole. Več informacij o programu lahko najdete na spletni strani Visoke šole na Ptuju. Informativni dnevi bodo letos potekali v virtualni obliki, in sicer 12. 2. 2021 ob 17.30 in 13. 2. 2021 ob 10.30. Na spletni strani šole bo objavljena povezava v virtualno klepetalnico, kjer boste lahko dobili informacije o načinu študija, predavatelji in študenti pa bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Vabljeni torej na predstavitev enega izmed najperspektivnejših poklicev prihodnosti - diplomiranega inženirja bionike v tehniki. VISOKA SOLA NA PTUJU INFORMATIVNA DNEVA: 12.2.2021 ob 17:30 13.2.2021 ob 10:30 BIONIKA V TEHNIKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM Način izvedbe prilagojen potrebam študentov (hibridni način) visoka šola na ptuju a PRVI PRIJAVNI ROK: od 22.2.2021 do 22.3.2021 torek • 9. februarja 2021 Otroci pojejo Štajerski \ 39 - \ v OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo 1 I VEC KOT 2.000 OTROK V šestih letih je nastopilo več kot 400 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot 30.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 50 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPER FINALOM 30 najboljših pevk in pevcev Več na: www.otrocipojejo.si Ptuj • Še o zbiranju stekla »od vrat do vrat« Stekla v vrečkah in kartonastih škatlah ne bodo odvažali V Javnih službah (JS) Ptuj so poudarili, da se zneski na položnicah za smeti zaradi spremenjenega režima zbiranja stekla, po novem je to »od vrat do vrat«, ne bodo zviševali. Spremenjen način zbiranja na terenu naj bi se kar dobro obnesel, nekaj težav je le s posodami, v katere uporabniki nastavijo steklo, da ga smetarji odpeljejo. »Kartonske škatle ali vrečke niso primerne,« so opozorili v JS Ptuj in dodali, naj občani prazno odpadno stekleno embalažo zbirajo v plastičnih ali lesenih gajbi-cah, pa tudi originalnih smetar-skih posodah, če tako želijo. Po pojasnilu JS Ptuj prejmejo uporabniki posodo zastonj, plačajo le strošek dostave, ki je 13 evrov. Stanovalci in drugi uporabniki v starem mestnem jedru so tega stroška oproščeni, JS Ptuj so jim posode za steklo razdelile brezplačno, in sicer na vsak vhod. Če se posoda naroči za individu- alno gospodinjstvo v mestu ali izven mesta, je treba storitev dostave plačati. Režim zbiranja stekla ostaja enak le v blokovskih naseljih in individualnih stanovanjskih blokih, kjer so nameščene skupne posode za zbiranje odpadkov. V JS Ptuj menijo, da so občani o spremembi načina zbiranja stekla dobro obveščeni. »Prav tako s terena ne prejemamo negativnih odzivov oziroma vprašanj o nejasnosti sistema. Občani sami zbirajo odpadno steklo v svojem domu in ga ob dogovorjenem terminu nastavijo Zaradi spremenjenega načina zbiranja odpadnega stekla so JS Ptuj s terena (ekoloških otokov) umaknile 88 posod. na svoja prevzemna mesta. V individualnih gospodinjstvih je možnost zbiranja v lastnih gajbicah (plastičnih zabojih), v mestnem jedru in v poslovnih stavbah z več uporabniki imajo na vhodu stavbe že nameščen zabojnik za steklo. Termine prevzema odpadnega stekla lahko občani za svoje območje preverijo na naši spletni strani ali se naročijo na brezplačno SMS-obveščanje,« sta pojasnila Vilibald Šabeder in Gregor Uhan iz enote za ravnanje z odpadki v JS Ptuj. Opozorila sta še: »Opažamo, da veliko občanov nastavlja steklo v vrečkah, kartonastih škatlah, namesto v gajbicah. Zato apeliramo, naj občani prazno stekleno odpadno embalažo, brez ostankov hrane ali pijače, oddajajo v plastičnih gajbicah. V primeru nepravilnega odlaganja odvoza ne bomo izvedli.« MZ Foto: CG Podravje • Kriminalne združbe služijo s ponaredki dokumentov Vse več ponarejenih potrdil o opravljenih testih Slovenski policisti so januarja na mejnih prehodih odkrili večje število ponarejenih potrdil o izvedbi testov na prisotnost virusa SAR-S-CoV-2 po metodi PCR. Odkriti so bili na prehodih Obrežje, Gruškovje, Dobovec, Središče ob Dravi in Petišovci. Ponarejeno potrdilo je bilo odkrito tudi na kontaktni točki Dolga vas na meji z Madžarsko. Ponarejena potrdila o izvedenih testih na koronauirus so našli praktično na vseh naših mejnih prehodih od Gruškovja do Središča ob Dravi ter Petišovcev. Med kršilci so bili državljani BiH in Srbije, ki v Sloveniji bivajo na podlagi dovoljenj za prebivanje, pa tudi državljani Slovenije, ki se vračajo iz teh držav. Vsem grozi kazenska ovadba zaradi ponareditve listine, za kar je v Sloveniji predpisana kazen zapora do treh let. Če bi se ugotovilo, da je bil kateri od osumljenih, ki so predložili ponarejeno potrdilo o negativnem testu PCR, dejansko pozitiven in se je tako hotel izogniti karanteni ter morebiti celo povzročiti obolelost drugih ljudi, ga bodo policisti v ovadbi obremenili še kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni. »Sam sem v rednem stiku s stanovskima kolegoma iz Hrvaške in Srbije. Ko pogovor nanese na to temo, je njun odgovor, da se vse da kupiti. Ker se že napovedujejo tako imenovani cepilni potni listi, kar bo najbrž povezano s tranzitom ljudi med državami EU, bodo kriminalne združbe verjetno ponarejale in preprodajale tudi te dokumente. To bo nova tržna niša za kriminalce,« je prepričan zasebni detektiv, sicer pa strokovnjak za varnost ljudi in premoženja, Zoran Kuhanec. Po njegovih besedah je vzrok, da kriminalne skupine zanima temna plat boja proti novemu ko-ronavirusu, sila preprost: »Ljudje smo tisti, ki kriminal vso svojo zgodovino s pridom uporabljamo, ga spodbujamo in mu dajemo zalet.« Previdno tudi po spletu Zoran Kuhanec svetuje vsem, naj bodo zlasti previdni pri iskanju medicinske opreme ali zdravil po spletu. Analiza Interpolove enote za kibernetski kriminal je razkrila okoli 3000 spletnih mest, povezanih s spletnimi lekarnami, osumlje- nih prodaje nedovoljenih zdravil in medicinskih pripomočkov. Da ne bi postali žrtev spletnih prevar, je pomembno, da ste pozorni in skeptični, zlasti pri ponudbah, ki so preveč dobre, da bi bile resnične, pravi zasebni detektiv. »Večina poceni izdelkov nima nobene medicinsko uporabne vrednosti, kvečjemu so za zdravje škodljivi. V veliko primerih ljudje vplačujejo prek spleta na neznane račune in neznanim prodajalcem. Blago, ki prihaja do naročnikov, je od ogla-ševanega neprimerno slabše ali pa sploh ne pride do kupca. Goljufi s pridom izkoriščajo dejstvo, da je prodajalec lahko anonimen, račun za nakazila pa je neizsledljiv. Govorimo torej o kriminalu, ki ga zelo težko odkrijemo in še težje obsodimo.« Andrej Bedek, Ur Foto: CG Sp. Podravje • Inšpekcija izvedla nadzor obremenitve voda Vode najbolj onesnažujejo bioplinarne Inšpektorji za okolje so lani izpeljali usmerjeno akcijo nadzora med zavezanci, ki bi lahko s obremenili vodotoke in podzemno vodo Murske in Dravske kotline z nitrati. Inšpekcija se je za nadzor pomembnejših virov možnih obremenitev vodonosnikov odločila, ker so rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na teh območjih v preteklosti pokazali slabo kemijsko stanje. Med drugim so preverili štiri kompostarne, devet bioplinarn, dve odlagališči, 21 naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, 20 komunalnih čistilnih naprav in tri zavezance, ki odvajajo industrijske odpadne vode in so čezmerno obremenjevali vode bodisi z amonijevim dušikom ali nitratom. Skrb vzbujajoč delež neskladnih vzorcev digestata so ugotovili v bioplinarnah, kar kaže na to, da mnogo upravljavcev bioplinarn ne obvladuje dovolj dobro postopkov predelave bioloških odpadkov. V kar treh digestat ni ustrezal kriterijem, po katerih bi ga bilo dovoljeni vnašati v ali na tla, zato so uvedli inšpekcijske postopke, ki še niso končani. Uvedli so še prekrškovni postopek zoper bioplinarno, kjer je naprava delovala v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem, ter zoper bioplinarno, ker je zavezanec od januarja do julija 2020 nelegalno pošiljal pregnito blato na Madžarsko. **? S G> o * C o V O ** Rojstva: Maja Brodnjak - deček Simon; Polona Pukšič Korošec- deklica; Petra Ilar - deček Maj; Miša Toplak - deklica; Janja Topolovec - deček Leonardo; Natalija Kuplen - deček Lukas; r> PK,., Sara Tergušek - deklica; * Sara Potočki - deklica Mila. * ^ iftrv O c? ^ • £ o o ** * V črpališču Skorba voda preveč onesnažena z nitrati Ne povsem zadovoljiva je še vedno skladnost komunalnih čistilnih naprav na tem območju, a se ta stalno izboljšuje. Med 20 napravami, pri katerih so opravili nadzor, samo pri štirih niso ugotovili krši- tev, ostalim pa so izdali odločbe za odpravo kršitev. Posebej so se inšpektorji posvetili črpališču Skorba, s katerim upravlja Komunalno podjetje Ptuj in kjer so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 miligra-mov na liter ter presegle 75 % okolj-skega standarda kakovosti. Prekomerno izkoriščanje vode iz črpališča bi lahko povzročilo prodor onesnažene vode iz zgornjega, bolj onesnaženega vodo-nosnika v nižji, manj onesnažen vodonosnik, a je nadzor pokazal, da naprave za merjenje odvzemov na nobeni vrtini niso izkazovale prekomerne rabe vode, zato za prodor onesnažene vode ne more biti krivo nezakonito prekomerno črpanje vode. Sta, Ur V črpališču Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 miligramov na liter ter presegle 75 % okoljskega standarda kakovosti. Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore. Cl Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah bo večinoma deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 6 do 12, na severozahodu okoli 3 °C. OBETI Zapihal bo severovzhodni veter, občutno se bo ohladilo. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 09.02.2021 10.02.2021 11.02.2021 12.02.2021 -t _ T ♦ * 3 2 -2 -9 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 5 5 -4 -3 Popoldan PopoJdan Popoldan Popoldan ts \ liti osi v«tra 1 bf 11/s HrtrosJ vutraMni/s (libosl v«4fai>.(Jrii/s Foto: CG