Prva streznitev
Zvezni izvršni svet in zbor republik in po-krajin zvezne skupščine sta konec prejšnjega tedna sprejela okrog zakonov, ukrepov in od-lokov, s katerimi naj bi vsaj delno razrešili sedanje gospodarske težave, predvsem pa po- ¦ večali obseg proizvodnje, izvoz in s tem o-krepili zunanjo likvidnost Jugoslavije.
Precej ukrepov je povsem neposredno pri-zadelo občane, saj je racionirana poraba ben-cina, elektrike, spremehjeni šo predpisi o pro-daji nekaterih izdelkov za devize. Učinki teh. ukrepov naj bi bili predvsem v varčevanju, hkrati pa tudi v spoznanju delovnih ljudi in občanov, da smo se znašli v obdobju, ko brez prizadevanj slehernega posameznika ne bomo uspeli zamašiti vseh lukenj na ladji in jo tako rešiti brodoloma.
Ukrepi, ki so neposredno prizadeli občane, bodo nedvomno prinesli načrtovane učinke, to pa bi se moralo zgoditi tudi z ukrepi, s ka-terimi naj bi pospešili obseg industrijske pro-izvodnje in povečali izvoz, s čimer bi dobili' potrebne devize za plačilo obveznosti do tu-jine do konca letošnjega leta. Kot je znano, je rast industrijske proizvodnje v Jugoslaviji močno zaostala za predvideno, prav tako pa tudi izvozni dosežki niso dosegli načrtova-nega obsega. V Sloveniji so dosežki nekoliko boljši, toda tudi tu ne dosegajo planiranih porastov, o obsegu proizvodnje in izvoznih dosežkih šišenskega gospodarstva pa poroča-mo v posebnem zapisu. Tako smo doslej na-še dolgove do tujine poravnavali z devizami, ki smo jih dobili predvsem z neblagovnimi prilivi in z zmanjševanjem deviznih rezerv Narodne banke Jugoslavije, ki so se zato zmanjšale na zelo nizko raven. Če hočemo do konca leta poravnati vse obveznosti, mo-ramo povečati izvoz in s tem devizni priliv, kajti drugih virov deviz praktično ni.
Ob tem pa se zastavlja vprašarvje, ali niso novosprejeti ukrepi preveč togi, njihovo iz-vajanje pa bo zahtevalo izredno veliko ad-ministriranja. To še posebej velja za ukrep, da je možno uvažati reprodukcijski ma_terial in surovine za proizvodnjo za uvoz, če vgra-jeni uvoženi deli ne predstavljajo več kot po-lovice cene končnega izdelka. Za vsak uvoz je treba namreč soglasje zvezne administra-cije. V začetku leta smo imeli podoben ukrep pri izvozu zdravil, učinki pa so bili nasprotni pričakovanim.
Zdi se, da skušamo z drobnimi, parcialnimi ukrepi rešiti naše gospodarstvo iz težav. Kljub deklarativnim opi-edelitvam, da je treba vo-diti politiko realnega tečaja dinarja, to še zdaleč nismo uresničili. Očitno je, da nekate-. rim stanje, kakršno je, Se vedno ustreza. Tu-di ni težko ugotoviti, kdo so to: tisti, ki vec uvažajo kot izvažajo. Brez ekonomske moti-vacije izvoznikov bomo težko povečali iz-voz, zato je torej treba' spremeniti (devalvi-rati) tečaj dinarja ali pa dati izvoznikom več-je izvozne spodbude, pri čemer pa se zastav-Ija vprašanje, kje dobiti sredstva za to. Pov-sem jasno pa je, da morajo tudi devalvacijo dinarja spremljati ustrezni ukrepi, sicer ne 1 bo prinesla želenega dolgoročnega učinka, pač pa bo le povzročila dvig cen.