Sedajni obilni zakoni. (Spisal Fr. Jančar.) (Dalje.) Pray je, ako se število Sloveacev in sploh Slovanov množi. Prav je, ako je prilika daaa tudi boraemu, siromaškeam človeku se v zakou podati. Zakaj ta vražja pravica, ktera je le bogatinom in posestBikom dosehdob dovoljevala se ženiti, ni piškavega oreha vredaa — kakor bi baš zgoraj omeajeni ljudje iz drugačne tvarine sostavljeai bili, kakor so reveži, ki isto tako krv pod kožo imajo kot oai. Pred lremi leti mi je nek žlabai gospod v obraz rekel: Siromak se ne ima žeaiti! Ali je morda to kakšno junaštvo, ako je kteri aialopridaež od bogatib preraožaih starišev rojen, ia so mu zategadel vsaka vrata na ob težaj odprta. Ali je piorda to toliko čudo, ko je aek hudobnež po naključbi ali celo po zvijači veliko dedšiao vzdignol, ia se sedaj žeaiti sme, kakor niu je drago. Ali je morda nad tem strmeti, ko edini zasladkarjeni kujonski sin imenitnega poscstnika se zamoro mastno oženiti. Vse take predpravice so bile le prave kri vice, pa nič drugega. Prav je tedaj, ako je vsakemn poštenemu človeku dovoljeno, se po svoji volji ožeaiti, kar sama narava ia povelje božje potrdaje ia torej nobena človeška duša take stopinje braniti ae sme niti raore. Narobe pa je, ako ?lada potrebaih dušaih lastBosli od takih Ijudi ae tirja, ki so Beobhodao potrebBe za vsak srečai zakon. Zakaj ljudi na svet spravljati, jih pomaoževati ni velika ametaija; veča pa je naloga, jih v pošteae, srečae ia zadovoljae državljaae izrediti. Se eao nedolž.BO prašanje se mi o ti priliki vsilaje. Cital sem leta 1850 prav obširao štatistiko vesolaega sveta v letu 1846 izdaao po več učeaib možeb , ia aašel v aji 80 milijoBov Slovanov, ki deseti del vsega človeškega roda zaašajo , kterih 10 milijoaov v Aziji staauje, ter aašel izmed 70 milijoBi ruskega prebivalstva pomaožeaje vsako leto za 600,000 Ijudi, a v avstrijski državi pak taed tedaŠBjim prebivalstvom od 38 milijoaov pomaožeaje za vsako leto 300.000 Ijudi, kterih se več narodi, kakor jih pomrje. Po takem bi moralo ljudstvo aarasti v 22 letib samo v Rasiji za 13 milijonov dvesto tisoč; iu ako drugib aarodov 15 do 20 milijoaov v Rusiji izvzamem , še vsikak za 10 milijoaov Slovaaor pomnožeaih najdem v tih 22 letib ; pri vsera tem pa izpaščam avstrijske ia turške SlovaBe. Ia veadar se maožiBa vkupao Slovaaov daa daaašai glasi 85 milijoaov! Kteri budir jih nek zoblje? Oao štatistiko so trdi Nenici spisali, kakor: Bergbaas ia drugi, kar tudi maogo pomeBi. Prav je toraj, ia po takem Bezapopadljivem zobaaju Slovaaov se tim boljše, ako se pridai, delavai, skrbai pošteai ia vrstfli Ijatjje še tako prosti, borai ia abogi žeaijo. Toda vprašanje se človeka nehote vsiluje pri nasprotai prikazni sedaaji: Kako#nek bodo ti ljudje živeli, ki se večidel aa hlače ia jaake poročijo? ki so aajpred ko so k zavesti prišli, za dekliaami dirjali kot peteliačeki za piščetami, kar še sedajai zabutaai mladeači stoie — izjemki so redki — ki so se po daevi ia noči po vaseh ia krčmab klatili, pretepali ia peaeze morda celo akradeae zapravljali — ki se aiso ničesar kpiistaega aaučili v vsakdaajem meseBem življenju — kteriai je gnus beseda božja, uk Bepotrebea, pošteaost, red in zaačaj — neamnost; varčaost, delavaost, zvestoba — vraže itd. itd. Kaj bo za Boga! seasoma iz tega? Vlada je sicer polajšala zakoa, pa vlada ne delaje kruha, tega si mora vsak sam pripravljati; kdaj, odkod, kako, s čim? — Župani ta pič ne morejo storiti. Ako jim ti ae dovolijo v zakoa stopiti, pa se jim zgoraj dovoli. Le občaastvo še jim zamorejo odreči, ako niso domači; kar pa je bela vraaa. Dobra beseda najde dober kraj, pa je. (Dalje prih.)