yrffi RIHOn GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 161 -.Cena 3,- lire TRST, nedelja 18. novembra, 1945 očemo Trst v Jugoslaviji Ljudstvo je priredilo angleškim parlamentarcem in novinarjem navdušen sprejem in ponovno poudarilo svoje zahteve po združitvi z Jugoslavijo Kakor smo že poročali včeraj, je prispela v Trst skupina angleških parlamentarcev in novinarjev, ki so se te dni mudili v Jugoslaviji. V petek ob 9 uri zvečer je priredil M OS za Trst v svojih prostorih večerjo na čast visokih gostov. Poleg angleških parlamentarcev Zil-liakusa, Doodds-a, Tiffany-ja, Mach-hersona, sekretarja društva ra pomoč Jugoslaviji gospoda Uoyda in šefa radio sekcije za jugoslovanske oadaje v Londonu gospodične Mac-Lurg, so prisostvovali predsednik PNOO-ja za Slovensko Primorje n Trst, tov. Bevk France, tajnik PNOO tov. Puc Boris, predsednik MOS-a tov. dr. Pogassi tajnik MOS-a tov. Stoka Franc in več čla-nov MOS-a, predsednik Konzulte dr. Piemoeiiesi, tajnik SIAU-a za Slovensko Primorje in Trst tcv. Laurenti, predstavniki razcih tržaških antifašističnih organizacij. Predstavniki jugoslovanskega in tržaškega tiska. V veliki sobi pred jedilnico so se okrog 30 ure pričeli zbuati ljudski Zastopniki. Kmalu so prišli tudi angleški parlamentarci in novinarji in med njimi se je razpletel prisrčen razgovor. Vrstili so se delavci iz tovarn; ljudje iz naših političnih, delavskih, ženskih, mladinskih, kulturnih organizacij in ustanov. Živahno je potekel razgovor, med katerim so angleškim parlamentar- cem po vrstj izročal! resolucije, svoje želje pa tudi prepise svojih protestov, ki so jih že v zadnjih dieh razposlali zavezniški upravi v Trstu, pa tudi zavezniškima vladama v Londonu in Washingtonu. Tako so prejeli angleški laburisti v informacijo proteste zaradi osebnih izkaznic. zaradi postopanja policijskih organov ob priliki manifestacij in demonstracij v dneh 3. in 4. novembra, zaradi snemanja slovenskih napisov po mestu in deželi, zaradi težav, ki »o jih vedno znova povzročali slovenskim gledališkim umetnikom, ki so nekoč pred davnimi leti podajali slovensko gledališko umetnost na slovenskem odru, dokler jim ni uničil odrov fašizem, njih same pa pognal po svetu. Ze mesece se bore za eno ali drugo dvorano, pa vse do včeraj nikjer niso uspeli, delno spričo zagrizenega odpora italijanskih šovinistov, ki so se posluževali vseh političnih in finančnih sredstev, da bi jim povsod zaprli vrata, deloma spričo nerazumevanja in nevednosti pristojnih organov vojaške uprave. Mimogrede bodi povedano, da so kakor po naključju, skoraj bi Človek godil ravno po tej poti e pomočjo dragih gostov danes nepričakovano dobili dovoljenje, da bodo v prvih dneh prihodnjega meseca lahko imeli svoje prve predstave v enem izmed tržaških gledališč. Težnje ljudskih množic Iz cele vrste resolucij, ki so bile ročen« angleškim parlamentarci in novinarjem vedno znova in vso silo prihaja do izraza težnja žaških ljudskih množic, da se do •aja ju povsod uveljavi italljan- o-slovansko bratstvo, da se uve-ivijo načela ljudske oblasti, da uredi državno pravci položaj •ste. v smislu vseljudske zahteve Saškega prebivalstva tako, da «tane Trst sedma federalna edina demokratične federativne Ju-olavije. In ie posebej so bili an-eški poslanci podrobno poučeni di o delovanju io nastopanju fa-itičnih elementov, ki se skušajo et uveljaviti v mestu, v raznih egovih ustanovah itd. V poštorih mestnega sveta so ‘iskalo odposlance delegacije trških delavcev, ljudskih antlfaši-Ičnih organizacij iz vseh rajonov as ta, ki so izročile gostom resori je. Prvi j* pozdravil angleške ■rlamer.tarce delavec tržufikih la-edclnic, ki je v imenu svojih to-rišev dejal, da naj poneao v An-ijo pozdrave tržaških delavcev, so se skupno s slovenskimi paranj borili proti nacifašizmu. Re-'I je: »Na&a iskrena želja Je, da Priključimo k Jugoslaviji, kjer dani vaj pogoji za blagostanje razvoj industrije. Želeli bi, da nas prišli obiskat, da bi se tako mi prepričali o našem stanju in naših željah. rožinačili bomo vato tel j e Isto željo so izrazili tudi delegati *enala Lloyd in livarne ILVA. Laburistični odposlanec Zdliacus jim je prisrčno zahvalil in dejal, 1 Poslanci že dobro poznajo vpra-hje Trsta in gledajo nanj z veli-> s.mpatijo in razumevanjem. Do-4 je še, da jih to vprašanje zato« bolj kot se dozdeva. Nadalje rekel, da eo mu pravili, da na khlfestacije, organizirane od an-^šistlčulh organizacij pridejo sa-« okoličani. Delavci so mu odgu-*nii, da to ni resnično in da se je *h manifestacij udeležila prettfc-1 večina italijanskih tržaških de-veev. Poudarili so, da če se po-4°ci hočejo o tem prepričati, naj >**oejo tržaške tovarne. Končno 1 odposlanci izjavili, da so oni po-^bcl angleškega naroda in da °Vto kakor mi v Trstu tudi oni “'ha močno reakoijo in protUJud-** elemente. Vprašali so še Itako«, ie katerega razloga hočejo ^Padati k Jugoslaviji. Delegati so odgovorili, da so se za časa r*"be proti fašizmu borili akupnFs /Enakimi partizani pod vodstvom prhala Tita in da so si v tej bor-Priborili ljudsko oblast, ki pa J*® .1e bila na žalost odvzeta. Ho-biti priključ. ni k Jugoslaviji, tam ta oblast obstaja in ker P® Prepričani, da jo bo imelo trtza-l. )Judstvo v svojih rokah. Socia-J^hi poslanci so odgovorili, da j v dejstvu, da tržaški Italljs-pripadati k Jugoslaviji, zares veličastnega in da bodo k^**ill njihove želje angl škemu k 4toentu. Sledile so druge dsle-ki so istotako isražale *e-postane Trst sedma fede-enota v demokratični fede Ivf1* Jugoslaviji. »L '«*atl Sv. Jakoba so »e pred-'Lč' kot predstavniki tržaškega ^ ki j« sUl na čelu vsega tržaškega antifašističnega gibanja. To ljudstvo, so dejati, ki se je borilo, krvavelo in žrtvovalo toliko svojih najboljših sinov v borbi proti fašizmu, hoče da postane Trst sedma federalna edinica v demokratični federativni Jugoslaviji, kjer je zagotovljeno blagostanje in raacvit mesta. Slovenski delegaciji iz Lonjerja so oagovonii, da doCro veao da sega strnjen slovenski živelj do tržaških predmestij. Na večerji sta bili izrečeni fle-deči napitnici: Predsednik MOS-a za Trat dr. Pogassi je dejal: «Me*tni osvobodilni svet za Trst pozdravlja predstavnike anglešk ga parlamenta. Tržaške množice čutijo veliko simpatijo do angleškega naroda, ki j« eden od prvih stopil v borbo proti fašizmu. Vedo, da je angleški narod doprinesel velike žrtve v borbi ra svobodo. Zavedajoč se vseh teh žrtev, smo v najtežjih urah bili s srcem In dušo blizu angleškega naroda. Z vašim narodom smo bili tako v najtežjih urah, kakor tudi v urah zmage. Končno Je zmaga prisila, Sedaj apriir&mo na vse, da puste narodom svobodo, da si sami kujejo svojo usodo. Pustite jim u-stanove, pridobljene v borbi proti fašizmu in pri nas potrjene s sio-vensko-italijanskim bratstvom. V prepričanju, da izražamo čustva vsega naprednega tržaškega ljudstva dvigam čašo na zdravje an-g!€b’k'ga naroda.* Zilliacus, laburistični poslanec, se je zahvalil s sledečimi besedami: »Zahvaljujem se vam za prisrčni sprejem. Ginjen sem ob pozdravih italijanskega tržaškega prebivalstva, katero «e je skupno z drugimi narodi borilo za svobodo proti fašizmu. Anglija se je borila sama več kot 1 leto, a ni obupala nad zmago. Presenečeni smo, da nam izraža italijansko tržaško ljudstvo željo, naj bi pripadalo k Jugoslaviji zaradi gospodarskih in socialnih vzrokov. Dvigam čašo in pijem na prijateljstvo angleškega naroda s tržaškim prebivalstvom in z narodi federativne demokratične svobodne Jugoslavije.* Smo za samoodločbo Pozneje je prispela 6« delegacija iz tržaJk ga okraja Kolon Ja, ki je predložila odposlancem pozdravno pismo in izrazila željo vseh drugih delegacij, naj postane Trst sedma federalna enota v svobodni Jugoslaviji. Predstavnica antifašističnih žena se Je pritožila zaradi zasedbe prostorov kulturnega krožka, kjer so se vzgajali naši otroci. Tudi to delegacijo so odposlanci vprašali, zakaj želijo k Jugoslaviji. Odgovorili so jim, da je tam ljudska oblast in da živijo v Trstu Slovenci in Italijani, ki so s« v narodno osvobodilnem boju skupno borili in ustvarili bratstvo, ki ga ne more nihče več uničiti. Zato si želimo priključitve k Jugoslaviji. Ne bomo nikoli dopustili, da bi nas reakcija zopet zasužnjila. Laburistični odposlanec Dodds Jim Je odgovoril, da bijejo tudi v Angliji boj proti reakciji istotako, kakor v Trstu in drugod in ravno zato smo potovali po Jugoslaviji, da «« prepričamo o pravem stanju. V Angliji j« tudi tisk. ki *■ redbe glede nabiranja, izdan« * splošnim ukazom at. 55, še vedo0 v veljavi. Zato se morajo vse dolžn* količine koruze oddati takoj o*'r‘ najkasneje do 15. decembra t, l. * Ljudska skladišča. Poljedelci, ki še niso prijavili pd” delka koruze, pri Statistično- gosp* darskem uradu, naj to storijo B*" mudoma ozir. najkasneje 5. decembra t. k Kdor »e ne bo držal naredtoe, 8° prijavljen Vojaškemu zavezniške mu sodišču. Pojasnilo Statistični gospodarski kmetijski urad za goriška področje P0-jasnjuje, da se v smislu oplošneg* ukaza št. 5, izdanega po zaveznik vojaški upravi 17.7.1945. leta 1*°*' nlkom zemlje, ki so jo dali v **• kup, čeprav so se pogodili na p'* čilo zakupnine v naravi, ne dovoljuje odbitek žita za svoje lastn*' družinske in gospodarske potreb0. tDne 19. t. m. ob 3. uri iPJ£ poldne bo v Dutovljah pogre naScjm lijubcgia »lna In brata. STANKOTA »TOK ki je padel za osvoboditev mile domovine dne 25. 9. 1943, r Vojščici, kjer bil tudi zač«0®*1 pokopan. Dutovlje, 17. U. 1945. Žalujoča družina Stok" vsote zavezniških okupacijskih Mr. | nje, vendar ga n« am« vsiljevati J kat vae podobne doslej. Polrtvovalna gesta nallh rudarjev Na zadnjem zboru volivcev smo sl izbrali poseben odbor, z na llm zdravstvenim referentom na čelu, ki bo imel nalogo, d* pokopa vse rojake, ki so padli v naši okolici,, na domačem pokopališču. Zavedajoč se ogromnih stroškov, ki Jih bo Imel odbor za odkop In prevoz padlih rojakov, je rudniško delavstvo od svojega zaslužka udarniškega dela odstopilo odboru I* 100.000, S tem »leskom upajo, da sl bodo stroški vsaj delno krili. Glede na to, ker gre za precejšno število teh žrtev, se pričakuje, da bo tudi ostalo meščanstvo v Idriji sledilo zgledu nesebičnosti ln pletete Idrijskih rudarjev. Prosvetno društvo ..Slavko Škamperle" Jutri ob 8 zvečer bo v prostorih — kot po navadi — važna odboro-va seja. Za „Na5ega dijaka1* Prosvetno društvo Barkovlje je darovalo 19.783 lir. KNOO Sv. Barbara 220 lir in 50 kg krompirja. Blažič Rudi za dijaški dom namesto rož svoji ženi za god 100 lir. V počastitev spomin« Drejčka čoka daruje Tomažič Rudolf in družina 500 Ur za »Našega dijaka*. Družina Kapun daruje v počastitev spomina A. čoka 200 lir za »Našega dijaka* to 700 lir za si rote padlih partizanov. Skerlavaj Tereza daruje v počastitev spomina A. Coka 300 Ur za »Našega dijaka* in v počastitev spomina Mlrkota Sosiča 200 lir za sirote padlih partizanov. V počastitev Pinka Tomažiča daruje družina Kodrič lir 1000 »Za našega dijaka*. Tudi za sirote padlih partizanov daruje omenjena družina v počastitev Vladimirja Kovačiča 1000 lir. V počastitev spomina padlega tovariša ln prijatelja Škabar Milana daruje M. Gregorič, trgovec iz Trsta, lir 500 za tiskovni sklad. Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o GERZE1* FRANCU (GERSELLI), roj. 1?-* 1903, odpeljanem iz Coronea v P chau 20. 8. 1944 ln od tam nezoe'' kam, naj sporoči o njegovi u°° družini Gerželj, Senožeč« 141, Tr* MALI OGLASI OBLEKA, MOŠKA, iz sive flan°‘‘, naprodaj. Dobra priložnost radi . potovanja. Krojačnica MoZ° Piazza Garibaldi 11-__________ ŽLICE, vilice iz aluminija, torij niška cena, pri Hvali, Trst, Mazzini 30. / RUSKI JEZIK POUČUJEM. ^ via Timeus 16-V., vrata 17. TRŽAŠKI RADIO Spored za nedeljo 18. 7. glasba za dobro jutro; 7.10 čltanja sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 7.50 pestra jutranje glasba; 8.30 pol ure za italijanske kmetovalce; 9. kmečki sekstet; 9.30 pol ure za slovenske kmetovalce; 10. sveta maša iz cerkve sv. Justa; U. slovenska pridiga; 11.15 glasbeni program za nedeljo; 12. prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13. napoved časa — poročila v italijanščini; 18.15 glasbena fantazij«; 13.45 predavanje; 14. pr gled vesti; 14.05 pestra glasba; 14.30 italijanska mladinska ura; 15. pionirska ura (slov.); 15.30 16,30 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 10. evangeljski obredi; 19.30 pestra glasba; 20 napoved časa — poročila v slovenščl-21. športne novice; 21.15 znameniti ni; 20.15 poročila v italijanščini; lBvaJelci; 21.30 komedija; 22.15 prenos Iz Vlflmn; 23. nnpnvrd čase — zadnje vest! v ltalljnn»čin!;_23.10 nadnje v«stl v slovenščini; 2*90 — M. MK»D«ek- Dobra srca Ob priliki občnega zbora okrajnega Rdečega križa Skedenj Je darova tov. Karl Bočaj za RK o-kraj Skedenj lir' 600. Posnemajte! Primerno nagrad dobi, kdor bo pripomogel lz*l°£,|; opremo, ki so jo odnesli N®1®^ jedilnica, pisarna iz hrastovega ea, spalnica iz mahagonija, zadnji čas na Opčinah, Nazlo®^ 18) f naslanjači, divani, zeleno It); vlečeni, baržun (šola R. Man® . podobe (Bergagna, Horejc, Mayer, Pfenghansel, Springh«h,0| munek, Althammer, Zangra®^; zadnji čas v uUcl Commerolal0 jj porcelanasti servisi »Puls* oseb, z rožastim robom češki. stali; lestenec, sesalec prahu trolux; 4 ure (2 stari, kuka'fji, ura za na omaro); knjige, el0Z,rv° TRSI', vi« Torre Bln«c* (vogal via Carduco1 Dr. SLAVKO ŠTRU^V zdravnik io kirurg v ze- nici, zdravnik »Jadnj11? . ženlhladjedelnic* (C.RL', 45 „1 v,. a7.r;, r.. dl** Velika Izbira dežnih plalčev, "g®'.*! Krojačnica MIB° JJ. ipUkaz* G*rib* _____ Tito, volila sem te že! Volitve - velik praznsk Jugoslovanskih narodov Preteklo nedeljo ao se vršile v Jugoslaviji volitve v ustavodajno skupščino, ki so dokazale predanost jugoslovanskih množic Ljudski fronti in ki so se zaključile z nje Uo veličastno zmago. Kljub temu, di je reakcija izven Jugoslavije in opozicija, ki je njeno orodje v Jugoslaviji, na vse načine poskušala, de bi v svetu ustvarila videz nede-Oioki stičnosti teh volitev, je sedaj iiop Inoma propadla. Opozicija, Ki se je vzdižaia volitev in ni hotela Postaviti svojLh kandidatov, Je ra-“urala, da bo na ta način izzvala v svetu sumnjo da ni imela možno, ati udeležiti se volitev. Jugoslovanska narodna skupščina pa ji je dala možnost, da pokaže svojo moč Pri volitvah, in sicer s skrinjico brez liste. Stoodstotna udeležba volivcev v večini krajev v državi Jasno kaže resnični demokratični značaj volivnih zakonov in potrjuje besede maršala Tita, da bodo volitve *a ustavodajno skupščino najbolj demokratične, kar jih ja kdaj bilo v Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije so 11. novembra pošteno odgovorili reakcionarjem v «opoziciji» in podli Protiljudskl naklepi «opozlcije» ao doživeli popolen poraz. Jugoslovansko ljudstvo se je udeležilo volitev t veliko radostjo. O tem imamo nešteto primerov, ki nam jasno kažejo voljo ljudstva in obenem tudi redke primere sramotnega dela reakcije, ki se je nesramno posluževala vseh sredstev, le da bi dosegla kak uspeh. Navcfuienf« ljudstva V Sloveniji se je ljudstvo že več 4&1 pred volitvami pripravljalo na It praznik. Pletlo je vence, pripravilo kresove, postavljalo mlaje *td. Na dan pred volitvami so se Po vsej Sloveniji začele množične manifestacije. Tako so v Radovlji-«1 na dan volitev veselo prepevali In sporočali svoje rezultate, v teknil, kje bo udeležba preje stoodstotna in kje bo oddano največ glasov *a Ljudsko fronto. Mladina v Žirovnici je hitela z baklami na zbirališča, možje so se uvrščali v sprevod in se resno pomenkovali. V Vseh krajih okoli Jesenic so se zbirali k slovesni bakladl. Iz Žirovnice pa se je videl velik soj nad Jesenicami in napis, ki je v pokončnih črkah sestavljal preljubljeno laie — Tito. Jeseniški kovinarji so dvignili sredi svojih plavžev ta mogočen napis, da bi vsi vedeli, kako mislijo. Ravno tako je bilo v Hrušici. Okrog in krog Hrušice so goreli kresovi, posebno velik je bil na Mozakli, nekdanjem domu partizanov. V nedeljo zjutraj je bila Sodba prva na nogah in zbrala vaščane. Najprej so odšli na grobove talcev, potem pa na volišče. Skoraj vsi so opravili svojo dolžnost že dopoldne. Ob treh popoldne Je strani že napisal na tablo pred voliščem: »Volilo Je 569 volivcev, to je 100%. Tako je bilo povsod. V Mengšu so postavili na dan volitev 40 metrov visok mlaj na glavnem trgu, Iti Je ponosno majal s svojo košato krono, na njem pa je plapolala velika slovenska zastava. Naj Višji mlaj so postavili v Godtšču Pri gkofji Loki. Mlaj je bil visok 43 metrov. Na Bledu je bilo Jezero ■lavnostno razsvetljeno. V LJublja-01 ao mesto spremenili v en sam Vrt, poln zastav ln zelenja. Ves dan 80 Po mestu odmevali vzkliki ln P*tje manifestantov. V tem se je kazala demokratičnost Jugoslovan' skih volitev. Tako navdušenje je kilo po vsej Jugoslaviji. Na voliiiih Z veseljem so prihajali na volile volivci, med njimi prvič v zgodovini Jugoslavije tudi žene. Z rednimi obrazi so stali pred vollvni-mi komisijami in spraševali, da bi še bolj natančno vedeli, katera ®krinjica je za Tita. Stare žene, •bed njimi najstarejša volivka Ljubljančanka Prijatelj Ana, stara 99 let, so pokazale, da ljubijo ravno tako Tita kot ves narod. 991etna starka je vzkliknila, ko je volila: «Zivel Tito! Tito!*. Ko jo je po izvršeni volitvl pokrila spremljajoča tovarišica z odejo in pripomnila, da je to potrebno, da bi se ne prehladila, je starka rekla: »Nič zato, če sedaj umrjem, Tito, volila sem te že.» Mati padlega divizijskega komisarja je oddala svoj glas v skrinjico Ljudske fronte, ko pa je morala seči v prazno skrinjico je vzkliknila solznih oči: «Prokletl u-bijalci!* Tudi vojska je sedaj po novem jugoslovanskem zakonu imela pravico do volitev in se jih je udeležila stoodstotno. Iz nekega volišča pripovedujejo: Pol ure pred pričetkom volitev so se vojaki začeli zbirati pred volivnimi prostori. Odpirajo se vrata. Za hip popusti disciplina. Vsak bi hotel voliti prvi. Prvi se vrača iz prostora. Visoko v zrak vrže kapo, jo ujame in za- vpije: »Hura, tovariši, jaz sem izstrelil zadnji strel. Zadel sem reakcijo naravnost v srce.* Drugače pa je bilo pri srcih tistim, ki so izgubili volivno pravico. Na volišče na Rakeku je med prvimi volivci prišel iz oddaljene vasi 191etnl bivši domobranec. Ker mu je bila po sodnem sklepu odvzeta volivna pravica, je prinesel sop rdečih rož ter prosil za dostop na volišče. Položil je rožo na skrinjico Osvobodilne fronte in s solzami v očeh odšel. Tako je bilo pri srcu tistim, ki so preje hlapčevali okupatorju. Dokaz svobode volitev Povsod so se ljudje veselili. Tam na severovzhodu Slovenije pa žive ljudje, ki niso čutili preroda naše domovine, kjer ni bilo partizanskega gibanja in ne borbe za obstanek kot drugod po Sloveniji. Te ljudi je izrabljal že od nekdaj so- vražnik našega ljudstva, njegov is-žemalec, špekulant. Tu je gospodaril kulturbund in sejal svoje strupeno seme. Niti enemu, niti drugemu se ni zgodilo ničesar, in ostala sta pri svojem delu. Rovarila sta naprej in volitve so pokazale njuno umazano delo. Ljudstvo je bilo zmešano do kraja. Reakcija se je poslužlla še zadnjega orožja in zato so ljudje v teh dveh krajih prihajali na volišče z vpras’anjem: «Kje je skrinjica za Boga?« Toda ta dva kraja sta kot kaplja vode v morju. Nikjer se ne pozna njihovih glasov, toda sta lep dokaz, da so bile volitve res demokratične in da je vsakdo volil kakor je hotel, na drugi strani pa prikazujejo podlo delo reakcije. Sedaj, ko je rezultat volitev že znan, ko je že znana veličastna zmaga Ljudske fronte, beremo v vsem inozemskem tisku komentar je o volitvah v Jugoslaviji, katerim so dali zelo močno označbo člani angleškega parlamenta, ki so prisostvovali volitvam in ki pravijo za nje, da še niso videli tako demokratičnih volitev. Jugoslovansko ljudstvo pa se je vrglo po svoji veličastni zmagi s se večjo vnemo na delo za obnovo, da tako utrdi pridobitve svoje zmage. Primorska se je Nrifa za svobodo Julijska krajina je »Politika* je objavila članek pod naslovom: «Italijanski šovinisti proti interesom Združenih narodov*, v katerem pravi, da so ob sestanku Attlee-a in Trumana v Washingtonu italijanski reakcionarji znova pričeli s kampanjo proti upravičenim jugoslovanskim terjatvam. »Kot poprej, se tudi sedaj italijanski šovinisti zelo malo zavedajo načel, za katere so se borili v tej vojni združeni narodi. Atlantska listina Predsednik italijanske vlade Fer-ruccio Parri je imel te dni govor v Vidmu, zelo blizu jugoslovanske meje, v katerem je naperil mnogo napačnih obtožb napram jugoslovanskim oblastem v delu Julijske krajine ki je pod upravo ju-oslovanske armade. Dejal je: »Ne moremo ostati mirni spričo klicev, najbolj prepričljiv način pokazala svojo volio po združitvi z Jugoslavijo kd prihajajo iz pokrajin, ki jih imamo za svoje. Branili bomo svoje brate in našli bomo moč, da bomo to storili*. S takimi obtožbami je predsednik italijanske vlade Parri zanikal svoja zatrdila, da si želi sporazuma z Jugoslavijo na pravični podlagi. Po poročilu Reuterjevega dopisnika iz Rima Je italijanski zunanji minister de Gasperi poslal predsedniku Trumanu pismo, ki je bilo objavljeno v Washingtonu in ki pravi, da Italija ne more podpisati miru, če ne dobi velikega jadranskega pristanišča Trst, ki je pripadel Italiji po prvi svetovni vojni*. »Politika* nato poudarja, da so ta italijanska poželenja nasprotna atlantski listini in pravi, da jugoslovanska delegacija v Londonu ni terjala nič drugega kot lojalno iz-polnitev načel atlantske listine. Pokazala Je, da je Julijska krajina narodnostno jugoslovanska in da Se vedno so prekopavanje in pogrebi padlih tovarišev širom primorske zemlje. Ljudstvo ijh povsod v velikem številu spremlja k zadnjemu počitku. V Kneži se ljudstvo pripravlja na veliko žalno svečanost. Dostojno hoče sprejeti in pokazati ljubezen, ki jo goji do enoindvajsetih mladih žrtev, ki so padle v boju za priključitev Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji. 21. 10. t, 1. Je bil prekop 20 letnega mladeniča, ki je daroval svoje življenje na altar domovine. Žalnega sprevoda se je udeležila velika množica ljudstva. V Neblu je bil 28. oktobra pogreb tovariša šibau Vladimirja iz Neble-ga. Izpod rodnega krova in v partizanski obleki z rdečo zvezdo so ga dvignili soborci. Zadonela je himna »Hej Slovani*, vaški cerkveni zbor pa je zapel žalostinko »Vigred*. Nato se je »prevod premaknil in se ob spremljanju godbe s Krasa pomikal proti pokopališču. Med množico je bilo mnogo Furlanov in Italijanov. Krsta je bila pokrita z našo zastavo. Ob njej so stopali garibaldinci s Krasa in Kr-mina. Sprevod je dospel v Kruč&v-Ije, kjer je čakal soborca padli tovariš Koncut Lojze, ki je ravno tako daroval svoje mlado življenje za svobodo. V slovo je zadonela ža-lostinka «Žrtvam*. Od padlih junakov sta se poslovila tov. Drago in tov. garibaldlnec s Krasa. Dne 1. t. m, je bil v Tolminu pogreb tov. Rutar Ivana ln tov. Rutar Kati, ki sta padla v borbi proti okupatorju. Istega dne so tudi prenesli zem-ske ostanke tov. Manfreda Antona iz Kuma v Tolmin. Začasno Je bil pokopan na Vojskem pri Cerknem, kjer Je padel kot partizan. Na Vse svete so prenesli na domače pokopališče v Cerovo zemeljske ostanke tovariša Simčič Vilija, ki so ga Nemci ustrelili v Stever-janu, in tov. Koršič Jožeta in Ambrožič Dragutina, padla v Ložicu pri Kanalu, kjer sta bila začasno pokopana. Deževalo je, ko je pevski zbor domačega prosvetnega društva zapel žalostinko v slovo padlim tovarišem. Na poslednji poti jih Je spremljala godba prosvetnega društva »Lipa*. Od odprtih grobovih so spregovorili zastopnik FNOO-ja. član briškega OkNOO ln član prosvetnega društva Iz Skorklje pri Trstu. Padli Junaki so sedaj pokopani poleg desetih oziroma 12 talcev, ker sta dve materi nosili že življenje v sebi. Tik poleg njth stoji spomenik na grobu štirinajstletnega dijaka Brezavšček Marjana, umrlega kmalu po povratku lz zapora leta 1931. Mala briška va» Cerovo Je dala v teku narodno osvobodilne borbe 32 človeških življenj. Razen ustreljenih talcev, padlih v borbi in pogrešanih, so se od desetih internirancev vrnili le štirje. Na dan Vseh svetih je mladina s ostalim prebivalstvom Škrbine po- Plebiscit Krui za Juposlauiio Ponovni odkopi in prenosi trupel padlih borcev pričajo o visokem krvnem davku, ki ga je dalo primorsko ljudstvo za priključitev k Jugoslaviji italijansko prebivalstvo v nekaterih obalnih mestih sestavljajo pretežno naseljenci iz Italije, ki so jih fašistične oblasti favorizirale, Jugoslovanska delegacija v Londonu je opozorila, da je Julijska krajina med to vojno na najbolj prepričevalen način dokazala svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo in dala narodno osvobodilni vojski dva prostovoljska korpusa; 42.000 prebivalcev tega ozemlja je padlo v borbi za osvoboditev. Jugoslovanska delegacija, s podpredsednikom vlade Edvardom Kardeljem na čelu, je zaradi tega predlaala etn og: ar »ko mejo. Zavezniki v Londonu »o načelno »prejeli to zabtovo. Parri in de Gasperi nista mogla dati drugega argumenta kot tega, ki ga Je razkričal italijanski reacionarni tisk, ki nas obtožuje, da bi vzbudil, sočutje svetovnega javnega mnenja in nezadovoljstvo z nami. V Italiji onemogočajo veliki veleposestniki in fašistični velekapital gospodarsko obnovo. Jugoslavija želi kar najiskreneje pravično rešitev vseh vprašanj z Italijo. Prav tako si želi, da bi se italijansko ljudstvo čimprej opomoglo od opustošenja, ki ga je za. pustil fašizem in čim bolj obnovilo gospodarsko življenje. Tega p« ni mogoče doseči z metodami, ki se jih poslužuje Parrijeva vlada. Se manj pa s kampanjami, kot jih vodi italijanska reakcija*. Dovolj je častila žrtve na domačem pokopa- t žilo številno ljudstvo iz vsega o- lišču. Prejšnji dan je okrasila grobove 50 mladih borcev s cvetjem in venci. Svečanosti se je udeležila tudi naša vojska, ki je zapela nekaj žalostink in pozdravila padle tovariše s tremi salvami. Tovariš lz vojske se je s kratkim govorom spomnil njih žrtve za osvoboditev. Njegove besede »o vse prisotne ganile do solz. Na Vse svete Je mladina ik Ku. ščarjev pri Benečiji prav lepo o-krasila na Srednjtakem pokopališču grobove borcev, ki so podlegli ranam v partizanski bolnici v bližnji vasi. Spomnila se je tudi na osem padlih tovarišev, Jel počivajo na pokopališču pri Sv. 8fu-btanku v Benečiji. Misleč, da so ti grobovi zapuščeni, je »la tjakaj. A našla jih je lepo okrašene. Bene-čanki, ki sta stali kraj grobov, sta dejali: »Krasimo grobove, da izkažemo hvaležnost njim, ki so dali življenje za svobodo beneške zemlje*. Mladina lz Rut je spletla šest lepih vencev s slovensko trobojnico. Ker nima v vasi nobenega groba, je okrasila grohqye .padlih,v, vasi S-rednje, dve uri daleč od Rut. Prav tako lepo so bili okrašeni grobovi padlih v Ročinju, Kostanjevici, Kanalu, M or akt jem, Melinkih, ValendolU, Lozicah in Za/potoku. Tudi začasni grobovi v najtemnejših gozdovih ali jarkih so bili ta dan polni rož in vencev. Na 'Vse svete je mladina lepo okrasila grobove osemnajstih tal-cev-partizanov, ki počivajo na pokopališču v Svetem. Na vsak grob so mladinke položile venec z narodno zastavo ln rdečo zvezdo. Na Vernih duš dan pa je bila na pokopališču velika svečanost. Ob tej priliki so vaščani zapeli v spomin padlim žalostinko »Kot žrtve...*. Komemoracija desetih mladih talcev, žrtev nemškega terorja, je bila na Vernih duš dan v Proseku. Po maši zadušnlci je dolg sprevod krenil na mesto, kjer so bili talci ustreljeni. Spomenik, ki »» danes dviga na tem mestu, je bil dobesedno pokrit rožami, sredi katerih je gorelo mnogo sveč. Po molitvah za mrtve, ki jih je imel tamkajšnji kaplan, Je gospod župnik poveličal delo padlih in obsodil krutost in hudobnost morilcev, Nato je pevski zbor zapel v spomin rusko žalostinko «Zrtvam» in »Vigred*. Dne 3. t. m. je bila v Tolminu slovesna komemoracija vseh padlih borcev. Svečanosti se Je udele- kraja. Na pokopališču je tolminski pevski zbor zapel žalostinko »žrtvam*, nakar sta spregovorila tov. Dominko in komisar III. brigade. Častna četa je izstrelila častno salvo. Na glavnem trgu sta govorila major Komande mesta in tov, Stanko. Skupina kulturno prosvet. nih tečajnikov je z lepo deklamacijo zaključila komemoracijo. Na Otlici je bil 4. t. m. svečano odkrit spomenik, ki ga Je ljudstvo tistih krajev postavilo v spomin treh garibaldincev in enega Rusa, ki so padli l«toe na Veliki petek, ob priliki zadnje velike sovražnikove ofenzive. Pri odkritju je bilo navzočih veliko ljudi. Zastopana je bila tudi naša vojska, mladinske in ženske organizacije. Vsi navzoči so bili ganjeni do solz. 4. t. m. so prenesli v Vremsko dolino zemeljske ostanke tov. Franceta Dujca, ki so ga SS-ovct usmrtili v Podgradu v Istri in tov. Ludvika Požrla, ki je padel pri Ilirski Bistrici. Tov. Dujca je v rojstni Škofiji pričakala velika množica z zastavami in venci. Pevski zbor društva »Vremščica* Je zapel »Vigred* ki »Žrtvam*, tov. Žarko pa je lepo govoril. Na pokopališču se je ob odprtem grobu v imenu ljudstva poslovil od junakov poročnik Hudoklin. Ogromna množica se je zopet zgrnila v Škofijo in pričakala še truplo tov. Ludvika Požrla. Veličasten sprevod je nato krenil skozi Vremski Britof k župni cerkvi v Vreme. Po obredu so pevci zapeli žalostinko. Ob odprtem grobu se je poslovil od padlega tovariša Abin Dujc. 6, novembra 1945. leta s# Je v Ilirski Bistrici pričelo izkopavanje žrtev, ki jih je v zaklon iSču zasula a vi jonska bomba. Do sedaj so spo- K ■ Iz borb za svobodo: Radiotelegrafisti sprejemajo in oddajajo depelt. znali samo tovarišico, ki Je bila lani o Veliki noči zajeta na Prlložah v Brkinih. Izkopavanje se nadaTju-je. V tem zaklonišču je bilo ubitih 12 ljudi iz II. Bistrice. Govori »e, da je žrtev mnogo več, ker je okupator »talno prevažal jetnike iz domačih zaporov v bistriške. V Pevmo so se 6. novembra t. 1. vrnili zemeljski ostanki petih borcev jugoslovanske armade. V Oslavlju je bil postavljen žalni slavolok z napisom «Slava padlim borcem*. Zgodaj popoldne Je velika množica v gostem špalirju, z venci in cvetjem pričakala krste padlih domačinov. Pevski zbor in godba »ta jih »prejela in spremljala mimo drugega žalnega slavoloka do cerkve, med potjo je godba igrala žalostinke. V cerkvi sami se je oglasil pevski zbor. Nato se je domači gospod župnik poslovil od padlih. Sprevod je nato krenil na domače pokopališče, kjer je ljudstvo znova ob odprtih grobovih priseglo, da se bo borilo še dalje, dokler ne bo vsa primorska zemlja priključena Jugoslaviji. Do 8. t, m. so v Ilirski Bistrici Izkopali 17 trupel tovarišev in tovarišic, ubitih 7. aprila 1944. leta ponoči. Zraven trupel ao našli tudi cementno ploščo z lesenim ročajem s katero so sodelavci gestapovskih rabljev Brrika Eberhalta ln Valterja, ubijali žrtve. Nekaj teh žrtev je bilo ustreljenih. Do sedaj so med izkopanimi spoznali sledeče: Tončko in Terezijo Urbančič iz Knežaka, Cetin Jožeta »Triglav* iz Slivja, Samsa Josipa iz Malih Mun, Zadel Karla iz Velikih Mun, Stambulič Ivana iz Zejan, Logar Rudolfa iz Vrbovega, Grži-na Franca lz Vrbič, Jakšetič Jakoba lz Vrbič, Torjam Antona, Majdič Ivana ln Boštjančič Alojza iz Hari, Cenič Anico iz Krškega (Slovenija). Dn« 9. t. m. pa je bil v Ilirski Bistrici veličasten pogreb teh žrtev. 16 krat, pogrnjenih s slovenskimi zastavami, Je nepregledna množica ljudi spremljala izza vojašnic, kjer so jih okupatorji ubili, v farno cerkev in na pokopališče. Krstam so sledili številni venci, vojaška godba in ljudstvo z narodnimi borci. Sprevod je bil dolg več kilometrov. Na pokopališču sta se ob odprtih grobovih v imenu ljudstva in narodne vojske poslovila od junakov tovariš Vide ln tovariš iz XX U. D, Za novo dobo, naio novo knjigo! Zveza primorskih partizanov nam je poslala sledeče pismo s prošnjo, da ga objavimo. Mi, primorski partizani, M smo včlanjeni v Zvezo primorskih partizanov, nimamo namena polemizirati, niti se osiroti na neumna podtikanja takozvane Zveze italijanskih partizanov, ki trdi, da zastopa italijanske partizano na Primorskem, stvarno pa predstavlja le malo skupinico odpadnikov. Niti »e mislimo polemizirati s kraje-tmim listom *La Voce libera*, ki jt samo posebi umevno njihov glasnik. Toda spričo podtikanj in podlih trditev, ki jih je predvčerajšnjim objavil ta Ust, smo upravičeni, reagirati in razkrinkati njih skrite namene. Lainiva je trditev, da so primorski partizani nasprotovali prošnji italijanskih družin po ekshumaaiji njihovih padlih v ooni B in v Sloveniji. Lažniva je tudi trditev, da je Zveza primorskih partizanov As-koriščala v po padle tovariše liti-čne namene. Primorski partizani smo ustanovili našo Zvezo s ciljem, da ostanemo združeni sedaj, kakor smo Mii v borbi, ko nas je pobratil skupen ideal na gorah, kjer smo se borili proti zatiralcem. Ustanovili smo našo Zvezo, da bi združili vse partizane na Primorskem, Italijane in Slovane, jih podpirati v oi-ihlnem življenju in pomagali svoj-oem padlih tovarišev. Ustanovili smo jo, da bi ohranili enotnost partizanov ne glede na narodnost in politične težnje, Jasno pa je tudi, da ima nasprotna stran čisto .politične in no-oionaHstične namene, kajti le od vsega začetka je zavzela nepopustljivo in šovonistično stališče, ne da bi se pri tem sploh ozirala na naše privržence. Pri tem je izvzela slovanske partizane, ki so v naši deželi v večini. Tudi ni upoštevala neovrgljivega dejstva, da v tej sporni deželi skupno živita dve narodnosti. Naša Zveza pa naravno izraža posebni položaj Julijske krajine, kjer se stekata dve narodnosti, ki jih hočemo pobratiti, ne pa ločiti. Resnica je, da skuša reakcija, ki je leglo fašizma, najti novih poti za izkoriščevanje ljudstva, potem ko se je borila proti nam, podpirala Nemce v njihoven vojnem naporu in delila z njimi koristi in podlosti. Ker reakcija razume, kakšno silo predstavljajo partizani in kakšen ugled uživajo med ljudstvom, skuša povzročati razkol med njimi, da bi jih ošibela. Namen o-nih, ki organizirajo in finansirajo tako imenovano Zvezo italijanskih partizanov, je: razkol ne le med italijanskimi in slovanskimi partizani, pač pa tudi med italijanskimi partizani samimi. Trditev Usta fLa Voce libera», da ta takozvana Zveza it. part. ni samo mala skupina odpadnikov, marveč da šteje 3.000 članov, je tako absurdna, da je odveč, pobijati jo. Kdo so, tedaj, tile partizani t V katerih edinicah so se borili t Mar so te le fantastične, kakor ovih enajst tfamoz-nih* brigad CLNt Kakor je CLN v dneh vstaje sprejel v celoti kvesturo, črne brigade, X Mas in vse z okupatorjem kompromitirane elemente, da bi jih postavil proti organiziranim ljudskim množicam, tako brez obotavljanja pripisuje Zveza italijanskih partizanov naziv partizan vsakomur, ki jt pripravljen sprejeti njene mahinacije. Pravi partizani, to so tisti, ki so se z nami borili na gorah, st ne bodo dali zapeljati. O tem smo prepričani. Zali nas le misel, da bi te kaka družina padlih tovarišev dala zavajati s trmi vabili, ki hočejo izrabljati žrtve njihovih slavnih-svoj. oev. Mi, primorski partizani, opominjamo tVooe libera», naj preneha * obrekovanji. Kajti mi, ki smo se borili, me bomo trpeli žalitev. Mi smo se vztrajno borili in nismo pri tem imeli nikakih špekulacij. Zato ne bomo dopuščali, da bi se svoboda izražanja izpridila v svobodo obrekovanja. Mi nadaljujemo naio, še ne dokončano borbo za iste ideale in z enakim zanosom kot v preteklosti, ko smo le ime h proti sebi Bit-lerjevo Vojsko. Partizani, fci so se resnično borili, nas poznajo in mi poznamo njih. Združrni smo, kakor smo bili. Bili smo še vedno ljudska vojska. Naše geslo je le zmeraj is to: Srmt fašizmu — Svobodo narodu/ Stoletnica slovenske šole ? Sv. Križu pri Trstu Danes bo proslavil Sv. Križ pri Trstu 100 letnico ustanovitve slovenske šole, te zibelke prosvetnega dela pred sto leti, iz katere so vzrastle generacije, ki si krčijo danes pot v svobodo in lepšo prihodnost. Sodelovali bodo: pevsko društvo in pionirčki iz Nabrežine, pevski zbor 8 Proseka, domača godba in pionirski in pevski zbor. Na sporedu so: ob 14.30 odkritje spominske plošče na stari šoli. Govorila bosta tovariša Ivan Tence in Mirko Dovšak, kot predsednik domačih organizacij, tov. Drago Pahor, kot zastopnik SPZ iz Trsta. Domača godba bo zaigrala »Hej .Slovani*, pionirski pevski zbor in združeni pevski zbori zapojo priložnostne pesmi. Po tej otvoritveni svečanosti se bo vršil nadaljnji spored v društvenih prostorih z nagovorom gled. igralca, domačina tov. Košute, s petjem pionirčkov, zbora iz Nabrežine, Proseka, domačega zbora in godbe. Zvečer ob 20. uri uprizorijo domači mladinci dvodejanko »Dekle s severa*. Na sporedu so še recitacije »Soči*, domača godba, pionirčki in pevski zbor. Leto grajenja ljudske oblasti plebiscit za Titovo lugoslaviio frl dejstva odlikujejo 8. septem-' 1943. na Primorskem. ?rvo dejstvo sta izredni obseg in *čaj mobilizacije v Narodno o->bod!lno vojsko. 81o Je pod orož-vse: moški ln ženske, staro ln ado, zdravi ln pohabljeni. Vsi bili polni nevidnega navduše-Bill so prežeti s podvzetnlm, rbenim in ofenzivnim duhom, ontanost In hitrost sta vsej mo-izaclji še » svoje strani dali ačaj narodne vstaje. Do črke Je t da Je Primorska takrat bila r°d pod orožjem. Ta narod pod °šjem je potem 16 dni vodil borna gorlški fronti in bil osnova v*h primorskih brigad ln odrs-v NOV ln POJ. foto ix. Korpus, ki sicer ne ob-Sa cele Primorske in ki tudi ne ®e8a »amo Primorske, ki pa Je hdarle naš primorski Korpus, s >ravlčeno#tJo jemlje 8. septem-T kot datum svojega enoletnsg* 'računa, 0l-ugo dejstvo J«, da •» >• na &h sesula oblast okupatorja. ‘av*aprav j* neverjetno, kako je *tn*l t- aparat, ki so ca gradili ^*hdvaj«et let. Izginil Je čez noč, ^ vsakega posebnega ukrepanja, *e »iši, fts aasBeeeveedž esrne- bojenega naroda, ki je z orožjem v roki govoril dovolj odkrito, da hoče za naprej o svoji usodi odločati sam. Vsi predstavniki okupatorjeve oblasti so v istem trenutku začutili. da jim ni več mesta med nami ln ao, ne da bi bili izpostavljeni represalijam za vse, kar so med nami storili, pobegnili Iz naših krajev, z Izjemo Trsta, Gorice In nekaj obalnih mest. Tretje dejstvo Je, da se Je Istočasno uveljavila Osvobodilna fronta kot nova slovenska narodna oblast. Ni prišlo do anarhije, temveč do nove oblasti, do oblasti OF. Primorske množice so ob tej priliki pokazale čuda iniciativnosti. Brez ..redhodnia direktiv ln brez možnosti morebitne nove direktive takoj sporočiti V zadnji kotiček Primorske, »o Krajevni odbori OF in kjer teh ni bilo, tudi posamezni zaupniki Osvobodilne fronte, pričeli takoj nastopati kot predstavniki nove oblasti. V ogromni večini primeren- »o tudi našli pravo rešitev Iti povsod Jih je narod priznaval. Pričeli so uspešno nastopati kot preoatavo Ikl nove oblasti. Os pretehtamo ta tri dejstva,, ki so seveda med seboj neločljivo po- vezana, potem lahko razumemo, kaj vse je prišlo do izraza in kaj vse »e je zasnovalo za nas 8. septembra 1943. Velika iniciativnost množic je z narodno vstajo v obliki mobilizacije v eno, Titovo vojsko ln s soglasnim priznanjem Osvobodilne fronte kot nove narodne oblasti, pokazala enotno usmerjenost ln popolno povezanost posameznih pobud. To se da razložiti samo s predhodnim delom ln borbo Osvobodilne fronte onstran in tostran stare me. je. Partizanske čete, potem odredi ln kočrio brigade ter vse politično delo, ki »e je naslanjalo na oboroženo borbo ln se okrog nje razvijalo, »o kljub vsem organizacijskim težavam, na katere je naletela OF na Primorskem, kjer Je okupatorski »istem ustrahovanja in zatiranja bil po petindvajsetletnem obstoju posebn- močan, globoko preorali vso deželo. OF je bila na Primorskem zakoreninjena. Pro-gram OF je* bil program primorskih množic. Sam program »e je 8. septembra 1948. Izkazal kot organizator, ki je odrejal mesto in delo posameznikom ln celoti. Vse, kar je bilo tlzte dni, nosi Izključno pečat OF. Globoka •Korenin Je poet OF med primorskim ljudstvom po je nadalje razumljiva samo, če smo #1 na Jasnem, da OF nadaljuje najboljšo tradicijo Primorske ln uresničuje nj ne ideale. 8. september 1943. j* za Prlmdrsko zmagoviti »ključek 3Bletne*» odpora, ki Ja M Ba- zovici prvikrat nakazal obliko ob-oborožone borbe. Jo plod petindvajsetletnega odpora, ki ga je na novi, višji ln širši stopnji organizirala ln vodila zadnje dve leti ln pol pred polom Italije OF, Po drugi strani pa 8. september 1948. pomeni dejansko, to je z dejanji izvajano in izpričano opre-delitev Primorske za Slovenijo in novo Jugoslavijo. Velikanski uspeh OF na Primorskem je namreč v ne majhni meri pripisati temu, da je OF bila po letu 1918. prvi stvarni donos ostalega slovenskega naroda v narodno osvobodilni borbi, tesno povezanega a ostalimi jugoslovanskimi narodi v naporu primorskega ljudstva ln da Je zato v-očeh vsakega Primorca predstavljala Slovenijo in Jugoslavijo. Vsak, kdor Je 8. septembra 1948. dal na kapo rdečo zvezdo, je s tem jasne Izpovedal, da zahteva, da Primorska postane tudi del svobodne to združene Slovenije v novi Jugoslaviji. Preteklo leto, tako globoko zakoreninjeno v preteklosti, nam Je prineslo nagrado za vse preostalo trpljenje in za vso minulo borbo. Prišlo je to do svojega zunanjega izraza že s tem, da je Glavni štab Slovenije v znamenje spoštovanja borbene primorske preteklosti, ob preimenovanju 1*. brigad* v udarno, njej podelil naziv «Bazoviška* ln da je maršal Tito, kot predstavnika vseh padlih Primorcev v »veti domovinski vojni, imenoval padlega komandanta B. primorske bri- gade Janka Premrla - Vojka, za narodnega heroja. Preteklo leto pomenja, če ga hočemo na kratko in po njegovi bistveni strani označiti, uresničevanje odloka Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte o priključitvi, torej dejansko uvrščanje naše zemlje v ostalo Slovenijo ln s tem v Jugoslavijo. To Je glavna vsebina treh razdobij, ki so sledile veliki nemški ofenzivi. To je glavna vsebina razdobja, ki ga označuje parola boja proti lažislovenskim županom ln lažislovenskim Šolam, to Je glavna vsebina avnojske kampanje, ki ga označuje entuziastično »prejeta in potem neprestano ponavljana parola: »Za Titovo Jugoslavijo!*, In zopet tudi glavna vsebina razdobja načrtne, sistematične, že v prihodnost usmerjene graditve narodne oblasti, ki jo začenja prvo zasedanje SNOS-a in ki ga na Primorskem obeležujejo v neposredni bližini okupatorskih postojank s »toprocentno udeležbo Izvajane volitve v Krajevne NOO in Okrajno narodno osvobodilne skupščine; pa tudi v sedanjem zaključnem razdoblju je postavljanj« organov narodne oblasti kot organov slovenske državnosti ln države Jugoslavije glavna vsebina vsega na-»ega dogajanja. Grajenj* narodne oblasti, kot oblasti slovensks dravnosti in države Jugoslavije, zbiranje primorskega ljudstva okrog organov t« oblasti, nadaljevanje zdavnaj m-| početega boja pod vodstvom tab or- ganov pa dobi vso težo vsakodnevnega, z napori In krvjo pisanega plebiscita primorskega ljudstva za Titovo Jugoslavijo, če imamo pred očmi, da je samo 16 dni po 8. septembru pričela velika jesenska o-fenzlva, ki je bila uvod v nešteto drugih, po nekaterih predelih dnevnik hajk, ki je bila samo prvo poglavnje ropanja, požiganja ln moritve, ki Jih je potem naša zemlja vse leto doživljala od beneških hribov pa do Istre. V tem letu so padli trije člani Pokrajin, foruma — in to tov. Rudi Mahnič-Brklnec, Darko Ma-rušič-Blaž ln ravno zadnje tedne veteran med nami vsemi Jože Srebrnič. V nemškem koncentracijskem taborišču pa je umrl tovariš Miro Spacapan-Sava, ki je bil član Narodno osvobodilnega sveta za primorsko Slovenijo. Razen tega nam je padlo in izginilo v okupatorjevih ječah to njegovih koncentracijskih taboriščih desetine okrožnih ln okrajnih funkcionarjev ln stotine drugih aktivistov. Glavni junak tega leta pa je bilo primorsko ljudstvo, ki Je dalo iz sebe to dolgo vrsto borcev za narodno svobodo in ki jih s čudovito razsipnostjo vsak dan znova daje, ki Je enotno kot vedro — te borce navdihovalo s svojo brezprl-merno narodno zavednostjo, predanostjo. požrtvovalnostjo. Miren, Komen, Rthemberk; brkinske, bri-Uk« to oerkljansk* vasi v maju — vsa slovenska zemlja od skrajnega severotaaptadcega konca p« As morja in do Hrvaške Istre je s svojimi požganimi domovi, oskrunjenimi svetišči, in romarskimi cerkvicami, s svojimi pobitimi, o-nečaščeriimt in v suženjstvo odpeljanimi ljudmi spomenik tega, kar je v tem letu za Titovo Jugoslavijo prispevalo Slovensko Primorje, njen zapadnl branik. Pa ne samo Sovensko Primorje, tudi Beneška Sovenija! Kajti preteklo leto pomenja tudi čudovito prebujenje te naše Trnjulčice. Junaška, stvari narodne osvoboditve, uničenju fašizma in s tem napredku vsega človeštva posvečena borba naših partizanov, ki so že prve mesece leta 1943. prvikrat bili v Beneški Sloveniji in vztrajno misijonarsko delo naših aktivistov, ki so potrpežljivo organizirali protifašistični boj, sta prebudila ta naj-zapadnejši košček slovenske zemlje k novemu življenju. »Pomlad narodov* je šele sedaj prišla v tiste kraje. Tudi so bile številne in težke žrtve. Za vse padle omenimo aktivista tov. Filipa, zamišljenega briškega kolona, ki Je z nagonom delavca, pa vendar na zemljo navezanega človeka, našel prvi dostop do zaprtih Benečanov la sploh, lahko rečemo, izumil sistem našega dela med njimi. Tudi on je padel ln dokazal, da v OF prav delavni člavek v borhl za velike vsečlovečenske ideale uresničuje stoletni sen slovenskega naroda. Ognjen in krvavi krst so prestala tudi beneška vatov ki Jim niso prizanesle okupatorske bande. Kljub temu, ali prav zato pa je pred nekaj tedni slovenska beseda, ki jo je v gojeni obliki prvikrat prinesla igralska skupina IX. korpusa, žela zmagoslavja, kakor jih je pred tem morda samo na velikih taborih preteklega stoletja. Ob tem kratkem pregledu preteklega leta ki pomenja uresničevanja dolgoletnih sanj primorskega ljudstva in vsega slovenskega naroda, pa je treba poudariti, da ima pri njem važno zaslugo naša vojska in na našem ozemlju posebej IX. Korpus NOV in POJ. Ne samo, da je v tem razdobju naša vojska tudi na Primorskem dosegla stopnjo redne armade ln da je z uspehom opravljala svoje naloge, ki jih ima ca tem sektorju skupne protihitlerjevske fronte v sklopu skupnih zavezniških načrtov, temveč Je ravno ona omogočila, da se, čeprav v težkih razmerah, naša nova narodna oblast povsod u-veljavlja. S svojo vsepričujočnostjo je prisilila okupatorja, da se drži po nekaj postojankah, in je s tem pripomogla k temu, da ni mogel izsiliti svoje uprave. S tem pa j* bistveno soodločevala v osnovni bitki tega leta. v bitki za narodno in ljudsko oblast, to ji je tudi ona vtisnita pečat plebiscit* za Titovo Jugoslavijo. Dr. JOŽA VILFAN Iz brošure tLeto borbo ob Bači* hi opisuje borbo za osvoboditev Primorskega ljudstva v dami od U43.-19ŽS. ZA STARO PRAVDO Revolucionarni nastopi so vselej dokaz žive sile naroda Ve vkup le vkup uboga gmajna! Beja, hejo! Za staro pravdo zdaj bo drajna, Baja, hejo! Zimzelen za klobuk... Punt naj reži nas tlačanskih muk! V srednjem veku je bila družba fevdalno urejena: plemstvo je bilo lastnik zemlje in kmetje na njej so bili tlačani plemiških gospodarjev, gospodarsko in osebno nesvobodni. Cerkev, ki je v srednjem Veku imela sama približno tretjino zemlje, je po svoji višji duhovščini predstavljala v resnici fevdalne gospode in je blagoslavljala fevdalni red kot božjo ustanovo. S križarskimi vojnami, ki so odprle nove trgovske poti po Evropi in posebno na jugovzhod, v Orient, so se naglo razvijala mesta, ki so spodjedala fevdalno družbeno ustanovo. Poleg plemstva in kmetov je rastel nov družbeni sloj. meščanstvo, ki se je polagoma razcepilo v trgovce in obrtnike z značilnim cehovstvom. Pod premožno meščansko plastjo se je razvijalo plebejstvo, siromašno mestno ljudstvo. Prvotno naturalno gospodarstvo, zamenjavanje proizvodov, iapodri-nja denarno; poleg tega narašča proizvajanje obrtnih proizvodov, cene se dvigajo, medtem ko padajo cene kmečkih pridelkov. Meščanstvo bogati, tlačan živi vedno težji. Plemstvo hoče razkošja, pa ne more tekmovati z meščanstvom, zato meče vedno težja bremena na tlačana; veča mu desetino in tlako, nalaga nove .vsimogoče davke, prepoveduje mu uporabo gozdov, pašnikov, vode, obenem ga strahuje, ker ima nad njim sodno in sploh vso oblast. Tako rastejo nasprotstva. Ker je cerkev miselno najmočnejša opora fevdalnih razmer, prihajajo prvi napadi na njene nauke. Nastopi Wiclif. Hus, v Nemčiji Luther, prihaja zahteva po boljši ureditvi družbe, reformacija. Poleg teh pojavov, ki so v prvi vrsti prizadevanje meščanskega razreda, se oglaša tudi tlačanski svet, ki ima oporo v plebejski, v ljudski plasti po mestih, začenjajo se kmečki upori, revolucionarna gibanja kmečkih množic. Pojavljajo se po vsej Evropi in rajajo s presledki več stoletij. V zgodovini slovanskega naroda so kmečki upori velik pojav, že zgolj po obsegu. Lahko trdimo, da so bili kmečka upori pri nas politični dogodki prve vrste. Boji slovenskega kmeta proti fevdalni gospodi so v zvezi z reformacijo položili temelj slovenskemu narodu. V njih Je bila »početa prva iskra »lovensek zavesti, zavest skupnosti. iskra, ki je potem v XIX. stoletju tako burno prodrla na površje. Od tedaj pa do naših dni, do naše osvobodilne borbi, je v resnici rdeča nit, ki veže tedanje dogajanje z današnjim. Revolucionarni nastopi, pravi Kardelj v svojem znamenitem delu »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*, so vselej dokaz žive sile naroda. Narod, ki molče trpi zatiranje, je obsojen na pogin. Kmečki upori in reformacija so dokazali, da živa sila slovenskega ljudstva ni bila strta in svoj prihod v zgodovino je najavil slovenski narod z najveličastnejšim revolucionarnim dejanjem, ki ga nista mogla ubiti v glavah Slovencev ne zatiranje ne čas. V tem je sila uporniške tradicije. „Hočemo biti prosti! M Slovenski kmečki upori niso samo slovenski pojav. Kmečke upore opazujemo po vsej Evropi že v ČOH. stoletju, takoj, ko je gospodarski razvoj pokazal, da se fevdalno gospodarstvo ne bo moglo večno obdržati. Upori proti fevdal-etvu, proti temu da plemstvo gospoduje tlačanu, so bili nastopi proti redu, ki je bil dotlej svet in nedotakljiv. Eden prvih uporov na Slovenskem beleži zgodovina že 1. 1386. Kmetje so odpovedali pokorščino samostanu v Stični, ker jim Je opat Nikolaj zvišal doklade. Samostanska tlaka, samostanska bremena niso bila slovenskemu kmetu nič lažja, kot bremena, ki so mu jih nakladali nemški baroni in grofi in zato tudi pozneje ni delal razločka med posvetnim ali cerkvenim tlačiteljem. Zanimivo je, da so istega leta, ko eo se uril tlačani st iškega samostana, imeli na Francoskem čeli ko vstajo kmetov, imenovano »zakerljo*. Tudi poznejši slovenski kmečki upori so bili v nekaki zvezi z upori po drugih predelih Evro-, pe, posebno v Nemčiji. Imamo dokaze, da so se uporniška gibanja hranila iz sosedstva, tako v miselnem pogledu po zahtevah, ki so jih postavljali uporni kmetje, kakor tudi po obliki organizacije. Beseda punt je nemški »Bund* in pomen ja zvezo. Res je bil prvi pomembnejši punt slovenskih kmetov v neposredni bližini Nemcev v Ziljski dolini 1. 1478. Nemški veli-kaš Ortenburžaa je zahteval nov davek, posebno pristojbino za vrne-ščenje tlačanov na kmetije. Kmetje so sklicali veliko zborovanje v bližini B. lja.lt* in postavil temelj organizaciji. Vsakdo j* moral plačevati davek, razen tega se je obvezal. da »e bo držal dogovorjenih določb. Kdor e* pristopi k zvezi, k puntu, ne bo imel pravice do skupniga občinskega imetka; nihče naj mn ne da ognja, če bi mu ugasnile ognjišče, če se mu rodi otrok, naj se ne krsti; če sam umre, naj se n* pokopi j«. Da se nhče ne bo umaknil, so prisegli zvestobo zvezi na meč, privezan na dva v zemljo zataknjena kola. Ta punt bi utegnil postati fevdalni gospodi nevaren, če bi ne bili 26. julija prldli Turki iz Primorske čez Predli na Koroško. Kmetje so se jim postavili v bran, toda prešibki so bili večinoma posekani in deloma zajeti in odgnani v suženjstvo. Položaj našega kmetskega ljudstva se je v drugi polovici XV. stoletja stalno slabšal in s tlačani vred so trpeli tudi šibki sloji po mestih. Tedaj je propadla rodbina celjskih grofov, katerih zadnjega moškega potomca Ulrika II. so L 1466 ubili Madžari v Biogradu. Ker so bili celjski grofje gospodarji večjega dela slovenske zemlje, se je vnel za dediščino hud boj, zaradi katerega eo najbolj trpele slovenske vasi. Kmalu zatem pa so se navali Turkov v slovenske dežele tako pomnožili, da skoro ni bilo leta brez nesreče. Medtem, ko so se plemenitaši poskrili v utrjenih gradovih, so bili tlačani na milost in nemilost Izročeni roparjem. Gorje ljudstva je naraščalo, gospoda mu je pa vrh tega nalagala nove davke za »obrambo domovine*. Kam so tl davki šli, ni vedel nihč:, kmetje so bili prepuščeni sami sebi in so •e branili, kakor so vedeli in znali. Edina korist, ki so jo imeli od spopadov s turško silo je bila, da so se oboroievali in vtžbeli v orožju. Tako je bila vojska sposobna tudi za nadaljne nastope proti fevdalnim tlačiteljem. Z odkritjem Amerike 1. 1492. nastopa v gospodarskem redu Evrope temeljit preobrat. Pritok srebra in zlata na trg, narašča, kmetje, katerih imetje je v stalni nevarnosti pred domačimi in tujimi roparji, skušajo priti do kovanega denarja, da bi a* z njim rešili. Svoje pridelke prodajajo za vsako ©eno, trgovci as okoriščajo in bogatijo, navijajo oe-ne kolonialnemu blagu in obrtnim izdelkom, s čimer se topodko-puje temelj fevdalnemu gospodu, ki ima glavni vir dohod*-v is pridelkov tlačanov. Fevdalni red stopa v novo razdobje. Ob njem rase mladi kapitalizem. Trgovci in bankirji, na Slovenskem pravzaprav sami tujci, pričenjajo izkoriščati slovenskega kmeta ramo ob rami z zemljiško gospodo. Tlačan krvavo čuti nov položaj in si ne ve svetovati. Na Nemškem osnuje uporniško organizacijo »Bundschuh*, kmečkičevelj z vezalkami je znak kmečke skupnosti, znak, ki ga slika na svoje prapore. Ko je ta organizacija razkrita in razgnana, osnuje novo, ki se imenuje «der arme Konrat* — ubogi «Ne ve si sveta*. Ze po nazivu se spozna zarotniški značaj gibanja, konspirativnost- In je konspirativnost tudi skrajno potrebna, kajti vsak puntarski poskus zasleduje gosposka z najhujšo strogostjo in neizprosnostjo. Kdor je zasačen, da se druži v puntu, dobi vžgano znamenje na čalo, odraze jo mu no«, uhlje, levo roko — da bob fevdalnemu gospodu lahko koristil še z desno — kolovodjo punta pa usmrtijo, po dolgih in težkih mukah, da zvedo sozarotnike. Usmrtitev je navadno javna in kose trupla obešajo v svarilo po vaseh, ..Krist je prelil kri za vse!“ Vzlic kruti neizprosnosti fevdalne reakcije se puntarsko gibanje ne more zajeziti. Slovenski kmet se spominja časov, ko ga fevdalni jarem še ni tako tlačil, ko so bile davščine zmernejše in so se razpisovale, da jih ne bi gospodarji tako lahko višali, skratka, ko so »urbarji* še veljali. »Za staro pravdo* torej! Vendar gredo zahteve še mnogo dalje. Ne zahtevajo le nečesa, kar so že imeli, zahtevajo voč: »Krist je prein kri za vse* trdijo, »za pastirja in za kralja. Zato smo prosti in hočemo biti prosti. Izpustite nas iz robat va! Nikaklh bremen več!* Tlačani ne priznavajo več fevdalnega gospodatva, hočejo svobodo, hočejo oblast, osvoboditev tlake, disetlne in vseh dajatev, torej odpravo fevdalnega razmerja, nov red, kjer bo ljudsevo odločalo, torej demokracijo. V kmečkih puntih je borba zanjo začela. Da se vodi Se danes, je dokaz, kako drži iz onih davnih dni do danae neprekinjena veriga. Znak velike volje slovenskega tlačanskega ljudstva, da doseže človeka vredno življenje je veliki, krvavi punt, ki pada v leto 1515. To leto je vstala vsa slovenska zemlja, ne da bi Štedila z žrtvami. Tri mesece je bila slovenska tlačanska raja — kljub vsej oboroženi sili fevdalne gospode — gospodar na svoji zemlji. Bil je to vseslovenski punt, vzlic tragičnemu Izidu, eno najodločntjših, najpogumnejših dejanj slovenskega ljudstva, vreden predhodnik velike osvobodilne borbe, ki jo je v naših dneh zmagovito izbojeval slovenski narod. PROBLEM ŽIVINSKE KRME PESNIK NAŠE ZEMLJE Srečko Kosovel Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k po» hoju bom legel (Iz Kosovelove pesmi) Srečko Kosovel dojema v svojih pesmih svet to dogodke impresivno, to je potom vtisov. Vendar pa v te neposredne vtise polaga svoje subjektivno čustvo ta svoje subjektivne misli. Spreminja te svoje vtise po svoje, jim daj« obliko po svojih razpoloženjih. V poznejšem razvoju prepleta te svoje vtise z razglabljanjem o sodobnih vprašanjih, Pride do prepričanja «da brez razumevanja sodobnega življenja ne bo nihče razumel eobodne umetnosti*. V svojih odnosih do problemov, ki mučijo svet,, je borben. V mnogih njegovih programa-tičnih člankih zasledimo razmišljanja o problemih človeštva. V njegovih pesmih vidimo vsa njegova iskanja, vidimo vse valovanje v njegovi notranjosti, njegovo borbenost, pa četudi brez upa zmage, njegovo otožne«*, njegovo rahlo nakazano vero v boljšo bodočnost, vso mehkobo njegove duše. V njegovih peamlh to delih se zrcali mnogovrstno trpljenje zaradi njega samega, zaradi mučnega iskanja ideje s strani človeštva, zaradi razdvojenosti človeštva. VaUd mehkobe v svoji notranjosti začuti njegova tenkočutna čustvenost Še globlje vso to razhllnjcnost, to svetovno bol in bol svojega naroda in kjer se je oelota ne zaveda, tja jo potoži on iz samega sebe. Glavna nota njegovih poezij je trpkoet in zavest, da on samega sobe v svojem delu ne doživi, ne preživi. Njegove pesmi so globoko občutene in čustveno pristne. Z vso žarkostjo svoje močne ljubezni ljubi svojo ožjo domovino, svoj Kras. On gleda Kras skozi svoje trpljenje, skozi svojo otožnost. Kot človek, ki išče utehe v samoti z določenim obeležjem, tako se zate' ka on h Krasu. Ne raduje se nad krajem, kjer je bil rojen z naivnostjo, veseleč se njegove lepote in stoječ ob strani, zato, da ga doživi takega kot je, ampak se strne z rodno grudo, doživlja jo iz svoje notranjosti, v neposredno doživetje polaga svojo misel, svoje čustvo in pokrajina je trpka kot Je trpka njegova bolest to ravno tako trpka je njegova pesem. Ves Krat je mehak — kot da ihti is kapele liti in godba plavat trenutek — in kakor raztrgan obraz obmolči v mesečini skalna pulčava Veren izraz te čisto njegove, subjektivne povezanosti s Kresom najdemo tudi v naslednjih verzih. Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo. Na grobu lipek cvete. Iz bele vasi bele poti, in vse ta poti v moje srce. Trpd zaradi mučnega iskanja človeštva po ideji, miru in osrečitvi: Delo eo je pogreznilo v torna V praznosti divja stralni Nezmlsel Kaae razpaljenih misli razharja glavo. stiska nam prsi pada v torno. Tudi on bi rad dosegel mtr to gle- da! sad svojega dela, a boji se, da se to ne uresniči: Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.». Ognja prepolno, poln sil; neizrabljen k pokoju bom legel. Ogenj bo v prsih me žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat »n ne bom mogel spati. V svojih idejno miselnih člankih pa poziva in bodri k delu, resnemu in stvarnemu dolu, in on sam hiti z dedom: »Zato, ker ne delamo, obupujemo, omahujemo trikrat na dan. Zato, ker ni vere več v bodočnost, vere v delo, ki jo pripravlja, vero v delo, posvečujoče, zmagujoče. A samo delo vodi k zmagi!» V vsem tem je Srečko Kosovel predhodnik današnjih dni, tudi on je pomagal pripravljati tla za naš podvig in za naše novo življenje. In Sirote slovenske narodnosti, stalno bivaioCe v Trstu In oko« lici, katerih varuhi žele, da Jih spravijo v nadaljno oskrbo k dobrim družinam v Sloveniji naj se aglase takoj na odseku za socialno skrbstvo, Via Ga-lati ktev. 20 L Prav tako se vabijo sirote iz Tržaškega okrožja, naj se zglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev. 6 1L ne brez razlog* si je nadel* ena izmed brigad narodnoosvobodilne vojske ime brigada »Srečk* Kosova la*. V svojem iskanju Je hotel podreti svoje iluzije, hotel je priti do »poznanja, katerega me je bal, dokler ni prišlo. »A ko je prišlo tiho, podzavestno, srce je zaihtelo pol bolestno in sonca svit je žalostno sijal*. Stopil je nad pokrajino prelestno vseh mladih sanj. In kot junak je hotel zavestno podreti iluzije prav do tal. Misli je, da s praznoto pride smrt. A čuda: vedno jvečji se odpiral pred mano svet je, v večnost [razprostrt in v rosni zlati zarji je gorela pokrajina iz mladih dni pepela, Spoznanje mu ne more uničiti njegove idealnosti. Čuti se pogosto-ma osamljenega: In kaj potem t Ni noči bližja noč, 6e romar sam je sredi svojih sanjt Ce pade — noj le kliče na pomoč, ko ve, da nihče se ne zmeni zanjt Vsak mora sam, ah sam doseči cilj in pasti, če mu neostaje sil... A zopet dobi sam v sebi tolažilo, zvesto spremstvo: »Sobice večnosti vse so odprte, duše naše več niso potrte, zlasti odsevi sijejo k nam, da nisi več sam*. Krik po samoti js istoveten ■ željo začutiti se eno z vesoljstvom. »Pa bi mogel vase skriti, živeti ni-komur, nikomur pamaa, da ki s* mogel poglobiti v tiho prelivanje mraka in sanj!* Iz množice, ki se giblje ta upira, hiti k zmagi in ve, da bo pel. To je njegova borba brez upa zmage. V njegova ra$mišlj#v&nja se vple te misel na Boga. Bori se, da bo prišel do njega. Sluti ga, a ga rte more doumeti: »Objemam te, pa le ne vem, če si brezsmerje ali smer, središče vseh strasti ljudem, če njih pogin ali nemira. Ne ve ali js oče, ali je brat, ki živi samo v slutnjah duš in se le včasih nagne k nam v trenutkih, ko je človek p'.ixh, ponižan m sam. »O da mi slutiti je to enkrat — svetlejli in lažji bi bil moj križ!* Srečko Kosovel je iakal človeka. Ljubil je svojo domovino, a preko te je ljubil človeštvo v svojih »Re-flekcijah ob Koroškem dnevu* piše: »Mi smo pa dognal sledeče: Tlačiti, zatirati, ubijati, nasilno atova-rja.tr. so protičlovečanska načela. Ako so zapisani v etilri nacionalizma, nas ne moti; mi smo za etiko človečanstva*. Krivica Je krivica, naj se godi enemu, tisočim ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi eden Je človek. Naše načelo je: »Za človeka!* Srečko Kosovel doživlja svet čustveno. Vsled tega so njegovi pogledi na socialne probleme in na umetnost še nedognani v njen samem. Niha med zgolj umetniškim pojmovanjem umetnosti ta med socialnim pojmovanjem umetnosti. Ta razdvojenost mu povečava njegovo bol. Nahaja se še v mladostni razbolelosti na katero vplivajo vtisi, ki Jih je črpal v rani mladosti. Odtod njegov pesimizem, nje gova trpkost. Tik pred smrtjo se Je dvignil do jasnejših pogledov. Toda ni jih mogel izpovedati, ker gai Je prehitel* smrt. Pismo iz Clevelanda Iz Clevelanda smo prejeli sledeče pismo, ki ga objavljamo, da bodo prizadeti tako dobili glas od svojcev: Cleveland, S. JO. 19*5. Uredmiltvu tPrimorskega dnevnika*. Po novinarju Mr. Andrijoa iz Clevelanda sem zvedela za val iPri-morski dnevnik*. Obračam te do vas s prolnjo, če &4 vam bilo mogoče dobiti kake informacije o valih domačih. Hoj oče Prano lpa-veo, mama Marija Ipaveo 1» sestra Marija Ipaveo, poročena Gregorič ter njena družina so živeli na Razdrtem pri Postojni. Enako družina Franca Simčič4 Malo Vbeljsko, fara Brenovica pri Postojni. Prosim, da to objavite v volem dnevniku. Mogoče bodo sami brali ali pa kdo drugi, ki jih pozna. Mi smo že ponovno pisali, pa da sedaj brez uspeha. Zelo nas afcrM. Iskrena vam hvala za trud! Družina F. A. tagar Naslovi; Ano tagar JIH Bost M St., Cleveland S, OMo, DBA; Tončka Simčič tO!)S Addison Rd. Cie-VMand 3, Ohkt, OBA. krače 20.1; vrednost v ječmenu 3.7 <1 kg ječmena “ 3.7 kg slame). 8) Ovsena slama: čiste prebavljive proteine 1; škrob 0.3; maščob 0.7; nedušične snovi 17.5; vlakna 19.1; vrednost v ječmenu 4. 4) Suho listje: prebavljiv protein 6.9; škroba 0.3; maščob 1.9; nedu-šičnih snovi 33.2; vlaknate snovi 6.9; vrednost v ječmenu 2. 5) Pesa: prebavljiva proteina 0.5; škroba 0.8; maščob —; nedu-šlčnih snovi 8.4; vlaknatih snovi 0.7; vrednost v ječmenu 9. 6) Koruza: prebavljiva proteina 6.5; škroba 0.07; maščob 4.2; nedušičnih snovi 6S.7; vlaknatih snovi 1.6; vrednost v ječmenu 0.95 (1 kg Ječmena =■ 0.95 koruze). 7) Pšenični otrobi: prebavljiva proteina 11.3; Škroba 1.8; maščob 3.2; nedušičnih enovi 39.9; vlaknatih snovi 2.3; vrednost v ječmenu 125. Nt SrarSJS SZ GOSPODARSKI krme. Vsled letošnje suše je po nekaterih okrajih dve tretjini sena manj kakor prejšnja leta. Vsi se sprašujejo: kaj bo z nami, za bomo na tak način ob živino. Istrani so se večkrat znašli v kritičnem položaju zaradi uničujoče suše in vendar niso obupali. Tudi danes jim ni treba obupati, danes. v spomladi našega svobodnega življenja, Sena v resnici primanjkuje in uvoz je zaradi več vzrokov zelo težaven. Upamo, da se bo v čim krajšem času rešilo naše politično vprašanje ta s tem bodo rešeni deloma tudi naši razni gospodarski problemi. Za sedaj pa, se moramo držati hrvaškega pregovora: «Pou-zdaj se u se i u svoje kljuse*. Kaj lahko služi za krmo Dejstvo je, da sena ni in zato, moramo več ali manj izkoristiti vsa druga hranilna krmila. Od teh pridejo v poštev pri nas v prvi vrsti: »lama, korenje, vejevje (frodelj), zelena, tasilaža (sejanje pitni ka), razni drugi odpadki in močnata krmita. Slama je zelo razširjena in važna krma, posebno za nezaposleno in delovno živino. Zaradi velike količin« vlaknatih snovi (celuloze) je slama, težje prebavljiva, od dobre vrste sena in zato nepriporočljiva posebno za krave molznice. Ta nevšečnost ae pa lako deloma ali popolnoma odstrani na ta način, da slamo zrežemo (slamoreznice) in ji dodamo otrobov, močnatih krmil ali pa korenja (repe, pese itd.). Slama za rezance ne »me biti prekratko rezana, ker govedo dolgo slamo lažje prežveči. Torej slama pripravljena v obliki rezance, mešana s korenjem ali otrobi, polita po možnosti z vročo vodo, nadomešča že seno dobre vnete. Posebno hranilna je slama, ki Je bila zgodaj požeta, ko žito namreč še ni prezrelo in če je v tej pomešana stalna količina plevela in drugih trav. Siama pomladnih žitaric (oves, ječmen) je boljša od pšenične slame. Ržena »lama je zaradi težke prebavljivosti najslabša krma. Lahko se položi živini dnevno 5 do 8 kg. slame. Pri slhmi je treba paziti na to, da ista ni plesniva, ker škoduje zdravju živine (želodčna in črevesna bolezen). Zelo škodljiva je slama, bolna na rji aH drugih rastlinskih boleznih. Posebno škoduje mtedi živini in brejim kravam segreta in pokvarjena slama (griža, prerana telitev ali pa izvrgavanje). Za krmo nadalje lahko uporabi- mo tudi koruinaoo, kateri pa naši kmetovalci, na žalost, ne polagajo velike važnosti. Ne mislim na koruzo vino, katera ostane čez zimo na polju, nego na tisto, ki je bito. ob času obrana ta dobro posušena. Dobro koruznico polagamo živini v obliki rezance; »lamo režemo po dolgem ta po čem Med najalabšo slamnato krmo spada ajdova slama (težko prebavljiva to ne upliva dobro na mlečnost krav). Tudi fižolovo, grahovo in bobovo slamo (flžolico, grahovco in bodo-vioo) lahko koristno uporabimo. Pri uporabi teh »lam je priporočljivo, da slamo poprej polijemo z vročo vodo (kropom) to na ta način uničimo razne rastlinske in živalske škodljivce, kateri lahko povzročijo pri živini razna notranja obolfcnja. Veliko važnost v prehrani živine to leto zavzema listje raznih dreves, katero pravilno shranjeno v obliki šopov to vej (frodelj) predstavlja prvovrstno krmo za živino. Med raznimi drevesi pridejo v poštev: lipa, topol, jesen, brest, breza itd. Pri vdBketa pomanjkanju krme pride v poštev tudi žaganje mehkih, iglastih dreves (smreka, hoja). Žaganje je tako tečno kakor srednja slama. Med oves pomešano žaganje ki nadomestuje rezanco pri krmljenju konj. Poparjene, nasoljena to z otrobi zmešana žago vi na dobro zaleže tudi pri govedu, ovci to kozi. Ker Imajo omenjena krmila (slame) majhen odstotek hranilnih snovi in so obenem že sama zase težje prebavljiva in neokusna, si lahko pomagamo na ta način, da živini pripravimo takozvane obroke, v katerih slami ali listju dodamo Še nekaj korenja (pese, repe), ali pa močnate krme in otrobov. Živalsko telo je sestavljeno iz beljakovin (proteina), tolšže (maščoba) rudninskih snovi to vode. Živina mora dobivat! s krmo imenovane snovi, sicer ne bi megla živeti. V krmi ae v resnici nahajajo gori imenovane snovi v tej ali drugi obliki, te sicer: 1) Dušične »novi (beljakovine-proteine), 2) brezdušične snovi (tolšča, rastlinski sladkor, škrob to surovo vla-kence, 3) neorganske snovi: voda in rudninske soli (apno, fosfor, železo). v ■ 8) Tropine solnčnio: prebavljiva proteina 38.7; škroba 2.6; maščob 10.3; nedušičnih snovi 19; vlaknatih snovi 35; vrednost v ječmenu 0.9. 9) Zgoraj omenjeni podatki 80 le informativnega značaja, ker pri prehrani živine pridajo v poštev starost (teleta n. pr. potrebujejo hrano ki je bogata na be.jakoviri — proteinu, produktivnost (krave mlekarice potrebujejo n. pr. krmo bogato na maščobi in beljakovinah) itd. Razvidno pa je vendar, da imajo nekatera krmila, ki jih kmetovalci tako malo cenijo, svojo hranilni vrednost, ki je v teh časih ni zanemarjati. Z majhnim dodatkom raznih močnatih krmil in korenja, raznih grobih to neupoštevanih krmil lahko sestavimo obroke, ki popolno®* nadomestujejo obrok dobrega sena Dr. FRANC JURI 8EVIC Teiesna vzg v Sovjetski zvezi Kaj potrebuje živina Najvažnejše to najpotrebnejše hranlvo v rastlinski to živalski krmi j« beljakovina. Iz beljakovine se tvori meso, mast, kri in mleko. Razen tega daje živalim tudi moč. Na beljakovini bogate krme so sledeče: žito, otrobi, tropine, sveža detelja. Malo beljakovin pa imajo: repa, korenje, sama. Tudi maščoba je važna v prehrani živine, posebno za vprežno ta na splošno staro (doraslo živino). Na maščobi bogate krme so: tropine, koruza, oves. Na škrobu in sladkorju bogate krme (žito, krompir, sladka pesa) so prikladne za uprežno živino te za pitanje (debel jen je). Surovo vlakence je 1* deloma prebavno, a napolni želodec to pospešuje v njem izločevanje velike količin« želodčnega soka. Rudninske soli ne rede, a vendar ne more živina brez njih živeti. Ml«di»w živalim so rudninske snovi potrebne za utrditev kosti, a samice jih potrebujejo za tvorbo mladičevih kosti to v nadomestilo tistih soli, hi jih oddajajo vsak dan z mlekom. Zelo velike važnosti pri prehrani živin« Je upoštevanje hranilne vrednosti. Pod hranilno vrednostjo krme se razume količina hranilnih snovi In njihova prebavljivost. Vlaknate »novi svež« detelje so n. pr. bolj prebavne, kakor pri stihi detelji. Nekatere krme imajo veliko količino hranilnih snovi, toda so težko prebavljive (večkrat tudi nezdrave). Zate precej zgube na svoji vrednosti. Glede na količino hranilnih snovi v krmi razlikujemo; grobo seno (seno, slamo, korenje, Ustje) ta močnate krmo (otrobi, tropine to žito). V napredni živinoreji s« uporabljajo tablice, iz katerih Je razvidno, koliko to katere snovi potrebuje živina (molzne krave, vprežna živina, telički itd.), tako, da živinorejec ve točno koliko sena, pese to otrobov mora dati dnevno (dnevni obrok) kravi, ki ima dnevno 10 Utrov mleka, ali pa volu, ki dela osem ur na dan Pri prebrani živine ni važno samo to, da dobi dnevno določeno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje, nego tudi odgovarjajočo količino krme. Vemo a. pr., da imajo prežvekovalci velik želtodec zato potrebujejo dnevno osem do dvanajst kg. suh« grobe krme. Ker imamo sedaj velike tezkoče pri nabavljanju te krme, priporočamo našim kmetom, da izkoristijo vse zgoraj omenjene vrste slame to Ustje. Kar se tiče močnatih krmil (otrobov), smo na boljšem položaju. Hranilna vrednost krmil V posebnem predavanju bomo bolj obširno razpravljali o hranil« nosu krmo. patceftoo pa Js, d* pri zaključku navedemo hranilno vrednost zgoraj omenjenih krmil. Za pravilno cenitev bomo navedli obenem vrednost poedinlh krmil v primeru z 1 kg. ječmena. (Nils Ha-ressonove tablice). 1) Navadno seno ima prebavljivih snovi: čist« proteine (beljakovine) 7.2; škroba L8; maščob Ll; nedušičnih snovi 35.4; surove vlaknine 9.2; vrednost v primeru z ječmenom 2.1, (1 kg ječmena ima enako hranilno vrednost kakor 2.1 kg sena). 2) Ječmenova slama: čist prebavljiv protein OJ); škrob OJ; maščoba 0.6; nedušične snovi 19JS; vla- Profiti sovjetskih športnikov Alenksander Pugacevski Aleksander Pugačsvski je visok in plavolas, »tar Je 32 let to »elo priljuden ter skromen mož. Rojen je bil v Voronežu. S športom »e bavl že 15 let. S. štirinajstim letom je že končal sedemletno, s sedemnajstim pe dvoletno strokovno tehnično šolo to šel na delo v tovarno kot strugar. Njegovo športno udejstvovanj« je značilna pot navzgor, ki je mogoča vsakemu nadarjenemu športniku v Sovjetski »vezi, zaradi temeljite organiziranosti sovjetskega športa. V tovarni se Je začel ratadi Pugačevaki v prostem času ukvarjati s športom. Kmalu se je izkazalo, da je zelo nadarjen, dosegel je zelo dobre uspehe in se je kmalu pomaknil v tretjo kategorijo, iz te pa zopet na podlagi novih boljših rezultatov, v drugo. Tako Je dosegel svoje prve uspehe, ki so mu pridobili vse one ugodnosti. ki jih Sovjetska zveza nudi Zaradi izrednih sposobnosti Je bil vsem nadarjenim naraščajnikom, sprejet v fizkulturni institut, katerega je z uspehom dokončal to postal tako športni učitelj, Kot pravi športnik Pugačevaki ne kadi ta ne pije, temveč se vestno vadi to ipolnjuje vse nasvete športnih pedagogov. Bil Je že dvakrat v ino-leta 1939. na cross contryju v Fa-rematvu Prvič Je nastopal v tujini rizu, kjer je dosegel 4. mesto. Tovariš Pugačevski ni le izvrsten športnik to izkušen učitelj, ampak je tudi zelo družaben to izobražen. Veliko skrb posveča svoji družinici ima namreč dva prijazna otročička. Razen športa zelo ljubi glasbo, rad gra na halalejko to poje. Kot pravi sov j t teki športnik ta zaveden državljan je tovariš Pugačevaki v težkih dneh velik« domovinske vojne stopil v vrste branilcev omari n« ta se je boril pred Moskvo. Telesna vzgoja v Sovjetski zveri je splošno narodnega ta državnega pomena. Za razvoj telesne vzgoje je bil pri sovjetski osrednji vladi organiziran Vsezvezni obor za telesno vzgojo ta šport, ki vodi in opravlja celotno telesno vzgojo v Sovjetski zvezi. Telesna vzgoja v Sovjetski zveri zajema najširše ljudske množice, predvsem pa mladino, ki je jedro telesno-vzgojnega pokreta. Naloga telesne vzgoje je, da uporablja najširše narodne množice za delo in obrambo države. V ta namen so prav posebna pravila in tekme pod splošnim naslovom «Pripravljen za delo ta obrambo*. Ta pravila določajo celo vrsto uspehov, ki jih je treba doseči v posameznih vrstah telesne vzgoje, da dobiš pravico do-značke »Pripravljen za delo in obrambo* prve, druge in tretje stopnje. Pravila so bila sestavljena z namenom, da telovadci in športniki pridobe vse potrebne sposobnosti za delo ta obrambo države. Različna pravila so določena za deco, mladino ta za odrasle. Kdor si hoče pridobiti anak višje stopnje, mora pokazati boljše uspehe. Posebna pozornost je posvečena množičnim telesno vzgojnim prireditvam, kakršne so n. pr.: pomladni »JndUtatao-komsomolskl tok čez dm in strn, jesenki tek čez drn to stra ta podobno. Ne takih prireditvah sodeluje po več milijonov tekmovalcev. Na lanskem pomladnem atodikalno-komsomlskem teku čez drn to strn, je bilo udeleženih 6 do 7 milijonov športnikov, Id so istočasno tekli v raznih krajih države. Na ta način »e pri najširših množicah razvija smisel za telesno vzgojo in se stopnjujejo športne sposobnosti. Množičnost takih nastopov pri manifestacijah je treba še posebej naglasiti, kajti razen tega, da koristijo zdravju najširših množic, o-mogočajo tudi odkrivanje številnih talentov ki so skriti med narodom. Ob takih prireditvah GTO (pripravljen za delo in obrambo) so odkrili Zinaido Sešenovo. Dame« je prvakinja Sovjetske zveze v plavanju, toda ko je prvič nastopila na tekmi, je bita nepoznana delavka neke tovarne v Tuli. Rekorder Ušakov je bil ključavničar to s« j« izkazal pri tekmi za gornji naslov. Preteklo leto so na zaključnih smuških tekmah v Moskvi, amučarji-kolkoztoki pokazali uspehe, ki ta malo zaostajajo za uspehi najboljših smučarjev v Sovjetski zvezi. Vse take tekme omogočajo izboljševanje mojstrskih uspehov, od katerih so mnogi boljši kakor sedanji svetovni rekordi. Uspehi množičnega telesno vzgojnega dela so veliki to Sovjetska zveza bo to delo nadaljevala, še prav posebno zdaj, ko je treba po. štirih letih težke vojne ustvariti 'Širite „ Primorski dnevnik** Odgovorni urednik •TEB CIRIL Novosti knjižnega trga: Iljin: Priroda in ljudje Kovačič: Ognji i rože Nazor: Istranke Tilding: Tom Jons Iljin: Stvaranje novog »vijeta Golik: Atomi i atomska bomba Golih: Priručnik ruskog jezika Sodobna založba - TRST, Corso 1 a Nnznao{emo ceni. ob£’natvu, da smo na novo odprli trorovino jestvin BIDOVEC RUDI TRST, Via Genova štev« 13 - Telefon 77*56 caotikuje i: nove kadre. Telesna vzgoja ae posebno dviga z negovanjem narodnih športov, to se pravi onih vrat tc-Jeane vzgoje, ki so v posameznih republikah najbolj priljubljene. Tako Je na primer dviganje težkih bremen posebno razvito v gruzinski republiki in priteguje široke množice. V republikah Srednje Arij* je rokoborba posebno priljubljen* to zato v teh deželah prav to vrsto telesne vzgoje posebno negujejo. N* ta način je v vsaki republiki ustvarjen množični telesno vzgojni. P*-kret z narodnim obeležjem, ki jo omogočil odlične rezerve za Rdečo armado. Te narodne vrste športa, skupno z onimi vrstami, ki jih določajo norme GTO, ustvarjajo P°* trebne koristne in sposobnosti bodočih rdečearmejcev. -Sovjetska zveza j« v vojni premagala najmočnejšo nemško vojsko ne samo s svojo tehniko i* moralnimi vrlinami sovjetskih ljudi marveč tudi zato, kor so ti ijudj* bili telesno pripravljeni na vse o* gromne vojne napore. Športniki Sovjetske zveze so s« borili v prvih vrstah Rdeče‘armade in v partizanskih odredih. V* Študenti to učitelji laaingrajskeS* telesno-vzgojnega zavoda »Lesg*#* so odšli med partizane in zavod je bil za svoje vojn* saeluge odlikovan z redom Rdeče zastave, špar* nik GUeb Baklanov je šel v vojfi0 kot kapetan, vrnil se je kot gardri generalmajor, odlikovan z enajstimi odlikovanji. Znani športnik Kopiiov je postal polkovnik in heroj Sovjetske zveze. Takih primerov je mnogo. Za zdravje pripadnikov telesa* vzgoje skrbe številni zdravnik*-Komitete m flzkulturo ta šport v Sovjetski zveri ima poseben oddelek za zdravniško nadzorstvo. Vs* mesta in društva imajo svoje tir kulturne zdravnike to flzku!turne kabinete. Vsak ftakulturnik je dolžan hoditi na zdravniški pregled in mora tudi sam skrbeti za svoj* zdravje. Pred tekmovanjem se mora vsak izkazali z zdravniškimi potrdili, da je zdrav ta za tekm* sposoben. »N« glede na težke žrtve je zaključil svojo izjavo Ivan Nikiforo* — ki so jih dali v tej vojni, ao nerodi Sovjetske zveie pokazali, d* eo sposobni naglo izlečiti dobljen* rane. Nedavna flzkulturna parad* v Moskvi je pokazala, da sovjet«# narodi lahko v najkrajšem rokU odpravijo hude posledice vojne, d* lahko prav naglo še bolj razvije j* široki množični pokrst in da tehle* le še izboljčajo svoje športne spahe*. (Iz razgovora z vodjo delegacij* sovjetskih športnikov Ivanom N* kiforovom.) Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza tu