yrffi
RIHOn
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 1. štev. 161 -.Cena 3,- lire
TRST, nedelja 18. novembra, 1945
očemo Trst v Jugoslaviji
Ljudstvo je priredilo angleškim parlamentarcem in novinarjem navdušen sprejem in ponovno poudarilo svoje zahteve po združitvi z Jugoslavijo
Kakor smo že poročali včeraj, je prispela v Trst skupina angleških parlamentarcev in novinarjev, ki so se te dni mudili v Jugoslaviji.
V petek ob 9 uri zvečer je priredil M OS za Trst v svojih prostorih večerjo na čast visokih gostov. Poleg angleških parlamentarcev Zil-liakusa, Doodds-a, Tiffany-ja, Mach-hersona, sekretarja društva ra pomoč Jugoslaviji gospoda Uoyda in šefa radio sekcije za jugoslovanske oadaje v Londonu gospodične Mac-Lurg, so prisostvovali predsednik PNOO-ja za Slovensko Primorje n Trst, tov. Bevk France, tajnik PNOO tov. Puc Boris, predsednik MOS-a tov. dr. Pogassi tajnik MOS-a tov. Stoka Franc in več čla-nov MOS-a, predsednik Konzulte dr. Piemoeiiesi, tajnik SIAU-a za Slovensko Primorje in Trst tcv. Laurenti, predstavniki razcih tržaških antifašističnih organizacij. Predstavniki jugoslovanskega in tržaškega tiska.
V veliki sobi pred jedilnico so se okrog 30 ure pričeli zbuati ljudski Zastopniki. Kmalu so prišli tudi angleški parlamentarci in novinarji in med njimi se je razpletel prisrčen razgovor. Vrstili so se delavci iz tovarn; ljudje iz naših političnih, delavskih, ženskih, mladinskih, kulturnih organizacij in ustanov. Živahno je potekel razgovor, med katerim so angleškim parlamentar-
cem po vrstj izročal! resolucije, svoje želje pa tudi prepise svojih protestov, ki so jih že v zadnjih dieh razposlali zavezniški upravi v Trstu, pa tudi zavezniškima vladama v Londonu in Washingtonu. Tako so prejeli angleški laburisti v informacijo proteste zaradi osebnih izkaznic. zaradi postopanja policijskih organov ob priliki manifestacij in demonstracij v dneh 3. in 4. novembra, zaradi snemanja slovenskih napisov po mestu in deželi, zaradi težav, ki »o jih vedno znova povzročali slovenskim gledališkim umetnikom, ki so nekoč pred davnimi leti podajali slovensko gledališko umetnost na slovenskem odru, dokler jim ni uničil odrov fašizem, njih same pa pognal po svetu. Ze mesece se bore za eno ali drugo dvorano, pa vse do včeraj nikjer niso uspeli, delno spričo zagrizenega odpora italijanskih šovinistov, ki so se posluževali vseh političnih in finančnih sredstev, da bi jim povsod zaprli vrata, deloma spričo nerazumevanja in nevednosti pristojnih organov vojaške uprave.
Mimogrede bodi povedano, da so kakor po naključju, skoraj bi Človek godil ravno po tej poti e pomočjo dragih gostov danes nepričakovano dobili dovoljenje, da bodo v prvih dneh prihodnjega meseca lahko imeli svoje prve predstave v enem izmed tržaških gledališč.
Težnje ljudskih množic
Iz cele vrste resolucij, ki so bile ročen« angleškim parlamentarci in novinarjem vedno znova in vso silo prihaja do izraza težnja žaških ljudskih množic, da se do •aja ju povsod uveljavi italljan-
o-slovansko bratstvo, da se uve-ivijo načela ljudske oblasti, da uredi državno pravci položaj •ste. v smislu vseljudske zahteve Saškega prebivalstva tako, da «tane Trst sedma federalna edina demokratične federativne Ju-olavije. In ie posebej so bili an-eški poslanci podrobno poučeni di o delovanju io nastopanju fa-itičnih elementov, ki se skušajo et uveljaviti v mestu, v raznih egovih ustanovah itd.
V poštorih mestnega sveta so ‘iskalo odposlance delegacije trških delavcev, ljudskih antlfaši-Ičnih organizacij iz vseh rajonov as ta, ki so izročile gostom resori je. Prvi j* pozdravil angleške ■rlamer.tarce delavec tržufikih la-edclnic, ki je v imenu svojih to-rišev dejal, da naj poneao v An-ijo pozdrave tržaških delavcev, so se skupno s slovenskimi paranj borili proti nacifašizmu. Re-'I je: »Na&a iskrena želja Je, da Priključimo k Jugoslaviji, kjer dani vaj pogoji za blagostanje razvoj industrije. Želeli bi, da nas prišli obiskat, da bi se tako mi prepričali o našem stanju in naših željah.
rožinačili bomo vato tel j e
Isto željo so izrazili tudi delegati *enala Lloyd in livarne ILVA. Laburistični odposlanec Zdliacus jim je prisrčno zahvalil in dejal,
1 Poslanci že dobro poznajo vpra-hje Trsta in gledajo nanj z veli-> s.mpatijo in razumevanjem. Do-4 je še, da jih to vprašanje zato« bolj kot se dozdeva. Nadalje rekel, da eo mu pravili, da na khlfestacije, organizirane od an-^šistlčulh organizacij pridejo sa-« okoličani. Delavci so mu odgu-*nii, da to ni resnično in da se je *h manifestacij udeležila prettfc-1 večina italijanskih tržaških de-veev. Poudarili so, da če se po-4°ci hočejo o tem prepričati, naj >**oejo tržaške tovarne. Končno 1 odposlanci izjavili, da so oni po-^bcl angleškega naroda in da °Vto kakor mi v Trstu tudi oni “'ha močno reakoijo in protUJud-** elemente. Vprašali so še Itako«, ie katerega razloga hočejo ^Padati k Jugoslaviji. Delegati so odgovorili, da so se za časa r*"be proti fašizmu borili akupnFs /Enakimi partizani pod vodstvom prhala Tita in da so si v tej bor-Priborili ljudsko oblast, ki pa J*® .1e bila na žalost odvzeta. Ho-biti priključ. ni k Jugoslaviji, tam ta oblast obstaja in ker P® Prepričani, da jo bo imelo trtza-l. )Judstvo v svojih rokah. Socia-J^hi poslanci so odgovorili, da j v dejstvu, da tržaški Italljs-pripadati k Jugoslaviji, zares veličastnega in da bodo k^**ill njihove želje angl škemu k 4toentu. Sledile so druge dsle-ki so istotako isražale *e-postane Trst sedma fede-enota v demokratični fede Ivf1* Jugoslaviji.
»L '«*atl Sv. Jakoba so »e pred-'Lč' kot predstavniki tržaškega ^ ki j« sUl na čelu vsega
tržaškega antifašističnega gibanja. To ljudstvo, so dejati, ki se je borilo, krvavelo in žrtvovalo toliko svojih najboljših sinov v borbi proti fašizmu, hoče da postane Trst sedma federalna edinica v demokratični federativni Jugoslaviji, kjer je zagotovljeno blagostanje in raacvit mesta.
Slovenski delegaciji iz Lonjerja so oagovonii, da doCro veao da sega strnjen slovenski živelj do tržaških predmestij.
Na večerji sta bili izrečeni fle-deči napitnici:
Predsednik MOS-a za Trat dr. Pogassi je dejal: «Me*tni osvobodilni svet za Trst pozdravlja predstavnike anglešk ga parlamenta. Tržaške množice čutijo veliko simpatijo do angleškega naroda, ki j« eden od prvih stopil v borbo proti fašizmu. Vedo, da je angleški narod doprinesel velike žrtve v borbi ra svobodo. Zavedajoč se vseh teh žrtev, smo v najtežjih urah bili s srcem In dušo blizu angleškega naroda. Z vašim narodom smo bili tako v najtežjih urah, kakor tudi v urah zmage. Končno Je zmaga prisila, Sedaj apriir&mo na vse, da puste narodom svobodo, da si sami kujejo svojo usodo. Pustite jim u-stanove, pridobljene v borbi proti fašizmu in pri nas potrjene s sio-vensko-italijanskim bratstvom. V prepričanju, da izražamo čustva vsega naprednega tržaškega ljudstva dvigam čašo na zdravje an-g!€b’k'ga naroda.*
Zilliacus, laburistični poslanec, se je zahvalil s sledečimi besedami:
»Zahvaljujem se vam za prisrčni sprejem. Ginjen sem ob pozdravih italijanskega tržaškega prebivalstva, katero «e je skupno z drugimi narodi borilo za svobodo proti fašizmu. Anglija se je borila sama več kot 1 leto, a ni obupala nad zmago. Presenečeni smo, da nam izraža italijansko tržaško ljudstvo željo, naj bi pripadalo k Jugoslaviji zaradi gospodarskih in socialnih vzrokov. Dvigam čašo in pijem na prijateljstvo angleškega naroda s tržaškim prebivalstvom in z narodi federativne demokratične svobodne Jugoslavije.*
Smo za samoodločbo
Pozneje je prispela 6« delegacija iz tržaJk ga okraja Kolon Ja, ki je predložila odposlancem pozdravno pismo in izrazila željo vseh drugih delegacij, naj postane Trst sedma federalna enota v svobodni Jugoslaviji. Predstavnica antifašističnih žena se Je pritožila zaradi zasedbe prostorov kulturnega krožka, kjer so se vzgajali naši otroci.
Tudi to delegacijo so odposlanci vprašali, zakaj želijo k Jugoslaviji. Odgovorili so jim, da je tam ljudska oblast in da živijo v Trstu Slovenci in Italijani, ki so s« v narodno osvobodilnem boju skupno borili in ustvarili bratstvo, ki ga ne more nihče več uničiti. Zato si želimo priključitve k Jugoslaviji. Ne bomo nikoli dopustili, da bi nas reakcija zopet zasužnjila.
Laburistični odposlanec Dodds Jim Je odgovoril, da bijejo tudi v Angliji boj proti reakciji istotako, kakor v Trstu in drugod in ravno zato smo potovali po Jugoslaviji, da «« prepričamo o pravem stanju. V Angliji j« tudi tisk. ki <lrl o položaju v Jugoslaviji neresnične vesti. Dejal Je nadolje, da so se tudi v Beogradu r odgovarjali o Trstu a
maršalom Titom, ki je izrazil svojo željo, da bi se to vprašanje čim-prej rešilo. Ker je rešitev tega vprašanja odvisna od Sveta 5 zunanjih ministrov, jim bomo natančno obrazložili dejansko stanje Trsta in želje tržaškega ljudstva. Mi smo tudi mnenja; naj se pusti narodom pravica do samoodločbe. Gospod Dodds se je prisrčno zahvalil delegaciji za obisk in vnovič poudaril, de bo verno tolmačil njihove želje v Londonu.
Parlamentarci so se nato prisrčno itazgovarjali s predstavniki naših oblasti in množičnih organiza-oij in se v prijetnem razpoloženju razšli.
prikazali svoje tegobe in željo do
Včeraj po deseti uri dopoldne so se zbrali novinarji pred hotelom Excelsior v Trstu, pričakujoč angleške parlamentarce ter novinarje, da bi se z njimi pomenili in skupno napravili kratek obisk tržaškim industrijskim velepodjetjem. Po kratkem pomenku med novinarji in parlamentarci ter angleškimi novinarji je prispel tudi tajnik MOS-a za Trst, tov. Stoka, ki se je živahno udeležil razgovora. Prijetno razpoloženje se je stopnjevalo kljub temu, da so odlični gostje bili precej utrujeni; posebno občudovanja vredne so bile gospe parlamentarke in novinarke.
Kmalu so se angleški gostje pojavili na pragu hotela in vstopili v avtomobile, pomešani z našimi novinarji in se skupaj odpeljali proti tovarni strojev pri Sv. Andreju. Ko smo se ustaviK pred tovarno, smo morali čakati nekaj trenutkov, ker so bila vrata zaprta. Izkoristili smo priliko, da bežno pogledamo na razdejane Lloydove ladjedelnice in kupe starega žeiezja, ter strojev, ki čakajo skrbne roke strokovnjakov, da bi jih spet oživili in spravili v pogon. Nato nam je vratar odprt vrata in stopili smo v dvorišče tovarne.
Delavci, verjetna vajeni podobnih obiskov, niso prenehali z delom. Nadaljevali so ga v istem tempu, kot poprej. Pred nami je delavec nosi! desko na ogrodje večnadstrop-
ne zgradbe, ki služi za unade, na drugi strani je drugi mirno oblagal zid z ometom. Počasi so se na vratih delavnice pojavili tudi drugi delavci ter smo skupaj z njimi stopili v večjo delavnico. Angleški parlamentarci in novinarji so se spustili z delavci v prisrčen razgovor. Ko so delavci opazili njihovo dostopnost, so se vedno v večjem številu udeleževali razgovorov. Vsak angleški gost je imel okoli sebe zbrano gručo ljudi, ki so mu govorili o današnjem položaju tržaškega delavstva. Eden pravi, da Slovenci nikakor ne mrzijo Italijanov. Prav tako čutijo tudi Italijani globoko ukoreninjeno bratstvo med obema narodoma v Trstu. Imajo polno zaupanje v oblast, kakršna je v Jugoslaviji, potrjujejo, da hočejo živeti skupno s Sloven-ci v bratstvu in ljubezni v sedmi jugoslovanski federalni republiki.
- S'tl smo vojne
Ko je eden od angleških novinarjev dejal, da obstaja tudi tendenca za internacionalizacijo Treta, so mu delavci odgovorili, da želijo avtonomni Trst( vendar ne internacionalizirani, temveč kot sedmo svobodno republiko v demokratični federativni Jugoslaviji. Eden od delavcev je menil, da bi Trst mogel postati neke vrste Šanghaja, Tan-gerja ali sličnih internaoionalizšra-nib mest, kar je vedno predstav-jalo vzrok za nove vojne. Vojne so pa siti. »Hočemo, da se uresniči to, za kar smo se borili*, poudari delavec, ki je bil ranjen v partizanskih borbah.
Nato se je razvil razgovor o plačah. Delavci so se pritoževali, da imajo premajhne mezde, ki ne zadostujejo niti za najskromnejše potrebe. Imajo sicer v tovarni kosilo. Ce je pa kdo bolan in kadar je najbolj potreben, ter ne more na delo, tega kosila ae dobj. Kosilo dobijo le tisti, ki delajo. Mezde znašaj« 300 do 300 lir dnevno. Potrebno bi pa bilo najmanj 1000 lir na dan. Te probleme, pravijo delavci, bi umela rešiti oblast, ki bi bila od njih izvoljena in ki bi resnično za-
stopala njihove interese. 3ato verujejo v Tita, zato hočejo Jugoslavijo.
Nekdo spet govori, da jim je hrana slaba in da je dobijo premalo, drugi pa zopet, da kruha v tovarni sploh ne dobijo. Ko je bila tu Titova vojska, je bilo vedno dovolj hrane. «Ce smo bili v gozdovih kot partizani, ali trpeli v Buchec-vraldu,, Dachau itd. je bilo to zato, da bd dosegli svoje pravice*. Mi hočemo Tita, mi hočemo ljudsko oblast*, so poudarjali vse vprek.
Medtem so se vsi stroji ustavili, delavstvo pa je obkolilo on-gleške goste, in z njimi razpravljalo o vseh perečih življenskih. strokovnih in gospodarsko političnih problemih.
Zapustili smo veliok dvorano za popravila lokomotiv in perniških strojev. Delavci so nas vodili k plošči, ki so je odkrili v spomin 34 tovarišev, ki so dali svoje življenje za svobodo in demokratične pravice. To so bili borci v partizanskih vrstah in aktivisti, ki so končali svoje življenje v zaledju, ali v koncentracijskih taboriščih. Razen njih pa jih je še mnogo ki se pogrešajo. Nekaj jih je tudi padlo v pouličnih borbah, ko so skupno s Titovimi partizani osvobajali Trst. Takrat niso delali nobene razlike med Slovenci ic Italijani, borili so se za skupne ideale, borili so se v enotni vojski. Tako se borijo za svoje pravice tudi danes in med njimi ni nobene razlike v narodnosti. »Mi zahtevamo obnovo to-varen, ne pa samo uradov, ml hočemo delati, hočemo graditi. Hočemo vlado, ki bi obnovila vse kar je potrebno za to, da bi si mogli saslužiti vsakdanji kruh. Mi smo vsi enotni v teh zahtevah, ni pa z nami enotna neznatna manjšina, ki a« j« zadnjič pa demonstracijah pokazala nasprotno ljudski volji. y*.i- nas je Tržačanov, mislimo vsi enako. Na nacionalističnih manifestacijah pred kratkim so manifestirali za Italijo zgolj oni, ki so iz Italije tudi prišli. So iz Padove, Bologne, Benetk, itd.*
Težave tržaških delavcev
Angleški gostje so nato spet odšli proti izhodu, delavstvo jih je pa pozdravilo z vzkliki: »živel Tito, živela demo krati či,a federativna Jugoslavija, živela sedma jugoslovanska republika, živeli Angleži!*
Zopst so sedli v avtomobile in se sedaj odpeljali proti ladjedelnicam Sv. Marka. Te ladjedelnice kažejo že bolj žalostno sliko kot Tovarna strojev pri Sv. Andreju. Navdušenje delavstva za sedmo, demokratično jugoslovansko republiko pa ni nič manjše v primeru z navdušenjem delavcev Tovarne 6trojev. Na dveh največjih žerjavih sta plapolali dve zastavi: ena slovenska, druga italijanska, obe s peterokrako zvezdo. Visoko na pročelju ene stavbe je bila postavljena velijca rdeča zvezda, z leve s tratil Stalinova; z desne pa Titova slika.
Delavci so ravno odhajali z dela In nosili v rokah po dve vrečici premoga. Angleški gosti so jih vprašali, ali dobijo večkrat premog v tovarni. Odgovoril! so, da le redkokdaj. Angleži so se zanimali za lastništvo tovarn, nakar so jim delavci odgovorili, da je to delniška družba. Zanimali so se za njihove mezde. Te znašajo povprečno 200 lir dnevno, nekateri pa zaslužijo tudi 150 ali 300 lir dnevno. Nedelja se ne plača. Zato je mesečni zaslužek zelo majhen. Znašati bi moial vsaj 1.000 lir dnevno, da bi »o mogli prehraniti. Več delavcev na to izjavlja, da so lačni.
Do angleških gostov se prerine tedaj delavec z lončkom v rokah, ki ga odkrije in pokaže okoli pol litra redke juha Ni je pojedel v tovarni, kot drugi delavci, marveč jo nosi domov, kjer ga čaka žena in 6 otročičkov. Nek drugi delavec dodaja da trkaš ko ljudstvo Že šest let živi v takih nevzdržnih prilikah.
Eden od članov angleškega parlamenta se zanima za število delavcev. včlanjenih v Enotnih sindikatih, Delavci niso dali podatkov o številu, marveč so poudarili, da je okoli 96% včlanjenih v Enotne sindikate, ostali pa v Julijske sindikata Nekdo iz gruče je pozval svoje tovariše, naj se izmed nj'h javijo oni ki so vpisani v Julijske sindikate. V vsej gruči ni bilo niti enega. S tem so se zadovoljili tudi angleški parlamentarci.
Ko so angl Skl gostjo vprašali delavce, koliko so zaslužili pred vojno, so dejali, da je njihova dnevnica znašala približno 36 lir. Sedaj pa je položaj obupen in katastrofalen t*r bi morali Justi, čs tt se hoteli
s svojo družino pošteno preživljati, okoli 1.000 lir dnevno.
Ko so jih vprašali, kako izhajajo, jim je uradnik iz gruče pokazal svoje raztrgane čevlje in o-guljeno suknjo. Gosti so jih vprašali, kako je s socialno zaščito. Delavci so jim odgovorili, da v primeru bolezni dobijo tako malo podpore, da so prisiljeni prihajati na delo tudi ko imajo mrzlico, ker dobijo dnevno 35 lir, h katerim se deda 50 od sto draginjske doklade. Otrooi ne dobijo pomoči če je oče bolan, ta pa dobi enkratno pomoč le, ko mu otrok umre.
Nato so angleški parlamentarci vprašali, če so v Trstu v večini Italijani ali Slovenci. Odgovorili so jim, da so v večini Italijani, toda tie želijo si nikoli več pod Italijo, marveč pod Titovo Jugoslavijo kot sedmo federalno enoto. To jih 1e navdušilo in vsi so pričeli vzklikati: »Živel Tito, živela sedma federalna republika Trst, hočemo in zahtevamo priključitev Trsta k Jugoslaviji.* Slovenci so vzklikali v slo-
venščini, Italijani v italijanščini, vsi skupaj pa kot bratje.
Delavci so poudarili, da so dobri strokovnjaki in da znajo delati, vendar se sedaj ne morejo preživljati. Neki angleški novinar je vprašal, če so Julijski sindikati kaj močni. Vsi so enodušno izjavili, da tl sindikati ne predstavljajo nikogar in da zato nimajo nobene modi. V vsem mestu Je mogoče največ 5,000 članov.
Parlamentarci so se nadalje zanimali za demonstraciji, ki sta se vršili pred kratkim. Vprašali so delavce, koliko je bilo demonstrantov na nacionalističnih manifestacijah. Delavci so odgovorili da jih je bilo okoli 10.000, da so bili v velikem številu pripeljani iz notranjosti Italije ih da so bili močno zaščiteni od zavezniške policije, ki pa je ostro postopala proti delavcem. Nasprotno je pa bilo na delavskih manifestacijah, na manifestacijah demokratičnega ljudstva, o-koli 100.000 udeležencev, ki so popolnoma napolnili trg Unita.
Hočemo bratstvo In ljubezen
Neki parlamentarec je vprašal, koliko ljudstva je prišlo na njihove manifestacije iz dofcele. Delavci so dejali, da je bila manifestacija organizirana takoj po nacionalistični manifestaciji ter da niso mogli računati na to, da bi nekdo prišel iz pokrajine. Bili ao prisotni le delavci iz tržaškega predmestja Sv. Ane, Kantovelja, Barkovelj in ožje okolice, ki po večini delajo v mestu.
Nekdo iz gruče delavcev, je opozoril angleške goste, naj si ogledajo tiste zastave, ki si jih delavci želijo in za katere so pripravljeni boriti se. Ko je nekdo izmed parlamentarcev vprašal, kakšne so njihove zastave, so mu delavci takoj odgovorili, da njihove zastave predstavljajo bratstvo in ljubezen med Italijlani in Slovenci, ki skupaj živijo in skupaj delajo. Za ča*a borbe so praktično dokazali svoje bratstvo, ko so se skupaj borili v enotnem stremljenju. Delavec je nadaljeval: «italijanl in Slovenci hi vime v popokfi slogi. Italijani iz stare Italije nas pa napadejo ravno zaradi te enotnosti in mirnega sožitja ter nam pravijo, da smo tudi mi »Slavi*. Ml s« ne odrekamo svoji narodnosti, priznamo pa, da živimo tukaj skupno s Slovenci. Z njimi hočemo vodno živeti v miru in se zato med seboj sploh ne Malikujemo po narodnosti, marveč s! postavljamo za cilj enotnost in bratstvo ter mirno sožitje.*
Nato so pričeli vzklikati: Živelo bratstvo italijanskega in slovenskega prebivalstva Julijske krajine; živel Tito, Viva Tito; živeli zavezniki, Viva gli Alleati.
Vea čas smo bili zapleteni v živahen razgovor med angleškimi parlamentarci in delavci ter nismo opazili, kako so bile vse delavnice naokoli polne italijanskih in slovenskih zastav s peterokrako zvezdo. Tudi nekaj delavcev ni hotelo ostati, da bi ae rasgovarjali z zavezniki. To so nam pojaenlli kasneje. Bili so to godbeniki, ki so pohiteli domov po svoje instrumente in so prijetno tznenadili angl-ške parlamentarce, ko so jih pričakali na izhodu in Jim zaigrali nekaj svojih najljubših komadov. Venomer so vzklikali: »Živela Jugoslavija, živel Tito, živeli zavezniki*. Zbrali so se pred izhodom tudi otroci, žene, starci, možje, ki so se pridružili ostali razigrani množici. Nosili so s seboj male zastavice In z njimi okrasili naše avtomobile. Tudi zelenja so pripeli na naše avtomo-bile in nam naročali, naj pozdravimo Tita in naj mu povemo, da ga želijo čimprej videti v svoji sredi.
Sli smo po ulici sv. Marka. Tod* po kratkem presledku se na* spet ustavili. Pred nami se j* pojavile nova godba, velika množica ljudstva pa je onemogočila avtomobilom nadaljevanje vožnje. Zene, mladink«, mladenka, možje ta starčki
so okoli avtomobilov vzklikali, da hočejo Jugoslavijo, ljudsko oblast ter nudili parlamentarcem jugoslovanske in Italijanske zastave s peterokrako zvezdo.
Pred avtomobile ae je postavila godba, zaigrala je, koračnice in korakala pred nami. Morali smo voziti počasi, kolikor je pač dopuščal korak godcev. Na vseh zidovih so bila napisana gesla v slavo Titu, jugoslovanski armadi, Sovjetski zvezi, zaveznikom, zahteve po ljudski oblasti, ljudskem sodišču, ljudski zaščiti. Zene so nosile zastavice in vzklikale: jočemo našo oblast, hočemo kruha ‘aa naše otroke, hočemo Tita v Trat. in sedmo federalno edinioo! »Hočemo prej smrt kot bi se odrekli Titu v Trstu*, je vzklikal priletni starec. Ml smo e-dini odgovorni za usodo našega mesta. Padlo je mnogo žrtev in hočemo svobodo!
Povsod navduton sprejem
Med takimi vzkliki in navdušenjem smo se počasi premikali proti Sv. Jakobu. Godba se je umaknila, hoteli smo pospešiti vožnjo, toda ljudstvo ni dovolilo. Venomer je zapiralo pot, hotelo videti parlamentarce in jim izraziti svoje občutka, Tako smo počasi prišli do Sv. Jakoba. Vsa okna so bila polna italijanskih in slovenskih zastav. Otroci, mladina, možje, žene in starci, vse je vzklikalo, sedmi jugoslovanski federalni republiki, in Titu, Pred kulturnim krožkom pri Sv. Jakobu je že bila zbrana velika množica, ki Je navdušeno pozdravljala zaveznike. Tudi tu se je zbrala godba, ki je ves čas igrala. Slovenci in Italijani se izpovedovali eno in isto misel: bratstvo slovenskega in italijanskega naroda, in privrženost zaveznikom.
Ko smo stopili v prostore Kulturnega krožka, se nam je približal partizanski bore« in pričel pripovedovati gospe Mann ing Lieh svoje doživljaje iz partizanskega življenja in zakaj je drage volje žrtvoval svoje zdravje ter bil večkrat ranjen v partizanskih borbah. Tudi on je izrazil zahtevo po ljudski oblasti in sedmo federalno edinico v demokratični federativni Jugoslaviji.
V dvorani kulturnega križka je gospa Mapning Lieh spregovorila zbranemu ljudstvu nekaj besedi. Rekla je;
Vaš »prejem me je močno ganil.
Ml dobro poznamo vaše probleme, tembolj danes, ko sem bila v vaših tovarnah, kjer sem videla iskrene manifestacije vaših delavcev. Dobila sem vus, da se bodo vaši problemi rešili v najkrajšem času.* Dejala je nato, da je Tito mnogo napravil za blagor ljudstva v Jugoslaviji.
Žival Tito, Siveli zavezniki I
Ta kratki nagovor je ljudstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem in vzkliki: tako je, to hočemo, živel Tito, živeli naši zavezniki!
Nato smo se podaril spet v nas: avtomobile in se le s težavo prebili skozi množreo. Vse je bilo razigrano, vse je bilo veselo, besede angleške del gatke so vzbudile ogromno navdušenje.
Neka ženica J« pritekla k con* rekod: vi, ki ste tako blizu Tita, povejte mu, da nestrpno pričakujemo v Trstu njegov prihod in prihod njegove slavne partizanske vojske. Medtem nam je mladina o-krasila avtomobile z nedt .timi italijanskimi in slovenskimi zastavami s peterokrakimi zvezdami in zelenjem.
Po kratkem odmoru in kosilu so se angleški parlamentarci odpeljali na poetajo, kjer jim je bil rezerviran poseben kupe v vlaku, ki naj bi jih odpeljali v domovino. Naši gostje so sicer imeli namen potovati z avicoom. Zaradi slabega vremena jim pa to ni bilo mogoče. Vsi parlamentarci in novinarji so se poslovili od nas na najprisrčnejši način. Zaželeli sme jim srečno pot ter še srečnejši povratak v njihovo domovino. Dolgo smo si še mahali v pozdrav, dokler ae vlak ni skril za ovinkom.
Pozdravljeni in srečno pot, dragi zavezniki! -
Fašistična nasilja v 'tallji
Rim, 17. Tanjug. — Rimski dopisnik Tanjuga javlja, da je 4. novembra glavni svet strokovne zvene v Rimu izdal resolucijo, v kateri v imenu 180.000 rimskih delav-oev protestira proti monarho-fažl-stičnim nasllatvom v pokrajini A-pulja in drugih krajih Italije, pa tudi v samem Rimu. Zahteva, da vlada podvzatne energične ukrepe.
V Bariju so delavca aa pel ure prekinili delo v znak protesta zaradi faš.stičnih nasiistev v okolici Bsrijs in s nitriti
Prebivalstvo Julijske krajine in večina prebivalstva Trsta je ob raznih prilikah na najbolj prepričevalen način dokazalo svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo.
. ~aV£
Telo St, 93806 93Š07, 93808. Rokopisi se ne vra&ajo
t
9
Ob zmagi Ljudske fronte
Številne čestitke maršalu Titu; komentarji inozemskih listov
Beograd, 17. Tanjug. — Predsednik ministrskega sveta, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, je prejel številne čestitke Jugoslovanov iz Inozemstva ob priliki zmage ljudske fronte na volitvah.
»Jugoslovanska koalicija v Buenos Airesu navdušeno pozdravlja maršala Tita, ljudsko fronto in junaške narode Jugoslavije, po svobodnih volitvah, katerih izidi eo resničen izraz ljudske volje*.
Jugoslovani iz Antofagaste so poslali sledeče brzojavko: »Ob priliki zmage Ljudske front« pozdravljamo junaškega borca maršala Tita in sodelavce izgradnje d. f. Jugo-savije*.
Črnogorsko literarno društvo v Batmonu piše v svoji čestitki: »Čestitamo s krvjo pridobljeni ljudski republiki z Ljudsko fronto na čelu*. Jugoslovani iz Kaira pišejo:
«8000 jugoslovanskih beguncev, ki željno pričakujejo ustavo, Vam pošiljajo iz svojega množičnega zborovanja v Elaatu tople pozdrave*.
Izražajoč najboljšo voljo s tem, da glasujemo za d. f. Jugoslavijo, glasujemo za Tita, za republiko*.
»Prisrčne čestitke pri popolni zmagi Vase Ljudske fronte Vam pošiljajo Zagrebčani. Kapetan Stefan Rajner, Vancouver*.
«Izraiajoč čustva velike večine naših sonarodnjakov in svoja lastna čustva Vam v imenu osobja poslaništva pošiljam iskreče čestitke ob zmagi na včerajšnjih volitvah, ki predstavlja jamstvo, da bodo narodi Jugoslavije šli združeni te složni po poti napredka in svobode. Pero Ctbrid, Otawa».
Stockholm, 17. Tanjug. — Naj. večji švedski časopis »Dagens Nt-heter* piše v svojem današnjem uvodniku pod naslovom: »Jugoslavija je volila*, kakšen je bil način poteka volitev in poudarja popolne svobodo ic tajnost volitve, katerih lzdd je pravi izraz ljudske volje,
»Dagens Niha ter* poudarja nesposobnost opozicije, ki jo navdihuje hegemonizem in reakcionan-stvo in katere pravi predstave ilci so zbrani v Italiji in v Londonu. Članek poudarja zgodovinske zasluge maršala Tita pri osvoboditvi in združitvi Jugoslavije, kakor tudi njegove zasluge za njeno demokratično prihodnost.
Bern, 17. Tanjug. — Bernski dopisnik Tanjuga javlja, da Je list »Nazlonalzeitung* napisal pod naslovom »Popolna Titova zmaga*, da so se volitve v Jugoslaviji vršile v popolnem redu in miru ter objavlja vtise skupine britanskih članov parlamenta.
Visok obisk
Generallajtnant W. D. Morgan, komandant vseh zavezniških sij v Sredozemlju je predvčerajšnjim v spremstvu komandanta XIII. Britanskega korpusa generallajtnanta Johanna Har-dinga in drugih zavezniških oficirjev obiskal odred JA za Slovensko Primorje, Istro in Trst na Krasu, kjer je bil prisrčno sprejet.
Po obisku prt Odredu je obiska! se druge zavezniške vojaške edinice v Gorici. Včeraj pa je obiskal razne vojaške ustanove v Trstu in neposredni okolici.
O vsem, obiska bomo natančneje poročali v torkovi številki.
Lužiški Srbi
Praga, 17. Tanjug. — AFP Javlja, da je ob priliki pričetka sv«, tovnega dijaškega kongresa v Pragi narodni odbor LužuSkih Srbov poslal kongresu poziv na dijake vseh svobodnih držav, naj pomagajo Lužiškim Srbom, da bodo »pet dobili svojo svobodo, ki so jo že L 1635. izgubili.
Setveni načrti v Jugoslaviji
Jesenska setev v okraju Velika Kikinda se uspešno izvaja. C« bo lopo vrem«, bo setev kmalu popolnoma zaključena. Kljub pomanjkanju delovne sile in vprege so dosedanji rezultati presegli pričakovanje. Pri izvajanju setvenega načrta nudijo veliko pomoč kolonisti iz Bcene, ki ao tu nameščeni. Pri delu se posebno odlikujejo otroci kolonistov. Po letošnjem setvenem načrtu je bilo predvideno, da s« poseje na privatnem sektorju 25.919 katastrskih juter. Doslej so zorali 22,657 juter in zasejal? nad 17.000. V prihodnjih dneh bo setveni načrt popolnoma izvržen brez zakasnitve. Vse teža ve, ki so se pojavile, so premagane zaradi požrtvovalnega dela naših kmetov in pomoči, ki jo nudijo ljudske oblasti. Za državni sektor je bilo predvideno, da se obdela 5.333 juter. Od te površine je preoranih in zasejanih 4.371 katastrskih juter. Rezultati, ki so doseženi na državnem sektorju, so popolnoma zadovoljivi, a v nekaterih krajih je prekoračena norma setvenega načrta. Tako je v Banatski Topoli zoranih in zasejanih namesto 500 predvidenih, 547 juter. Setev na d.žavnem sektorju bo v okraju Velka Kikinda kmalu zaključena.
Ne mike podmornice v Argentini#
New York, 17. Tanjug. —• AFP Javlja, da je v svojem govoru pred kongresnim odborom za zunanjo trgovino namestnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Breden dejale »Samo dva ukrepa Imamo na razpolago da uredimo položaj v Argentiniji in to so vojaške in gospodarske sankcije*.
Brade« je tudi izjavil, da so v Argentinijo prispele en meeec ali dva po nemškem zlomu nemške podmornice. Potem ko je Braden poudaril, da so zavezniški uradni krogi obveščeoi, da so se iz teh podmorric izkrcali tajinstveni potniki, ja dodal:
»V tem primeru utegnejo v pre-etranih predelih Argentini Je uiti rold pravica*.
Braden j« tudi pojasnil, da prihod teh podmornic v Argentinijo ni slučajen, ker so bila s pomočjo
M/lfa a WAci m A r er a m ti m rt
Sovjetske poštne znamke
Med vojno je ljudski komisar!jat ZSSR za prometne zveze izda! milijone krasno izdelanih poštnih znamk. Vse večje dogodke v življenju Sovjetske zveze, kakor so ob-letnice znanstvenikov, pisateljev, u-metnikov in skladateljev, ja koml-sarijat proslavil z izdajo poštnih znamk, ki so zelo priljubljen« prt sovjetskih in tujih zbiralcih znamk. Na eni gldvnlh moskovskih ulic js trgovina, ki je vedno prenapolnjena. Obiskujejo jo umetniki, znanstveniki, državniki, dijaki in šolski otroci. Med pogostimi obiskovalci so akadimdk Peter Kapica, Aleksander Pokpiškin, junak Sovjetska zveze ostrostrelka Ljudmila pavlioenko, ki so vsi navdušeni zbi. ratelji znamk. Leta 1941., ko je bila Sovjetska zveza v nevarnosti, so se dvignili prostovoljci, da bi jo branili. Prva sovjetska vojna znamka Je bila posv cena temu dogodku. Dve kasnejši izdaji sta bili posvečeni zgodovinski parada Rdeče armade, ki s« je vršila 7. novembra na Rdečem trgu. Serije znamk so bile posvečne tudi stalingrajski bitki, obrambi Odese, obleganju Se-vaatopola in blokadi Leningrada. Mnogo junakov je bilo upodobljenih na poštnih znamkah, kar sovjetski zbiratelj! posebno visoko cenijo. Ceptav je sovjetsko ljudstvo posvečalo m,: d vojno vso svojo silo koristim fronte, se je vendar spom« nilo in oddolžilo spominu klasikov ruske kulture. Znamae odražajo proslave obletnic velikega slikarja Repina, skladatelja Rimskega-Kor-zakova, maršala Kutuaova, pisateljev Gorkega, Krylova, GrIbojodova in Kajadovskega, iznajditelja radia Popova in očeta ruskega letalstva Zukovekega. Te poštna znamke, ki so bile izdane v omejenem številu, so 8'daj postale redr kost Na znamkah j« prikazano tudi tovarištvo Združenih narodov v vojni proti hltlerjevocm. Na eni izmed njih so zastave Sovjetske zve-ze, Velike Britanije in ZtTrž-nlb držav s Stalinovimi besed:- »Naj živi zmaga anglo-sovjets. meri-žke borbene zveze!*
Od vsepovsod
Chiasso: Neodvisni dnevnik »Nuo-va stampa* poroča, da se je voditelj liberalne stranke B.nedetto Croce odločil izzvati na prihodnjem plenarnem zasedanju posvetovalno skupščine vladno krizo. Krščanski demokrati in akcionisti so že sporočili, da bi podprli pobudo liberalne stranke.
Bem: Agencija France Preš se poroča o članku švicarskega časopisa »Journal de Geneve* v katerem Js rečeno: »Izgleda, da je na čelu novofašističnih zveri ki so jih nedavno odkrili v raznih velemestih severne Italije, mladi menih Blandino della Croce. Mrd ostalimi voditelji tega gibanja je prav tako tudi novinar Conceito Pettinato, bivši urednik časopisa »Stampa* za časa faSistične vlade.*
Sofija: Bolgarska brzojavna a*
gencija poroča, da je včeraj prispela v Sofijo z letalom skupin« francoskih izobražencev te časnikarjev, ki bodo otsali nekaj dni na Bolgarskem. Med njimi je tud! znani francoski književnik Claude Morgan, ravnatelj tednika «L’Etat Franca is*.
London: Reuter poroča, da J« lord Riverdale, predsednik britanskega posvetovalnega odbora m znanstvena in industrijska rez is ko. vanjo, v svojem predavanju o a-tomskl energiji v Montrealu izjavil. da tajnosti atomske bombe ni mogoče obraniti.
Čiščenje fašistov v Trstu
Izvedeli smo, da sta Pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst in Osvobodilni svet za Trst te dni vložila pri g.u polkovniku Bowmanu, višjemu častniku Zavezniške vojaške uprave za civilne zadeve v Trstu, spomenico, ki se nanaša na postopek čiščenja fašistov na splošno. Ker smo želeli imeti v tem pogledu podrobnejše podatke, smo se podali na O. S. za Trst in tam •am je tov. dr. Ferfolja, referent za sodstvo pri Osvobodilnem svetu, na naše tozadevno vprašanje dal sledeča pojasnila:
»Res je Osvobodilni svet za Trst sporazumno s P. N. O. O. za Slovensko Primorje in Trst smatral za svojo dolžnost, da poda, potem ko s« je videlo delovanje Izrednega porotnega sodišča in e-puracijskih komisij, svoje mnenje o tem poslovanju, To tem bolj, ker je zvest tolmač ljudskih množic, ki jih, kot najbolj prizadete, živo zanima, kako se kaznujejo vsi tisti fašisti in nacifašisti, ki so tekom dolgih let na vse mogoče načine trpinčili in mučili ljudske množice, jim kratili najosnovnejše ljudske pravice. Množice so se na podlagi sedanjih izkušenj prepričale, da delovanje in postopek u-stanov za čiščenje fašistov, to se pravi Izrednega porotnega sodišča in, čeravno v manjši meri tudi e-puracijskih komisij, ne odgovarja namenu uspešnega čiščenja. Namesto, da bi se bilo izvršilo čiščenje vseh nacifašistov, oziroma, da bi bili sojeni in obbsojeni, so ostali v premnogih primerih na ■vojih mestih in se svobodno kretnjo, jasno pričujoč na ta način nezadostnost v tem pogledu podvze-tih ukrepov. Tak dejanski stan upliva občutno na javni red v mestu in v ostali pokrajini.
Navedel sem že, da ae čiščenje fašistov vrši na dvojen način: potom Izrednega porotnega sodišča in potom epuraeijskih komisij. Izredno porotno sodišče Je blio ustanovljeno na podlagi Razglasa štev, 8, Zavezniške vojaške uprave. V pogledu postopka, po katerem deluje porotno sodišče, smo iz dosedanjih slučajev, ki so tvorili predmet obravnav in ostolib izkušenj, prišli do prepričanja, da se nedo-statkl tega sodišča zgostijo lahko v naslednje tri točke:
Obljuba dela dolg
Ni dolgo tega, ko je gospod Bow-man dal na konferenci za tisk izjavo, da vsak lahko isobesi zastavo, ne oziraje se na to, kakšna je. Opozoril pa je, da ne sme nihfe isobtsiti zastav na vojpfnioe ahi hiše, v katerih so zavezniki, razen če niso to zavezniške zastave.
To izjavo je vse demokratično ljudstvo vzelo s zadovoljstvom na znanje ter je smatralo, da bodo na ta način zaščitene demokratične svoboščine, ki so jih v času pred izjavo večkrat prekršili.
Toda*.
3. novembra so se zgodili marsikateri primeri, ko je zavezniška policija snemala in zaplenjala zastave na ulici in na posameznih hišah, na katerih so izobesili stanovalci zastave antifašističnega italijanskega in slovanskega ljudr Ztva.
Na to dejstvo smo le slišan več opravičil, češ da je bila 3. novembra dovoljena manifestacija šovinističnim elementom in da so smatrali izobešene zastave antifašističnega ljudstva za izzivanje.
4. novembra pa je dovoljena manifestacija italijansko - slovanske unije t» zato je ljudstvo le v večji meri izobelalo svoje zastave.
Toda tudi ta dan je nova policija skupno s vojaško zahtevala^ da ljudstvo odstrani te zastave. Niso samo tega zahtevali z besedami, temveč so tudi grozili z orožjem z brzostrelkami in lesenimi kiji. Pa tudi to jim ni bilo dovolj. Trlaško ljudstvo so šalih na najbolj nizkoten način. Zastave so obmetali oestnim blatom, jih trgali in one, katere so zaplenili na oesti, so metali po tleh.
Ravnanje 3. novembra je zelo o-gorčMo ljudi. Ravnanje 4. novembra pa je ogorčenje zaradi dovoljene manifestacije le toliko bolj povečalo. Zato tržaško ljudstvo ne bo moglo pozabiti zlepa vseh teh kri-vio in žalitev.
— Kaj je s obljubo gospoda Bow-manat — ss danes sprašujejo Tržačani. Mar je ni zares dalt
Da, mislimo, da je bila izgovorjena v najboljši volji. Le civilno policijo je treba izmenjati, vojaško pa posvariti. Tako je mnenje ljudstva! Potem is mora drfatif K izjavi gospoda Bovimana bi priključili le izjavo gospoda guvernerja kapetana Brata v Bovcu, M je dejal tovarlHoi Muznik Mariji, kateri so amerikanski vojaki sneli zastavo in jo vrgh na tla: eKar so vojaki storili, je bilo napačno. Vsak lahko v teh časih, ho je demokracija na pohodu, izobesi tudi petdeset zastav, kakršnih koli, te jih ravno hočeš. In še to ji je dejal: eObjavite to v Primorskem
dnevniku*.
— Saj tud« bomo, mu f odgovorila tovarilioa.
eOblfuba dela dolge, pravijo naši Hudj*.
Upamo torej, da se kaj takega t bodočo no bo vtč dmjafaMo,
Dana bescčA ni 'kar tako
I. Pomanjkljivosti pravnega značaja
Po Razglasu štev. 5 bi se morala kaznovati samo taka kazniva dejanja, ki so jih izvršili fašisti po 8. septembru 191,3, tako da razen redkih izjem, skoro brez pomena za naše mesto in pokrajino u*i om nebtevilni zločine fašistov, izvršeni pred to dobo, ne zapadejo nobenemu kazenskemu doloviiu. Ta pomanjkljivost zakona je bistvene narave in živo nasprotuje čutu za pravičnost našega slovenskega in italijanskega ljudstva, ki ga je fašizem kruto preganjal ne samo po 8. semtembru 1913, marveč in predvsem od leta 1919 dalje. Moremo celo trditi, da so bila prav prejšnja leta, pred ravnokar drugo svetovno vojno, v naši pokrajini najhujša leta fašističnega nasilja in terorja.
Dočim si je v zaCetku svojega delovanja Izredno porotno sodišče pravilno osvojilo kriterij, da se smatrajo za kriminalce, ki zapadejo kazni, o kateri govori Razglas štev. 5, vsi pripadniki Colotti-jeve bande, formacij »Brigate ne-re», »X Mas* ter vseh raznobarvnih odsekov politične policije, se je sedaj ta zdravi kriterij opustil, dasiravno je tako ravnanje v nasprotju z zakonom samim. Sedaj zgolj pripadnost omenjenim bandam ni dovolj; potrebno je dokazati, da so tl pripadniki izvršili določena kazniva dejanja, kakor n. pr. preganjanja, mučenja, umore, aretacije in podobno, kar ima za posledico, da se večji del obtožencev oprošča, ker mučeni, aretirani in preganjani po navadi ne vedo za Ime zločinca, mrtvi pa ne morejo govoriti.
II. Pomanjkljivosti bistvenega značaja iurisdikcije Izrednega porotnega sodišča
Sojenje Izrednega porotnega sodišča je po svojem bistvu politične narave, izrednega značaja in zahteva od poklicnih sodnikov ter poklicnih javnih tožilcev, jasen po-itlčen čut. Eden izmed največjih nedostatkov sedanjega porotnega sodišča je ravno pomanjkanje politične sensiblliteile poklicnih sodnikov in Javnih tožilcev, ki gledajo na delovanje sodišča predvsem i* poklicnega stališča, kar ima neizogibno praktično posledico, da dejansko kršijo duha in celo črko zakona, ki so ga poklicani uporabljali.
Kar se pa tiče laičnih sodnikov, je treba imeti pred očmi dejstvo, da vršijo svoj posel za dobo 15 dni in v tem tako kratkem času, je človeško nemogoče, da bi spoznali in se seznanili z zakonom in postopkom porotnega sodišča v zadostni meri, zaradi, česar se morajo zanesti popolnoma na predsednika m na njegovo korektnost, tako da je hote ali nehote položaj predsednika prevladujoč tudi v presoji kaznjivosti in odmere vižl-ne kazni. *
Seja MOS-a
Na današnji seji Konzulte so navzoči sklenili poslati brzojavko maršalu Titu s čestitkami za uspeh pri volitvah. Prav tako so sklenili poslati brzojavko Zavezniški parlamentarni delegaciji v zahvalo za razumevanje in zanimanje za tukajšnji položaj ljudstva in prizadevanje, da seznanijo svet z dejanskim položajem. Končno je tov. Stoka, tajnik MOS-a, podal izčrpen referat o posetu delegacije v ladjedelnicah Sv. Marka in v Tovarni strojev Sv. Andreja. Opisal je razgovore poslancev z delavci, ki so prikazali svoje tegobe in željo po priključitvi k Jugoslaviji, ki jim edina lahko zagotovi lepšo prihodnost. Poslanci so izjavili, da pri njih mnogo tega ne vedo in da si bodo prizadevali verno prikazati doma težnje tujšnjega ljudstva in na sploh dejanskega stanja.
Poziv
Festival dela v Gorici
Danes bodo priredili goriški E-notnl sindikati in okrožni odbor Prosvetne zvezo za Goriško festival dela. K sodelovanju so bile povabljene vse slovenske in italijanske strokovne organizacije, prosvetna društva iz mesta in vsega okrožja. Kakor vse kaže, se bo prireditev razvila v Veliko afirmacijo slovensko-ltalijanskega bratstva v delu, ter se bo manifestirala trdna povezanost mestnih delavskih množic z našim kmečkim ljudstvom po vsej deželi. Na današnji goriški praznik dela bodo po goriških ulicah nastopili in izpričali svojo socialno zavest in narodno bratstvo vsa naša Brd«, Slovenska Benečija, Kobariški kot, Tolminske gore, Baška in Idrijska dolina, Trenta in sončno goriško gričevje, idrijski rudarji in vipavski vinogradniki, trnovski gozdarji, ljudje iz razdejanih kraških vasi.
Festival goriškega dela bo še posebej pokazal na eni strani sadove Kdor ve za grobove desetih	opiati;	na področju obno-
talcev, ki SO jih nacisti obesili zastoj in pomanjkanje pa pov-na Proseku, se naproša, da to sod tam, kjer je bila ljudska oblast javi uredništvu »Primorskega nasilno postavljene ob stran. Fe-dnevnika*.	stival bo priča obnavljanja poruše-
nih vasi Lokev, Cepovana, Tribuše, Lažen in drugih, bo priča naporov svobodnih idrijskih rudarjev za obnovo in razvoj izkoriščanje podzemnega pogastva naše zemlje, od kar z njo razpolaga ljudstvo. Na festivalu bodo sodelovali vinogradniki in sadjarji, vrtnarji in sirarji, renški in solkanski mizarji, mirenski čevljarji, delavci iz anhovskih tvornic cementa, gozdarji s trnovske planote in Cerkljanskega, beneški kostanjarji. Na njem bodo v velikem številu nastopili furlanski kmetje, koloni, da izpričajo svojo bratsko povezanost s slovenskim kmetom in delavcem, svojo socialno solidarnost z brati enako žulja-vih rok.
Zbirali se bodo že na vse zgodaj ob vseh dohodih v mesto. Po sprevodu po glavnih ulicah in trgih se bo proslava dela in bratstva goriških deiavih množic zaključila na Travniku. Gorica je v mrzličnem prlpavljanju svojega velikega dre. Vsa dežela pa se prav tako svečano prlpavlja, da manifestira svoj delovni in kulturni značaj v svoji sončni, delovni, napredni in demo kratlčni Gorici.
Neutemeljena obsodba
Trst, 17. t. m. — Danes je bila na zavezniškem vojaškem sodišču v Trstu, via Santa Caterina, obravnava proti tovarišicama, aretiranima 3. novembra ob priliki reakcionarnih manifestacij in to: Rojc Valeriji (24 let) in Bučar Nuši (30 let).
Po izjavi sergenta Brydena, ki ju je aretiral in ki doslej še na nobeni razpravi ni dal izjave, ki bi jo potrdil vsaj eden od obtožencev ali prič, je obtožena Rojc napadala civilista, napadla več policistov in končno ovirala enega policista pri izvrševanju dolžnosti. Obtoženka je vse to odločno zanikala ter izjavila, da je čutila od zadaj u-darce policista, nakar so jo z brutalno silo privlekli do kamiona in jo vrgli vanj kot žival. Dobila je pri tem lažje poškodbe, ki jih je ugotovil tudi zdravnik. Obtožena Bučar Nuša bi naj bila po izjavah sergenta Brjrdena okrog II ure na trgu Goldoni in tam pozivala ljudstvo k demonstracijam, ovirala delo policije in končno dejansko napadala nekega policista. V dramatični razpravi, na kateri so vse priče ovrgle trditev zavezniškega policista, je tudi obtožena Bučarjeva odločno zanikala obtožbo in izjavila: šele ob 11.30 url dopol-
drugim, niti s tem svojim prepričanjem kršiti javnega miru.
Kakor poročnik Miller na vseh dosedanjih obravnavah, tako je tudi na današnji major Ballis trdil, da se je v šestih letih vojaške službe zavezniški stražnik odlično izuril, zaradi cesar ni verjetno, da bi se pri uradovanju razburjal, ali mo. tii. Ravno zato mora tudi v tem primeru verjeti bolj prijavi sergenta, kakor izjavam drugih prič, pa naj st gre tu tudi za ugledno borilko narodno osvobodilnega gibanja, ki je na to svojo izjavo kot priče prisegla pri mučenlštvu onih borcev, ki so dali svoje življenje za osvoboditev Trsta. Prav tako pri oceni verodostojnosti priče ne more Igrati odločilne vloge, da Je priča daleč naokrog poznana funkcionarka NOF, in da kot taka tesno sodeluje z zavezniško upravo. (Ne gre, da se že v naprej verjame zapriseženim organom zavezniške policije samo zaradi tega, ker so zapriseženi, četudi resničnost njihovih trditev pobijajo zaprisežene priče. S tako sodno prakso prihajamo do tega, da postaja ves sodni postopek odveč in da bi se mogel aplicirati na vse te slučaje su-marnl policijski postopek).
Po končani obravnavi je bila raz-
lil. Izvršni organ
Vsak sodni organ mora imeti Iz razumljivih razlogov na razpolago policijo, ki naj Izvršuje potrebna raziskovanja in aretacije, odrejene od javnih tožilcev.
Izredno porotno sodišče pa Je bilo v teku treh mesecev svojega delovanja v resnici brez zadovoljivo delujoče policije. Saj se ne moremo ubraniti nasmeška, če pomislimo, da je ves skromni policijski aparat, ki ga je imelo Izredno porotno sodišče na razpolago, za časa svojega obstoja imel le dvoje samokresov, n« pa potrebne municlje in osebnih legitimacij ter nobenega prevoznega sredstva. Sicer pa Je bila ta policija razpuščena in Jo J« nadomestila Civil Polic«. V kolikor ze pa tiče nalog, ki pripadejo tej slednji pri Izrednem porotnem sodišču, ne nudi prepričevalnega jamstva za objektivno postopanje, kajti v njenih vrstah se nahajajo agenti bivše fašistične policije.
Iz teh razlogov sta P.N.O.O. in O.S.T. predlagala Z.V.U. v svoji spomenici nekatere spremembe v zakonu in postopku Izrednega porotnega sodišča, katerih upošto-vanje bi vsekakor zadovoljilo široke ljudske množic«, ki pričakujejo, da bodo Zavezniki ugodili njihovim upravičenim željam. Predvsem »e zahteva raztegnitev kazenskega preganjanja vseh onih fašistov, ki so zagrešili kazniva dejanja tudi pred 8. septembrom IMS.
To v kolikor se tiče Izrednega porotnega sodišča.
Delovanje epuraeijskih komisij p« je dosedaj na splošno zadovoljivo, čeprav je njih poslovanje prepočasno in blrokratično. Zato je treba počakati s končno sodbo o njihovem delovanju.
Aretacija
Zavezniška vojaška policija je aretirala 2. t. m. pri Cegkiju na av. tobusu, ki vozi iz Tolmina v Gorl-00, pet Slovencev iz Tolmina, ker so imeli pri sebi manjše vsot« jugoslovanskih okupacijskih lir. Najmanjša vsota je bila 6 lir, največja pa 1000 lir. Omenjenih pet oseb je potovalo iz cone B zopet v cono B skozi del cone A le zato, ker so prometne zvez« tod ugodnejše, niso pa 1m«li namena, kaj kupovati.
Zanima nas, kaj bi rekli nekateri, As bi jugoslovanske oblasti ravnale na enak način, ko vendar vsalta oseba, ki potuje Iz cone A v cono B, nosi s »©boj vedno večje
Prebivalstvo Julijske krajine utrjuje bratstvo vseh treh narodov. Protifašistični Italijani kakor 8ltovenoi tn Hrvati nameščajo dvojezične napise. lahka posneta v Skednju v Trstu).
dne Je zapustila Sežano in se s tov, Leopoldom Brcnerjem napotila v Trst, da tukaj opravi nekaj službenih poelov glede na obnovo v domačem kraju, kjer vrli službo tajnice Okrajnega odbora. Na poti k zadevnemu inženirju se Je namerila na trgu Goldoni na veliko množico ljudi. Ker pa je sprevod že šel mimo, je hotela nadaljevati pot v smeri via Carducci. Tu je bil policijski kordon, ki je onemogočal množici dohod v ulico Carducci. Ker pa obtožena z demonstracijo in podobnim ni Imela nobene zveze, je na glede na vse okoliščine, nadaljevala svojo pot po via Carduocl in pri tem že prešla policijski kordon, ko jo je nek policist zgrabil za ovratnik, potegnil nazaj in aretiral. Trditve sergenta Brydena je oporekla tov. Nuša Bučarjeva pod ponovno prisego. Trditev, da bi se ona (slaba žena) pretepala n« ceeti s policistom (atletskim sergentom Bryde-norn) je ovrgla razen tega le s pripombo, da »e nima navade pre-tepatl na ulici, kar dokazuj« tudi njena neoporečna preteklost, da so je 4 leta borila proti fašizmu v Titovem gibanju In da danes opravlja odgovorno službo v sežanskem okrajnem odboru, ki ga priznavajo tudi zavezniki, s katerimi pri tem tudi sodeluje'.
Vse priče so potrdile Izjave obtoženke i zariikrle Brjrdenovo.
Preden je sodnik objavil svojo odločitev, je izjavil: to sodišče ni politično zainteresirano, ampak ima nalogo, da zastopa Javni red in varnost v Trstu, dokler Tržačani za to ne bi bili sami sposobni. Pri tem ima nalog podpirati na vso moč isredno težavno nalogo policije. Za to mora v oporo slednje kar najostrejle nastopiti proti vsem kršilcem miru ne glede na o85bo. Poudaril je tudi, da mor« imeti vsakdo »voj« preprlča-
glaiena razsodba zoper 241etno Valerijo Rojčevo, ki je bila obsojena na kazen zapora 3 mesecev in zopet Bučar Nušo, ki Je bila obsojena ra kazen zapora 0 mesecev.
Na tej obravnavi so prišli do izraza gotovi nedostatki, ki sodni forum postavljajo v čudno luč. Tožilec In sodnik v «ni osebi je bil major Baills (Kadija tuzi, kadija sudi). Slovenska tolmnčica izgleda da ni bila kos svoji nalogi, saj se je že v naprej opravičevala; potek same razprave in medklici iz vrst avditorija z namenom, da se preprečijo nesporazumi zaradi slabega tolmačenja, so pač najboljši dokaz tega. Vsi tl nesporazumi so šli seveda v škodo obeh obtoženk, Nadalje je tekla obravnava tudi zoper Delcaatella, ki Je bil svojčaa obsojen na kazen zapora dveh let, a je vložil proti tej razsodbi priziv, Obtožba dokazuje, da je bil Delca-stello v nezakoniti posesti orožja In zavezniške lastnine,- Obtoženi je že na prvi obravnavi očital obreml-nilni priči, angleškemu vojaku, ki Je k njemu zahajal, da lače. Na današnji obravnavi je obtoženec po 89 dneh zapora znova zanikal svojo krivdo, da Je imel zavezniško, vojaško lastnino. Priznal pa je, da je kriv brezpravnega držanja In nošenja pištole. Ker je omenjeni zavezniški vojak v nekem privatnem razgovoru žs prej z ja vil, da so obtoženčeve trditve resnične, in da se ni upal tega na obravnavi priznati, domnevamo, da je to napotilo sodnika k izjavi, da tokrat obtožencu verjame. Po končani obravnavi J« razglalena razsodba, po kateri se obtoženec pušča na svobodo.
O razpravi proti Brunu Olio bomo poročali jutri, kor je razglasitev razsodb« odgodena za Jutrišnji dan.
• • •
Tako smo bili znova priča razpravi, ki na« ni nič manj začudila
V našem listu »mo že nekaj časa poudarjali in kot glasilo ljudstva, z ljudstvom obsojali pristranost policije dne 3. in 4. novembra. Opozorili smo ZVU, da policija, ki bi morala vzdrževati red in mir, tega s svojim nepravičnim nastopom ni niti zdaleč rešila.
Pričakovali smo kot zavezniki zaveznikov, da bo ZVU kaznovala, ali pa vsaj opozorila prizadete po-policljske organe.
Vendar tega ni bilo!
Se celo več.
Prav tisti ljudje, ki so že enkrat pokazali svojo pristranost, so to kot priče storili še enkrat na sodišču.
Sodnik jih je sicer prikazal v drugačni luči in mi »e njihovih preteklih zaslug ne bi nikoli upali podcenjevati, ker znamo pravilno oeniti vojne napore zavezniške voj ske.
Toda g. sodnik je pozabil, da bi poleg prič, ki so pričale, da obtoženke niso krive, mogli nastopiti se desettlsočl prič, ki bi lahko potrdile, da Je bil marsikateri udarec in aretacija v tistih dveh dneh brez vsakega vzroka.
Dejstvo, da sta bili brez konkretnih dokazov obsojeni dve antifašiat-ki, ki sta se borili vedno ob strani I velikih Zaveznikov, pa Je najbolj žalostno.
Pričakovali smo, da bo sodišče stvar v resnici objektivno presodilo, ker je pač sodišče.
Kdaj bodo te krivice popravljene?	______
Briški koloni zahtevajo svoje pravice
Pred dnevi »o se v Steverjanu zbrali koloni na širši sestanek in obravnavali svoje gospodarske probleme. Namen sestanka je bil rešiti kolonsko vptašanje z baronico Tacco in g. Fabrisom. Na tem vprašanju je bilo zainteresiranih 50 kolonov. Sestanku je prisostvoval zastopnik okrožnega odbora Enotnih sindikatov. Na željo kolonov je bil navzoč kot gost tudi predsednik okrožnega NOO za Goričko. Tovariša Marinčič in Pintar sta pa zastopala Sindikalni odbor za Brda, Baronica Tacco je bila vabljena, a se nt odzvala In je posiala na sestanek svojega zastopnika dr. Blee-sija.
Razpravljali so koliko vina od letošnjega pridelka pripada gospodarju. Koloni so sc postavili na stališč«, da bi pripadalo baronici 25% vina. — Prisotni koloni so iznesli mnogo podatkov, na podlagi katerih je smatrati za ugotovljeno da sta baronica Tacco in g. Fabrls nacistična kolaboracionista in kriva žrtev ter raznih grozodejstev, ki so Jih Nemci z njihovo pomočjo izvršili 1944. in 1945. leta. Baronica je prihajala v Steverjan v spremstvu SS-ovcev in jim prijavljala vaške protlfašiste. Baronice ne obsojajo samo njeni podrejeni koloni, temveč cela vas. Zaradi tega so koloni sklenili, da pripadajočih 25% vina ne bodo oddali baronici, temveč ga bodo zaenkrat nakladiščili. Izvol il bodo hkrati upravni odbor, ki bo za to skrbel ter ga ob priliki razdelil med potrebne. Koloni stoje odločno na stališču, da se mora go-spodarju Izročiti to, kar mu pripada. Napačno bi pa bilo, da bi še danes podpirali vojne zločince. Koloni, kakor cela vas Steverjan, zahtevajo, da se baronica postavi pred izredno sodišče ker ima na vesti mnogo zločinov, storjenih v Btdih. Do sodne razprave pa bq ostalo vino v skladišču.
Zborovanje povratnikov iz Francka
V Ajdovščini je bilo 9. t. m. okrajno zborovanje tovarišev, ki so ae pravkar vrnili iz Francije. Tovariš Dobrovoljski, član OkO SIAU za Ajdovščino Je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče. Spregovoril je o borbenosti in požtrvovalnosti narodov Jugoslavije, o belogardističnem izdajstvu, o pravičnih terjatvah primorskega ljudstva po priključitvi k domovini. Tovarišem, ki so se vrnili iz Franclje je povedal, da jih Primorska ni nikdar pozabila, da je ljudstvo poslalo nešteto resolucij Zavezniškim vladam. Dodal je, da so na vsakem zborovanju odločno terjali njihovo vrnitev v domovino. Sledil je politični referat tovarišice Lenčke, članice OO SIAU. Govorila je o hudi štiriletni borbi, prikazala zasluge partizanov in komunistične partije ter obsodila razne mihajlovičevce in rupnikovce. Spregovorila je tudi o uniji In o medsebojnem bratstvu o Slovansko-ltalijanski antifašistič-treh narodov v uJlljski krajini. Tovariš Roman, urednik »Primorske borbe*, pa je govoril o vprašanju Trsta. Vsi govorniki so bili nagrajeni z burnimi odobravanjem in vzklikanjem.
K diskusiji se je oglasilo več tovarišev. V splošnem so govorili o mukapolnem življenju v taboriščih, o zapostavljanju, velikem nezadovoljstvu in sitnostih, ki so jih imeli do vrnitve v domače kraje. Enoglasno so zahtevali priključitev Primorske s Trstom k Jugoslaviji. Zborovanje je bilo zaključeno petjem in vzklikanjem maršalu Titu to demokratični federativni Jugoslaviji,
\% tržaškega GORICA življenja
Obnavljajmo in sodelujmo
2e dolgo časa nismo nič poročali o Sempolaju pri Nabrežini. Sempolajci so zelo odločni ljudje. Hitro rešujejo vsa vaška in druga vprašanja. Pred par tedni so začeli napeljevati elektriko, kar gnila fašistična uprava v 25 letih ni zmogla. Veliko pomoč Jim nudijo partizani III. bataljona OJA, s katerimi sodelujejo na vseh poljih pri reševanju težav. Sempolajcem zlasti primanjkuje hrana. Suša je kmetom uničila 70Vi pridelka. Ker so težave tako velike, bi bilo dobro de bi vaščani prenehali z egoizmom, ki s« jih še drži. Naše geslo je pomagati revežem, pomagati onim, ki nimajo niti hiše, niti polja, niti mleka. S temi ukrepi bi šempolajsko ljudtvo pridobilo zlasti na polju Izboljšanja socialnega stanja, na polju obnove in bi olajšalo težave novo izvoljenega KNOO ki s« trudi z vsemi močmi, da bi pomagal ljudstvu v bližnji hudi zimi.
Sindikalno gibanje v Mirenskem okraju
V Mirenskem okraju so večinoma kmetje z malimi posestvi. Tl kmetje so preizkusili zatiranje fašističnega režima, zato pa se danes globoko zavedajo važnosti sindikalne organizacije. Zavedajo se, da bodo le sindikalni odbori, ki zrasejo iz njih srede, sposobni ščititi interese našega kmeta. Sindikalna organizacija je zato zajela pri nas široke kmečke množice.
Pripravljalni odbor ima v načrtu osnovati kmečke podružnice po vseh vaseh. Stavbinskih podružnic bo ustanovljenih 5 v celem okraju, razen teh pa ena čevljarska, ena mizarska, ena mehanično-kovlnar-ska in ena mešana, pri kateri pridejo v poštev vse tiste stroke, ki nimajo zadostnega števila članov za samostojno podružnico. Teh podružnic je osnovanih že nad polovico. S požrtvovalnim delom pripravljalnega odbora bodo prav gotovo v najkrajšem času osnovane še ostale, ki so v načrtu. Tedaj so bo lahko sklicala okrajna skupščina In prepričani smo, da se bo sindikalna organizacija tedaj že moč-np ra?širila.
Otvoritev oHihonomnice
Goriška deželna uprava je v sporazumu z ZVU, določila, da se 1. decembra t, 1. otvori zavod za gluhoneme.
Otvoritev bo začasno v Gradiški ob Sodi, v vili poletne kolonije (Co-lonia estiva), kamor naj svojci pripeljejo gluhoneme otroke obojnega spola.
Opozarja se. da se bodo slovenski otroci učili v materinem jeziku.
Sestanek šahistov
V ponedeljek 19. novembra ob 8. url zvečer, bo sestanek vseh šahistov v Ljudskem domu. Na sestanek se vabijo vsi ljubitelji te lopo igre, kjer so bo obravnaval načrt o osnutku šahovskega kluba.
Naknadni sprejemni izpiti
Za petek 9. t. m. so bili odrejeni za zamudnike naknadni sprejemni izpiti za I. razred slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ker se je pa razširila neresnična vest, da so zavezniki zasedli prostore šolskega doma, kjer naj bi se ti izpiti vršili, se dijaki niso javili. Prihajajo pa sedaj in prosijo, da bi se ti izpiti dovolili. Ravnateljstvo je tem prošnjam ustreglo in določilo, da se bodo ti izpiti vršili v soboto, 24. t» m.
Dijakom in njihovim staršem se priporoča, naj ne nas dajo takim tendencijoznim govoricam, ampak naj se brez strahu ravnajo po navodilih, ki jih dajejo šolske oblasti po časopisju, po radiu ali na razglasnih deskah v šolah.
Tovarnar Stock se je vrnil
Pred dnevi so delavci, uradniki in upravniki čistilnih tržaških tvrd Stock S. A. in Stock Cognac Medicinal S. A, proslavili vrnitev ustanovitelja In predsednika Lio-nella Stock, ki Je bil več let prisilno odsoten. Delavci in uradniki so predsednika sprejeli z veseljem in mu Izročili v spomin darila. Svečanost so zaključili nameščenci obeh trvrdk. Omenjeni tovarnar je mer prvimi,ki je takoj po »voj vrnitvi pripravil vse potrebno za obnovo obeh tovaren, ki ata bili med vojno porušeni.
Ljubljanski Igralci v Trstu
V naše mesto je prišla igralska ekipa štiridesetih študentov iz Ljubljane, ki bodo nastopili v dvorani kulturnega krožka v Skednju s pestrim sporedom.
Prireditev se bo pričela ob 17. uri.
Enotn sindikat«
Danes 18. t, m. ob U. uri bo v ulici Imbriani 5, I., soba St. 7, otvoritev prve pokrajinske umetniške razstave za začetnike.
Sindikat lesne stroke. Vsi odbori podjetij lesne stroke se sestanejo v ponedeljek 19. t, m. ob 18.31) v ulici Monfort št. 3.
Delavski zbor
Enotni sindikati so ustanovili o-arednji mestni italijansko-slovenskl zbor (delavski zbor).
Delavci, ki želijo sodelovati, naj se Javijo v ulloi Imbriani 5, soba št. 4, kjer ae vsak večer sprejemajo prijave. Ni potrebno, da so pevci včlanjeni v kakem zboru. Sodelujejo lahko tudi posamezniki!
Prehrana
Obvestilo potrošnikom. Sepral .javlja, da potrošniki nimajo po določenem roku več pravice dvigniti
blaga, ki jim pritiče, četudi dnevniki ne objavijo ali le delno objavijo poročila o delitvi hrane, katera jim Sepral redno dostavlja.
Da se v bodoče izognemo takim neprilikam, bo vsakikrat prepis posameznih objav pribit na občinsk! deski.
Ri& za deželo. V sredo 21. t. m. se bo v občinah pokrajine delil riž, in sioer po 500 gr na osebo. Cena je po 28.80 za kg. Rok poteče v sredo 28. t. m.
Vojna škoda
Pokrajinsko kmetijsko nadzor nistvo v Gorici se je obrnilo na finančno intendanco v Gorici s Pr0‘ šnjo za pojasnila, kako naj se predlagajo prošnje za vojno odškodnino, ki pritiče za škode na kmetijskih premičninah in nepremičninah.
Odgovor se glasi:
Oškodovanec * mora predložiti prošnjo v dveh izvodih finančni in-tendanci v Gorici. Za prošnjo j® rabiti tiskovine, ki se dobijo pri finančni intendanci.
Prošnji, ki ae nanaša na kmetijske premičnine, naj se priložijo: t družinski list, 2. potrdilo o državljanstvu, 3. kazenski list.
Prošnji, ki se nanaša na kmetijske nepremičnine naj se priložijo: a) potrdilo o državljanstvu, b) kazenski list, c) zemljiško-knjižnji iz vleček, d.) katastrski izvleček.
Opomba: Zadruga vojnih oškodovancev v Goricsi, je pripravila dvojezične tiskovine za prošnjo, ki bodo članom v kratkem na razpolago.
Telovadna akademije
Zveza za telesno vzgojo, pododbor za Goriško, priredi v nedelj0 18. novembra t. 1. ob 4. url popoldne akademijo v dvorani Ljudskega doma.
Obveznost oddaje koruzi
Oddaja obveznih dajatev koru** v Ljudska skladišča napreduje **" lo počasi, Ker v zadnjem času krožijo razne govorice, da so zavezniške oblasti izdale nalog, naj »e nabiranje ustavi, naznanja Kmetijski urad ZVU v Gorici, da so vse *>*■ redbe glede nabiranja, izdan« * splošnim ukazom at. 55, še vedo0 v veljavi. Zato se morajo vse dolžn* količine koruze oddati takoj o*'r‘ najkasneje do 15. decembra t, l. * Ljudska skladišča.
Poljedelci, ki še niso prijavili pd” delka koruze, pri Statistično- gosp* darskem uradu, naj to storijo B*" mudoma ozir. najkasneje 5. decembra t. k
Kdor »e ne bo držal naredtoe, 8° prijavljen Vojaškemu zavezniške mu sodišču.
Pojasnilo
Statistični gospodarski kmetijski urad za goriška področje P0-jasnjuje, da se v smislu oplošneg* ukaza št. 5, izdanega po zaveznik vojaški upravi 17.7.1945. leta 1*°*' nlkom zemlje, ki so jo dali v **• kup, čeprav so se pogodili na p'* čilo zakupnine v naravi, ne dovoljuje odbitek žita za svoje lastn*' družinske in gospodarske potreb0.
tDne 19. t. m. ob 3. uri iPJ£ poldne bo v Dutovljah pogre
naScjm lijubcgia »lna In brata.
STANKOTA »TOK
ki je padel za osvoboditev mile domovine dne 25. 9. 1943, r Vojščici, kjer bil tudi zač«0®*1 pokopan.
Dutovlje, 17. U. 1945.
Žalujoča družina Stok"
vsote zavezniških
okupacijskih Mr. | nje, vendar ga n« am« vsiljevati J kat vae podobne doslej.
Polrtvovalna gesta nallh rudarjev
Na zadnjem zboru volivcev smo sl izbrali poseben odbor, z na llm zdravstvenim referentom na čelu, ki bo imel nalogo, d* pokopa vse rojake, ki so padli v naši okolici,, na domačem pokopališču. Zavedajoč se ogromnih stroškov, ki Jih bo Imel odbor za odkop In prevoz padlih rojakov, je rudniško delavstvo od svojega zaslužka udarniškega dela odstopilo odboru I* 100.000, S tem »leskom upajo, da sl bodo stroški vsaj delno krili. Glede na to, ker gre za precejšno število teh žrtev, se pričakuje, da bo tudi ostalo meščanstvo v Idriji sledilo zgledu nesebičnosti ln pletete Idrijskih rudarjev.
Prosvetno društvo ..Slavko Škamperle"
Jutri ob 8 zvečer bo v prostorih — kot po navadi — važna odboro-va seja.
Za „Na5ega dijaka1*
Prosvetno društvo Barkovlje je darovalo 19.783 lir. KNOO Sv. Barbara 220 lir in 50 kg krompirja. Blažič Rudi za dijaški dom namesto rož svoji ženi za god 100 lir.
V počastitev spomin« Drejčka čoka daruje Tomažič Rudolf in družina 500 Ur za »Našega dijaka*.
Družina Kapun daruje v počastitev spomina A. čoka 200 lir za »Našega dijaka* to 700 lir za si rote padlih partizanov.
Skerlavaj Tereza daruje v počastitev spomina A. Coka 300 Ur za »Našega dijaka* in v počastitev spomina Mlrkota Sosiča 200 lir za sirote padlih partizanov.
V počastitev Pinka Tomažiča daruje družina Kodrič lir 1000 »Za našega dijaka*. Tudi za sirote padlih partizanov daruje omenjena družina v počastitev Vladimirja Kovačiča 1000 lir.
V počastitev spomina padlega tovariša ln prijatelja Škabar Milana daruje M. Gregorič, trgovec iz Trsta, lir 500 za tiskovni sklad.
Poizvedbe
Kdor bi kaj vedel o GERZE1* FRANCU (GERSELLI), roj. 1?-* 1903, odpeljanem iz Coronea v P chau 20. 8. 1944 ln od tam nezoe'' kam, naj sporoči o njegovi u°° družini Gerželj, Senožeč« 141, Tr*
MALI OGLASI
OBLEKA, MOŠKA, iz sive flan°‘‘, naprodaj. Dobra priložnost radi . potovanja. Krojačnica MoZ° Piazza Garibaldi 11-__________
ŽLICE, vilice iz aluminija, torij niška cena, pri Hvali, Trst, Mazzini 30.	/
RUSKI JEZIK POUČUJEM. ^ via Timeus 16-V., vrata 17.
TRŽAŠKI RADIO
Spored za nedeljo 18.
7. glasba za dobro jutro; 7.10 čltanja sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 7.50 pestra jutranje glasba; 8.30 pol ure za italijanske kmetovalce; 9. kmečki sekstet; 9.30 pol ure za slovenske kmetovalce; 10. sveta maša iz cerkve sv. Justa; U. slovenska pridiga; 11.15 glasbeni program za nedeljo; 12. prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13. napoved časa — poročila v italijanščini; 18.15 glasbena fantazij«; 13.45 predavanje; 14. pr gled vesti; 14.05 pestra glasba; 14.30 italijanska mladinska ura; 15. pionirska ura (slov.); 15.30 16,30 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 10. evangeljski obredi; 19.30 pestra glasba; 20 napoved časa — poročila v slovenščl-21. športne novice; 21.15 znameniti ni; 20.15 poročila v italijanščini; lBvaJelci; 21.30 komedija; 22.15 prenos Iz Vlflmn; 23. nnpnvrd čase — zadnje vest! v ltalljnn»čin!;_23.10 nadnje v«stl v slovenščini; 2*90 — M. MK»D«ek-
Dobra srca
Ob priliki občnega zbora okrajnega Rdečega križa Skedenj Je darova tov. Karl Bočaj za RK o-kraj Skedenj lir' 600. Posnemajte!
Primerno nagrad
dobi, kdor bo pripomogel lz*l°£,|;
opremo, ki so jo odnesli N®1®^ jedilnica, pisarna iz hrastovega ea, spalnica iz mahagonija, zadnji čas na Opčinah, Nazlo®^ 18) f naslanjači, divani, zeleno It); vlečeni, baržun (šola R. Man® . podobe (Bergagna, Horejc, Mayer, Pfenghansel, Springh«h,0| munek, Althammer, Zangra®^; zadnji čas v uUcl Commerolal0 jj porcelanasti servisi »Puls* oseb, z rožastim robom češki. stali; lestenec, sesalec prahu trolux; 4 ure (2 stari, kuka'fji, ura za na omaro); knjige, el0Z,r<r enciklopedije z «Ex libris*; PJT I® ge, zavese, posteljnina, pr*1 drugo.
TAJNOST ZAJAMČENA Villa Maria, Privatna u*||, Commerciale 31, ali »mi poštni predal it. 807, tel° 40.36
Občni zbor Prosvetne]ra druStva pri Dom|u
Danes, 18. t. m. ob 14.30 se bo vrill občni zbor Prosvetnoga društva pri Domju.
Vabijo se vsi člani in prijatelji, da sc ga v čim večjem številu udeleže.
lepiti za imanovanja v trgovski mornarici
Pri Pomorski direkciji v Trstu se bodo pričeli U. decembra t. 1. izpiti za imenovanja v trgovski mornarici.
Holc za predložitev proženj Pristaniški komandi katere morajo biti »ostavljene na kolkovanem papirju <L. 0) in opremljene s predpisanimi dokumenti, izteče dne 4. decembra t 1.
kolarja,,
ki bi prevzel v najem poP0’1’^! opremljeno delavnico v Nabri iščem. Delo takoj, zagotovi.)011 dalj časa. V bližini »e nahala'* ^ kovačiji. Zglasiti se pri Mar ^^va^abrežln« 123.
Dr. GAETA, zobozdravnik,
Izdeluje proteze v jeklu, z]atu'^ čuku to plastiki. Najvcčjs■	0
olja. Sprejema od 10. do 12. -p 18. do 19.	(govori sk>v°
TRSI', vi« Torre Bln«c* (vogal via Carduco1
Dr. SLAVKO ŠTRU^V
zdravnik io kirurg v	ze-
nici, zdravnik »Jadnj11? . ženlhladjedelnic* (C.RL', 45	„1
v,. a7.r;, r..
dl**
Velika Izbira
dežnih plalčev, "g®'.*!
Krojačnica MIB° JJ.
ipUkaz* G*rib* _____
Tito, volila sem te že!
Volitve - velik praznsk Jugoslovanskih narodov
Preteklo nedeljo ao se vršile v Jugoslaviji volitve v ustavodajno skupščino, ki so dokazale predanost jugoslovanskih množic Ljudski fronti in ki so se zaključile z nje Uo veličastno zmago. Kljub temu, di je reakcija izven Jugoslavije in opozicija, ki je njeno orodje v Jugoslaviji, na vse načine poskušala, de bi v svetu ustvarila videz nede-Oioki stičnosti teh volitev, je sedaj iiop Inoma propadla. Opozicija, Ki se je vzdižaia volitev in ni hotela Postaviti svojLh kandidatov, Je ra-“urala, da bo na ta način izzvala v svetu sumnjo da ni imela možno, ati udeležiti se volitev. Jugoslovanska narodna skupščina pa ji je dala možnost, da pokaže svojo moč Pri volitvah, in sicer s skrinjico brez liste. Stoodstotna udeležba volivcev v večini krajev v državi Jasno kaže resnični demokratični značaj volivnih zakonov in potrjuje besede maršala Tita, da bodo volitve *a ustavodajno skupščino najbolj demokratične, kar jih ja kdaj bilo v Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije so 11. novembra pošteno odgovorili reakcionarjem v «opoziciji» in podli Protiljudskl naklepi «opozlcije» ao doživeli popolen poraz. Jugoslovansko ljudstvo se je udeležilo volitev t veliko radostjo. O tem imamo nešteto primerov, ki nam jasno kažejo voljo ljudstva in obenem tudi redke primere sramotnega dela reakcije, ki se je nesramno posluževala vseh sredstev, le da bi dosegla kak uspeh.
Navcfuienf« ljudstva
V Sloveniji se je ljudstvo že več 4&1 pred volitvami pripravljalo na It praznik. Pletlo je vence, pripravilo kresove, postavljalo mlaje *td. Na dan pred volitvami so se Po vsej Sloveniji začele množične manifestacije. Tako so v Radovlji-«1 na dan volitev veselo prepevali In sporočali svoje rezultate, v teknil, kje bo udeležba preje stoodstotna in kje bo oddano največ glasov *a Ljudsko fronto. Mladina v Žirovnici je hitela z baklami na zbirališča, možje so se uvrščali v sprevod in se resno pomenkovali. V Vseh krajih okoli Jesenic so se zbirali k slovesni bakladl. Iz Žirovnice pa se je videl velik soj nad Jesenicami in napis, ki je v pokončnih črkah sestavljal preljubljeno laie — Tito. Jeseniški kovinarji so dvignili sredi svojih plavžev ta mogočen napis, da bi vsi vedeli, kako mislijo. Ravno tako je bilo v Hrušici. Okrog in krog Hrušice so goreli kresovi, posebno velik je bil na Mozakli, nekdanjem domu partizanov. V nedeljo zjutraj je bila Sodba prva na nogah in zbrala vaščane. Najprej so odšli na grobove talcev, potem pa na volišče. Skoraj vsi so opravili svojo dolžnost že dopoldne. Ob treh popoldne Je strani že napisal na tablo pred voliščem: »Volilo Je 569 volivcev, to je 100%. Tako je bilo povsod. V Mengšu so postavili na dan volitev 40 metrov visok mlaj na glavnem trgu, Iti Je ponosno majal s svojo košato krono, na njem pa je plapolala velika slovenska zastava. Naj Višji mlaj so postavili v Godtšču Pri gkofji Loki. Mlaj je bil visok 43 metrov. Na Bledu je bilo Jezero ■lavnostno razsvetljeno. V LJublja-01 ao mesto spremenili v en sam Vrt, poln zastav ln zelenja. Ves dan 80 Po mestu odmevali vzkliki ln P*tje manifestantov. V tem se je kazala demokratičnost Jugoslovan' skih volitev. Tako navdušenje je kilo po vsej Jugoslaviji.
Na voliiiih
Z veseljem so prihajali na volile volivci, med njimi prvič v zgodovini Jugoslavije tudi žene. Z rednimi obrazi so stali pred vollvni-mi komisijami in spraševali, da bi še bolj natančno vedeli, katera ®krinjica je za Tita. Stare žene, •bed njimi najstarejša volivka Ljubljančanka Prijatelj Ana, stara
99 let, so pokazale, da ljubijo ravno tako Tita kot ves narod. 991etna starka je vzkliknila, ko je volila: «Zivel Tito! Tito!*. Ko jo je po izvršeni volitvl pokrila spremljajoča tovarišica z odejo in pripomnila, da je to potrebno, da bi se ne prehladila, je starka rekla: »Nič zato, če sedaj umrjem, Tito, volila sem te že.» Mati padlega divizijskega komisarja je oddala svoj glas v skrinjico Ljudske fronte, ko pa je morala seči v prazno skrinjico je vzkliknila solznih oči: «Prokletl u-bijalci!* Tudi vojska je sedaj po novem jugoslovanskem zakonu imela pravico do volitev in se jih je udeležila stoodstotno. Iz nekega volišča pripovedujejo: Pol ure pred pričetkom volitev so se vojaki začeli zbirati pred volivnimi prostori. Odpirajo se vrata. Za hip popusti disciplina. Vsak bi hotel voliti prvi. Prvi se vrača iz prostora. Visoko v zrak vrže kapo, jo ujame in za-
vpije: »Hura, tovariši, jaz sem izstrelil zadnji strel. Zadel sem reakcijo naravnost v srce.*
Drugače pa je bilo pri srcih tistim, ki so izgubili volivno pravico. Na volišče na Rakeku je med prvimi volivci prišel iz oddaljene vasi 191etnl bivši domobranec. Ker mu je bila po sodnem sklepu odvzeta volivna pravica, je prinesel sop rdečih rož ter prosil za dostop na volišče. Položil je rožo na skrinjico Osvobodilne fronte in s solzami v očeh odšel. Tako je bilo pri srcu tistim, ki so preje hlapčevali okupatorju.
Dokaz svobode volitev
Povsod so se ljudje veselili. Tam na severovzhodu Slovenije pa žive ljudje, ki niso čutili preroda naše domovine, kjer ni bilo partizanskega gibanja in ne borbe za obstanek kot drugod po Sloveniji. Te ljudi je izrabljal že od nekdaj so-
vražnik našega ljudstva, njegov is-žemalec, špekulant. Tu je gospodaril kulturbund in sejal svoje strupeno seme. Niti enemu, niti drugemu se ni zgodilo ničesar, in ostala sta pri svojem delu. Rovarila sta naprej in volitve so pokazale njuno umazano delo. Ljudstvo je bilo zmešano do kraja. Reakcija se je poslužlla še zadnjega orožja in zato so ljudje v teh dveh krajih prihajali na volišče z vpras’anjem: «Kje je skrinjica za Boga?« Toda ta dva kraja sta kot kaplja vode v morju. Nikjer se ne pozna njihovih glasov, toda sta lep dokaz, da so bile volitve res demokratične in da je vsakdo volil kakor je hotel, na drugi strani pa prikazujejo podlo delo reakcije.
Sedaj, ko je rezultat volitev že znan, ko je že znana veličastna zmaga Ljudske fronte, beremo v vsem inozemskem tisku komentar je o volitvah v Jugoslaviji, katerim so dali zelo močno označbo člani angleškega parlamenta, ki so prisostvovali volitvam in ki pravijo za nje, da še niso videli tako demokratičnih volitev. Jugoslovansko ljudstvo pa se je vrglo po svoji veličastni zmagi s se večjo vnemo na delo za obnovo, da tako utrdi pridobitve svoje zmage.
Primorska se je Nrifa za svobodo
Julijska krajina je
»Politika* je objavila članek pod naslovom:	«Italijanski šovinisti
proti interesom Združenih narodov*, v katerem pravi, da so ob sestanku Attlee-a in Trumana v Washingtonu italijanski reakcionarji znova pričeli s kampanjo proti upravičenim jugoslovanskim terjatvam.
»Kot poprej, se tudi sedaj italijanski šovinisti zelo malo zavedajo načel, za katere so se borili v tej vojni združeni narodi.
Atlantska listina
Predsednik italijanske vlade Fer-ruccio Parri je imel te dni govor v Vidmu, zelo blizu jugoslovanske meje, v katerem je naperil mnogo napačnih obtožb napram jugoslovanskim oblastem v delu Julijske krajine ki je pod upravo ju-oslovanske armade. Dejal je: »Ne moremo ostati mirni spričo klicev,
najbolj prepričljiv način pokazala svojo volio po združitvi z Jugoslavijo
kd prihajajo iz pokrajin, ki jih imamo za svoje. Branili bomo svoje brate in našli bomo moč, da bomo to storili*.
S takimi obtožbami je predsednik italijanske vlade Parri zanikal svoja zatrdila, da si želi sporazuma z Jugoslavijo na pravični podlagi.
Po poročilu Reuterjevega dopisnika iz Rima Je italijanski zunanji minister de Gasperi poslal predsedniku Trumanu pismo, ki je bilo objavljeno v Washingtonu in ki pravi, da Italija ne more podpisati miru, če ne dobi velikega jadranskega pristanišča Trst, ki je pripadel Italiji po prvi svetovni vojni*.
»Politika* nato poudarja, da so ta italijanska poželenja nasprotna atlantski listini in pravi, da jugoslovanska delegacija v Londonu ni terjala nič drugega kot lojalno iz-polnitev načel atlantske listine. Pokazala Je, da je Julijska krajina narodnostno jugoslovanska in da
Se vedno so prekopavanje in pogrebi padlih tovarišev širom primorske zemlje. Ljudstvo ijh povsod v velikem številu spremlja k zadnjemu počitku.
V Kneži se ljudstvo pripravlja na veliko žalno svečanost. Dostojno hoče sprejeti in pokazati ljubezen, ki jo goji do enoindvajsetih mladih žrtev, ki so padle v boju za priključitev Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji. 21. 10. t, 1. Je bil prekop 20 letnega mladeniča, ki je daroval svoje življenje na altar domovine. Žalnega sprevoda se je udeležila velika množica ljudstva.
V Neblu je bil 28. oktobra pogreb tovariša šibau Vladimirja iz Neble-ga. Izpod rodnega krova in v partizanski obleki z rdečo zvezdo so ga dvignili soborci. Zadonela je himna »Hej Slovani*, vaški cerkveni zbor pa je zapel žalostinko »Vigred*. Nato se je »prevod premaknil in se ob spremljanju godbe s Krasa pomikal proti pokopališču. Med množico je bilo mnogo Furlanov in Italijanov. Krsta je bila pokrita z našo zastavo. Ob njej so stopali garibaldinci s Krasa in Kr-mina. Sprevod je dospel v Kruč&v-Ije, kjer je čakal soborca padli tovariš Koncut Lojze, ki je ravno tako daroval svoje mlado življenje za svobodo. V slovo je zadonela ža-lostinka «Žrtvam*. Od padlih junakov sta se poslovila tov. Drago in tov. garibaldlnec s Krasa.
Dne 1. t. m, je bil v Tolminu pogreb tov. Rutar Ivana ln tov. Rutar Kati, ki sta padla v borbi proti okupatorju.
Istega dne so tudi prenesli zem-ske ostanke tov. Manfreda Antona iz Kuma v Tolmin. Začasno Je bil pokopan na Vojskem pri Cerknem, kjer Je padel kot partizan.
Na Vse svete so prenesli na domače pokopališče v Cerovo zemeljske ostanke tovariša Simčič Vilija, ki so ga Nemci ustrelili v Stever-janu, in tov. Koršič Jožeta in Ambrožič Dragutina, padla v Ložicu pri Kanalu, kjer sta bila začasno pokopana. Deževalo je, ko je pevski zbor domačega prosvetnega društva zapel žalostinko v slovo padlim tovarišem. Na poslednji poti jih Je spremljala godba prosvetnega društva »Lipa*. Od odprtih grobovih so spregovorili zastopnik FNOO-ja. član briškega OkNOO ln član prosvetnega društva Iz Skorklje pri Trstu. Padli Junaki so sedaj pokopani poleg desetih oziroma 12 talcev, ker sta dve materi nosili že življenje v sebi. Tik poleg njth stoji spomenik na grobu štirinajstletnega dijaka Brezavšček Marjana, umrlega kmalu po povratku lz zapora leta 1931. Mala briška va» Cerovo Je dala v teku narodno osvobodilne borbe 32 človeških življenj. Razen ustreljenih talcev, padlih v borbi in pogrešanih, so se od desetih internirancev vrnili le štirje.
Na dan Vseh svetih je mladina s ostalim prebivalstvom Škrbine po-
Plebiscit Krui za Juposlauiio
Ponovni odkopi in prenosi trupel padlih borcev pričajo o visokem krvnem davku, ki ga je dalo primorsko ljudstvo za priključitev k Jugoslaviji
italijansko prebivalstvo v nekaterih obalnih mestih sestavljajo pretežno naseljenci iz Italije, ki so jih fašistične oblasti favorizirale, Jugoslovanska delegacija v Londonu je opozorila, da je Julijska krajina med to vojno na najbolj prepričevalen način dokazala svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo in dala narodno osvobodilni vojski dva prostovoljska korpusa; 42.000 prebivalcev tega ozemlja je padlo v borbi za osvoboditev.
Jugoslovanska delegacija, s podpredsednikom vlade Edvardom Kardeljem na čelu, je zaradi tega
predlaala etn og: ar »ko mejo. Zavezniki v Londonu »o načelno »prejeli to zabtovo. Parri in de Gasperi
nista mogla dati drugega argumenta kot tega, ki ga Je razkričal italijanski reacionarni tisk, ki nas obtožuje, da bi vzbudil, sočutje svetovnega javnega mnenja in nezadovoljstvo z nami.
V Italiji onemogočajo veliki veleposestniki in fašistični velekapital gospodarsko obnovo.
Jugoslavija želi kar najiskreneje pravično rešitev vseh vprašanj z Italijo. Prav tako si želi, da bi se italijansko ljudstvo čimprej opomoglo od opustošenja, ki ga je za. pustil fašizem in čim bolj obnovilo gospodarsko življenje. Tega p« ni mogoče doseči z metodami, ki se jih poslužuje Parrijeva vlada. Se manj pa s kampanjami, kot jih vodi italijanska reakcija*.
Dovolj je
častila žrtve na domačem pokopa- t žilo številno ljudstvo iz vsega o-
lišču. Prejšnji dan je okrasila grobove 50 mladih borcev s cvetjem in venci. Svečanosti se je udeležila tudi naša vojska, ki je zapela nekaj žalostink in pozdravila padle tovariše s tremi salvami. Tovariš lz vojske se je s kratkim govorom spomnil njih žrtve za osvoboditev. Njegove besede »o vse prisotne ganile do solz.
Na Vse svete Je mladina ik Ku. ščarjev pri Benečiji prav lepo o-krasila na Srednjtakem pokopališču grobove borcev, ki so podlegli ranam v partizanski bolnici v bližnji vasi. Spomnila se je tudi na osem padlih tovarišev, Jel počivajo na pokopališču pri Sv. 8fu-btanku v Benečiji. Misleč, da so ti grobovi zapuščeni, je »la tjakaj. A našla jih je lepo okrašene. Bene-čanki, ki sta stali kraj grobov, sta dejali: »Krasimo grobove, da izkažemo hvaležnost njim, ki so dali življenje za svobodo beneške zemlje*. Mladina lz Rut je spletla šest lepih vencev s slovensko trobojnico. Ker nima v vasi nobenega groba, je okrasila grohqye .padlih,v, vasi S-rednje, dve uri daleč od Rut.
Prav tako lepo so bili okrašeni grobovi padlih v Ročinju, Kostanjevici, Kanalu, M or akt jem, Melinkih, ValendolU, Lozicah in Za/potoku. Tudi začasni grobovi v najtemnejših gozdovih ali jarkih so bili ta dan polni rož in vencev.
Na 'Vse svete je mladina lepo okrasila grobove osemnajstih tal-cev-partizanov, ki počivajo na pokopališču v Svetem. Na vsak grob so mladinke položile venec z narodno zastavo ln rdečo zvezdo. Na Vernih duš dan pa je bila na pokopališču velika svečanost. Ob tej priliki so vaščani zapeli v spomin padlim žalostinko »Kot žrtve...*.
Komemoracija desetih mladih talcev, žrtev nemškega terorja, je bila na Vernih duš dan v Proseku. Po maši zadušnlci je dolg sprevod krenil na mesto, kjer so bili talci ustreljeni. Spomenik, ki »» danes dviga na tem mestu, je bil dobesedno pokrit rožami, sredi katerih je gorelo mnogo sveč. Po molitvah za mrtve, ki jih je imel tamkajšnji kaplan, Je gospod župnik poveličal delo padlih in obsodil krutost in hudobnost morilcev, Nato je pevski zbor zapel v spomin rusko žalostinko «Zrtvam» in »Vigred*.
Dne 3. t. m. je bila v Tolminu slovesna komemoracija vseh padlih borcev. Svečanosti se Je udele-
kraja. Na pokopališču je tolminski pevski zbor zapel žalostinko »žrtvam*, nakar sta spregovorila tov. Dominko in komisar III. brigade. Častna četa je izstrelila častno salvo. Na glavnem trgu sta govorila major Komande mesta in tov, Stanko. Skupina kulturno prosvet. nih tečajnikov je z lepo deklamacijo zaključila komemoracijo.
Na Otlici je bil 4. t. m. svečano odkrit spomenik, ki ga Je ljudstvo tistih krajev postavilo v spomin treh garibaldincev in enega Rusa, ki so padli l«toe na Veliki petek, ob priliki zadnje velike sovražnikove ofenzive. Pri odkritju je bilo navzočih veliko ljudi. Zastopana je bila tudi naša vojska, mladinske in ženske organizacije. Vsi navzoči so bili ganjeni do solz.
4. t. m. so prenesli v Vremsko dolino zemeljske ostanke tov.
Franceta Dujca, ki so ga SS-ovct usmrtili v Podgradu v Istri in tov. Ludvika Požrla, ki je padel pri Ilirski Bistrici. Tov. Dujca je v rojstni Škofiji pričakala velika množica z zastavami in venci. Pevski zbor društva »Vremščica* Je zapel »Vigred* ki »Žrtvam*, tov. Žarko pa je lepo govoril. Na pokopališču se je ob odprtem grobu v imenu ljudstva poslovil od junakov poročnik Hudoklin. Ogromna množica se je zopet zgrnila v Škofijo in pričakala še truplo tov. Ludvika Požrla. Veličasten sprevod je nato krenil skozi Vremski Britof k župni cerkvi v Vreme. Po obredu so pevci zapeli žalostinko. Ob odprtem grobu se je poslovil od padlega tovariša Abin Dujc.
6, novembra 1945. leta s# Je v Ilirski Bistrici pričelo izkopavanje žrtev, ki jih je v zaklon iSču zasula a vi jonska bomba. Do sedaj so spo-
K ■
Iz borb za svobodo: Radiotelegrafisti sprejemajo in oddajajo
depelt.
znali samo tovarišico, ki Je bila lani o Veliki noči zajeta na Prlložah v Brkinih. Izkopavanje se nadaTju-je. V tem zaklonišču je bilo ubitih 12 ljudi iz II. Bistrice. Govori »e, da je žrtev mnogo več, ker je okupator »talno prevažal jetnike iz domačih zaporov v bistriške.
V Pevmo so se 6. novembra t. 1. vrnili zemeljski ostanki petih borcev jugoslovanske armade. V Oslavlju je bil postavljen žalni slavolok z napisom «Slava padlim borcem*. Zgodaj popoldne Je velika množica v gostem špalirju, z venci in cvetjem pričakala krste padlih domačinov. Pevski zbor in godba »ta jih »prejela in spremljala mimo drugega žalnega slavoloka do cerkve, med potjo je godba igrala žalostinke. V cerkvi sami se je oglasil pevski zbor. Nato se je domači gospod župnik poslovil od padlih. Sprevod je nato krenil na domače pokopališče, kjer je ljudstvo znova ob odprtih grobovih priseglo, da se bo borilo še dalje, dokler ne bo vsa primorska zemlja priključena Jugoslaviji.
Do 8. t, m. so v Ilirski Bistrici Izkopali 17 trupel tovarišev in tovarišic, ubitih 7. aprila 1944. leta ponoči. Zraven trupel ao našli tudi cementno ploščo z lesenim ročajem s katero so sodelavci gestapovskih rabljev Brrika Eberhalta ln Valterja, ubijali žrtve. Nekaj teh žrtev je bilo ustreljenih. Do sedaj so med izkopanimi spoznali sledeče: Tončko in Terezijo Urbančič iz Knežaka, Cetin Jožeta »Triglav* iz Slivja, Samsa Josipa iz Malih Mun, Zadel Karla iz Velikih Mun, Stambulič Ivana iz Zejan, Logar Rudolfa iz Vrbovega, Grži-na Franca lz Vrbič, Jakšetič Jakoba lz Vrbič, Torjam Antona, Majdič Ivana ln Boštjančič Alojza iz Hari, Cenič Anico iz Krškega (Slovenija).
Dn« 9. t. m. pa je bil v Ilirski Bistrici veličasten pogreb teh žrtev. 16 krat, pogrnjenih s slovenskimi zastavami, Je nepregledna množica ljudi spremljala izza vojašnic, kjer so jih okupatorji ubili, v farno cerkev in na pokopališče. Krstam so sledili številni venci, vojaška godba in ljudstvo z narodnimi borci. Sprevod je bil dolg več kilometrov. Na pokopališču sta se ob odprtih grobovih v imenu ljudstva in narodne vojske poslovila od junakov tovariš Vide ln tovariš iz XX U. D,
Za novo dobo, naio novo knjigo!
Zveza primorskih partizanov nam je poslala sledeče pismo s prošnjo, da ga objavimo.
Mi, primorski partizani, M smo včlanjeni v Zvezo primorskih partizanov, nimamo namena polemizirati, niti se osiroti na neumna podtikanja takozvane Zveze italijanskih partizanov, ki trdi, da zastopa italijanske partizano na Primorskem, stvarno pa predstavlja le malo skupinico odpadnikov. Niti »e mislimo polemizirati s kraje-tmim listom *La Voce libera*, ki jt samo posebi umevno njihov glasnik. Toda spričo podtikanj in podlih trditev, ki jih je predvčerajšnjim objavil ta Ust, smo upravičeni, reagirati in razkrinkati njih skrite namene.
Lainiva je trditev, da so primorski partizani nasprotovali prošnji italijanskih družin po ekshumaaiji njihovih padlih v ooni B in v Sloveniji. Lažniva je tudi trditev, da je Zveza primorskih partizanov As-koriščala v po padle tovariše liti-čne namene.
Primorski partizani smo ustanovili našo Zvezo s ciljem, da ostanemo združeni sedaj, kakor smo Mii v borbi, ko nas je pobratil skupen ideal na gorah, kjer smo se borili proti zatiralcem. Ustanovili smo našo Zvezo, da bi združili vse partizane na Primorskem, Italijane in Slovane, jih podpirati v oi-ihlnem življenju in pomagali svoj-oem padlih tovarišev. Ustanovili smo jo, da bi ohranili enotnost partizanov ne glede na narodnost in politične težnje,
Jasno pa je tudi, da ima nasprotna stran čisto .politične in no-oionaHstične namene, kajti le od vsega začetka je zavzela nepopustljivo in šovonistično stališče, ne da bi se pri tem sploh ozirala na naše privržence. Pri tem je izvzela slovanske partizane, ki so v naši deželi v večini. Tudi ni upoštevala neovrgljivega dejstva, da v tej sporni deželi skupno živita dve narodnosti. Naša Zveza pa naravno izraža posebni položaj Julijske krajine, kjer se stekata dve narodnosti, ki jih hočemo pobratiti, ne pa ločiti.
Resnica je, da skuša reakcija, ki je leglo fašizma, najti novih poti za izkoriščevanje ljudstva, potem ko se je borila proti nam, podpirala Nemce v njihoven vojnem naporu in delila z njimi koristi in podlosti. Ker reakcija razume, kakšno silo predstavljajo partizani in kakšen ugled uživajo med ljudstvom, skuša povzročati razkol med njimi, da bi jih ošibela. Namen o-nih, ki organizirajo in finansirajo tako imenovano Zvezo italijanskih partizanov, je: razkol ne le med italijanskimi in slovanskimi partizani, pač pa tudi med italijanskimi partizani samimi. Trditev Usta fLa Voce libera», da ta takozvana Zveza it. part. ni samo mala skupina odpadnikov, marveč da šteje 3.000 članov, je tako absurdna, da je odveč, pobijati jo. Kdo so, tedaj,
tile partizani t V katerih edinicah so se borili t Mar so te le fantastične, kakor ovih enajst tfamoz-nih* brigad CLNt
Kakor je CLN v dneh vstaje sprejel v celoti kvesturo, črne brigade, X Mas in vse z okupatorjem kompromitirane elemente, da bi jih postavil proti organiziranim ljudskim množicam, tako brez obotavljanja pripisuje Zveza italijanskih partizanov naziv partizan vsakomur, ki jt pripravljen sprejeti njene mahinacije.
Pravi partizani, to so tisti, ki so se z nami borili na gorah, st ne bodo dali zapeljati. O tem smo prepričani. Zali nas le misel, da bi te kaka družina padlih tovarišev dala zavajati s trmi vabili, ki hočejo izrabljati žrtve njihovih slavnih-svoj. oev.
Mi, primorski partizani, opominjamo tVooe libera», naj preneha * obrekovanji. Kajti mi, ki smo se borili, me bomo trpeli žalitev. Mi smo se vztrajno borili in nismo pri tem imeli nikakih špekulacij. Zato ne bomo dopuščali, da bi se svoboda izražanja izpridila v svobodo obrekovanja.
Mi nadaljujemo naio, še ne dokončano borbo za iste ideale in z enakim zanosom kot v preteklosti, ko smo le ime h proti sebi Bit-lerjevo Vojsko. Partizani, fci so se resnično borili, nas poznajo in mi poznamo njih. Združrni smo, kakor smo bili. Bili smo še vedno ljudska vojska. Naše geslo je le zmeraj is to: Srmt fašizmu — Svobodo narodu/
Stoletnica slovenske šole
? Sv. Križu pri Trstu
Danes bo proslavil Sv. Križ pri Trstu 100 letnico ustanovitve slovenske šole, te zibelke prosvetnega dela pred sto leti, iz katere so vzrastle generacije, ki si krčijo danes pot v svobodo in lepšo prihodnost. Sodelovali bodo: pevsko društvo in pionirčki iz Nabrežine, pevski zbor 8 Proseka, domača godba in pionirski in pevski zbor.
Na sporedu so: ob 14.30 odkritje spominske plošče na stari šoli. Govorila bosta tovariša Ivan Tence in Mirko Dovšak, kot predsednik domačih organizacij, tov. Drago Pahor, kot zastopnik SPZ iz Trsta. Domača godba bo zaigrala »Hej .Slovani*, pionirski pevski zbor in združeni pevski zbori zapojo priložnostne pesmi.
Po tej otvoritveni svečanosti se bo vršil nadaljnji spored v društvenih prostorih z nagovorom gled. igralca, domačina tov. Košute, s petjem pionirčkov, zbora iz Nabrežine, Proseka, domačega zbora in godbe.
Zvečer ob 20. uri uprizorijo domači mladinci dvodejanko »Dekle s severa*. Na sporedu so še recitacije »Soči*, domača godba, pionirčki in pevski zbor.
Leto grajenja ljudske oblasti plebiscit za Titovo lugoslaviio
frl dejstva odlikujejo 8. septem-' 1943. na Primorskem.
?rvo dejstvo sta izredni obseg in *čaj mobilizacije v Narodno o->bod!lno vojsko. 81o Je pod orož-vse: moški ln ženske, staro ln ado, zdravi ln pohabljeni. Vsi bili polni nevidnega navduše-Bill so prežeti s podvzetnlm, rbenim in ofenzivnim duhom, ontanost In hitrost sta vsej mo-izaclji še » svoje strani dali ačaj narodne vstaje. Do črke Je t da Je Primorska takrat bila r°d pod orožjem. Ta narod pod °šjem je potem 16 dni vodil borna gorlški fronti in bil osnova v*h primorskih brigad ln odrs-v NOV ln POJ.
foto ix. Korpus, ki sicer ne ob-Sa cele Primorske in ki tudi ne ®e8a »amo Primorske, ki pa Je hdarle naš primorski Korpus, s >ravlčeno#tJo jemlje 8. septem-T kot datum svojega enoletnsg* 'računa,
0l-ugo dejstvo J«, da •» >• na &h sesula oblast okupatorja. ‘av*aprav j* neverjetno, kako je *tn*l t- aparat, ki so ca gradili ^*hdvaj«et let. Izginil Je čez noč, ^ vsakega posebnega ukrepanja, *e »iši, fts aasBeeeveedž esrne-
bojenega naroda, ki je z orožjem v roki govoril dovolj odkrito, da hoče za naprej o svoji usodi odločati sam. Vsi predstavniki okupatorjeve oblasti so v istem trenutku začutili. da jim ni več mesta med nami ln ao, ne da bi bili izpostavljeni represalijam za vse, kar so med nami storili, pobegnili Iz naših krajev, z Izjemo Trsta, Gorice In nekaj obalnih mest.
Tretje dejstvo Je, da se Je Istočasno uveljavila Osvobodilna fronta kot nova slovenska narodna oblast. Ni prišlo do anarhije, temveč do nove oblasti, do oblasti OF. Primorske množice so ob tej priliki pokazale čuda iniciativnosti. Brez ..redhodnia direktiv ln brez možnosti morebitne nove direktive takoj sporočiti V zadnji kotiček Primorske, »o Krajevni odbori OF in kjer teh ni bilo, tudi posamezni zaupniki Osvobodilne fronte, pričeli takoj nastopati kot predstavniki nove oblasti. V ogromni večini primeren- »o tudi našli pravo rešitev Iti povsod Jih je narod priznaval. Pričeli so uspešno nastopati kot preoatavo Ikl nove oblasti.
Os pretehtamo ta tri dejstva,, ki
so seveda med seboj neločljivo po-
vezana, potem lahko razumemo, kaj vse je prišlo do izraza in kaj vse »e je zasnovalo za nas 8. septembra 1943.
Velika iniciativnost množic je z narodno vstajo v obliki mobilizacije v eno, Titovo vojsko ln s soglasnim priznanjem Osvobodilne fronte kot nove narodne oblasti, pokazala enotno usmerjenost ln popolno povezanost posameznih pobud. To se da razložiti samo s predhodnim delom ln borbo Osvobodilne fronte onstran in tostran stare me. je. Partizanske čete, potem odredi ln kočrio brigade ter vse politično delo, ki »e je naslanjalo na oboroženo borbo ln se okrog nje razvijalo, »o kljub vsem organizacijskim težavam, na katere je naletela OF na Primorskem, kjer Je okupatorski »istem ustrahovanja in zatiranja bil po petindvajsetletnem obstoju posebn- močan, globoko preorali vso deželo. OF je bila na Primorskem zakoreninjena. Pro-gram OF je* bil program primorskih množic. Sam program »e je 8. septembra 1948. Izkazal kot organizator, ki je odrejal mesto in delo posameznikom ln celoti. Vse, kar je bilo tlzte dni, nosi Izključno pečat OF.
Globoka •Korenin Je poet OF med primorskim ljudstvom po je nadalje razumljiva samo, če smo #1 na Jasnem, da OF nadaljuje najboljšo tradicijo Primorske ln uresničuje nj ne ideale. 8. september 1943. j* za Prlmdrsko zmagoviti »ključek 3Bletne*» odpora, ki Ja M Ba-
zovici prvikrat nakazal obliko ob-oborožone borbe. Jo plod petindvajsetletnega odpora, ki ga je na novi, višji ln širši stopnji organizirala ln vodila zadnje dve leti ln pol pred polom Italije OF,
Po drugi strani pa 8. september 1948. pomeni dejansko, to je z dejanji izvajano in izpričano opre-delitev Primorske za Slovenijo in novo Jugoslavijo. Velikanski uspeh OF na Primorskem je namreč v ne majhni meri pripisati temu, da je OF bila po letu 1918. prvi stvarni donos ostalega slovenskega naroda v narodno osvobodilni borbi, tesno povezanega a ostalimi jugoslovanskimi narodi v naporu primorskega ljudstva ln da Je zato v-očeh vsakega Primorca predstavljala Slovenijo in Jugoslavijo. Vsak, kdor Je 8. septembra 1948. dal na kapo rdečo zvezdo, je s tem jasne Izpovedal, da zahteva, da Primorska postane tudi del svobodne to združene Slovenije v novi Jugoslaviji.
Preteklo leto, tako globoko zakoreninjeno v preteklosti, nam Je prineslo nagrado za vse preostalo trpljenje in za vso minulo borbo. Prišlo je to do svojega zunanjega izraza že s tem, da je Glavni štab Slovenije v znamenje spoštovanja borbene primorske preteklosti, ob preimenovanju 1*. brigad* v udarno, njej podelil naziv «Bazoviška* ln da je maršal Tito, kot predstavnika vseh padlih Primorcev v »veti domovinski vojni, imenoval padlega komandanta B. primorske bri-
gade Janka Premrla - Vojka, za narodnega heroja.
Preteklo leto pomenja, če ga hočemo na kratko in po njegovi bistveni strani označiti, uresničevanje odloka Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte o priključitvi, torej dejansko uvrščanje naše zemlje v ostalo Slovenijo ln s tem v Jugoslavijo. To Je glavna vsebina treh razdobij, ki so sledile veliki nemški ofenzivi. To je glavna vsebina razdobja, ki ga označuje parola boja proti lažislovenskim županom ln lažislovenskim Šolam, to Je glavna vsebina avnojske kampanje, ki ga označuje entuziastično »prejeta in potem neprestano ponavljana parola: »Za Titovo Jugoslavijo!*, In zopet tudi glavna vsebina razdobja načrtne, sistematične, že v prihodnost usmerjene graditve narodne oblasti, ki jo začenja prvo zasedanje SNOS-a in ki ga na Primorskem obeležujejo v neposredni bližini okupatorskih postojank s »toprocentno udeležbo Izvajane volitve v Krajevne NOO in Okrajno narodno osvobodilne skupščine; pa tudi v sedanjem zaključnem razdoblju je postavljanj« organov narodne oblasti kot organov slovenske državnosti ln države Jugoslavije glavna vsebina vsega na-»ega dogajanja.
Grajenj* narodne oblasti, kot oblasti slovensks dravnosti in države Jugoslavije, zbiranje primorskega ljudstva okrog organov t« oblasti, nadaljevanje zdavnaj m-| početega boja pod vodstvom tab or-
ganov pa dobi vso težo vsakodnevnega, z napori In krvjo pisanega plebiscita primorskega ljudstva za Titovo Jugoslavijo, če imamo pred očmi, da je samo 16 dni po 8. septembru pričela velika jesenska o-fenzlva, ki je bila uvod v nešteto drugih, po nekaterih predelih dnevnik hajk, ki je bila samo prvo poglavnje ropanja, požiganja ln moritve, ki Jih je potem naša zemlja vse leto doživljala od beneških hribov pa do Istre.
V tem letu so padli trije člani Pokrajin, foruma — in to tov. Rudi Mahnič-Brklnec, Darko Ma-rušič-Blaž ln ravno zadnje tedne veteran med nami vsemi Jože Srebrnič. V nemškem koncentracijskem taborišču pa je umrl tovariš Miro Spacapan-Sava, ki je bil član Narodno osvobodilnega sveta za primorsko Slovenijo. Razen tega nam je padlo in izginilo v okupatorjevih ječah to njegovih koncentracijskih taboriščih desetine okrožnih ln okrajnih funkcionarjev ln stotine drugih aktivistov.
Glavni junak tega leta pa je bilo primorsko ljudstvo, ki Je dalo iz sebe to dolgo vrsto borcev za narodno svobodo in ki jih s čudovito razsipnostjo vsak dan znova daje, ki Je enotno kot vedro — te borce navdihovalo s svojo brezprl-merno narodno zavednostjo, predanostjo. požrtvovalnostjo. Miren, Komen, Rthemberk; brkinske, bri-Uk« to oerkljansk* vasi v maju — vsa slovenska zemlja od skrajnega severotaaptadcega konca p« As
morja in do Hrvaške Istre je s svojimi požganimi domovi, oskrunjenimi svetišči, in romarskimi cerkvicami, s svojimi pobitimi, o-nečaščeriimt in v suženjstvo odpeljanimi ljudmi spomenik tega, kar je v tem letu za Titovo Jugoslavijo prispevalo Slovensko Primorje, njen zapadnl branik.
Pa ne samo Sovensko Primorje, tudi Beneška Sovenija! Kajti preteklo leto pomenja tudi čudovito prebujenje te naše Trnjulčice. Junaška, stvari narodne osvoboditve, uničenju fašizma in s tem napredku vsega človeštva posvečena borba naših partizanov, ki so že prve mesece leta 1943. prvikrat bili v Beneški Sloveniji in vztrajno misijonarsko delo naših aktivistov, ki so potrpežljivo organizirali protifašistični boj, sta prebudila ta naj-zapadnejši košček slovenske zemlje k novemu življenju. »Pomlad narodov* je šele sedaj prišla v tiste kraje.
Tudi so bile številne in težke žrtve. Za vse padle omenimo aktivista tov. Filipa, zamišljenega briškega kolona, ki Je z nagonom delavca, pa vendar na zemljo navezanega človeka, našel prvi dostop do zaprtih Benečanov la sploh, lahko rečemo, izumil sistem našega dela med njimi. Tudi on je padel ln dokazal, da v OF prav delavni člavek v borhl za velike vsečlovečenske ideale uresničuje stoletni sen slovenskega naroda.
Ognjen in krvavi krst so prestala tudi beneška vatov ki Jim niso
prizanesle okupatorske bande. Kljub temu, ali prav zato pa je pred nekaj tedni slovenska beseda, ki jo je v gojeni obliki prvikrat prinesla igralska skupina IX. korpusa, žela zmagoslavja, kakor jih je pred tem morda samo na velikih taborih preteklega stoletja.
Ob tem kratkem pregledu preteklega leta ki pomenja uresničevanja dolgoletnih sanj primorskega ljudstva in vsega slovenskega naroda, pa je treba poudariti, da ima pri njem važno zaslugo naša vojska in na našem ozemlju posebej IX. Korpus NOV in POJ. Ne samo, da je v tem razdobju naša vojska tudi na Primorskem dosegla stopnjo redne armade ln da je z uspehom opravljala svoje naloge, ki jih ima ca tem sektorju skupne protihitlerjevske fronte v sklopu skupnih zavezniških načrtov, temveč Je ravno ona omogočila, da se, čeprav v težkih razmerah, naša nova narodna oblast povsod u-veljavlja. S svojo vsepričujočnostjo je prisilila okupatorja, da se drži po nekaj postojankah, in je s tem pripomogla k temu, da ni mogel izsiliti svoje uprave. S tem pa j* bistveno soodločevala v osnovni bitki tega leta. v bitki za narodno in ljudsko oblast, to ji je tudi ona vtisnita pečat plebiscit* za Titovo
Jugoslavijo.
Dr. JOŽA VILFAN Iz brošure tLeto borbo ob Bači* hi opisuje borbo za osvoboditev Primorskega ljudstva v dami od U43.-19ŽS.
ZA STARO PRAVDO
Revolucionarni nastopi so vselej dokaz žive sile naroda
Ve vkup le vkup uboga gmajna!
Beja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna,
Baja, hejo!
Zimzelen za klobuk...
Punt naj reži nas tlačanskih muk!
V srednjem veku je bila družba fevdalno urejena: plemstvo je bilo lastnik zemlje in kmetje na njej so bili tlačani plemiških gospodarjev, gospodarsko in osebno nesvobodni. Cerkev, ki je v srednjem Veku imela sama približno tretjino zemlje, je po svoji višji duhovščini predstavljala v resnici fevdalne gospode in je blagoslavljala fevdalni red kot božjo ustanovo.
S križarskimi vojnami, ki so odprle nove trgovske poti po Evropi in posebno na jugovzhod, v Orient, so se naglo razvijala mesta, ki so spodjedala fevdalno družbeno ustanovo. Poleg plemstva in kmetov je rastel nov družbeni sloj. meščanstvo, ki se je polagoma razcepilo v trgovce in obrtnike z značilnim cehovstvom. Pod premožno meščansko plastjo se je razvijalo plebejstvo, siromašno mestno ljudstvo.
Prvotno naturalno gospodarstvo,
zamenjavanje proizvodov, iapodri-nja denarno; poleg tega narašča proizvajanje obrtnih proizvodov, cene se dvigajo, medtem ko padajo cene kmečkih pridelkov. Meščanstvo bogati, tlačan živi vedno težji. Plemstvo hoče razkošja, pa ne more tekmovati z meščanstvom, zato meče vedno težja bremena na tlačana; veča mu desetino in tlako, nalaga nove .vsimogoče davke, prepoveduje mu uporabo gozdov, pašnikov, vode, obenem ga strahuje, ker ima nad njim sodno in sploh vso oblast. Tako rastejo nasprotstva. Ker je cerkev miselno najmočnejša opora fevdalnih razmer, prihajajo prvi napadi na njene nauke. Nastopi Wiclif. Hus, v Nemčiji Luther, prihaja zahteva po boljši ureditvi družbe, reformacija.
Poleg teh pojavov, ki so v prvi vrsti prizadevanje meščanskega razreda, se oglaša tudi tlačanski svet, ki ima oporo v plebejski, v ljudski plasti po mestih, začenjajo se kmečki upori, revolucionarna gibanja kmečkih množic. Pojavljajo se po vsej Evropi in rajajo s presledki več stoletij.
V zgodovini slovanskega naroda
so kmečki upori velik pojav, že zgolj po obsegu. Lahko trdimo, da so bili kmečka upori pri nas politični dogodki prve vrste. Boji slovenskega kmeta proti fevdalni gospodi so v zvezi z reformacijo položili temelj slovenskemu narodu. V njih Je bila »početa prva iskra »lovensek zavesti, zavest skupnosti. iskra, ki je potem v XIX. stoletju tako burno prodrla na površje. Od tedaj pa do naših dni, do naše osvobodilne borbi, je v resnici rdeča nit, ki veže tedanje dogajanje z današnjim. Revolucionarni nastopi, pravi Kardelj v svojem znamenitem delu »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*, so vselej dokaz žive sile naroda. Narod, ki molče trpi zatiranje, je obsojen na pogin. Kmečki upori in reformacija so dokazali, da živa sila slovenskega ljudstva ni bila strta in svoj prihod v zgodovino je najavil slovenski narod z najveličastnejšim revolucionarnim dejanjem, ki ga nista mogla ubiti v glavah Slovencev ne zatiranje ne čas. V tem je sila uporniške tradicije.
„Hočemo biti prosti!
M
Slovenski kmečki upori niso samo slovenski pojav. Kmečke upore opazujemo po vsej Evropi že v ČOH. stoletju, takoj, ko je gospodarski razvoj pokazal, da se fevdalno gospodarstvo ne bo moglo večno obdržati. Upori proti fevdal-etvu, proti temu da plemstvo gospoduje tlačanu, so bili nastopi proti redu, ki je bil dotlej svet in nedotakljiv. Eden prvih uporov na Slovenskem beleži zgodovina že 1. 1386. Kmetje so odpovedali pokorščino samostanu v Stični, ker jim Je opat Nikolaj zvišal doklade. Samostanska tlaka, samostanska bremena niso bila slovenskemu kmetu nič lažja, kot bremena, ki so mu jih nakladali nemški baroni in grofi in zato tudi pozneje ni delal razločka med posvetnim ali cerkvenim tlačiteljem.
Zanimivo je, da so istega leta, ko eo se uril tlačani st iškega samostana, imeli na Francoskem čeli ko vstajo kmetov, imenovano »zakerljo*. Tudi poznejši slovenski kmečki upori so bili v nekaki zvezi z upori po drugih predelih Evro-, pe, posebno v Nemčiji. Imamo dokaze, da so se uporniška gibanja hranila iz sosedstva, tako v miselnem pogledu po zahtevah, ki so jih postavljali uporni kmetje, kakor tudi po obliki organizacije. Beseda punt je nemški »Bund* in pomen ja zvezo. Res je bil prvi pomembnejši punt slovenskih kmetov v neposredni bližini Nemcev v Ziljski dolini 1. 1478. Nemški veli-kaš Ortenburžaa je zahteval nov davek, posebno pristojbino za vrne-ščenje tlačanov na kmetije. Kmetje so sklicali veliko zborovanje v bližini B. lja.lt* in postavil temelj organizaciji. Vsakdo j* moral plačevati davek, razen tega se je obvezal. da »e bo držal dogovorjenih določb. Kdor e* pristopi k zvezi, k puntu, ne bo imel pravice do skupniga občinskega imetka; nihče naj mn ne da ognja, če bi mu ugasnile ognjišče, če se mu rodi otrok, naj se ne krsti; če sam umre, naj se n* pokopi j«. Da se nhče ne bo umaknil, so prisegli zvestobo zvezi na meč, privezan na dva v zemljo zataknjena kola. Ta punt bi utegnil postati fevdalni gospodi nevaren, če bi ne bili 26. julija prldli Turki iz Primorske čez Predli na Koroško. Kmetje so se jim postavili v bran, toda prešibki so bili večinoma posekani in deloma zajeti in odgnani v suženjstvo.
Položaj našega kmetskega ljudstva se je v drugi polovici XV. stoletja stalno slabšal in s tlačani vred so trpeli tudi šibki sloji po mestih. Tedaj je propadla rodbina celjskih grofov, katerih zadnjega moškega potomca Ulrika II. so L 1466 ubili Madžari v Biogradu. Ker so bili celjski grofje gospodarji večjega dela slovenske zemlje, se je vnel za dediščino hud boj, zaradi katerega eo najbolj trpele slovenske vasi.
Kmalu zatem pa so se navali Turkov v slovenske dežele tako pomnožili, da skoro ni bilo leta brez nesreče. Medtem, ko so se plemenitaši poskrili v utrjenih gradovih, so bili tlačani na milost in nemilost Izročeni roparjem. Gorje ljudstva je naraščalo, gospoda mu je pa vrh tega nalagala nove davke za »obrambo domovine*. Kam so tl davki šli, ni vedel nihč:, kmetje so bili prepuščeni sami sebi in so •e branili, kakor so vedeli in znali. Edina korist, ki so jo imeli od spopadov s turško silo je bila, da so se oboroievali in vtžbeli v orožju. Tako je bila vojska sposobna tudi za nadaljne nastope proti fevdalnim tlačiteljem.
Z odkritjem Amerike 1. 1492. nastopa v gospodarskem redu Evrope temeljit preobrat.
Pritok srebra in zlata na trg, narašča, kmetje, katerih imetje je v stalni nevarnosti pred domačimi in tujimi roparji, skušajo priti do kovanega denarja, da bi a* z njim rešili. Svoje pridelke prodajajo za vsako ©eno, trgovci as okoriščajo in bogatijo, navijajo oe-ne kolonialnemu blagu in obrtnim izdelkom, s čimer se topodko-puje temelj fevdalnemu gospodu, ki ima glavni vir dohod*-v is pridelkov
tlačanov. Fevdalni red stopa v novo razdobje. Ob njem rase mladi kapitalizem. Trgovci in bankirji, na Slovenskem pravzaprav sami tujci, pričenjajo izkoriščati slovenskega kmeta ramo ob rami z zemljiško gospodo.
Tlačan krvavo čuti nov položaj in si ne ve svetovati. Na Nemškem osnuje uporniško organizacijo »Bundschuh*, kmečkičevelj z vezalkami je znak kmečke skupnosti, znak, ki ga slika na svoje prapore. Ko je ta organizacija razkrita in razgnana, osnuje novo, ki
se imenuje «der arme Konrat* —
ubogi «Ne ve si sveta*. Ze po nazivu se spozna zarotniški značaj gibanja, konspirativnost- In je konspirativnost tudi skrajno potrebna, kajti vsak puntarski poskus zasleduje gosposka z najhujšo strogostjo in neizprosnostjo. Kdor je zasačen, da se druži v puntu, dobi vžgano znamenje na čalo, odraze jo mu no«, uhlje, levo roko — da bob fevdalnemu gospodu lahko koristil še z desno — kolovodjo punta pa usmrtijo, po dolgih in težkih mukah, da zvedo
sozarotnike. Usmrtitev je navadno javna in kose trupla obešajo v svarilo po vaseh,
..Krist je prelil kri za vse!“
Vzlic kruti neizprosnosti fevdalne reakcije se puntarsko gibanje ne more zajeziti. Slovenski kmet se spominja časov, ko ga fevdalni jarem še ni tako tlačil, ko so bile davščine zmernejše in so se razpisovale, da jih ne bi gospodarji tako lahko višali, skratka, ko so »urbarji* še veljali.
»Za staro pravdo* torej! Vendar gredo zahteve še mnogo dalje. Ne zahtevajo le nečesa, kar so že imeli, zahtevajo voč: »Krist je prein kri za vse* trdijo, »za pastirja in za kralja. Zato smo prosti in hočemo biti prosti. Izpustite nas iz robat va! Nikaklh bremen več!*
Tlačani ne priznavajo več fevdalnega gospodatva, hočejo svobodo, hočejo oblast, osvoboditev tlake, disetlne in vseh dajatev, torej odpravo fevdalnega razmerja, nov red, kjer bo ljudsevo odločalo, torej demokracijo. V kmečkih puntih je borba zanjo začela. Da se vodi Se danes, je dokaz, kako drži iz onih davnih dni do danae neprekinjena veriga.
Znak velike volje slovenskega tlačanskega ljudstva, da doseže človeka vredno življenje je veliki, krvavi punt, ki pada v leto 1515. To leto je vstala vsa slovenska zemlja, ne da bi Štedila z žrtvami. Tri mesece je bila slovenska tlačanska raja — kljub vsej oboroženi sili fevdalne gospode — gospodar na svoji zemlji. Bil je to vseslovenski punt, vzlic tragičnemu Izidu, eno najodločntjših, najpogumnejših dejanj slovenskega ljudstva, vreden predhodnik velike osvobodilne borbe, ki jo je v naših dneh zmagovito izbojeval slovenski narod.
PROBLEM ŽIVINSKE KRME
PESNIK NAŠE ZEMLJE
Srečko Kosovel
Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k po» hoju bom legel
(Iz Kosovelove pesmi)
Srečko Kosovel dojema v svojih
pesmih svet to dogodke impresivno, to je potom vtisov. Vendar pa v te neposredne vtise polaga svoje subjektivno čustvo ta svoje subjektivne misli. Spreminja te svoje vtise po svoje, jim daj« obliko po svojih razpoloženjih. V poznejšem razvoju prepleta te svoje vtise z razglabljanjem o sodobnih vprašanjih, Pride do prepričanja «da brez razumevanja sodobnega življenja ne bo nihče razumel eobodne umetnosti*. V svojih odnosih do problemov, ki mučijo svet,, je borben. V mnogih njegovih programa-tičnih člankih zasledimo razmišljanja o problemih človeštva. V njegovih pesmih vidimo vsa njegova iskanja, vidimo vse valovanje v njegovi notranjosti, njegovo borbenost, pa četudi brez upa zmage, njegovo otožne«*, njegovo rahlo nakazano vero v boljšo bodočnost, vso mehkobo njegove duše.
V njegovih peamlh to delih se zrcali mnogovrstno trpljenje zaradi njega samega, zaradi mučnega iskanja ideje s strani človeštva, zaradi razdvojenosti človeštva. VaUd mehkobe v svoji notranjosti začuti njegova tenkočutna čustvenost Še globlje vso to razhllnjcnost, to svetovno bol in bol svojega naroda in kjer se je oelota ne zaveda, tja jo potoži on iz samega sebe. Glavna nota njegovih poezij je trpkoet in zavest, da on samega sobe v svojem delu ne doživi, ne preživi.
Njegove pesmi so globoko občutene in čustveno pristne. Z vso žarkostjo svoje močne ljubezni ljubi svojo ožjo domovino, svoj Kras. On gleda Kras skozi svoje trpljenje, skozi svojo otožnost. Kot človek, ki išče utehe v samoti z določenim obeležjem, tako se zate' ka on h Krasu. Ne raduje se nad krajem, kjer je bil rojen z naivnostjo, veseleč se njegove lepote in stoječ ob strani, zato, da ga doživi takega kot je, ampak se strne z rodno grudo, doživlja jo iz svoje notranjosti, v neposredno doživetje polaga svojo misel, svoje čustvo in pokrajina je trpka kot Je trpka njegova bolest to ravno tako trpka je njegova pesem.
Ves Krat je mehak — kot da ihti is kapele liti in godba plavat trenutek — in kakor raztrgan obraz obmolči v mesečini skalna pulčava
Veren izraz te čisto njegove, subjektivne povezanosti s Kresom najdemo tudi v naslednjih verzih.
Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo. Na grobu lipek cvete.
Iz bele vasi bele poti, in vse ta poti v moje srce.
Trpd zaradi mučnega iskanja človeštva po ideji, miru in osrečitvi:
Delo eo je pogreznilo v torna
V praznosti divja
stralni Nezmlsel
Kaae razpaljenih misli
razharja glavo.
stiska nam prsi
pada v torno.
Tudi on bi rad dosegel mtr to gle-
da! sad svojega dela, a boji se, da
se to ne uresniči:
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.». Ognja prepolno, poln sil; neizrabljen k pokoju bom legel.
Ogenj bo v prsih me žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat »n ne bom mogel spati.
V svojih idejno miselnih člankih pa poziva in bodri k delu, resnemu in stvarnemu dolu, in on sam hiti z dedom: »Zato, ker ne delamo, obupujemo, omahujemo trikrat na dan. Zato, ker ni vere več v bodočnost, vere v delo, ki jo pripravlja, vero v delo, posvečujoče, zmagujoče. A samo delo vodi k zmagi!»
V vsem tem je Srečko Kosovel predhodnik današnjih dni, tudi on je pomagal pripravljati tla za naš podvig in za naše novo življenje. In
Sirote slovenske narodnosti, stalno bivaioCe v Trstu In oko« lici, katerih varuhi žele, da Jih spravijo v nadaljno oskrbo k dobrim družinam v Sloveniji naj se aglase takoj na odseku za socialno skrbstvo, Via Ga-lati ktev. 20 L Prav tako se vabijo sirote iz Tržaškega okrožja, naj se zglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev. 6 1L
ne brez razlog* si je nadel* ena
izmed brigad narodnoosvobodilne vojske ime brigada »Srečk* Kosova la*.
V svojem iskanju Je hotel podreti svoje iluzije, hotel je priti do »poznanja, katerega me je bal, dokler ni prišlo. »A ko je prišlo tiho, podzavestno, srce je zaihtelo pol bolestno in sonca svit je žalostno sijal*.
Stopil je nad pokrajino prelestno vseh mladih sanj. In kot junak je hotel zavestno podreti iluzije prav do tal. Misli je, da s praznoto pride smrt.
A čuda: vedno jvečji se odpiral pred mano svet je, v večnost
[razprostrt
in v rosni zlati zarji je gorela pokrajina iz mladih dni pepela,
Spoznanje mu ne more uničiti njegove idealnosti. Čuti se pogosto-ma osamljenega:
In kaj potem t Ni noči bližja noč,
6e romar sam je sredi svojih sanjt Ce pade — noj le kliče na pomoč, ko ve, da nihče se ne zmeni zanjt Vsak mora sam, ah sam doseči cilj in pasti, če mu neostaje sil...
A zopet dobi sam v sebi tolažilo, zvesto spremstvo: »Sobice večnosti vse so odprte, duše naše več niso potrte, zlasti odsevi sijejo k nam, da nisi več sam*.
Krik po samoti js istoveten ■ željo začutiti se eno z vesoljstvom. »Pa bi mogel vase skriti, živeti ni-komur, nikomur pamaa, da ki s*
mogel poglobiti v tiho prelivanje mraka in sanj!* Iz množice, ki se giblje ta upira, hiti k zmagi in ve, da bo pel. To je njegova borba brez upa zmage.
V njegova ra$mišlj#v&nja se vple te misel na Boga. Bori se, da bo prišel do njega. Sluti ga, a ga rte more doumeti: »Objemam te, pa le ne vem, če si brezsmerje ali smer, središče vseh strasti ljudem, če njih pogin ali nemira. Ne ve ali js oče, ali je brat, ki živi samo v slutnjah duš in se le včasih nagne k nam v trenutkih, ko je človek p'.ixh, ponižan m sam.
»O da mi slutiti je to enkrat — svetlejli in lažji bi bil moj križ!*
Srečko Kosovel je iakal človeka. Ljubil je svojo domovino, a preko te je ljubil človeštvo v svojih »Re-flekcijah ob Koroškem dnevu* piše: »Mi smo pa dognal sledeče: Tlačiti, zatirati, ubijati, nasilno atova-rja.tr. so protičlovečanska načela. Ako so zapisani v etilri nacionalizma, nas ne moti; mi smo za etiko človečanstva*.
Krivica Je krivica, naj se godi enemu, tisočim ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi eden Je človek. Naše načelo je: »Za človeka!*
Srečko Kosovel doživlja svet čustveno. Vsled tega so njegovi pogledi na socialne probleme in na umetnost še nedognani v njen samem. Niha med zgolj umetniškim pojmovanjem umetnosti ta med socialnim pojmovanjem umetnosti. Ta razdvojenost mu povečava njegovo bol. Nahaja se še v mladostni razbolelosti na katero vplivajo vtisi, ki Jih je črpal v rani mladosti. Odtod njegov pesimizem, nje gova trpkost. Tik pred smrtjo se Je dvignil do jasnejših pogledov. Toda ni jih mogel izpovedati, ker gai Je prehitel* smrt.
Pismo iz Clevelanda
Iz Clevelanda smo prejeli sledeče pismo, ki ga objavljamo, da bodo prizadeti tako dobili glas od svojcev:
Cleveland, S. JO. 19*5.
Uredmiltvu tPrimorskega dnevnika*.
Po novinarju Mr. Andrijoa iz Clevelanda sem zvedela za val iPri-morski dnevnik*. Obračam te do vas s prolnjo, če &4 vam bilo mogoče dobiti kake informacije o valih domačih. Hoj oče Prano lpa-veo, mama Marija Ipaveo 1» sestra Marija Ipaveo, poročena Gregorič ter njena družina so živeli na Razdrtem pri Postojni.
Enako družina Franca Simčič4 Malo Vbeljsko, fara Brenovica pri Postojni.
Prosim, da to objavite v volem dnevniku. Mogoče bodo sami brali ali pa kdo drugi, ki jih pozna. Mi smo že ponovno pisali, pa da sedaj brez uspeha. Zelo nas afcrM.
Iskrena vam hvala za trud!
Družina F. A. tagar
Naslovi; Ano tagar JIH Bost M St., Cleveland S, OMo, DBA; Tončka Simčič tO!)S Addison Rd. Cie-VMand 3, Ohkt, OBA.
krače 20.1; vrednost v ječmenu 3.7 <1 kg ječmena “ 3.7 kg slame).
8) Ovsena slama: čiste prebavljive proteine 1; škrob 0.3; maščob 0.7; nedušične snovi 17.5; vlakna 19.1; vrednost v ječmenu 4.
4) Suho listje: prebavljiv protein 6.9; škroba 0.3; maščob 1.9; nedu-šičnih snovi 33.2; vlaknate snovi 6.9; vrednost v ječmenu 2.
5) Pesa:	prebavljiva	proteina
0.5; škroba 0.8; maščob —; nedu-šlčnih snovi 8.4; vlaknatih snovi 0.7; vrednost v ječmenu 9.
6) Koruza: prebavljiva proteina 6.5; škroba 0.07; maščob 4.2; nedušičnih snovi 6S.7; vlaknatih snovi 1.6; vrednost v ječmenu 0.95 (1 kg Ječmena =■ 0.95 koruze).
7) Pšenični otrobi: prebavljiva proteina 11.3; Škroba 1.8; maščob 3.2; nedušičnih enovi 39.9; vlaknatih snovi 2.3; vrednost v ječmenu 125.
Nt SrarSJS SZ GOSPODARSKI
krme.
Vsled letošnje suše je po nekaterih okrajih dve tretjini sena manj kakor prejšnja leta. Vsi se sprašujejo: kaj bo z nami, za bomo na tak način ob živino.
Istrani so se večkrat znašli v kritičnem položaju zaradi uničujoče suše in vendar niso obupali. Tudi danes jim ni treba obupati, danes. v spomladi našega svobodnega življenja,
Sena v resnici primanjkuje in uvoz je zaradi več vzrokov zelo težaven. Upamo, da se bo v čim krajšem času rešilo naše politično vprašanje ta s tem bodo rešeni deloma tudi naši razni gospodarski problemi. Za sedaj pa, se moramo držati hrvaškega pregovora: «Pou-zdaj se u se i u svoje kljuse*.
Kaj lahko služi za krmo
Dejstvo je, da sena ni in zato, moramo več ali manj izkoristiti vsa druga hranilna krmila. Od teh pridejo v poštev pri nas v prvi vrsti:
»lama, korenje, vejevje (frodelj), zelena, tasilaža (sejanje pitni ka), razni drugi odpadki in močnata krmita.
Slama je zelo razširjena in važna krma, posebno za nezaposleno in delovno živino. Zaradi velike količin« vlaknatih snovi (celuloze) je slama, težje prebavljiva, od dobre vrste sena in zato nepriporočljiva posebno za krave molznice. Ta nevšečnost ae pa lako deloma ali popolnoma odstrani na ta način, da slamo zrežemo (slamoreznice) in ji dodamo otrobov, močnatih krmil ali pa korenja (repe, pese itd.). Slama za rezance ne »me biti prekratko rezana, ker govedo dolgo slamo lažje prežveči.
Torej slama pripravljena v obliki rezance, mešana s korenjem ali otrobi, polita po možnosti z vročo vodo, nadomešča že seno dobre vnete. Posebno hranilna je slama, ki Je bila zgodaj požeta, ko žito namreč še ni prezrelo in če je v tej pomešana stalna količina plevela in drugih trav.
Siama pomladnih žitaric (oves, ječmen) je boljša od pšenične slame.
Ržena »lama je zaradi težke prebavljivosti najslabša krma.
Lahko se položi živini dnevno 5 do 8 kg. slame. Pri slhmi je treba paziti na to, da ista ni plesniva, ker škoduje zdravju živine (želodčna in črevesna bolezen). Zelo škodljiva je slama, bolna na rji aH drugih rastlinskih boleznih. Posebno škoduje mtedi živini in brejim kravam segreta in pokvarjena slama (griža, prerana telitev ali pa izvrgavanje).
Za krmo nadalje lahko uporabi-
mo tudi koruinaoo, kateri pa naši kmetovalci, na žalost, ne polagajo velike važnosti. Ne mislim na koruzo vino, katera ostane čez zimo na polju, nego na tisto, ki je bito. ob času obrana ta dobro posušena.
Dobro koruznico polagamo živini v obliki rezance; »lamo režemo po dolgem ta po čem Med najalabšo slamnato krmo spada ajdova slama (težko prebavljiva to ne upliva dobro na mlečnost krav).
Tudi fižolovo, grahovo in bobovo slamo (flžolico, grahovco in bodo-vioo) lahko koristno uporabimo. Pri uporabi teh »lam je priporočljivo, da slamo poprej polijemo z vročo vodo (kropom) to na ta način uničimo razne rastlinske in živalske škodljivce, kateri lahko povzročijo pri živini razna notranja obolfcnja.
Veliko važnost v prehrani živine to leto zavzema listje raznih dreves, katero pravilno shranjeno v obliki šopov to vej (frodelj) predstavlja prvovrstno krmo za živino. Med raznimi drevesi pridejo v poštev: lipa, topol, jesen, brest, breza itd.
Pri vdBketa pomanjkanju krme pride v poštev tudi žaganje mehkih, iglastih dreves (smreka, hoja). Žaganje je tako tečno kakor srednja slama. Med oves pomešano žaganje ki nadomestuje rezanco pri krmljenju konj. Poparjene, nasoljena to z otrobi zmešana žago vi na dobro zaleže tudi pri govedu, ovci to kozi.
Ker Imajo omenjena krmila (slame) majhen odstotek hranilnih snovi in so obenem že sama zase težje prebavljiva in neokusna, si lahko pomagamo na ta način, da živini pripravimo takozvane obroke, v katerih slami ali listju dodamo Še nekaj korenja (pese, repe), ali pa močnate krme in otrobov.
Živalsko telo je sestavljeno iz beljakovin (proteina), tolšže (maščoba) rudninskih snovi to vode. Živina mora dobivat! s krmo imenovane snovi, sicer ne bi megla živeti. V krmi ae v resnici nahajajo gori imenovane snovi v tej ali drugi obliki, te sicer: 1) Dušične »novi (beljakovine-proteine), 2) brezdušične snovi (tolšča, rastlinski sladkor, škrob to surovo vla-kence, 3) neorganske snovi: voda in rudninske soli (apno, fosfor, železo).
v ■
8) Tropine solnčnio: prebavljiva proteina 38.7; škroba 2.6; maščob 10.3; nedušičnih snovi 19; vlaknatih snovi 35; vrednost v ječmenu 0.9.
9) Zgoraj omenjeni podatki 80 le informativnega značaja, ker pri prehrani živine pridajo v poštev starost (teleta n. pr. potrebujejo hrano ki je bogata na be.jakoviri — proteinu, produktivnost (krave mlekarice potrebujejo n. pr. krmo bogato na maščobi in beljakovinah) itd.
Razvidno pa je vendar, da imajo nekatera krmila, ki jih kmetovalci tako malo cenijo, svojo hranilni vrednost, ki je v teh časih ni zanemarjati.
Z majhnim dodatkom raznih močnatih krmil in korenja, raznih grobih to neupoštevanih krmil lahko sestavimo obroke, ki popolno®* nadomestujejo obrok dobrega sena Dr. FRANC JURI 8EVIC
Teiesna	vzg
v Sovjetski zvezi
Kaj potrebuje živina
Najvažnejše to najpotrebnejše hranlvo v rastlinski to živalski krmi j« beljakovina. Iz beljakovine se tvori meso, mast, kri in mleko. Razen tega daje živalim tudi moč.
Na beljakovini bogate krme so sledeče: žito, otrobi, tropine, sveža detelja. Malo beljakovin pa imajo: repa, korenje, sama.
Tudi maščoba je važna v prehrani živine, posebno za vprežno ta na splošno staro (doraslo živino). Na maščobi bogate krme so: tropine, koruza, oves.
Na škrobu in sladkorju bogate krme (žito, krompir, sladka pesa) so prikladne za uprežno živino te za pitanje (debel jen je).
Surovo vlakence je 1* deloma prebavno, a napolni želodec to pospešuje v njem izločevanje velike količin« želodčnega soka.
Rudninske soli ne rede, a vendar ne more živina brez njih živeti. Ml«di»w živalim so rudninske snovi potrebne za utrditev kosti, a samice jih potrebujejo za tvorbo mladičevih kosti to v nadomestilo tistih soli, hi jih oddajajo vsak dan z mlekom.
Zelo velike važnosti pri prehrani živin« Je upoštevanje hranilne vrednosti. Pod hranilno vrednostjo krme se razume količina hranilnih snovi In njihova prebavljivost. Vlaknate »novi svež« detelje so n. pr. bolj prebavne, kakor pri stihi detelji. Nekatere krme imajo veliko količino hranilnih snovi, toda so težko prebavljive (večkrat tudi nezdrave). Zate precej zgube na svoji vrednosti. Glede na količino hranilnih snovi v krmi razlikujemo; grobo seno (seno, slamo, korenje, Ustje) ta močnate krmo (otrobi, tropine to žito).
V napredni živinoreji s« uporabljajo tablice, iz katerih Je razvidno, koliko to katere snovi potrebuje živina (molzne krave, vprežna živina, telički itd.), tako, da živinorejec ve točno koliko sena, pese to otrobov mora dati dnevno (dnevni obrok) kravi, ki ima dnevno 10 Utrov mleka, ali pa volu, ki dela osem ur na dan Pri prebrani živine ni važno samo to, da dobi dnevno določeno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje, nego tudi odgovarjajočo količino krme. Vemo a. pr., da imajo prežvekovalci velik želtodec zato potrebujejo dnevno osem do dvanajst kg. suh« grobe krme. Ker imamo sedaj velike tezkoče pri nabavljanju te krme, priporočamo našim kmetom, da izkoristijo vse zgoraj omenjene vrste slame to Ustje. Kar se tiče močnatih krmil (otrobov), smo na boljšem položaju.
Hranilna vrednost krmil
V posebnem predavanju bomo bolj obširno razpravljali o hranil« nosu krmo. patceftoo pa Js, d* pri
zaključku navedemo hranilno vrednost zgoraj omenjenih krmil. Za pravilno cenitev bomo navedli obenem vrednost poedinlh krmil v primeru z 1 kg. ječmena. (Nils Ha-ressonove tablice).
1) Navadno seno ima prebavljivih snovi: čist« proteine (beljakovine) 7.2; škroba L8; maščob Ll; nedušičnih snovi 35.4; surove vlaknine 9.2; vrednost v primeru z ječmenom 2.1, (1 kg ječmena ima enako hranilno vrednost kakor 2.1 kg sena).
2) Ječmenova slama: čist prebavljiv protein OJ); škrob OJ; maščoba 0.6; nedušične snovi 19JS; vla-
Profiti sovjetskih športnikov
Alenksander Pugacevski
Aleksander Pugačsvski je visok in plavolas, »tar Je 32 let to »elo priljuden ter skromen mož. Rojen je bil v Voronežu. S športom »e bavl že 15 let. S. štirinajstim letom je že končal sedemletno, s sedemnajstim pe dvoletno strokovno tehnično šolo to šel na delo v tovarno kot strugar. Njegovo športno udejstvovanj« je značilna pot navzgor, ki je mogoča vsakemu nadarjenemu športniku v Sovjetski »vezi, zaradi temeljite organiziranosti sovjetskega športa. V tovarni se Je začel ratadi Pugačevaki v prostem času ukvarjati s športom. Kmalu se je izkazalo, da je zelo nadarjen, dosegel je zelo dobre uspehe in se je kmalu pomaknil v tretjo kategorijo, iz te pa zopet na podlagi novih boljših rezultatov, v drugo. Tako Je dosegel svoje prve uspehe, ki so mu pridobili vse one ugodnosti. ki jih Sovjetska zveza nudi Zaradi izrednih sposobnosti Je bil vsem nadarjenim naraščajnikom, sprejet v fizkulturni institut, katerega je z uspehom dokončal to postal tako športni učitelj, Kot pravi športnik Pugačevaki ne kadi ta ne pije, temveč se vestno vadi to ipolnjuje vse nasvete športnih pedagogov. Bil Je že dvakrat v ino-leta 1939. na cross contryju v Fa-rematvu Prvič Je nastopal v tujini rizu, kjer je dosegel 4. mesto.
Tovariš Pugačevski ni le izvrsten športnik to izkušen učitelj, ampak je tudi zelo družaben to izobražen. Veliko skrb posveča svoji družinici ima namreč dva prijazna otročička. Razen športa zelo ljubi glasbo, rad gra na halalejko to poje. Kot pravi sov j t teki športnik ta zaveden državljan je tovariš Pugačevaki v težkih dneh velik« domovinske vojne stopil v vrste branilcev omari n« ta se je boril pred Moskvo.
Telesna vzgoja v Sovjetski zveri je splošno narodnega ta državnega pomena. Za razvoj telesne vzgoje je bil pri sovjetski osrednji vladi organiziran Vsezvezni obor za telesno vzgojo ta šport, ki vodi in opravlja celotno telesno vzgojo v Sovjetski zvezi.
Telesna vzgoja v Sovjetski zveri zajema najširše ljudske množice, predvsem pa mladino, ki je jedro telesno-vzgojnega pokreta. Naloga telesne vzgoje je, da uporablja najširše narodne množice za delo in obrambo države. V ta namen so prav posebna pravila in tekme pod splošnim naslovom «Pripravljen za delo ta obrambo*. Ta pravila določajo celo vrsto uspehov, ki jih je treba doseči v posameznih vrstah telesne vzgoje, da dobiš pravico do-značke »Pripravljen za delo in obrambo* prve, druge in tretje stopnje. Pravila so bila sestavljena z namenom, da telovadci in športniki pridobe vse potrebne sposobnosti za delo ta obrambo države. Različna pravila so določena za deco, mladino ta za odrasle. Kdor si hoče pridobiti anak višje stopnje, mora pokazati boljše uspehe.
Posebna pozornost je posvečena množičnim telesno vzgojnim prireditvam, kakršne so n. pr.: pomladni »JndUtatao-komsomolskl tok čez
dm in strn, jesenki tek čez drn to stra ta podobno. Ne takih prireditvah sodeluje po več milijonov tekmovalcev. Na lanskem pomladnem atodikalno-komsomlskem teku čez drn to strn, je bilo udeleženih 6 do 7 milijonov športnikov, Id so istočasno tekli v raznih krajih države. Na ta način »e pri najširših množicah razvija smisel za telesno vzgojo in se stopnjujejo športne sposobnosti.
Množičnost takih nastopov pri manifestacijah je treba še posebej naglasiti, kajti razen tega, da koristijo zdravju najširših množic, o-mogočajo tudi odkrivanje številnih talentov ki so skriti med narodom. Ob takih prireditvah GTO (pripravljen za delo in obrambo) so odkrili Zinaido Sešenovo. Dame« je prvakinja Sovjetske zveze v plavanju, toda ko je prvič nastopila na tekmi, je bita nepoznana delavka neke tovarne v Tuli. Rekorder Ušakov je bil ključavničar to s« j« izkazal pri tekmi za gornji naslov. Preteklo leto so na zaključnih smuških tekmah v Moskvi, amučarji-kolkoztoki pokazali uspehe, ki ta malo zaostajajo za uspehi najboljših smučarjev v Sovjetski zvezi. Vse take tekme omogočajo izboljševanje mojstrskih uspehov, od katerih so mnogi boljši kakor sedanji svetovni rekordi.
Uspehi množičnega telesno vzgojnega dela so veliki to Sovjetska zveza bo to delo nadaljevala, še prav posebno zdaj, ko je treba po. štirih letih težke vojne ustvariti
'Širite „ Primorski dnevnik**
Odgovorni urednik •TEB CIRIL
Novosti knjižnega trga:
Iljin: Priroda in ljudje Kovačič: Ognji i rože Nazor: Istranke
Tilding: Tom Jons
Iljin: Stvaranje novog »vijeta
Golik: Atomi i atomska bomba
Golih: Priručnik ruskog jezika
Sodobna založba - TRST, Corso 1 a
Nnznao{emo ceni. ob£’natvu, da smo na novo odprli trorovino jestvin
BIDOVEC RUDI
TRST, Via Genova štev« 13 - Telefon 77*56
caotikuje
i:
nove kadre. Telesna vzgoja ae posebno dviga z negovanjem narodnih športov, to se pravi onih vrat tc-Jeane vzgoje, ki so v posameznih republikah najbolj priljubljene. Tako Je na primer dviganje težkih bremen posebno razvito v gruzinski republiki in priteguje široke množice. V republikah Srednje Arij* je rokoborba posebno priljubljen* to zato v teh deželah prav to vrsto telesne vzgoje posebno negujejo. N* ta način je v vsaki republiki ustvarjen množični telesno vzgojni. P*-kret z narodnim obeležjem, ki jo omogočil odlične rezerve za Rdečo armado. Te narodne vrste športa, skupno z onimi vrstami, ki jih določajo norme GTO, ustvarjajo P°* trebne koristne in sposobnosti bodočih rdečearmejcev.
-Sovjetska zveza j« v vojni premagala najmočnejšo nemško vojsko ne samo s svojo tehniko i* moralnimi vrlinami sovjetskih ljudi marveč tudi zato, kor so ti ijudj* bili telesno pripravljeni na vse o* gromne vojne napore.
Športniki Sovjetske zveze so s« borili v prvih vrstah Rdeče‘armade in v partizanskih odredih. V* Študenti to učitelji laaingrajskeS* telesno-vzgojnega zavoda »Lesg*#* so odšli med partizane in zavod je bil za svoje vojn* saeluge odlikovan z redom Rdeče zastave, špar* nik GUeb Baklanov je šel v vojfi0 kot kapetan, vrnil se je kot gardri generalmajor, odlikovan z enajstimi odlikovanji. Znani športnik Kopiiov je postal polkovnik in heroj Sovjetske zveze. Takih primerov je mnogo.
Za zdravje pripadnikov telesa* vzgoje skrbe številni zdravnik*-Komitete m flzkulturo ta šport v Sovjetski zveri ima poseben oddelek za zdravniško nadzorstvo. Vs* mesta in društva imajo svoje tir kulturne zdravnike to flzku!turne kabinete. Vsak ftakulturnik je dolžan hoditi na zdravniški pregled in mora tudi sam skrbeti za svoj* zdravje. Pred tekmovanjem se mora vsak izkazali z zdravniškimi potrdili, da je zdrav ta za tekm* sposoben.
»N« glede na težke žrtve je zaključil svojo izjavo Ivan Nikiforo* — ki so jih dali v tej vojni, ao nerodi Sovjetske zveie pokazali, d* eo sposobni naglo izlečiti dobljen* rane. Nedavna flzkulturna parad* v Moskvi je pokazala, da sovjet«# narodi lahko v najkrajšem rokU odpravijo hude posledice vojne, d* lahko prav naglo še bolj razvije j* široki množični pokrst in da tehle* le še izboljčajo svoje športne spahe*.
(Iz razgovora z vodjo delegacij* sovjetskih športnikov Ivanom N* kiforovom.)
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza tu