Cvtf slovenshe mladlnc v flarlbora pod pokroviteljsivom Nj. Vel. Rrolj^ Petra II. Pozdrav Maribora naši mladini Velike, skrbne ter požrtvovalne so bile priprave za mariborski mladinski tabor, ki je potekel za prvim orlovskim taborom leta 1920 kar najbolj veličastno, kar se tiee mladinskih ter ljudskih množic, izredno velike udeležbe odličnikov, tekmovanj, stanovskih zborovanj ter manifestacijskih obhodov in prireditev. Obmejni Maribor se je oblekel za taborne dneve praznično. Mesto je valovalo v zastavah od kolodvora, po Aleksandrovi cesti do Trga svobode, kjer je bila postavljena tribuna za. častne ter odlične goste, med njimi za zastopnika kralja Petra II., mariborskega mestnega poveljnika generala Stanojloviča, pred katerim je defiliral v nedeljo dopoldne sprevod slovenske mladine. Z drevoredi zastav je bil okrašen Glavni trg, Trg kralja Petra na desnem bregu Drave in od tam so plapolale veselo zastave v dveh vrstah na visokih stebrih po Dvoržakovi, Frankopanovi in Tržaški cesti do slavnostneea stadio- na, ki je bil okusno okrašen z zastavami ter zelenj^m za sprejem tisočerih in tisočerih množic od naših fantov in deklet v krojih do najbolj odličnih. gostov ter staršev z deco iz vseh stanov ter vseh delov lepe naše slovenske domovine. Pripravljalni odbor z vsemi svojimi številnimi odseki in člani je izvršil ogromno delo, da je oskrbel vse potrebno za veličasten sprejem vseh tisočerih udeležencev in za brezhiben potek ene največjih prrreditev na Slovenskem. Že pred otvoritviio tabora je vzbujala občo pozomost razstava prekrasnih in številnih darii. ki so jih darovali najbolj odlični možje države in razna podjetja za zmagovalce pri raznih tekmah v orodni telovadbi, lahki atletiki in drugih športnih panogah. Odkrito moramo priznati, da je obmejni Maribor ob mladinskem tabom pokazal že na zunaj z okrasitvijo in prisrčnostjo sprejema slovenske mladine, da je slovenski ter jugoslovanski in bo tak tudi ostal! toitteti labora, lehme in sfaitov§!$a zi>®rovaefa Tekme Pričetek mladinskega tabora so oznanile po mestu 29. junija krog sedmih zjutraj fanfare raz strehe Mestne hranilnice. Ob sedmih je bila služba božja v cerkvi sv. Alojzija, katero je opravil predsednik Pripravljalnega odbora g. ravnatelj Rihter. Sv. maše so se udeležili vsi člani Pripravljalnega odbora, sodniški zbor in tekmovalci. Po sv. maši so odšli sodniki in tekmovalci deloma na Mariborski otok, kjer so se vršile tekme v plavanju, ostali pa na stadion ob Tržaški cesti, kjer so bila orodna tekmovanja za prvenstvo posameznikov Zveze fantovskih odsekov. Stanovska zborovanja Zadnji 3an junija co se nadaljevale mladinske tekme in ta dan sta bili stanovski zborovanji za dijake in izobražence v dvorani Dijaškega semenišča ter za učitelje in vzgojitelje istotam. Glavnim stanovskim zborovanjem za kmete, dekleta, obrtnike in delavce je bil namenjen 1. julij. Kmečko stanovsko zborovan je v dvorani Dijaškega semenišča je vodil poslanec in organizator Kmečke zveze na Štajer- skem g. Jože Špindler. Prvi je govoril o duševnih temeljih slovenskega kmečkega doma g. dr. Josip Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze. Za njim je predaval g. ravnatelj dr. Franc Sušnik. O izobraževanju kmečkega fanta kot bodočega gospodarja je govoril g. Mirko Geratič. Tajnik Kmetske zbornice in poslanec g. dr. Jože Lavrič je predaval o glavnih pogojih gospodarskega napredka kmečkega stanu. O izseljenskem vprašanju je razlagal zbranim g. p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane. Ob koncu zborovanja je predlagal predsednik Špindler resolucijo, katera je ob- segala glavne misli govornikov. Kmečko stanovsko zborovanje je pozdravil v imenu prevzv. g. škofa g. stobai kanonik dr. Alojzij Osterc. Stanovsko zborovanje za dekleta je organizirala Zveza dekliških krožkov v Mariboru in se je vršilo v zavodu šolskih sester. Kot govornici sta nastopili Milka Kosičeva in Marica Dobovičnikova. Duhovni vodja dekliških krožkov g. Drago Oberžan je predaval o vernem slovenskem dekletu, ki bo kos nalogam današnjega časa. Za obrtnike se je vi'šilo stanovsko zborovanje v dvorani Ljudske univerze. Zborovanje je vodil g. Ivan Ogrin iz Ljubljane. Prvi je govoril o dobri obrtniški družini kot podlagi obrtniškega blagostanja g. poslanec Franjo Žebot. Ravnatelj Fink je predaval o možnosti in načinu obnove sianovske rokodelske omike. Jezuit g. p. Lavra je govoril o življenjski skupnosti mojstra, pomočnika ter vajenca. Vseuoiiiščni profesor g. dr. Andrej Gosar iz LjubIjane je predaval o bodočnosti in pomenu obrtništva v modernem gospodarstvu. —¦ Obrtnike je počastil s svo.iim obiskom g. škof dr. Ivan Tomažič in jih je pozdravil z nagovorom. Končno je še govoril o naših izseljencih g. p. Kazimir Zakrajsak iz Ljubljane. Zgoraj omenjena tri stanovska zborovanja so se vršila 1. julija dopoldne. Istega dne popoldne je bilo v dvorani Ljudske univerze stanovsko zborovanje za delavski stan. Zborovanje je vodil predsednik Zveze združenih delavcev g. Pirih iz L iubljane. Predavali so gg.: Drago Oberiiin, profesor dr. Ivan Dornik, strokovni tainik Peter Rozman in poslanec Rudolf Smersu iz Ljubljane. Olavni (anorni dan v nctielfo Priprava za glavni dan z baklado na Slomšekov grob in akademijo Priprava na glavni mladinski dan v nedeljo je bila pomenljiva baklada na Slomšekov grob na predvečer. Za boljše umevanje te večerne slovesnosti je treba poseči nazaj v leto 1932, ko so bili položeni temelji današnji razgibani organizaciii fantovskih odsekov. Septembra 1932 so prinesli slovenski fantje v stafetnem teku na Slomšekov grob v Mariboru dve spomenici. Prva stafeta z eno spomenico je šla z Jesenic preko Sorškega polja, Ljubljane, Savinjske doline, Konjic do Maribora, druga je prispela od Št. Ilja ob severni meji. Pri tem velikem dogodku je sodelovalo 1500 slovenskih fantov. Kot spomin na sedemletnico stafetnega teka so priredili danes v tisoče in tisoče na Slomšekovo priprošnjo raznrmoženi sk> venski fantje na predvečer svojega najVečjega praznika baklado. Zbirališče za veličastni nočni zahvalni pohod na Slomšekov grob je bilo na stadionu ob Tržaški cesti, kjer so dobili številni udeleženci bakle. S stadiona se je razvil sprevod ob pol devetih zvečer z gorečimi baklami preko dravskega mosta na Slomsekov grob na starem mestnem pokopališču. Na čelu sprevoda je korakala fanfara slovenskih fantov šempeterske fare v Ljubljani, v nadaljnem sprevodu pa sta igrali še dve salezijanski godbi, in sicer iz Veržeja in iz Radne pri Sevnici. MariborsM Glavni trg je počastil baklado s poeebno slovesno razsvetljavo Marijinega kipa in magistrata. Nad deset tisoč gledalcev je sprejelo s pozdravi in ploskanjem korakajcce slovenske fante v krojih in v civilu, ki so držali goreče bakle v rokah in so vzklikali kraljevskemu domu, Jugoslaviji, Sloveniji in slovenskemu Slomšekovemu Mariboru. Prostor pred stariin mestnim pokopaiiščem je bil prenapolnjen z množico, ki je pozdravljala cvet mlade Slovenije z radostnimi vzkliki. Po vhodu čet slovenskih fantov na mirodvor se je razdelil pohod v špalir, skozi katerega je šel naš škof dr. Ivan Tomažič v spremstvu dveh kanonikov proti Slomšekovi kapelici, ki je bila obdana od žarometov ter bakel. Grob največjega slovenskega vladike je bil okrašen z lilijami, rdečimi vrtnicami ter zelenjem. Pred kapelico sta sprejela škofa v imenu čuvarjev Slornšekovega groba in Siomšekove družine g. msgr. I. K. Vreže in g. ravnatelj Franc Hrastelj. Salezijanska godba iz Radne je zaigrala eno najlepših ljudslrih pesmi »Je angel Gospodov« in za njo so zapele na pokopališču zbrane množice. Pred škofa je stopil zastopnik Zveze fantovskih odsekov Mirko Geratič s prošnjo, naj sprejme Prevzvišeni prepis omenjene spomenice ter jo dovoli obesiti v Slomšekovi kapelici. Ta spomenica naj bo trajen sponiin na mladinski praznik v Mariboru in vsej mladini, ki se bo zbirala na Slomšekovem grobu. Govornik je še zaprosil predsednika Slomšekove družine g. Vrežeta, naj sprejme Slomšekova družtna spomenico v svoje varstvo. Slovesen sprejerii spomenice je bil spremljan 1 lepega škofcvega govora, ki je bil prepleten s Slomšekovimi nauki. V imenu Slomšekove družine se je zahvalil vladiki njen predsednik g. monsigD,or Vreže in obljubil, da bo čuvala Slomčekova družina spomenico kot velik zaklad. Nato so lepo okvirjeno spomenico obesili nad Slomšekovim grobom in so še pritrdili nanjo zlat lovorjev venec. Po odpetju od godbe spremljane ljudske nabožne pesmi je začel razhod. Ko je bila zaključena v srce segajoča svečanost na Slomšekovem grobu, je priredila salezijanska godba iz Radne na Glavnem trgu od poslušalcev hvaležno sprejet koncert koračnic in slovenskih narodnih pesmi. Istočasno z nočnim pohodom slovenskih fantov na Slomšekov grob se je vršila v mariborskem gledališču telovadna akademija. Dobro obiskane prireditve so se udeležili med drugimi odličniM: general Čeda Stanojlovič, ministri Altiparmakovič, PantlS in Snoj, ban dr. Natlačen, ljubljanski ter mariborski župan, oba okrajna načelnika, prelat in rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Matija Slavič, predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, stolni kanoniki z g. proštom dr. M. Vraberjem, več senatorjev ter poslancev. Akademija je pričela z državno himno, nakar so nastopili fanfaristi mariborskega odseka. Prvo točko so izvedli mariborski fantje s strumnim izvajanjem letošnjib. obveznih prostih vaj. Za temi so telovadili najboljši člani vz6rne zvezne orodne vrste, ki so vzbudHji viharno odobravanje. Lepo so nastopile;s prostinii vajami mariborske članice in ljubljanska dekleta v belih oblačilih z ritmičnimi vajami. O naši mladini in njenih odnosih do vere, domovine, države in naroda je govoril dr. Ciril žebot, ki je zaključil svoje jedrnate besede z vzklikom pokrovitelju mladinskega tabora kralju Petru n., nakar je zaigrala godba državno himno. Po odmoru so nastopile viharno pozdravljene niladenke s prostimi vajami ter mladci v prostih vajah z rdečimi zastavicami. Krasno uspelo akademijo je zaključila telovadba na drogu in ljubljanska dekleta, katera so izvajala ples Ziljank v koroških narodnih nošah ob spremljanju harmonike. Ob koncu je zaigrala godba himno slo venskih fantov, katero je pela vsa dvorana. Zbiranje množic xa veličastni in najlepši nedeljski sprevod Ob peti uri zjutraj je spravilo na noge Maribor 15 godb, katere so igrale budnice po glavnih ulicah.. Iz vseh delov Slovenije je pripeljalo v obmejni Maribor 18 posebnih vlakov mladino in tisoče ter tisoče obiskovalcev tabora iz vseh stanov. Že v zgodnjih urab je bil Maribor kljub dež obetajočim oblakom poln naše mladine v krojih ter kmečkih mož in žen. Ljudje so se pripeljali na avtomobilih, vozovih, kolesih in iz bližnje ter tudi daljne okolice so prišli peš. Zbirališče mladega sveta za pohod je bilo po ulicah ter drevorednih prostorih levo od Glavnega kolodvora. Krog devete ure so oznanili udarci godb pričetek sprevoda, katerega je otvorilo 51 jezdecev v preobleki slovenskih fantov na iskrih vojaških konjih. V sprevodu je korakalo v vzorno urejenih šesterostopih krog deset tisoč uniformiranih fantov, deklet, mladenk, mladcev, fantov in deklet v civilu ter pestrih in krasnih narodnih nošah. Okrog 30.000 Ijudi v dolgem špalirju od Glavnega kolodvora do stadiona je zatrjevalo, da tako lepega, pestrega ter veličastnega sprevoda Maribor še ni doživel. Za konjenico smo videli 49 praporov, za temi je udarjala godba. Za prvo godbo, katerih je bilo v sprevodu 15, so pozdravljali v gostem špalirju stoječi gledalci predsedstvo fantovskih odsekov, za katerimi je korakala 10 telovadcev broječa vzorna četa, katera se je že proslavila na tekmah in telovadiščih po inozemstvu. Za temi so korakali uniformirani člani, godba, članice, godba, mladci z rdečimi zastavicami z belimi križci ter godba. Sledile so mladenke, ki so kakor članice ljubko odgovarjale na burne pozdrave z maha- njem z beliini robčki. Za mladenkami je igrala vesele koračnice godba, za godbo so se prikazale z ruticami mahajoče članice, za temi godba, člani, fanfare, člani, godba, številne ter res okusno izbrane narodne noše, godba, fantje v civilu, godba, fantje v civilnih oblekah, godba, mladci v civilu, godba, dekleta v civilu, godba in dekleta. Na kratko označenemu mladinskemu sprevodu bi bili sledili tisoči in tisoči odraslih iz mest in dežele, da jih ni zadržala huda ploha. Ko je bil najlepši sprevod v polnem razvoju, je začelo najprej deževati in nato liti. Vse priznanje je treba izreči naši mladini, ki je brez dežnikov in do kože ter zadnje niti premočena vztrajala v nad eno uro trajajočem sprevodu in je še navdušeno ter veselo vzklikala. Šele pred glavnim dravskim mostom so morali prehudo premočene in preveč lahko oblečene mladce in mladenlce odpustiti iz sprevoda, da so se okrepili ter posušili za popoldanski telovadni nastop. Člani in članice pa so kljub neprestanemu nalivu korakali V stadion, kjer je opravil g. škof dr. Ivan Tomažič z lepim nagovorom službo božjo. Mimohod mimo slavnostne tribune Opisani sprevod je korakal mimo slav^ nostne tribune na Trgu svobode. Tribuna za odlične goste je bila v ozadju okrašena z velikim državnim grbom, ki je bil obdan s širokimi pasi državne trobojnice in z dragocenimi preprogami. Strop je bil prevlečen s svilo in stopnišče pregrnjeno s preprogami. Vsa tribuna je bila v zastavah, cvetju in zelenju. Pred tribuno na drugi strani ceste je bila postavljena četa slov. fantov ter dve godbi. Na tribuni so se zbrali: zastopnik najvišjega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra II. poveljnik mariborskega mesta, brigadni general Čeda Stanojlovič, ki se je pripeljal v avtomobilu v spremstvu predsednika ZFO. dr. Žitka, ter predsednika pripravljalnega odbora mariborskega tabora ravnatelja Rihterja. Dalje so bili na tribuni: minister dr. Krek s soprogo, minister Franc Snoj s soprogo, minister pravde dr. Ružič, minister za pošte Altiparmakovič, minister za šume in rude Pantič ter minister za telesno vzgojo Cejovič, ki je prispel v spremstvu svojega načelnika kabineta Draga Ulage. Nadalje je bil na tribuni ban dr. Marko Natlačen z gospo, predstavnik senata dr. Mile Miškulin s soprogo, senatorji dr. Kulovec, Smodej, dr. Schaubach, Vukotič, Božič in šef kabineta predsednika senata dr. Pavelič. Prispel je knezoškof lavantinski dr. Ivan Tomažič, vsi slovenski poslanci ter narodna poslanca Živkovič in Badžak; predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia s soprogo, rektor Ijubljanske univerze prelat dr. Slavič, predsednika Ijubljanske in mariborske prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukman in bogosl. prof. dr. Hohnjec, župani slovenskih mest, ljubljanski dr. Adlešič z gospo, mariborski dr. Juvan s soprogo, celjski dr. Voršič s soprogo, ptujski župan dr. Remec, predsednik Slov. županskc zveze Nande Novak, predsednik Kmečke zveze Brodar, predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, bivši predsednik mariborske oblasti dr^ Leskovar, poštni ravnatelj dr. Štukelj, na« imestnik ravnatelja želeanic inž. Hojs, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Hudnik in višji državni pravdnik dr. Zorjan, okrajna glavarja dr. Siška in Eiletz s svojima soprogama, predstojnik mestne policije Kos, komisar obmejne policije Krajnovič, upravnik mariborske carinarnice Mičič, poveljnik 45. pešpolka polkovnik Mihajlo Božovič, poveljnik 32. art. polka polkovnik Peter Kiler ter poveljnik šole za rezervne peš. častnike podpolkovnik Stjepan Gašič. Popoidanski telovadni nastop v stadionu Hvala Bogu je bilo popoldansko vreme bolj naklonjeno naši mladni. Nevarni oblaki so še sicer vedno grozili, vendar deževalo ni, dasi je bilo precej hladno. Prostorno telovadišče je bilo v zastavah in tribuni za odlične goste ter godbo lepo okrašeni. Kakor hitro so telovadci in telovadkinje z Ijudskimi množicami se pokrepčali za opoldne, se je začel polniti telovadni prostor na Tržaški cesti s tisočerimi in tisočerimi gledalci iz vseh delov Jugoslavije. Kmalu po tretji uri popoldne so veselo presenetili člani v telovadni preobleki številne gledalce z vzorno izvajanimi prostimi vajami, ki so bile točka za točko odobravane s ploskanjem in živijo klici naši tako dobro izvežbani moški mladini. Za člani so nastopile s prostimi vajami najbolj navdušeno sprejete članice, ki so bile deležne zaslužene pohvale. Sledila je orodna telovadba na dveh drogih, dveh bradlah, krogih in konju. Giedalci so se čudili najbolj drznim orodnim vajam, katere so bile izvajane od izbranih telovadcev tako, da bi bili želi priznanje in pohvalo v vsakem velemestu. Nato je bila slovesna razdelitev krasnih in že v uvodu omenjenih daril, katera so poklonili zmagovalcem v tekmah pred nedeljsko glavno prireditvijo najbolj odlični slovenski voditelji kakor: dr. A. Korošec, dr. Krek, minister Snoj, župani slovenskih avtonomnih mest ter drugi. Pred razdelitvijo daril je imel na celetno zbrano mladino kratek ter jedrnat nagovor minister za telesno vzgojo Cejovič, ki je pozdravil vrste slov. fantov in deklet z: Bog živi! Za g. ministrom je nagovoril telovadno mladino predsednik fantovskih odsekov dr. Žitko. Oba govornika sta nazdravila mlademu kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, Jugoslaviji ter Sloveniji. Ob vsakem nazdravu, ki je bil spremljan od viharja navdušenja, je zaigrala godba državno himno, katero je poslušala nad dvajsettisočera množica gledalcev stoje. Ko je bila razdelitev daril končana, so nastopile z ljubkimi in pestrimi vajami mladenke, katere so tudi bile deležne občega odobravanja. Krasna telovadna prireditev je bil nastop mladcev z rdečim zastavami z belimi križci. Te vrste prostih vaj so bile nove in tako prisrčne v veselem vihranju in plapolanju zastavic, da se gledalci kar niso mogli načuditi izvirnosti nastopa. Treba še posebej omeniti, da so izpolnili odraore med posameznimi nastopi mladci s štafetnim tekom in vzorna telovadna vrsta desetih telovadcev z izrednimi vajami na drogu in krogih. Telovadni nastop je trajal dobre tri ure in je še bil prekratek. Počastili so telo- vadbo naše mladine na telovadišču skoro isti odličniki kakor predpoldne pri mimohodu na slavnostni tribuni na Trgu svobode. Pridružil se jim je še predpoldne zadržani ljubljanski vladika g. dr. Gr. Rožman, ki je dokazal s svojim obiskom svojo izredno naklonjenost do cveta naše telovadne mladine. Posebno priznanje in pohvalo zasluži godba mariborske gasilske čete, ki je skoro brez oddiha igrala komade za vse proste vaje in koračnice. Med telovadnimi nastopi je krožil nad stadionorr«. aeroplan mariborskega letal- skega kluba in izkazoval s svojim nizkimi ter višjimi poleti prLznanje izbornim nastopom telovadcev iz cele Slovenije. Ob koncu našega poročila v povojni dobi največje prireditve naše mladine moramo na največje veselje še posebej podčrtati dejstvo, da je bilo vedenje telovadcev in ljudskih množic ves čas prireditev vzorno in je bilo dsiiežno pohvale od vseh, kateri ao videli na lastne oči, da je v fantovskih odsekih in dekliških krožkih organizirana mladina cvet pravs discipline.