Puglulna ph&mt S? loloiUL Leto X9 $t. 201 Liubljand, četrtek 29. avgusta 1929 Cena 2 Dfn UrednUtrM 3122, >123, UH »» ki »36. ri Aleksandro** Mate M. fit «0. Ceflei Koceoova TwMom EofcopM m m vračata. - 0«M po Upraralitvoi UnMJaa*, Preieroo*« 4. 84 Teietoa St. »122, 1123, >124. >I2S, >124 Ineratal oddelek) Ljubljana. Prešernov obča 4 Telefon fit. 2492. Podružnica Maribor« toksandron NS it. ta Telefon {t 465 Podružnica Celje: Kocenov« aKca IL 1 Teietoa St. 190 Računi pri ooit 6et carvoditai Ljubljani DL 11.&42; Praha čisto 78.1801 VVlea Nr. 106.241. Voungov načrt sprelet u načelu V dramatični nočni seji se je Snowden zadovoljil s ponudbo štirih držav - Nemčija koncesijo pripomogla k sporazuma Samomor komunističnega voditelja v Beogradu Beograd, 28. avgusta, u. »Avala« objavlja naslednji komunike: Povodom odkritja komunističnih brlogov v Beogradu, kjer so skušali komunisti formirati svoje celice, so policijski organi aretirali med drugimi tudi vršilca dolžnosti glavnega tajnika Rdečega križa Vladimirja Nešiča. v čigar stanovanju so se izdelovali komunistični letaki. Pri hišni preiskavi so našli mnogo zelo obtežilnega materijala. Ne-šič je bil odveden na policijsko direkcijo v svrho zaslišanja. V neopaženem trenutku pa se je pognal skozi zaprto okno ter skoči! iz četrtega nadstropja na tla. kjer je obležal mrtev. Povodom te preiskave je bilo aretiranih 15 oseb, ki so prejemale denarno podporo iz inozemstva. da bi organizirale komunistično akcijo v Beogradu. S temi aretacijami je njihova akcija preprečena. je z novo Ljubljana, 28. avgusta. Haaška konferenca vendarle ni končala s popolnim polomom, kakor je kazalo še do zadnjega. Preveliki mednarodni interesi so bili angažirani, da bi se moglo radi nekaj milijonov mark dopustiti propast celokupne politike do-mirjenja in zbližanja. ki jo vodi francoski zunanji minister Briand in ima svojo oporo tudi v dr. Stresemanmi. Po neu&pehu haaške reparacijske konference rie bi zakalo nemški vladi nič drugega kakor da odstopi, ker bi padel temelj, na katerem sloni s takimi križi in težavami sestavljena koalicija. Nemčija ima namreč prvovrstne koristi od Youngovega plačilnega načrta Od-sihdob bo šele točno vedela, koliko je prav za prav še dolžna zmagovalcem v svetovni vojni, koliko let mora plačevati in koliko znašajo vsakoletni obroki. Brez te sigurnosti ne more nemško državno in narodno gospodarstvo delati pravilnih in zanesljivih računov. Gre pa Nemcem poleg tega še za druge, nič manj važne reči. Voungov načrt je Nemčiji znatno olajšal reparacij-sko breme. To se bo že letos temeljito poznalo. Končno pa je jasno, da brez definitivne ureditve reparacijskega vprašanja ni nobenega izgleda na predčasno izpraznitev zasedenega Porenja. Angleška delegacija je sicer sporočila nemški vladi, da bo Anglija umaknila svoje čete v najkrajšem času, in je tudi že dala tozadevna navodila poveljstvu angleške zasedbene armade. Ta pa šteje le kakih pet tisoč mož. Francozom in Belgijcem bi bilo sicer skrajno nevšečno, če bi morali sami ostati v Porenju, toda ostali bi. Umaknili se ne bi prej, dokler ne bi bilo končno rešeno vprašanje nemških reparacij in sklenjen dogovor radi bodočega nadzorstva v obmejnih deželah. Francija upravičeno zahteva jamstva, da bo nemoteno prejemala odškodnino za vojno škodo, povzročeno od Nemcev, in da bo ob Renu vladal mir. Od te temeljne zahteve Briand ne more in ne sme odnehati, ako se hoče držati v parlamentu. Ker pa je na drugi strani ogrožena celokupna njegova mirovna politika, v katero je vložil ves svoj vpliv in vse svoje sposobnosti, je razumljivo, da je napel v Haagu vse sile, da prepreči polom. Priznati je treba, da je tudi nemška 'delegacija po svojih močeh podpirala to prizadevanje. Saj gre njej končno še za več kakor Briandu. Briand se lahko umakne, Francija bi čakala boljših dni, dotlej pa bi se izvajal Dawesov načrt. V Nemčiji pa bi prišlo ne le do ostre režimske krize, marveč do najresnejših. mednarodnih zapletljajev, če ne bi nemška vlada pristala na to, da se njene reparacije plačujejo v isti višini kot dosedaj. Francija in njene partnerice so v Haagu odnehale za tri četrtine od svojega prvotnega stališča, angleški za-kladni kancelar Snowden pa je popustil le za boro četrtino. Pred svojo vlado, pred volilci in pred večino angleškega javnega mnenja slavi Snowden danes zmago. Vendar je ta nesporna zmaga drago plačana. Tisto, kar je Snowden izbil v f&agu, je v primeri z velikobri-tanskim državnim proračunom malenkost. Za tako bagatelo se pač ni izplačalo omajati temeljev, na katerih sloni mirovna politika zadnjih let. francosko-angleškega prijateljskega sporazuma. Konferenca v Haagu je rešila repara-cijsko vprašanje po mučnem mešetar-jenju. S tem je zopet odprla možnost »likvidacije svetovne vojne«, rešitve raznih vprašanj .ki leta in leta leže kot mora na medsebojnih odnošajih med nekdanjimi zmagovalci in premaganci. V tem je glavni uspeh haaške konference. Haag, 28. avgusta. Razpoloženje na re-paracijski konferenci vlad, ki ie bilo sinoči še tako, da so celo največji optimisti napovedovali prelom, se je v poslednjem hipu tako spremenilo, da .ie sedaj upravičeno upanje na uspešen zaključek konference. - Odločitev je padla ira ponočni Seji šestih držav . sklicatelilc, ki je traiala preko polnoči in bila zaključena ob 1.40. Seja ie bila zelo burna ter je ponovno izgledalo, da se bo končala z razbitjem. Posebno odločno so nastopili francoski delegati, ki so izjavili, da je Francija popustila napram Angliji preko mej možnosti. V sličnem smislu ie govoril tudi Jaspar, ki je opozarjal zakladnega ministra Snowdena na težke posledice razbitja reparacijske konference, od katere so se vsi narodi nadejali širo-kopoteznih ukrepov za odstranitev povojnih vprašanj. Snowden je bil spočetka zelo nepo-pustlfiv ter je vprašal delegate ostalih upniških držav, da-li so pripravljeni ugoditi angleškim zahtevam. Odgovoril mu je predsednik Jaspar: »Vi poznate naše zahteve, sedaj ie v?e od vas odvisno, kako boste predložili vaše zahteve.« Po tem odgovoru so na prošnjo angleških delegatov prekinili sejo. Odšli so angleški in nemški delegati, ki so se pa vrnili v sejno dvorano ob 22.15 minut. Ko je nekaj minut pred 1. uro izjavil Snowden, da bo zapustil sejo in odšel v London, so se odstranili Nemci in se vrnili čez pol ure. Zdai je izjavil dr. Stresemann, da bo Nemčija plačala letni presežek angleške anuitete v iznosu 36 milijonov zlatih mark in da se odpoveduje v korist Anglije presežku svojih daiatev v iznosu 300 milijonov mark, ki bi jih lahko po Youngovem načrtu obračunala v dobro svojega računa. S to izjavo, ki pa jo je veza] dr. Stresemann na pogoj, da bodo zavezniške države rešile tiidi viseča politična vprašanja je bil led prebit. Ko je Snowden izjavil, da se priključuje predlogom ostalih držav glede do-bavljanja stalnih anuitet v stvarnih daiat-van, dočim bo Italija uredila vprašanje dobave reparacijskega premoga iz Nemčije neposredno z nemško vlado, ie bil sporazum dosežen. Po doseženem sporazumu Je predlagal zakladnj minster Snowden, nai bi se nadaljevala debata o tehnični Izvedbi sporazu- ma na popoldanski seji. Na sej! pa so izjavili nemški delegati, da bo Nemčija izpolnila stavljene ponudbe za izravnanje raz lik med zavezniškimi anuitetami le s pogojem, če bo brez odloga rešeno vprašanje izpraznitve Porenja in vprašanje Saarske kotline. Haag, 28. avgusta a. Doznava se, da Je k vsoti 7.4 milijoi.ov zlatih mark. kl so bili naknadno priznani Angliji, žrtvovala Francija 4 milijone, Italija 2, in Belgija 1.4 milijonov zlatih mark. Angleško uradno poročilo London, 28. avgusta a. »Nocoi ob 12. Je bil dosežen sporazum v načelu med upniškimi državami glede načina, kako se naj ugodi angleškim zahtevam glede razdelitve anuitet in dobav v okviru Youngovega načrta ter po pristanku Nemčiie Angliji letnih 40 milijonov zlatih mark. Od tega se bo 36 milijonov zlatih mark izplačevalo iz glavne vsote letnih anuitet, za kar jamčijo ostale upniške države. Dalje je bilo sklenjeno, da bo Anglija prejemala iz naslova brezpogojnih anuitet poleg gornjih 36 milijonov zlatih mark še 18 milijonov mark iz razlike brezpogojnih anuitet, s katerim se bo razpolagalo i»o določbah načrta. Končno bo Anglija prejela naknadno še 42 milijonov zlatih mark. Tako bo Anglija prejela skupno 96 milijonov zlatih mark kot brezpogojne anuitete. Glede dobav v blagu, se je Italija obvezala, da bodo italijanske državne železnice kupovale letno do 1 milijon ton angleškega premoga v prihodnjih treh letih po najugodnejših tržnih cenah, ki jih bo dosegel izvoz angleškega premoga iz Anglije. Pogodba z gornjimi točkami se že pripravlja za podpis. K izpraznitvi Porenja Haag, 28. avgusta a. Politična komisija haaške konference je imela danes ob 17. sejo, da sestavi bilanco dela. K tej bilanci dela spada tudi vprašanje izpraznitve druge cone od strani angleških, francoskih in belgijskih čet od 1. septembra dalje, kakor tudi vprašanje izpraznitve tretje in poslednje cone, ki se bo izvršila v roku, ki se bo določil od dne izvajanja Youngovega načrta. Nadalje spada semkaj vprašanje angleških in belgijskih delegatov v komisiji za Porenje pod predsedstvom Hirarda, kakor tudi vprašanje zaključka evakuacije in sprejem ženevskega predloga o sestavi komisije za končno likvidacijo vseh vprašani v demilitarizirani coni Arabci apelirajo na Društvo narodov Zahtevajo ukinitev angleškega angleška uprava Jeruzalem, 28. avgusta. Kljub ponovnim spopadom med Židi in Arabci v različnih predelih Palestine je nastopilo zaradi intervencije dospelih angleških čet malo zboljšanje položaja. Arabski napadi se ponavljajo večinoma le še v manjših provincijalnih mestih in podeželskih cionističnih kolonijah. Ko je angleško poveljstvo sprejelo vesti o dveh takih napadih, je poslalo na kraj spopadov oddelke bombarderskih letal, ki so obmetavali arabske napadalce z bombami ter jih obstreljevali s strojnimi puškami, tako da so jih razpršili. Opažati je, da podpirajo Arabce v njihovih demonstracijah prot;. židovskemu življu tudi katoličani, ki so se v nekaterih mestih celo dejansko udeležili spopadov v vrstah arabskih fanatikov. Ženeva, 28. avgusta. Zastopstvo arab-sko-indijskega kongresa je poslalo tajništvu Društva narodov obširno spomenico, v kateri zahteva spričo krvavih dogodkov v Palestini odpravo angleškega mandata nad Palestino. To svojo zahtevo opira na določbo BalfourOve pogodbe o upravljanju Palestine po angleškem kolonijalnem uradu, nad katerim ima pravo nadzorstva v primeru, da se izkaže angleška uprava kot neprimerna za vzdrževanje reda in miru v Palestini. Končno zahteva spomenica, naj se Društvo narodov še na Jesenskem zasedanju bavi z razmerami v Palestini ter ukrene vse potrebno, da bodo slični dogodki v bodoče onemogočeni. London, 28. avgusta. Osrednji cioni-stični odbor je sklical plenarno sejo, ki se bo vršila najbrže v Ženevi. Na seji bodo obširno obravnavali razmere v Palestini ter izdelali predloge za spremembo statutov Balfourove pogodbe o upravljanju Palestine. Jeruzalem, 28. avgusta, a. Angleški guverner je izjavil inozemskim novinarjem, da je padlo v spopadih, ki so se odigrali poslednje dni po Sveti deželi. 45 muslimanov, 53 Židov in 4 kristjani. Težko ranjenih pa ie bilo 118 muslimanov, 269 židov in 39 kristjanov. Obenem je sporočil, da so angleške čete zasedle pota, ki vodijo iz Libanona proti Jeruzalemu, po katerih misli prodirati kakih 2500 libanonskih Arabcev, ki jih podpirajo tudi Druži. Vrhov- mandata nad Palestino, ker je docela odpovedala no poveljstvo angleških čet je prevzel general Dobyy. V Damasku so se vršile velike manifestacije Arabcev, ki so se razvile v ostre demonstracije proti Židom. Manifestacij se je udeležilo nad 20.000 Arabcev. Francoski poveljnik mesta je odredi] obsežne varnostne odredbe ter preprečil vsak spopad med demonstranti in Židi. V Beyruthu pa so Arabci odrekli že napovedane manifestacije in podali skupno s predstavniki židov in kristjanov izjavo, da bodo storili vse v svrho očuvanja reda in miru v SirijL Zanimiva epizoda s Tukovega procesa Bratislava, 28. avgusta gh. Današnja razprava proti dr. Tuki je bila na predlog državnega pravdnjka proglašena za tajno. Med drugimi je bil zaslišan inž. Karel Sto-ger. Razpravi so prisostvovali samo zaupniki obtoženca. K včerajšnji razpravi je treba še dodati, da je univerzitetni prof. Fran Wollmann izjavil, da o protidržavni akciji Tuke ve že iz leta 1927. To je zvedel od svojega prijatelja, nekega ljubljanskega novinarja. VVollmann je izjavil, da se ne more spomniti na ime tega novinarja, vendar pa ve, da je to bil urednik »Slovenca«. Ojačenje avstrijskega Heimwehra Dunaj, 38. aivignista. g. Krščansko soefalna kmeitisika zrveza, ki šteje približno 100.000 članov, je koripoTa.tiivino ppfstotuHa v Heiim-wehr, ki je dobila s temi veliko ojaičemd«. Ta korak je bil stanjem iz polirt iončii verctkoiv, da se doseže iz-poteitefv gotovai zaihitev krščansko - socsjahre ik.met.ske aveize pri vodtsitrvtu krščansko - socjjaine sifcrairtk«. Še ena žrtev spopada ▼ St« Lovrencu Sv. Lovrenc, 28. avgusta. V bolnici je izdihnil na posledicah težkih poškodb, za-dobljenih pri 6popadu v Sv. Lovrencu drugi član socialističnega Scnutzbunda, 61-letni upokojenec Franc HiibeL Velik požar v Barceloni Barcelona, 28. aivigiusta. a. Tu Je tzfbrabnil ve-Bk požar, ki je popolnoma up epe M več hiš. Tekam gašenja so boli težje racijeai brije gasilci. Uveljavljenje konvencije o ureditvi zasebnih predvojnih dolgov med državljani SHS in ČSR Ratifikacijske listine so bile izmenjane v torek — Povratek poslanika Šebe na Bled — Izlet bodočih čsl. novinarjev in politikov v Jugoslavijo Bled. 28. avgusta d. Davi se Je vrnil iz Beograda na Bled češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba. Do Ljubljane je potoval z brzovlakom, iz Ljubljane pa se ie odpeljal z avtomobilom na Bled. V razgovoru z vašim dopisnikom je g. Seba izjavil, da je včeraj zamenjal z zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanu-dijem ratifikacijske listine o konvenciji glede plačevanja privatnih predvojnih dolgov med jugoslovenskimi dolžniki in češkoslovaškimi upniki ter obratno. Naši dolžniki bodo plačali po tej pogodbi za eno predvojno krono 1 Din. Začetkom prihodnjega meseca prispe v Naša vojaška delegacija pri osi. manevrih Sprejem pri prezidentu Masaryku in maršalu Petainu - Visoko odlikovanje šefa našega generalnega štaba Jugoslavijo 30 absolventov visoke šole političnih naukov v Pragi pod vodstvom tajnika njihovega udruženja g. Emila Bohone-ka. Najprej bodo posetili Ljubljano, kamor bodo dospeli v nedeljo dne 1 septembra. Iz Ljubljane bodo napravili izlet na Bled, nato pa bodo odpotovali v Zagreb, na Sušak, Rab, Split, Mostar, Sarajevo, Beograd in Skoplje. Na povratku bodo posetili še Osijek in Subotico, nakar se bodo preko Budimpešte vrnili v Prago. Češkoslovaški poslanik g. Seba ostane Se nekaj dni na Bledu, nakar bo odpotoval z rodbino vred na Rab. Praga, 28. avgusta a. Jugoslovenska vojaška delegacija, ki bo prisostvovala manev rom češkoslovaške vojske, je prispela v Kromeriž na Moravskem. Jugoslovenski delegati so bili ob prihodu presrčno pozdravljeni od tamošnjih predstavnikov oblasti, občine in prebivalstva. Delegati so se nastanili v nadškofijskem dvorcu. Šef jugo-slovenske delegacije general Milovanovic je bil dopoldne sprejet od francoskega mar- šala Petaina, ki bo takisto prisostvoval manevrom tjo 80 do 100 km na uro. Kmalu po 13. uri srednje-evropskega časa je bil »Grof Zeppelin«. ki .ie opustil južnovzhodno smer ter plul skoraj v severni smeri nad mejami držav Oklaha-ma in Kansas proti Kansas City. Njegova hitrost je znašala 120 do 140 km na uro. Zrakoplov je izbral to smer, da se izogne neurju. Friedrichshafen, 28. avgusta, do. Kapetan dr. Eckener je brzojavil iz Los Angelesa. da se bo dvignil v Lakehur-stu za polet preko Atlantskega oceana v nedeljo zjutraj. Hefctmehr obžaluje zadnje dogodke Poadv meščanskim strankam, da se priključijo akciji za spremembo ustave in režima Dunaj, 28. avgusta. Vodstvo bojnih j ranja in zbiranja, ki si ga ne dovoli kra- ___-_— — * - .. m HA-'»MMiiihrii !>i f 11-1 nn «ib/Mnni> . organizacij, udruženih v Heimwebru, je taelo s pritegnitvijo vseh okrajnih zaupnikov zaupno posvetovanje, na katerem so obširno razpravljali o notranje-političnem položaju, nastalem po krvavih spopadih r Sv. Lovrencu in po odmevu odkritij o pripravah za državni udar to in onstran državnih meja. Po referatin okrajnih zaupnikov o stanju pokreta Heimwehra med avstrijskim podeželskim prebivalstvom in delavstvom je sestavil resolucijski odbor posebno spomenico, naslovljeno na članstvo Heimwehra in avstrijsko iavnost, v kateri izjavlja vodstvo Heimwehra med drugim: >Heimwehr obžaluje spopade med svojim članstvom in socialističnimi bojnimi organizacijami ter želi iskreno, da se ne bi dogodki, slišni onim v Sv. Lovrencu, ▼ bodoče ponavljali. Ob tej priliki pa ponovno opozaTja vlado in javnost, da bo branila z vsemi sredstvi pravo organizi- titi po nikomur.. Nato preide resolucija k analizi avstrijskega notranje-političnega položaja, ki je sedaj tako napeta, da zahteva temeljite in takojšnje rešitve. Heimwehr zre z zaupanjem v meščanske stranke se nadeja, da bodo kos veliki ualogi.^i jib čaka v najbližjem času. Da pa ne bo avstrijsko ljudstvo še nadalje v nesigurnosti o namerah teh strank in njiaovem stališču do sedanjega nevzdržnega položaja. iih poziva Heim-wehr, da se izrazijo, da-Ii so pripravljene na revizijo ustave in uvedbo ustavnih reform, ki bodo onemogočile v bodoče bolne izrastke parlamentarizma in demokracije. Glede na to pozdravila Heimwehr odločno besedo Landbunda. ki ie izjavil, da je za revizijo ustave in za okrepljenje polnomočij državnega predsednika v primeru, da odreče pri svojem delu parlament. Neprijateijski odnošaji med Grčijo in Turčijo Carinska vojna med obema državama — Grki se boje oboroženega turškega napada Atene, 28. avgrasta- *. Grški minister zoinanjifc dej Mflialakopislos )e sprejeli danes tukajšnjega turškega odpravrnSca poslov. O tem sestanfkr Mihatelkopulos ni daj nškake izjave, vendar se dcosiava, da s« je tarški odpravnik postov pritožil »oper ttvedibo maksimalne carinske tarife na nvoe turškega blaga. Turčija je sicer uvedla za grško bla®o maiksiimatoe tarife, kar pa velja sa vsak mvoz brez razmake porefcla. Na sestanku se ie naalašaia pogreba, da se med Turčijo in Grčijo ustvari modras vivendi, dokler ne dozore razmere za zakltfučetev končnih trgovinskih pogodb. Psi tod prtčkj je trciba ugotovili, da )e Turčija s gornjimi ukrepi neprimerno težje prizadeta nego Grčija. Po statističnih podatkih iz leta 1928. je Grčija izvozila v Turčijo za 19 mil. drahem blaga, dočim je v enakem razdobju Turčija avo-ii!a v Grčijo blaga za 259 mi!, draihem. Mibala-Iropulos j« končno opozoril turškega odpravnika poskw na napore grške vlade za prijateljske odnošaje med obema držajvaima. Atene, 28. avgusta, a. List »Acropolis« poroča: »Po vesteh ie Smirne Turčija ne prikriva ukrepov, ki jiih namerava podvzeti proti Grčijo. Po turškem naziranju je vojska z Italijo »li s kako drugo državo izddjučena, taiko dtf5a,I naito zbežati. a ie btl ksnaJu aretiran, zatem pa izpuščen, ko se je čkazalo, da je streljaj samo v zrak. Seton Waison na kliniki y Bratislavi Bratislava. 28. avgusta, g. Angleški publicist Seton Watson, ki je težko obolel, je toliko okreval, da bo mogel odpotovati v Bratislavo, kjer se bo lečil na tamošnji univerzitetni kliniki. Predsednik Masaryk mu je za potovanje v Bratislavo dal na razpolago svoj salonski voz. Reševanje posadke potopljene italijanske podmornice — Rim, 28. avgusta. »Tribuna« poroča iz Spezzie, da so uradni poizkusi za reševanje posadke iz potopljene podmornice dosegli rekorden uspeh. S pomočjo »zvona« (aparata za reševanje) so potegnili 10 oseb iz podmornice, ki se je potopila v globino tO m. Med temi 10 osebami je bilo 5 mornarjev in 5 privatnih cseb. Vse so potegnili iz podmornice v 48 sekundah. Za zatvoritev notranjih vrat in otvoritev gornjega mostu je bilo potrebnih 6 minut. Ista operacija *e je izvršila z nekim ameriškim aparatom za reševanje, vendar pa je bilo za reševanje vsakega posameznika potrebnih po 16 minut Naši rojaki iz tujine v domovini Krasen dopoldan na kraljevskem Bledu - Presrčen sprejem v Ljubljani - Razhod v domače kraje Cili in dobro prespani so se naši rojaki-izletniki jz Nemčije (nad 90) Holandske (80) in Belgije (10) včeraj ob 9. zjutraj zbrali pred Zdraviliškim domom, odkoder so se podali k jezeru in zasedli lepo okrašene barčice ter pojadrali na otoček. Prekrasno je bilo vreme, nebeški svod ves čist, v daljini so se na njem močno odražale konture marmorno belih Karavank s snežnikov kranjskih sivim poglavarjem Triglavom. Z divnim dnem je bilo takoj ubrano tudi najlepše razpoloženje izletnikov in preko mirne gladine blejskega jezera so z barčicami vred plavale vesele domače melodije harmonike in narodnih pesmi, ki spremljajo Slovenca na vsen potih življenja. Na otočku ie nato seveda najhujše trpel mali zvonček. Kar celi dve uri je nji-hal v stolpu in pošiljal nekam v nebesa najrazličnejše želje dragih rojakov iz tujine. Prav pobožno se ie vseh navzočih dojmilo lepo petje nabožnih oesmi. ki jih je pred oltarjem zapela skupina Westfalcev Od otočka se je nato vsa regata odpeljala pred kraljev grad Suvobor. kier so se neprestano vrstile ovacije kraljevskemu domu. Predsednik Pavel Bolha se ie s tovarišema Doberškom in Kalebom podal na dvor. kjer so se vpisali v sprejemno knjigo kralja in kraljice. Kraljeviča Peter in Tomi-slav sta se tisti čas ravno bavila v Hiž!ni dvorskega kopališča, sta vzradoščena od-zdravljala. mahaje z ročicami in vzklikajoč proti jezeru: — Živeli! živeli! Zdravo! Proti poldnevu so se izletniki začeli zbirati na senčnem vrtu Zdraviliškega doma k skupnemu kosilu. Razpoloženje je bilo najboljše, obenem pa je bilo ooažati tudi nestrpnost, da se čim prej odpeljejo proti Ljubljani in domačim krajem. Zopet je bila organizacija breznibna: v avtih in avtobusih so se izletniki prepeljali na Lesce, istočasno je bila na kolodvoru tudi že vsa prtljaga. Pot do Ljubljane je potekla v izredni živahnosti. Bile so razdeljene brezplačne vozovnice do domačih krajev in se je kvitiralo z vzradoščeniem, dobrim dovtipom in domačo pesmijo. Zdaj v tem, zdaj v onem kupeju. Na mnogih postajah so se zbrale gruče ljudi, ki so rojake iz tujine toplo pozdravljale, najlepše pa so se domislile nekatere ljubeznive gospodične v Podnartu, ki so prinesle izletnv kom velikanske šopke rož in iih naglo razdelile za okras vagonov. Koliko ie tu bilo radosti in zahvale za najlepši pozdrav domovine! Sprejem v Ljubljani je- podal dokaz najtoplejše ljubezni slovenske metropole in z njo vred vsega slovenskega rodu do sinoV in hčera, ki bivajo v tujini in se po dolgih letih vračajo v domače kraje. Še preden so se izletniki D»-av zavedli, da je Ljubljana že tu in niti še niso prav pograbili svoje prtljage, ko jim je že v pozdrav zadonela čvrsta koračnica Okrajni odbori v mariborski oblasti Maribor, 28. avgusta Do danes opoldne so bili znani spodaj navedeni nadaljnji rezultati nedeljskih volitev v okrajne cestne odbore v mariborski oblasti. Upati je. da jutri dospejo še vsi ostali zapisniki, tako da bo mogoče do konca tedna izvršiti skrutinij za vso oblast. Čujemo, da je vloženih tudi nekaj pritožb proti volitvam v posameznih volilnih edi-nicah. Okraj Celje: Sv. Pavel pri Preboldu: Julij Sadnik, Dobrna: Franc Rožanc, Sv. Peter v Sav. dol.: Andrej Antloga, Celje okolica: Alojz Mi-helčič in Vinko Kukovec, Celje mesto: dr. Drag. Vrečko in Maks Janič. Vel. Pirešica: Davorin Kranjc, Sv. Jurij ob j. ž. okolica: Martin Klajršek. Teharje: Franc Sodin, Pe-trovče: Stanko Jelovšek, Kalobie: Avguštin Jager, Nova Cerkev: Ivan Lešnik, Žalec: Josip Veligovšek, Vojnik: Anton Potočnik. Okraj Dol. Lendava: Gaberie: Izidor Horvat, Centibi: Josip Pavlinek. Turnišče: Štefan Litrop, Bocroji-na: Franc Puhan, Bratonci: Mihael Erjavec, Dol. Lendava: Josip Kaufman in Ivan Žardin, Črenšovci: Matiaž Rouz in Jože Kolenko, NedeHca: Mat. Čopek. Okraj Gornllgr^d: Rečica ob Sav.: Maks Štiglic, Liubno: Josip Tesovnik. Oomiigrad: Franc Mermal. Okraj Gornja Radgona: Apače: Anton Kosi. Oor. Radgona: Janez Lančič. Sv. Jurii ob Šč.: Franc Horvat, Crešnjevci: Jakob Klemenčič. OVral K.onHce: Vrhnle: Jožef Skrbinšek. Okoško: Franc Flor. Ziče: Karel Zidanšek. Oplotnica: Fran Hohnjec. Vitanje: Josip Kuzman, Ljubnica: Franc Praprotnik. Okrai Kozle; Podčetrtek: Tvan Počivn'5ek, Kozje: Josip PJeterski. Podsreda: Ednrnnd Škerbec, Sv. Vid pri Planini: Josip Perčič. Dobie-Anton Teržan. Sv. Peter pod Sv. gorami: Alojzij Zorenč. Okraj Lfntomer: Branoslavci: Franc Snindler, Ktiučarovcl. Matila Vaunotič. MaIa Nedelja: Al. Murko-vič. Cezanievci: Ferd. Pihler. Verre': Al. Štuhec. Hra«tie-Mota: Lovro Divjak, Cven: Ferdo Magdič. Okraj Marenberg: Zg. Vižinga- Franc Pogorevčnik, Trbonje: fvan Hribernik. __ Okraj Marfttor: Zg. .Takob*ki dol: Anton Pofkar. Kamni-ra: Stanko Hannt^an. Zc. Kungota: Ivan Šerbinek. Št 111: Fratilo Thaler. Okraj Mnr«ka Sobota: ŠaWcf: Frane števanec. Sv. Tttrif: Štefan Nu«kovc Prosenlakovci: Vendel I.fnaj. Murska Sobota: Ludvik Cvetko. KuzdoHa- j n.ie: Janez Fnrtek, Martfarct: Štefan Pin-terič, Krog: Štefan Bratkovič, Pertoča: Jo- železničarske godbe «Sloge». Zbralo se je na kolodvoru številno, zelo številno občinstvo, ki je rojake iz tuiine burno pozdravljalo. Ljubljanski župan dr. Dinko P u c- je iz- pregovorii pozdrav v imenu Ljubljane. Prihajate med nas, — je dejal — bratje :n sestre, pozdravljajo vas zopet domače gore in livade. Hrepenenje po domačih cestah, po nageljnih in rožmarinu vas je dvignilo h kratkemu pohodu v dom.)v;no. Bodite nam pozdravljeni. Preživite te dni v vsej sreči in zadovoljstvu. Ni bilo očesa brez solze. A ko je župan končal svoj krasni pozdrav, je v vzhičenju izletnikov in navzoče množice zadoneio gromovito vzklikanje: »Živeli! Živeli!« Enako zanosno je v imenu pripravljalnega odbora za sprejem in v imenn NSZ govoril njen predsednik g. Rudolf Juvan, nato starosto JSS E. Gangl in oblastni izseljeniški nadzornik ravnatelj Fink. Medtem, ko je železničarska godba zopet zaigrala in se kar ni poleglo navdušeno vzklikanje množice, so bili predsedniki organizacij iz Nemčije, Holandske in Belgije predstavljeni navzočim predstavnikom raznin organizacij. Najlepše se je za pozdrave zahvalir mali šolarček Rudi Ravnikar, sinček-edin-ček, ki je tudi Ljubljančane ganil s svojim lepim govorom in priključil tudi prigodno pesmico: »Z vso radostjo k vam jaz prihitim, da vse Slovence počastim. Razkropljeni širom tujine daleč proč od domovine, podzemski rudarji — trpini v nevarni globočini se s smrtjo tam borite da družino preživite. A eno veselje vas čaka še: na nebu zvezde vam blestč. pravica večna tam vas bo sodila, trpljenja vas bo vse rešila!« Zakuska in razhod Skozi špalir občinstva, ki je najživahnej-je pozdravljalo, vzklikalo in mahalo z robci so se izletniki podali na vrt kolodvorske restavracije, kjer jim je bila prirejena zakuska. Potrudile so se vrle kolašice z gospo Mašo Gromovo na čelu. da vsaj za pol ure ali več vzradostijo bratom in sestram iz tujine prehodno bivanie v Ljubljani. Postreženo je bilo s pristnimi kranjskimi klobasami in drugim dobrim prigrizkom, pa s pivom, vinom, cigaretami. Vidno je goste presenetila postrežljivost ga. Ju-vanove in Gašperlinove, ki sta s pomočjo nekaterih gospodičen ljubeznjivo vodile vso gospodinjsko skrb. Hitro je minila urica in pretežna večina gostov se je po lepem slovesu odpravila $ .»štajerskim« vlakom v domače kraje, kmalu nato pa je sledil tudi odhod ostalih. Ponavljamo samo iskreno željo, da bi vsi izletniki preživeli v domačih kratin svoje najlepše dni in da očvrščenj z ljubeznijo do domovine po povratku potrdijo v njej tudi one brate in sestre in otročičke, ki niso mogli z njimi. sip Gomboč, Gor. Lendava: Janez Forja-nič, Gor. Petrovci: Jožef Balek. Okraj Ormož: Hum: Ivan Ivanuša, VeL Nedelja: Franc Petek: Šardinje: Franc Kosi, Središče: Fr. Kočevar, Sv. Lenart pri Vel. Ned.: Alojzij Janžekovič, Kog: Franc Bratušek, Sv. Miklavž: Jožef Tomažič. Okraj PrevaHe: Libuče: Miha Kumpej, Mežica: Avgust Gogola. Črna: inž. Viktor Fettich, Tolsti vrh: Alojzij Kogelnik. Okraj Ptuj: Trnovska vas: Franc Ceh, Sv. Barbara v Hal.: Anton Korenjak, Breg: Franjo Zu-panič. Sv. Marko: Ivan Vršič, Sv. Urban: Franc Belec, Nova cerkev: Franc Majcen, Sv. Marjeta: Martin Šegula, Cirkovci: Fran Peršuh. Polenšak: Janez Šegula, Gor. Pristava: Anton Vinko, Sv. Lovrenc na Dr. p.: Franc Beranič, Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Anton Kovačec, Zavrč: Franc Ranfl, Vur-berk: Viktor KegL Okraj Rogatec: Kostrivnica: Jakob Ogrizek, Donačka gora: Peter Mikuš, Rog. Slatina: Matija Ce-bular, Sv. Katarina: Anton Kamenšek, Že-tale: Leopold Filipič. Okraj Slov. Bistrica: Tinje: Martin Dušej, Sp. Polskava: Ivan Samastur, Sv. Martin na Poh.: Franc Ačko, Pečke: Anton Pohar, Poljčane: Simon Pre-šern, Jelovec-Makole: Ivan Bogina. Okraj Siovenjgradec: Podgorje: Ivan Korošec, Šmartno: Ivan Kac. Okraj Sv. Lenart v Slov. goricah: Kremberk: Franc Breznik, Sp. Voličina: Franc Vogrin, Rogoznica: Josip Kranjc, Velka: Anton Ploj, Sv. Anton v Slov. gor.: Ljudevit Poljanec, Sred. Gasteraj: Janez Ritman. Sv. Trojica v Slov. gor.: Valentin Klemenčič, Sv. Jurij v Slov. gor.: Janez Roškar. Okraj Šmarje: Slivnica: Jurij Lesjak. Sv. Ema: Edvard Suoanz. Sv. Vid pri Grob.: Martin Leskov-šek, trg,Šmarje: Jakob Majcen. Okraj ŠoStanJ: ŠkaJe: Franc Skaza, Št Ilj pri Velenja: Anton Brinovšek. Okraj Vransko: Braslovče: Jože Omladič in Jože Pader, Vransko: Kare! Košenina, Sv. Jeronim: Fr. Šaur, Sv. Jurij ob Tab.: Franc Hanžič. 80 oseb zastrupljenih Praga, 28. avg h. Neka izletniška družba broieča 80 oseb. je danes napravila izlet v Pisek. Po skupnem kosilu so se pri izletnikih pokazali znaki zastrupljen ja. Z velikim trudom se je zdravnikom v Pisku, kj so bili vsi poklicani na pomoč, posrečilo, da so rešili izletnike smrti. Ugotovilo se je, da so izletniki bili zastrupljeni z arzenom. Jedi. ki so jih zavžili, so bile soljene s soljo, kateri je bil primešan arzenik. Doni de- Odlikovanja 5 srebrno kolajno za državljanske zasluge so odlikovani: V mariborski oblasti: kovač v železniški delavnici Jaroslav Kašpar v Mariboru, nočni čuvaj pri Sv. Lenartu Vincenc Gorjup, pos. Janez Šega v Ložnici, pos. Martin Ačko v Smrečnem, pos. Matevž Maher na Pohorju, pos. Valentin Šega, delavec Josip Rutnik, pos. Anton Vrhovšek, pos. Simon Tramšek, pos Franc Tomažič, vsi v Zg. Bistrici, tesar Avgust Kerhne v Pekrah, pos. Anton Novak v Rušah, pos. Jakob Golob v Soški, rudar Blaž Novak, rudar Jožef Forstner, rudar Jožef Mrakič, kočij až Ivan Otič, rudar m pos. Rudolf Jernej, rudar in posestnik Valentin Konic vsi iz Črne, kurjač Josip Škrubelj v Dravogradu, pos. Josip Po-ngrac v Guštanju, davčni poduradnik v penziji Franc Volin v Prevaljah, rudniški nadzornik Franc Blatnik v Mežici, rudar Mihael Hafner v Libučah, rudar Rihard Hrinc v Žerjavu, najemnik Matej Rantaš v Okoslavcih, pos. Anton Škrinjar v Fran-kovcih, pos. Simon Kranjc v Dornavi, tovarniški delavec Matevž Goričan v Šikolah, pos. Josip Horec v Šikolah, pos. Jožef Balek v Neradovcih, pos. Janez Konkolič v posestnik Jožef Pekrič v Murskih Gričih, posestnik Matija Ribaš v Tišini, pos. Štefan Žibrika, pos. Nikola Vratakič, pos. Ivan Kocina, pos. Štefan Vlaj, pos. Josip Drvarič, pos. Štefan Jonaš, pos. Franc Ko-cen, pos. Štefan Jonaš, vsi v Predanovcih, pos. Franc Rovdija v Zenkovcih, poljedelec Janez Rajter v Mostju. pos. Matija Cigan v Žižki, pos. Mihael Balažič v Odren-cih. Gospodarska Ma!a antanta Beograd, 28. avgusta, a. 27. t. m. se je vršila ob 10. dopoldne v veliki dvorani ministrstva zunanjih del konferenca, ki ji je predsedoval dr. Slavko Šečerov in ki je bila posvečena vprašanju gospodarske Male antante. Konferenci so prisostvovali predstavniki zainteresiranih ministrstev ter odposlanci gospodarskih organizacij. Posamezni govorniki so razlagali svoja stališča in naziranja o vprašanjih, ki so bila na dnev nem redu in ki se bodo v kratkem razpravljala na skupnem sestanku držav Male antante v svrho čim uspešnejšega sodelovai-nja na gospodarskem polju med tremi prijateljskimi in zavezniškimi državami. Beograd ima 20.000 hiš Beograd, 28. avgusta r. Podpredsednik beograjske občine dr. Stojadinovič je sporočil novinarjem nadaljnje rezultate ljudskega štetja z dne 15. marca t. 1. Po teh podatkib je v Beogradu 20.047 hiš, dočim jih Je bilo I. 1921. samo okrog 8000, tako da znaša prirastek v osmih letih 12.000 hiš aH 150 %. Pred sto leti je bilo v Beogradu komaj 800 hiš, pred 50 leti pa tudi še samo 3400. Na eno hišo odpade povprečno 11 prebivalcev. Lesenih hiš je v Beogradu še vedno 837. Število gospodinjstev znaša 54.569, med njimi preko 40 % takih, ki štejejo po dva ali tri člane. Dr. Baltič nastopil svoje mesto v Nišu Beograd, 28. avgusta, p. Novoimenovani veljfci župan niške oblasti, dosedauji veliki župan beograjske oblasti dr. Vilko Baltič je danes prispel na svoje novo službeno mesto ter prevzel posle niškega velikega župana. Privatna šola usmiljenk v Splitu Beograd, 28- avgusta, č. MiaiTSrt-rebvo prosvete je z odlokom od 3. avgusta odklonilo prošnjo usmiljemk v Splita, da bi se njihovi ženski privatni šoti s brvaitskrai noniim jeziikocn priirnaja pravica javnosti za šolsko teto 1929.-30. Nemški izletniki v Dalmaciji SpBt, 28. avgusta, ž. Noooj je odpotovalo s parnrikoim v Benetke 105 članov socijalšstičn« kiultrarne organizacije fe BeTtena, ki so se rreudiS tri dnj v Splitu. Dne 2. septembra dospe v Split še nad 100 činov iste berimske organizacije ter skupina »letnikov »Ilfa« tz Dra-ždan, med katerimi bo tntdii sin generala Mackenseaa. Zgradba tržnice v Most aru Mosta J-, 28. avgusta- č. Od finančnega ministrstva ie došlo sedaij dovoljenje, da sme mešava ■občina reaJSiziffati sklenjeno posojilo 220.000 Din sa zgraditev potrebne tržnice. Za omenjeno vsoto se bo fciapiilo predvsem za novo tržnico potrebno zemljišče. Smrt pod vlakom Brod, 26. avgusta, č. Včeraj Ob 1. popoMn« Je povoeil vlak na posta.« Slotbodnica nekega Štefana Cana iz seia Završja pri Sibinju. V njegovih žepih so našli 2290 D4n. Nesreča se je pripetila po Canovi lastni krivdi, ker se ni ravna;! po navodilih, ki jih Je dal službujoči prometni uradnik potnikom. Teniški turnir v Zagrebu Zagreb, 28. avgusta, č. Danes popoldne so se na igrišču Haška pričele teniške tekme med Gr-. šiko in Jugoslavijo. Za Grško so nastopili Garamgioti in Zerlendi, za Jugoslavijo pa Krešimir FridTic-h in jmigoslo-vensfci prvak Schafer. Garamgioti im Fridrioh sta igrata v treh setih 6 : 4, 7 : 5, 5 : 2. Partija Zeriendi : Schafer je bila zaradi nastopajočega mraka prekanjena v četrtem setu. Prvj set je izpadel! 6 : 1 za Schafer.ja, drugi in tretji set je dobil Zeriendi z rezmAtatoro 6 : 3, 6 : 2, v četrtem set« pa vodi Schafer s 4 : 3. Ta partija u se je vršil v dopoldanskih urah v dvorani Delavske zbornice splošni izobraževalni tečaj, ki so se ga udeleževali tako udeleženci zadružniškesa tečaja kakor obilo ostalega učiteljstva, domala iz vseh srezov Slovenije. Udeležba na tem tečaju je bila zelo velika, in sicer je bilo dnevno od 115 do 132 udeležencev. Med udeleženci je bilo od 63 do 73 učiteljic ter od 44 do 57 učiteljev. Na tem tečaju so predavali prof. Gustav Šilih, urednik »Popotnika< Ernest Vrane- prof. dr. Frani o Žgeč, Janko Furlan in Rado Grum. Obravnavale so se naslednje snovi: moderna psihologija in vzgoja, strnjen pouk v teoriji in praksi, ali naj študira učitelj psihologijo ali sociologijo in kako, kmetijstvo in učitelj, učitelj kot prosvetni delavec in zadružništvo. Po vsakem predavanju so se vršile živahne debate, ki so se pri nekaterih predavanjih morale nadaljevati celo popoldne. Udeleženci obeh tečajev so zaključili dneve tečaja s prijateljskim družabnim večerom. Šport Športni drobiž Afera Čulič še vedno ni končana. Na protest BSK je JNS zahteval od splitskega podsaveza pojasnila in dokumente glede vprašanja, ali je vratar Hajduka igral za prvenstvene tekme SK Zrinjski v Tivtu. Izkazalo se je, da čulič nikoli ni nastopil za klub v Tivtu, ki letos sploh ni igral prvenstvenih tekem. Toda BSK se ni udaL Sedaj javlja, da čulič ni igral za Zrinjske-ga, pač pa za SK Orijent in da ima za to dokaze. JNS bo torej moral pričeti preiskavo znova. Za proslavo desetletnice obstoja ZNP so vsi trije podsavezi, ki bodo sodelovali, namreč zagrebški, beograjski in splitski, že imenovali svoje reprezentance. Zagreb in Beograd so naravno postavili v svojo reprezentanco svoje najboljše igrače. V krogih ZNP pa je povzročilo precejšnje razburjenje, da je splitski podsavez postavil v svojo moštvo kar pet juniorjev ter dva old boya. ZNP je zaradi tega brzojavil v Split željo, naj bi se poslala v Zagreb najmočnejša splitska reprezentanca. SK Železničar v Mariboru priredi v nedeljo, 1. septembra, ob 14. uri plavalno tekmo za prvenstvo Maribora za leto 1929. Start je pri malem mostu, cilj pa pri kopališču Kristijan. Pravico do starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani vseh športnih klubov iz Maribora. Tekma se vrši le ob lepem vremenu. Proga je dolga približno 1000 m. Službeno iz JLNSa. Oesterreichischer Leichtathletik - Ver-band na Dunaju poziva atlete JLASa na sodelovanje pri teku po Dunaju »Ring-Rund«. Propozicije so naslednje: Dolžina proge znaša pribl. 5 in pol km. Start in cilj se nahajata pred rotovžem (Rathaus). Nagrade: Prvi dobi zlati pokal tvrdke J. C. Klin-koseh A G., ki je prehoden, a ostane last po dveh zaporednih zmagah, odnosno po treh prekinjenih. Prvih 25 tekmovalcev do-di častne darove, a vsi, ki tekmujejo, častni znak. Prijave je poslati potom JLASa, katerim je priložiti kot vložek 3 S (24 Din) še tekom današnjega dne. Tajnik I. SK Ilirija (nogometna sekcija). Jutri, v petek točno ob 18.30 bo na igrišču važen sestanek igralcev skupine I. Udeležba ie sttrogo obvezna. Pros m r:.ne« trening skupine I. — 99 Na sveži zrak mora Majdica", prav! gospa Mica. Ponosna je, da vsi občudujejo njeno lepo in dobro nego-vanoMajdico, v snežnobelem in duhtečem perilu. Ravno zato rabi ona za pranje samo Gospodarstvo Razvoj domače mizarske industrije in obrti V Ljubljani, njeni bližnji okolici predvsem pa v Št. Vidu in Vižmarjib je mizarska obrt za stanovanjsko opremo že od nekdaj udomačena. Male razmere, tuja konkurenca in drugo je uplivalo na to, da so ti obrtniki delali le v ožjem okvirju pri čemer so z nenavadno marljivostjo držali že prej za-vojevana tržišča. Preobrat je pa namah razširil delokrog teh mizarjev in jim otvoril nova hvaležna tržišča. S tem se je še povečala potreba nuditi proizvode, ki bi v vsakem pogledu zdržali konkurenco inozemske industrije, in sicer ne le glede cene ampak predvsem glede okusne izdelave. Mizarji morajo biti hvaležni ljubljanskemu velesejmu, da iih je v nekaj letih seznanil s konsumenti Slovenije in ostale države in jim dal s tem priliko, da kot prvi zasedejo še ne saturirana tržišča na jugu naše države. In res so dokazali svoje obrtno-strokov-ne zmožnosti, svoj izreden okus; če pa ne morejo še kriti povpraševanja je vzrok temu dejstvo, da si nočejo otežkočiti bodočnosti z dragimi bančnimi posojili, zato investirajo v svoje delavnice le dobiček, kar je iz gospodarskega stališča povsem pravilno. Z veseljem pa opažamo, kako rastejo omenjene delavnice in kako se mučijo vsi mizarji, da zmagaio preobilna naročila. Tudi Urad za poSpeševanie obrti v Ljubljani kakor tudi oblastni odbor sta si prizadevala, da po svoiih močeh podpreta to pre-važno panogo naše obrti. Urad za pospeševanje obrti prirej^ že četrto leto celoletne tečaje za mizarske mojstre in pomočnike, kjer se izdelujejo popolni načrti tudi za najfinejše pohištvo. Na razpolago je tečajnikom tudi strokovna 1'teratura (predvsem nemška). Oblastni odbor je pa s podporami, ki dosezajo skoro 30000 Din omogočil dekorativno opremo razstavnega prostora.^ Sporazumno z ostalimi prej omenjenimi činitelji. kakor tudi z ravnateljstvom ljubljanskega velesejma, je bil dosežen primeren popust, ki ie pripomoček da so tudi manj premožni obrtniki prišli do besede. Upliv vseh teh prizadevanj je že v veliki meri prišel do izraza na kakovosti izdelkov; do še višjega razmaha pa je prišla ta obrt, ko so ji priskočili na pomoč priznani arhitekti, ki so se seveda pred tem preprič.ili, da so naši nvzarji zmožni izvršiti brezhibno še tako komplicirane načrte. V izdelano pohištvo, ki smo ga imeli priliko občudovati na pomladanskem velesejmu, je prišla linija, je prišla duša. Moderne, enostavne in praktične oblike dajo slutiti stremljenje po nekomnlieirani lepoti. K temu pride še podčrtavanje značaja uporabljenih lesov, ki se je v zadnjem času tako razvilo. Kdo bi ve:-jel, da je mogoče z domačimi lesovi rado-voljiti še tako razvaien okus. Ni nam treba še posebej poudarjati, da se je tuli mehanizacija omenjenih podjetij razvijala v skladu s povpraševanjem. Na jesenski razstavi Ljubljanskega velesejma bomo imeli priliko občudovati našli napredek iri?arske obrti in upamo, da bo letošnja razstava prekosila vse dosedanje. Veleseimski paviljon »E< ie skon izključno rezerviran za to obrt. Seveda bodo tudi cene kciikurenčne. = Zadružni kongres ▼ Ljubljani. Kakor smo že poročali, bo Glavni ,iadru«ni savez ob priliki desetletnice svojega obstoja priredil v Ljubljani zadružni kongres, ki se bo vršil 1. septembra t. 1. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Otvoritev kongresa bo ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa. 2. Referati: a) Inž. I. M. Varga: Desetletnica obstoja in dela Glavnega zadružnega 6aveza; b) Dr. Joža Basaj: Zadruga in zadružna zakonodaja; c) Ing. Voiislav Gjordjevid: Zadružništvo kot nov ekonomski sistem; d) Miloš Štibler: Naše zadružno šolstvo in sredstva za njegovo pospeševanje; e) Nikola Jagatič: Sedanii principi zadružne organizacije; f) Marin Glavina: Življer./ki problemi našega agrarnega zadružništva. — Otvoritev zadružne razstave, ki jo priredijo ob tej priliki slovenske zadružne zveze bo v soboto 31. t m. ob 10. uri pred poldne. = Zadrugarji dobe legitimacije za vele-sejmsko razstavo »Ljubljana v jeseni r, ki bo obsegala tudi zadružno razstavo, pod ugodnejšimi pogoji pri 6vojih zadrugah = Pred novo ban?no fuzijo v Zagrebn. Kakor doznavamo, je bila te dni po dolgotrajnih pogajanjih načelno sklenjena fuzija VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 28. avgusta 1929. Višina barometra 808.8 m Kraj čas Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe SpAt 8. 7. M bo Barom. Ternper. > 0i 7650 16 85 7640 18 80 764-5 20 80 7b5-6 19 65 764-5 20 80 763*0 22 1 70 761-7 22 60 Smer vetra in brzina v ni: in set. mirno mirno S 4 NE 4 S 4 NE 6 U 7 10 1 Padavine Vesta ▼ mm de 7. ura -»•9 60 NajviSja temperatura danes v Ljubljani 26.4, najnižja 14.8. Sobice vzhaja ob 5.17, zahaja ob 18.44, luna vzhaja ob 23.26, zahaja ob 15.46. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno in toplo. med Hrvatsko banko, kjer ima odločilni upliv milanska Banca Commerciale, in med Bosansko industrijsko in trgovsko banko, na kateri je interesirana Niederosterreichische Eskomptegesellschaft. Sporazum je treba doseči samo še glede nekaterih detajlnih in personalnih vprašanj. Niederosterreichische Eskomptegesellschaft bo najbrž prepustila svoje interese milanski Banki Commerciale, ki bo na ta način preko novo fuzijonirauega zavoda znatno razširila svoje po6le v Jugoslaviji Hrvatska banka pa je kakor znano šele pred kratkim otvorila podružnico na Sušaku. = Živinska sol. Kakor smo že poročali, je na prizadevanje Kmetijske družbe za Slovenijo po desetih letih uspelo doseči od mono-polske uprave splošno prodajo živinske soli, ki jo naši živinorejci tako nujno potrebujejo. Iz objave, ki jo je izdalo monopolsko skladišče soli v Ljubljani v početku tek. meseca, je razvidno, da so veleprodajalci dolžni imeti živinsko sol vedno na zalogi. Kakor nam poročajo, nekateri veleprodajalci še vedno nimajo te soli na zalogi in kmetovalci zastonj povprašujejo po njej. = Premovan'e goveje živine za rogaški okrai se bo vršilo v petek dne 6. septembra na živinskem sejmišču v Rogatcu. Živinorejci naj priženo točno ob pol 9. uri k tekmovanju: I. bike. ki so že licencirani, II. krave in breje telice, III. mlade bike in te-lice od pol leta do en in pol leta. Pri pre-movanju bodo razdeljene nagrade v skupni višini 10.000 Din. Vsa živina mora biti samo domača sivopšenična. Po izvršenem premo-vanju se bo vršilo naknadno licencovanie bikov. Po končanem presojanju se vrši zborovanje živinorejcev, pri katerem bo živino-reiski nadzornik govoril o uspehu premova-nia, opozarjal na d^bre in slabe lastnosti živine, o smernicah živinoreje v mariborski oblasti ter o ciljih živinoreje v okraju. = Gospodarska literatura. Trgovsko industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu je izdala v obliki knjige »Poročilo o konferenci jugosloven«kih srospodan-kih zbornic«, ki se je vršila 26. in 27. maja t. 1. v No--em Sadu. Knjiga vsebuje referat dr. Mirka Kosiča, slavnega tajnika novosadske zbornice, o sodobnih pravcih zunanje trgovine v Srelnji Evropi, referat s». Ivam Mohoriči, tajnika ljubljanske zbornice, o industriji in avtonomni carinski tarifi, rehrat g. Save Obradovi-ča. tajnika solunske zbornice, o klavzuli največjih usodnosti, referat dr Steve Popoviča. tainika beograjske obrtne zbornice, o obrtništvu in avtonomni carinski tarifi, referat dr. Luje Karmanckesa o železniški tarifni politiki v zvezi z našo zunanjo trgovinsko politiko, referat g. Save Boškoviča, tainika splitske zbornice o naši pomorski politiki in referat g. Čedomira Plavšiča. tajnika osi-;eške zbornice, o reški tarifni politiki. — Trgovinska in obrtna zbornica za Bosno in Hercegovino je izdala »Poročilo o arospodar-skih razmerah in delovaniu zbornice v letn 1928« z obsežnim statističnim materijatom. — V Zagrebu je izšla pod naslovom »Ekonomski i politički parlamenat kao rešenje krize parlamentarizma«, ki jo ie kot predavanje objavil dr. Milan Ivšič, profesor ekonom-ske-komercijalne visoke šole. Dr. Ivšič razr pravlja o krizi, v kateri se nahaja parlamentarizem skoro vseh držav. Kot razlog temu navaja, da sestava parlamentov bazira na zastarelih demokrat, idejah francoske revolucije ter nima več zveze z gospodarskim in socijološkim razvojem modernih držav in njenih funkcij. Rešitev te krize vidi dr. Ivšič v delitvi parlamenta v dve zbornici, in sicer v politično zbornico, sestavljeno na temelju splošnih, enakih in direktnih volitev s kompetenco za vsa politična in splošno državna vprašanja ter gospodarsko - socijalno zbornico, sestavljeno na temelju profesiio-nalnih in indirektnih volitev s kompetenco za vsa gospodarsko - socijalnn vprašanja. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. septembra ponudbe glede oddaje ICO komadov sparilnih cevi v popravilo; gradbeni oddelek do 3. septembra ponudbe glede oddaje pleskanja mo6tu čez Dravo pri Mariboru; strojni oddelek pa do 7. septembra ponudbe glede dobave 19 komadov acetilenskih svetil j k in 14 parov škornjev. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika ▼ Zabukovci pri Celju sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 6 vagonov krajnikov, 120 komadov črne železne pločevine in 500 kg ploščatega železa. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 12. septembra ponudbe glede dobave 1700 kg žebljev za tračnice._ Borze 28. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Velika oot-f;b.i je bila v devizah na Berlin in Curih. Tečaji dev'z so ostali v glavnem nespremenjeni le deviza na Prago se je okrepila. Vso potrebo je krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišča je danet Vojna škoda nekoliko popustila. Za aranžma in za kašo je notirala 406 — 407, za november pa 416.5 — 419. Prometa ni bilo, deloma zaradi tega, ker beograjska borza zaradi praznika ni poslovala. Med bančnimi vrednotami je bilo nekaj običajnih zaključkov; med industrijskimi papirji pa so vzbudile pozornost večje spremembe v tečajih Slavonije, ki ee je prvotno trgovala po 1n5 in 110, pozneje pa samo po 95. Trboveljska notira 462£ — 467.5 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.82, Berlin 135425 —13.5725 (13.5575), Bruselj 7.9156, Budimpešta 9.9353, Curih 1094.4—10S7.4 (1095.9), Dunaj 8.0142, London 275.56—276.36 (275.96), Newyork 56.82, Pariz 222.85, Praga 168.2&— 169.06 (168.66), Trst 297-70. Zagreb. London 275.56 —276.36, Newvork 56.72—56.92, Pariz 221.85—22?.85, Milan 296.667—298.667, Curih 1091.4-1097.4, Berlin 13.5425—13.5725, Dunaj 7.9992—8.0292, Curih. Zagreb 9.1285, London 25.1875, Newyork 519.47, Pariz 20.335, Milan 27.1675, Berlin 123.72, Dunaj /3.20, Praga 15.3875, Bukarešta 3.085, Budimpešta 90.65, Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den,, Ljublj. kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d„ Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 406 — 407, kasa 406 — 407, za november 416.5 — 419, investicijsko 89.5 — 90, agrarne 53.75 — 55; bančne vrednote: Praštediona 855 _ 859, Union 202 den, Kreditna 93 den., Srpska 155 den., Jugo 51 — S2, Zemeljska 127 — 135, Narodna S300—8500, Ljubljanska kreditna 123 den.; iniustrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Našič-ka 1650 _ 1730, Slaveks 93 den. S^ivonija 92.5 — 95, Drava 430 — 460, Šečera-.i 410 do 425, Vevče 125 — 130, Isis 15 — 20. Dubrovačka 405 — 430, Trbov-.je 462.5 — 465 Blagovna tržišča Hmelj + Stanje hmeljskih nasadov t Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 2-8. t. m. Obče obiranje hmelja, ki se je pričelo dne 16. t. m., je v polnem teku. Zaradi pomanjkanja obiravcev in zaradi nizkih cen, bodo ostali nekateri nasadi neobrani. Dosedaj obrano blago je lepo zelene barve in dobre, do prav dobre kakovosti. Le sporadično se nahajajoči pozni hmelj je postal vsled pe-ronospore neposredno pred okobuljenjem rjav in je torej uničen. V zadevi kupčije se ne more nič poročati. Posamezne bale so bile kupljene kot vzorci po 10—15 Din za 1 kg. +Žalec (27. t. m.) Kljub zelo občutnem pomanjkanju obiravcev, bo večina hmelja ta teden obrana, če le ne bo vreme nagajalo. Kupci si ogledujejo posušeno blago pri hmeljarjih in so prav zadovoljni s kakovostjo obilnega pridelka. Našim hmeljarjem ne gredo prav nič v račun cene od 8 do 13 Din za kg, ki jih ponujajo nekateri kupci, saj bi s tem bila krita le tretjina pridelovalnih stroškov. Pazno zasledujejo poročila iz Nemčije in Češkoslovaške in smatrajo za dobro znamenje, da tudi tam nočejo prodajati po sedanjih nizkih cenah. Splošno se pričakuje, da se bo kupčija začela šele v septembru. + Vojvodinski hmeljski trg. (Petrovac 26. L m.) Kupčija z novim hmeljem se še ni pričela. Letošnja letina bo po najnovejših vesteh kvantitativno in kvalitativni slabejša od lanske. Zaradi velike vročine se je oh ran t hmelj naglo posušil ter je pri tem deloma izgubil svojo lepo zeleno barvo. -f- Niirnherg (26.) Položaj nespremenjen. Prvovrstni tettnansld hmelj se trguje po 100 —115 mark za 50 kg (27.10—31.15 Din za kg). Les + Ljubljanska borza (28. t. m.* Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bila 10 vagonov bukovih drv in 1 vagon bukovih nr^H-robljenih plohov. Žito -t- Žitni trg (28. L m.) Navzlic včerajšnji okrepitvi pšenice na chicaški borzi so pri nas cene ostale povsem nespremenjene. Kupčija je dalje slaba. Novosadska blagovna borza danes zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. + Chicago (28. t m.) Po včerajšnjem dvigu cen je danes pšenica zopet popustila, in sicer za september od 132 in sedem osmink na 130 in za december od 141 in tri osmin-ke na 139 in tri osminke. Tendenca je komaj stalna. 4- Ljubljanska borzi (28. t m.) Tendenca za žito mirna. Zak,;ucenih je bilo 5 vag. pšenice. Nudi se pšenica (slov. posoja, mlevska tarifa, plač. 20 din) : baška stara 83 kg po 262.50—265, nova uzančno blago po 260— 262.50; moka >0«, fco Ljubljana, plisL po 240—245; ječmen: baški ozimni, 66/67 kg po 217-5 do 220. -f Dunajska bona za kmetijske proizvode (27. t. m.) Glede na nazadujoče inozemske terminske notacije so cene na dunajski borzi ponovno popustile. Zlasti je nazadovala cena koruzi. Konsum je povsem rezerviran. Jugoslovenska potiska pšenica se nudi za september po 1.43 do 1.44 Kč. za oktober pa po 1.48 — 1.49 Kč, podunavska koruza za april - maj pa po 1.18 — 1.19 Kč. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšenica: domača nova 33.5 do 34.5, madžarska potiska 37 — 37.5; ri: marchfeldska 27 — 28, madžarska 25-75 do 26.25; koruza: jugoslovenska 31 — 31.5, Živina -f Dunajski svinjski sejem (27. t m. Do-eon 14 500 komadov, od tega 3343 iz Jugoslavije, 9201 iz Poljske, 982 iz Madžarske in 960 iz Rumunije. Promet je bil v početku živahnejši, pozneje pa je bil bolj mlačen. Prvovrstne pitane svinje so se pocenile za 5 grošev, težki mesni prašiči pa za 5—10 grošev. Za kg žive teže notiraio: pitane svinje I. 2.35 — 2.45, angleške križane 2.30 — 2.60, kmečke 2.25 — 2.40, stare 2.20 — 2.25, mesne 2.25 — 2.80, Iz življenja Zakaj teče kri v Jeruzalema m Žkfje, Arabci in angleška kolonizacija Palestine — Favoraacija arabskega plemena — Jedro problemas naseljevanje Židov Arabcev, ki pravilno vidijo v Židih svoje tekmece. Takšno ozračje mora roditi napetost, iz nje se mora izcimiti kri. Angleška uprava, ki je vedno uga« Vsi, ki zasledujejo zadnje čase sve« tovne dogodke, čitajo dan na dan o nemirih med arabskim in židovskim prebivalstvom v Palestini in kajpada tudi v središču dežele, Jeruzalemu. Na* petost je velikanska, konflikti neiz« bežni. Pri tem pa ne ve vsakdo, kaj ie prav za prav vzrok pobojem in spo« padom, ki zahtevajo krvave žrtve. Židovski narod se nahaj v čisto svo« jevrstnem položaju. Čeprav je že nad '^000 let raztresen po svetu, nima prave njala dvoumno politiko v palestinskem vprašanju, je zdaj dala dovoljenje, da si Arabci zgrade neke stavbe ob zgo« dovinskem zidu vzdihovanja. Izvedba teh načrtov bi zahtevala žrtve s stra« ni Židov. Podreti bi se morali zadnji ostanki Salomonovega templja, kate« rega so hoteli Žid je obnoviti. Med Pogled na sodobni Jeruzalem domovine. Šele sionistično gibanje je sprožilo pobudo, da bi tudi Židje do« bili lastno državo seveda pod angle« škim protektoratom. Angleški minister Balfour se je zavzel za to reč, ker je hotel zainteresirati židovske finančne kroge za zmago zaveznikov. Posrečilo se mu je, da jih je pridobil. Toda medtem, ko je Balfour snubil Žide, je britanska uprava Palestine dajala prednost Arabcem, ker ni hotela, da bi ti pod sultanovo egido napovedali An« gliji versko sveto vojno. Arabci so pa s svoje strani takisto upali, da jim pri« nese zmaga zaveznikov izjarmljenje izpod turškega režima. Doživeli so raz* očaranje. Angleži so ponudili arabsko Palestino že Židom. V času, ko se je začelo naseljevanje Židov v Palestini, je bilo v deželi 600 tisoč Arabcev in samo 80.000 Židov. Kmalu pa je prinesel dotok novega živ« lja v deželo toliko sinov Abrahamovih, da tvorijo danes Židje že petino pre« bivalstva v Palestini. Z naraščanjem Židov pa se veča nacijonalna zavest Arabci se je pa razširila vest, da bo uprava dežele favorizirala Žide in da se bo morala podreti Omar jeva moše« ja, ki pomeni za mohamedance vsaj toliko kolikor za Žide zid vzdihovanja. Ko je prišlo do spopadov, bi morala poseči vmes angleška oborožena sila, ki pa je v tem primeru odrekla. In ta« ko so se poboji nadaljevali in so za« vzeli takšne oblike, da se kulturni svet nad njimi zgraža. Razburjenje je tem večje, ker se nahajajo med umorjeni« mi Židi državljani mnogih evropskih in ameriških držav. Židje seveda pritiskajo na svet z vsemi razpoložljivimi sredstvi in sku? šajo izrabiti položaj v prid sebi in pro« v Arabcem. To pa ni, kakor smo vi« deli. baš v interesu Angležev, ki bi ra--di ribarili v kalni vodi arabsko«žid"v-skih nasorotij 600 000 fanatičnih Arah« cev pa tudi n: šala. Z njimi bo treba šv velikih bojev, preden bodo klonili MI« nik pred židovsko nadvlado in angle« ško samogoltnostjo. Babjevernost nima meje Te dni so pokopali v Pragi s toliki« mi legendami ovenčanega krvnika Wohlschlagerja. Na zadnji poti ga je spremljala lepa množica, 2000 'Judi. Menda ni treba omenjati, da so imele med njimi ženske večino. Do pokopališča je šlo še nekako v redu, na grobu pa so se odigravali ne« verjetni prizori. Prišlo je do divjaških pretepov, ker so se ženske vrgle na vence in šopke, pritrjene na krsto. Vsaka spremljevalka si je hotela pri« lastiti amulet. Red je napravila šele policija. Pod njeno zaščito je imel Wohlschlagerjev naslednik, krvnik Brounowsky, svoj poslovilni govor. Kosa, ki nenehoma zanje V »Kosmusu« čitamo o vzrokih umr« ljivosti pri ljudeh. Na 10.000 ljudi od« pade zaradi starosti 10.8 smrtnih sluča« jev; tuberkulozi podleže 21.5, raku pa 20.3. Pisali smo že pred časom, da je rak poleg j etike najčešča izpodjedalka človeškega življenja naše dobe. Od drugih bolezni pridejo poslej na vrsto: pljučno vnetje (18.8), želodčne in čre« vesne bolezni (17.4), možganska kap (13.3), influenca (4.5), gobavost in ra« ne (2.3), davica (2.2). slepič (1.3) in ti« fus (0.5). Vse seveda na 10.000 ljudi. Druge bolezni zahtevajo relativno manj žrtev kakor te, ki jih navajamo. Stroški haaške konference Po skoro enomesečnem natezanju so prišli delegati interesiranih držav v Haagu vendar do nekih zaključkov. Konferenca pa traja zdaj že 25 dni in njeni stroški niso baš skromni. Znaša« jo kar cel milijon holandskih goldinar« jev, v našem denarju malo manj kakor 23 milijonov Din. Ta vsota odgovarja približno petemu delu tistega denarja, zaradi katerega so se delegati pogajali. Če bi torej trajala konferenca še štiri mesece, bi delegati lahko odšli domov in povedali, da so vsoto, za katero gre, že porabili sami za zelenimi mizami. Miss Mexiko ustrelila moža Miss Mexiko, ki je lani zastopala svoio deželo na svetovni tekmi lepotic v Galvestonu, se je primerila smola, da se je omožila z generalom Vida« lom. ki ji je bil zamolčal svojo pretek« lost, zlasti pa deistvo, da je že oženjen in oče dveh otrok. Zadeva je nrišla na dan pred kratkim, ko je vložila prva generalova žena proti možu tožbo za« bigamije. Ko je miss Mexiko do« znala za to stanje, jo je zapustila sle« herna razsodnost in je ustrelila gene« rala, nato pa obrnila samokres še pro« ti sebi. krivim. Žene so po sodnikovem nazi* ranju treznejše in pametnejše. Otroci jih napravljajo prevdarne in modre, a tudi manj samoljubne. 5000 ločitev letno Amerika nosi menda rekord tudi v ločitvah zakonov To sodstvo je pover« jeno posebnim juristom in eden izmed takih. Joseph Sabath, se je mudil pred dnevi v Evropi ter je dal zastopnikom časopisja izjave z interesantnimi po« d a tki. V Ameriki, je dejal Sabath. se ob« ravnava letno 4 do 5000 ločitvenih slu« čajev. Sodnik ima pri tem kaj nehva« ležno vlogo Mora namreč biti nekak« sne vrste rešilni angel, ki skuša enega ali celo oba sita zakonca pripraviti k spravi. Časih ima srečo. Tako se je na primer samemu Sabathu posrečilo pre« govoriti 2000 ločencev, da so se pomi« rili in obnovili skupno življenje. Kriv« da za ločitve zadene v Ameriki pove« čini može. V svoji praksi je moral Sa« bath spoznati 75 odst. obtoženih mož I Če gre mož v spremstva druge... V nekem zelo mondenem hotelu v Cannesu se je prošlo soboto odigrala razburljiva drama. Ruska grofica Li« derova, ki živi s svojim možem, bi v* šim carističnim diplomatom v Parizu, je presenetila svojega moža v kopali« šču in trčila obenj baš v trenutku, ko je zapuščal hotel v družbi Friderike Golešove, svoje prijateljice. Brez be« sede je potegnila iz ročne torbice sa* mokres in sprožila petelina. Golešova je padla, od krogle smrtno pogodena, na tla in izkrvavela. AtentatoTka je pri zaslišanju izjavila, da je moža že delj časa opazovala in stregla po življenju njemu in njegovi priležnici. Natakar št. 13 V Luksemburgu so otvorili te dni velik vzorčni sejem, ki ga posečajo ljudje v ogromnem številu. Hoteli in gostilne so polne. Posebno mnogo go« stov je v neki dobri, srednji restavra« ciji in kdor le more, se vsede k mizam, kjer streže natakar št. 13. Izboren *Io« vek, lepih manir, strežljiv, uren in to« čen. Pravijo, da ni boljšega natakarja v mestu. Ta vzor«natakar št. 13 ni nih« če drugi nego Zubkov, svak bivšega cesarja Viljema. Neka jestvina ki predstavlja posebnost restavracije, se imenuje »casarska juha gospoda Zub« kova«. Najvišja železnica na svetu Najvišja železnica na svetu je seve« da v deželi nemogočih možnosti, Ame« riki in sicer v njenem južnem delu, v državi Peru. Lokomotiva doseže tam 4760 m visoko nad morjem in ker se proga začne na morskem bregu, mora seveda premagati silne vzpone in str« mine. Vlaki, ki gredo do zadnje po« staje, se morajo prebiti skozi 57 pre« dorov in mnogo velikih viaduktov; de« loma se železnica pomika naprej kot vzpenjača. Če izpustiš na končni postaji vagon proti izhodišču železnice, steče po tračnicah, gnan od lastne teže. Pe« rujci, ki so to potuhtali, spuste pred odhodom vsakega vlaka k morju po en t-akšen vagon, da se na ta način pre« pričajo če ni kakšen plaz zasul proge. Izhodišče te železnice je pristanišče Callao, končna postaja pa Tichio, ki je najvišji kolodvor na svetu in stoji 4760 m nad morjem. Preproga noljskega kralja Sobieskega Pred kratkim so na Poljskem slavili 300 letnico rojstnega dne kralja Jana Sobieskega. Ob tei priliki se je odločil posestnik gradu Milanova, grof Adam Branicki, prodati preprogo, ki jo ie bil Sobieski uplenil Turkom pred Duna« jem. ko ga je rešil nekrščanskega na« vala. Branicki je prodal dragoceno zgodovinsko relikvijo za 865.000 zlo« tov Pravijo, da je storil to iz zadrege, ker ie izčrpal denarne vire. Toda var« šavskl vojvoda (veliki župan) noče iz« dati dovoljenja za izvoz preorogi v inozemstvo in »Kurjer Codzienny« iavlia, da bo preprogo odkupila var« šavska vlada sama. Smrt v reklamnem balonu V Regensburgu se je primerila v cir« kusu Sarrasani nenavadna smrtna ne« sreča. Pri polnitvi nekega reklamnega balona za podjetje, se je utrgala vrv, in balon se je dvignil v zrak. V bližini stoječi artist ga je hotel s težo lastne* ga telesa potegniti k tlom, toda balon je bil močnejši in je moža dvignil v zrak. Nesel ga je kakih sto metrov vi« soko in v tej višini so nesrečnika za« Eustile telesne moči. Spustil je obod, i se ga je prej držal in padel na zem* lja Poškodoval se je tako težko, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrL Nazadovanje porodov v Angliji Iz Londona poročajo, da je opažati na Angleškem že delj časa stalno pa« dan je porodov. Zdravniki in statisti« carji so že izračunali, da bo imela An« glija 1. 1941. stacijonarno število prebi« valstva. Ameriška lepotica v Evropi Miss Edna Petersova, tipičen drl z Mlamlja (Florida), Id Je bila izbrana v domovini za kraljico lepote ln je prišla zdaj na obiske v Pariz Sadje in zelenjad vsake vrste v kuhava Jte samo r origimafaiii VVECK-ovib pripravah za. vtouih»Ya/nje. — — Zahtevajte WECK-A prj vseh trgovcih. Tovarniška zato«a FRUCTUS, Ljubljana, Krekov fcnz 10. — Zastopstvo v Maribora: Card botx m Pirate«- & Lenaril, Celje: Josip Jatsodoč. Na velesejmu paviljon H 456. M3© Izvleček iz programov LJUBLJANA (573 m). ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 tn), BERLIN (418 m), FRANKfURT (390 m). LANGENBERO (473 m). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daven.try 1533 m). RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).' Petek, 30. avgusta. LJUBLJANA 17: Reproducirana glasba. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Barcelona in okolica. — 20: Pevski koncert malega zbora »Ljubljanskega Zvona«. — 21: Kon-cer radio - orkestra: slovenski skladatelju _ 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.35: Moderne slovanske pesmL — 22: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. _ 18: Koncert :adio- kvarteta. — 20.30: Koncert g. Antonijeviča, člana beograjske opere. — 22: Poročila. — 22.20: Izleti po Savi in Dravi. _ PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 21: Koncert lahke godbe. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 21: Koncert lahke glasbe. — 22.20: Godba iz Prage. — VARŠAVA 16.30: Reproducirana glasba. — 18: Koncert orkestra mandolin. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta: Beethovnove skladbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert kvarteta—18: Strausso-va opera »Rosenkavalier«. — Orkestralen koncert lahke godbe. _ BERLIN 16.30: Španska glasba. _ 19: Madžarska narodna glasba. — 21: Koncert komorne glasbe. — FRANKFURT 17.45: Prenos koncerta ia Suttgarta. — 21: Pevski in klavirski koncert — LANGENBERG 17-35: Violinski in klavirski koncert. — 20: Lokalen nemški večer. — Lahka godba in ples. — STUTTGART 17.45: Vrtni koncert — 20: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — 20: Popotne pesmi. — 22: Reproducirana glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert _ 18: Prenos promenadnega koncerta. — 20: Orkestralen koncert — 21.35: Lahka godba. — LONDON 20.25: Reprodukcija Mas- eenetove opere >Werther<. _ 22.10: Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert — 21: Opereta. — STOCKHOLM 18.20: Godba na harmoniko. — 20. Koncert solistov. —. 22.10: Lahka godba. i Potrebščine za čevljarje 10358 Starovpeljana tovarna za neki spedjelni predmet išče pri trgovcih z usn em in čevljarskimi potrebščinami dobro vpeljanega zastopnika Ponudbe z navedbo posameznosti o delovanju in referenc pod .N.0.4747" na Rudolf Mosse, Nflrnberg. ObKna LJubljana Mestni pogrebni uvod Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da se je včeraj popoldne poslovila od nas gosoa Antonija Mrakova resnična mati in prijateljica svojih otrok. PogTeb se bo vršil ▼ petek, dne 30. avgusta 1929 ob pol 3. nri popoldne z Rimske ceste št 4 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANI, avgusta 1929. Mici, Draga, Beta, Ivan, Tine. Dvokolesa najboljših svetovnih /.namk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških (vozičko\ id preprostega do najfinejšega, ii igračni vozički v zalogi Več znamk bivalnih stroja uajnovejšib modelov, deli in pnevm* tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska eesU 4. Flegar Avgust, učitelj Flegar Tončka, roj. Mlakar poročena 26. avgusta 1929 LJubljana Trava ori Loškem potoku ^firma .(Dam as G* razstarlfa svojo bogato zalogo perzijskih preprog za solidne, stalne, brez/konkurenčne cene. — Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da izkoristi to priliko in opremi svoie stanovanje z našimi krasnimi preprogami, ker nam gre za to, da si pridobimo stalen krog odjemalcev. ---Priporoča se tvrdka »DAMASK«. Brea posebnega naznanila, Ji ^HV ObSina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mamica, sestra, tašča in teta, gospa Josipina Suschnik, roj. Podrekar dne 28. avgusta po težki in mukapolni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 30. avgusta 1929 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska c. 23, na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 28. avgusta 1929. Žalujoči rodbini Suschnik-Tomšič. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ov hoče £ "M nalili ali Galec ifriijo m form acijc tSčccc se tnalih e|/a«oo naj priloži i ne«f ne &e prc;s/ oi mUKijv cieees »e muiin odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čuje jo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 'J 'J Pleskarji pozor! Jzorjen« pleskarje z» ze-tccoe mostove sprejmem takoj Ponudbe pod »Ple- skarji-akordanti« na tgra-T« »Jutra«. 28636 Učenca m manufakturno trgovino ▼ Ljubljani ob lastni oskrbi sprejmem takoj Ponudbe m og*as. oddelek »Jut**. Ljubljana«. Trgov, pomočnik mlajša mo«, dobi takoj elužbo ▼ trgovini špecerijske ln kolonijalne robe ter deželnih pridelkov na debelo. Pogoj dober poznavalec blaga, prikupljiv, z ippo pisavo. Ponudbe Je poslati na Oglas oddelek »Jutra« pod »Stalna staž-fea _ Gorenjsko«. 88610 Plačilno natakarico »amostojno, sprejmem takoj »H • 15 septembrom. Na-▼ ogl. odd. »Jutra« Tomo Majer, kol. wst Karih or. 28o87 Tehnik Aademft aU absolvent tehnično šole, pošten, resen in agilen. dobi začasni event. tudi stalni zaslužek Ponudbe i navedbo znanja jezikov ln prakse na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stroj-n* stroka«. 28176 Žagar dobro teurjen na veneci-janki, dobi stalno mesto. Takojšen nastop. A. Teran, lee. industrija p Podbrezja, Podnart, Go-,«,jeko. 28208 K°ncipijenta tudi sa&^ftika sprejmem. Advok.it dr Ivan Lovren-S15, Ljubljana, Tavčarjema 12. 28181 Jelonošo rprejmem e 1. septembrom. Kolodvorska restavracija — Maribor Majer. 28784 Učenca eorejmem takoj v trgovino z mešanim blagom v večjem trgu ob železnici. Pogoj primerna selška naobraz-ba, pošten in zdrav. Ponudbe pod Šifro »Večji trg« na ogl- odd. »Jutra«. 2S771 Modistinjo samostojno moč, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Izven Ljubljane« oa ogl. odd. Jutra 28856 Zidarske akordante sprejme za ometaa dela Stavba »Črni orel« Maribor, Grajski trg. 28788 Mlad pekovski pomočnik ki M raznašal tudi kruh, dobi službo. Pekarija Pra-protnik, Jesenice. 28796 Tapet, vajenca sprejme tako; Osredkar in Dolničar, tapetništvo, Ljubljana, Igriška ulica 10 — 28794 Služkinja za vse snažna in poštena, ki se razume na kuho, dobi stalno namešeenje pri majhni družini s odraslimi Slani. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 28852 Mlajšo damo za trgovin0 i® pisarno, perfektno v slovenščini, nemščini te strojepisju, zanesljivo, sprejmem Ponudbe z navedbo reforme na ogl. od. Jutra pod »Pridna in vestna«. Stalna eksistenca Absolvent trg. akademije ali srednješole, vešč per-fektnega strojepisja is stenografije kakor tudi korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, dobi pri velikem podjetju takoj službo. Oferte pod »Stalna eksistenca« na ogl. odd. Jntra. Graverja - rezbarja ki zna tudi vulkanizirati, sprejmem takoj ali kasneje. Ludvik Kan, Beograd. Kn. Spomenik 3. 28747 Več pleskarskih pomočnikov dobrih, sprejmem takoj — Tvan Strojan, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 65. — 38744 Prodajalko * le-po pisavo, začetnico, sorejme Jančigaj. Zg. Šiška Celovška cesta. Reflektan-tinje naj predlože osebno pisane ponudbe. 28693 Učenko «a etrofno pletenje eprejmem takoj. Naslov pove ogL odd. »Jntra«. 28832 Hlapce h konjem in ooljskemu delu eprejmem. Fr. Juvan, Sr. Gameljne pri Ljubljani. 28811 Prodajalko dobro izurjeno v trgovini z mešanim blagom, posebno pripravno za manufakturo, »prejme Jos. Osolin, Laško. 28802 pod »Zanesljiva 67«. Brivski pomočnik dober bubifrizer, dobi mesto v prometnem kraju na deželi. Nastop sredi septembra. Ponudbe pod »Bubifrizer« na ogl. odd. Jutra. 28835 Iščemo mlajšega samskega uradnika absolvent« trgovske akade mije, ki poleg slovenščine v govoru in pds3vi popolnoma obvlada tudi hrvatsko-srbski in nemški jezik ter slovensko - hrvatsko stenografijo in strojepisja. Nastop takoj. Lastnoročno pisane ponudbe sf prepisom dokazil 0 dosedanjem službovanju, e plačilnimi zahtevami in referencami poslati je na naslov: »Kokra« tekstilna d d. v Kranju. 28612 Vezflje izvofbane za belo vezenje in filet, sprejmem proti debri plač! in tudi hrani in stanovanju takoj. Ponudbo z navedbo zahtevk na ogl. odd. »Jutra« pod »Vezilja« 28803 Učenca ali učenko sprejmem v špecerijsko trgovino r Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra 38870 Mlajšega lakirarja sprejmem. Naslov v ogl. od. »Jutra«. 28862 Služkinjo čisto m poštene, iščean i mali obitelji T Split. Ponudbe sa ogL odd. Jutra pod »Pridna ia mirna«. — 28859 Krojač! in krojačice Sprejmem več damakih krojačev hi krojačic za francoska in angleška dela in samostojnega krznarja. Istočasno eprejmem ŠIVILJO, M je popolnoma zmožna prikrojevanja toalet in aranžmaja. Reflektiram sv mo na prvovrstno moč. — Več se poizve v trgovini T Kune, Mestni trg 14. Mehanika- špecijalista sttmo samostojno, prvovrstno moč. išče proti dobri plači Prelog, glavno zastopstvo Remington za Slovenijo, Ljubljana, Mar i'in trg 28907 Pridno dekle polteno, kj zna kuhati, — eprejmem takoj. Naslov v upravi »Jutra« Maribor. Hit i'4 Bivši (drž. uradnik II. kateg., 35 let star, išče kakršnokoli pisarniško službo. Sprejme tudi vsak drug podoben posel x mesečno plačo ali sigurnim zaslužkom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolska izobrazba«. 27957 Avto-mehanik in šofer prost vojaščine, išče stalnega mesta v Ljubljani a!i pa izven. Naslov v ogl. od Jutra. 28834 Prodajalka vešča mešane stroke, Testna in poštena, vajena samostojnega vodstva, z dobrimi spričevali, išče nameščenj*. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28831 Trg. pomočnik mlad, priden, x enoletno pomočniško prakso, želi službe v trgovini i mešanim blagom. Naslov pove cgl. odd »Jutra«. 28800 Provizijskega potnika za mariborsko in varaždin-sko oblast, dobr0 uvedenega, sprejme tvrdka Evald Popovič v Ljubljani. Prednost imajo oni, ki zastokajo že vefcja podjetja. 28620 Zastopnike (ce) za poset privatnih odjemalcev, za prodajo zlate in srebrne robe na odplačilo išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ul. 7/1 Potrebna je kavcija ali garancija 15.000 Din. 27148 Žaganje drv najceneje pri Uran Franc, Vilharjeva c., telefon 2820. 186 Intelig). mladenič išče pisarniške službe kot pr&ktikant. Je dobro izurjen v slovenska in nemški korespondenci. Cenj. ponudbe prosi na podr. Jutra v Mariboru pod »Prak-tikant«. 28896 Boljše kuharice dobra, snažna dekleta za hišna dela eprejmem s 1. septembrom za Zagreb in provinco. Služb ima dosti dobrih. Služinski zaved, Marovska 13. Zagreb. Kroj. pomočnik ki je vsestransko dobro izurjen, dobi mesto takoj, hrana in stanovanje v hiši. M. Uranie, Stražišče pri Kranju. »8885 Učenko za kuho sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe pod »Takoj 71 in vestna« na ogl. odd. »Jutra«. 28871 Vzgojiteljico s prakso, popolnoma zanesljivo, znanjem nemškega jezika. ki zna tudi za šolo poučevati, sprejmem k dvema dečkema 4 in 7 let. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« 28867 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil f IT' "V & Vvi Cj TK. 123. Tako je gospod Kozamurnik naposled vendar že prispel domov. Zmetal je hruške pred hišo in drdral s svojim avtomobilom h kovača. »Ali mi morete v nekaj dneh popraviti avtomobil?« je vprašal. »Gotovo da,« ie rekel kovač -samo dre novi kolesi boste morali kupiti.« Stokaje je gospod Kozamnr-nik odšel domov. Toda zvečer sta se % ženo sladkala > izvrstnimi hrnškami. Potovalni zastopnik izvrsten prodajalec, reprezentativen, perfekten v slovenščini in nemščini,, 6e sprejme s staln0 plačo in provizijo. Gospodje finega nastopa, ki se Žele specializirati, naj pošljejo Evoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in event. kavcije na ogl. oddelek Jutra pod »Potovalni zastopnik«. 28837 Zastopnika agilnega in dobro vpeljanega v manufakturni stroki, za Ljubljano in celo Slovenijo za prodajo moškega blaga na mesečno odplačevanje sprejme S. Cepelja, Zagreb, niča 53 I. Ponudbe na tt. do 10. septembra. — 28611 Več pletilj dobi delo na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. Šoferska šola oblastveno koncesionirana, I. GABERSCIK, bivši komisar za šoferske izpite, — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi ■najmodernejših pripomočkov. Prihodnji Tedni tečaj prične 1. septembra.f Poučujem tudi privatno. 28650 Prva oblati, koneesijonlrana šoferska šola Camernlk, Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Prikrojevalni tečaj moitifc, ,samskih oblek it nerila. Prioetek 9. septembra Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. Izdelava krojev. Zasebn-krojno uči!išč6. Ljubljana. Stari trg 19. 28855 Klavir poučuje učiteljica. Tudi na učenčevem domu. Dopise »Privatno« na ogl. odd. Jutra. 28795 Weltreicli der Technik 4 velike popolnoma nove knjige prodam ali zamenjam samo za boljši foto-aparat. Naslov pove ogl. odd. Ju-Ura. ---- Boljša gospa nujno prosi kakršnokoli statno službo. Gre kamorkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 65«. 28882 Izurjena pletilja želi premeniti mesto, najraje na Hrvaške. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28860 Kot sluga (služitelj) pri kakšni banki, večji trgovini, večjem podjetju ali podobno želim nastopiti takoj ali v doglednem času, samki, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv, vesten in trezen«. Gospodična ki zna perfektno nemško, bi šla k otrokom ali za pomoč h gospodinji, samo dopoldne. Cenj. ponudbe pod »Samo dopoldne« na ogl. odd. »Jutra« S8890 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg L Brozovid. ke mička ilsticna perja. Za greb. Biča 82. 183 Kopalna banja skoraj nova, ceno na prodaj. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 28698 Portal za trgovino ugodno na prodaj, 4 m ši rok, 3.50 visok in 100 cm globok, z dvema izložbama in Dri strani še 2 mali, vhod v sredi, mecesnov les, skoraj nov, v najboljšem stanju, zraven tudi senčnik, je vsled prezidave p0 zelo nizki ceni takoj na prodaj. Vprašati v ogl. odd »Jutra«. 28688 Kopalno banjo in dva posteljna žična vložka prodam. Vprašati Ahac-ljeva cesta 10, Vin., 41 Pozor, jahači! Lepa, skoro nova jahalna oprema se proda. Poizve se pri natakarju Eduairdu. Kavarna Zvezda. 2887B Otroški voziček dobro ohranjen, na prodaj. Sp. Šiška, Janševa 18 — 28861 Foto-aparat 6 in pol X 9. Zeis-s Tes-sar 1:4.5, f. 12 cm, no-v, prodam ali zamenjam za 9 X 12. Poizve se pri hišniku, Gledališka ulica 12. 28904 Motor tipa Ariel, 500 kub. em. e priklopnim vozom (m. Bei-^agen), kompleten, z električno lučjo in sireno, malo rabljen, takoj na prodaj. Vprašati je pri vratarju. Poljanski nasip, tovarna 40 28905 Moško kolo e prikolico kupim. Napla-čam Din 5000, drugo mesečno po Din 1000. Ponud be z opisom na naslov: Jan. Bezjak, Sv. R upe rt, oošta Sv. Lenart v Slov Gor. %ufxirn Mesarji! Delikatesna trgovina potrebuje tedensko do 200 kom. pristnih in okusnih kranjskih klobas. Najnižje ponudbe s« prosi na ogl oddelek »Jutra« pod »Kranjske klobase«. 28692 Fotograf, kamero (P.ollfilm) 6X9. optika f. 4.5, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28818 VžigalnI aparat za lee kupim. Opii» in cena se prosi na ogl. odd. Jntra pod »Brandaparat«. 28730 2 komada železnih' peči kupim takoj. Lojze Višnar, Jes.enice, Gorenjsko. 28799 Modistinjo ali šivilje bi vzela z nekoliko kapitala za družabnico v mojo dobro vpeljano trgovino in modistarijo. Ponudbe pod »Osebno sodelovanje« na ogl. odd. »Jutra« 28699 40.000 Din posojila proti primernim obrestim, vknjižba na prvo mesto, preskrbim tekom septembra za 3sobno stanovanje s pritiklinami v sredini mesta. Plačam 1000 do 1200 Din mesečno. Imam 2 nedorasli otroka. Vselitev 15. septembra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28485 Družabnika Za dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na prometnem kraju, s 15.000 do 20.000 Din kapitala, z ali brez sodelovanja, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik 500«. 28702 Kdo posodi elektrotehničnemu podjetju 15.000 Din proti mesečnemu odplačilu 1000 Din ter obrestmi Oferte prosim na ogl. odd. Jutra pod »15.000 Din«. 28801 Kupim hišo večstanovanjsko, dobro-ohranjeno, po možnosti z vrtom ali dvoriščem, v Ljubljani ali predmestju, v ceni do Din 400.000. Ponudbe na poštni predal 91, Ljubljana 28501 Več stavbnih parcel v Lescah ob cesti proti Bledu, prikladne za stanovanja, vile itd., v bližini elektrovoda in vodovoda, proda Kovinarska nabavna zadruga v Lesrah. Ogleda se lahko vsa kdan pri g Ivanu Lahu v Lescah. 28806 F. N. motorna kolesa kupite na mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana. Mestni t'8 183 Rezervni deli »Ford«, starega tipa. naprodaj. Ogleda sc Tržaška cesta 4. 2S850 Motorno kolo kupim, novejše tipe, i tri četrt do 3 in pol k. e. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 28623 Avto štirisedežen, 70 km na uro, takoj polzastonj na prodaj. »Delmeod«, Miklošičeva c. 14. 28454 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenafc C e r n e — juvelir LJubljana, Wolfova ulica 3. 38 20odstotne kronske bone taji * l-iičt.. *i«\1i«')ioa založni zavod d. d.. Osijek, Desatičina ul 27. 28770 Fantka 5 let starega, dobro zračenega, dam dobrim ljudem za svojega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fantek«. 28851 Vinsko klet v Novem mestu, 11 m dolgo, 4 m široko, kjer se nahaja vinotoč dalmatinskih in domačih vin. oddam s 1 oktobrom 1929. Pripravna tudi za trgovino ali skladišče. Jože Drašler, Novo mesto. 28684 Bufet s točenjem pijač in trafiko v centru Zagreba prodam. Mesečni promet 35.000 do 40.000 Din. Najemnina 1000 Din. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 28836 Klet ali shrambo iščem t okolici ev. Jakoba. Pismene ponudbe pod šifro »Klet« na ogl. odd. J 28825 Prostor za lokal pripraven, oddam takoj. — Naslor ▼ ogl. cdd. tra«. »Ju-28874 Trgovino l inventarjem, dve skladišči, sobo, kuhinjo, klet in drvarnico zaradi bolezni oddam, mesečno 850 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28878 Kislo zelje novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sarmo v sodčkih dobavlja po naročilu v vsaki množini po konkurenčni eeni G. Er-klavec, Kodeljevo 313, Ljubljana. ^137 Košnjo otave v Savljah, namizne breskve m sadike za ananas-jagode prodam, Poljanska cesta 12, L nad&tr. Slive rx Iganjekuho, vigonske pošiljke, kupim. Najnižje ponudbe franko nakladalna postaja A. Roječ, Stična 28690 Dijakinje sprejmem v vilo bliža Tivolija Dobra oskrba, inštrukcije, francoska in nemška konverzacija, klavir, velik vrt Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Priključitev k družini«. Event. ee izve tudi naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 26390 Dijaka iz boljše hiše sprejmem z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28810 Dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Zračna soba, elektrika, cena nizka. Naslov v ogl. odd. Jutra. — HS83 2 dijaka (fnjl) eprejmem na hrano in stanovanje. Janežičeva ulica 224, Tomšičev drevored, — Maribor. 28891 Stanovanje iščem za sedmošolca z dobro domačo hrano, priključitvijo k rodbini in strogim nadzorstvom pri zdravi in solidni rodbini v Ljub ljani po možnosti z uporabo vrta in kopalnice. Pismene ponudbe na docenta dr. Matko. Maribor, Gregorčičeva 12 28893 Stanovanje velike sobe, kuhinje aH 2-sobno išče mirna stranka brez otrok (4 osebe) za ta koj. Plača do 400 D!n. Na slov v ogl. odd. »Jutra« — 28681 Stanovanje 2 sob in pritiklin v mestu išče za takoj ali november starejši, cel dan odsoten, zakonski par brez otrok. Rožna dolina. Šiška in Ko deljevo ne pride v poštev. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »M ima stalna stranka« 2S401 Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob e kopalnico išče mirna stranka od 3 oseb za november. Ponudbe na Miroslav Zabka, Miklošičeva 14 ali pa telef. št. 2534. 188 Stanovanje eno- ali dvosobno, ali prašno veliko sobo e souporabo kuhinje išče dama z lOlet-nim fantkom. Navesti ceno Naslor * ogl. od. Jutra. 28749 Stanovanje obstoječe iz ene prostorne sobe in kuhinje, 1 vsemi pritiklinami, vodovodom ln električnim tokom, oddam za takoj mirni stranki brez otrok v Verstovškovi ulicj St 16 (Mirje). 28817 Stanovanje lepo, solnčno, dveh eob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 28849 Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob ter kopalnice išče mirna stranka brez otrok, najraje v bližini Sv. Jakoba ali v Prulah. Pismene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prule«. 28906 Pensionat Auer Vlila Imperlale, Merano. Italija. Sijajna lega. Park in tenis. Nadaljevalni tečaji. Modemi jeziki. Glasba. Umetnost. Ples. Šport Studijska potovanja. Prvovrstne reference. Pro- rkte pošlje ravnateljica Chr. Auer, do 1. eept. Rogaška Slatina, Vi!la Dragica U. 28294 Dijaka (injo) sprejmem v popolno os^Jio vis-a-vis II. realne gimnazije. Poljanska cesta 17, pritličje. 28839 Dijaško stanovanje s hrano iščem za gimnazijca pri bo-ljši in strogi družini. Naslov ogl. od »Jutra«. 28846 Spalnico dobro ohranjeno, glasovir in kuhinjo, prodam takoj radi selitve. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28592 Trgovska štelaža s predali cenc na prodaj. Andrej Belič, Ljubljana VII Kavškova cesta 18. 28812 Na dobro domačo hrano sprejmem več o=eb. Naslov v ogl. odd »Jutra« 28848 Na dobro domačo hrano sprejmem več oseb Cen* 12.50 Din dnevno. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 28840 Dijake nižješolce sprejme boljša rodbina t vestno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28815 Dijaška stanovanja preskrbujem Poljanska ce-'ta 15, II stop., vrata 9. P. 28809 2 dijakinji sprejmem v zanesljivo oskrbo t, vsem komfortom v sredini Ljubljane. Hčerki višje gimnazije dajo inštrukcije. Naslov v oglas. odd. Jutra. 28847 2 dijaka sprejmem na hrano in stanovanje v centru. Nas'cv v ogl. odd. Jutra. 28883 'i tZ A Sobo s prehrano oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Lega v centru, elektrona raagvetlCava, poseben vhod. Naslov v »Ju- tni«. 28656 --- Poleg nunske cerkve oddam v pritličju mesečno sobo 9 posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28625 Opremljeno sobo oddam za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28583 Opremljeno sobo ali praznn oddam, z oskrbo ali brez separiran vhod, električna razsvetljava. — Kodeljevo 258 28722 Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča išče gospod, ki je večinoma odsoten. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Poseben vhod 28«. 28720 Prazno sobo qj1dam v bližini glavnega kolodvora. Ogleda se: Pra-žakova 11, visoko pritličje, desno. 28843 2 sobi oddam dijakom ali gospodičnam iz dobre rodbine. Miklošičeva cesta. Naslov t ogl. odd. Jatra. 28815 Veliko sobo (43 kv m), prazno aH deloma opremljeno, v sredini mesta, separiran o, svetic, zelo lepo, vsak čas oddam Naslov t o*l. °dd. »Jutra« 28844 Lepo sobo oddam takoj ali e 1. septembrom. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 2S813 Sobo e posebnim vhodom in električno razveljavo oddam za 1. september. Istotam se proda štedilnik. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28793 Lepo sobo zračno, solnčno oddam le boljšemu, stalnemu gospodu. Gorupova ulica 3. T., vrata 4. 28798 Za časa velesejma oddam majhen kabinet z vso oskrbo. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 28831 Sobico •> fflo !n zračno, z eoo posteljo, oddam s 1. septembrom. Reber 15. 28875 Veliko sobo Icamor se lahko postavi "štedilnik, oddam takoj zakoncema brez otrok. Nasl v oglasnem oddelku Jutra. 28884 Opremljeno sobo večjo, za dva boljša dijaka, iščem v STedini mesta. Plačam 500 do 600 Din. Ponudbe pod značko »Cisto 64« na ogl. odd. »Jutra«. 28864 Podstrešno sobo z dvema posteljama oddam. Električna luč. Prazna soba, parket, električna luč za ba. parket, električna luč, oddam. Jenkova ulica 18. Opremljeni sobi skupno ali posamezno, krasni, v I. nadstropju, z elektriko, oddam solidnim podnajemnikom. Event. klavir in zajtrk. Več v ori. oddelku »Jutra«. 28858 Sobo z dvema posteljama eddam v sredini mesta. Poseben vhod. Več pove ogl. odd. Jutra. 28902 Opremljeno sobo blizu univerze, antično, parket, elektrjka, vhod s hodnika, oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. odd Jutra. Prijateljico iščem za diskretno poznanstvo. Pisma pod »Moderno« na ogl. odd. »Jutra«. 28789 Znanja želi mlada gospa 22 let c boljšim starejšim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatična« Odkritosrčnost! Dvignite pismo v upravi pod značko »Prijatelj« 28869 Gospodično v rdečkasti oblekci, ld je bila 28. avgusta ob 2 popoldne po Prešernovi ulici, prosi inteligent za sestanek pod »Srebrni pas« v ogl. odd. »Jutra«. 28879 Jesen Pismo izgubljeno. Pri (ti sa isto mesto kot ▼ soboto, četrtek t letim znakom in ob isti mi. 28865 Vera — Tacen! Gospodični, ti sta ee kopali 25. avgusta na Savi v rdečih kostumih ▼ večji družbi, se naprošata sa cenjeni naslov ali pa svidenje v Mednem prihodnjo nedeljo. Popolna diskretnost. Ogl. odd. Jutra Šifra: »Dva gospoda«. 28901 Žiranta za 10.000 Din išče mlada dama proti sigurni garaa-cij"i. Dogovor ustmeno pod šifro »Zirant« sa ogl. edd. »Jutra«. 2S833 Gospodična mirnega in poštenega značaja se želi se-znaniti v svrho dorrisovanja s simpatičnim goepodom od 26 do 32 let. Cenj. ponudbe po možnosti e sliko na ogl. odd. Jntra pod šifro »Prva ljubezen«. 28S27 Dobro situiran gospod vdovee, 49 let star, bree otrok, se želi spoznati z gospodično ali vdovo brez otrok do iste starosti v svrho ženitve. H6erke pekovskih mojstrov ali pekovske vdove imajo prednost. Predpogoj nekaj ime'ja. Ponudbe s sliko pod »Zvestoba 250« na ogl. odd. »Jutra« Tajnost zajamčena. 28824 40letnik marljiv, simpatičen, dobro ohranjen, želi znanstva za takojšnjo ženitev g pošteno, premožno, simpatično d a ni o trgovsko izobraženo, ki bi imela veselje za vodstvo m nadzorstvo pisarne. Odgovarja se samo na neanonim-ne ponudbe e sliko. Ponudbe na ogl. oroti koncu leta 1928. »o ljudje, H imajo vpogleda v avtomobilsko industrijo, mislili, da Je popularnost Chevroleta dosegla višek. Niso si mogli predstavljati, kako naj se navdušenje publike še stopnjuje, ko je število prodanih voz že preseglo 1,250.0001 General Motors so avtomobilski industriji pripravile novo presenečenje. Vsak avtomoblllst — tako poznavalec motorja kot spreten kupec — se je razveselil, ko le Cul, da pride na trg nov Chevrolet — šestcilindrski voz. »Njegova cena bo za najmanj 30% višja«, Je bila splošna sodba. Ko pa je prišlo na dan, da bo Chevroletu ostala ista cena, seje presenečenje izpremenilo v navdušenje, kakršnega avtomobilska industrija doslej še ni doživela. Moški, ki se pri naših zastopnikih ogledujejo novi Chevrolet, se posebno zanimajo za šestcilindrski motor, ki Je bil v teku let na slovečem preizkuševalnem terenu General Motors dodobra preizkušen in izpopolnjen. 2enske in drugi pa se nenavadno navdušujejo nad novo Fisherjevo karoserijo, kl je Chevrolet definitivno postavila v vrsto »luksuznih« voz. Oglejte si tudi sami novi Chevrolet — poskusite vožnjo v njem in videli boste, da je to voz, ki ste si ga želili. Chevrolet Six CHEVROLET—PONTIAC—OL DSMOBILE—O AKLAHD—BUICK—V AUXH ALL'—LA SALLE—CADILLAC CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI — FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS K0LTOO8 pa«t» H od najboljših naižboij&a, od najcenejših naijoe-»«®a, t wh v»e«a zelo eloono-nmdna. 1 am KGLYNOSA m mM ščetMci zadtototf«. Roakmsftt«. p« se bost« t»Y«#i, d« )* KOLYNOS nw®»tJ6a pasta aa aob«. DoU m t wrt tefcaraafa, dnvse-rtfcah in partumedjah. Autokaroserije vseh vrst tn modelov najboljše, najso-lidneje in najhitreje izdeluje Matija Perko, Ljubljana 7, telefon 2372 Tvomica za miizarstvo ta autokarose-rije. Plačilne olajšave. 10347 lleraklit plošče ima ▼ zalogi „31ATERIJ AL" dr. % o. Ljubljana, Danajska cesta St. 36 Telefon 87-16 t V neizmerni bolesti nassnanjaiva vsem prijateljem in Klancem, da naju je dane« zjutraj za večno zapustila najina nadvse ■JjaiMJema edinka IAJDICA v oeinl dobi Štirih let ter odšla po kratkem težkem trpflend« k svoj-; sestrici in bratcu med nebeške krileitce. Pogreb nepozabnega deteta se vrši v petek, dne 30. t. m. ob 3. popoMne ie mrtvašnice oblastne boMce v LtubJiiamii, ZaJo-šllca cesta, na pokopališče k siv. Križni, odkoder se po preteka zakonitega roka kasneje prepelje v rodbinsko arobnfoo v Kranj. Jesenlce-Kranl, dne 2S. aivgusita 1929. Nentolažtjiva mati m oče Mlci in Anton Oražem, rodbine Zebal, Oražem in PrimSar »Patent Konrat« aparat za pasiranje paradižnikov. Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že« leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: 3rača Lenard, industrija metalne i dri vene robe, Subotica. 3ščcm povsod inteligentne dame m gospode vešče nemškega jezika, za pismena dela, M bi jih Izvrševali Izven poklica. Zaslužek primeren iizvrš-ememu dela do 150 Din na dan v par urah. Ponudbe na E. HUNDERTMARK, ABT. N. — BERLIN Weissensee, Lehderstr. 65. Potreben nam |e perfekten SOBAR ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ki priporočiti, izurjen v seTviranin, z dofeoletno prakso. Pismene ponudbe x vsemi podatki, prepisi spričeval, navedbe plaiče, n« katero reflektira, in Jezikov, foi iih govori, je poslati na Beograd, poslanski prelinac 1®0. 10265 Pletenine vseh vrst dobite najceneje ta najboljša v PletamI Jenko, Domžale. 10.118a Nabava električne žice ln izolatorjev Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929.: 4000 m gole bakr. žice 16 mm2 prereza 2000 m gole bakr. žice 25 mm2 prereza 2000 m gole bakr. žice 10 mm2 premera 200 kmd. izolatorjev N 8. z oporami za les 100 kmd. izolatorjev N 9. z ravnimi oporami za NP 8. 200 kmd. sponk za žico (Krajlenklem-men) za 16 mm2. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. septembra 1929. do 11. dopoldne. — Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne DUrekcije drž. rudnika Velenje štev. 8294/11. 1032 .v •• •• •• .• .-. -v i r. Zahvala. Za »eSteit« doka®» iskrenega, sočustvovanja ob prilik} smrti našega nepo-ealbaega : Avgusta Sedeja se vtsern najtoplede zafrvaljirf-amo. Posebej se Se i&brvaljMjesno zdravnikoma z■ dr. Volarvškiu, ki ma ie ves čas boieiznd »tad ob stran ter g. dr. Oražami v Ribnici za nrego-vo po-žrtivofvalsKist, častiti