Issued three a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year »3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO £logajoči ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO .ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. 'J^fygsloga tlacjf STEV. (No.) 117. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. OKTOBRA—THURSDAY, OCTOBER, 5- 1922. LETO (VoL) Vm. VAŽNA KONFERENCA . ZASTOPNIKOV ZYEZINIH VLAD. Turški narodnjaki žele mir. Predložili so zavezniškemu svetu mirov-ne pogoje, o katerih so se posvetovali zastopniki raznih vlad v palači angleškega poslaništva v Carigradu. Zastopniki so se izjavili, da so pogoji taki. da se da o njih razgovarjati, niso pa taki, da hi se jih moglo sprejeti. Danes 3. oktobra se snide posebna "mirovna konferenca" v Mu-daniji, kjer se bo o teh predlogih p< svetovalo. Franklin Bouillon, francoski zastopnik, se je izrazil, da je trdno prepričan, da se bo dosegel sporazum. Govori se. da ie Kemal Paša pripravljen opustiti vsa nadaljna vojaška prodiranja, ako zavezniki: 1. dn-jo formalne garancije glede izpraznitve Tracije. 2. ustanovitev zavezniških vojaških posadk v vseh večjih mestih Tracije. 3. da dovolijo o-rožnikom turških narodnjakov, da zasedejo T racijo, 4. da izroče npravo vlade nad Tracijo uradnikom Kema-listov, 5. da tekom osem dni zapusti grška voiska Tracijo, 6. da zavezniške čete zasedejo zahodno črto Marica rek*:. — Kako velika edinost in sloga vlada med zavezniki, kaže dejstvo. da -se je ta konferenca morala določiti, da se bo vršila v Mtidani-ji in ne n-a Tcsčki bojni ladiji kalce zavezniške vlade, ker se zastopniki niso mogli zjediniti, kateri državi bi prisodili čast, da bi na njeni ladji skupaj prišli. Rusija ne bo prav nič nasprotovala nej konferenci, kajti Kemal P.i-ša bo branil ruske koristi. -o- AMERIKA NE BO ŠLA NA POMOČ V AZIJO. Zavezniki, posebno Anglija, so že začeli pritiskati na Ameriko, kako bi jo izvabili zopet v Azijske homa-tiie. Dali so naši vladi brzojavki po nekem anglikanskem škofu v Mali Aziji, naj vlada takoj priteče na pomoč kot varhinja civilizacije in hu-manitete. Državni tajnik Hughes je odgovoril, da še misliti ni. da bi se sedaj Amerika hotela ali mogla ume-šavati v homatije vMali Aziji. Pritiskala bo na vlade, da se bo postopalo usmiljeno z ljudmi, toda to je vse, kar more storiti pri sedanjih razmerah. — Seveda Anglija, ako pride do skrajnosti, ne bo mirovala. Porabila bo gotovo vso svojo moč, katero ima v Ameriki v tako bogato plačanem časopisju, da nas zavede zopet v boj. -o- 12 NAŠIH RUŠILCEV V EVROPO. 12 naših ameriških ladij, rušilcev je odplulo v sredozemsko morje proti Carigradu, da bo tam branilo a-nieriške koristi in ameriške državljane. Ladijevje je pod vrhovnim poveljništvom kapitana Tozerja. Tri divizije vojaštva so bile porazdeljene med te ladije. ROMUNIJA SE BOJI RUSIJE. RAZNE NOVICE. Beograd, 4. okt. — S tem, da so turški nacionalisti sprejeli zavezniški predlog ni še vprašanje bližnjega vzhoda rešeno docela. Iz gotovih virov se poroča, da ima Rusija pripravljene velike armade, da poseže ž njimi v konflikt vsak trenutek.i Romunija, ki seveda nima popolnoma čiste vesti glede osvojitve Bes-arabije, se je pričela bati ruskega medveda. Boji se, da bi ji Rusija ne vzela nazaj ozemlja, katerega se je Romunija po zadnji vojni osvojila. , !>e bolj pa je pričelo skrbeti Romunijo, ker se je Jugoslavija izjavila, da ne bo šla v konflikt razven. Iče bi isti ogrožal teritorijalne meje! njene države. To je. aku bi posegla i v b< j Bolgarija in napadla Grško.1 Drugače izjavljajo Jugoslovanski državniki, nima Jugoslavija po kaj v konflikt. ■ je pa Jugoslavija odločna prt »t i povratu Turkov na evropejski kontinent toda. ker Rusija podpira Turke, je Jugoslavija popustila v svoji politiki, da bi posegla z oboroženo silo v konflikt. To slednje pa zlasti straši Romunijo, da je w resnih skrbeh, kaj bo naredila Rusija proti j njej. Romunija tudi dobro ve, da če I jo napade Rusija, da bo osamljena in da ji sebični zavezniki ne bodo prav nič pomagali, leer je predaleč »od njih in ker od nje slednji ne slu-Vtijo nikakaga do"bicka. Vse to daje »osamljeni Romuniji veliko misliti. -o- ZAVEZNIKI BODO TJfiREDILI MED BALKANCI TN TURKI NEVTRALNO ZONO. Carigrad. 4. okt. — Zavezniki so. mire (lili nov itn črt, pod katt rim bodo dovolili Turkom nazaj ta evro-pdjski kontinent. Od egejskega pa d© črnega morja bo posebni 8 milj širok pas. ki bo proglašen ;za nevtralno zono. pod zavezniška kontrolo. Ta pas bo ločil balkaisce in j Turks, da ne bodo nikjer prišli v obmejno dotiko eden z drugim. -o- DELAVSKI ODBOR NE MORE DO IZ JUGOSLAVIJE. i! i promet med jugoslavijo ^pora 7ttm& in mažarsko. orvnn/juum. Belgrad. 4. septembra. (Izv.) Dne --i. septembra bi se imel otvoriti že- JUGOSLAVIJA NOČE TERITORIALNEGA IZHODA V EGEJSKO MORJE. Jugoslovanska vlada je uradno ob- v 1 t J , _ vestila revolucionaren odbor. ki ; W ashington, D. C., 4. okt. — De- lezniški promet med Madžarsko in vlada Grčijo, da niso poročila res- ,avsld °/lbor- ki je bil sestavljen iz Jugoslavijo preko Pečuha. Ker pa nična, da bi Jugoslavija delala na to,'zastopnikov delavstva, delodajalcev naša vlada ni pristala na madžarske da bi dobila teritorijalen izhod v E- in Pllblike ne more sporazuma,' pogoje, se promet doslej še ne vrši. gejsko morje, zlasti ne kakega ozem- flede zahtev železničarjev za povi-' -o- lja do morja. Pač pa se je izrazila. ^anie P**1*. Zastopniki, ki zastopajo Etbin Kristan zopet v Ameriki da želi dobiti od Grške izhod na ta ^terese publike so pri volji, da se Poslanec Etbin Kristan je odpoto-način, da bi se kaka luka naredila l>ov^a železničarjem plača po dva val iz Jugoslavije v Ameriko na svo-prosta, kjer bi tudi Jugoslavija m.»-fcenta na liro- Toda te£a predloga je novo službeno mesto. Pred svo- gla priti do morja. -o- GRŠKA MOBILIZIRA. Mej tem. ko se zavezniški zastevp ne sprejmejo ne delavci ne železnj- jim odhodom je priredil svojim pri-ške družbe. Prvi izjavljajo, da je to|jateljem poslovilni večer. Svojega premalo in ne odgovarja rahtevamj poslanskega mandata ni odložil in ki jih od delavstva zahteva življe-i prejema seveda poslanske dnevnice nje. Drugi, železničarski magnatje. še dalje poleg svoje nove plače.. niki pripravljajo, da se bodo posve- pa so odločno proti vsakemu povi-j -o- tovali o predlogih Kemal Paše bn o jšanju plač. Tako je nastala med de-j Smrtna nesreča. Dne 21. avgusta miru, hiti dvanajstorka. ki ima vso lavstvom in delodajalcem mrtva toč- ob pol 22 uri je šla delavka iz pre-oblast Grške v rokah, z mrzlično k0f skozi katero se ne vidi prehoda.! dilnice v Tržiču štev. 138 iz svojega -o--stanovanja po stopnicah navzdol in hitrostjo mobilizirati svoje čete, (Poročila pravijo, da se revolncijs. ra-pidno širi med vojaštvom v Traciji. Grška Vlada je prepričana, da bodo j letniki 19., 20.. 21. in 22. v stanu braniti Tracijo tudi pred vsemi za-vezniki. -o- LENINA ŠE NI KONEC. Padajoči vpljiv l>oljsevik-ov kak<;r doma. tako zunaj Rusije, je dobil danes novo ^olažbo, ko se je zvedelo, je za danes 3. okto"bra sklical Lenin posebno sejo najvišjega sveta države, ki se bo posneto val o vseh perečih vprašanjih Rudije, kateri bo sam osebno predsedoval. S tem nastopi Lenin zopet na vodstvo kolj^eviske Rusije. Že tedne je vse rdeče časopisje premeteno napovedovalo povratek Lenina na vlado. Iz vseh strani so ni uradnik ne bo kaj takega storil. Nikjer ni zapisano, da bi eni mo-dali pisali članke, v katerih "I j ud- S1' vse imeti. drugi pa trpeti v po- OPERATORJI HOČEJO UNIČI- je tako nesrečno padla na glavo, da TI "ANTI-PROFIT" PRED- je obležala mrtva. LOGO. -o- Washington. D. C.. 2. okt. — Po-' Pastirji zanetili gozdni požar-sestniki premogorovov baje snujejo štirje pastirji, mladi dečki, so pasli na skrivaj zaroto, da bi dobili sodno 24. avgusta v gozdu Podivji koze in prepoved proti takozvani "Anti-pro- zakurili na parceli Terezije Golob fit" predlogi, ki jo snujejo v Wash- iz Koroške Bele ogenj, katerega so ingtonu. da se ž njo prepreči samo- zvečer, ko so odšli domov, tudi po-poljubno verižen}* s premogom v gasili, a nekaj isker je moralo še prihodnji zimi. Operatorjem seveda tleti, ker je pravtam pričel drugi dan ta predloga dela velike preglavice, goreti gozd. Požar .je uničil približ-ker jim ne bo mogoče kopičiti samo- no 10 ha gozda in povzročil 100.000 poljubno dobičkov pri prodajanju da 120.000 kron škode. Gozdni požar premoga. Sedaj nastane vprašanje, so domačini s pomočjo vojakov 40. kdo jim bo dal to prepoved "ind- pešpolka iz Ljubljane z največjo žtinkšen." Resnica je, da je vse mo- težavo pogasili. goče in da je denar gospodar tega -o--« sveta. Vendar noben pošten držav- Smrtna kosa. Nenadoma je umrl stvo*"' izraža "veselje" nad tem, da se vrne na vlado ta "največji dobrotnik*' -ruskega naroda (namreč v prelivanju nedolžne krvi V --o- POD ADMIRAL CLARK UMRL. Long P>each, C"al., 2. oktobra. — manjkanju. Vsakemu kaT \t prav in kar mu gre! -o- FRANCOZI BODO OKUPIRALI VLADIVOSTOK Peking, 4. okt. — Iz pol uradni h j virov se poroča, da se je med Japonci in Francozi napravil medse-bojni sporazum, da kakor hitro 1z^ praznejo Vladivostok Japonci, bodo. istega zasedli francoski pomorščaki. CHICAŠKI VOLILCI POZOR! Prihodnjo soboto "bo registracijski dan za 23rd ward v katerega spada dvorni svetnik in bivši sanitetni referent g. dr. Franc Zupane. Prišel je na svojo vsakodnevno zdravniško inšpekcijo v zavarovalnico zoper nezgode ; nenadoma mu je prišlo slabo in kmalu nato je umrl. Poklicani zdravnik dr. Volavšek je mogel Ie ugotoviti nastop smrti. Zadela ga je kap. — Isti dan je v splošni bolnici vpokojeni polkovnik g. Jo- nasa naselbina. Vsi volilci, ki hoče-' umrl . . . , . J° voliti prihodnji mesec se morejo sip Milavec, star 70 let. Blag jima \ceraj je preminul tukaj na svojem! registrirati na ta dan! spomin! domu podadmiral Clark svoječasni poveljnik bojne ladije Oregon. Clark j je poveljeval kot kapitan na tej ladiji v špansko-tnneriški vojni letai|: 1888. Umrl je v starosti 79. let. vvvvvv^r RUSIJA IN POLJSKA ZA RAZOROŽITEV. Iz Berolina poročajo, da ste Rusija in Poljska priredile razorože-valno konferenco, ki se bo vršila sredi tega meseca v Revalu. Na tej konferenci se bo skušalo najti podlago, na kateri naj bi obe državi se razorožile. Dal Bog, da bi se Slovani zbližali! Skrajni čas je! katoliški delavci podpirajte in širite svoj katoliški list edinost! IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari kraj 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjigi. Naročnino pošljite na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS. ■WWWVW^WW DEMRiNE POSILJATYE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. De nar se dostavlja na najblfžnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolariih Včerajsne cene »o bile: Italijanskim liram: - 50 lir ...................$ 2.90 ioo lir .................. 5.30 500 lir ................... 25.00 1000 lir ................... 50.00 Jugoslovanskim kronam: 500 — kron ..........$ 2.05 1,000 — kron ..........S 3.85 5,000 — kron ..........$18.50 30.000 — kron ..........$16.50 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 krat vse urejeno, so se začutili varne in so mislili, da je vse storjeno. jet X jene hčere. Mrs. Katie !er c ko so enkrat skupaj spravili, kar so hoteli. Mislili so, da se bo stvar ninn/Mrs. F anca Sabo. Mrs. Ana sama sebe obvarovala pogina. Pozabili so, %da /reba vsako stvar ne sam > c,raliek in Mrs. M a-v Clark s- t- začeti 111 ustanoviti, temveč tudi vzdržati 11 1 • \ , drugod znane kot izborne pevke m Na Francoskem je bilo tako. Zastonj jih je sveti oče Leon svaril, splob mnetnice v godbi. Para ni bilo toliko cvetlic, kot navadno pri onih. kateri sebe štejejo v bolj Lcenci se moraJ° vP,satl ob zaeet" izobražene kroge, kot smo mi ka- ktl tecaJa' najkasneje pa do dvaj- toličani. Nasprotno pa sem opazil sete?a učneSa večera, kar je začel veliko "spiritual bouquets" sv. -maš, tecaJ- za katere so zbrali cerkveni pevci Tečaji za večerne obrtne šole z korist, marveč tudi za skupno, tedaj članice društva Piesv. Srca Jezu- neJ° septembra. Vsaka obrtna sovega in zasebne osebe. Tudi le- str°ka je zapopadena. Te tečaje zla-po navado, katere še nisem opazij st* toplo priporočamo našim mladim tu v Ameriki med našimi ljudmi — delavcem, ki hočejo postati izurjeni naše1 sem v tem kraju in to je, da v sv°ji stroki in si tako povečati pri-se moli sv. rožni venec na predvečer **ke za delo in zaslužek, pogreb.** z župnikom na čelu. Te mo-j V večernih ljudskih šolah, ki m> litve moli župnik pri vsakem umr- [pristopne za vsakogar, so tečaji za lem. ko j i je spadal ali spadala k dr. jtujerodce. ki se hočejo učiti angle-sv. Srca Jezusovega. Res hvale in ški in se pripravljajo za ameriško posneman i a vredna navada. Kolika državljanstvo; nadalje tečaji za obi-tolažba žalujočim. Kolika razlika čajne predmete ljudskih šol. med smrtjo dobrih katoličanov in o- ! Za informacije, kje se nahaja naj-nih. kateri smrt ramena obhajajo z hližja večerna šola. oziroma kje se ospei St 've- vršijo strokovni tečaji za kak«> obrt, j. naj se interesenti obrnejo do ravna- li s.bino"-!. '*a'nr: ' *» 1 vpiV' t •, Z de"« n r», e t • -»■ o "cei d višali s na m T>1*»če,- kar je bih e davno y>otrebn» . Za delo b •edai ne svetoval eign Language Inn r- mation Service. 1 19 \V. 41 Street, New York Citv. naj >e prebude in naj gredo na stražo za svoje zavode, za svoje naprave pri1>0zna zasluženo' hvaležnost kern za svoja načela. Niso hoteli. Trpeti so morali. Prostozidarji so jim so že mnogo let prijetno popevale v jim Končno pozdravljam vas in upam. -o- vse pobrali. Danes morajo s kraia zidati. i , - \r , • - t -i J »^^»-i. jnpsi cerkvi. \ saki cas so bile pn- \ Meksiki, v Hrazitiji. v Italiji. povsc»d enako. Kako so se borili pravljene in so še vedno žrtvovale katoliki, ko so jim njih cerkve spreminjali v hleve in skladišča. Kri je svoj čas in izvanredno zmožnost v tekla. Toda prostozidarji so se jim smejali in še hujše divjali proti njim. Takrat je bi: prepozno. Sami so zakrivili to s svojo slepoto. Zato pa ni večjega dobrega dela, kakor buditi narod, da ne zaspi. da z novim letom postane Edinost -ev:v>. ( )>ta am V-im tulani: Posavski. prid cerkvi in poveličevanje službe božje. Njuni doraščajoči <»troci vrlo po- da ne zaslepi, da se mu odpira oči. da vidi vsak korak pred seboj jasno r ■ ta 1<- skromni d- p> tudi iz n-š selbine. Kar se tiče elavskih < m »ce 00 ker posebnih nov« sti ravno V ia \ -i t ■;. M :sedaj radi poravnane stavke razno- mstrstva Financije. ki vkljub ugovora s strani poštne uprave ni bila še preklicana, je prepovedano car:- hovito posnemaio. — Karani se ;'>>|)et pripravljajo za vrtno veselico na novem prostoru Kiler vrtu osmega oktobra. Ob 8. uri j vrstno mnenje, glede delovanja glav z intra i. to nedeljo se bosta blag« »slo vili sohi angeliev. potem sledi za _____ bavni čas. Ene ra angeliq, ie daroval -ie' kar se seveda ne da pomagati, da dotlčni na" Mr. Frank Babic, za drugega ste Iza jokale in posameznike glavni zatj uvozn dovolienja s str-uu nabrali Mrs. Ana Princ in Mrs. |™iki niso mogh zadovoljno za- odbora za kontroh) dev z ^ yJ rv Fricel. Poznajo veliko potre- !kl-1llcit1 P^^lbe z operatorji. Ven- pri yarodui Hanki T smo kupili krasni cerkve- |rbr vel:ko naredili, ako pogleda-i prostor, tedaj se sme pričakovati'1110; na polje njih delovania. Ze'o važno je naprimer, da so vsaj rudar- inih uradnikov organizacije United r . ... , ,r . , . . _ v narnam v lugoslaviji odpremiti na- Miner Workers of America. Gotovo } J l'1 kete. izvirajoče iz inozemstva, ako lovnik ni v stanu poka- li 1 Zato. katoliški Slovenci, prijatelji ali neprijatelji. vsii ste prepri- I velika udeležba. Tudi naši slovenski cani o tej resnici. Vsi veste, da je to res, kar trdimo. Zato Vas opozar- j farmarji začenjajo spoznavati, da je ji v ^'estmorelandu se pridružili z jamo na dolžnost, katero Vam ta zavest nalaera. da namreč krepko de-!to njih lastnina istotako. tedai radi ;nami in Pri^H v našo armado. Neka teri vpijejo, da so jih unije pustile lajete za napredek našega časopisja, posebno "Edinosti." Edinost bi morala imeti najmanj 10 tisoč naročnikov, da bi v resnici mogla v popolni meri vršiti svojo nalogo, ako bi se vsaj del katoliških Slovencev zavedel svoje dolžnosti. Zato, rojak, katoliški Slovenec, se zavedaš te resnice? Ali podpiraš ta svoj list. kakor bi njegova potreba in važnost zahtevala? Do novega leta mora ta list dobiti najmanj dva tisoč naročnikov. Ako jih ne dobi. je potem samo eno: Katoliški Slovenci v Ameriki tako trdo spe, so že tako zaslepeli v večini, da hočejo na vsak način v svoj lastni propad, hočejo, da popolnoma zmagajo med njimi njih nasprotniki in jih še bolj potlačijo v svojo kruto rdečo sužnost, kakor so jih že. Ali pa hočete to? prihaiaio na zabave prirejene v ko rist farnega napredka. ina pa ni res. Vi morate „ .. . gledati naprej v bodočnost, na k«,nč- I rne. nadepolni dečki so odšli v • • ■ - i f t 1 j 11 , , , 1 .........., „ |in izid cele afere. In kdor gleda na kratkem v benediktinski zavod, St. -„: - -A ^ . končni izid, ta mora priznati, da ie \ mcent. Pa. namreč. Stani Roje, j ewjs na Cleveland Josko Fricel in Rudie Anzic. \ isjo :7x,rQfrir, • bl- da se Pa carinska oblast h šolo so očetje benediktinci začeli tu- jizvrstno izmanevriral operatorje in creaoa. ; - tere vzrok je iskati \ stanui \n' i-te. se tiče pa le blaga, naslovljenega na trgovca v trgovske s vrhe. Ni-or j>a se ne tiče zasebnikov ali trgovcev, ki importirajo za svojo i>-sebno ali domačo rabo. • p Jugoslovanska poštna uprava :z-javlja v pismu, da občinstvo d«) sedaj ni kazalo nikakega razpolože-: nja, da bi se ravnah> po tej odrea- oče Ne! Pokažite to v dejanju! NOVI TRUST. _ V New Yorku so se sešli zastopniki vseh največjih bančnih zavodov cele Amerike, da se pogovore o važnem, vprašanju, ki je nastalo med bankirji, namreč o vprašanju ustanavljanja podružnic po posameznih državah. V veliko državah je že sedaj bila postava, ki prepoveduje bankam drugih držav ustanavljati tam podružnice. Vsaka banka mora biti za se posebno in neodvisno podjetje. Smele so pa ustanavljati banke svoje podružnice v isti državi po raznih mestih. Med bankirji je sedaj dvoje mnenje: Velike banke zahtevajo pravico, da smejo u-stanavljati podružnice, kjer bi jih hotele. Manjše banke se pa boje za svoj obstanek in so odločno proti temu. Te manjše banke zahtevajo, da se naj popolnoma prepove, da bi kaka banka smela ustanavljati podružnice. V tem gibanju, velikih bank se i as no vidi nov napad kapitafistov-skih denarnih magnatov na svobodo državljanstva. Ako se to res dovoli, ne bo dolgo, ko bo nekoliko malo denarnih mogotcev dobilo tudi nad našim denarjem popolno oblast in vsi bomo njih sužnji. Upamo, da bo pamet zmagala, da se bo to preprečilo. Vse manjše banke bodo v ■■■■ . ~. tam zagrabil za kar je pač takrat T°g£ ™vnatM>° 'stl- Jugoslovan- di tukaj v našem mestu, kjer je tu- najboljše se daIo za£?rabiti> y boju *ka Pos*na L P™va raditega prosi 01 nekaj slovenskih in hrvatskih di- pa najsi bo tQ y političnim ali drn_ 1 pstm Department, naj opozori iz- jakov. Postane zdatna prilika za viš- „em je treba gledati da se vedno jo katoliško vzgojo. jdohi tQ kar je najbo1jše< ako ni mo. C. Z. ?0če dobiti vsega. In to je naredil Prehodnega uvoznega dovoljenja. - 0 T.ewis. zakar mu morajo biti premo- Kansas City, Kars. — Tem po- garji hvaležni, tom se naznanja vsem faranom cerkve sv. Družine v Kansas Citv, . ... Kans.. da se bo vršil v naši župniji mer ^anizator Mike Halopi leta v Jugoslavijo, naj si v slučaju, da sv. misiion od 8. oktobra do 15. ok ,I9I°" kl ni dru^a Povzročil, ka- pošljejo kako blago v trgovske svr-tobra 1922. Sv. Misiion bo vod n kor škandal pri organizaciji. In se- he, priskrbijo še pred pošiljatvijo preč. g. Dr. Srečko Zamjen iz Ljub- daJ se hoce ut,katl v zadeve, ki ga uvozno dovoljenje in, ako je mo- Ijane iz Salezijanskega zavoda. Žup- n,lc ne skrbe- Seveda razumljivo je. goče. priložijo to dovoljenje paketa, nija se že dalj časa pripravlja za ta d,a bl rad Pnsel do mastnega za- ko ga dajejo na pošto. 0 ... ' 1 - ^ sluzka. , __ sveti misijon. Tudi cerkev je zato -o- priliko krasno preslikana, zakar gre zasluga naši vrli mladini, katera se naj vprašajo svoje lokale za infor- voznike, naj ne pošiljajo nikakega l)laga jugoslovanskim trgovcem brez prehodnega uvoznega dovoljenja. — in to v svrho. da se prepreči nakopičen je ne vroči j i vih paketov. I I Vsled tega Pomožni Generalni Vse drugače jo je zavozil napri- Poštar opozarja pošiljatelje paketov je trudila, cla je nakolektala potrebno svoto za slikanje cerkve. Cl ani- najkrajšem času izginile, ker jih bo- te altarnega društva Presv. R. T do velike požrle. -o- KO PREČITAŠ LIST EDINOST, JO DAJ ŠE SVOJEMU PRIJATELJU, DA JO PREČITA IN SE NA LIST NAROČI! so pa darovale za nove preproge v prezbiteriju. Naša druga društva in farani so pa toliko skupaj zložili, da je naša cerkev dobila tudi gor-kotno napravo. Čast in hvala vsem tem našim obilo poplačaj! Poročevalec. Tisti, ki jim stvar ni prav jasna, GRKI MORAJO ZA VEDNO IZ ANATOLIJE. Turki izjavljajo, da je to zadnji vpad, ki so ga Grki kedaj poizkusi-H in izvedli v Anatoliji. Tudi pra- vsi krepko stopijo v združeno vijo, da bodo izgnali vse grško pre-nogarsko organizacijo in se u- bivalstvo, kolikor ga je. še ostalo v Smirni in Anatoliji. Glede grškega macije, kjer jo bodo uradniki vsakega lokala prav radi dali in vam stvar raztolmačili. Delavce pa poživljam, da premogar-sko organizacij vrste v našo skupno fronto. avo cast in nvaia vsem Pozdravljam vse naročnike in ci-|!j"dStV^ ki jf..Še OStaI° P° eilih kra _ faranonf in 1 jubf Bog jih tatelie Fdi™sti> ka^i želim, da bi ^ "^Ijajo, da bodo taranom in ljubi jso g jin § ^^ ihajaJa med Turki zamem.b , mo h---a^mM Rudar lokala 2125. Turki zamenjali z mahomedanskimi manjšinami na Balkanu, katere sedaj vladaio Grki in Srbi. KAJ PRAVI SLOVENSKI DELAVEC O ZLOČINU, KI JE ZYRSEN NAD POŠTENIM SLOVENSKIM IMENOM? Chicago, 111. — Skoro sem ostr-"mel. ko sem videl predzadnji torek zjutraj v C hicaški Tribuni članek o i Vos veti \ Nekako plaho sem se ozrl na poulični kari. kakor, da bi i-mel na čelu vžgano posebno znamenje. da me vsak lahko spozna, katere narodnosti, da sem. Še vedno sem bil ponosen na svojo slovensko narodnost, a v torek jutro, ko sem videl ljudi, ki so čitali Tribuno me je bilo samega sebe sram. Kaj takega se še ni naredilo nad slovenskim imenom v Ameriki! Se bolj me je pa razjezilo, ko sem čital v Prosveti štev. 228, katero sem dosedaj tudi plačeval, ko se neko nesramno človeče še roga temu. kar je povzročil s svojo gonjo, da bo sedaj slovenski delavec trpel po-i sledice. ko ga bodo Amerikanci z zaničevanjem prezirali vsepovsod. Sedaj pridejo ti nesramni falotje in hočejo pri vsem tem še smešiti list' Edinost, češ. da je potegnil z listom Tribuno. Za božjo voljo nikar ne tolcite sami sebe po zobeh! Ali vas! vendar ni sram kar ste naredili nad poštenim slovenskim imenom? Ali . 1 mis1ite. da boste nam delavcem s tem zopet nasuli peska v oči, da bomo za vami kimali? Ako mislite to, ste se to pot \ rezali in t<- precej glo-' bo ko. Tu li Vaše debatiranje v štev. 220 I vas ne *>o izkopalo iz blata v katerega ste zašli s svojo grdo gonjo, ("lede prevajanja dotičnega članka naj vam 1 o povedano toliko, da je tisti ki ga je p "evel na slovensko, i-rae" v mislih samo li.-^t, katerega je urednik Tribune obsodil in vsledtega tudi n\ vt-knil vmes drugega tuje-, j'-::-;čnega č*'S pisja, ke" isto obsoie-• ni ' i1'j. Seveda vi bi se sedaj ra-i z k« V iz 1 l"ta. toda vse vaše - nT.''.1 ■■< -tast >ni, greh katerega - 1'*" r-' 'i na poštenim slovenskim ■■ tn ostane tak. kakoršen ie! greh kliče po maščevanju in :istvo leHnote je dolžno, da ne- kaj stori takoj o tej zadevi. Jaz apeliram na vsa krajevna društva, da takoj na prvih svojjh sejah, raz-motrivajo o tem. Uradniki, ki so slovenskemu delavstvu zapravili dobro in pošteno ime ne zaslužijo, da bi bili v njegovi službi niti eno minuto več! Vsa društva, ki bodo sklenila razne proteste in resolucije naj iste pošljejo z zahtevo za takojšno objavo v glasilu, ako ono iste ne bo hotelo objaviti, pošljite jih v druge liste, ki jih bodo pa radi objavili. Člani, naša dolžnost je, da tej stvari takoj posvetimo vso' našo po- zornost. Slovenski delavec iz Chicage. NIKAKIH "PRVIH PAPIRJEV" PRED VOLITVAMI. N ew York. — V zmislu zakona za naturalizacijo inozemcev ne izdajejo se "prvi papirji" tekom tridesetih dni pred splošnimi volitvami. Ker se bodo volitve vršile dne 7. novembra, sodišča ne sprejemajo od 7. oktobra do vštevši 7. novembra ni-kakih prošenj za izdajo ''spričevala o nameri" ali t. zv. prvega papirja. V isti dobi se ne smejo tudi vršiti nikaka končna zaslišanja pred sodiščem za podelitev ameriškega državljanstva. Ker raditega ni v tej dobi običajnega navala-^?? sodišča in naturali-zacijske urade radi državljanskih papirjev, priporoča se onim, ki se potegujejo za ameriško državljanstvo, naj vporabijo to ugodno priliko za vložitev prošnje za državljanstvi in za poravnanje drugih zadev pri na-turalizacijskih oblastih. Bodo tedaj mnogo hitrejše postreženi kakor navadno. razlika. Učenjak in raziskovalec Helmholz je bil nekoč v večji družbi; neka dama si je srčno želela, da bi zraven njega sedela. Zgodilo se je. Ker je brala že nekaj učenjakovih knjig, da bi ve&ela o čem ž njim govoriti, mu je dejala: "Vaša dela berem z zanimanjem, gospod, le ena razlika mi ni jasna, namreč razlika med "konkavno" in konkretno". — 4'Razločevanje ni enostavno, gospa. Mor-de Vam bo lažje umljivo, če Vam navedem kaj podobnega. Razloček je enak kot med "gospa" in "gos-ka." V^IMIIIIM^IIIIIII.........Milium.....m ^iiiiiiiiiiiiiiii^imiiiiiiiii .........m Y čl- NA ZNATr II. "j TN PRIPOROČILO. Naročnikom v Clevelandu. Lora-inu in Bar' e t' nu. <)hi->. naznanja-m- . a jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik ESS Mr. FRANK ZUPANČIČ, • • - i 1. ter *e n o daščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost" in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za cglase. tiskovine in sploh vse. kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne •zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo tiskarje 00. Frančiškanov, ZDRAVJE IN BOGASTVO Zelo važne informacije so bile objavljene v javnosti zadnje čase o iznajdbi čudovitega sredstva, ki iz-vanredno učinkuje na človeški sistem po elementu, ki se ga pozna pod imenom VITAMINES. Te iznajdbe vodijo k seriji kvasnih preparacij, ki so bile preizkušene v vsih prominentnih vodilnih bolnišnicah s čudovitimi rezultati. Mejtem, ko se ie to preizkušalo in ko se je javnost radovala z uspešnimi učinki zdravljenja z kvasnimi tabletami, je skupina farmacijskih kemistov v Chicago in Indianapolisu eksperimentirala za povečanje vspe-hov kvasnih VITAMINES tabletov do najvišje mere, katere meje se dosedaj še ni doseglo. Rezultat je "YEASTOLAX" — svetovni NAJVEČJI ZDRAVSTVENI KVASNI TABLETI YEASTOLAX je največji zdravstveni predmet kvasnega odvajalnega sredstva. To je najnovejši znanstveni rrzvoj okusnega kvasa. Ki ni samo izvrsten v Vitamines, * ampak vsebuje tudi visoko dragoceno zdravstveno gradivo odvajalnega sredstva — sploh je kvaliteta, katero nobene druge kvasne tablete ne vsebujejo. V tabletah ie posebno dober okus, in ni zopern za uživanje in je posebno zadovoljiv v svojih učinkih. Otroci ga ljubijo, ker jim zelo pomaga. Ako Vi trpite na: "REVMATIZMU, ZAPRTJU, SLABI PREBAVI, SAPNIŠKIH BOLEZNIH, BULAH, ALI SLABI ali če je vaša nervoznost prizadjana v kakem slučiiu; ali če želite imeti lep polt na Vašem obrazu: ali ako Vaš želodec ni v dobrem staniu. mi hočemo, da Vi poizkusite zavoi našega VELIKANSKEGA GRADITELJA ZDRAVJA YEASTOLAX. Izmed njegovih različnih elementov YEASTO T AX vsebuie najvišjo in najboli potenttalno VITAMINES. o katerem je svet pronašel. da je brezpogojno potreben za telesno krepost. Ljudstvo, po vsej deželi ie pronašlo veliko odpomoč v uživanju veastolaxa, za katerem se počutilo popolnoma zdrave in vitalne. YEASTOLAX ima tudi posebnosti, da ne povzroča nikakega grizenia r li tež? v, ampak povzroča mirno odvajanje. vsebuie izvrstno regulativno moč za reguliranje želodca, ter tudi učinkuje zelo hitro. Odvaialna sestavina, ki je vtelesena v YEASTOLAX. ^e iako zadovoljivo kombinirana z drugimi vitalnimi tvarinami za telo gradivnimi elementi, kateri povzročaio. da so ti tableti zaželjivi boli. kot katerikoli druge jedilne kvasne sestavine dosedaj ponudene n i trgu. Pri vzdržavaniu vaše vitalnosti in kreposti po uži-vaniu YEASTOLAXA bo Vaš telesni sistem v stanu se boriti proti invadiraniu raznih bacilov, kateri se neprestano skušajo u gnezditi v človeškem telesu, da bi se zaiedli v sistem in uničili človeku življenje. Nikdar se neirore dovoli povdamati, da je vsakdo dolžan sa-Feiru sebi in svoji družini, da dobro pazi na svo^e zdravi e m istega vzdržuie v r]obrem st-niu. človeški or^mzernje čudoviti stroi. prilagoden normalnim po-goiem, ki lsceio balanco zdravja. Toda. ker so naše moderne metode v čiščenju brane (uničili nnh zdrnv^o-pradivm vitamines) in n-ši splošni načini življenia ni n-sim telesom daro niti polovico prilike za var<=t~o proti vsiljivim bacilom in infekciiam. kateri se prosto brez zabramevania zajedajo v naša telesa. NAJBOLJŠI VITAMINE KVAS. Vodeno raztopliivi Vitamina B, vsebuie v bogati proporci ji v YEASTOLAXU element, ki ima posebno moc v graiemu telesnih živcev in iste vsposobliuie z-> odpor proti okužitvi in tudi bistveno odstranile sl-be učinke na zdravje in civilizaciio. Dobro-izčiščene že-latlvn.e Posebnosti, ki so vcerliene v YEASTOLAX ustvariaio pozitivno telo-graHivno sredstvo v najboljši meri. Ako imate slab ali rahločuten želodec, ali kakorsnokoli želodčno nerednost YEASTOLAX bo Vam čudovito odpomogel in bo Vas izpremenil, da se boste cutik, kakor nov človek. Kot za posebni pričetek — da narodu hitro predstavimo YEASTOLAX — bomo dali za kratko dobo vsaki osebi, ki nam pošlje S1.00 po pošti za pokritje stroškov za dobro velikostni zavoj YEASTOLAXA ABSOLUTNO ZASTONJ 50,000.00 RUBLJEV! Ruski rubelj ie bil pravkar vreden 55c. in je nudil za zgorejšne število vrednost $27,500.00. Hrani ta denar, veliko bogastva je bilo spravljenega skupaj s kupovanjem tn.jezemskega denarja po vojnah. Pravkar se tudi govori, da so na Ruskem najd-h radium, ki je baje vreden celih $50,000,000,000.00. Časopisi tudi opozarjajo velikanski dohod amerikan-skih industrijalcev v oljnate okraje na Ruskem. The Chicago Tribune ie letos 12. septembra opozorila javnost na neki novi kanal med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in centralno Aziio, po katerem se bo dovažalo razne sirovine za Rusijo in Nemčijo, zlasti sirovine, kot so pet role i. baker in druge take stvari, ki iih industrije neobhodno potrebujejo. S tem ie dohod v bogato Perzijsko polje in Centralne Azije odprt. Premislite kaj vse to pomeni. Gotovo ie. da Vi ne boste zamudili te zlate prilike, da si pridobiste te rublje. POVRNITEV DENARJA ZAJAMČENA. Mi ločen o, da. vsaka oseba v Ameriki, ki potre-rr ^ zdiwil, pošljemo no en zavoj našega YEAS'TOIATA. Mi re poslužujemo te metode samo zato, - ° ffflrs^rro. m s tem seznanimo javnost hitrejxe s msimi zd-^iH. čudovita tonika in zdravstvena vsebina YEASTOLAXA ie vredna velikokrat več, kot je Trnn zavo'u. T i b^te izvanredno zadovoljni ž njim, to Vam zai-mčimo. Vi se ne poslužujete nikake rizike, i-er r-i Vam povrnemo den-r nazaj, ako ne boste zado-vohni z YEASTOLA XOM. 50 000.00 rubliev ie Vam ponudenih samo za po-refcno predstavo javnosti. Ti Vas prav nič ne stanejo, fen^zavoui YEASTOLAXU ie itak $1.00. Mi Vam za-lamcimo, da Vi boste več. kot hvaležni, ko boste dobili t-> PT~divne sredstvo v-šera zdravja. Samo napolnite -ror n i n-očilni listek in ga pošljite nam vred z enim 51.00. In \ i boste prejeli zavoi YEASTOLAXA in zraven 50.000.00 rubliev brez odlašanja. Zadovoljnost za-lrr cena, ali pa denar povrnemo. Zapomnite si. da je tn pT^dbn r vel i a vi samo za določen čas in da ie ni Vas ezeče. di si takoj preskrbite tega zdravstvenega sredstva od ka tern ^ ie odvisno Vaše bodoče zdravje. Z naročilom z* našega YEASTOLAXA S2.00 pa damo 100.000.00 ruskih rubliev. Mi si pridržujemo pra- viVp. ne T^nemn Vam naročila, v slučaju, da bi naša zrlop-a ruskih rubliev pošla. YEASTOLAX COMPANY, 1253 — SO. MICHIGAN AVENUE, DEPT. C. 43S CHICAGO, ILLINOIS. Izpolnite spodnji kunon! YEASTOLAX COMPANY, 1253 So. Michigan Ave. Dept. C. 436, CHICAGO, ILLINOIS. Prosim, pošljite mi zavojček YEASTOLAXA in 50 000,00 ruskih rubliev. V priloženem dobite $1.00. A ko ne bom zadovolien s pošiliatviio mi morate vrniti denar. Ime:;............................................. \aslov: Mesto:.................Država:................. Tudi poštne znamke se sprejmejo v malih vrednostih. k § ■III.....mm.......MIHI...........HM....................................................................I......mjf $)&)#< *'*(+(# &+%$&#! " >,!, iJUJiJipUiipi ..ti .JI ij.j .i j,iijiipiii,iipi,i i ji w mmm^m^ pwiiipwp---• < . mi... WflJ*HP« * - r ••EDINOST*-* ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. Martin je privlekel precej veliko grčavo smreko in jo z verigo privezal za voz zadaj, preden so naložili, Gašperica je vrgla na vrh še sveženj storžev in dračja, da bo imela s čim podkuriti, ko bo pekla livance. Z listjem so zamašili vsako odprtino v lestvanah, da ne bi po potu raztresali, obe zadnji kolesi so zavrli, na sprednjem delu voza so pritegnili brzdo, pazljivo so ogledali navojke, ročice in zakolnike. Martin je za-vpil na voliča, ki sta počivala na tleh, jima popravil odpete pasove, na-hrbtne in spodnje jermene, in ponudil očetu bič. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Stari oče ni segel po biču, ampak je resno spregovoril : "Martin, nisi več majhen otrok, enkrat že moraš začeti, torej hajdi pred vola; danes boš pokazal, kaj znaš. Spelji sam!" Vsi so tiho poslušali in vsi so si mislili: "Glejte, glejte, stari se je naveličal kmetovanja, odpoveduje se vladi." Martin pa se je z veseljem lotil danega mu posla. Dolgo ga je že jezilo, da mu oče še vedno ne zaupa, da vozi iz gozda prav na cesto sam in mu šele tam prepusti bič in vprego. 44 Oje držati in ne izpustiti, — pa naj se zgodi, kar hoče. Živina sme iti samo korakoma, bogvari v skok! to bi bilo napak, nihče na svetu ne bi mogel voza zadrževati. Voliči — jaz sam — in voz, — vse bi šlo na drobno. 7a življenje gre." si je v duhu ponavljal mladi Porazil, ko je stopil pred vprego na sredi ozkega, po hudourniku razdrapanega pota, in vzel okovani konec ojnice v žuljavo desnico. Kakor oče, tako je tudi on naredil na tleh pred seboj križ z bičem in takoj nato zavpil: bji! Že ni bilo več časa, Ha bi se ozrl, dokler ni stal voz na trdi državni cesti pod gozdom. Šele tukaj je Marfn ustavil in se ozrl. "Dobro"si speljal," ga je pohvalil oče in pristavil: "Še bolje kot jaz. Videti je, da si močnejši, — oje držiš kakor s kleščami, s petami se upiraš, aa kamenje kar leti izpod nog." Kakor bi ga božal s svileno ruto, tako je prijala Martinu očetova pohvala, toda branil se je, kakor mu je velevala uljudnost in spoštovanje do očeta: "Hrust sem, oče. kakor Vi. toda meriti se z Vami vendar ne bi hotel!" In oba skupaj sta odvezala zavoro in jo vrgla na voz, da ne bo cestar zabavljal, da mu kvarita cesto. Gašperjevi so jo sedaj mahnili po bližnjici proti domu. In glej, stari Porazil ni krenil za njimi, ampak se ;e kot klešče držal voza. > "Oče, ne greste z nami?" ni dalo gostački, da ne bi vprašala. "Ne grem." jo je kratko odpravil Porazil; ko pa se je Gašperica že skoraj prav pri Klenči ozrla, je zagledala kmeta, kako maha z rokami v zaupnen^ govoru z Martinom, in da preti celo s pestjo. Nekaj je gostački prišlo na misel, toda hitela je za možem in hčerjo, ki sta jo bila malo prehitela, in niti črhnila ni o tem. Oče in sin pa sta v resnici govorila resne stvari. Kar ustrašil se ie Martin, ko je 1)11 udaril stari nanj meni nič tebi nič: "Čas je, da se oženiš!" Martin se je v zadregi nasmehnil in rekel: "O. saj se ne mudi še tako!" "Mudi se, da boš vedel,' je vztrajal oče troo pri svojem, "sit sem že gospodarjenja s tujimi ljudmi. Po materini smrti se nisem ženil radi Tebe in Adama, hčere mi pa Bog ni dal. in tako sem se z gostači pretolkel jih vzel k mizi, da nam je kdo kuhal in pral. — Pa mi bo morda ;e žal," i „ . >- "Gašparjevi so dobri ljudje," se je oglasil Martin. Oče ga je ošvrk-nil s pogledom, a je nadaljeval, kakor bi ne bilo nič: "Gospodinja mora priti v hišo, in doto mora prinesti; z doto izplačamo tvojega brata Adama in zagospodarimo takoj z vsem skupaj. Z Manco menda, fant. ne misliš zares?" Voz je veselo ropotal po beli cesti, toda oče in sin sta po tinov odgovor, a ko ga ni dočakal, je začel vnovič govoriti: "Za tri ti-tem vprašanju umolknila. Porazil je trenutek potrpežljivo čakal na Mar-sočake ti prepustim posestvo. Samo kot si izgovorim. Tri tisočake od-šteješ Adamu in vse posestvo bo tvoje. — Deklet je povsod kakor cvetja, lepih in petičnih; silijo k nam, same se ponujajo; povsod te bodo radi videli, kjerkoli potrkaš, povsod bodo odprli. — Kaj molčiš kot kamen? Govori, da bom vedel, kako in kaj!" je kar naravnost povedal stari kmet, ki je v vseh rečeh in povsod ljubil iskrenost in jasnost. "Ne jezite se, oče," je odvrnil sin, "nobene druge ne maram kakor Manco." '^Našega gostača — Gašperjevo Manco?" ''Da, to — in nobene druge!" je pritrdil tiho in odločno Martin. Stan je čutil, kako se je nekaj podrlo v njegovih načrtih, kako se ruši — maje in pada, o čemer je toliko razmišljal, kar je tako dolgo zidal v svojem duhu kot temelj bodočnosti svoje in svojega rodu. Vse to se je razblinilo v dim. Ta svojeglavni sin mu je prekrižal račun. Bil je jezen m žalosten obenem, zmerjal in jokal bi bil najrajši obenem, toda premagal se je in je rekel čez trenutek ledenomirno: "Trfko, tako, Martin! Ravnaj, kakor veš; tako boš ležal, kakor si boš postlal; toliko pa si že razumen, da ne boš vzel posestva, če vzameš Manco; še enkrat pravim — izberi si! — Ali Manco aH posestvo!" "Sem že izbral —" je odvrnil sin; "brez posestva bom živel, — a brez Mance ne." "Dobro je," je pokimal Porazil z glavo, "kakor sem rekel, ravnaj, kakor ves ,n znas. Samo pazi, da ti ne bo kdaj žal in ne boš drugih dolzil. _ "Ne bom, oče." "Fant, v gostaštvu se težko živi, — naše posestvo, to pa je kaj drugega. Dninar je dninar, če ne dela, tudi jesti nima." "Samo da ima človek, kar ga veseli." "Hm! — Žena veseli človeka eno leto; potem ga neha veseliti, a zato začne pestovati otroke in podpirati moža." "To vse bo Manca storila." (Dalje prihodnjič.) Prehiter policaj. Policaj je hodil ob nekem kanalu, kar zagleda jokajočega dečka, ki je jokal na bregu. Zato začudeno vpraša: "Deček, zakaj se jokaš?" Deček jokajoč pokaže na klobuk, ki mu ga je poreden deček zagnal v kanal in nekaj zamrmra. Policaj je mislil, da mora biti v kanalu gotova oseba, ki je ravno izginila pod površino in da je klobuk ostal na vrhu. Hitro skoči v kanal, plava do klobuka in ga prinese iz vode. "Za božjo voljo, osebe ne morem najti vzklikne policaj. Kje je pa stal mož, ki je padel v todo?" vpraša presenečeni policaj Deček: 1 'Saj ni nikaka oseba parila v vodo, tam le poglejte, sosedov paglavec mi je vrgel klobuk v vodo, povedati sem Vam hotel, pa ste prenaglo skočili za klobukom v vodo. Sicer pa lepa hvala, ki ste mi klobuk dobili iz vode!" Vzrok. Učitelj je zasačil Tončka, ki je ravno gledal v Lojzkov zvezek, ki je pisal nalogo, zakliče nad Tončkom : "To je že tretjič, da te vidim gledati v Lojzkov zvezek!" Tonček, ki je imel navado samo prepisovati iz Lojzkovega zvezka: "Da, Lojzek piše tako slabo, da se ne da razločiti od daleč njegovih besedi." Mi naznanjamo GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo m večeri,,. Vaj bol j jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari z;, je«! i in. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnicr.!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR igia West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to J a t Cigarete DOBRE so! IO* Kupi te cigarete, hrani denar. ZASTAVE bandera, regalije in z7ate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMTL BACHMAN. 2107 So. Hamlin avenue, Chicago. 111. da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek ž dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu. SUKNJE ZA MOŽE INFANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN X Al BOLJŠE "GABARDINES" >7A FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE. Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45. Ml VAS VABIMO, da pridete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. Imamo obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, * t 6921 St. Clair Av., Cleveland, O 4 * X KOSMACH. W. J2nd St., Chicago, ILL iojakotn se priporočam pit nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA Prerxamam barvanje his zunaj in xn«-, t raj, pokladam stenski papiT Najboljše delo, naaižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svoja** rojaka I DR. J. Y. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner Et 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozaravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. Jelinek & Meyer i&~o to 1808' BLUE ISLAND AVE. Chicago, 111. Corner 18th Street