1—m

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
=i>


/t/-

4
List slovenskih delavcev v cylmeriki.

^fe first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.
i?

	Enteri c as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	
štev. i	NEW YORK, v torek, IT. novembra, 1Q03.	Leto X.
Colombia toži#
Colombia izdala protest na vsa ljudstva.
Zjedinjeue države obdol/ene : washingtonska vlada je vstajo v Pa-nami skrivaj podpirala.
London, 17. nov. Vlada republike i ('olonribije priposlala ji1 dolgi pro-lest proti Zjedinjenim državam radi zadržanja v panamskej aferi. V pro-1 testu si- trdi: '*Za ločitev Panama od j Colombije so v prvej vrsti odgovorne) /jcdinji in« državo." V protestu je citati: Zjediujetie države so odgovorne! za odpad Panamo, kor so uno at;iti-rale za >ecesijon i stilno mnenje v Panami. kar je sedaj dokazano. Onr so tudi to zakrivilo, kor so novo repub-' liko takoj pripoznale in končno Co-j lombijo preprečile vstajo v Panami' zatret i.
c 'uloinbi j>ki predsednik Mnrro-quin jo energično protostiral proti | zadržanju Zji-d. držav. Marrquin želi,1 da o njegovem protestu zve ves svl.j Pri tem se tudi sklicuje na pogodbo iz leta 1S4«». vsled ktere so Zjed. državo zavezane < 'olombiji pomagati v slučaju vstaje v Panami. Od leta 1835 nadalje je oolombijska vlada že J'krat izdala koncesije za zgradnjo Panamski ga prekopa.
Vstaja se je pričela v času, ko vlada ni bila na njo pripravljena. C<>-
lombija se čudom čudi, čemu Zjed. države niso pripoznale konfederacijo za časa državljanske vojske.
Washington. 17. nov. Urad naše vojne mornarice dobil je iz Colona poročilo, da je dospela tjekaj naša vojna ladija "Maine".
Od našega poslanika Beaupre v Bogoti ni nikaeegu poročila. Dne 12. t. m. je iieaupre poročal, da vlada tamkaj izredno razburjenje.
Panama, 17. nov. Rear admiral VTalker, zastopnik predsednika Roo-sevelta v Panami, in generalni konzul Gudger, sta danes obiskala vla-dino palačo, da v imenu wasliington--ke vlade pozdravita junto. Walker je izročil junti pismo predsednika Roosevelt a.
Imenovani obisk smatra junta, kakor tudi ljudstvo, kot oficijelno pri-poznanje nove republike.
Junta je imenovala komisijo, ktere člana sta tudi Arias in Espinosa. Komisija bode o kratkem odpotovala v Colon, da tamkaj na vojnej ladij i "Mayflower" zboruje z došlimi co-lomtujskimi odposlanci.
Pod razvalinami.
Ponesrečeni gasilci v Clevelandu.
Cleveland, O., lG. nov. Velike postaje vozov Cleveland Kleč trie Railway Co. na Pearl St., so pričele danes rano zjutraj goreti iu so popolnoma zgorela. Pri gašenju so razvaline pokopale več gasilcev. Dva pom— srečenea sla bila na mestu usmrtena in tretji je malo kasneje umrl. Skupna škoda znaša $250,000.
Goreti je pričelo zjutraj ob 3. uri. Ogenj se je tako hitro razširjal, da je bilo vsako gašenje zaman. Veliko postajo, ktere so stale na štiri oral velikem zemljišču, so hitro zgorele. Z njimi zajedno zgorelo je tudi tacib sto železniških vozov. Nekaj čase so gasili s 25timi brizgalnicami, toda vse delo je bilo zaman. Ko so gasilei marljivo gasili, se je podrla visoka stena, ktere opeka je pokopala ve<-gasilcev. Rešilno možtvo je nesrečni kom prihitelo takoj na pomoč in so hitro odstranili razvaline. Dva ga silca: James Sheeda in liobert DulT> sta bila namestu usmrtena in trije drugi so bili smrtno ranjeni. Gasilce Robert Reid j-- kasneje v L-olniei umrl.
Ogenj se je tako hitro razširjal radi vetra.
Razdejani vozovi so bili vredni p.• $20«>0 komad, skladišča so pa bila vredna $50,000. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Najbrže je kodo zažgal.
Dinamlt rj»šUe<\
V male; vasi, Neveorv, kakih 20 milj daleč od Morristowna. N. Y., pričelo je včeraj goreti. Radi j?kega vetra se je ogenj hitro razširil, tako, da je več hiš zgorelo. V vasi, ktera ima le tiar tisoč prebivalcev, nimajo požarne brambe in tako so državljani sami gasili, kakor so vedeli in znali. Ker je pa bilo gašenje brezvspešno, so 7. dinamitom razstrelili neko dvonadstropno hišo.
Goreti je pričelo v lekarni, toda čemu je pričelo goreti, še ni nikomur znano. Razun lekarne zgorela j« tudi pošta. Citizens National banka, poslopje Times in tudi ono Hulmes. Tudi štir velika skladišča so zorela. Škodo cenijo na $35,000.
Tudi v Maywoodu, N. J., meli požar, kajti v minolej noči je .gorela mayorjeva hiša. Goreti je pričelo v kleti vsled razstrelbe svetilke. Služkinja, ktera je nosila svetilko, je nevarno ranjena. Mayor in njegova soproga nista bila doma. Skoda znaša $10,000.
Nezgoda na železnici.
Kent. O., 17. nov. Brzovlak Wheeling Ar Lake Erie železnice je na potu proti iztoku skočil blizo tukajšnjega mesta raz tir. Lokomotiv." in več vozov je bilo razdejanih. Kurilec in eks-presni uradnik sta smrtno ranjena. Potnikom se ni ničesar zgodilo. Nezgoda se je pripetila radi napačno postavljenega izogibališča.
Haročujte in priporočujte "(*•» Za ocAo leto mtmrna U <M0
18 usmrtenih.
Boj in]|osveta zamorcev in belib.
Kent wood, Ala , IG. nov. V malem 12 milj oddaljenem mestecu Gills-burgu, vršil se je krvav boj med za-morei in belimi, v kterem je bilo IS zamorcev usmrtenih. Vzrok boju je bilo linčanje necega zamorca, kteri je neko belo žensko kriminalno napadel.
Podrobnosti afere še niso znane. Zamorce je napadel belo žensko v petek zvečer, ko je bila sama doma. Ko je izvršil, kar je nameraval, je bežal v gozde. Kmalo na to so ga pa prijeli zasledovati in opoludne so ga vjeli.
Ko se je to zgodilo, so ga naravno na prvem drevesu obesili. Zamorca so pa njegovi rojaki visoko čislali, kajti kakor hitro so zvedeli, da so beli njihovega rojaka linčali. so se zbrali in sklenoli osvetiti njegovo smrt.
Zamorci so pričeli z napadanjem, toda beli so bili pripravljeni na napad. Nastal je krvav boj, v kterem je bilo IS zamorcev ustreljenih in nino-tro ranjenih. Končno se je šerifovem možtvu posrečilo napraviti red in konec nadaljnemu prolivanju krvi.
V mestecu vlada sedaj nepopisno razburjenje. Obe stranki sta si prisegli os veto in ker so vsi dobro oboroženi, se je bati nadaljnega proli-vaja krvi. V Gillsburgu v minolej noči ni nihče spal.
Prekoniorsko potovanje Zjedi-njene države — Filipine.
Washington, 17. nov. General C. F. Humphery, poroča v svojem letnem poročilu, da prekomorska potna služba ni tako draga, kakor zatrjujejo nektere vladine osobnosti. On pravi, da mu ni znano, v kterem ozi-ru bi bilo potovanje na Filipine razkošno. Ako pa dotične osobnosti menijo s tem ugodno potovanje naših vojakov na imenovano otočje, potem bi svetoval, da tako razkošje tudi v nadalje ostane trajno. Prevoz naših vojakov ne potrebuje varovanja, radi česar je brezdvomno ugodna vojaška prilika. Za prevoz vojakov se izda vsako leto $2,248,439 manj, nego je oznamenjeno v proračunu. Prevoz vojakov veljal je lani $939,606.
Tekom minolega leta potovalo je med Filipini, Hawaii in Alasko 31,-350 osob. Nadalje so razvozili 6žs221 ton tovora, 329 častniških, vojaških in civilnih mrtvecev. 531,751 fnntov poštnih pošiljate? in $8,916,000 denarja. Poročilo priporoča, da Hawaii postane stalna postaja za vse med Zjed. državami in Filipini plovečimi narniki.
Iz Manile:
San Francisco, Cal., 17. nov. Vla-dini prevozni parnik <£Logan" dospel je semkaj iz Manile. S parnikom je došlo 28 častnikov in 625 mož od 15 polka konjiče, kteri so dospeli po do-vršenej službi na Filipinih.
p i -
Newyorska kronika.
Sam je pisal grozilna s m a ?
Kljub temu, da je v nedcijo in včeraj nad 20 policajev iskalo zginolega italijanskega župnika Giuseppe Cir-ringione od italijanske cerkve ''brezmadežnega spočetja" v Williamsbur-gu. Brooklyn Borough, niso o njem našli niti najmanjšega sledu.
Grozilna pisma, ktera je kazal ''father" Giuseppe svojim prijateljem, predno je zginol. so sedaj izročil* zve-deneu Carvalho v preiskavo, je pa pisal Giuseppe najbrže sam, radi česar je policija tudi mnenja, di duhovna niso odvedli roparji, temuč, da je iz-ginil radi — družili vzrokov.
"Father"' Giuseppe je bil po zatrdilu njegovih prijateljev že več let — bolan. Miuolo sredo je obiskal Giuseppe svojega prijatelja Roescha, pri kterem je obedoval. Po svojem lastnem zatrdilu, preje že štiri dni ni jedel.
Zupnikova kuharica Maude Allen trdi, da jej je Giuseppe Cirrinuione dejal, predno je ostavil v petek svoje stanovanje: "Moli za-me- kajti od današnjega dne je odvisno moje življenje."
Stariši in pet sester zginolega župnika, žive v hiši 300, zap. 17. ulica. Manhattan. Njegova mati trdi, da jo je obiskal v Četrtek in da je pri njej čistil svoj revolver.
Policija javno naznanja, 'la je bil duhoven v denarnih stiskah. Policija je dognala, da je on bil zelo radodaren in da je od svojih dohodkov živelo vse polno ljudi.
Zadnjikrat so videli zginolega župnika popoludne na postaji nadulične železnice v Bronx parku.
Policijski kapitan Foody in dttek-tiv Sku rry trdita, da je zginoli Giuseppe zblaznel in da se je morda vsmr-til.
Bivši poslanik mrtev.
Bivšega italijanskega poslanika, Chevalier Luigi Peticha, našli so včeraj v kopaluej sobi njegovega stanovanja, 858, 9. Ave., mrtvega. Bil je že tri dni mrtev. Minolo sredo bi se moral seliti, ker ni plačal stanarine. Pytich je bil diplomat, učenjak, lite-rat, filolog, izumitelj, elektrikar, ke-mikar in puščavnik. Semkaj je prišel pred par leti, da bi zopet dobil svoje zgubljeno premoženje in da bi potem odpotoval k svojej v Buenos Ayres živečej soprogi. Najbrže ga je zadela srčna kaj), ko je dobil sodno povelje, da mora stanovanje ostaviti. Pri njem so našli 13 centov denarja.
Vir vsega slabega.
Naš sodnik Crane je napovedal cigaretam boj na vsej črti. Kteregakoli jetnika so mu včeraj do vedli, bodisi moža ali dečka, je včeraj vprašal, kadi li cigarete. "Cigarete so vir vsega slabega", kričal je sodnik. "Cigareta je hujše zlo, nego pol soda pive. Kdor kaj tacega kadi, tak zamore tudi — svojo taščo umoriti, ponarejati denar, nakaznice, krasti, živeti v bigamiji, kacega slepca okrasti in zakriviti vse druge lopovščine, ktere so opisane v kazenskem zakoniku." Gorje toženemu, na kterega prstih je bilo poznati sledove cigaret! Naš kadi ne pozna milosti, kajti on je pričel kakor rečeno, z neobzirnim bojem proti cigaretam.
Ropar in samomorilec.
Se pred par meseci je veljal Izak Wiener, ki je stanoval 1553 Lexington Ave., za marljivega človeka in dobrega očeta svojIH treh otrok. Pred dvema meseci ie pa pričel igrati in v nedeljo je samega sebe usmrtil, ker so ga preje zoprli kot roparja. Pri konjskih dirkali je zaigral ves svoj prihranjeni denar, ktero zgubo je skušal nadomestiti s tem, da je prišel v hišo njegove znanke gospe Mary Goldove, 140, iztočna 78. ulica, kterej je vzel diamantne uhane. Staro gospo je napadel s železnim drogom tako, da se je onesvestila. Na to jej je odvzel uhane, kteri so vredni $500. Od tu je odšel domov in se igral s svojimi otroci, kakor da bi se ničesar ne zgodilo.
Sosedje so končno našli gospo Gol-dovo v kuhinji, precej ranjeno. O tem so takoj naznanili policiji, ktera je Wienerja aretirala.
Zvečer ob Šestih so našli Wienerja v ječi obešenega. Bil je še gorak, toda že mrtev.
Brutalen zamorec.
Zamorec John Byrens 106. ulica, prišel je v nedeljo pijan domov, in se je pričel prepirati s svojo soprogo, ker mu ni pripravila večerje. V prepiru zgrabil je kameniti vrč in ga je zdrobil na glavi svoje soproge, na kar
jo je zgrabil in jo vrgel skozi okne 12 ečvljev globoko na ulico, kjer je obležala nezavestna. Odnesli so jo v bolnico, kjer so dognali, da ima zarob-lje no lobanjo in zlomljeno desno roko Lopova so naravno zaprli.
M i 1 j o n o v kakor smeti.
Proti Kitajskej.
Rusija razžaljena radi zadržanja Kitajske.
Rusija ima v iitočnej Aziji 250,000 vojakov. — Kitajska vlada
brez pomoči.
< asi postajajo vedno slabejši. Kljub neštetim in ogromnim izdatkom ter še večjim dohodkom naš J J
D. Rockefeller v minolem letu ni mo- i Moskva, 17. nov. Ker so Rusi zopet gel več prislužiti, nego le $28,000,000. zasedli mesto Mukden v Mandžuriji, Njegovi drugovi pri Standard Oil zavladala na Kitajskem nepopisna Co., so zaslužili le bornih $14,000,000 napetost. Radi tega je pa Rusija za Včeraj so naznanili, da znaša divi-; tajilo poslala svoje vojaštvo na iztok denda $14 za četrtletje ali kaeih $44 tak<>. da živi sedaj Kitajska v nepre-na leto. Ko so otvorili borzo, prina- stanem strahu pred Rusijo, da&irav-šale so delnice pobožnega Johna in uo se ie rusko-japonska zadeva sedaj njegovega očivrtečega sina $655, po-' "lirno zaključila.
tem so napredovale na 658 in pri za- j Rusija ima sedaj na skrajnem iztoki., ueku so bile na 660. Rockefeller,' ku 250,000 vojakov, ktero število se pa mogočni kept n Kidd" med "Cap-1 neprestano pomnožuje z vojaštvom iz
moskovske Kubernije. Sedaj ima Rusija na iztoku toliko vojaštva, da zamore vsaki čas vse Kitajsko osvojiti.
Petrograd, 17. nov. Vlada dosedaj še ni dobila poročila o boju med ruskim in kitajskim vojaštvom blizo Sliau Ilai Kwana.
V političnih krogih se smatra ta zadeva le malopomembiiim. Dozdevni kitajski vojaki so bili brezdvomno roparji.
tains of Industry", zaslužil je tekom zadnjih pet let pri Standard Oil Co. $141.700,(MH); ako pomislimo, da so njegovi dohodki pri druzih podjetjih še večji, še le potem za moremo zapo-pasti — redno oboževanje ljudstva, ktero mora plačevati galono petroleja po 13 centov.
Ljudje, ki nemajo avtomo-
mobilov so tudi ljudje.
Naši avtomobilisti postajajo vedno bolj nesramni in sicer v tolikej meri, da je bil včeraj sodnik Crane prisiljen, necega avtomobilista pošteno ošteti. Sodnik je izjavil, da je državljan, kteri nima toliko denarja, da bi si nabavil avto, tudi človek, čegar življenje je tudi dragoceno. Vsak mi-ljonar, kteri se vozi po naših ulicah, pa misli, da zamore življenje in rane meščanov izlečiti s par dolarji. Sodnik je tudi dejal, da postajajo naši bogatini . -aki dan bolj ošabni, tako, da je že čas, da se ukrenejo sosebni zakoni proti avtomobilistom. Mister miljoiini* kteri je moral slišati te besede, bil Jackson Gourand, 439 Madu Ave., kteri se je vozil z hitrostjo 16 milj po Riverside Drive. Ako bi bila justica tako hitra, kakor avtomobil, postali bi vozniki pomet-no j i.
Cirrigione se je javil.
Peking, 17. nov. Radi dogodkov v Mandžuriji vlada tukaj tako razburjenje, kakoršnjega ni bilo opaziti že dve leti. Zajedno pa tudi še nikoli ni bilo opaziti take slabosti kitajske vlade, kakor baš sedaj. V palači so se tekom zadnjih dni vršila razna posvetovanja, toda višji uradniki raje je-den proti drugemu intrigirajo, nego da bi delovali v prid odstranitve preteče nevarnosti.
Neki inozemec, kteri je čestokrat obiskal cesarjevo palačo, naznanja, da je cesarica vdova v nepopisnih skrbeh.
( lani dinastije Mandžu, pričeli so uvidevati, da bodo za vedno zgubili domovino svojih pradedov in mogoče tudi svoj prestol.
Kitajsko ministerstvo inostranih del je prosilo ameriško in japonsko poslaništvo za pomoč, toda nijedna teh držav ne more Kitajskej pomagati.
Pri zaključku našega lista se nam poroča, da so sedaj našli duhovna Giuseppe Cirrigione. Župnika je videl policaj Joseph Cooke včeraj zjutraj ob V^4. uri na 51. ulici in 1. Ave. Ko ga je policaj nagovoril, je duho ven povsem mučen padel v polica-1 v jevo naročje.
Župnik je tako nervozen, da mu le malo manjka do blaznosti, kajti on se ne spominja, kaj se je z njim zgodilo. Duhoven je tako preplašen, da se ni upal govoriti. On še vedno misli, da ga kedo zasleduje z namenom, da bi ga umoril.
Tu pa tam ie pričel kričati na pomoč, ko so ga odvedli na policijsko postajo na 51. ulici. Končno mu je dal zdravnik pomirljiva sredstva.
Duhovna so morali skoraj nes^i na policijsko postajo, kjer je takoj prosil narednika, naj mu pomaga.
Na duhovuovili rokab je poznati sledove, da je bil zvezan in tudi po obrazu je opraskati. Končno je vendar povedal, da sta ga dva moška, ktera sta ga minoli petek odvedla, oropala.
Povedla sta ga na morje. Roki; sta mu zvezala na hrbtu, in mu položila na obraz z kloroformom namočeni robe-. Ko se je potem zopet zavedel, je spoznal, da ie v teuinej kleti in da so njegove roke še vedno zvezane.
Ivo je to povedal, postal j«* zopet histeričen. Potem je zo dei ,1. da bode roparje lahko spoznal in tla se boji. da bi ga tie umorili.
Ko ga je policaj Cooke našel, je bil še le par minut - rosi. Roparji so ga odvedli na ulico s zavezanimi ~čmi. .Na ulici so mu iih odvezali, <?-i oklo-futali in prepustili svoji osodi.
Tudi je povedal, da že od petka nadalje ni ničesar jedel. Ko so ga roparji odvedli, je imel pri sebi dragoceno zlato uro in palico in nekaj denarja, kar vse so mu naravno odvzeli.
Policija o duhovnikovih izpoved-bah še ni izrazila svoje mnenje. Cir-ringioneja so odvedli v bolnico.
Finančni trium.
Pittsburg. Pa., 16. nov. Tukajšnja "Post" objavlja noročilo, da so milijonarji John D. Rockefeller, George T. Gould, I. I. Hill in razni drugi
Senator v stiskah.
Senator Dietrich iz Nebraake je — "boodler".
Omaha, Neb.. 17. nov. Grand Jury vložila je včeraj tožbo proti senatorju Clias. II. Ditriehu in poštarju Jacob Fisherju v Hastingsu, N&b. Tožba, se glasi na podkupljivost in zaroto, kteri zločin sta zakrivilaimtnovana dva junaka s tem, da je senatoi vzel $2500 podkupnine od Fisherja z obljubo da bode preskrbel Hastingsu pošt<*rsko mesto.
Tožbe so vložene pri zvezinem okrožnem sodišču. Tožba proti Ditriehu se glasi, da se je vsled podkupnine zavzel za Hastingsa, dočim je Fisher zopet obdolžen, da je senatorju preskrbel podkupnino v obliki necega zemljišča in $1300 v gotovini. Senator Ditrich je sedaj v Washingtonu pri posebnem zasedanju kongresa.
Washington, 12. nov. Senator Ditrich in urednik Rosewater od lista "Omaha Bell" mudita se sedaj v tu-ajšnjem mestu. Oba trdita, da obtožba proti Ditriehu ni nič druzega, ne«-o — političen "trick".
Ponarejeni kameniti mrtvec.
Ponarejanje je dandanašnji vedno bolj moderno in njemu niso podvržene le slike starih mojstrov, kitajske vaze in druge take stvari, temveč tudi "okamenela trupla", ktera so pričeli v novejšem času izdelovati iz cementa. Take prazgodovinske mrtvece potem zakopljejo, jih zopet od-kopljejo in — za drag denar prodajo. 1 stota ko je postopal bogat posestnik nasadov A. W. Sitton v Henderson eountyju N. C., na kar je kamenito truplo prodal nekemu zgodovinskemu zavodu v Ashville za $3500. Sedaj ga zavod toži radi goljufije. V imenovanem zavodu imajo izvrstne učenjake.
Sodna dvorana in kuhinja.
Kuharica Cora Johnsonova, ktero je gospa Margareta Coxova v Mont-elairu, N. J., radi neznanja odslovila, ie imenovano gospo tožila na izplačilo mesečne plače. Ker je pa gospa trdila, da kuharica ne zna kuhati, je skušala razžaljena Cora pri sodišču speci pravopravi Corned Beef Hash. Sodnik Darlington si je vedel pomagati z — dokazom resnice. Radi tega je ukazal prinesti v sodno dvorano vse, kar je za napravo Corned Beef llasha potrebno. Cora je zavihala rokave in pred sodnikom na plinovej peči spekla Hash, kterega so zve-denci pokusili in potem izjavili, da je izvrsten. Radi tega jej je tudi sodnik takoj prisodil mesečno plačo v znesku $25.
Krma*za odvetnike.
Washingtonske novosti.
Washington, 16. nov. Vodilni krogi našega senata nameravajo sedanje posebno zasedanje pongresa izrabiti le v rešitev cubanske reciprocitetne pogodbe, tako, da bodo ta teden aena-tove seje zelo kratke in bodo vrhu tega trajale le do četrtka, na kar se prično zopet v ponedeljek. Naravno, da bode tudi ta teden prišlo vse polno predlogov na površje, toda kakor rečeno, senat se bode bavil le z cuban-sko pogodbo.
V zastopniškej zbornici so pričeli danes z debatami o imenovanej pogodbi, o kterej se bode pričelo glasovanje v četrtek popoludne ob 4. uri.
Prenehali z delom.
Birmangham, Ala., 16. nov. V je-klarnah Tennessee Coal, Iron & Railway Co. v Ensley. so včeraj radi pomanjkanja naročil prenehali z delom. 900 delavcev je zgubilo delo. Uradniki družbe o stvari molče, vendar pa trdijo, da bodo v tovarnah v januarju zopet pričeli z delom.
Pueblo, Colo., 16. nov. Tukaj so zaprli tovarne Minnequa Steel Works, ktere so last Colorado Fuel & Iron Co. Nad 3000 delavcev je zgubilo delo. Delavce so danes izplačali. Sedaj delajo še v dveh tovarnah (2000) delavcev. Vzrok temu je baje pomanjkanje premoga. Z delom bodo kmalo zopet pričeli.
0 št raj k u vslnžbencev poulične železnice v Chicagu.
Chicago, BI., 17. nov. Tukajšnja City Railway Co. je danes vozila s 25 skabskimi vozovi, toda tudi to le z velikimi težavami.
Ljudstvo je povsodi naložilo na ti-rove vse mogoče zapreke, tako, da je bila vožnja skoraj nemogoča. T^kom dneva so aretirali več osob v z\ezi s štrajkom, nego kterokoli drueri dan. N^a raznih krajih je prišlo tudi do preteka med policijo in množico.
Zeleznična družba namerava jutri na vseh progah pričeti z prometom, ker je baje nabrala dovoljno število skabov. Bode pa li število policajev zadostovalo, se še ne ve. Vse kaže na to, da bode boj dolgo trajal.
Posestnik hlevov Patrick Sheedy je umrl brez testamenta in ostavil
"podkanitalisti" vstanovili sindikat,' $35,000.
kteri dejanski kontrolira trust za je-J Sedaj se pa prepira za njegov deklo. Rockefeller in Gould sta prire- nar 30 njegovih sorodnikov. Nehote clila N. Y. Central železnico samo v <=e nam vsiljuje vprašanje." Ako se 30 to svrho. Na ta način si je imenovani osob prepira za dedšeino v znesku 35 triumviat zagotovil tudi razvažanje tisoč dolarjev, koliko dobe potem — trustovih izdelkov.	j odvetniki t	___ .
Goljufani delavci.
Največja lumparija je delavca za njegov zaslužek goljufati in vendar se najde ljudi, kteri tega trpina za a potnim čelom zasluženi cent, kterega bi moral porabiti v prid svoje rodbine, prav brez vsacega usmiljenja derejo in goljufajo ali pa saj poskušajo to storiti. Takšno postopanje imenovati mora se neposredno tatvina. Ravno tako je pa tudi tatvina, ako se delavcu reč, ktera nima nika-koršne vrednosti, proda in zraven trdi, da je najboljše na svetu. Mnogo ljudi se najde, kteri trdovratno trdijo, da je dosti boljih stvari za zdravje kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino, akoravno so popolnoma prepričani, da lažejo. Delavec, kterega edino premoženje je zdravje, naj pazi, da vsikdar dobi pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ktero jc napravljeno iz samo naravnega vina in mnogih grenkih rož in korenin. S tem vinom vzdržal si bode vsak zdravje, dobro prebavljenje, čisto kri, zdrave mišice in živce. Na prodaj je v lekarnah in dobrih gostilnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL
'	"iS!®
„Glas Naroda".
tast slovenskih delavcev v Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAY VALJA VEG. Lastnik:	Publisher:
FKANK SAKSER, 10« Greenwich St., New York City.
Na leto Tel j a list za Ameriko . .$3—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . »Id. 7.50, «	pol lela . . pld. 3.75.
«	četrt leta . prid. 1.80
V Evropo p® šil jamo list skupno dvf številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d© 10 vrstic se plač, 80 tov.
Dopisi brez podpisa in osobnost1 se ne natisnejo. E
Denar naj se blasrovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdenu nailovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
„GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Dozdevni napredek.
Pri nas imamo vedno ljudi, kteri neeejo uvideti, da suio proti Cubi moralieno za vez t: ni — sedaj, ko smo jej izjjoslovali ■svobodo, da jej tudi zajameimo vživanje svobode v Kospo-dar^kem smislu. Y cubanskem kon-»rrt >u m je o priliki reeiprocitetne debate govorilo, da si zamore nova republika sama pomagati in da ne potrebuje liikakr podpori* od Zjed. držav. Možje, kteri so po nalogu tukajšnjih obrtnikov obiskali Cubo, so potem poročali, da je tamošnje ljudstvo z ožin>iu na gospodarstvo izdatno napredovalo in da je bač na potu k najboljšem gospodarskem razevita-nju. Radi tega se je potem zatrjevalo, da t uba ne potrebuje reeiproei-tetne pogodbe. A ko je bila toraj preje na>a dolžnost. <Vbi pomagati s znižanjem carine, jj Bed a j to povsem nepotrebno. Vendar se pa moramo čuditi, čemu se po cubanskej vladi semkaj poslanim agentom ni posrečilo dobiti večjega državnega posojila. Naše banke se kaj rade spuščajo v tak«- posle. Ako jih pa sodaj niso hotele prevzeti, potem so gotovo prepričane, da blagostanje Cuban-eev nikakor ni tako, kakoršuo je po zatrdilu na-ili |>otnikov po Cubi
Tudi \/ trgovinskih statistik je razvidno, da otok še vedno ni prišel in» ono gospodarsko stopinjo, kuro je zavzemal pr«-d špansko-ameriško vojsko. V letih 1904 in	izvozilo se j«- iz !'uIh- povprečno za 107^2 milijonov dolarjt v. Povprečna vrednost izvoza v letih 1MM> do 1902 pa znaša le 5H 4 in 08*4 milijonov dolarjev. V zadnjih letili španskega gospod-stva in radi špansko-ameriške vojske je gospodarsko stanje na Cubi kar vidno nazadovalo, tako, da si Cuba sama ne more pomagati in potrebuje inozemsko pomoč. Toda izvozna trgovina je st-<lai. kakor zgoraj ret'eno, mnogo manjša, kakor preje, v dobi španskih "neznosnih" davkov. Kdor še sedaj ne uvidi, da je dežela, ktera celo članom vstaške vojske dolžne plače ne more izolačati, se lahko o tem iz zgoraj navedenih številk prepriča. Domačih sredstev Cuba nima in posojila jej tudi ni mogoče dobiti.
Cuba pa od Zjed. držav ne zahteva znižanje carine kot neke vrste do-brotništvo, kajti ona nam daje za znižano carino tudi posebne konee-sije toda vse to stvari ne preinači; Cubanci zamore jo brez ptuje pomoči le počasno napredovati in naša republika je dolžna pomagati.
Avstrijski problem.
Kako enostransko, ali, bolje rečeno pristranski umeva dr. Ivoerber narodnostni boj v državi — a naiodno vprašanje izpolnuje ravno tisti, baje toli težko razrešljivi avstrijski problem — to nam dokazuje naš mini-sterski predsednik dan na dan. z vsem postopanjem svojim; a pripo-znal je to sosehno*v nekem pogovoru, ki ga je imel nedavno temu z nekim Hotrudnikom parižkega lista "Echo de Paris".
Gospod Koerber je menil v resnici primerno, da je vspostavljenje spo-razumbVnja mod Čehi in Nemci problem, kterega so njegovi predniki brezvspešno skušali rešiti. Dr. Koer-pa je menil tudi, da poprej, dokler je borba ni bila tolike važnosti in ni bila se razvita do sedanje stopinje, bi bilo rešenje tega problema gotovo
laglje, nego je sedaj. Vendar pa meni dr. Koerber, da tudi sedaj diference niso tako velike, da bi ne bilo ob pošteni volji možno dovesti boreči se stranki do sporazumijenja. Ali ravno ta poštena volja da manjka, ker vsaka stranka vztraja pri svojih zahtevah, ne da bi hotela ni najmanje po pustiti; ter pozablja popolnoma, da je podlaga vsakemu ustavnemu življenju le samo dogovor. Kar se do-staje sedanje vlade — je zatrdil dr Koerber po "svoji duši" —, da je če sto poskušala, da bi privedla stranki do zbližanja. Tudi odslej da jej bo, kakor jej je bil doslej, ta cilj, da moč obeh narodov postavi v službo države. Kar se tiče zahteve Čehov, da se osnuje na Moravskem drugo češko vseučilišče, mora reči — tako jo za kij učil dr. Koerber svoje izjave so-trudniku parižkega lista —, da Nemci nočejo niti čuti nič o tem, ali svoje zadnje besede še niso izrekli o tem vprašanju.
Te izjave — vzlasti pa zaključna izjava — označajo dobro dr. Koerber-ja nasproti narodnemu vprašanju. On bi hotel rešiti avstrijski problem, ali le načinom, kateremu pritrde Nemci. On bi hotel zadovoljiti Čehe. če Nemci pri vole v to! Nemci "nočejo nič čuti o tem" — in zato se vse-učiliščno vprašanje ne more rešiti! Te izjave ministerskega predsednika potrjajo, da je stališče dra. Koerber-ja nasproti narodnemu vprašanju enostransko-nemŠko! Seveda bi sc nam moglo oporekati, češ, da dr. Ivoerber zahteva od vseh strank — torej tudi od Nemcev, — naj zapostavijo za sedaj svoje narodne aspira-<-ije, ker se parlament tako zopet vsposobi za pozitivno delo na gospodarskem polju. Ali ta okolnost more motiti le kratkovidne ljudi. Od onega ki je sit — in Nemci so nasičeni v narodnem pogledu — se ne zahteva nikaka žrtev, ako se mu prihaja z in-sinuvacijo, naj potrpi, ako za sedaj ne pride ve<" na mizo! Kako je pa z onim, ki je lačen (! V tem je ravno krivica, v tem je enoetranost in pri-stranost, da se stavlja povsem jedna-ke zahteve— zmernosti do Nenemcev, ki niso nasičeni, in do Nemcev, k' so nasičeni!! Nemci so beati possiden-tes, Nenemei pa se morajo boriti za revindikacijo svojih pravic. V naravi -tvari je torej., tla bi morali, ako naj pride do sporazumi jenj a, Nemci odnehati in istotoliko Nenemei pridobiti na meri narodnih pravic. Proti takemu domnevanju pa govori narodna in strankarska psihologija, govore skušnje vse minolosti. Pričakovanje, da Nemci sami iz lastne volje stopijo 7. višine svojih privilegijev, svojih predpravic in svojega nad-vladja v državi, in da bi stopili v vr-su>. kakor jednaki med jednakimi, je prazno. Po tej poti ne pridemo nikdar do s no razumi jen ja in torej tudi ne do take rešitve avstrijskega pro-bh ma, ki bi pomenjala res rešitev.
Tudi, ko bi sc dali slovanski politiki zavesti v kakov kompromis, ki bi ne odgovarjal principu glede jedna-kopravnosti, ostal bi to le provizorij. ki bi nosil v sebi kali novih bojev, novih navskrižij in v kratkem bi stali '.op< t pred avstrijskim problemom v vsej njega teži in akutnosti.
Narav narodnega vprašanja je taka. da ne dopušča nikake drugačne rešitve, nego take, ki vsem plemenom ki so interesi rana na tem vprašanju, uoda garancije za sainobitni in svo-bodni razvoj, in ki definitivno odstrani za vsako pleme vsako možno«!, da bi moglo priti v nevarnost se svojo narodno ekzistenco!
Vsaka rešitev, ki bine podala takih garancij, ne bi bila rešitev. Bila '»i le dilatorične, za vlače val ne naravi, kteri način pa ne le da ne koristi, ainpak škoduje neizmerno, ker — kakor kažejo vse dosedanje skušnje — le poojstruje konflikte od dne do dne in zamotava vprašanje, da postaja njega razrešitev težavneja in težavne j a.
Ivtior hoče res reševati narodno vprašanje, ta se mora uglobiti v bit-tvo, v duh, narav tega vprašanja. To narav >e nedavno temu. izborno ozna-čil nemški list "Kheimišche Courier". In sicer tako-le:
Vspričo zmešnjav, ki zamorejo avstrijsko državo pretresti do korenine, se ni možno izogniti principijelnemu vprašanju: da-li je ob visoko razviti kulturi možno vzdrževati različne narodnosti pod istim žezlom in ob enem ob nadvladju enega plemena?! Oni naši, ki bi hoteli vse vzravnati, tisti kosmopoliti in apostol i pobratenja narodov so v hudi zadregi. Kolikokrat smo morali čuti od njih, da ob naraščajoči omiki in kulturi, morajo izginiti pregrade, ki ločujejo narode, da narede prostora za državo pobra-timstva. V resnici pa vidimo, da z naraščujočim kulturnim razvojem izdatno narašča v narodih čut samostojnosti. In to je umevno, ker tu vladuje zakon narave. V vsem orga-ničnem svetu se kaže razvoj v tem, da se sili individualnost na dan. To so pojavi o diferenciranju: kar prihaja, kar nastaja, zadobiva ob nadaljujo-čem razvoju značaj samostojnosti. To velja tudi za narode. Omika in kultura pomenjata uveljavljenje individualnega življenja. Le nerazvite, za naobrazbo nesposobne narode je možno zmešati v kosmopolitičen močnik. Kakor si pridobiva veljavo visoko razvita osobnost, tako si jo pridobiva tudi osobnost naroda. Nastajanj-, na-rodnosti ni torej nikaka iznajdba, ampak zakon narave. i
Evropejske in druge Yesti.
Dunaj, 10. nov. Tukaj se je vršila
včeraj v hiši, v kterej je stanoval Beethoven, velika slavnost. Hišo bodo namreč sedaj porušili in zgradili na onem mestu novo. Vrata in okna imenovane hiše dobi mesto Dunaj v dar.
Petro^rad, IG. nov. Dva grofa imenom Minič, potomca slavnega ruskega vojskovodje, nameravata od nemške vlade zahtevati svoto $20,-000,000, oziroma vrednost posesti z obresti, ktero je podaril Friderik Veliki 1. 1741 imenovanemu ruskemu vojskovodji. Grofa imata vse potrebne dokaze in pravda bode senzacijo-nelna.
Darmstad, Nemčija, IG. nov. Prin-eezinja Elizabeta, hčerka vojvode Ernst Ljudevita ter njegove pred dvema leti od njega ločene soproge Vikto rije Koburske in Gotske, je danes dopoludne v Rkiernerwizcah, ruska Poljska, umrla. Rojena je bila 1. 1895.
London, 16. nov. Semkaj se brzo-javlja iz Pariza, da je prišlo do raz-dvoja med francosko in siamsko vlado. Francija zahteva od Siama veliko deželo imenom Chantabun. ktera je sedaj neutralna, in ktero so S:amci zasedli.
Tanger, Maroko, 16. nov. V Marni-io pribežalo je nad sto mauriških Židov iz Taze. Sultanovo vojaštvo je zasedlo mesto Tazo in ob tej priliki so vojaki mnogo Židov pomorili, posili njihove žene ter pomorili otroke.
Hongkong. 16. nov. Danes so otvo-rili železniško progo Kanton-Han -kow. Slavnosti so prisostvovali kitajski in inozemski uradniki.
Gradec, Štajerska. 17. nov. V Baj-•ah so zaprli tamošnjo tovarno ma-gnezita. 300 delavcev je zgubilo delo.
Dunaj, 17. nov. Po večletnih pre-skušnjah se je avstrijsko vojno mini--terstvo odločilo za posebno vrsto brona, iz kterega bodo vlivali nove topove za vojsko. Vlada bode naročila 3000 novih topov, ktero delo se mora izvršiti doma v Avstriji. Z delom bodo gotovi v štirih letih — to se pravi, ako bode dovolj denarja. Topovi bodo veljali $7,714,000. Davkoplačevalci se nepopisno vesele in hite iz Avstrije.
Berolin, 17. nov. Sezina Meverjeva ktera je od 27. dec, 1888 nadalje neprestano spala, se je včeraj probudila.
Pa ris. 17. nov. Henry Rockford naznanja, da se bode vršila Dreyfu-sova obravnava še enkrat pred kasa-cijskim sodnim dvorom. Sodišče bode najbrže razveljavilo izrek vojnega sodišča v Rennes.
Cherbourg, rancija, 17. nov. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena iz Italije, dospela sta včeraj popoludne ob 4. uri semkaj. Tu sta se ukrcala na angleško yachto "Victoria and Albert". Luka in ladije so bile skrajno razsvetljene. Danes zjutraj od-pljula je yachta v Portmouth, kamor je dospela ob 10. uri. Kraljevo dvojico je sprejel princ Waleski v imenu kralja Edwarda. Ob 12:45 ostavili so yachto in se odpeljali v kraljev grad Windsor.
Simla, Indija, 17. nov. Lord Kitchener, vrhovni poveljnik angleška 'a vojaštva v Indiji, je na potu v r ponesrečil. Ko je jezdil skozi prou , splašil se je njegoj konj in ga je s tako silo pritisnil k steni prodora, da mu je nogo zlomil na dveh mestih. Kasneje so našli Kitchenerja v prodoru in so ga odnesli v Simlo. Generala so našli najpreje kuliji, ktcTi so ga pa prep.ustili osodi. Še le drugi ljudje so mu izposlovali pomoč.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA SAY0IE
odpljuje dne 19. nov. ob 10. uri dop. iz New Torka v Havre.
Lepi poštni parnik <fRed Star" črte
KR00NLAND
odpljuje dne 21. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Osobni parnik CARPATHIA
odpljuje dne 24. nov. ob 10. url dop. iz New Yorka v Trst ter velja do do Trsta $38.00.
Najnovejši ekspresni parnik
KAISER WILHELM d. GROSSE
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Red Star črte'-" ZEELAND
odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Torka v Antwerpen.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA TOTJRAINE
odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Greenwich St, New York. Za ekspresne par nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapol njeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ratom brzojava ali pa nas pokličite telefonu.' S79.r Ccrtlandt. ako ste na kaki postaji v y 'W Torku- Dobro si to zapomnite.
Darovi. Za sv. maše sv. Barbare
zaščitnice rudarjev v Okrog pri Št. Rupertu. V Conemaugh, Pa., sta nabrala rojaka Frank Zidar in Martin Novak svoto $23,35i darovali so: Al art in Novak, Alojzij Adamič in Mihael Ošaben, po $1; Gašper Zore. Anton Mehle, Frank Zadir, Alojzij Gregorčič, Jak. Bevc, Frank JomerŠ-nič, Josip Slak, Frank Bolhan, po 50 ct.; Josip Golik 34c; Josip Ivastelic in Josip Urbas po 30c; Jakob Truden, Andrej Drobnič, Josip Mehle, John Drobnič, Anton Rovanšek, Jernej Martineič, Anton Stene, Frank Abel, Frank Špendal, Frank I liem, Marija Modie, Ivan Debevc, Matevž Janežič, Anton Modic, Frank Sevka, Josip Zakofan, Janez Midič, Lovrenc Ivrajšek, Frank Sterle, John Janežič, Frank Klančar, Josip Tomec, Vin-cenc Sadar, Josip Vine, Frank Me-dovšek, John Arko, Frank Palčič. Anton Sušnik, Mihael Rovanšek, Fr. Skrbeč, Janez Kolenc, Jožef Urbič, Andrej Cokade, Matija Zgonc, Fran Bevc, John Mikulič, Fran Torin Fr. Golik, Mike terklin. Anton Kališek, Mihael Kusel, Alojzij Kusel, Frank Anžlovar, Frank Klančar, John Jančar, Frank Ložina, Ignac Žitnik, Josip Bevc, Neža Pišk, Frank Fratar, Jurij Ošaben, Anton Bukovie, Fr. Ošaben, Gregor Čikada, po 25c; John Rožduc, Frank Gorcnc, Matija Skvec po 20c, Josip Vovk, Frank Strnad. Anton Vičič, po 15c; Karol Bevc, M. Suštaršič, Frank Božanc. Frank Batista, rank Markovec, Josip Slabe, Josip Moravec, Matija Cicago, John Medle, John Garlica, po 10c; Marija Peskovec 5c.
Eurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Kranjsko slovensko katoliško
pot društvo
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 v Pennsylraniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Ilox 47S, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, P;v. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. ? Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 6f>2, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 607. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "Glas Naroda".

Nesreča. Kocljarica Potočnik v Rovtah je 29. okt. prala pri tamkajšnjem mlinu. Njen petletni sin se je igral pri mlinskih kolesih, ne tla bi mati pazila nanj. Nakrat ga je zgrabilo kolo, ga potegnilo seboj in gn popolnoma zmečkalo, da je bil na mestu ' naročili mrtev.	streliva.
Ponesrečil se je GSletni. žga-njepitju tulani prevžitkar Lovro Potočnik /. Hrozja. na Otočah. Pal je s savskega nuMa in si zlomil tilnik.
— Srbija in Bolgarija sta
•čjr- množine smodnika in
TI


Frank Sakser*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.

USTANOVLJENO LETA 1893.
o a
USTANOVLJENO LETA 1893. \


DENARJE
pošiljam najceneje in n&jHitt-eje v staro do-movino* A4ilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Ilrvatom domu in ni c-uti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in post.
Sedaj pošlem lOO kron za $20.40
in IS centov poštarine, bodisi da kdo posije So ali 8r>oo.


PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in ]>otnikom kolikor mogoče olajšam trud 111 skrbi. Vsakdo na j
mi
— javi, po kterej železnici 111 keilaj pride v New ^ ork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse i>otrebno glede prtljage in dovede pot nika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, n:ij grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortla^dt, ali con= nect three «even nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
PRAINIC SAKSER,
NEW YORK, IN. V«
Vsakdo Iiaj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga vilica vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara*
IOQ GREENWICH ST.,
Telefon: 3705 Cortlandt
Telefon: 3795 CortlancJt
NAZNANILO.
Nižje ojnlpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da i«d se preselil iz East Helena, Msnt., v Aldridjre, Mont., in tu odprl novo
urejeni
saloon,
v k ten m točim vedno SVEŽE PI VO, DOBRO KJLLEFOKNSKO VI NO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN RAUH,
Al&ridge, Mont., Park Co.
__*_,_
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank S a k s e r, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derpanc, 215 N. Con-
press St., Kenosha, Wis. John Suštaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravnietvu.
Angleško slovnico imomn zopet * zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.
*-I"I"I"M-I-I"M"I"I-I"I"M I I I I I I !■■!■♦
Math. Grahek, 1
<201—1203 Por. Mj^a in Santa Tee A vs., "
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijstoga blaga
In železnine : v zalogi ima tudi Trii »ierjevo grenko vino.
P, šil j am denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitrej« ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. ItttellL
-l-I -I- I M I I M I 1 I I 1 I n I i I I M M,
______
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, JVIIININESOT^.
nekaj časa med ljudstvom ponarejeni bankovci po 10 K. Ker so izvršeni kaj slabo, jih jelahpo spoznati.
Proti avstro-ruskim reformam se je pričela agitacija med turškim prebivalstvom. Y mošejah so se tajno \ nabili plakati proti velesilam. Splo <110 se sumi. da tiči za to agitacijo turška vlada.
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 238, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josir Ter ko, 1705 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael, Klobučar, 135 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, ">102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij 11 rožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Mohor j e v p knjige	so dobil i za ceno $1.2.r> v Clevclandu, O, v Fr.
Sakserjevi podružnici na	177*3 S;. Clair St.
V Ameriko se je odpeljalo din 2. nov. ponoči iz južnega kolodvora v Ljubljani :;»; Slovencev in NO Črnogorcev.
Poža r. Dne 25. okt. je zgorel po flestniku Ivanu Petkov šeku v lfot< deršici s slamo krit kozoh-c. Ker ji isti stal ji dva nekaj korakov izv< i. vasi, ki je večinoma krita s slamo, i« bila velika nevarno-t. da bi se pož;ir ne razširil tudi na va-k« hiše. Prizadevanju vašeanov in orožnišk. pa-trulje, ki so imeli na razpolago briz-galnieo. >e je posrečilo, da >0 pož.- r omejili. Skoda znaša 2700 kron. ki j< z zavarovalnino po 1100 kron min deloma pokrita. Zažgala sta šestletni Karol Albrecht in 'Uetna 1'ršnlu Ouk ki sta se pod kozolcem igrala z vžigalicami. Toliko požarov se je prigo-dilo letos na Kranjskem in ponajv« č so jih zakrivili otroci!
Požar. Posestniku Antonu Mež-nariu na Goričiei v kamniškem okraju jo '27>. okt. zgorela lii-a. Ogenj jo uničil tudi vse poljske pridelki in mrvo, k;ir je bilo shranjenega v pod strešju. Mežnar je I>11 zavarovan za 1MM1 K. škoda pa znaša 1000 kron.
Izpred sodišča. Kazenski-razprave pri ljubljanskem deželnei<i
sodišču. \oža Jakič, posestniea i" Strahomera, je dne 5. kimovca tiri zvršilnem rubežu premičnin, zaradi izterjanja inventaruih st roško.- p< njenem, v Ameriki umrlem možu v znesku 3G K -HI vin., zagnala mo~ njičok. v kterem se je nahajalo 11« kron. čez neki zid, ca pokrila s slamo in ko je šel sodni sluga, kteremu je bila poverjena izvršitev rul>ež:i. in ker je cel dogodek opazoval, i-^ti ir:-pobirat, skušala tuu je obdolženk:' mošnjiček iz roke strgati in ga ]■ pri tem T culi po rokah nekaj opraskala, zmerjala ga je s tatom in roparjem in mu očitala z besedami: "Hudič, še to mi požri!'' Sodišče j,- Nežo Jakič zaradi hudodelstva javne sile in ža-letija uradne osobe obsodilo na J mesece težke ječe. — Jera Johan, delavčeva žena v Ljubljani, je 1. kimovca t. 1. pokradla .J» ri Zupanovi v Ljubljani 4 rjuhe, -J srajci in svilnato ruto v skupni vrednosti 15 K. Ker je ob-to/enka znana tatica, jo je sodišče obsodili* na 10 m<-ecev težke ječ.-, obenem je izreklo, da t<e po prestani kazni postavi p<wl policijsko nadzorstvo.
I z p r e d o k r ož n e g a sodišča v Novem mestu. Dne 31. okt- 1903 se je vršila kazenska razprava proti 3:5 letnemu Ivanu Škofu iz Maribora radi hudodelstva poneverjenja. Ta je bil leta ]NJ»7 občinski tajnik v Kadeča h pri Zidanem mostu. Poverjeno mu je bilo pobiranje prispevkov za bolniško blagajno in jc denar zapravil. Tedanji župan g. Ivančič, je bil predsednik kmetijske podružnice in je pooblastil Škofa, da prodaja bakreno kislino za c. kr. kmetijsko družbo. _ Stržil je 720 kron in jih zapravil. Župan je bil tudi načelnik okrajnega zdravstvenega zastopstva, in bi imel kot tak preji ti pri davčnem uradu znesek 137 kron za zdravstvene namene. Škof je ponaredil pobotnico, prejel ta denar ter ga zapravil. Ko mu je bilo sixlišče za petami, jo je popihal. Dogodki iz njegovega življenja so zanimivi. Rodom Ljubljančan je dovršil 5 gimnazijskih razredov, bil je davčni praktika nt v Krškem, potem pristav v lianjaluki v Bosni, po-neveril tam 000 K, za kar je bil pri dunajskem deželnem sodišču kaznovan z enoletno težko ječo. Leta 1S97 je prišel v Radeče, kjer se je oženil, ker pa mu je bilo 80 kron mesečne plače premalo, zvršil je gori navedene sleparije, pobegnil je z 22 kro-
nami imovine v Nemčijo, kjer je delal po vseh večjih tovarnah za cement kot težak. Letos pa sc je vrnil v Avstrijo, javil se v Bregencu odko-Ier ji i-il pripeljan v Novo mesto, ter bil kaznovan v lUmestečno ječo.
Z nožem. Delavec Mihael Ber-gant, stanujoč v Zgornji Šiški pri Holtu, je 31. okt. ponoči napadel ravno tam prenočiljočega delavca Fran Galjota in ga sunil z nožem enkrat v prsi in enkrat v hrbet, nakar jc zbežal. Galjot je težko poškodovan in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Iz zapora je pobegnil. Na kolodvoru v Korminu so 23. okt. prijeli nekega tujca, ki je naziva! Ivan Brek. To ime pa n. iljrže ni pravo. Dreka so prijeli, ker se je iz Vid-ma pripeljal v lvormin 11a železnici brez voznega lista. Pri njem so našli več italijanskega denarja in razna pisma, ki so bila podpisana z imenom "Ivan Tomšič". V nekem pismu prosi svoje .siariše, da naj mu brzojavno pošljejo 300 K, da bode mogel v Ameriki., toda ne 11a njegov naslov, am-p.ik na potovalnega agenta Caflflaro Dclfino v Vidmu. Imenovani Brek, s pravim imenom najbrže Tomšič, je simuliral,.ko so ga pripeljali v zapor, božjast in blaznost. Ponoči 20. okt. pa se mu je posrečilo streti vrata zapora in pobegniti. Brek govori dobro Slovensko in nemško, pa tudi laško, a s slovenskim naglasom in sc je iz-1 lajal za Slovenca, Nemca ali Laha, kakor mu je bolje kazalo. Sodi se, da je Kranjec, ker je v njegovem klobuku vtisnjena firma ljubljanskega klobučarja.
M rt vi ga so našli dne 31. okt.
Ininarja Frana Hrovata iz Srpenice na < loriškein na hlevu železniškega paznika Andreja Smoleja v Kranjski gori.
— S k o f v Šebenikuje postal semeniški profesor dr. Vinko Pilisieh
iz Zadra.
— Mrlič igrača. V Trebovi cah na Češkem bi morali nedavno po kopati neko (J tedensko dete. Grobar ki bi bil moral zasuti grob, ga je pustil za nekaj časa odprtega in odšel v cerkev. Med tem je prišla k grobu neka 121etna deklica, hči siromašne ga delavca, vzela mrtvo truplo iz krste ter ga odnesla domov. Med tem se je vrnil grobar, ki ni ničesar opazil ter je grob zasul. Deklica je doma mrliča oblekla ter se igrala ž njim kot s punčiko celih 14 (?) dni. Sta riši so mislili, da je njihovi hčerki kdo daroval punčiko za ieraeo. Ko se je začelo truplo razdvajati, pokopala ga je deklica na dvorišču. Km al o se je raznesla po vasi vest, da se je zgodil detomor. Oblast je poslala komisijo, kteri je deklica šele vse priznala.
— Žena brez želodca. V zadnji seji zdravniškega društva na Dunaju je predstavil dr. ITlman neko O-'letno žensko, kteri so zaradi raka morali ves želodec odstraniti. Opera cija se je izvršila že pred večmeseci. Žena prenaša že sedaj vse jedi ter se je po operaciji zredila za več kil. Medicinski svet pozna dosedaj že blizu slučajev, ko so se bolnikom želodci odvzeli, pa so operirani ozdravili.
— Najnovejša pariška senzacija. Ena prvih dam pariški aristokracije, vikomtesa de Janze, ki je precej znana kot pisateljica, ae poroči z SOIetnim knezom de Lucingt ki je že davno praded.
Razne male novice. —
Pri vojaških naborih v Varšavi y ka-cih i>00 židov napadlo orožnike. Orožniki so streljali. Na obeli straneh je lo ranjenih. — Sodnika je napadel na Dnnaiu neki Misowek. ki je bil radi vloma obsojen v petletno ječo. Vrgel je stol proti sodniku Grohman-uu, ki je k sreči odskočil v stran. — Plin se je razpočil v Elberfeldu v stanovanju krojača Muesseja. Krojač, njegova žena in šest otrok je hudo ranjeni. — Velik požar je nastal v Oaršinu pri Sarajevu. — V stanovanju knjižničarja je nastal nedavno požar. Ker vatikanska požarna hramba ni mogla požara udušiti, telefonirali so po mestno požarno hrambo in policaje, s kterimi je prišel sam župan ter so ogenj pogasili, p redno je zgrabil dragoceno knjižnico. — Umrl je 11a Dunaju vpokojeni fldmlt. vitez Milinkovič. — Umobolni kaplan. V Neapolju je nadškofov kaplan Paga-110 v blaznosti ustrelil svojega brata in dve tuji ženski.
Razne hrvatskenovice. —
\ Krašiei so zaprli nekega Zoretiča n njegovega sina in nekega Frsnce-»koviča, ker so 11a sumu, da so krivi umora gozdarja Mataniča. — Za po-gorelce v Travniku je nabral zagrebški poinočni odbor že 1200 K. — V Trnju so se peljali 4 mladi ljudje preko Save po les. Gredoč nazaj se l"e čoln prevrnil in sta G juro Bešič 111 Marica Cumbrek utonila. — V Zagrebu je bolnih 8 osob na škrlatici, -7 na ošpicah. — Novi dravski most med Barčem in Terezovcem je dograjen in stane 1 milijon kron. — Umrla je Pavlina Ilumberger, ki je bila rudi umora nekega starega profesorja, svojega ljubimca, obsojena v Ivanajatletno ječo. Ker se ji je pozneje zmešalo, premestili so jo v blaz-nico v S ten j eveu, kjer je te dni umrla. — Radi detomora je bila v Zagrebu obsojena Magda Kravarščan na 2 leti ječe. — "Matici Hrvatski" jo zopet pristopilo 10 novih ustanovnih članov.— Z doma je zginila neka An-toniia Wawerka iz Zagreba, stara 15 let, — V slatinskem okraju je ustrelil gozdni paznik Žužek prekrasnega jelena. Rogovje meri 81 cm in je 7x/4 kg težko. — Doktorjem zdravilstva je bil promoviran v Gradcu g. Zlatko Tkal čie, sin zagrebškega odvetnika, rodoljuba Mi je Tkalčiča. — 25ltcnico obstoja bo obhajalo dne 6., 7. in S. t. m. hrvaško društvo inženerjev in arhitektov. — 271etna služkinja Marija Cvet kovic je imela ljubavno Tazmerje z nekim častniškim slugom. Te dni pa mu je odpovedala ljubezen in odda z novim ljubimcem v gostilno. Prejšnji ljubimec jq je poklical iz gostilne in tako neusmilieno pretepel, da 30 jo morali odvesti v bolnico. — Dne 29. okt. se je vozil Rok Lonča-rič iz Selc po železnici iz Zagreba v Reko. Med Draganičem in Karlov-cem pa se je onesvestil in predno je došel vlak do Karlovca je bil Lonča-rič že mrtev. — Na Reki krožijo že
— K h u e n in D i e n c s. Ako je poročilo nekega opozicijskega lista v Budimpešti dovolj zanesljivo, bilo je prvo delo grofa Khuena-lledervarjja ko je imel v žepu cesarjevo pismo, da se mu zopet poveri vodstvo ogrske vlade, da je brzojavil Dienesu v New York: "Ljubi Martin Dienes! Vrnite se takoj domov. Kar je bilo, je odpuščeno in pozabljeno. Vašo patrijotie-110 pomoč potrebujemo nujno. Denar med potom, lvhuen Hedervary." Ko je depešo odposlal, javi mu sluga bivšega guvernerja iz Reke, grofa aparyja. Oba sedeta skupaj v naslonjač, kakor v starih časih. "Kaj tedaj naj storim?" vpraša miuister-ski predsednik. Szapary je že hotel začeti govoriti, ko ga Khuen prekine :"Pardon! Preden mi zopet zaupaš svoje načrte, spomnil bi te na najine prejšnje dogovore. Slušam. te k, ker si moj stari prijatelj. Zelo radoveden sem na tvoje svete, ker res ne vem, kaj naj storim. Toda poslušam te le kot svojega starega prijatelja, ne pa kot resnega politika." In potem je začel Szapary šepetati svoje načrte. Slišali so se le stavki: "Prvič sva bila preveč skopa. Rešitev Ogrske se mora pričeti v večjem slogu. 100,000 K je ki premalo." Potem sta sedla k mizi in dolgo računila, seštevala in črtala. Tako sta se zabavala dolgo, seveda, kot prijatelja, ne pa kot politika.....
Iz New Yorka v Trst in Reko
naravnost vozi Cunard družba in velja do Trsta v 3. razredu $38. Parnik to družbe odpljuje iz New Yorka dne 24. novembra ob 10. uri dopolu-dne. Parniki so veliki z 13.500 tonami tovora, na dva vijaka; potniki dobe tudi vino. Zastopnik te družbe je g. Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 177S St. Clair St., Cleveland, O. Iz Trsta do New Yorka pa velja listek 3. razreda $36.
3G1
Kretanje parnikov.
V New York to dospeli:
Cymric, 16. nov. iz Liverpoola s potniki.
Kroonland, 10. nov. iz Antwerpena s 1307 pot.
Dospeti imajo:
Iva i ser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Teutonic iz Liverpoola. Bordeaux 28. nov. v Havre. Patricia iz Hamburga. Carpathia iz Liverpoola. Lucania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpljuli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 17. nov. v Bremen.
Odpljuli bodo:
Oceanic, 18. nov. v Liverpool. Amsterdam 18. nov. v Rotterdam. Main 19. nov. v Bremen. La Savoie 19. nov. v Havre.
Fuerst Bismarck 19. nov. v Genovo. Cymric 20. nov. v Liverpool. Kroonland 21. nov. v Antwerpen. Ilohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. Umbria 21. nov. v Liverpool. New York 21. nov. v Southampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Bremen. Teutonic 25. nov. v Liverpool. Statendam 25. nov. v Rotterdam. Grosser Kurfuerst 26. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 28. nov. v Antwerpen. Furnesia 28. nov. v Glasgow. Patricia 2S. nov. v Hamburg. Bordeaut 2S. nov. v Havre. Lucania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 2S. nov. v Southampton.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEVELAIOHJ, OHIO, otvoril
BANČNO PODRUŽNICO.
m sicer
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tam me zastopa večletni vslužbenec gospod ANTON JBOBEK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
POZOR 1 rojaki v Pittsburgu in
okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avatro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno!	(Ijan04)
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtnike, saloonerje in druge opozorujemo. da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo za reklamo.
POZOR ROJAKI!
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla St. Clair St., pri Germania Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI SOKOLU",
kjer imam razun raznovrstnih izbor-nih pijač ter gorkih in mrzlih jedil ob vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodosle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna in točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave., Cleveland. O.
KJE JE?
•I o hn Paši e. pred tremi leti j'.- bil v Lead vi lie, Colo., blizo Front St. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sorodnik Anton Bluth, 2030 Shatuck V ve., Berkeley, Cal.
NAJVEČJA SREČA NA SVETU JE ZDRAVJE.
Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno čita sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi.
POZOR ! Rojakom v Minnesoti naznanjam, tla nemam nikake zveze z Maks Severjem v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje ime in svarim rojake se za moje dobro ime s tem človekom ' spuščati v kako kupčijo, ker nisem ' za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil o<lslovljen. Moj edini zastopnik v Duluthu, Minn., je gospod Josip Scharabon, 217 West Superior St.
Frank Sakser.
— Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar: 4. V Kelmorajn; 5. Slovenske večerniee 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904.
Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas naročili, jih dobe v teku par dni deloma po pošti registrirano, deloma po ekspres. Ako se je kdo med letom preselil, naj nam blagovoli odmah naznaniti, da ne bodo knjige okolu po-šiljane, ker se rado kaj zgubi in treba dvakrat plačati poštarino.
Naročili smo 200 iztisov več in jih prodajamo po $1.30, dokler zaloga ne poide. Naročitvi je takoj dodati denar, to je poštno nakaznico ali ček.
Upravništvo "Glas Naroda".
#34
velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE, ZAGREBA, KARLOVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni.
ROJAKOM, kteri imajo v Avstriji kako zadevo pri vojaškem oblastvu ali sodišču, naznanjam, da izgo-tavljam vse spise kol: prošnje, pooblastila, uravnave dedŠčine itd. Pišite slovenski.
William Sitar. Box 4S3
Claridee, Pa.
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provz-oča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek 0e čuti po celem lelesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, Čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu-
Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in druzih prebavnih orga-. nov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravi j a An.ton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.	!
Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici.
Edinesiovensk« podjetje v Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Rus s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Kdor je zdrav in snažen, zamore biti srečen, kdor pa svoje zdravje zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžnost vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje ohrani, dokler ni prepozno. Več krat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotični takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, isto tako vsled malomarnosti pri Člove škem telesu nastane pogubna bole zen.
Slabi ali pa popolnoma neizkušeni zdravniki spravijo cvetočega človeka v grob, ker ti zdravniki zdravijo bolnika brez izkušnje v tej stroki. Ako je že bolezen zastarela, je umevno, da temu ni mogoče priti v okom.
Ako ste nevarno bolni, potem pi site popolno zaupno: Dr. Drake, predstojniku National Medical Asso ciation, 34 W. 26th St., New York. Ta zdravnik vas bode popolnoma ozdravil, dasiravno bi morda kaki drugi nad vašo boleznijo obupal. Dr. Drake povrnil je zdravje ne samo enemu, ampak tisočerim, če ravno drugi zdravniki niso mogli pomagati; dr. Drake nikdar ni mislil, da mu je mogoče vas ozdraviti, ali on s pomočjo svojih asistentov (specijalistov) vašo bolezen točno pregleda in potem, ko se uveri, da ozdravite, lahko prevzame garancijo za popolno ozdravljenje.
Dr. Drake ne obljubuje samo, ampak kar obljubi, tudi izpolni. On se pismeno zaveže, da hoče vsako bolezen ozdraviti in tudi za to jamči. Bolniku ni potreba priti osobno v New York, zadostuje, da bolnik točno in vestno svojo bolezen po piše v svojem materinem jeziku.
Pošljite to Dr. Drake-ju in on vam bode odpisal ter natančno naznanil vašo bolezen, tako da zamo-rete biti sigurni, da vas bode popolnoma ozdravil.
Ženske bolezni, vsakovrstne otročje bolezni, bolezen srca, pljuč, jeter, ošpice, početek jetike, bol v mehurju, slabokrvnost, krvotok, bol v črevah, razni katari, zastrupljena kri, božjast, lišaji, črvi, rumenico, revmatizem v glavi, bolezen v ko-stih, zlata žila, krč, srbenje, rak,
nervoznost, bolezen v obistih, bolezen v ušesih, nezdravo potenje, tifus, gliste, kapavica, težko dihanje, bolezen v iedjah, tajne druge bolezni itd.
Vse te bolezni ozdravi dr. Drake popolnoma vestno in v kratkem času.
JAVNE ZAHVALE.
Steelton, Pa., 17. sept. 1903. Spoštovani g. dr. Drake: —
To pismo izvolite obelodaniti v Časopisu, da bi mojim rojakom služilo za vzgled. Jaz sem bil bolan na pljučah, a vsaki dan sem bil sla-beji. Vsi zdravniki, na ktere sem se obrnil, so nad menoj obupali. Končno sem se obrnil na dr. Drake-ja, kteri mi je poslal medicine in iste so mi pomagale. Tekom šest
tednov sem bil popolnoma zdrav.
To je gola resnica in vsojam si imenovanega zdravnika vsem toplo priporočati.
Spoštovanjem
F r a n j o M o Š a t, 353 Frederick St., Steelton, Pa.
Blagorodni g. dr. Drake:
Čital sem v časopisu mnogo o Vas, veliko denarja sem potrošil, ali nihče mi ni pomagal. Obrnil sem se na Vas in medicine jemal, kakor ste mi naročili. Pomagale so mi. Skoro gotovo bi jaz umrl, ako bi Vas ne našel. Priporočam Vas toplo mojim sotrpinom. Spoštovanjem
Andreas Doviega, P. O. Box 15, Center Rutland, R. I.
Slavni dr. Drake: —
Jaz Andrija Resničky pri poznam Vas za pravega zdravnika. Nsjsrč-neje se Vam zahvaljujem za medicino, ktera me je popolnoma ozdravila. Imel sem hudo bolezen v hrbtu več nego devet let, ali hvala Bogu, ozdravil sem popolnoma. Uverjen sem, da ste najboljši zdravnik. Bog vsegamogočni naj Vam to, kar sfe mi storili, stotero povrne. Z veleštovanjem
Andrija Resničkj,
Dudley, Pa.
Zavod je odprt: Od 10. ure do-poludne do 5. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
Pisma treba nasloviti*.
DR. E. a. DRAKE,
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION,
36th Street,	New York City, N,
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
Mahom stopijo v sobo francoski vojaki. Uporniki so bili naglo skozi sk rivna vrata izginoli, Binčeta so pa prijeli in ga na grad v zapor odpeljali. Ujetnik se je seveda skliceval na majorja, a sedaj ga ni nihče poslušal. Velika truma zijalcev ga j« po ulicah spremljevala, ne da bi ujetnika xledali, kar je bilo pač vsak dan mogoče videti, ampak čude in smeje se, ker je bil Binče prav čudno napravljen. Iz okna neke hiše se začuje glasen krik; Binče se zanj ni zmenil. Bila je gospiea Nina, ki se je s svojo sestrico pri oknu sedeč, sanjarsko premišljujoč ozirala po ulici ter pričakovala svojega ženina: "JLep kakor pomladansko jutro v bliščečej jekle-nej opravi pride na čilem konju moj mladi vitez. Ponosno in s častjo popelje izvoljeno v svoj grad." In res je Binče prišel, toda lep ni bil, najmanj pu kakor pomladansko jutro. Rudeča, dvakrat prevelika suknja mu je segala skoraj do pet, po tleh se je vlačila velikanska sablja, ua »davi pa mu je čepela pohabljena iu oguljena čelada. Vsa oprava je bila iz davno že preteklih stoletij. JLjudje so se mu smejali, gospica Nina pa je preplašena omedlela. V blage namišljije utopljena je srečno pri oknu sanjarila, a Binče jej je s svojo čudno prikaznijo pokazal pusto vsakdanjo prozo.
Binče je dolgo v j«-či jokal in tarnal. Toda nobena razburjenost ni pri njem dolgo trpela. Pomiril se je in je zaspal. Po noči ga je nekdo rahlo prijel za ramo. Ujetnik se predrami, mane si oči ter pri slabej razsvetljavi zagleda pred seboj — debelega korporula. Ta je po dnevu videl in spoznal Binčeta, ko so ga v zapor peljali. Ker je bil po noči pri ujetnikih na straži, ni mu bilo težavno k Binčetu se v ječo priplaziti.
"Za Boga! Reši me od tu, korpo-prosi Binče. ko se je po prvem pozdravu zopet pomiril.
"Nikakor ne morem, moj dragi Binče!"
"Pa majorja pokliči! On me je že pri Višnjej gori rešil."
"O tej stvari sem že slišal. A sedaj ga ni tu. Včeraj se je prav čudovito junaško bojeval; kjer je bila nevarnost največja, tja je zdivjal. A zvečer je bil na klancu pri Višnjej gori hudo ranjen, nato pa še od Avstrijcev ujet.
"Torej mi ne more nihče pomagati, ako njega ni tu!" pravi Binče žalost no, kajti po prvej rešitvi je že majorju bolj zaupal.
"Pomiri se, Binče!" teši ga korpo-ral. "Nič žalega se ti ne bode zgodilo, Samo zaprt bodeš tako dolpo. da se vojska konča."
Dolgo po noči sta prijatelja med seboj tiho šepetala in prijazno kramljala. Proti jutru je pa Binče polu žil glavo svojemu prijatelju na kolena ter je mirno zaspal.
Drugi dan so Francozi v Ljubljani lepo število kmetov in meščanov po-strelili, kteri so hoteli vspeh avstrij fckega orožja dovršiti in Francoze iz dežele izgnati. Ponoči so se vzdignoli, a ponesrečilo se jim je. Francozi so jih zmogli in vsaeega umorili, kogar so z orožjem v roki zasačili. Binčeta pa, ki se jim je bolj smešen kot pa nevaren zdel. odvedli so z drugimi ujetniki vred čez Notranjsko na neko trdnjavo na Laškem v zapor.
Po dolgem, trudapolnem potova nju je Binče tja dospel. Ker je bila jetnišnica precej napolnjena, odločili so Binčetu celi <•0, v kterej je že prej neki drug jetnik bival. (Yz prag sto-pivši in svojega soujetnika zagleda vši strese se Binče po celem životu od iznenadjenosti in veselja; kakor blisk skoči z glasnim krikom v celico jokaje in smeje tam objernlje, boža in poljubuje — svojega brata Vinka.
8.
Blagor mu, ki se spočije V črnej prsti v Bogu spi.
Prišla je zopet hladna jesen z vsem svojim bogastvom. Ljudem je prinesla obilo sadu, a zemlja je odvzela ves kinč pomladne prirode. Velo listje šumi in drobi gozduemu sprehajalcu pod nogami, Kosta morilna slana krije dol in ravan. Na samotnem griču obrača osamela cvetlica svojo onemoglo srlavico proti solnčnim žarkom da se v svojej slabosti okrepi in na-
vžije solnčne gorkote. Otožno se ozira okolu po svojih družicah, ktere so že mrzle jesenske sapice pomorile, ali so jih pa potniki mimogrede potrgali čudeč se njihovi lepoti. Nje same se pa še ni dotaknola nežna ročica, da bi si mlada deva z njeno živobojno krasoto dičila črne lasce. Zapuščena žaluje na holmu pričakujoč, da jo
umori zima in mraz.
Iz zvonikov se razlega po okolicah glasno zvonenje. Obhaja se vernih duš dan.
Kakor osamela jesenska cvetlica sredi polja žaluje po svojih izgubljenih tovarišiceh. tako se spominja človek koncem leta svojih umrlih znancev. Življenje jim je naglo minolo, enako kakim rastlinam na polju, kjer se rožica hipoma osuje in urno gine cvetka za cvetko. Užaljena sirota pohiti na grob svojih roditeljev ter toči
gorke solze na njihovo gomilo; v zraku pak odmeva žalni glas zvonov« vanj se zliva vse gorje, vsi vzdihi, vse bridkosti človeštva, z molitvijo se vz-diguje tužno milo donenje v visočino gor proti nebu. —
Pri majhnem mestecu na južnem btajerskem se vije dolga vrsta lju-dij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališču migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila na skrbno in bogato okinčani grob umrlih sorodnikov. Vse se tare ljudstva, da je komaj mogoče prestopiti; tolike množice vernih pobožnikov še tu nikoli ni bilo zbrane. Saj pa tudi smrt že dolgo ni pograbila toliko žrtev, kakor v zadnjih časih, osobito v preteklem letu. Mnogi domači sinovi so se na Kranjskem in na druzih različnih krajih slavno bojevali zoper Francoze, marsikako mlado življenje vrlega rojaka je prezeodaj ugnsnolo na bojnem polju. Mestne bolnišnice so polne ranjencev in bolnikov, novi trrobi na pokopališču kriiejo trupla onih junakov, kteri so po dolgotra-nih mukah za svojimi ranami umrli. Majhni križec ali priprosti venec pa le kinča grob onim, ki so imeli kakega znanca ali sorodnika v obližju. Tad pa tem se tudi vidi kaka stara ženica, ki 11a tleh zgrudjena, v solzah utopljenja objokuje svojega umrlega <ina. Saj bi jej imel on biti podpora v njenej starosti, toda kakor mnogi drugi, bil je tudi on žrtev krvave vojake. A marsikomu osoda še tega ni privoščila, da v zemlji domačej mu truplo leži. Daleč tam v tujini trobili njegovo truplo, trnje in osat pokriva oni samotni in nepoznani kraj, kjer mrtvi vojak od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanju. Tudi na tem mirodvoru se vidijo med drugimi razsvetljeni in okinčani grobovi zanemarjene, na novo nasipane gomile — -rrobovi nepoznatih vojakov. Z navdušenim, če tudi usmiljenim srcem so se ločili iz svojega domovja. V ljutej vojnej borbi so si nabirali slavo in Junaško čast, a slednjič so našli smrt v tujej zemlji. Doma sedaj pač vsi skrbno po njih povprašujejo, matere jokajo, neveste tarnajo, oni pa tukaj mirno spe, tiho spe večno spanje v zapuščenem grobu. —
CDalje prihodnjič.)
International Manufacturing Company
Box ©46, new York City, BIT. Y-
MM
telefon kadar dospeS na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserjtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTttlCO, PODAGHO itd.
in razne renmatične nepriiike.
SAflO: 25ct. in SOct. v aH pri
F. Ak Ricliter & Ca
215 Pearl Street, New York.
««ti lekarnah
POZOR!
Slovenci, kteri bi radi pristopili k novemu slovenskemu podpornemu društvo, ktero bode v zvezi z Jugoslovansko Kat. Jednoto, so vabljeni v nedeljo, dne 2 2. novembra t. I popoludne ob 3. uri v Hotel Vienna (Neumayerjevo gostilno), štev. 39 Second Ave., New York.
Začasni odbor.
NAZNANILO.
Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu ee veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni se mora k
IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas. (5nv-31dc)
POZOR ROJAKI. Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se nahaja tudi pisarna g. Frank-a S a k s e r , kjer se dobe paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar.
V pisaitii napravljajo se kakor do's edaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrjavanja. dolgov in dedsein (erbšin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo v vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz drugih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja.
Ukrenemo t slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast v New Yorku ali dra-irem pristanišču neopravičeno pri -drži, da ne more naprej do vas. vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno:
A. KI i n c & F r. R u s s , 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Jm
VS& A-- H
^Jc^^w^Txv^ % v,'3\ V
~ vaal
Pripon ča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim
-lov-nsv.ini diužtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vli-tegi železa (Seal Press), žepnih pečatov (J ocket Sea> Press), gumas'ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih škri-nji-j lajn. kitar, goselj, mandolin, harmonik orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-sle), uhanov, prstanov, kravatnili igelj, ženskih zapestnic, verižie in veriLnih na-kit;>v, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zalog:', najnovejših
NEW Gr&m SAFETY RAZORS
(varnostiiih britev)
ktere najtopleje priporočamo vse n 5 emogari ni, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v eleganirdh šatuljah
od $2.0 > dalje.
Grafofoni, fonogrr.fi am teurft. oc ration i varati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v v^eh mod. rn h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. O. Box 918, NEW YORK CITY, N. Y.
Ocmoagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
pr Govori s'' v in drugim bratom S!
Hoees razveseliti svojega moža?
i>;i! I:>;•.-»! Kupi ter ]>ostreži svojemu možu 7. f umi ...i»!>»u pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
81 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
s- I( vsi Tiskih jezikih. Priporoča se rojake:.
Martin Geršie, last u r.
Iirr,_ A » o
featsja
prodajalec V
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškena ^ata in druge zlatnine.
B 9 G A T A Z A T OG \ RA Z N 111 K N J I G.
Novi cenik kuj• I.:i».jii*» p« ŠIjeiu poštnin.-« prosto. PiSte ponj. { :.t 1 ram sa naslednje:
Xikel ure 7 Jewls 15 Jewels Waltii: 111 Srebrne ure z enim
voui
Srebrne ure z 2 pokr;
in višj Opomba. Ys naštetih urah ie KI
; — Boss case 20 let garancije: J"ii>.— j ' "> Size 7 Jewels	$1.">.—
; •■•<»- I .. 1"» „	$18.—
; Boss case 2.1 let garancije: a Iti.— 1 i, Size 7 Jewels	$25.—
I »17 „	$30.—
' 1 ure so / (. vjnim pokrovom. Kolesovje pri Waliltunu kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. \—	70 je 1; uantirano. Kazprodajah-em knjig dajem rabat (popn> 1 mo pisMenem <!• govoru. Man ji zneski naj se poši ijajo v poštnih zn; !. ; 1. > ;i lov v naročijo knjig je napraviti:
M. rOCiORElJ', Hox 22(1, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druye stvari j»a naj se o<l sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
Mr;_______ t _ Care of B. Schuette,
a FoSO^iO? 52 State St., Chicago, 111.
OO O
89 E. Madison
Street
Cliicn^o, HI.
Slika predstavlja sr^ ! -o tiro za go spode. 1S Size Screw 15 navijak.
Cena uram: Nikel ura........$ fi.00
Srebrna nra......
Screw navijak.....2.00
Srebrnr T^ra......
z dvema pokrovima ^13.00
Ako želite uro s 15. kamni, j*0!"1*5 priložite $2.00 navedenim cenam;
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 IG " 15 $1S.00 18 " 7 44 JrU.OO 18 " 15 " $17.00 <» Size nra za da vie 7 kamnov........$14.00
Opomba: Vse B'e najlmljge delo Elgin in VValthn.m ler j n nič '.ne glede kakovosti.
Za obile naročbe se r>rinoročam.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-INN3BRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNTKI	SO t
,,L« Ixjrraine", n* dva vijaka________________________12.000 ton,
1 nLa Savoie", „ „ ...........................ia.000
frLa Touraine'*, „ „ „ ..................................ic.ooc „
,L Aquitaine", „ „ „ ..................................10.000 „
,, La Bretagne'................................................................g. 000
„La Champagne",............................................................g.000 ,
La Gascogne",..............................................................g.000 ,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne.
Pariiiii odpljujejo li pristaniifta Stv 42 North R;vt»r, ob Morton Str«©*:
25.000 konjakih moil.
25.000	,,	„
13.000	• „	„
16.000	„	„
9.000	„	„ 9000 „
9.eoo „	,,
*La Savoie
La Bretagne *La Touraine
La Champagne *La Savoie
19. nov. 1903. 26. nov. 1903. 3. dec. 1903 10. dec. 1903. 17. dee. 1903.
La Bretagne *La Touraine
La Champagne *La Savoie
La Bretasrne
24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Klani tgeieij*: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A M E R1ŠK V C RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjetiinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTIERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	... ... ^^ ^
RYNDAM parnik z dvojnim vija-	vijakom, 10,500 ton.
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Kadi cene £lej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 21 Krona.
P a rn i k i odpljujejo: Iz BOTTEKDAMA vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo
—- —' ' --^ ob 10. nri zjutraj, r- ——__
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
^ w
Jac^B fStosiicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
^u* STAR LINE
(rrekoi'iorska parobrodna družba „Iiudeča zveztia4';
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * * + + * * + ^ Philadelphijo in Antwerpenom.
er^fcy
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Oh«c.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rndeče vino po r>0 ct. gal., belo p« 70 ct. galon. Najboljši domačj drožnik Štiri g^alone za ^11. Za Ohio, Pennaylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do r>0 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo hv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoj« redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Keč-majerja. Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ. predsednikom. 1103 Cherry Alley. Braddoek, Pa.; Matev/ Kikil. i>clpn-dsednikom, 854 Cherry Alley. Rracidock. Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom. 1104 Cherry Alley, Brad-dock. Ph. ; Anton Sotler. Box 142. II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom. Box 154. Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere. Ivan Zjronc.
Frank Š«-tina, Jakob Maetk. Zastavn-no5a: .Topip Troha. Maršali." Ivan Troha. Ivan Martinie in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društvenimi društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj i dolp, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker irn.ee jih mora društvo suspendirati.
Društveniki atritirajte ▼ prid dru-»tv«!	ODBOR
— • -	4, apr 04.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. 1EELAND............11905 ton.
KROONLAND FINNLAND. .
... 12760tpn. ... 12700 ton.
Pri conah za medkrovje so vpcšfete vse potrehšeine, dobra hrana, najboljša postrežba.	' rH
An« wert»en je jedna najkrajših in naj]»i ijetnejših za potnike ,z a h v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri u,or je, Hrvatsko, Dalmacijo n: (jru^c dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri
V^ .JwT/," 1 MT>1:) ' eV" 14 wb	Fulton Street. _ Iz PH1LA-
1JKLL lllJb vsako drugo sredo od pomola <»1» vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov ee je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ ST. LOUIS. — 30 Montgoir ry St., SAN FR.VNCISCO, ali na nje a« zastopnike.