L ET O II. - Štev. 28fJbf/
KOPER, 1. junija 1951
Cena 3 din
PHsp	evajie	i za
m ^y> n ff 1 4 Ä ß ' Kulturni	tf dom v 7	istu
Prevedila delavcev
V	NAZIVE
Vzporedno1; z vse močnejšim sociali-stinim razvitjem našega gospodarstva, v katerem dobiva v vedno večji meri svoj polni smisel in pomen strokovna izozbrazba in sposobnost Vsakega člana skupnosti predvsem pa onega, ki neposredno sodeluje1 v proizvodnji, postaja izgradnja strokovnih delavskih kadrov eno' od najvažnejših vprašanj nadaljnjega dviga delovne storilnosti.
V	socialistični Jugoslaviji so vsi dosedanji napori za usposabljanje in dvig strokovnega delavskega kadra s pomočjo industrijskih šol, delavskih tehnikumov, šol učencev v gospodarstvu, kakor tudi raznih tečajev odraz velike skrbi države, ki gleda na vprašanje strokovnega dviga delavcev kot na eno najvažnejših vprašanj v sklopu svoje gospodarske dejavnosti. Delavski razred Jugoslavije je z uredbo o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev na poti odprave razlik med umskim in fizičnim delom kot osnovnem pogoju za enakost med člani socialistične odnosno komunistične družbe.
Dviganje strokovnih delavskih Radiov smo pri nàs pddcenjevali in to podcenjevanje danes stvarno občutimo v našem gospodarstvu. Vzrok temu je pripisati na eni strani neurejenemu plačilnemu sistemu, na drugi strani povišanju plač brez kakih določenih meril tako glede strokovnosti kakor glede delovnih pogojev) da še nahaja prilično število delavcev z večletno prakso v istih plačilnih skupinah kot tisti, kj se gotovega dela šele priu-čujejo, kvalificirani delavci v gotovih primerih celo v nižjih skupinah, kot jim dejansko po svojih kvalifikacijah pripadajo. Ta sistem kategorizacije delavcev, ki se v glavnem deli na tri vrste delavcev, in sicer nekvalificirani; polkvaiificirani, kvalificirani in specialisti, postaja čedalje večja ovira pravilne razvrstitve in plačevanja delavcev. Zaradi tega se postavlja v proizvodnji poleg vrste drugih vprašanj s področja delovnih odnosov >— tudi nujno vprašanje vzgoje vsestransko sposobnih delavcev, kakor tudi zagotovitev uresničenja socialističnega načela plačevanja vsakega delavca po njegovem delu. Z določenim nazivom kot izrazom stopnje strokovnosti si delavci pridobe ustrezni družbeni položaj in niso več samo številka, ki je v sedanji kategorij; samo del, v kateri deia.
V	Jugoslaviji na osnovi uredbe o strokovnem usposabljanju ih o nazivih delavcev je to pojmovati kot enega prvih korakov v nizu ukrepov, ki se bodo izvajali še nadalje in ki bodo vnesli temeljite, spremembe v sistem strokovnega šolanja delavcev; ukrepov, ki bodo pospešiti razvoj demokratičnosti v upravljanju gospodarstva in zajamčiti pravilno sodelovanje nepo-' šrednih proizvajalcev delavskega razreda v razdelitvi akumulacije.
V	drugi polovici tega leta se bo izvedla prevedba delavcev v nazive tudi pri nas. Delavci bodo moral; biti podrobno seznanjeni z odredbo o strokovnim usposabljanja in o nazivih delavcev, da se odpravijo nepravilnosti pri vzgoji strokovnih delavskih kadrov, o katerih bi lahko pisali o dobrih in slabih straneh dosedanje vzgoje. Prevedba delavcev v nazive bo Omogočila uresničenje boljšega sistema vzgoje kadrov, kakršni so potrebn; našemu gospodarstvu, in sistem izgradnje strokovnih delavskih kadrov na bolj zdravo osnovo, da se določi način strokovnega dviganja, ki bo obenem merilo za pridobivanje nazivov kot stopnje dosežene strokovnosti delavca.
Važna bo naloga upravnih odborov, delavskih svetov in sindikalnih organizacij, da bodo pojasnevali načela, na katerih bo zasnovana nova uredba, kakor tudj vlogo, ki jo bo imela, to bo vsekakor pomagalo, da bo delavski , razred sprejel uredbo, ki bo predvsem kbristna zanj shmega kakor tudi za skupnost.
? V .JygogJawjjii s pospešenim korakom napreduje reorganizacija vsag*a gospodarskega življenja. Osnovno gibalo je postala v' gospodarstvu pobuda neposrednih proizvajalceiv in nft-hcv interes za delo v Ädern podjetju. Sedaj so odpravljeni že skoro vsi ostanki upravnega vedisi v a gospodarstva. Zaključuje se doba, ko je vodila gospodarstvo — in to do. zaid-njetga podjetja — država, s pomočjo svojega, nujno zbirokratiziranega aparata, ki — kot piše »Politika« z dne 24. maja tega leta — vidi vse, ve vse in se briga za vse, kar je imelo za posledico destimulacijo na vsej fronti gospodarstva. To ni navadna reorganizacija, temveč temeljita izpremem-ba v družbenih ddnosih, ko prehaja državna lastnina v socialistično lastnino, tei j» opravljajo Široke množice neposrednih proizvajalcev.
‘Zopet kurate naprej ' bo storjen z uvedbo novega finančnega sistema, o katerem mnogo razpravljajo te dni jugoslovanski! časopisi. Po' novem sistemu bodo podjetja, ki jnh že od januarja letos vodlijV^jeilavski sveti, dobila možribst, da obdrže za svojo razpolaganje veiliiik del dobička. S tem bo ves novi sistem v jugoslovanskem, gospodarstvu, ki računa nà široko pobudo posameznih kolektivov neposrednih proizvajalčev, dobil svojo materialno podlago. Kolektivi bodo imeli s tem. interes čim bolj ravijatl svoje podjetje ter bodo skrbeli, da bodo njihova podjetja čim bolj rentabilna. Brez tega gibala si ne moremo misliti pravega socialističnega gospodarstva, rešenega okova birokrat iizma, ki jemlje posamezniku iniciativo ter ga v skrajni stopnji — kar kaže primer Sovjetske zveze — riapravi za sužnja vsemogočne birokratske kaste.
Kaj prinaša novi finančni sistem?
Podjetja bodo sicer še naprej oddajala del dobička, državi, toda z njegovim delom bodo sama razpolagala, tako za investicije za nadaljnji razvoj podjetja, kakor tudi za dopolnilne nagrade in plače svojih delavcev. Seveda bo ta dobiček za,visel popolnoma bid dela kolektiva podjetja, ki se bo murai borditi za čim večjo rentabilnost svojega poslovanja. Tu je
* gm h)
?Wa®ii lin opit ' v1’ 'najširšem spbdariskii. im	svoji str:
besede, ko' gre ìndi pra- pranogal, 'da se"’"boiäo' dfenàrn
mišljena smislu te
viilno orientacijo glede možnosti in potreb domačega tržišča in glede stanja na inozemskih' trgih. Kako»1 ariano , bodo posamezna' podjetja in zadruge lähiko 'V' boddiče tudi'sama izvažala gotove svoje ■'prbižvode v inozemstvo. Podjetja, oziroma'njihovi delavski svèlti bodo morali;’ mölitij gospodarsko ih delätt gospodarsko. To marsikomu, tei se je navadil biti le ufadriik, ki spirejèima direktive in jih izvršuje, ne bo' lahko.- Vsaj v Začetku ne.
Novi sistem veže prejemke delav-x cev in ostalih uslužbencev na gospo-darsiki uspeh podjetja kot celote. To pomeni, da postaja posameznik zainteresiran, ne samo za svoje lastno delo, temveč za uspeh celega podjetja. Delavec, ki se bo posebno izkazal pr; delu, bo tako kot do sedaj dobival nagrade. Toda Sed d j’ bo dobi,! tudi dopolnilne nagrade, če bo njegovo podjetje delalo bolje-' kot célota in bo Imelo večji; dobiček,'. Tako bodo delavski svetit dobili pravo mesto' in de-'avski kolektivi kot lastniki podjetij svoj prav; interes, ki izhaja iz lastništva. '	'
Novi finančni sistem bo dal tudi čisto drug pomen bankam, kakor so ga imeile do sedaj. Banka je bila v dosedanjem sistemu bolj državna ustanova kot podjetje, bolj plačilno in izplačilno mesto po že določenih kreditnih planih za vsako podjetje. Naravno je, da niitli podjerja, niti banke niso bile zainteresirane na pravilnem — gospodarskem — razvoju kreditnih odnosov. Ali je podjetje rentabilno aiii ne, ali se posel, za katerega je banka dala denar, izplača ali ne, to barako sedlaj ni zanimalo. V glavnem je gledala, da gre'vse točno. po odrejenih kreditnih planih.
Predlogi za nov finančni sistem predvidevajo', da bodo banke odobravale kredite le tistim podjetjem, lei bodo dale potrebne garancije, da bodo lahko izposojeni denar' budi pravo-* časno vrnile, kj bodo kreditno sposobne. Odnos medi podjetjem, tei bo iskalo kredit, in banko bo čisto go-
PREB TEDNOM
m AT E RE	m
Koliko trt in sadnega drevja
so posadili w koprskem okraju
> Po pregledu na terenu so ugotovili, da je razpis sirjenja trt in sadnega drevja naleteli na odziv, ki je rodil dobre uspehe.
Stefebtr iterilo posajenih tri in sadnega d:-e.vja v koprskem okraju znala:	136)000 jirit; 1.058 kakijev,
4.131 bmikev, 2.576 črnjenj, 2.611 oljk,
466 h rutk, 146 mandljev, 479 orehov in,
158 jabolk.
Med najboljšimi je KLO Šmarje, ki je posadili 24.000 tut im 400 sadnih dceycGc, sledi KLO Kočitafocraa, ki je pjqezid'll 22.000 trt ter 700 sadnih drevesc, KLO Marezige s I6.000 tetami in 90Q sadikam! sadnih dre vešč. to dokazuje,.da če iboido visi KLO po zgledtu teh najboljših KLO .sadili v prihodnjih lotih, bomo produkcijo grozdja in sadja občutijo «canai. MLO Koper,
KLO Boria, Sv. Anton, Strunjan im .Vanganel pa bi iahtet» več posar». _
Te dni bo poverjeništvo za kmetijstvo pri' OfLO po KLO izplačevali» redne nagrade; k, pripadajo vsakemu, tet; je sadil, trte a», sadno drevje ter jih prijavi svibjemu KLO v smislu nSapsa. Prav tako se že bili dani predlo©: še za nagrade od 10.000 — din,
2Ö.000.— dri’., M 30:000)—di'ti najboljšim temetemi ali' K-Bz, ki so posadili stelciijeine vinograde ali sadovnjake v večjem obsegu iti t>° te predloge pregledala še Okrožna komisija ter dodelila navedene nagrade.
Nova »»mirovna*« akcija KOMINFORMA
•preibiivajstva. Podobno je^faiilo tuidy v drugih satelitskih - državah. Mcwaltoi uspeh je fai] seveda enak rtičii. Ni mogoče potvairjatiii resnice, hibi z zloraba hrepenenja človeštva po miru, še manj pa če to vrši S podpisi, ki šo jpo večini tafffljerii ali pa potvorjeni.
Po »uspešno« žalključenli prvi dikciji, prehajajo sedaj komimformiilsti k /drugi. Te dni je bilo namreč zaključeno zasedanje Svetovnega odbora takoirae-n-ovaimih »Partizanov miiru« v Kloipen-haigieinu na Damskem, Zasedanje je spretnija;» bučna kampanja komiin-fo,rimskih 'gjaaii, ki so. kovala njegovo »važnost« v .nebo im pripravljali» svoje pristaše ria nekaj novega. Sicer pa je bilo ' to zborovanje precej neopaženo, ker se že rfthče ne zmeni za števillna' zborov.anjai takojmeniovainiih »Partizanov miru«. Jsl' se vrste erte za diruigiimli. Na tem sesitähkfa so sikle-riiill, da J>odo, začeli, novo »mirovno« akcijo ih si'Cèr, da bodo žačfeM tokrat pobfratii, podpise, da bi prišlo do konference zunanjih ministrov petih velikih držav, to je Sovjetske Zveze, Kitajske, Amerike, Anglljé in Francije. čia itej konferenci naj bi prišlo do pakta med petimi. velesiilarhti, s katerimi» fai si vse te dtržave razdelile vplivna, področja na svetu. Ta .pakt bi morali po vsaj ' prilli,tei ugoditi trenutnim imiperiiaiiističnliim težnjah» moskovskih gospodarjev Partizanov miru.
Predlog; ni nov. Ponavlja se ob vseh zahtevah sovjetskih diplomatov v zadnjem času na sejah različnih organov Organizacije Združenih narodov. Gre za novo razdelitev sveta medi petiiimii velesilami na škodo malih narodov. Zanimivo pa je to, da je nova akcija moskovske . propagandistične organizacije takaimenovamih »Partizanov miru« že veliko bolj odkrita Ikčt prva, kii so jo vrštili v znamenju ,belega! gblcibčka,. Golobček je sedaj izginil in po,Mazali se je brez krinke grabežljivi' obraz sovjetskih mogotcev, tei1 bi hoteli vsiliij;. svoj »mjr« narodom in državam, tej se jim nočejo podrediti».
»BartliizamlL miru« so torej postali iz prikritega odkrito orodje napadalne sovjetske politike, ker nekaj drugega kot organliizaiciđa Koliiinforma tudi ne morejo taiitii.
Po napihnjeni, in ilažnli kampanji pobiranja podpisov za štoteholmski mirovni poziv v znamenju belega golobčka prehajajo teomtof-ormiistični »Partizani miru« k m-ovi, »mirovni akciji«.
Ze pri prvli akciji so se popolnoma
razkrinkali kot slepo orodje moskovske vojnorhujskaštee politike, ki ne izbira sredstev, da bij, irazširila svoje gospostvo povisioid po svetu, in te;» je 'povzročila korejski sipoipaid, v katerem je ilzlguifaiilo življenja že nadl en milijon ljudi, po' vedimi nedolžnih korejskih cliivlillistov. Svet se šle dobro, spominja, tealko so pobirali liani ipoidlpise za »mir« — kjer mi šlo nalaihko fluidi z nasiljem, predvsem, pa .z lažmi, in blatenjem socialistične Jugoslavije, k,,- ni hotela postati žrtev sovjetskih vladoidržcev. V satellitekih državah so v znamenju te ».mirovne« akcije ledali celo zakone »za obramho mllru«, in so po n/jihioviiih predpisih metali v zapo,re vse tište, ki. so jim bili sumljivi, da mislijo s svöjo glavo — kot »sovražnike miiru«.
Prva akcija je bila zaključena z »velikim uspehom«, kot so se razpisala fcomimformisika glasila po svetu. Sladile so številke, katere sip bile predmet zbadljivih komentar jev po raznih, časopisih, Mi so odkrivali vse mogoče potvorbe. V vzhcicLn,;, Nemčiji šo n. pr. pobral» skoraj toliko podpisov, kot je prebivalcev, t'ako da bi morali Štokih oilmisteli poziv podpisati tudi otroci pod enlim, letomi, če primerjamo število podpisov in sestav
bilo realiziranih 41 ha, če pa vza-merftd v ctrriir-še dkaioijd, tel' sjfio j& prav tako sadili, tedaj je bil plan dosežen 109%.. Skupno je bilo posajenih 350.000 sadik borovca in 40Ó0 akacije. Nadalje se je posadilo še
30.000	sadik borovca na lanskoletne že pegozdovane površine.
Ce primerjamo lanskoletno realizacijo pogozdovanja z letošnjo, tedaj vidimo, kakio velik korak naprej smo napravili v tem letu, to pomeni da to letos nato kmetje im KDZ razumeli pomen pogozdovanja, ki prinaša njim samim in tudi skupnosti koristi.
Med KLO, ki so bili zadolženi za pogozdovanje, sta faiila najboljša KLO ceižarjii' fri Dekani, lisi sta vse prejete sadike’ posadila; med KLO, katerim pa se je nekaj' sadik posušilo, so. pa KLO Škofije, Šmarje, Marezige in Ankaran, saj- ne trdimo,, da miso1 plana dosegli, pač pa če bi vse ipireijete sadike ’posadili,- hi bili plan pogozdovanja' presegli.
Upadno, da v prihodnjem letu bomo pagczdovalno akcijo še bolje ispro-vedli in žaainteresiiiraili za tako važno akcijo vse kmetovalce in KDZ.
strani priden aim a sirad-stva, izkoriščala' zares gospodarsko. Seveda bo še'naprej obstajala možnost, dà —'če -ne bo podjetje kreditno šipo-sobno — garant ira zanj odgovarjajoče višje gospodarsko združenje atti; celo v izjefnnih ^primerih, če bo šlo za splldšni idfiŽavirij interes tudli država.
Nekateri predlogi bi dali» banki pravico dajat; kredit, v nekaterih primerih tudi’pod' posebhiimii- gairarilcijamìi s stranii tistega, Mi bi ža ktedit 'za-ijrosil. "Gre itti ža zaloge blaiga jn podobne garanbfje. Poiég tega-bii imela banka tudi pravico kontrole, kako se uporablja podeljeni kredit. Najbolj zanimiv pa je predlog, da bi b ènte a lahko spravila dolžniška, ki je slabo gospodaril s kreditom in ni solventen, v riéke vrste stečaj (koràlkurz), v pri-šiilno upräVo. To Bg ' bilia neke v.rste gospodarska Sankcija proti kolektivom, ki bi slabo gospodarili'. V težjih primerih b» obstajala tudi kazenska odgovornost organov, ki so tako podjetje upravljali
Tudi obr&sti bi ..moiraile Biti rSzličife višine in bi morale 'bitli gosp od ari sko utemeljene. Postale bi talko činitelj, ki bi deloval spodbudno, tàko na štednjo kaikor tudi na: posipešenje tempa v gospodarstvu. Take predloge najde-mo-v -jugoslovanskih časopisih v zve-zj, z diskusij o; ki' se je začela razvijati o novem finančnem sistemu, zelo zanimive predloge. Tako na primer v »Borbi«' z dne 27. maja o vlogi barike v žveai z novim' finančnim sistembrn.
Vsekakor pa imajo mère našega novega sistema največji pomen’ za: ju-' gosiovànBkò gospodarstvo. ' Izgrajevale >' bodo samostojnost gospodarsikfh podjetij in bodo dale lastnini neposrednih proizvajalcev nad podjetji stvarno vsebino.. To bo pa prineslo veliko korist všemiu gospodarstvu. In-.iniičiSatiVn bodo sedaj na široko odlprta vrata im zaintčresilranošt najširših plasti neposrednih proizvajalčev bo rodilo svoje sadove o gospodarskem procesu v okviru socialističnega gospodarstva, Ki se rešuje okorelosti dosedanjega adimiiimisitratlivinega vodenja.
V središču pozornosti
kitajska
Ze skoraj „leto dni je , Ljudska republika Kitajska v ospredju zanimanja vsega sveta. Toda vesti iz Kitajske same so zelo redke, tako da so opravičeni nazivi »kitajska sfinga«, kii jih srečujemo v člankih najuglednejših svetovnih časopisov. Mnoga so ugibanja o zunanji» politiki Kitajske, o tem ali vodi samostojno politiko in v koliko se je vdiinjala Sov-jètstei zvezi. S>e bolj nejasen pa je notramji položaj na Kitajskem.
Toda v zadnjem čaisu prihajajo vesti o povečani: noitrarajii. ’napetosti v tej deželi. Vesti govorijo o drastičnih ukrepih proti sovražnikom režima. 25. apnila, je radio 'Peking prenašal javni proces proti 198 proti-revoiliueidinarjem, kot je obtožence 0-značtl. Proces je ‘bil javen, v drugem smislu, kot smo tega vajeni v Evropi. Vršil se' je na velikem trgu ob prisotnosti 100.GOO glave množice, kii je besno zahtevala srriirt obtožencev. Na koncu te svojevrstne sodne .razprave je predsednik' sodišča pozval vSe tiste, k,i se čutijo kakorkoli oškodovane zaradi: delovanja obtožencev, naj pridejo ha oder, da »obtožence pretepejo; opiju jejo ali Ogiriiižejb, da bi ,s tem dali izraža svojemu sovraštvu do njih. Kako st> obtožen če pretepali, pljuvali in grilziM, mi znano, ko se. je s 'tem pozivom prenos končal. 198 obtožencev pa, so. umrtillriše isti dan.
Podobne sodne razprave na javnih trgih, na katere skličejo desettisoče ljudi, tei zahtevajo takojšnjo umrtl-tev obtožencev, so v zadnjem času na Kitajskem zelo pogoste.
V kakšnem položaju pa je kitajsko gospodarstvo?
Pred' dnevi so. por očali o tem,,, da je Ljudska, republika Kitajska' ponudila 'gladujoči» Indiji en milijon ton riža. Vest je vzbudila največji interes po vsem svetu.	o
Vesti sovjetskega iizvora, ki tudi niso preveč pogoste, sicer govore, da je vlada uspela tako organizirati poljedelstvo, da razpolaga. Kitajska danes celo s presežki niža. Podobne so bile «tudi izjave kitajske vlade, ki: so pa zelo malo verjetne, če pomislimo, da ni preteklo niti 18 mesecev, odkar Se je končala državljanska vojna. Preko Hong-Konga pa .poročajo o silno slabih tzgleidih za letošnje 'letino v Južni Kitajski zarad; izvanrednoga letošnjega deževja in močnih nalivov. Predvsem velja to za Kuan-tumSko provinco.
Zaradi tega! so vestii o tem, da Kitajska. prodaja en milijom ton riža Indiji zbudile temi večje začudenje. Pomisliti» moiraimo, da Kitajska v zadnjih 300 letih ni, falla, sposobna niti enkrat, da bi prehranila vse svoje prebivalstvo. Vsako leto je umrlo od lakote nai milijone ljudi. Kot vse kaže,’ hoče Kitajska s prodajo riža Indiji piriti do surovin, kil so važne za vojno, katere potrebuje v zvezi s korejsko vojno in drugimi, svojimi eventualnimi načrti. Vprašanje postaja tembolj zanimivo, ker je Glavna skupščina Organizacije združenih narodov laglasovaia ©ospodarske sankcije proti Kitajski. Ali bo' v takem .primeru Kitajska še voljna prodati Indiji en milijon tora riža? To bo pokazala bližnja bodočnost. Vsekakor pia se že šeidaij vprašanje sankcij .proti Kitajski’ postavlja v čisto posebni luči, če pomislimo; kako je bilo s .saihteciijam» .proti Iitailljiji za časa' italijanske abesinske vojne, ki so popol-
noma propadle zaradi javnega tihotapstva z vseh strami.
Pomanjkanje živil na Kitajskem v zvezi s slabo letino, bo verjetno še povečal odpor prot» vladi, ki se bo morala posluževati še bolj drastičnih ukrepov, da bo .obvladala položaj. — Zanimiva je tudi vest, da je kitajska vlada v zadnjem času skoraj ustavila izvedbo agrarne rforime v južnih pokrajinah. Vprašanje je, .ati je temu vzrok želja vlade, da ne bi preveč razburila ' tisti del prebivalstva; ki bi bil zaradi agrarne reforme prizadet. Na Kitajskem se namreč izvaja agrarna -reforma tudli pni' .posestvih, ki merijo 5 ha ira celo- manj. Nekateri smatrajo, da so izvedbo, agrarne reforme zadržali, zaradi gospodarskih vzrokov, to je zaradi pomanjkanja živil, ker to,; večja razdrobitev posesti ne vplivala ugodno na produkcijo.
Kitajska sfinga pa ostaja v vsakem primeru še dalje molčeča in zagbinet-na. Ali bodo gospodarske težave in notranje napetost.» v tej zvezi gnale Pekinško vlado v nove avanture na zunanje - poliiiičineim področju?' Kako bodó vp’livà’ii zadnji porazi nà kòirej-šteem bojišču? Tt> so usodna vprašanja, cd katerih zavisi danes mir ha svetu. Moskovskimi vlaisitoidržecem, bi seveda bilo po- godiu, da fai še razširili vojno ria Daljnem Vzhodu, ker bil tako imeli proste roke da’ sivoje osvajalne načrte v drugih delih, sveta.
Tudi leibeis bo poi vsemi našem, okrožju od 3. dio 10. junija Teden matere lin otroka. Zatorej too morala organizacija ASIZZ s sodelovanjem vseh množiimčnih organizacij in krajevnih .ljudskih odborov pohiteti s pripravami za uspešno izvedbo tega tedna in kakor vsako leto pospešiti življenjsko delo te organizacije, poka-■ zaiti rezultate pomoči ljudske oblasti, ki jo nudi naši mlad; generaciji s stalnim diinarhiSniim delom pa izvesti vsé naicée ,na področju našega socialnega življenja.
Letošnji Teden matere in otroka bo pokazal večjo demokratičnost, saj bodo prepuščene' najširše iniciative osnovnim im’ sektorsiklim organizacijam, da po lasih,i iniciativi in s širšim. sodelovanjem v veži z demokratizacijo našega življenja in ljudske c.blastli, proslavijo ta teden socialne dejavnosti kar najbolje. Programi osnovnih organizacij so bolj kakor kdaj koli obširni, toda izvedljivi in izkazujejo raznovrstne dejavnosti, prii katerih boldo morale vse množične organizacije nuditi svojo pomoč dejavnosti, ki bodo v prid in v pomoč potrebnim sirotam, materam, ženam im otrokom padlih v narodnoosvobodilni Portali, ina konferencah, obliSteih po šolah, otroških vrtcih, jaslih itd. za splošni uspeh tega tedna. Poleg tega bo med tednom, in sicer 7. junija posvečena vsa delavnost predvsem vprašanjem naših otrok, njihovih potreb in vzgoji.
V .tem pogledu so že v .raznih krajih praviilho razumeli pomembnost nalog, kj jih pri tem čakajo ito so že resno začeli delatii. Tako so v raznih krajih Bujščiiine ustanovi® odbore za uspešno izvedbo tega tedna. Odbori! za proslavitev Tedna matere in otroka v Bijah, Umagu ;n Novem gradu 'so že materialno prispevali za ta teden. V teh mestih so že imeli tudi množične sestanke v ta namen,
: g*) M '**' na katerih so sklenili, da bodlo dali najširšo pomoč Tednu matere in otroka; Organizacija ASIZZ v Bujah jè organizirala ljudsko rajanje s plesom, katerega dobiček je namenjen za razne potrebščine našim najmlajšim i,n potrebnim materam.
Vendar miti v koprskem okraju pri tem ne zaostajajo. Tako bodo v Gaženu tamkajšnje žene s sodelovanjem množičnih organizacij organizirale množično loterijo v ta inaroen.
Koprski pionirji, ki se že dalj časa pripravljajo za kulturno prlredliitev, ki jo bodo imeli v Gažonu 8. junija in drugič pa v gledališču Ristori v Kopru, bodo prav 'talko prispevali s svojimi m.očmi; za Teden matere in otroka. Končno pa so v vsem okrožju 'predvidene razne konference zdravstvenega to socialnega značaja, rta teh konferencah bodo tudi govorili predvsem o pomoči materam in otrokom. Za šolske otroke pa tudi za matere bodo priredili razne plete.
(Drugo važno vprašanje je pred Tednom matere in otroka vprašanje priprav za otroške kolonije, ki jih bodo poisečali naši majmlajši. Prav ta problem bodo morale med tednom 'Obravnavati' vse osnovne organizacije ASIŽZ pa tudi ostale množične organizacije, kulturne ter socialne ustanove. Predvsem se bodo morati v tem pogledu zanimati, da bodo naši ctroici v čim večjem številu posečaJi kolonije v Sloveniji 'im. na Hrvat-skem. Naše žene in dinuge organizacije bodo morale prav tako skrbeti, da bodo dobro stregle tudi otrokom, ki bodo prišli k mam vi kolonije.
Te m številne druge naloge stoje pred našim; množičnimi organizacijami, da bo Teden matere in otroka tem uspešnejši in da bo pokazal, kako pni nas skrbimo za našo mlado generacijo, ki so nam porok za ustvaritev nove .socialistične družbe.
Pilil
„	:	' -	iffiliririri -( T
»	^ M .	7
1
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Pretekill tèidein je bil zèlo bogat na madn.ar-cdn ih dogodkih. Predvsem moramo poudariti1, dia. so bilie oči sveta tooij upirite v Perzijo, čeprav je tudi fronta na Koreji zaživela.
Zaradi- perzijske nafte se je svet precej razburili!, ker je teheranska: vlada odločno zastopali a stališče, da se f mara ipodnžaviitS vsa petrolejska industrija . im vse ipatroflejiske družbe. Sedanja perzijska vlada, kateri predseduje Mosaldegh, smatra, da je dovolj močna, da se reši okov vsiljenih pogodb, ki spominjajo na kolonialne obveznosti, tei šo jih A .n ©leži L vsilili Perziji v preiteteloisii; ko je bila še šibka •ii 'meurejeiria drž-ava.
Àìngf’ja, ki je najbolj zainteresiraina na perzijskih petrolejskih ležiščih, je pretila Teheranu tuidii z oboroženo sito, tolda Teih er tin s>e hi vdal. Posredo-viata je tudi Amerika, ki je svetovala obema strankama, naj- na- mir eri ii,ačiiw rešita floor, zlasti ipa je Amerika svetovala Amaliji zmeirmosit iin previdnost, kajti ::z tega spera bi iJahko. nastali nov (PCižar; tol tol ga bito težko zaustaviti.
V bi itomi Perzije je namreč Sov j etika zveza, ki je vezana s Perzijo s pogodbo še od lS2il. leta in v kateri je Izrecno inaveldeino, da bi Sovjetska zveza ipamagalla Peržiijii, če bi jo bila katera druga sita napadla.
Prav zaradi takih obveznosti! Sovjetske zveze, ki se vsak čas lahko vojaško vmeša v perzijske zadeve, je nastat .preplah v svetovni jav,nositi, da bomo imeli še eno novo žarišče mednarodne capeibcistSi', ki se lahko pretvori v .opicami" svetovni požar.
Proti koncu tedna se pa je položaj precej razčistili, kajti Anglija je primata na 'naicionallizacijo petrolejskih industrij v Perz’ji in tud» na pogajanja za nttrtio ureditev tega spora.
Na Koreji srno pa ipriSIi sipet do zastoja) Najprej so Kitajci iin Severino-korejcii pričeti z velika pomladansko ofenzivo, ki se je .pa ,po nekaj dnevih že končala im izčrpala ofenzivno moč Kitajcev. .Pi;d tem so Kitajci izgubili neizmerno žrttsv,. ke.r niso bili tehiniična kas silam «Organ»zaiaiije Združeniih narodov. Te so kmalu ofenzivno zaustavite in .pričele s pirctlicfeniaivo, tei jè v pnv.ih dneh zgtedala kot nekakšen ; pohod p,rolli, severu, kajtii kmalu so r.pcit prekoračili: 38. vzporednik brez bojev, MipTl.o ise je, da so glavne k:-tajltke sile že uničene, ker so se Kitaj,-cii umika.-;! birez bojev, toda prav v zadnjem času javljajo, da so Kitajci in Severmckouajct sp®t pokazali moč-r.eài odpor. Naihajaftio se tako vnovič pred kašo, ki se irrlr nuje 38. Vzcored-11/k in ne vemo, kako se bo položaj' niiprej razvijali. -.
Nekateri krogi; domnevajo, da je naj-ugcdnejšii trcricitek za prenehanje so-v,r?.?irci:,ti' in tudi namigujejo, da obstaja želja tako na emi kakoir na drugi strani za začetek pogajanj.
V	Evropi so trte ,p.a najtisžme-j'M dogodek volitve v občinske to pokra-j-1 'jake Svete v Itto-ij' :i » pa izvolitev preldisedlniika avsinijiske repulbWke.
V	nedeljo so bile v 2.735 občinah v Uta’’ji npraivne vct.jiive, ki so pokazail-e, da se je pcfltiifria stnuiktura v Italiji precej spromcir.lHa. Po končanih re-
.....................................................................................................................................................................................m...................................
i	. •
Koliko so aa
Koprskem pogozdili
' pM Rreigiedu Tetbžnjega' pogozdovanja v ' koprskem .CikrajU so ugotovili, da so plan .pogozdovanja dosegi; za 97,6%, t. j. da je od planiiranih 42 ha
IZOLA — Ekonomija, ki skrbi za
perutninarstvo, je ekonomSija mestne-ga lckalnega gesipodarst-va v Izoli. Poleg pirasičj&reje, poljedelstva itd. bo ta ekonomija zelo skrbela za dvig pe-rut.ninars.tva. Do zdaj si je ta ekorao-
m.ija že nabavila 170 kur.
*
IZOLA — Nov letni kino bo začel delati. Prihodnji teden, kateor namreč predvideva mestni ljudski odbor, bo začel delati nov letni kino v bližini tovarne »Arrigoni«.
Sosedini fašist» iin šovinisti, k;' .bi najrajši uduSiJi v tSEMcA 'vade .ne le vse, ka.r je slov analog a, marveč tiudl kar je demiotoratiilčneiga, znajo .otoileči, kaidar je treba., tuidii! inajnežniejši rie-mck.rat.ičn.i kožušček, da spretno prikrije svojo volčjo naravo. Talco skuš-rijio ;ie te dni lahko napravi! angleški laburistični prvak in vojni minister Stirachey,; kj, ga je pot mimogrede zanesla tudi .v Tirišt. Vrhovi .pri» CL,N sij namreč takoj iznašli, da ne bi builo slabo tudi tega sooiaiiistiiö'nega vel jaka »dobro« informi,f ati o položaju v STO in rn.u ,položiti na srce čudovito rešitev tega, žaimotainega vprašanja, ki je za njih tako jasna, in enostavna, namreč povrnlitev v krito ljubeče matere Italije, ko so potem staknili ekupaj ©lave, se jim je le zdelo, da bo malo prehudo, če pošljejo k laburističnemu ministru svoje prave predstavnike, raene »medalje d ero«, »šarpe litcrije«, »marce su Roma« in podobne viteze šveitega Mussolinijevega imperija, zato so mu ra-jSi pomudili za tolmača svojih želja skromnejše (me, predsednika tržaške socialistične stranke. In pravijo; da se .ruiso zmotili, Minister j,e dolgo ča<-sa kramljal s svojim političnim somišljenikom, k,i mu je razlagal svoje
Novi triki v	sta rem lovu
nazore o tržaškem! vprašanju, katerega bi se dalo po njegovem, mnenju naj,lepše rešiti ria podlag.; plebiscita. Zares čudovita zamisel, tel je pognala .kot nova čudodelna roža v vrtu tržaškega liredèirìtiìzmia. Kšjjf hcičete ,po,t trist,ronske izjave je postala precej težavna, ko še lisičji Sforza z vsem svojim,1 trudom .in .grožnjami ne more iztisniti» Iznova bd zapadnih zaveznikov, da bi p'öin.0,vlili svojo Širokogrudno cubljiuibò; Mi. iso jo dalli pred leti. Odkar stoji ta tristranska, izjava na tako glinastih nogah, je treb.a pač »Sikati nova pata, da se pride do istega- .uspeha,. In sedaj glej, kakor nalašč! Mliriovma pogodba govori o guvernerji», potem o združenju cibeh con, in, ako prideneš k temu še plebiscit, potem imaš pravi ,demokrat lični recept za »demokrati,čno« .rešitev tega kočljivega vprašanja. A žaipad-njaite; so taki obožeVatelji demekra-cije, da. se ne bedo imioglii upir,ai"i ta-,kii sijajni .demiolteratičnii, rešitvi» Po-leg tega, >pa brenkajo sedaj na iste strupe še ko,mito!o,rmlislti, ti najčisitejši
borci pristnega jtaliijanstva', .kakor se hvalijo zadnje čase.
Gromovnik .Pajetita ima nenavadno podobne pojtnè tì reševsmiju tega problema, tateo da so se zopet enlkrat našli roko v .roki faSistovski šovi,misti i,n komiiinformlistilčnii iredentisti .in Viđali se že pripravlja na triumfalno pozo; kako bo okronan s Stalinovim lovorom lahko vodil parado zedinjenih Lšlistično-teomimfermiističnih trum ria sijajni; dain poklonitve ozemllja rlmBikemü 'kleiiiiikaMizm.u.
Vse bi bilo tako lepo; da bi se ne dalo niti oporekat,i, ateo ne tal to fa~ ko v »demokratično.« li.ee ne skrivalo za svojo krinko vse nekaj drugega, lidio,r 'ima dcitìre oči, j;é jahteib namreč videl v Trstu, kako' se' je nad' bd zòba Časa že razjedeno propagandno tablo fašiistovskeiga tržaškega slabila Piccolo popravila svetlobna reklama, ki kaže na to, da ga mislijo v terat-keml obnoviti; To tudi ,ne fai bilo nič čudnega, ako pomislimo, kako se' bohotno razvija v Trstu stani fašizem. Cela vrsta časopisov, hvali ljudi, .Ml
so ubijali i.n ropali v imenu velike Railije, kot patri:otliične junake ,ln 'borce, .tei, fai' morali taliti svetal zgled današnji mladini. Ta pa'tlrilOlt'ilzem, je seveda, povezan z zelenim sovraštvom do vsega, ka,r je sloveriisteo »n si razbija. samo še glavo) kako žveiplo H vrgel, da bi za vedno uničil vsako njegovo sled. Tako jih je te dni .zapeklo; kakor more bitli zavezniška vojaška uprava tako nerazumevna, da oddaja svo-jo igralsko dvorano tudi Slovencem, in t.o celo tiitimom in še ■kar po večkrat na teden. Po rajih mnenju je bila ta dvorana zgrajena san*} za tržaške šoviniste, čeprav imajo talko svojih hramov preveč, da vsa njihova 2000-letina kultura ne napolni nepotiretoniiih prostorov.
V takih okoliščinah predlagajo zaman, s, MotrDnifonmisli povezami šovinisti »plebiscit«. Novo geslo, ki so ga pod tem imenom priv,leteli na dan, je le nova oblika stare , iredentistične propagande ; n sredstvo, da bi se prikopaj! do cilja, ki se jim grozi izmuzniti, iz objema, ker so doslej mislili, da. ga imajo že dobro pri vlitega. Zato jim pridejo prav sedaj tudi ti novi triki pni starem lovu, »informacije« g. Straefaiju in pa »plebiscit«.
zto.taitih moremo ugotoviti; da so ko^ miLiformÄi iin- sodi.aliiist; izgubi,» iz svojih irete ipreicaj važnih pozicij, zlasti v veftitei,h masnih. Demokristjani so se namreč s pomočjo vezanih lilst polam1.,»» nešteto noviiih občim, med njim» tudi Genove in Benetk, kjer so doslej vlada» kcimiinfanmiigti. Ce pa upošte-vàimo..'StéviifMmo raamerije, vidimio da so demcterlistjani' nazadoval» kar za
340.00	©lasov v primerjavi z državnimi Vbl’iSVäri» 18. apnila 1948. leta. Precejšnjo dejavnost so pokazali, tud» ne-ofasiiislti, kii pa zaradi vofflivinaga s'iste-
m.a diso debli», n,'iti v eni» občini večine. Kcmčirto striulMtiuro sedanjega ita-lijan,itecigä razpoloženja bomo dobi», Mo bodo volkve 10. j,un!ija še v ostalih občinah.
.Nič manj zanimanja «liso vzbudile tudi vol’litve v Àvotriiji) kjer so voliti predisedinilka rapuiblllitee, Ta država; ki je še vedno okupirana od velesil, predstavlja zelo veil'te pomen, v srcu Evrope. Na vollitvaih je zmagal socialist general Koenner, katerega so pni izločilnih vw'iìfvnh vrtritt tudi komunisti. Omeniti moramo, da so za Korinerja !ccim,pEte't,n.o gilasoiva» tudi Koroški Sitoveinic1, ker se je pokazal Koenner še prej biCLj pravičen do' rešiiitve slo-ver.iakega mainijš,inskega vipržšanja kot pa kiterilkaina stranka, ki je sedaj n,a ritaiaati.
V zapaidlnem tllokiu ni vse v najboljšem redu, ker se je zadnje ča-se vritaviič vnei! spoir med Zapadno Nemčijo i.n Francijo zapadi Posarja. Po-tzrü'.ci predsadinflk vlade je namreč po ,.n,aloig,u fr.g.nicoflkega zunanjega ministra Sobumana razpustil posar,sko demokratično atra,n,ko zaradi njene usmarje-nen ' v pri’l'oig nemške rešitve kočljivega pasarskega vprašanja, tei je že po privil svetovni vojn! ostalo nerešeno licer aj 15 lat.
Zapadna ,nemška vlada je zaradi tega «-citarla noto všeim trem zapadnim velciSitom. V ide», bomb, kako se bo ta zadevščina rešila, kajti prav gotovo fco v tem poigledu posredovala ne samo Anglija, .temveč tudi Amerlitea.
Od iu m Sam po svetu
GORICA. — V,olivna, komisija za goteteo pokrajino je imenovala 2Ö0 sMrutinatorjev za prihodnje voililtve na Gioniškeiri; cd katerih je 35 članov Demokratične fronte Slovencev v Italiji.
TRST — V. sredo zvečer je bila ria
presežki postaji žalna proslava v počasti,tev spomina 16 talcev, ki so jih Ne me ; .obesili pred 7. leti. Govorila sta tovariša Zorko Jelinčič v slovenščini im Gricircl'ano Luxa v italijanSči-ni. Na proslavi je sodeloval tudi domači pevski zbor.
LJUBLJANA — Vlada Ljudske republike Slovenije je ita teden na isvoiji seji pretresala predlog .zalkoma, :po katerem bodb proslavljali 22. julij kot dan oboroženega odpora, oziroma nanciflne .vstaje slo,venske,g,a ljudstva predi okupatorju. 22. julija 1941. leta ,K> ss zsici’è po, vsej Staven *11 prve pairiMŽainiske akcije proti nemškemu, iri. 'iitallijanskeimiu okupatorju. Po teh akcijah so s,e .pričele oborožene borbe Slovencev tudi diruigod v .nekdanjih mejah Italije.
Ugodnosti
gradbenih delavcev
Gradbena dejavnost zavzema pri mas vedimo večji razmah in postaja ena od najvažnejših panog keir gradimo ključne obijiekite enoletnega gospodarskega plain®. '.Dosedanji uspehi našli-h gradbenih podjetij so nam dovršeni objekti, kot vinska Wet, šola v Kopru, šola v Bertokih, ki kažejo visoko strokovno sposobnost naših gradtoemi-h delavcev v borbi za izvedbo planskih nalog, kljub objektivnim težavam, ki so obstajale.
Gradben;' delavci so po svoji naravi, dela 'izpostavljeni več ali manj neurejenim delovnim pogojem tim stalnim, premestitvam, ki so otežko-6al,e dotcik delavcev na posamezna gradbišča. Mnogi od teh so se vsled takiih pogojev odločili v druge panoge industrije, ker so imeli boljše pogoje limi stalno delovno mesto, medtem ko se morajo v gradbeništvu po potrebi in gradnji objektov premeščati iiz objekta na objekt. Delavci so gledati, da so se dnevno vračali domov, iker je to bilo v njegovem interesu, da je na ta naftar s svojim zaslužkom lahko največ pomagal svoji družim!, ker za ločeno življenje mi prejemali nikakih dodatkov.
Z navodilom o terenskih dodatkih gradbenim delavcem je to vprašanje zelo uigcdno rešeno za oddaljene delavce gradbenih podjetij. Višina terenskih dodatkov omogoča delavcem, dia bodo s svojim zaslužkom poma-g-Hi svoji družini v nezmanjšani; višini ali celo še več. Po drugi strani pa bo ta dodatek ugodno vipiliva.1 na dotok1 delavcev v gradbeništvo.
Na osnovi teh navodil prejemajo delavci, ki so poslani na diete na gradbišča oddaljena najmanj 6 km od njihovega stalnega bivališča terenski dodatek tnsiicer:
a)	za gradbišča ceste Križišče—Ri-žana, bolnice Valdoltre im Ankaran tar Palaoe-Hotieila v Portorožu, delavci od I do VI skupine po 70 din dnevno, delavci od VII dio IX skupine po 85 dim dnevno;
b)	za gradbišča nove opekarne Se-čjole, stanovanjskih hiš rudnika Se-čj.oile, popravilo ceste Škofije—Sečjoie in ceste Portorož—Piran, melioracije Ainfcairain. Dragonje im doline Mirne, ceste Portaiporton—Vlisiinada, (stanovanjske hiše im skladišča Umag, stanovanjske hiše Semedela in gradnja pomolov Izola—Umag, delavcem od I dio VI skupine po 60 dlim dnevno, delavcem od VII do IX skupine po 70 dim dnevno;
c)	delavcem gradbene1 strdke zaposlenim na vseh ostalih gradbiščih v okrožju, ki so predvidena v planu 1951, pripada delavcem od I do VI skupine po 45 din dnevno, delavcem od VII do IX skupine po 50 din dnevno.
Ti dodatki so vezani na pogoje, kj jih delavec mora izpolnjevati za pridobitev terenskih dodatkov in to da nima neopravičenih izostankov in tudi ne več kot tri, opravičene izostanke itd. Terenski dodatki gradbenim delavcem se izplačujejo od 1. maja t.
1.	dalje za omenjena gradbišča.
Delovni kolektiv gradbenega podjetja Slovenija ceste v Dekanih in gradbeno podjetje Edlilit nujno rabijo večje število gradbenih delavcev. Podjetja nudijo dobre delovne pogoje, stanovanje im prehrano v menzi, delo po normi ali akordlu iin terenske dodatke v smislu navodil o terenskih dodatkih gradbenim delavcem.
Sc.
Pisali so nam mladinci
V naše kraje bodo začeli prihajati številni izletniki in letoviščarji
Te din! so nam pisali mladimcii delovne brigade »Petek«, ki je pred dnevi odpotovala na gradnjo mladinske proge Dobo-j-Banjaluka-. V pismih pravijo med drugim, da so- srečni» in veseli,''‘’potni delovnega poleta prispeli v vasico Kalušo, kader bo šla nova pr oiga.
Ze ob odhodu smo bil! prepričani, da se bedo tudi na tej .prcigi izkaz ali, kakor so se do sedaj na vseh objektih, bodisi pri nas v okrožju, kakor tudi v Jugoslaviji. Častne obljube, ki so jih dali pred odhodom, sedaj izpolnjujejo. Tako so 18. maja presegli delovno normo za 20 odstotkov. 19. maja za 79 odstotkov, 21. maja pa za 61 odstotkov. To niso gole številke, to SO' številke, v katerih se izraža delavnost in požrtvovalnost naših mladincev, ki si štejejo v čast, da gradijo že tretjo progo.
Toda njih delavnost ni samo v tem. Tudi na kulturnem področju nočejo zaostajati. Do sedaj so imel! dve brigadni konferenci, sestavili so pevski zbor, pripravljajo se za kulturno prireditev. Prav talko delajo na športnem področju. Ustanovili so odbojkarsko skupino in so že imeli dve nogometni srečanji. V študiju se zlasti pogilabiljajb v teoriji naših največjih učiteljev ;,n voditeljev socializma. O tern in še o marsičem nam pišejo naši mladinci s proge Doboj-Banjaluka.
Zadružna konferenca v Kopru
KOPER — Konferenca upravnih odborov kmetijskih zadrug je bila dne 25. maja v koprskem gledališču. Vodil jo je predsednik OZPZ tov. Požar. Navzoči so bili tovariši Čehovin, Sokol in Prijom. Na, tej konferenci so obravnavali delovanje upravnih odborov kmetijskih zadrug iin o odnosih med njimi in raznimi podjetji, na pr. Fruktus, Omnia, Prerad, Kmetijski servis in Istrska banka. Diskusija je bilia precej živahna in iz poročil raznih tovarišev je to'.!o razvidno, da' nekatera vodstva teh podjetij bi morala več pomagati kmetijskim zadrugam, kaikcir v resnici' pomagajo. Zato pa je tovariš Sokol nekatere dobro ožigosal. Nato je govoril tov. Cehovi/n in obrazložil, kako bodo v kratkem tudi naše zadruge lahko svoibodmj trgovää le, tudi1 izven meja našega okrožja, 'kako se boidlo cene formirale na podlagi povpraševanja in ponudbe in še marsikaj zanimivega je povedal.
#
IZOLA — Mestni ljudski odbor bo po bazah organiziral zbore volivcev,
na katerih bodo volivci razpravljali predvsem o novem načinu trgovine pri nas, o cenah na trgu, pa tudi o bromesečnem delu mestnega ljudskega
Naša obala je s svojo razčlenjenostjo im številnimi zalivi kot nalašč ustvarjena za letoviiščainsika naselja. Valovita obala in mestoma bogate pl-aže z drobnim peskom, toplo morje in zelenje skozi vse leto, kii sega prav do morja pa tudi odlično sadje in trta; vse to privablja k nam razvedrila m počitka željne ljudi. Naša obala je tudi bogata na kulturno zgodovinskih zanimivostih, za to nudi naše ozemlje bogate možnost, za naj-raznovrstnejši etnografski in umetnostni ter kulturno zgodovinski študij.
Iz navedenih razlogov je naše ozem-
Fleso pred vojno ni bil turistično cen) ter, kar je značilno, ika.jti pred vojno se ni nihče zanimal za letovanje delovnih ljudi. Vsa pozornost je bila usmerjena, te na splošni .turizem, iki, je prinašal bogate zaslužke, .privoščil,; Pa so sl. ga lahko samo bogatinih Južni dei naše obale od Savudrije do Novega grada je ostreje zarezan in nudi sliko elementarne romantike ter zato mi nič manj zanimiv kot severni 'del obale našega okrožja, ki je večj. del mehko valovita in polagoma pada v morje. Marsikomu bolj ugaja preprosta, a zato toliko močne j-
zatohla lih zanemarjena. Tujec bo že tu spoznal velik napredek našega okrožja. Ce bo- šel po naših vaiseh, gledal njih naravno lepoto in .užival njene sadove bo tudi epoiznal napredek, saj pej nas nit velčje vasi,, Mi ne bi bila obogatela z noivo, šolo, zadružnim domom ali kako drugo moderno žgiradboH Povscid bo spoznali novo življenje in napredek vseh treh n.a temu ozemlju živečih narodov, ki si skupno ustvarjajo lepše 'življenje.
Naša ljudska oblast je šla prii organizaciji turizma še dalje. Delovnim ljudem našega okrožja je omogočila, da poleg obiskov ,i.n izletov v razne kraje Slovenije, lahko preživijo počitnice v naijiliepšlih letoviških središčih Slovenije ,i;n sploh Jugoslavije. Število teh turistov vsaiko .leto narašča. Saj zato imamo pni nas dobro poskrbljeno. Delovni človek ima uzakonjen plačan ,redini dopust in oblast mu vsestransko pomaga.
Leipota naše obale in druge turistično ip-revlačne točke v našemi okrožju služijo našemu delovnemu človeku. Ob njih se zbira novih moči, ko preživlja' dopust. Tudi tujec, ki preživi svoj oddih v naših letoviščih, se bo gotovo večkrat vrnil na našo obalo.
I 'OLA — Nove delavske stanovanj ske hiše v Izoli so zasedene z delavskimi. družinami. 16 najmodernejših stanovanj, vsaiko z dvema sobama in vselili priifikliiiriami, je billio dograjenih v štirih hišah. Taka storto ‘za delovnega človelka je mogoča te tam, kjer vlada ljudska oblast. — Po prevzemu tovarn in podjetij v upravo delovnih kolektivov, je ' iniciativa za nadaljnjo gradnjo stanovanjskih hiš prešla na delavce saifie, kar gotovo pomeni, da bo doživela neviđen razmah. Pričakovati je, da bodo delavske hiše zgradila vsa podjetja iin to-vame za sivoj e deilavBit/vo.
Eidliin.0 na ta načiin bo tudi rešena stanovanjska kriza, k; je tudi v Izoli velBka.
*
PUCE — Kako si gospodarijo Čunjevi — Morda vas bo tiudii to zanimalo. Kar poglejte. Družina Cunja ' iz naše vsi« živi-, deines v nečitaveškiih pogojih. Mair ji 'je to 'Piatirietorao? iM.i prav: mo, da ne, saj bi se lahko prliiklljučiilf, kmečki dejavni zaidciugli. Toda silit; noče-
mo nikogar. Življenje isaimio bo še marsikoga privadilo do spoznanja, ali te v zadrugi živi boilje toot Izven nje. Stani Bego -Ganja je pretapa5 druži',mo, kadar je pif.Se-1 domov pijan. Ker niti1 Čunjevi ne morejo živeti od zraka, se je mladi J.uišto nedavno odločili, da pojde delat v T.st. V Trstu je distai! mesec durili .Demov pa je prinesel (piškavo zapestno uro. Njegov mali brat Marcel j.o je nosil po vasi, dclkler ,jie ni razbil. Zdaj .nima Jušto me ure, ne denarja. Družinski po-
DEKANI — Neštetokrat so že pisali in konferirali o potrebi primernih šolskih prostorov v naši. vasi,
zlasti še odkar - .imamo nižjo gimnazijo. Naša vas je vedno bila .napredna v vsakem pogledu, zato nas tembolj boli-,' ko bomo prav na šolskem področju kmalu med najzadnji-mi. Ne moremo sii kaj kot da zopet ;,n zopet opozarjamo merodajne na skrajno neprimernost sedanjega stanja, t. j- na hišo, ki ni bila grajena za šolske potrebe, -a se le v njej
Izboljševalna dela v dolini Mirne so spet oživela
V TEH i NEH TOIPLA MORSKA VO DA PRIVABLJA MNOGE KOPALCE
ša naravna veličina, ki pride da izraza vi južnem delu naše obale.
1 je izrazito turističnega značaja in zato so se tudi razvila močna it.u.ri-stiična središča: najveičje kopališče na severnem Jadranu Portorož in zdaj Svetli Nikolaj .in nešteto hotelov «in domov.
Vojna tudi našim letoviščem ni prizanesla. Dost.;, je bilo porušenega in zapuščenega. Seveda je bilo najprej treba obnoviti maše porušene vasi, spraviti v pogon industrijo, zgraditi šole, ceste, i,zvesti elektrifikacijo in opraviti; druga najnujnejša Obnovit, vena dela. Zato smo v zadnjih dveh letih začeli resneje misliti na turizem. Najprej so obnovili ,in razgrnili kopališče Svetli Nikolaj, Mi je danes eno najmodernejših (kopališč sploh din privablja vsako 'leto n,a tisoče Tržačanov, ki so praktično ibreiz dobrega večjega kopališča. Našemu gospodarstvu pa prinaša to dragocene devize. Prav te dni; so v kopališču Svetega Nikolaja odprli sezono in odlsl-ej bo prav do jeseni, zlasti ob nedeljah in praznikih v tem kopališču živo, pravo mravljiiče ljudi. Saj kopališče je tako urejeno, da človeka, W ga je le enikrat obiskal, privablja zopet iin zopet. V sencah .košatih dreves je na stotine lepih kabin, male a prijetne veekend hišice, številna športna igrišča in naprave: vse to nudi obiskovalcu prijetne občutke. Za okrepčilo pa je poskrbljeno v bogato založeni restavraciji.
Naš na j več ji turistični center je Portorož. Tu smo. pni obnovi 'dosegli največje uspehe. Obnovili in opremil,; smo hotel He-ljos, Central, Hotel -Portorož, nešteto vlil in 'kopališče. Prav v teh dneh dokončujejo obnovo Palace Hotela in je v ta. namen investiranih že več milijonov. Uredili so novo električno napeljavo, centralno kurjavo, vodovod iin druge sanitarne naprave, tako da bo zdaj ta hotel veliko modernejši kot pred vojno .in se too lahko kosal iz najmodernejšimi hoteli v svetu. Sprejel bo lahko 350 gostov. Gostom pa too na razpolago čez dober imiese«( idlniii.
, Talko too v Portorožu na razpolaga vse ugodje za 550 turistov naenkrat. Seveda bodo ti turisti predvsem naši delovni ljudje iz okrožja iin Jugoslavije. Nekaj desetin šoto pa je namenjenih tujcem, ki želijo preživeti prijetne počitnice ob našem morju, saj se za Portorož zanimajo tudi po svetu.
Sveti Nikolaj in Portorož sta naša glavna turistična centra. Toda ob vsejTrnaši .obali je še veliko prijaznih kotičkov, Mi so idealni zi oddih in razvedrilo. V Strunjanu so po obronkih raztresene prijazne vile in hišice. V Fliesu je pripravljenih večje število počitniških domov. Fisso leži v manjši zaprti diclini«!, v .kateri sta dve sladkovodn,; jezerdi. Ta kraj se bo polagoma razvil v večji turistični center, kjer bedo prevladovali ,počit-niižlk,; domovi. Ta iter ai j je v vsem našem okrožju najbolj primeren za oddih 'delovnih ljudi, ki si žele mf.ru in počitka, isaj je doillilniiica nekako izolirana od sveta, le ipr-otii morju je Sirota) odprta in ima lep .zaliv. Človeku, te,; si pa zaželi razvedrila, nudi to spremembo bližnji Piran in Portorož, dcikoder je prav lep sprehod. —
Prekrasna turistična točka je Savudrija s svojim borovim gozdičkom, ki nudi v vročih dneh prijetno senco. Tudi tu se poraja kolonija počitniških domov.
Razen obnove hotelov, penzionov, kopališč in drugih tujsko prometnih naprav, so k pospeševanjlu turizma pripomogli še drugi okrepil naše ljudske oblasti: dobra preskrba, olepševalna dela, ureditev parkov in razsvetljava v vseh tujsko, prometnih središčih, izboljšanje prometnih zvez in podobno. Na stalnih progah so začeli voziti novi moderni avtobusi, postavljena je redna avtobusna, zveza z Ljubljano, zveza z Divačo pa je mnoigo bolj pogosta kot prej. Poleg tega bodo v vseh naših turističnih centimih skrbeli za (razvedrite turistov številni orkestri. Samo v Portorožu bosta skazi celo sezono dva orkestra.
Tudi v naših obalnih mestih urejujemo moderne hotele. V kratkem bo gotov velik hotel, v Kopru, v Izoli, v Umagu, betel v Piranu pa služi svojemu namenu že (dalij časa. Seveda, tl hoteli ne bodo -namenjen! s aim o turistom, temveč tudi iraiziniim gostom, ki se mudijo pni nas službeno, ali pa jih zanimajo druge zanimivosti, kakršnih v našem okrožju ne imainjika. Ze samo zunanjost naših mesit mudi človeku, ki Je bil nekaj let odsoten, zanimiv pogled. Postala so lepša, obogatena s številnimi novimi zgradbami iin kmalu ne bo več sledu, da so bila ta mesta pred nekaj leti še
IlzlbolljSevalma. dela V, dol imi reke Mirne, kj so zaradi slabega vremena nekoliko zaostala, so te dni, ko, se je vreme ustalilo, spet oživela. Podjetje »Vodogradnja« sli prizadeva, da bi nadoknadilo zamujeno.
Operativni -plan prvega tromesečja je podjetje »Vodogradnja« izpolnilo •In z nekoliko odstotki tendi prekoračilo. Vendar mesečni pian v aprilu ni bill dosežipn, keir je ipr-i izboljše-vsilmtti delih 'izostalo precej sezonskih delavcev, zaradi dela na polju. Naravno je, da je vodstvo podjetja za ta problem iskalo rešitve. Tako je sezonske inštalaterje zamenjalo 30 novih delavcev, potrebovali pa bi jih še najmanj 20, ida bi tako pravočasno izvedli operativni ‘plan.
Za povečanje storilnosti so delavci uvedlj akordni način dela, ki g,a v celoti odobravajo, saj tako tudi več zaslužijo. Ta sistem dela je pokazal vidne rezultate,'saj tudi sezonski delavci, čdlkar delajo po akordnem načinu, . presegajo povprečno normo za 25%. Prav talko so izboljšali organizacijo dela s tem, da so delovno silo pravilno 'porazdelili na delovna mesta. Delovni kolektiv se vsak dan zbere ha sestanku, kjer delavci samii razpravljajo o raznih vprašanjih v zvezi z njihovim 'delom za dosego še večjih;.;.uspehov itd. Tako so na enem izmed 'sestankov sklenil!, da bodo odpraviti neupravičene 'izostanke. In to so tudi izvedli. Zato so uspehi pri delu Se večji.
■■■ „fr- _
Prvega maja'— praznika dela, je podjetje nagradilo najboljše delavce. Petdeset delavcev tega kolektiva nosi tako časten naslov udarni-
ka. Med najboljšimi kvalificiranimi delavci- Je skupina zidarjev tov. To-. maž.ičai, 'ki presega normo tudi nad 80%. Med- nekvalificiranimi delavci pa se je dobro Izkazala skupina -tako imano-v-amih 'kutoik-ašev, zemeljskih delavcev tov. Markova, ki povprečno presega normo tuidi za 200%.
Zidarji Jakob Tomažič, Matej Ugrin, Franic Mičiič,- Rudi Biuloivtiič in Jurij Juriča so dobil! t® dni medaljo dela dlruge stopnje kot priznanje za požrtvovalnost im delavnost.
Sindikalna organizacija delovnega kolektiva »Vodogradnje« stremi zdaj za dviig str okov neg a iin kulturnega znanja delavcev. V ta namen se bodo- ikma-lu1 priič-eli tečaji, tol jih bo. vodil -tov. F.rainkol iin drugi sposobnejši tovariši. Poleg vsega tega pa vzpodbuja sindikalna podružnica, med delavci 'tekmovalni duh in na ta način dvliga v njih zavest socialističnih borcev, da täko -dosegajo liz dneva v dan vedno nove iin večje delovne zmage.
PIRAN
glavar Repo pa je odšel zdoma iir, se
za d.iužiiino ne bri ga. Cvn.javii niso letos poseljači mliitli arina pšenice. Zemljo pa taks površino obdelujejo, da se bomo čuđfi'Ji, če bo ma njej le plevel zrasel. Pa kljub temi ' ‘ " niso nf-šl-i dio spoznanja. Mar misiSjio Čunjevi, da jih bo KLO »f-utrail« z živ fs-kimil n-aikiaeriiicamii? Ze vnaprej povemo Cu-njiavim, da kdor pri nas ne dela, od nas tuidi ničesar ne bo dobil. Taki maj' si sarmi primorajo, krizo mo ejio iin znajo. Nekoč bodo že sami spoznal.!, kje je prava pil. 'n kje lahko žliiviiš človeka .vredno življenje.
Zagovarjati se bodo morali pred ljudskim sodiščem

i
$B!mš • I
«Ih ‘
Tu'


- ; ■ « miSsL«,i ; ' zi
9.000	LIR VREDNO ZAPESTNO URO
UKRADLA JE
17-letma Panovel Rozalija iz Smani}, stanujoča v Kopiru, je bila zaposlena ko-t čistilka v slovenskem dijaškem domu v Kopru. Dne 14. marca letos, ko- so dijaki bili v šoli, je Parovelova kakor vsak dan pometala spalne sobe. V ehi izmed spalnih sob je zagledala v kovčku lepo, 9.000 lir vredno za-pestino uro. Vtaknila jo je v žep im, ko je končala z delom, je skrila uro pod nek kamen v domu samem. Naslednji dam je uro spet vzela in jo nesla v svoje stanovanje. Ves čas si Parovelova ni mogla daiii miru, skrbelo jo je, kam bo dala ukrademo uro.
Stvar je prišla na da-n. Tulova Danica se je pritožila, da ji je zmanjkala ura. Na koga naj bi padel sum, razen na čistilke? Saj je to dijaška navaida, če kc-mu kaj zmanjka. In tako so d i j sited vp-rašaJi Panovetovo-, če je ona pometala ta dan sobo. Ta je pritrdila, da jo je, vendar pa da ure ni vzela. Izgovarjala se je namreč, da je bila tista ura, ki jo je imela na manifestaciji; v Izoli, last njene prijateljice in da jo je ta zaprosila, naj ji prinese uro v bolnico, ker sama ne more pribi ponjo k urarju Si-gnoretu v Kal-eigarijn. Pa se je mladinska organizacija na, šol-i o tem pozanimala in ugotovila, da se Parovelova laže. Tu,lo-va je to zadevo prijavila postaji NZ v Kopru. Zdajci je Pairiovelova jela priznavati krajo. Toda prepozno. Zadeva je namreč že pred okrajnim, ljudskim sodiščem, kjer se bo morala Parovelova' za kaznivo dejanje zagovarjati. Seveda bo sodišče .brez dvoma upoštevalo okolnosti1, Parove,lovo mladoletmoisit itd. Končno pa 'tudi sama n.i kriva tega dejanja, čeprav ga je premišljeno storila. Namreč dodati moramo, da je to predvsem kriva slaba vzgoja staršev, ki niso zadovoljivo vzgajali svojih otrok, ki so bili- zaradi tega vedno nagnjeni rta krajo, čeprav malovrednih stvari itd. 1
ZA SVOJE KORISTI JE HOTEL ZATAJITI KOLEKTIVU 30 KG SVINCA
Sicer smo v našem listal že poročali, da se bo moral Kcisrčan Attilio Barto-lli.li .zagovarjati pred ljudskim sodiščem zaradi; tega, ker je 5. marca letos. koit (Uiluižiocjfleic t šiita.me Jadran v Kapra prodaj netoeimiu Pii-enu Mlincu 30'kg siv taca v w edinci.; 579 din. Toda stvar ni fc. ita tako «ta Jatinem, kakor je danes. Bariteli mi je til. sicer Izpuščen iz zaip-ora, ker je bila zadeva že preteka-na. Vemidair kakor zgleda, bo moral te dni Baribci'.in : na zatoženo k top im se zagovarjati za kaznivo dejanje. Svinec, Mi si ga je prilastil, je b i lalat podjetja im ga je Bartolih; dal Miuou za 1.000 idi m, tei pa mu j.h Mirica ni tialkOij izi.Jlat.al1. Baute I ni je izvrši to dejanje ina škodo kolektiva. Pravi namreč, da je ipctretooival denar za svoje potrebščine. Tada s tatvino na škodo skupnosti bi nikdar ne smel prizadevali si kaj takega. Zato mu ljudsko sodišče prav gotovo bo prizaneslo.
TUDI KOPRČANU FILIPU EDOARDU
NE BO SODISCE PRIZANESLO
Poročali smo že, da- bo v kratkem -razprava proti . Koprčanu Edoardu Fill ipju, poslovodju mestne ribarnice. Kat takemu je mestno -komunalno podjetje v Kopru zaupalo, da v prostem času, Ianiko nabira po mestnih podjetjih prazne staklenice un jih oddaja ODPADU. Dolgo časa je Filipi to delo opravljal. Vendar denarja, ki ga je prejemal za steklenice mn nikdar dajal v blagajno meskn'či komuda&nit) podjetij. Ka-kor m-u obtožnica očita, si je s tem prisvojili 15.729 din ljudskega -imetj-a. Ker je to dejanje na škodo skupnosti, mu. ljudsko sodišče ne bo prizaneslo. Zlorabljal je svoj službeni položaj za lastne namerne,, zato ga bo sodiišče obsodilo na zasluženo kazen-.
POGLED NA DEL NASE OBALE
......................................milimi...„mm,........................umi........„„„„„„m,.....
Tržaški delavci naj simi upravljalo svola socialne ustanove
Istituto maziianale- assistenza -malate a affli Nacionalni zaiv-od za bolniško pomoč, je največja italijanska ustanova te vrište, ki je «tastala z državnim dekretom lata 1943 iin je ato-sorto rala .skoraj vse dotedanje italto janske . dettavsta z aiv ar ovalne zavode. Zato se Tržačani upravičeno sprašujejo, kaj ima prav za prav opraviti INAM v Trstu, ko je Tirsit ločen od litanije iin sli tržaški delavci želijo samii upravljati svojo zavarovalno ustanovo. To pravico jiim zagotavlja . tudi mirovina pogodba z Italijo, ki dollača, da morajo biti vse ustanove sac atoega -značaja, ki imajo sedež v Itali ji! in ki so bile nekoč v Trstu, preseli jene na TO is tozadevnim delom doisedaj nakopičenega kapitala, ki je v -lasti italijanskih zavodov im ustanov. Preld pireihodloim Italije sta obstajali v Trstu dive zavarovalni ustanovi »Bolniška blagajna« za delavce in »Mutua« za uradnike. Obe ustanovi so upravljali; člani samii, iteri so volji; upravne odbore -iin postavljali pravita, Pcidpor.a, Mi sta jo mudili svojim zavarovalcem, je b ila mnogo boljša o-d vsake driuige podobne ustanove v Italiji. Zgradili sta si dva sanatorija za Pij'učne haleznli-, enega v Ankaranu in enega v Nabrežini. V te sanatorije so bili sprejeti delavci, k; so jih držali v oskrbi dokiler niso ozdravili.
Z razširitvijo italijanskih zakonov
o zavarovalnih zavodih za časa faši
stične Italije na Trst, sta bili ti dve trza (kii ustanovi močno prizadeti in sta v kratkem času zgub ili tists/a-uto-nom jo, ki jim je prinesla proeviit. FaSistličmii režim je prepovedal volitve upravnega odbora in je po zakoniti imenoval upravne kOmiisanje, ki so potem na svojo poko nameščali uradnike lin fiunlkicliicinatije. Talko je šlo do leta 1943, ko ata blilli obč .tržaški; delavski zavarovalni ustanovi priključeni n-oivii drž-avuli ustanovi INAM s sedežem v Ri-miu, 'k;; se je po zakonu polastila skoro vseh iitaffijamislkilh bol-mižkih blagajn. Old tistega dn-e naprej, se je začelo postopno propadanje bolniških fateigajii tako, da je deficit, INAM dosegel v preteklem letu 20 millij-ard lir.
Zanimivo je veidetf, kakšen je danes 'fiotošiaj I'NAM-a. GiladJ.o itailjan-" skih zidraividikav i»Fironite sanitaria« je v nekam svojemu čilar.ku omi® ro INAM koit (»Dobro lOrgamiaiinamioi ligpal-ni'C'O.1« -N-a -zaldnijem ikongrasu preidis-tav-nlikiov 52.000 liita'liij-ainsküh zdravinÄv,
ki je bil v začetku t. 1., so predvsem razp.ravilj-all o položaju v tej ustanovi, te: oskrbuje zdirarvniiško okrog 14 milijonov MtaHlianskiih (delavcev in njihove idriužiine. Na tem zborovanju so litaliti'anislkli adiravini iki ostro lOibstTdi-li vodstvo Zaviod-a 'iin načiin-e upravljanja s strani 'voidiiteiijev. Besede kot »nepoiš-tenioHti«, »hiiniavščiima« ta »sle1-parije«, so bile na dneiviheiR redu,
'Vsaka iposreidovan-je dveh demoterščan-Skih poslariikov, teli sa zatro-a j vlado na -kauBresiu, da bi poimiiirili zborovalce, je' Siilo zaman. IJiist »Fronite sanitaria« 'Obtožuje voiditellje Zavoda, da so sprejeli v siliužibo ostanke najbolj zagrizenih faišišsbov, Iki so bili taikioj ipio voijinli .ejsuriirain/; ;in oidlpuščenii.
Ko so ipiribiili v .Italiji ma oblast de-mclkriiiitjainli, isio iposlboipoma zasedli tu-; dB vsa vodi lina mesta'INAiM.- Ob smrti predsednika izav-oida Moscanlija, so me-serinim pllačam vseh niameščaniceiv Zaveda, ki jiih je p i ibn anp ,10.000, od. trgali 3-dnievnii zaslužek »za pomoč step vem ipiafcoijnega«. Tako tso sinovi Mcaoppija dablii); -nič manj kot 20 mi-ii jci.ìov iliir, «da iso lahko inadaJjevaffli. štuidij«. .listo se je izgodulo ob smrti generalnega direktorja Blizzard j a, ka-teiiemiu so -prepisa« 20 .let Službe, čeprav je t« v Služb: Zavoda šele’eno leto ‘to {dl; Tuidii njegova Idiružna je prijela več mdilv'ij-oinO'v Jiiir koit »liikvi-daid jo.« Prilog tega ise 'dieimioikni:) -jain-i pcuiiuižipjejo 'danarj-a iin imovine zavoda za svojo propagando. V Cassiin-n je -pckraji-riElkii odbor INAM potrosili 20 imiffl jicmiov ■ ifflir ;za voffllline ffleipake de-mcikrščanske stranke.
V zadnjem čaisu iso Bipirejelli v službo bivšega itinžaflkeiga din ibitvšega rlm-ske-ga faišlialri&nega ifeider-alla. Qb.a slta za-seidla oidigcivorinji -mesti iz mastnimi plačami . Dovolj je povedati, idia imajo biiiYiäii faiäistji', iki so m asta: vij gmi n.a n«.
odgovorna upravna mesta z raznimi funkicijjami ipo 100 tisoč Ti.r mesečno, medtem (ko prejemajo -uradniki 35.z00 lir na meseic. Kot zaključek naštevanja samo nekaterih primerov nepoštenega upravdjaimia iin poštovanja s strani wotìiltaliih fiunlkciioina-rjeiv I-NAM naj povemo še, da ima sedanji predsednik zavada Gfaiseipipe Petrilli mesečno plače 1 m idi 'jari Mr, «mediteem iko je deficit ustanove v beh mesecih skočil na 30 mili jard 'Fr.
K vsemu , temu je tj-eba d-oda-ti še nati'n-è zdravflj-einja delavcev :s strani Zavoda. Vodstvo se predvsem zanima za vzdrževanje nepotrebnega ü.i cl-crat-,sk'E'ga aparata, ki ipiredsitavija naj več je breme 'izdaiikov Zaivod-a lin papouioma zanemarja zdravniško oskrbo delavcev in -n;} hoviih družin. Kako je too-soie; ida biodo Idelavči zadovoljni z bolniško attortolo, če moria cin zdravnik v bcllnliškeim ambulato nju INAM ,v 60 mirratati odipiraviiti . naj,manj- 25 äj'Uidl, ki (pridejo na pregled, jim napisati recepite, j h registrirati itd. Torej mi 'čudno, če se delavci pritožujejo
n.ad tootnliško ‘OBlkrtoo. Ustanova, ki je mjiiihova flaisit, to;;, mioraila. ibliitli ina njihovo -razpolago lin V njihovo -korist ta ne posta« ulaezido .brezvestnih lizkoriščevate cev, ikiat je ito danes INAM.
Prav -tako nezadovoljstvo kot vlada v It«) iji, -vlada tuidii mod tržaškimi d-elavoi ip- u-radinikii. Tudi: v tržaških ambuTaitariijiih mora službujoči zdravilk adpt atfiij f-eio g-p «Hfs« ^ y
emi url, ker vodstvo tržaške podružnice moče .povečati števila zdravnike-v. Poleg teig,a vlada nezadovoljstvo tildi med nameščenci tržaške podružnice, si se stallino borijo piroitli nasilnemu vmešavanju centralnega vodstva 'z Rima v 'zadeve tutahke , i -:) ,■ . huče ina štkodo trižaSkih zavarovancev.
Kat zadnji doikaz tega nezadovoljstva inavajamo sikllep si'niđitoalnega odlbora -niamaščeimcev itržašike podružnice INAM, iteli je ipir-ed dnevi proglasili iđemioistiraitliivinio atavlko proti zaip-o-stavljai.iij'U briž-aške ipoidružimiice s strani rimske centrale. Samo takojšnja obljuba, da bodo vprašanja rešena v najkrajšem čaisu j,e stavko preprečila.
Tržaški delaivai lim inamješčeinCi INAM, ne zahtevajo do Rima samo izboljšanje TC Džaja v ustanovi iin izboljšanje drobovine, %tobas itid’ piradaàalo
nahajajo nižja gimna-žija; osnovna šola in otroški vrtec. Želimo iin zahtevamo, da se čiimprej^ in radikalno reši pereč problem novega šolskega poslopja v Dekanlih!
*■
KROG — V nedeljo- 3. junija pridite k nam, vabimo vas vse- Imeli bomo veljiko šfero v prid naši zadiru®!. Plesišče bo na; prosterni, dobrega vina .in kaj za ped zob bomo • tudi preskrbeli. To .šaigro, organiziramo zadružniku v znamenju dobrega sodelovanja s pučaTukl.mii zadružniki, saj se je k nam preselilo .celo n ek a j družin iz pučarslke zadruge, "kbr ‘ta njima toliko zemij-išča in ji delovna sila ostajau Mi pa imamo veliko več-v primeru z njimi in nam to sodelovanje zelo koristi. Zdaj pa preč s tem, rajši bomo o tem govorili ob drugi priložnosti. Ponovno vabimo vse, da se naše šag-re gotovo udeležijo v č-im večjem številu. Igrala bo godba od Sv. Lucije. Kaikcir predvidevamo, bo namesto kulturne prireditve nek govor, ki pa še ne vemo, kdo ga bo imel. Talko torej, pridite vsi!
* «
TINJAN. — Kdo ne zna za prijazno vasico na naijvišjem hribu našega
okrožja? Razgled, ki se tl nudi od tukaj je edinstven in res vreden vzpo-; na na vrh. Vsaik, Mi je bill enikrat v Tinjanu in ima smisla za, lepoto narave, se bo gotovo zadovoljen vračal im -tuđi z mislijo, da se bo še oglasil v Tinjanu. iPot-rebno pa bli bilo kaj olepšati in poprav iti v večjo udobnost posestnikov te naše zanimive razgledne točke. Zlasti! cikolii in pod cerkvijo hi bito treba izravnati teren te-r g,a napraviti prehodnega. Tudi nekaj klopi bi morali postaviti na mestih, kjer je razgled najlapšli. Marsikateri delavec bi ob nedeljah prišel se navžliti lepote narave v našo vas., če bli -nelkoliiko ,poskrbeli za olepšanje in za nekaj propagande. *
SEMEDELA — Naša organizacija S-IAU ni dovolj aktivna. Ze več časa ni
bilo nobenega sestanka. Čudno se nam zdi, da je vse tako mrtvo na področju našega KLO in ne samo z organižarijo SIAU, temveč tuidi druge organizacije ne delajo. Kje na.j za to iščemo vzroke?
Prvi odmevi
proste prodaje v Ljubljani
Iz Lji'jbljaine smo prejeli
dici;; is m^sega bral'ca in ga cfvj ?r'r iaimo.
Pred uredbo o- ukinitvi obveznega odkupa mesa in mleka je bila, Stevern ja slabo preskrbi] j eoa s temi artikli, posebno z mlekom. Dnevno je prihajalo v mesto devet do deset tisoč litrov, mleka. Zato so dobivale mleko že nekaj časa samo skupine cd 0—2 let po en liter na dan ;n od 1—7 let po Pol litra, večkrat pa tudi samo 3 del na da-n. Ostali pa so se mc-ralii oskrbovati , na prostem trgu Cena mleku na trgu je bila 50 din za liter. Takoj po ukinitvi obveznega odkupa mleka je cena padla, na Za Sl'lteir' Količine mleka so se talkoij zvi-ale, indicar tako: 14. maja je dobila Centralina mlekarna v, Ljub- . ija-ni^ 10.169 litrov mleka; 17. maja ze 16.376 liiitrpv -in 19. maja 21.037 Hi-Ire v. Cena v mlekarnah Je 25 din za 'liter in ga lahko dobiš v neomenjenih količita ah. Prihodnja teden bo verjetno cena padla n.a 23 diiparjev za liter. Predajajo ga t-udi na, bone z 80-ods‘etnim popustom. Kmetje ga sedaj raidi oddajajo »‘Mlekaprom-etu«, ker ga jim ta plačuje -p0 17 din liter’ Preskrba z mlekom je tcirej zelo za-dovoljj'va.
V prvih dneh proste prodaje mesa' v Ljubljani ta še ni bila, zadovoljiva. Sedaj, po 14 dneh proste prodaje, pa je me5a dovolj: telečjega, govejega, svinjskega,^Ovčjega, koriii&ka, salame,
oskrbe, temveč zahtevajo tuidi ločitev U žarkega zavoda old Rima iin ponov-no uspcotaiv'.ii,©-/ is^ib-đđriiih »n 'iiecd-vismiilh triŽalclkliih ödin ^ikiiih blagaj/n.
Xn. .kot izaikiljiui5eik mai] ipo'v.e/mo še to: Dsi.ies, ko je ZVU v Tnstiu nakazala 330 mriHjoiniav 'liiT za \gradnjo novega samaito: i/ja IN1A1M, skuišajo itali janskli ired*ei::ili at’ 'prikazati, ida je ta denar dala Italija, za pomoč /tržaškim delavcem, isam|o da ibi uitir/diilli svoje po-Ijtiičine rolložaje preid -voIOno kam/pa-njo. Tržiaški deiliaviej /bodo najbolj zadovoljni1, če j -m bodo vrnili v upravo njitavie sodi aim e ustanove, iker samo tako bodo ilaihiko siLužiiile njim saamim im ue	torn, ,z Rim?,
.^	ga
vse mesmiice na tegu j-n po oikoliišiki-h krajib. Cena je nast&dnja: goveje 165 din kg, sviinijsilco 290, ovčje 2*oi koz. lič-eik po 200, salama p-o 250 itd Ku-
pi5 ga |a'hta v neomejenih količinah v presti pro-daj,; ali pa na žiivilske bone, Cena mesil mi stalna in se bo kmalu znižala, ker je meša dovolj.
nam zgovorno priča, da n-iiti za meso niti za mleko ne bo treba čakati v vrstah.
Vse to je napravila zvezna vlada, ko je ukinila obvezne odktfpe nekaterim ikmetii-jskim proizvodom. Kmetje te s.kleipe zvezne vlade sprejemajo z veseljem, ke,r b-odo sedaj bolje zastal žili kot prej, ko je bil odkup obve-
zen,
K. D,
— —
t
Stran 3
			
OB 25. LETNICI SMRTI PESNIKA

......IIIIIIIIIIIIHIIIIMII........................................................................................................Illlll....Illllllllllllll........IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIH...MIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.......
Imamo vse pogoje, da postane
organizacija naših najmlajših
Ceitrit sticiletija je imiin.uilo, odkar je zahtevala lamint od slovanskega slovstva veliko žrtev, raiajvečjio pio Ketteju lin Murnu: knaškega ipetsm'ka Srečka Kosovela. Ugasnili je komaj nekaj nad 22 lat star, pcitem, kfo se je Sele pognal HnuiLikiu. iPr ilblil jžino po petindvajsetih leJiin se je v .našli knijllževinosti pomo-V 1 itraigilčen pi fumar, da je umni pristen pesnik v avetiu mlactoatli, pesnik, katerega so ob njegovi smrti pobliže poanai’j: samo nekateri itovkrišii, pa še tli ne .popolnoma, zakaj Srečko Kosovel ,je isivioje najlepše stivarli skrival ‘p.ed svetom, kakor da se boji zanje. To sp brili drgeti duše lin. srca, ki je razočarano ob koncu življenja zaupalo le 'še samemu sedal:
S ejko Kosovel se je mudil v Sežani n» Krasu. Bil je ,pristen Pir m,orec po dahu ii.i teifiau. iMešai-iica toiLminsko-vtpawake .krivi je dclločiila (tiudii element te rtjagiovegia anačaja un temiper,amenta. Bi .j je skromen, vase zaprt im. tih, toda .do iskraijimoistti občutljiv za najmanjšo krivico. Tr/d.iotii ii.i zn.araj je imel old matere, nekakšnio lagodnost im veselost pa od očeita. Vse ito pa je zaatinaila rahla .otožnost, Iki se je zelo zgodaj inasrt.lla v misgovern ar.cu. Komaj je maimreč odrasel ljudski šoli je mo.,al :da.t), Krasu slovo im odliti v Ljaioljai.ro. Študiral je ma takratni nemški reallki. čeprav ni kazali .posebnega smisla .za realne predmete. Kakor prii Ivu u Cankarju se je .tuld. ipri Srečku Kcsavellii zgodilo, da je realka ,izoblikoval a iz svojega, študenta izrazitega .lepnistlwica.
Svetovna ivojn.a lata 1914 je mlademu sredin jeÈfflliou odkrila marsikatero stvar, ki cui je me ibi,i itako ihi.tro spoznali, če bi živel v normailihih razmerah. Med drtiiiiim se je ipio končani vojmli v Italiji irazmati.1 nacionalni šovinizem, ki je privedel na krmilo
Srečko Kosovel:
PREPROSTE BESEDE
Ljubim jih, te preproste besed« naših kraških kmetov, ljubim jih, o bolj jih ljubim od vas, meščanskih poetov.
Kakor da vidim krajino jasno nad tiho zeleno dolino, kakor da vidimi skale in bore, ki stražijo to dolino.
Ljubim jih, njih ostro tišino; kakor raskava roka vabijo zopet in zopet me tja, izgubljenega otroka ,..
države fašisihiično stranko. Takrat je slovenski besedi odklenkalo. Za tistega, ki je bili rojen na Primorskem, a je žive» v .Jugoslavi ji, je bii.lo dvakrat hudo. Kadar si hoteli domov ,n.a oibisk, si moral prosjačil tli za polirti liist in Italijani so te pri tem .nečloveško poniževali, zakaj v Slehennem Primorcu slovanske ali hrvatske narodinositi so v klali emiigrainita, «iredentista, ki kuje zaroto .prioitli njenemu državnemu te-‘ lesu ita ga je zaradi tega treba imeti v irawvidniici. Posebno strogemu nad-
Telefon v vlakih. Danes je že itiudli v Svici (ne samo v Ameriki) možno telefoniranje te vlaka na progi. Ta problem je bil v Svici .rešen .drugače, kakor v Ameriki, kjer telefonirajo te vozečega vlaka alli avtomobila brezžično. V Svici, uporabljajo za telefon mirande gornje diovoidlne žice za elek-tričnii tok. Seveda, je ta rešitev možna samo v deželah, kjer so vse železniške proge elektrificirane. Vlakovodja lahko pokliče visako /postajo ati vlak.
*
Nepričakovana smrt. Na nogometni! tekmi iuigcslaivtja.—Italija je zairaidii preveč navdušenega in.aivU.jan.ja ih .živčne napetosti izaideila ika.p 40 letnega Milančana Eliigii/ja Alassi ja.
*
Umetni gumi se spet uveljavlja v konkurenci z naravnim kavčukom, v
Rimai je .bila mednarodna konferenca za kavčuik, .na kateri so sodelovali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Indije, Cejlona, Indonezije, Vietnama in britanskih kolonij. Zbrali so se inajvečjii piroiz-vedniki /in .potrošniki kavčuka. Cene kavčuku, ki. je važna .strateška surovina, so na svetovnem trgu dosegle rekordno viSino. Vendar kaže, da se te cene me bedo mogle dolgo držati, ker so v Ameriki, .Obnovili proizvodnjo v tovarnah umetnega gumija, ki so bile zgrajene med vojno, v Nemčiji pa je te idmi. bila odpravljena prepoved prcizvcdn.je sintetičnega gumija. Države, ki ,pr odmajaj o naravinj kavčuk, se boje, da jim bo umetni
zprstvu so ibdilii ipodvrženi. intelCgeinitii. Mladina, ki je študirala ina šolah v
J.ugicwiavüji, se je zidela Italij.ain,orni sumljiva in nevarna že zategadelj, ker se bi hotela odpovedati materinemu jeziku ii,n nacionalni zavesti. Vse to je morali kakor in,esteti drugi, na tastimi koži preizkusi,tii t.uldi Srečko Kanove«. Kadar je hcte.1 ipo .letu 1919 iz Ljubljane na Kras, mi nitoolli vedel, če bo prišel domov ali končal v za-
po™. Vise to ga je še z večjim hrepenenjem pi Uklapalo ina dom. «in ožjio domov mo, kjer so ise iz dneva v dam ve,čule jezikovne, maciom,aline, a tudi scriiiine kiliviice njegovih rojakov. Tam, kjeir čuti občan eno .bolečino, čut« peanilk dvojno, celo trojno boles;. Im tega ,n.i mogel teraiziitli drugače. kakor s pesmijo. Da ga «e bi tb neznosno ozračje zadušilo, je morali gm ariti a ,gic,vorig je kakor je znal, nežno, toplo, preprosto, kakor se je bil; .naučili v maiterfinšlčiiinl pr' Gregioir-či ju, Zuipiainlčičiu lin Gradniku, da. te s:;oštj»yain'ja ne oimeinjamio Prešernovega iimeina,
-Njegove peisirri opevajo Kras,, njegovo 'kamenito prirodo z ,gmajnami, bori, brcati, lipami «h tap,oli, z lastovkami im br inovkami, a tudi kraškega človeka, ki se telesno miui&i na svoji zemlji im zraven tega duševno trpi. Opevajo fiutili mater, ki čaka svojega sima. Ljubezen do ženske je v njegovi poezji stranski predmet, če Izvzamemo mater, Z vso .strastjo ta. mladostnim ognjem pa je oznanja! odklon od hlaipčervaliva, te bedne dediščine stoletja, ko je gloveiniSki človek tlačan,il tuijiau. Proiii hlapčevstvu j,e prepovedoval upor. Napovedali je boj krivici «n nasilju, boj za izboljšanje iin za prercidlite.v človeka.
Spoznal je, da je družbeni! red njegov eiga časa, zgrešen lin krivičen, ter je .zahteval, da se Zamenja z novim, bc.ljšim, ki bo pravičen za vse ljudi, ..ki bo iVidal v .slehernem človeku človeka. To je seveda, teižlko, skoro nemogoče .doseči po naravni poti. Priti mora ipcitreis, .revolucija, da se z enim mahcim spremenijo razmere. Takšen prevrat je Srečko Kosovel oznanjal v mnogih sivojih razgibanih pesmih, posebno v sonetnem .cOklliu »Rdeči atom«. Tenia njegova revolucija ini bila sama safcli namen. Njem cilij je bili etičen: hoteli je .novega človeka, ki bo postavil življenje ina nove, pravične
gumi začel resno konkurirati, zato skušajo čim, prej po visokih cenah prodati svoje zaloge komur koli,. To je izkoristila Sovjetska zveza, ki je v zadnjem, času neposredno ali s pomočjo Kitajske ali Hongkonga nakupila velike k o,ličine kavčuka. V Malaji so zaradi, tega uvedli, kontrolo nad izvozom kavčuka, vendar so šle še pireri .uivieil.javiljenjeim te kontrole velike količine kavčuka, v Sovjetsko zveizo in Kitajsko. Samo sovjetska ladja »Vilnus« je v začetku apriiila- natovorila 6000 ton kavčuka. Od skupne količine 97.000 ton,, -kolikor je znašal malajski, .izvoz kavčuka v marcu, je šlo 7000 ton v Kitajsko in skoraj 9000 ton v Hongkong. .Svetovna proizvodnja kavčuka je dosegla v prvem četrtletju 460.000 ton,, to je 88 tisoč ton več, kakor lani v prvem četrtletju. Hkrati pa. s,e je .dvignila svetovna proizvodnja umetnega, gumija na približno 210.000 ton.
*
Škodljivost hoje po stopnicah. Hoja po stopnicah je za človeka napornejša. -kakor vsako drugo gibanje telesa. Izraženo v kalorijah, (potrebuje človek za to gibanje (.namreč za hojo po stopnicah) 158% več kalorij kakor pri žaganju drv, 110% več kakor pni teku, in 8% več kalorij, kakor pri plavanju.
*
Kako so Babilonci varili pivo. Recepti so vsekakor lepa in potrebna stvar, posebno zanimivi pa postanejo, če so stari 2600 let, kakor so to re-
osmotve in ustvaril za vse ljudi enake pogoje.
Tako je miMiil in datai miladi viso-koßolec, ,ki je študiral na ljubljanski univerzi slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino ter se poglabljal v zapleteno problematiko svoje nemirne dobe. Pisal jie pesmi in tudi public ilstilično deloval. Bil je sotrudnik »Mladine«, 'ki -je -postala slednjič glasilo »mladih« im napredne ideje, ki so se zdele okorelim starcem pregrešne Im za državo nevarne. Zato je moral prenašati rane nevolje. Nikoli ni dobil nobene štipendije kot študent. Moral je tesno živeti, zakaj z doma so mu pritekala le skromna sredstva, zlasti tedaj, ko so Ita I ljami upokojiti očeta v .učiteljski službi ter mi niso vrsto .let plačevali nobene pokojnine. Bill je .primoran životariti prav po proletarsko. A vse to mu ,nii- vzelo poguma. Snoval .«n delal je nepretrgoma, čeprav z zavestjo, da je »vise z«uu- , ■<. Ob takšnih prilikah se je ga večkrat jodev-al .pesimizem, toda njegova o. troska, nepokvarjena mladost ga je vedno .premagala. Žalost je izlival v pejmi in jo na ta način podil od sebe, da ga ni. -zastrupila. Na dno srca pa se je vised-a li.jpkost in'grenkoba. Zgo-ščevala se je bolj lin bolj in je slednjič ondatila ,na dan v sonetih »Sad spoznanja« un »Romar pold goro« pa tudi drugod. Spoznanje je prišlo k .njemu »Kakor plamen im vihar«, po-žigai.lo iin ipcidrto je gradove, ki. si jih je z idiail v oblake, da nmu je ob tem »mise! okamanela«. Ko je prebolel krizo, glej čudo: pepel pogorišča je izginul, pcilija so v nosi zelenela. Njegov oltar, mladostmi ih idealov je bi! »ves raz-
Naiše ljudstvo je mnogo žrtvovalo za časa fašlizma, vendar nj odnehalo, ker je b.iila prepričamo v svojo zmago. -Delalo je prt raznih akidijah in sabotažah n,e glede na to, da so bile naše vaisiice iz Ok-cilic-e Kopra stalno pod kontrolo karabinjerjev, fašistov in domačih izdajalcev.
26.	aprila leta 1943, ob priliki proslave OF so svetili kresovi na po-mjanisikih in šmarskih poljanah. Kresovi in razne eksplozije so opozarjali naše ljudstvo, da OF živa, in da je ljudstvo pripravljeno vse žrtvovati, da se reši zatiranja. Na Vidinih mestih so bili lepaki: z raznimi- parolam,i: »Smrt okupatorju in domačim izdajalcem,!«, »Zmaga OF je gotova!«, »Kar je zdravega iin. poštenega naj zgrabi za orožje.«
Ta akcija je sovražnika seveda razburila, vendar pa. nmu n.l uspelo, da bi zavrl delo ljudstva. Domači izdajalci, so se prestrašili ini s.[ niso upali več i zda j atii«
Po razpadu Italije po naših vaseh mi bilo človeka, ki ne bi nosil peterokrake zvezde. — Pod rdečo zvezdo se je skrivalo tiudi majhno število špijomov, ki so 'imeli stliik s sovražnikom. Takoj jih ljudstvo mi spoznalo, po prvi nemški ofenzivi pa so postali domači izdajalci hlapci, fašizma in kot taki sov,razmiki ljudstva. Ker na deželi za take ni Mio prostora, so zbe-
btlonsklih -tablicah in ki dokazujejo, da so stari Babilonca, že pred 2600 leti paznalj umetnost, kako - se vari pivo. Recepti opisujejo pripravljanje piva nekako tako:
Ječmen so namočili v vodi, talko da je pričel v,ret« In se pni tem siprer mlinjata v škrob iin grozdni sladkor. Nato so takšna ječmenova zrna spekli v otoliilki' hlebcev, da,‘so n.a 'ta način zadržali! vrenje. Te hlebce so lahko pripravili na listi način kot ovseni močnik iin pojedli, a,H pa so jiih zmel.i in s pomočjo kvasa ponovno pripravili do vrenja. To, so potem začinili in pustili pomešano z vodo dozoret« v velikih posodah.
Kako močno je bilo to pivo na receptih nikjer ne piše, vendar je po opisu sodeč, morala biti to kaj .krepka pijača i,n sitarli Babilonci se niso smeli 'pritoževati zaradi prenizkega odstotka alkohola v svojem pivu.
*
Visokovredni gorilni plin iz manjvrednega premoga. V Srednji Nemčiji v bližini mesta Zittau je med zadnjo svetovno vojno majhna poizkusna plinarna proizvajala iz manjvrednega rjavega piremoiga visokovrednli1 gorilni' plin, katerega Ikurilna vrednost je znašala 4000 do 4500 kalorij na en kubični meter plina, Pii,n je uporabljalo bližnje mesto Gorliiitz (30.000 prebivalcev). Dovajali so ga v mesto po ceveh, Iker je bilo ceneje zgradit« več kilometrov dolg plinovod -kat pa plinarno v mestu liin dovažati tja, za proizvodnjo plina potrebni- premog. Premog so popolnoma uplinili ita ni bilo preostanka koksa. Oistal je sanno pepel.
*
Avtomobil s hitrostjo 630 km/h. John Cotob je v septembru 1947 na ravnimi Slanega jezera pni Bonnevil-lu v dlržarvi1 Utah v Z-DA dosegel s svojim dirkalnimi avtomobilom v smeri sever — jug -hitrost 617,013 kmi/h, v smerij jug — sever pai 645,013 km/h, torej, povprečno 630,120 km/h ter s tem potolkel svoj lastni rekord 593 tisoč 560 km/h, kli ga j,e z istim vozilom dosegel leta 1939. Avtomobil je komstrutinirail Anglež A. Raiiiltom. T,eža avtomobila1 je1 3,7 tone, jakost motorjev 2500 Ks Sin sicer dva motorja po 1250 Kis, Iki ženeta prvi sprednjo, (drugi zadnjo os avtomobila. Vozilo ima torej tni, prestave. Prva mu omogoča hitrost .do 240 kmi/lh, druga pa do 400 km,/h. Dolžina avtomobila je 8,738 m, širina 2,434 m in višina 1,295 mi	i
dejani«, njemu je pihal v obraz »pome-viiihitni zrak«.
Tragiko svojega žliviljana 'odkriva v večini svojih pela«.. T„.aigka i je,gave peantoke oisabnoBti doseže višek v; »Oceano«. Pali naprej ne mo,--e biti in j,e tudi ras imi.. Pesnik jie odložili peu ro — smrit imlu ga je i,ab lla iz rok za vedno.
— o — ,
'Kosovelovo dello je prii mas že dokaj .znano. Saj so m.jeigovli prijatelji izdali njegove pesmi in an, kakršen! kelii .način popularizirali njegovo osebnost. Posebno 'pozornost zasluži delo univerzitetnega profesorja dr. Antona Ocvirka, Ikli si - je zadat težko maloga zbrali in urediti želio obsežno njegovo zapuščino. Prvi zvezek »Zraaega dela« je že pred let!, a zaman čakamo že tenko časa nadaljevanja.
Piolleg domačih Izdaj so številni tujci pokazali veliko zanimanje za Srečkovo umetnost in poizkušali prevajati njegova dela.
Pesnik našega Krasa pa je med narodno osvobodilno borbo postal simbol iraeiukročenilh sinov ne samo ožjega Krasa, pač pa vse Primorske, ki so se zbral, v brigada iin jo poimenovati po njem. Primorski Slovenci — dezerterji iiiz 'italijamske vojske so že v Afriki pred povratkom v domovino o-snavaiii pevski zbor, ki je v sklopu Ju-.gicislicvantike armade nesei slovensko in partizansko pestim po vsej Jugoslaviji iin v tajimo. Vse to dokazuje, da obsega Kosovelovo ime političen in, kulitiuren program, ka,r je popolnoma v tlkladiu z njegovim življenjema in delom.
žali v Kopeir im od daleč grozili našemu gubanju. Talki iizdajialci so bili: Bertom Jože iz Babičev, Tometič iz Krkavč iin drugi. Po osvoboditvi je ljudstvo s takimi izdajalci obračunalo.
Danes lahko dela naš kmet svobodno lin užiiiva to, kar ni še nikoli, ker je bil dolga leta zatiran. Lames sanai vodimo svoje gospodarstvo in si bomo tebioljšalii življenjski1 standard in tudi kulturno življenje tako, kakor se spodobi, za delovineiga človeka.
Benčič Franc
Ce rečem kalamar, boste bolj razumeli in ibolij poznali, kaikoir če rečem liiganj. Liganjl je sorodnik sipe, samo nekam lepši je, ibolj eleganten. Telo sipe je bolj. zavaljeno, telo, tega je pa vse vitkejše ,in ad dveh strani mu rasteta dve trikotni plavuti, tako dai je Miganji v |spodnjem delu, kakor da 'bi ,imel obliko romba. Ce pa; imamo nekoliko več fantazije, se nam zdi, da nas spodnja del spominja na nelko čudno srce. Te plavuti mu seveda služijo, kajti iliganj' mi lena, mirujoča žival, marveč skoraj vedno plava. Plava pa ali s plavutmi ali pa iztiska, iz teleisa vodo skozi poseben lijak .pod glavo. Voda brizga naprej, lignja nese nazaj. Posebno v nevarnosti' mu je ta nagli raketni pogon kaj potreben. Poleg tega im-a pa- v telesu še posebno črno snov, ki v sili -tudi brizga, skozi lijak «n n.a umeten način megli? moirje, da g)a. ne vadi sovražnik iin ga, ne /more ujeti, .ali' pa da zamegli žnbvi morje., da ga n,e vidi iin mu ne luiide. 'J-orej. je ta črna barva napadalno orožje in tudi obrambno.
Toda li-gainj lahko menija barvo ne samo okolic,1, tudi sam svojo barvo lahko menja. Na ribjem, ‘trgu jih jie videt« lepe bele ali pa nekoliko rožaste ali pa prav 'rožaste. Sipe ta hobotnice prodajajo kar na kupe na ribjem trgu, kar nametane, pa /'"M vse črne in umazane. Lig.uj-i, so pa vedno lepo oprani, in navadno še okusno zloženi, razvrščeni in razpostavljeni. Zi,vi lignji so belkasti, ali ipa šie bolj. natančno, sivobel,kasti. Kadar se pa razburjajo ali kadar jih kaj vznemiri, morejo to svojo 'barvo |m.erajati v rdečo.
Pravijo, da- so liginiji nemirne živailll, da ts-e vedno premikajo. Bojda jima nanje precej vpliva luna. V Ameriki so opazovali, da se ob ščipu natepejo velike brigade ,lignjev in plavajo d vso silo proti smejoči se polni luni. Njih misel je samo luna, njih cilj samo luna -in nič jim mi mar, -kaj je pred -njimi, iin zgodi se tu pa tam, da vsa ta armada častilcev polnega meseca zavozi z vso silo na kopno, od k-oder si ne zna pomagati naizaj v m.orjp. Ce ne bi te -zgodbe napisal resen biolog, bli človek misli!, da je — ameriška.
Rekel sem, da j-e podoben sipi. Točno. Glavo ima, kot sipa z močnimi čeljustmi. Oto glavi nosi- kolobar prav za prav osem, kratkih i-ovk ta dve dolgi .lovki, ki sta daljši kot telo. Male llovlke so cele /porasle s priseski, dve daljši pa, samo na razširjenem. delu. To so inijegiovve roke, z njimi izagraba Plan, (Stijsne ga in se prisesa s priseski nanj; Hz tega uhljema je edina pot. v usta, med čeljusti, podobne papigiiinemu kljunu, ki neusmiljeno razkavsata, 'kar pride med njiju, in nato dalje. Oči so .izredno velike.
Kalamari' po tem, 'boljši, čim mlajši so, stari so -pa trdi- in tudi manj okusni. Love j.ih vse leto. Pozimi, tam v januarju, februarju, so najboljši. Liigmjevo meso je mnogo boljše ikakoir meso si.pe. Tudi liganj im a v telesu) Iuptaio; isilpilna je debela, polna, ta je pa čisto tanka, iroževipadta, prosojna, kot' iptičje pero.
resnična
Pionirska organizacija 'ima v Kopri, šči.nii na kratek čas njenega obstoja, prav lepe tradicije. Vrsto nalog je znala dovolj temeljito, lahko rečemo, prav odlično 'reševati. To lahko potrdimo prav zato, ker imamo danes na dlani vise njene usipehe, ki jih je dosegla v kratkem obdobju po osvoboditvi.
Težišče vsega dela s pionirsko organizacijo j,e bilo v prvih letih po osvoboditvi vsekakor'v šolah, ,k,i ipa s o morale pirav v tistih letih refevati kopico novih šolskih problemov (ustanavljanje novih šol, materialna oskrba, pomanjkanje učnega kadra, borite za enakopravne pravice slovenskega šolstva, litri.). S postavitvijo naših šol na trdne temelje pa so se postavljali trdni temelj« tudi za pionirsko organizacijo. Osnove, ki ,so bile po- • stavljene v šolah, so odločilno vplivale na rast učencev, pionirjev, ki so s svojim delom dokazali vrednost članstva svoje organizacije, kakor tudi vrednost, da bedo znal« to svojo organizacijo čuvati, jo utrjevati in razvijati. — Ali smo mogli od te organizacije pričakovati kaj boljšega kakor to, da se je začela zavedati svojega obstoja, da je izgubila čut manjvrednosti, da je spoznala svoje mesto v družbi, dai je razvila borba« nosit iin nacionalni čut do omega maksimuma.. ,k,i naj, bil pri ci'.rc.rih, rejenih in živečih v .raznarodovalnih okoliščinah, vladal ter jih podžiga! k večjim im .boljšim uspehom, ne pozabljajoč, da .morajo krivice, ki, so jijm bile prizadej an e v doto« vsakovrstnih raznarodovalnih režimov, vračati na socialistični!, Internacional,isitlčni način? Resnično, nismo mogli in nismo pričakovali večjih uspehov, čeprav smo še marsikaj drugega dosegli.
V	dolbi po osvoboditvi je ležalo torej iglalvno delo pionirske organizacije na šoli. Kasneje je to delo prevzeta mladinska, organizacija, ki pa spričo svojih lastnih obsežnih na.lcg. ni mogla posvečat! .pionirjem tiste skrbi, ki so jo vsekakor nujno potrebni.
V	vseh teh obdobjih je imel več ali manij glavno besedo v pionirski organizacij« učitelj. On je bil v prv« vrst« poklican, da se za ta dorašča-jočit red zanima: da m.u nudi isvoije znainje in Izkušnje, da v organizaciji vpliva na intenzivnejši študij, da se v organizaciji zanima za problem šole, da postane organizacija šolskim smotrom vdani pomočnik, itd. Tak način dela je bdi potreben toliko časa, dokler teh problemov niso zinali reševati sami pionirji, dokler se pio-
Kalaimare jesti, se pravi .dobro, jesti. Vedno so dražji od sip in hobotnic. Pripravljajo jih n.a razne način ne, najboljši so seveda povaljani, v molki, ocvrti, v olju; preden si j,ih nesel v usta, sl brizgnil .nanje nekaj kapljic žlahtnega) limoninega soka.
Tuldi lignji vežejo jajčeca na morsko dno kakor siip'e. Samica, ovije več jajčec, ki so, poidol,gasita s posebnim ovoj-emi in jih. nato obesi na razne predmete v morju; nato odplava, in kar je )ko,t mati Za svoje potomce morala napravit«, je napravila in rtič v.eč. In vendar rod kalam,arov ne :i;z-
Na Dunaju izhaja časopis »Die Bruecke«, ki naj bil služil propagandi avstrijsko - sovjetskega prijateljstva. Ta časopis im.a zelo » privlačne« ilustracije, da bi Avstrijci dobili čim bolj. točen vpogled v prilike v Sovjetski zvezi, lin da bi postali čim mam j odporni za »bratiski objem«.
lE.n.a Izmed številk prinaša sloko, na k,at eri je oltar in trije duhovniki, ki klečijo pred oltarjem. Besedilo pojasnjuje, da je to služba božja, v Rigi in da, kleči pred oltarjem predsednik Najviišjeg.a, cerkvenega isveta evangeljske cerkve na Letcmslkem, Gustav Ture, Iki bere Slavnostno mašo v katedrali. Druga slika prikazuje elegantno, Vitko damo z grabljami čez ramena. Besedilo pravi, da je to sliko objavila revija. »Kriestjianka« (Kmetica) na, »modni strami# kot model obleke za delo nia polju. Zraven so vs-e podrobnosti, na primer, da' ima obleka dve n aram,n iči , v pasu je gimnastika iin dva velika žepa. O grabljah n.e ,prinaša modnih podrobnosti.
PREPRIČLJIVO
Belgijski kioirrliinfiormlstičnii list '»Le drapeau rouge« prinaša stalno merilo o »iplebisoitu« za pakt petih velesil, za 'katerega so ta mesec začeli zbirati podpise ko-mi ì nf or misti ■ Pod naslovom: »Kampanja v Koreji« piše:
»V Koreji so začeli zbirati podpise. Predsednik narodne Skupščine Hiim Dobru in predsednik vlade Ljudske republike Koreje Him: lir Sen ata prva podpisala 'apel za mir.«
Izbirali so zares najbolj prepričljiv primer !
POVEČANJE LJUBEZNI
V madžarski tovarni »Elektroter-mex« so marali delavci podpisat« izjavo, ki se začne takole: »Otoljubljan, dia bom. ma čast. Prvega maja in osvoboditve naše države povečal svoj, delovni učlne.k za x procentov, zmanjšal odpadke za x odstotkov« (osebna obveza vsakega delavca: Nato slede obljube glede delovne discipline, zamujanja -iilri., itd. iin razne politične obljube. Na koncu ipa je itale biser: »O.b-veaujiem se, da todtai povečal svojo to»
niirji sami niso zavedali, kaj je njihovo najvažnejše .delo« No, danes lahko vidimo, da je tak način dela s pionirji 'Odveč povsod tam, ikjer je pionirska organizacija dejansko delala. Pa ne samo to: pogoji za drugačno delo s pionirji se kažejo v vsem našem političnem in gospodarskem razvoju: prevzem vodstva podjetij s strani delavcev, demoikratiiizacija, oblasti lin uprave, učvrstiiev lokalnih organov ljuidiske oblasti, vse to nam daje garancijo, da je naše ljudstvo dovolj zrelo za prevzem vodstva dela pionirske organizacije..
Dosedanje delo, v katerem je učitelj predpostavljal interese šole, je šlo seveda največkrat mimo interesov pionirjev, kar je popolnoma razumljivo, saj gredo pedagoški delaivc« tudi v šoji mimo iučemčeivtfh interesov, oziroma ne izhajajo iz njih. To pa je linija, opira,šča.nja šole in pierai,rake organizacije, česar pa ta organizacija nima v programu. Ona ne more postati privesek šole, če hoče vzgojiti v svojih v-rštah samoupravne, optimistične državljane. Clami .pionirske organizacije naj me bodo pasivni izvrševalca nalo-g, k« jim j,ih starejši, oziroma vodstvo pionirjev nalagajo. Za take .naloge postanejo pionirji največkrat maloduš.nii, posebno še zato, ker take -naloge mnogokrat pozabljajo na plein it*ja, iki mora to naloga izvršit«, Dri vseh takih nalogah smoter seveda mi bil zgrešen, se postavljene so bile tako, Ida pionirja niiiso mogle pritegniti, kakor pravimo »z dušo in telesom«. C e vso to stvar .povemo v današnjem jezrlku bomo rekli, da nismo izhajalj «z otrokovega zanimanja za otroka.
Nekaj primerov dela pionirske organizacije
Iz tega spoznanja borno ugotovili, ne samo zaradi potrebe po večjem razumevanju otrokove duševnosti, da bo /potrebno v bodoče mnogo bolj upoštevati (če ne popolnoma) njegove interese. Tu ne mislim za šolo, pač pa za pionirsko organizacijo. Vsak učTelj, roditelj, dober poznavalec svojih ali drugih .obrok, bo opazil mnogo zametkov raznovrstnih interesov, ki hi se dali v pionirska organizaciji prav lepo razviti ter speljati na Italijo vzgoje in zabave, ki jo naš učenec, pionir zelo pogreša, Vse te zametke je vsadila (več ali manj) učencem, ■pionirjem dosedanja pionirska organizacija, kl pa jih prav zaradi .nekaterih togih, šepetajočih oblik dela, ni mogla razvit» do maksimuma.
Naj navedem nekaj takih zametkov, pogojev za kvalitetnejšo delo pionirske organizacije iz Sk.ofij.
• Prepevanje narodnih pesmi med odmorom kaže njihov interes za petje (poleg drugih pozitivnih motivov), dečki popolnoma organizirano igrajo nogomet, učenci so samostojno razrešili dolžnosti' taijmiico RK, nedelavno učenko; vsak lep dam izkoristijo, za prirejanje narodnih plesov, v katere vključujejo tudii najbolj neokretne učence (ne vem, kje so se naučili), vso zalogo leposlovnih knjig so popolnoma izr.črpali, »Boj med dvema ognjema« je skoraj na dnevnem redu, poleg drugih .iger, katerih imen niti ne poznam, vsak tretja učenec hoče test mizar, za vloge krajših prizorov se skorajda stepejo, itd., itd. Z naštevanjem takih primerov verjetno ne bi prišel do konca. Teh nekaj ugotovitev naj nam to« bila le podlaga za osvetlitev drugih pogojev, ki jih imamo, če bomo hoteli imeti organizacijo, katere delo bo slonelo na otrokovih interesih. Treba se mu bo le približati, pri čemer nam bodo .pio; magali 'prvenstveno istairši, množične organizacije in vai tisti, ki 'SO otin> ku bližji, kakor ipa šcla. Morda bo kdo cipiorek-il, češ da so Škofije neke vrste predmestje Trsta in da imajo
j almost in ljubezen do naše osvoboditeljice Sovjetske zveže 'iin svoje sovraštvo do imperialistov«. Zaenkrat še n| odstotkov, toda llahko ipr.ičaku-jemo, da bodo kmalu »toliko napredovali«.
STALINA NE SMES CITATI V POSTELJI
Vodstvo komiunliiSitične ‘part!,je v Vzhodni Neimčijr je izdalo zelo .zanimivo direktivo za vse on.e, ki jim je
za takšno delo več :po®ojev, kakor drugi kraij.i v Kopiršlčiinj. Vedeti ja namreč tiretoa, da so Škofije nudi v. negativnem smislu predmestje Trsta in bo prav zato potrebna v nekih ozirih večja borba kot v drugih krajih.
Delo in naloge pionirskih svetov
Pri vsem tem nastaja seveda vprašanje, kako naj to delo 'prevzamejo sveti, kalko jii,h najprimerneje organizirati, kdo -naj bo v njih zastopan, kako naj najdejo kontakt s pionirji, kako organizirati interesne skupine, kido naj jiih vodi, kako materialno zadostiti potrebam skupin, kako paziti, da se vse te skupine ne izrodijo itd. Načelno nam je to seveda, jasno, a teže -bo to pri lag oditi! irazinovrstinimi pogojem. Vse to- so vprašanja, ki/ jih .bodo naše osnovna oingamteadije predhodno proučile, dokler. me bodo začele s konkretnim delom. Pri :nas na primer, imajo starši za svoje otroke mnogo zanimanja, nastaja le vprašanje, kako se bodo vključili k reševanju teh problemov. Tud« materialne možnosti za organizacijo interesnih skupin obstajajo, le da bomo 2 delom pričeli, pa čeprav nais k temu delu ne bodo voditi najbolj posrečen« vzgojni motivi. Vsi tii »nevagoj-ni« motivi bodo lahko kasneje zamenjan! s pravimi, sofaialisitjičniiim, če bomo znali .psihološko-iidecloško vplivati na pionirske svete iin p-osredma s tem na ipioiniiirje same. S konkretizacijo teih, v bistvu že prej obstoječih smotrov, bo padla za njihovo realizacijo še večja naloga na tiste, ki jim je poverjena naloga mladega ■naraščaja. Ne bodo sicer direktno vplivali na pionirje, temveč bo,do usposabljal« pionirske svet,e za delo te organizacije. T« 'posegi pedagoških delavcev ne bedo smel« mimo otrokovega duševnega območja,; otrokovo bistvo- naj bi bilo središče, iki naj narekuje vse oblike dela.
Imamo, mnogo staršev ta drugih, kj se tako ali drugače zelo zanimajo za dejavnost otrok, pa j,ih morda še nismo poiskali! in zainteresirali. Njih min-enja mnogokrat uliti presajali nismo, kaj šele, ,da bi ga upoštevati. Idealnih voditeljev sicer ne bomo našli povsod, zato 'pa nais ne sme pesimizem prignati V skrajnost, ki se j.i pravi nedelavnost. — Družabnost, .navdušenost, nacii.cnalmi moment, živahnost »n volja do razgibanega življenja, ki so bistvo naših otrok in kar je pionirska organizacija dose-daj privzgojila našemu mlademu rodu, so vsekalk-or porok nadaljnjega uspešnega dela. S ipravlliniiim 'fazvija--njem vseh teh psiholoških nagnjenj, z uresničitvijo ipioniirjeviih interesov, z realizacijo njihovih zahtev oziroma potreb .po zabavi in svojevrstnemu individualnemu izobraževanju v interesnih skupinah, ise nam bo otrok mnogo bolj približal. S takim načinom dela se nam ne bo izmiiika.1. Nasprotno, bliže nam bo; stalno nam bo pred očmi. Le tako bo možno vodstvo, kar pa na.j bli postala stvar vsega 'ljudstva. Roditelji so že dokazali (vsaj prii nais), da j,im ni vseeno, kaj je in kaj bo njihov otrok, dokazali so (in to ne samo v Škofijah), da j,im n« vseeno, s čim se njihov otrok ukvarja v prostem času.
Vse to in še 'marsikaj nami v tem času roji po glavi. V tavern razpoloženju se ljudstvo Škofij pripravlja prevzeti vodstvo pionirske organizacije. Trdno zavedajoč se odgovornosti prevzema 'izve.nšolske vzgoje mladega riodlu 'v lastne ircke, že sedaj, s takšno razčlembo pogojev novega dela, pobija Visakovnstine pesimistične odklone, kii se botilo, glede na težavnost dela, monda tudi v bodoče prikazovali.	Z. D.
dovoljeno, da samj proučujejo marxi-zem-leniinizem.
»Velika dela socialistične literature (na prvem mestu Stalinova) ne smejo .čitati člana partije leže. Na: ta način podcenjujejo to literatura, pa tudi jim ne gire v glavo: Leže se lahko čita le zabavni roman.«
Morda je že čas, da bi šli še dalje in bi predpisali, da naj črtajo Stalinova dela kleče . ..
cepti, ki so jiih našli ina glinastih ba-
TUDI V TAKIH PODRTIJAH SO ŽIVELI ISTRSKI KOLONI
ZANIMIVOSTI PO SVETU
/z spominov naših borcev
BORBA ISTRSKEGA LJUDSTVA PROTI OKUPATORJU
UGaitf ILI KSLBffilR
Cvetke iz Stalinovega carstva
VSEKAKOR ORIGINALNA PROPAGANDA
Tudi poletna škropljenja so potrebna
za večji'
za
in
Ko pride čas za škropljenje probt peroinoaperi ali stapperai' rosi, ko je treba žvepljaitii protii ciMij«, inotoen vinogradnik več me sprašuje, alf' je to potrebno alj me. Vsatk Vzame škro-pHraioo a<U žveplaln.iik teir to' riapravi. Prav tako bi se moral vsak sadjar pravočasno braniti: predi škodljivcu in. boleznimi, ki se pojavljajo na. .sadnem drbvju. Protj 'katerim škodljivcem fiih boleiznlim pa maramo v tem času škropiti?
Na breskvah se je marsikje pojavila kod'ravost, ki povzroča gobavost, odebeljen je in največkrat odpad listja. Pozimi! smo pròti tej bolezni! upbrato-lj,a.M' bordoško brozgo, kar pa:' sedSj. pole® ne smemo stoniti, kar je tore* skev za modro galico sirimo občutljiva in bi odpadlo listje. Vi poštev pride predvsem žvepleni! pripravek solfo a c, ki ga dajemo 1 kig na 1001 vode.
Na breskvah, jablanah, hruškah lin drugem, zlaštii mladem sadnem' drevju se pojavljajo listine uši, ki povzročijo zastoj .rasti napadenih poganjkov. Proti njim imamo na razpolago več oidiličiniih sredstev kot nikobilnol, tekoči DDT jin midšji les. Kadar škropimo z nikotinolom mlade nasaide jablan ailii hrušk, ga je dobro 'primešati! 3/4 odstotni bordoškii broagii. — Nikotimola bomo dali >na 1001 3/4
Za žejno perutnino
Mnogii rejci perutnine se priitožu-jejb, da njihove'äivaii nimajo vedno dovolj pitne vode. Ali same prekucnejo posodo, -adii; <pa voda lizhlapi im živali ostanejo žejne.
Sam’ sem se iprepiriiičal o tem pri raznih sosedih in presenetilo me je, da nisem ’ nikjer opazil prav preprostega »patentnega« napajališča, ki jé na Notranjskem povsod v rabi1.' Iz* gledla pa to napajališče tako, kakor vidite na sliki.
odstotne’ fodrdoške foiroàge l ido 1 1/2 1.
Kadar ga üppräbljaillö sàrfìegà,' mu dodamo 1 kg mazavega Mila. Tekoči DÖT rabimo prot! ušeth talko, da na 100 1 vode ali 2 odstotne žvepleno-apinerae brozge damo 1 1 tekočega DDT. Zvepleno-apnena brozga'učiti,kuje tudi proti šknluipu. Odlično zati-ralno sredstvo je miušijii, les, 2 kig tega, lesa namakamo en dan v 101 vode, nato ga prekuhamo in pustimo siati ponovnih 24 ur. Potem ga precedimo ter odcedek, zmešamo 'z 101 vode, v kateri smo poprej raztopili 2 in pol mazavega mila. Temi 201 dolijemo še 80 i vode i<n kropivo je pripravljeno. Tekö'Si DDT z žvepleno-apneno brozgo ne bo samo deloval na listne uši in proti škriupu, ampak tudi pro,tii raznim gosenicam, ki objedajo listje ter jabolčnemu zavijaču, iki povzroča črvivost pefkastega sadja. —
Zvepleno-apneno brozgo sii 'lahko Skuhamo doma saimii. V ta n,amen mfcra-mo imetii železen kotel, ilc.it boi drža.1 vsaj 60 do TO 1. Za napravo '501 te m-ozge rabimo 4,5 kig živega ali 13.5 do 14 kg gašenega aipija tar 10 kg žveplenega cveta* Temu dodamo v kotel 50 H vode ter vse skupaj temeljito premešamo. 'Najbolje je, da damo najprej samo kakih 20 1 vode, temeljito premešamo ter kasneje še preostalih 30 1 vode. Brozga je kuhana, ko postane krvavondeče barve. Ker voda pini kuhanju izhlapeva, jo moramo stalno nadomeščati. To je tak oiiman ovan a osnovna živ epi en o apnena brozga. Ce dodamo 2 1 te brozge na 100 1 vode dobimo 2 odstotno žve-pleno-apneno brozgo, ki jo uporabljamo z,a '’poletno škropljenje.
Res so s škropljenjem Stroški, ali brez teh ne bomo dosegli dobrega, pinildalka.	iD. J.
izhajata v Sloveniji dve kmetijski reviji, in sicer »Socialistično kmetijstvo« in »Živinorejec«. Ce želite naročiti tudi ti dve reviji, pišite na naslov Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani.
Vprašanje: Kje bi dobil borove sadtike in' 'kdaj, je pravi čais sajenja? (6. J., Portorož.) ,	,
Odgovor: Najprimernejši čas za saditev gozdnega drevja pri nas je v jeseni ali zgodaj spomladi. Glede nabave sadik obrnite se preko vašega KLO ati naravnost na okrajno poverjeništvo za kmetijstvo, ki vam bo rade volje preskrbelo sadike brezplačno. Glede borovih sadik ne òmenjate vrste. Zdi se mi> da bi 23 vaš krat najbolj odgovarjala vrsta obmorski borovec (pinus maritiina) ali beli bor (pinus halepensis).
SColesarfi SsO Proleter
//
//
Appaiamo prvi ir Kopra in Rovinju, 'Brajnik v Pni ju
Tako napajališče, za svoje kure si lahko napravite sami v foray kratkem. času. Tudi gradiva ui treba mnogo. Poiščite čim večjo steklenico z dolgini Vratom (najbolje so »kjanta-r1;ceK<). Potarti vzemite kratek ostanek deske, ki naj ibo 'približno tako široka kot steklenica, pa precej daljša. Zraven potrebujete še dva jerme-rlai 'ali šniroka platnena trakova, nekoliko žebljičkov in precej široko', a plitvo skodelo (kakšno staro ponev).
Potem, <pa n,a delo. Deščico zabijemo navpiik v zemljo na mestu, kjer na,j pač stoji to kurje napajališče. Potem' pritrdimo nanjo oba pasova — frakova. enegia višje, dragega bližje (glej risbo). Pri tem ipaeimb, da sta Oba trakova steklenici točno po meri im ne morda preširoka, din pa, da pride spodnji frak 'Steklenici ina začetek Vratu; sicer nam bi steklenica pozneje uhajala, iz trakov. Pazimo tudii, da seže- obešena steklenica s svojim grlom le malo v spodnjo široko posodo. Ce pa, še ne seže vanjo, si pomagamo tako, dia desko š;e nekoliko zabijemo v tla. Ce dedka me stoji dovolj Iridino, ji zabijemo z zadnje strani majhno oporo.
Zdaj napolnimo steklenico z vodo in jo obesimo v trakove. Voda bo tekla iz. steklenice samo toliko časa, da bo v spodnji' posodi' segla steklenici. do odprtine v grlu, potem1 pa niič več. iKjair poizkusite, pa boste verjeli ! Ce pa bodo kure vodo pile, se bb sproti dotekala iz steklenice, kolikor j.e bo zmanjkalo.
(Jule).
Kako moramo
Kot osnovno1 ipir.aVi-la mpj veljk za vsakega riafoirtälcä," da nabira le tòste razstline, ki jih pozna. 'Pni tem mora vedno .paziti, da pusti dovolj rastlin za nadaljnji razplod. Po rosi ali dežju začnemo nabirati šele takrat, .’ko so se rastline osušile. Prav talko tudi ni dobro rastline nabirati v veliki vročini. Nabrana zerritjliSfa ne sunemo tlačit». Cvete začnemo nabirati šele takrat, ko se ti odpro. Liste pa začnemo obirati šele takrat, ko začne rastlina cveteti. Pri (mnogih zdravilnih rastlinah nalbliramo cela zelišča, vendar tudi ta šele takrat, ko rastline icveitejo. Takrat imajo v sebi največ zdravilnih snovi. Podzemne dele rastlin nabiramo šele v jeseni ali spomladi. Takrat j.e namreč v koreninah nakopičenih največ sinovli, Ltouje nabiramo' le od tri do štiriletnih vej. Kadar nabiramo, moramo paziti, da odtrgaivamo te lepe in zdrave rastline. Predem damo doma sušiti izdravi-line nože jih še enkrat pregledamo in .odvržemo vse tiste, ki so slabe. Nabrane dele rastlini sušimo le v senci. Najbolje je, dia* v ta namen «porabimo podstrešje. Tam je toplo ,im je tradi dovolj prepiha. Sušiti' smemo zdravilne rastline le v tankem sloju, da ,se ne pokvarijo. V deževnem in vlažnem vremenu inam bo morala ipriti! na .pomoč peč. iSeive* da slednja ne sme biti prevroča1. Toplota ne sme presegati 50 stoipimj Celzija. Najbolje je, da si napravimo posebne lese, nanje razprostrem« zelišča liin lese damo v peč.
Kadar sušimo podižem ne dele, jiiih moramo pred’ sušenjem oprati! ih' '°kr-
trati zdravilne rasni
tačiiti. Ce1 so’ podzemni ‘ dleli prède* betli',: jiiih preičeižemb da, divama® več delov. Zelišča ilira podzemne dele moramo 'večkrat iraèt'reisltli|, da se rts dobro osuše. Nekatere rastline iimajo oiStór dirai). Te moratiio pri sušenju ločita: od oistàillih. .Menda ni potrebno omeinijati, dia ne šitiemo v sušilnem prostoru imeti, snovi z ostrim, duhotn kot petrolej, benciin, direvosan, kar-bolliinej litri., ker se teh duhov zdravilne rože navzameijo. Prostor, kjer shranjujemo zdravilne rastline mora bi*j| hladen, čist lin zračen. Kadar kdor kióli nabira strapiena zelišča, si mora ipo nabiranju oprati roke. Vsakdo, kii nabira zelišča, mora paziti na snago, ker ta zelišča pozneje uporabljajo bolniki: Vsak nabiralec! mora tradii jamčiti!, Idlai bodo rastline res tiste, za katere itirtdli da so.
Posebni
škodljivci
Iz več krajeiVjjV Istrskem okrožju niaim sporočajo, da v tem letu napadajo posevke lucerne (erba medica) in deteiijišča posebni hroščkii. Posla® smo n,a lice mesita referenta za kmetijstvo pri istrskem okrožnem kmetijskem oddelku, ‘kii je ugotovil naslednje: »Sodljivici so majhni 3'—4 mm do!®! hroščkii tako imenovani »rilčlkar-■jj«. Odrasel hrošč — samica polaga meseca aprilla-^maja jajčka po detelji in lucerni’. Iz jajčk se zvailiijo majh. ni rumeno zelenkasti črviičkli (ličinke), ki napadajo im « ’čuje.jo niadizemrai del raistiliine. Por.ck : so objeli vso lucerno, tako da so ostala le gola stebelca. Skoda je občutna. Odrasle ličinke zlezejo iz rastline in se v zemlji pr: gornjem delu koreiniin, zabubijo. Prvi rod bdirasiHih šikodiijivcev zleze iz bub, kalkor je že omenjeno m'eseca aprilla-tnaija.
Boj proti škodljivcem je zelo težaven, .ker proti njim ne moremo postopati s škropilnimi, strirapeinimi sredstvi, arzenali, ker bi lahko z istimi zastrupi® živliino. Ne preostane nam torej drugo, kot čim .prej napadeno njivo globoko preorati im posejati z raisčMnaimii druge vrste. Nikdar pia ne smemo, čim se .pojavijo na nji.vi škodljivci, odlašati S' košnjo detelje.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odigiovornli urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru
Naša predvidevanja, so se uresničila. Mladi kolesarji ; koprskega SSD ' Prole-
ter j a so izšli kot zmagovalci na tri-etapnii dirtki oikrog Istre in. si tako priibòriiM 'pokal »La Voce del Popolo«.
PrVo mesto, kii so ga zasedli v moštvenem plasmanu, predstavlja nedvomno nad vse .razveseljiv uspeh, ki nam da dobro upat! za bližajoče jugoslovansko prvenstvo, na katerem bodo nastopilil tudi naši kolesarji in se boriili za moštveno kakor tudii posamično zmago.
Poleg moštvene zmage šo prednjačili tudii na ciljih v Kopru in Roviinjitf kamor je prvi prispel Apollonio, in v Pulju, kjer je Brajnik Z lahkoto zmagal, da né govorimo sploh o gorskem pokalu »Vie Giovanili«, katere-g'a je osvojil Tarharo, ki je prvi vozil skozi cilj na Učki.
Največ .zaslug za to zmago imata že znana Apollonio iin Brajnik. Perone, Miklavčič in Hrvatin pa preidlstavlja-jb za nas piavo preserìéSénje. Saj v talko’ostri' konkurenci s.o se borili in bili vedno s prvimi in kljub številnim okvaram dosegli časten plasman,
POKAL ISTRE
Z večjo težkočo kot je bilo predvideno'so v‘ nedeljo Koprčana magali nad bojevitim moštvom iiz Buj z rezultatom 2:0 in se tako uvrstili na dingo mesto v lestvici.
Piran nji nastopil proti Pazinu, ker slednji zaradi tehničnih iteižkoč ni dospel pravočasno na igrišče.
Ostali rezuJtatli nedeljskih tekem za pokal Istre so bili naslednji:
Uljanik — Rdeča zvezda (Mediuliin) 3:0;
TT Rovinj —i Raša II 5:0;
Jadran (Poreč) — Rovinj 1:3.
Po VIII. kolu lestvica lizgleida takole: TT Riovlinji 13 točk, Koper 12, iBu-je, Pulj II. lira Uljanik 10, Piran in Roviiraj 7,i Jadlrain. 6, Pazin 5, Rdeča zvezda 4, Raša II. 0.
kj’ je bil odločujoč za osvojitev prvega”me&ta ded številnimi’ ekjpami.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je danes naša kolesarska mladinska ekipa erta najmočnejših daleč naokoli in to- po zaslugj poleg samiiih kolesarjev naše ljudske oblasti, ki je z moralno in materialno podporo omogočila, da se je kolesarski šport pri nas tako friz vii], da bi se lahko že kosali tudi z vrhunskimi inozemskih® kolesarji,
Apollonio, Tamaro im Braiiniik, da o ostalih ne govorimo, predstavljajo trojico, ki bo prav gotovo v letošnjem letir žela’Sé Veft» uspehov. ' ’
Končni vrstni red je bil tale:
1. .Stroliigo Attilio (Reka) v času 8 h 59’ 6”; 2. Apollonio Bruno (Proleter) 9 h 7’ 54-’;. 3. Levačič Ivan (Dinamo) 9 h 9’ 22”; 4. Brajnik Oreste (Proleter) -9 h. 10’ 54”; 11. Perone; 13. Miklavčič; 14. Hrvatin; 18. Dagni, vsi Proleter.
Končni vrstni red moštev:
1. Proleter (Apolionio, Brajnik, Miklavčič) v času 27 h 47’ 2”; 2. Dinamo 27 h 53’ 22’” 3. Reka, 28 h 10’ 25”; 4. Zader 29 h 8’ 19”.
RADIOFONIJA ZMAGALA V TURNIRJU V ODBOJKI
Ob pritoki- 59. obletnice rojstnega dne maršala Tita je ZDTV organizirala turnir v odbojki, katerega se je udeležilo šest miošfev.
Kot najboljša od vseh se je izkazala šestorica Radiofonija, ki je v finalnih tekmah premagala nasprotnika Partizana in JA .in si tako osvojila prvo mesto v 'turnirju.
Rezultat^ finalnih srečanj so bili naslednji;	'J
Radiofonija — Partizan .15:1, 15:7.
JA — Partizan 11:15, 15:13, 15:12.
Radiofonija — JA 15:10, 16:14.
NAGRADNA KRIŽANKA
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: Naročil bii, se rad na’'kakšen' slovanski sadjarski, vin.air-skj In čebelarski' list* Prosil bi za nasvet, kje b.i ga naročil?
Odgovor: V Sloveniji izhaja revija »Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo«, ki prinaša članke, kakor nam že naslov pove, iz področja sadjarstva, vinarstva in vrtnarstva. List izdaja »Kmečka knjiga« v Ljubljani, kjer lahko to revijo naročite. Poleg tega izdaja »Čebelarska zadruga za Slovenijo« revijo »Slovenski čebelar«. To revijo lahko naročite pri omenjeni zadrugi v Ljubljani. Poleg tega še
in POSMEH
Lipa zelenela je
Lipa zelenela je tam v dišečem gaju s cvetjem me posipala; d’jal sem, da sem v raju.
Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko.
Tičice je miljena v senčico vabila; kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.
Sedaj pa je revica skoro ovenela, cvetje, perje ljubljeno zima je odvzela.
Oj rožmarin, oj rožmarin
Oj rožmarin, oj rožmarin, tako zelen dišeč, rastoč v višavi vaških lin, saineč in pa veneč.
Nekdaj pa pisi ti samel, ko hodil sem na vas, in tebe na klobuk pripel sem vriskajoč na glas.
Na oknu rastel si lepo, ti sam si priča bil, ti sam in zvezdnato nebo, kje sem pod oknom bil.
Zdaj veni, veni rožmarin, s teboj sem njo kropil, otožno pél jei zvon iz lin in jaz sem se solzil.
Pojdem v rute
Pojdem v rute, tam kjer je mraz, tam kjer moj pobič je pokopan.
Tam dol pokleknem, mai požebram, da ne bo moj pobič, ležal slapi.
V Ameriški mora. imeti vsak, ki se hoče oženiti, «radno dovoljenje za poroko, kii ga dobi na županstvu.
Neki -žertjtni kandidat gre v New Yoriku na maglista at dm stopi v veliko divorano*
»Slecite se!« mu takoj ukaže uradna oisetoraost. »Tecite čim hitreje trikrat clkcili dvorane!«
Zemin uboga iin po opravljeni dirki seže po srajco, da bi se oblekel.
»Počakajte. Hitro trikrat po tejle iestv.i’'gor ih dol'«
Tradii to je opravil. Kandidat spet sega po srajci.
»Ne’ še! Zdaj hitre skakajte čez te mize in stole!«
Izmučeni mladenič glasno vzdihne: »Raijfj se pokašiljam na to porokov«
»Kaj ste rekli?«
»Da se rajši pokašljam na to poroko.«
»Človek božji, ženiti se mislite? Zmotili ste se v vratih. Tukaj preizkušamo nove gasilce.«
*
Soseda tolaži prijateljico, ki j; je pravkar umrl mož in sedaj joka na vse protege:
»Ne bodi tako žalostna, draga, potolaži se!«
»Saj nisem žalostna, toda ti veš, kako je z menoj: vsaka malenkost me takoj razburi!«
*
»Ali te žena kdaj oizmerja, če prideš prepozno domov?«
»Nikdar! Samo naslednji dan zjutraj vistarne že ob štirih in na vse protege ropota .po kuhinji, jaz pa ne smem reči niitli Besedice!«
*
»Dedek, kdaj pa ste postai» dedek?«
»Ko si je tii rodil.«
»In če bi se nei bi jaz rodil, bi vi ne biilii dedek?«
»Seveda ne.«
»No, kaj pa mi daste za to-, ker sem vas napravil iza' dedka?«
Truman, Stalin in Churchill so u-Irtrii in prišli' v nebesa. Svetj Peter
takoj^ javi prihod' teh 'Slavinih met ljubemu Bogu. Tà jih hoče phaeton O
počastiti iin 'sprejeti v avdienci. Ko pristopi , Truman, da bii se’ polk Ion il, stopi ljubi Bog s svojega prestola in prijateljsko stisne rolko g. Trumanu. Ravno taiko prisrčno pozdravi Bog tudi g. Churchilla in mu celo .pobudi dobro ciga.ro. Ko pa pride tovariš Stalim in se pokloni pred Bogom, mu ta odgovori na pozdrav samo z rahlim gibom glave.
Po odhodu vseh treh mogočnikov očita- sv. Peter ljubemu Bogu:
»Pri Trumanu in Churchillu ai visitai in oba tako prisrčno pozdravil, zalkaj ’ S|j pa piri Stalinu kair obsedel?«
Bog:: »Ker zanesljivo vem, da bii v tistem trenutku, ko bi jaz vstal, Stalin sedal na moj prestoli« .
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Po dolgi-pirekiimitvu vsled gostovanja jugoslovanskih nogometnih enajstoric v inozemstvu so v nedeljo odigrali tudi- tokrat nepopolno VIII. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. lige. ”
Presenečenje predstavlja edinole re-žhltat v Žaigrebu, kljer je moral lansko letni .prvaik Hajduk pustiti dragoceno točko domači Lokomotivi. Tudi Partizan ni -imel lahkega posla z Napredkom; katerega je le z tekočo premagal s tesnim reultatom'. Beograjski BS K je pa a lahkoto premagal inedoTasilo Mačvo.
Rezultati so bili naslednji: Lokomotiva — Hajduk 1:1 (1:1); BSK — Mačva 2:0 (1:0); Partizan — Napredak 2:1 (1:0).
Po Vili, .kohl je stanje v lestvici tako-le: Dinamo 14 točk, Rdeča zvezda :iri Partizan 12, Hajduk 11, Vojvodina' 4ri Sarajevo 9, BŠK 8, Borac 6, Lokomc: :\‘a 5, Spartak 4, Mačva 3, Napredak 2.
		2		1	’	
	l 4				1	
6			■■n i!š:	f 7		8
9			'10		Esi	
11					12	ŠŠŠŠ
13						14
15		m		Šil:	16	
17		iin	18			
■■■■	19	20			21	
22		~ 23		24		
23	26		:::: ::::		ŠŠŠŠ	
27						
DOBRI REZULTATI JUGOSLOVANSKIH LAHKOATLETOV
Na- lahkoatletskem tekmovanju med Partizanom in Rdečo zvezdo-, lici je bilo v Beogradu, sq bili doseženi prav dobr,i rezultati in póstavi jena dva nova državna rekorda: Mihaličev v teku na 10.000 metrov s časom 30’49” iin Milalkovov v skoku ob pallici s 3,93 metr ov.	/1 j
Med drugimi so dobri, tudii rezultati v met« kopja, kjer je Dangrabič dosegel 63,42 m, Gubijan je vrgel kladivo 52,65 mi. Se fooljišj uspeh v metu kladiva je dosegel državni rekorder diska Žerjal, iki je v Celju dosegel lepo razdaljo 53,64 m.
BOL Z BIROKRATI
Vodoravno: 2. svatba, 4. ipar-tizamskj pesnik, 6. vrednostni -papir, 7. plod — sadež, 9. nedoločnik oranja, 11. šolski predmet, 13. jugoslovanski plavalec evropskega slovesa, 15. sredina kite, 16. začetek abecede, 17. kazalni zaimek, 18. na mene, 19. postaja rdeč, 21. sredina race, 23. razveljavi, razpusti, 25. mesto ob reki Tevgni, 27. draigopena kemična prvina.
Navpično: 1. srednjeveško viteško orožje, 2. državica v Srednji Ameriki, 3. država v vzhodni Evropi, 4. popravljalec, 5. medmiet, 6. aluminijeva ruda, 8. prit rdi Ink a, 10. črnilnik, 12. kozaški poglavar, 14. latinski črkopis, 20. vrsta pesmi, ner koč ruski državni zbor, 22. kmetijsko orodje,’ 24 .ali. v srbohrvaščini, 26. itali jami spolnik*
REŠITEV KRIŽANKE IZ 20. ŠTEV. ISTRSKEGA TEDNIKA
V odo» a v n o :. t, Bea-ra, 5. Mitič,
10.	tolpa, 11. .pediker, 13. Gobi, 14. jeklo, 16. ojoj, 18. cvet, 19. pol, 20. NKViD, 21. makaron, 24. Bao, 25. iu-voz, 27. to, 28. vk, 30. silim, 32. rop, 34. Bosna, 37. iPša, 38. epiflog, 39. o-kit, 40. Hiuin, 41. kar, 42. Stina.
Navpično: 1. Bobek, 2. elita, 3. ap, 4. Rajkov, |5. Melon, 6. idol, 7. ti, 8 .ikona, 9. Čajkovski, 10. tovariš,
11.	P KP, 12. rov, 13. GGMk 17. JD2, 22. ru-men, 23. .Norik, 24^ bob, 26. Zola, 29. Kn.iin, 30. SPJ, 31. Lah,. 33. po® 35. oot, 36. ata.
I	I
Tp ■ ■
10
JURIJ KOZJAK
Poslopje je bilo zavarovano z visokim obzidjem in šlrlečijmi siolpi, zalkaj tačas je bilo varno le, kar je bilo sovražnikovi roki nedosegljivo, kar je branil zid in ostri meč. Ne samo da «o Turki bili hudi sosedje, bilo je tudi’ v deželi: mnogo nemirnežev. Gospodar je imel dolžnost varovaiti svoje podložne. Zalo je moral imeti tudi klošler /morem oboroženo krdelo hlapcev na notjjah, ako se je hotel varovali domačim in vnanjim sovražnikom.
Bilo je nekega juira. Opat Ulrik je sedel v svoji jzbi inu v rolki je imel veliko odprto knjigo z zlatim za-klepkom, v kateri je bral. Opat je bil že' prileten; v offtči med Ijddslvcm in med gospodo je veliko veljala njegova beseda. Njemu nasproti pri durih je stal velik mož širokih pleč; na prvi pogled bi bil ugenil, da je'vojalk. ,
fKaj boš povedal, Til?« spregovori opal ih zapre svoje bukve. »Kako' sle opravili? Ali si dobil liste, ki so ubili pisarja?«
»Nismo 'ih dobili, častitljivi gospod- opat,« odgovori Til. Zasačili smo jih bili nekoliko, v razvalini in obstopili, ali imeli šo okovane cepce, eni celo meče; ušli soj nani, trije naših so močno ranjeni.«
»Doklej bodo še nadlegovali ubogo ljudstvo sovražniki od zunaj, ropairji med narodom! Zdaj bodo še prc-drznejši, nazadnje naj pridejo na dom in človek si ne bo upal več izpadi' strehe. Ali si že slišal, da se nam ;e bati Turkov, preden mine poletje? Potom bomo imeli zopet nesrečo, da nam Bog pomagaj.«
Opat pomigne Tilu, naj odide. Til pa se je le počasi pomikal nazaj; videlo se je, da bi še nekaj rad povedal.
»Kaj bi še rad?« ga vpraša naposled opat.
»Sinoči smo dobili neznanega človeka,« pripoveduje hlapec, »i-n ker se nais- je ogibal, smo ga prijeli. Zdaj pa trdi hlapec Andrej, ki je bil prej v gradu na Kozjaku, da ga je že videl poprej in da je ravno listi, kakor so dejali, da je bil 'odpeljal tistega dečka, sima gospod® .. .«
»Kozjaka?« pravi opat čude. se, vstane s stola, in sprašuje hlapca zvesto in nadrobno, kako jim je cigan v roke prišel. »Kaj ko bi se dalo1 kaj izvedeti o Koz-jakovem sinu,« je mislil opat Ulrik in brž reče pripeljati cigana in Sklicati- priorja, očeta Mariina in druge Starejše' menihe.
Kmalu se z_bero očetje im začno cigana izpraševati in izpeljavah. Obetajo mu, da se mu bo veliko prizaneslo, ako pove po resnici in se spokori; nasproti pa žugajo, da ga neutegoma dajo obesiti, ako ne pove vse po pravici. Cigan pa je zaničljivo pogledal okrog sebe; vse se mu je zdelo za: smeh, ne za smrt.
»Ali si ii, tisti človek, ki je roparsko odpeljal dečka, Kodakovega sina?« vpraša opat. »Govori, ljudje to poznajo, ne boš utajil, ne.«
^»Praiv dobro me pohate; jaz sem službo preskrbel dečku,« reče' cigan in gleda okrog po svojih sodnikih, menihih in hlapcih, ki so ga1 držali.
»Kje je menih Kozjak?« vpraša dalje cigan. »Ako ga hočete poklicati, bi mu nekaj povedal na uho in on ko zame prošil, da mč ne obesile; vam pa nič ne zaupam, gospodič v dolgih haljah. Vi bi nemara radi, da bi jaiz pod vislice sioipil ali pa da bi se mi prelomil vral. Ali Kozjak, ta je moj stari prijatelj, naj bo že listi grbavi ali pa njegov brat, ki je med vami menihi.«
Marko Kozjak, že osivel, pride iz svoje izbice, ki je bila na zadnjem oglu proti severu. Ko zasliši, da je ravno listi, ki: mu je odpeljal sina, zapre to ubogemu starcu besedo, up navdihne očeta, upanje, da je še mogoče sina dobili nazaj. »Povej mi, povej, da m6j sin
živi; izgovori, da mi ga pripelješ naizaj, in nič se ti ne bo zgodilo, jaz prevzamem tvojo kazen, jaz ti dam pol premoženja, ves Kozjak, pa mi govori, kje je moj sin?« Vse to je hotel stari Marko naenkrat izvedeti iz cigana.
Ali lemu se zasvetijo male sive oči in staro maščevanje se mu zbudi. Nekaj časa gleda osivelega, onemoglega očeta in pravi; »Ne poznaš me, Marko Kozjak? Jaz sem imel ludi nekdaj sina, mladega, lepo raštočega-, ki sem ga ljubil. Ali ti si mi podrl veselje, li si pobil mojega sina, da mi je umrl, in zato sem te kaznoval, kakor vidim, dovolj. Ali ne sam jaz, tudi drugi človek je bil, ki me je nagnal do tega dela; ime tega človeka ii povem na uho, in ako ne boš prosi! za moje življenje, tordi za njegovo ne boš; ako mene obesijo, tudi njemu ne prizameso. Poslušajl« In cigan pristopi k staremu Marku ter mu pove na uho: »Tvoj brat Peter mi je sind prodal in izdal!«
Komaj je Marko čul te besede, ga prešine kakor blisk in zgrne se v omedlevico na tla. Menihi so vsi obenem planili, da bi pomogli staremu možu.
»Kaj .sem vam pravit, gospodje v betih haljah, da ne bom obešen. Ko se Kozjak zave, bo prosil zame in za mojo staro kožo.«
»Pridemo ti že do zoba,« pravi eden hlapčev.
»In ako bi imel samega peklenščka v malhi,« pristavi drugi.
Hlsipci so ugibali med seboj, da to mora biti več kakor pošten človek, in menili so, da je Marku žaco,pral, da je omedlel.
Opal prestrašen veli, naj cigana zvezanega odpeljejo in zapro. Tudi Marka odhesd. Nič se ni zavedel. Skoraij vsi so menili, da ne bo preživel te omedlevice. Skrbi za izgubljenim sinom, žaloist in bolečine so mu bile obelile glavo in ga rinile do roba večnosti. Zdaj jc našel pravi sled za sinom, ki ga je mislil mrtvega, in keko ibo prenesel tok oslabet človek toliko težo, ki dušo teži? Drugi pa so rekali med seboj; »To, kar je cigazn Kozjaku na uho povedal, je moralo bili slrašno,
miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim
grozovito; zakaj Kozjak, dasi je zdaj že res oslabel, jc bil vendarle poprej vojak, ne bila bi ga vsaka šivat tako pretresla, da bi se bil kar brž zgrudil in ptečej nič zavedel.«
Marka: Kozjaka spravijo v posteljo ter pokličejo očeta Behedikta, iki je bil na glasu, da urhe zdravila napravljali, rano obvezali in zaceliti in rože kuhati, da so dobre za bolno télo. Pater Benedikt ludi znese vso- svojo umetnost, da bi bolnika spravil zopet k zavesti. Vse je bito v kloštru pokottfcu.
Opat pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu Petru poročat, naj nemudoma pride v klošter, ker mu je bral morda blizu smrti.
Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Prav za prav, kakor se nam zdi, mu ni bito veliko do brala, katerega ni ljubil; vendar se je spodobilo, da ga je šel gledat pred smrtjo in zato je bil precej pripravljen. Veli torej osedlali svojega konja in pogosti kloštrsikega posta.
»Kaj pa se je zgodilo?« vpraša Peter kloštrskega hlapca medipoiloma. »Ali je moj brat nanagloma zbolel?«
^»Povedali mi niso opat sami,« odgovori hlapec, »pa slišal sem vendar tako drugod, da je neki cigan, katerega smo predsimoonjim ujeli, gospodu nekaj skrivaj povedal; precej tačas jim je prihajalo slabo in potèm se niso več zavedeli. Kaj je cigan povedal, tega ne vedo, najbrže kako čarobnijo, kakor jih imajo ti ljudje.«
Ko bi bil hlapec pazil na gospodai Petra Kozjaka, bi bil videl, kako je njegovo lice postajalo zdaj bledo, zdaj zeleno; noge so se mu oklenile konja in roke so spustile nevede konjsko brzdo. Ko bi bil pa to listi cigan? Ko bi bil bratu njegovo hudodelstvo povedal > Ta misel je bledla in vrela .plemenitašu po glavi.
»Kakšen je cigan?« vpraša čez dolgo, ko se nekoliko upokoji.
»Dolg, že precej star, pa močan ko vol; dva sta ga morala držali in še bi jih bil kmalu ustrahoval, dasi naš Tit ni kar bodi,« odgovori hlapec.