ZUNANJATRGOVINA Kljub kopici težav vztrajajo pri izvozu ObČinski sindikalni svet in predsedstvo občinskega komiteja ZKS o zunanjetrgovinskih gibanjih ter o dolgoročni izvozni usmerjenosti Pereča zunanjetrgovinska. gibanja z oceno dolgoročne izvozne usmerjenosti beži- grajskega gospodarstva so bila osrednja tema žtevilnih sestankov družbenopolitičnih organizacij v občini in v dele-gatski skupščini. Lani je na-mreč izvoz bežigrajskega go-spodarstva, predvsem kon-vertibilni, močno zaostajal za načrti. Na seji občinskega sindikal-nega sveta so njegovi člani predlagali, naj o gospodarskih rezultatih in predvsem o izvo-zu stalno razpravljajo tudi v os-novnih organizacijah zveze sindikatov. Predvsem tisti čla-ni občinskega sindikalnega sveta, ki prihajajo iz trgovin-skih organizacij združenega dela, ta gospodarska panoga je za Bežigradom najmočnej-ša, so opozorili na kopico te-žav, s katerjmi se spopadajo izvozniki z dneva v dan. Zaradi precenjenega tečaja dinarja iz-voz ni dohodkovno zanimiv. Tudi nova devizna zakonodaja prav nič ne spodbuja prodaje na tujem. Na domačem trgu pa prevladuje prava finančna ne-disciplina. Nihče ne spoštuje zakonov in obveznosti plačil, cene pa so ušle iz resolucijskih okvirov in ustvarjajo plodna tla za inflacijo. Poslovno Bodelo-vanje s tujino otežujejo tudi pozna plačila bank tujim izvoz-nim partnerjem, ki zato počasi izgubljajo zaupanje in voljo za sodelovanje z našimi delovni-mi organizacijami. Kljub temu se, kot je bilo poudarjeno na seji, kolektivi zavedajo, da mo- rajo vztrajati na tujih trgih, če ne zaradi deviz, pa zaradi stika s tujo tehnologijo in s tujimi partnerji. Na občinskem sindi-kalnem svetu so ob zaključku razprave pozvali kolektive k čimvečji proizvodnji, boljšemu delu in varčevanju. Poleg tega so predlagali, naj republiška skupščina preko svojih dele-gatov na zvezni ravni ponovno predlaga spremembo devizne zakonodaje, da bi le-ta bolj kot zdaj spodbujala izvoz. PREDSEDSTVOOKZKS: »PRETEHTATITUDI PROIZVODE ORGANIZACIJ, Kl ŠE NE IZVAŽAJO.« Podobna je bila razprava na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS, ki je k obravnavi enake teme povabilo tudi ne-katere odgovorne komuniste iz delovnih organizacij. Seje predsedstva so se poleg nje-govih članov udeležili Janez Stanovnik (IMP), Edvard Harb (Belinka), Andrej Šegula (El-ma), Ferdo Lužar (Elektroteh-na) in Peter Gerbec (Astra, zu-nanja trgovina). Osnovni na-men predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov, ki so ga opredelili že ob pobudi za tovrstno analizo, pa je bil bolj kot pregled stanja na po-dročju izvoza vpogled v more-bitno dolgoročno izvozno stra-tegijo bežigrajskega gospo-darstva. Že analiza sama, še bolj pa številne razprave, tudi omenjena na seji predsedstva OK ZKS, so pokazale, da o iz-vozni strategiji ne moremo go-voriti, saj izvozniki vse preveč energije in časa porabijo za neprestano prilagajanje novi zakonodaji na tem področju. Najodgovornejši komunisti iz delovnih orgamzaci) skupaj s člani komiteja so predstavili celo plejado razlogov za slabe izvozne rezultate v lanskem le-tu. Nekateri so se novim pogo-jem prilagodili tako. da so na-mesto direktnega izvoza blaga ali storitev začeli bolj kot do-slej sklepati kooperantske po-sle. Drugi so začeli ustanavljati mešana podjeija v tujini, tako da posle s tujimi partnerji ne vršijo preko Narodne banke Jugoslavije, ampak kar nepo-sredno na tujem trgu. Zaradi bančnega zavlačevanja plačil v tujino, so se tisti, ki jim možno-sti to dopuščajo, preusmerili na maloobmejni izvoz, kjer je tovrstno plačevanje drugače urejeno. Absurd in anomalije sedanjega stanja na področju izvoza in pravice do deviz naj-bolj iluslnra primer Belinke, kjer zaradi pomanjkanja manj-še vsote dolarjev s katerimi bi uvozili procesne kemikalije, stoji proizvodnja natrijevega perborata za vso državo. Predsedstvo obdinskega ko-miteja zveze komunistov )e v zvezi s problematiko predlaga-lo, naj občinski izvršni svet pri-pravi predloge za potrebne spremembe na področju zuna-njetrgovinskega poslovanja, ki bi omogočale večjo vključitev v mednarodno delitev dela. Vsaj enkrat letno bi bilo treba v prihodnje analizirati stanje na področju izvoza ter vzpodbu-diti organizacije združenega dela, ki imajo zanimive proiz-vodne programe za izvoz, da pripravijo naložbene načrte za povečanje izvoza. Hkrati pa bo treba podrobneje pretehtati proizvodne programe organi-zacij, ki še ne izvažajo. Nekate-re med njimi bi lahko izvažale, seveda ne za vsako ceno, tudi ob povezavi z večjimi zunanje-trgovinskimi organizacijami združenega dela, ki so na tujih trgih že uveljavljene. V. P.