KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—•, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 45. kos. V LJUBLJANI dne 5. junija 1940. Letnik XI. VSEBINA: 249. Uredba o pomožni vojski državne obrambe. 25(1. Uredba o prometu s koruzo. 251. Tolmačenje čl. 8. uredbe o opravljanju višjega strokovnegu izpita za zvanje zdravnika-asistenta. 252. Sprememba razpisa o ocarinjanju nafte. 253. Sprememba v proračunu mestne občine celjske za 1.1940./41. 254. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 249. Na podslavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico tole uredbo o pomožni vojski državne obrambe.* I. POGLAVJE. Splošne določbe. Člen 1. C) Pomožno vojsko državne obrambe tvorijo in obveznemu delu po določbah te uredbe so zavezani vsi državljani kraljevine Jugoslavije moškega spola, sposobni za umsko delo, od dovršenega 10. do dovršenega 70. lela starosti, ali za telesno delo, od dovršenega 16. do dovršenega 05. leta, izvzemši obveznike vojaške sile. (-) Izmed obveznikov vojaške sile pripadajo pomožni vojski in se vanjo prevedejo tisti obvezniki vojaške sile, ki so oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mobilnem in vojnem stanju, in to: a) za potrebe prometne in poštno-telegrafske službe; b) za delo v podjetjih, delavnicah in rudnikih, ki so potrebni državni obrambi. (:1) Vse te osebe, prevedene v pomožno vojsko, ostanejo na svoji redni dolžnosti in velja, da so v vojaški službi. To velja, dokler traja potreba po takih obveznikih pri pomožni vojski; ko la potreba preneha, se taki obvezniki črtajo iz vrst pomožne vojske in se vrnejo k vojaški sili na razpored. • * >Službene novine kraljevine Jugoslavije*: z dne 18. maja 1940., št. 113/XLlI/328. (4) Osebe, slarejše od 70 oziroma 05 let, ki pa so še sposobne za opravljanje službe pri pomožni vojski, se smejo uvrstiti, če izjavijo tako željo, med obveznike pomožne vojske kot prostovoljci. (•"’) Osebe, sposobne za vrste službe pri pomožni vojski, se določajo po njih pripravnosti za posamezne vrste službe in po njih stalnem opravilu, po potrebi ali na zahtevo osebe tudi z zdravniškim pregledom. Člen 2. Pomožna vojska se mobilizira po potrebi ob državni mobilizaciji, da se zavaruje življenje in delovanje mobilizirane vojaške sile, vzdržuje življenje vsega ljudstva in zagotovi obstanek države med vojno. Člen 3. Z uredbo ministrskega sveta se izdajo posebni predpisi o disciplinski odgovornosti obveznikov pomožne vojske. Za obveznike vojaške sile, ki se prevedejo v pomožno vojsko (odst. 2. člena 1.), veljajo še dalje določbe o disciplinski in kazenski odgovornosti, ki veljajo za vse druge obveznike vojaške sile. Člen 4. Če obveznik pomožne vojske izgubi življenje medtem ko je pri pomožni vojski v službi, ali se njegova delozmožnost zmanjša, velja za vojno žrtev oziroma za vojnega invalida. Člen 5. Pomožna vojska ima tri pozive: 1. Prvi poziv so upravno in strokovno osebje in strokovni delavci v industriji, obrtih, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeništvu in saniteti. V ta poziv se po potrebi lahko uvrstijo tudi izučeno osebje in delavci teh ‘poklicov, - 2. Drugi poziv so kmetovalci in živinorejci, ki se v miru bavijo s kmetijstvom in živinorejo in živijo od tega opravila, kakor tudi strokovnjaki iz teh gospodarskih strok, kakršni so: agronomi, ekonomi, veterinarji, veterinarski pomočniki, živalski bolničarji in podkovači. 3. Tretji poziv so vsi drugi obvezniki iz člena 1. te uredbe. Člen 6. (1) Obvezniki, ki so v službi pri pomožni vojski, so dolžni točno, vestno in po najboljši vednosti in znanju opravljati njim dodeljene posle. (*) Pristojni starešine morajo obveznike pomožne vojske, ko se vpokličejo ali mobilizirajo, seznaniti z določbami iz odstavka 1. tega člena in jih opozoriti na posledice, če bi teh predpisov ne izpolnjevali. Člen 7. (‘) Minister za vojsko in mornarico prireja lahko sporazumno s prizadetimi ministrstvi in bansko oblastjo radi izučevanja in strokovne priprave obveznikov pomožne vojske za posamezne vrste službe pri njej kakor tudi radi njihovega izpopolnjevanja prostovoljne tečaje za osebe, ki niso stalno zaposlene pri kakem strokovnem opravilu, pri katerem bodo uporabljane po vojnem razporedu v pomožni vojski. (2) Ti tečaji se morajo prirejati v kraju, kjer obvezniki stanujejo, in tako, da se ne ovira njih redno opravilo, (s) Za dijaško mladino srednjih, meščanskih in drugih strokovnih šol se prirejajo ti tečaji ob sodelovanju in nadzorstvu njihovega šolskega oblastva. (4) Minister za vojsko in mornarico predpiše sporazumno s prizadetimi ministrstvi^ziroina bansko oblastjo pravilnik o ustroju teh tečajev. Člen 8. (') Pomožna vojska se vpokliče v mobilnem in vojnem stanju, če je to potrebno za opravljanje del, ki so važna za državno obrambo, in to po vrsti in na način, kakor je to v tej uredbi določeno. (*) Pomožna vojska se lahko vpokliče na taka dela tudi že v pripravljenem stanju, če je to v tej uredbi posebej določeno. (3) Obvezniki se vpokličejo na ta dela s sklepom ministrskega sveta na predlog pristojnega ministra. Vpo-klicno naredbo izda minister za notranje posle oziroma ban banovine Hrvatske po pristojni poti na zahtevo ministra, v čigar pristojnost spadajo dela in posli, za katere naj ae obvezniki vpokličejo. Člen 9. Tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, stalno naseljeni v naši državi, so zavezani delu za državno obrambo, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam. Člen 10. (>) Vse posle po določbah te uredbe opravljajo pristojna oskrbovalna ministrstva. (s) Za ministrstvo po tej uredbi se šteje tudi banska oblast oziroma njeni ustrezni oddelki, kolikor gre za posle iz njene pristojnosti. Vse, kar je rečeno v tej uredbi za ministrstva, velja tudi za bansko oblast, tudi kadar ni izrečno omenjena. II. POGLAVJE. A. Prvi poziv pomožne vojske. Člen 11. Prvemu pozivu pripadajo osebje in delavci po pd-stavku 1. člena 5. te uredbe. Člen 12. (l) Obvezniki 1. poziva delajo v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi, v posadih po 8 ur na dan. Po potrebni količini proizvodnje in po času, v katerem se mora ta količina izdelati, Se določi v podjetju potrebno število posadov. ('-) V vsakem industrijskem in obrtnem podjetju Se mora delovna moč umno izkoriščati. Odvečna delovna moč se d& pristojnemu oblastvu na razpolago, nedosta-jajoča pa se od njega zahteva. (:)) Ob nujni potrebi državne obrambe.se delovni Čas posameznih posadov v podjetjih, ki delajo z manj ko tremi posadi, lahko tudi podaljša, kar odredijo pristojni oskrbovalni ministri sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje. Člen 13. Od obveznikov I. poziva so posameznim oskrbovalnim ministrstvom in ustreznim oddelkom banske oblasti na razpolago za delo in za vojni delavski razpored, in si,cer: ,1. ministrstvu za trgovino in industrijo: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci industrijskih in obrtnih podjetij iz vojne pristojnosti tega ministrstva: 2. ministrstvu za gozdove in rudnike: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci gozdarskih, rudarskih in topilniških podjetij in ustanov iz vojne pristojnosti tega ministrstva; 3. ministrstvu za promet: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci državnih, samoupravnih in zasebnih železnic in brodarstva in njihovih delavnic in ladjedelnic; 4. ministrstvu za polton telegraf in telefon: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci poštno-telegraf-sko-telefonskih podjetij, uradov in ustanov in radijske službe; 5. ministrstvu za gradbe: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci industrijskih in obrtnih podjetij, električnih central in javnih vodovodov iz vojne pristojnosti tega ministrstva; 6. ministrstvu za vojsko in mornarico: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci zavodov, delavnic in skladišč iz vojne pristojnosti tega ministrstva; 7. ministrstvu za finance: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci tvornic, podjetij in ustanov iz vojne pristojnosti tega ministrstva; 8. ministrstvu za kmetijstvo: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci podjetij, tvornic in ustanov iz vojne pristojnosti tega ministrstva; 9. ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje: upravno in strokovno osebje in strokovni delavci podjetij, zavodov in ustanov iz vojne pristojnosti tega ministrstva. Temu ministrstvu so na razpolago upravno in strokovno osebje in strokovni delavci podjetij, zavodov in ustanov, ki niso določeni, da bi delali za potrebe državne obrambe, kakor tudi strokovno osebje in strokpvni delavci svobodnih poklicov. To osebje in ti delavci so rezerva za popolnjevanje podjetij, zavodov in ustanov iz vojne pristojnosti vseh oskrbovalnih ministrstev. Člen 14. Oskrbovalna ministrstva zahtevajo potrebno upravno in strokovno osebje in strokovne delavce za popolnitev podjetij svoje vojne pristojnosti številčno in po vrstah od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki ustreza tem zahtevam. Člen 15. (') Pristojna ministrstva vodijo vse obveznike I. poziva po členu 18. te uredbe v stalni in natančni evidenci. V (a namen morajo dajati tem ministrstvom vse potrebne podatke vsi državni in samoupravni uradi in ustanove, ki jih določijo pristojna oskrbovalna ministrstva po členu 20. te uredbe, kakor tudi vse zasebne ustanove' in organizacije v državi. Za osnovo tej evidenci služijo kartoni obveznikov 1. poziva, ki se vodijo po določbah člena 68. te uredbe. (2) Nekvalificirano osebje 1. poziva se vodi ločeno od kvalificiranega po vseh ustanovah iz člena 20. te uredbe. (3) Vsa ministrstva skrbijo, da se vrste obveznikov I. pozivh iz njihove pristojnosti že v rednem stanju redoma popolnjujejo in da se ti obvezniki strokovno izpopolnjujejo. Člen 16. H Vsak obveznik 1. poziva ima svoj vojni delavski razpored (R. r. r.). Vsak delavec se vpiše po strokovnosti in sposobnosti že v rednem stanju v edinični spisek podjetja, delavnice ali rudnika, kjer naj dela po vojnem delavskem razporedu, in to predvsem tam, kjer je zaposlen v rednem stanju. (2) Vsakemu obvezniku I. poziva mora biti njegov \ojni delavski razpored priobčen in znati. Ta razpored mora biti vpisan tudi v poslovno knjižico, ki jo mora imeti vsak obveznik. Vojni razpored se priobčuje tem obveznikom po pristojnih občinskih oblastvih. Člen 17. (1) Vsaka sprememba kraja zaposlitve in vrste opravila obveznikov I. poziva v miru se mora najkasneje v 30 dneh prijaviti in vpisati, kakor je to določeno v členu 69. te uredbe. (2) Te spremembe se morajo vpisati pri vseh organizacijah, ki so po določbah te uredbe dolžne voditi evidenco o obveznikih in njihovem razporedu. (s) Dokler se spremembe delovnega kraja ali opravila obveznika I. poziva ne vpišejo in obveznik ne dobi novega razporeda, velja povsem dotedanji razpored. (4) Določba, da se morajo javiti spremembe, velja tudi ob nezaposlenosti, onesposobitvi in smrti obveznikovi. (*) Ko nastopi mobilno ali vojno stanje, ne smejo obvezniki 1. poziva brez poprejšnje prijave pristojnemu občinskemu oblastvu menjati kraj svojega bivanja. Člen 18. (*) Obvezniki vojaške sile, ki pripadajo upravnemu in strokovnemu osebju in strokovnim delavcem, se smejo oprostiti vpoklica k vojaškim edinicam skladno z odstavkom 2. člena 1. uredbe samd, če jih uprave podjetij oziroma delavnic ali rudnikov, ki so potrebni državni obrambi in kjer te osebe delajo, preko pristojnih oskrbo- valnih ministrstev ali banske oblasti zahtevajo kot neogibno potrebne in nenadomestne strokovnjake. (2) Za postopek pri opraščanju od službe pri vojaški sili v mirnem in vojnem času veljajo predpisi uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe. (3) Obveznike vojaške sile opraščajo vpoklica k vojaškim edinicam ministrstvo za vojsko in mornarico (državnobrambni inšpektorat), pristojna oskrbovalna ministrstva in armadni industrijski odbori (komiteji). (*) V rednem stanju opravljajo to kontrolo neposredno industrijski opazovalci iz člena 36. uredbe o državni mobilizaciji. Ob kontroli mobilizacijskih priprav pri posameznih podjetjih nadzirajo: ali so upravno in strokovno osebje in strokovni delavci, ki so oproščeni ali se predlagajo za oprostitev od vpoklica k vojaškim edinicam, res strokovnjaki in pri podjetju neogibno potrebni. 0 najdenih nepravilnostih poročajo industrijski opazovalci takoj svojim nadrejenim. (s) V pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju vršijo ta nadzor neposredno državni komisarji iz člena 34. uredbe o državni mobilizaciji. Takoj po prevzemu dolžnosti ugotovijo, ali vse strokovno osebje, ki je oproščeno vpoklica k vojaški edinici in ki je že prevedeno v 1. poziv pomožne vojske, izpolnjuje dejansko pogoje za to in ali je razporejeno na ustrezno mesto. (8) Državni komisarji odpravijo in popravijo vsako najdeno nepravilnost in poročajo o tem armadnemu industrijskemu odboru in pristojnemu oskrbovalnemu ministrstvu. Člen 19. Kot osnova za razporeditev obveznikov I. poziva po podjetjih, ustanovah in zavodih, ki so popisani in določeni, da delajo za potrebe državne obrambe, služijo številčne odmere. Te odmere izdelajo pristojna oskrbovalna ministrstva po vojni formaciji vsakega podjetja in po določeni proizvodni zmogljivosti vsakega podjetja. Člen 20. Vsako oskrbovalno ministrstvo Oziroma oddelek banske oblasti razporedi obveznike 1. poziva svoje vojne pristojnosti poimensko na podstavi številčnih odmer po organu, ki ga določi pristojni minister oziroma banska oblast. Člen 21. Obvezniki I. poziva se določijo na vojni razpored v podjetja, ki so določena, da delajo za potrebe državne obrambe, predvsem pa v tista, kjer so že zaposleni. Najprej se popolni jo važnejša podjetja, potem pa manj važna. Člen 22. 0) Na objavo državne mobilizacije morajo vsi obvezniki I. poziva, ki so dobili vojni razpored pri podjetjih, potrebnih državni obrambi, če so zunaj kraja svojega vojnega razporeda, oditi v 24 urah po objavi državne mobilizacije na svoj vojni delavski razpored (R. r. r.), se javiti starešini tvornice, podjetja ali edinice, kamor so razporejeni, in jim pokazati svojo vojno delavsko listino. (2) Pri odhodu na svoj vojni delavski razpored imajo delavci pravico do brezplačne vožnje kakor obvezniki vojaške sile po določbah pravilnika za vojni železniški promet. V takih primerih je poslovna knjižica listina za brezplačno vožnjo. Člen 23. Obvezniki I. poziva, ki so prevedeni v pomožno vojsko iz vojaške sile (odst. 2. člena 1.), morajo v pri- pravljenem, mobilnem ali vojnem stanju po potrebi iti na delo tudi v druge kraje, ne glede na svoj prejšnji vojni delavski razpored. To odrejajo pristojni oskrbovalni ministri ali organi, ki jih ministri pooblastijo. V nujnih primerih odredijo ti organi, ki so po členu 20. te uredbe določeni, da obveznike poimensko razporejajo, ki pa morajo naknadno zahtevati odobritev od pristojnega ministrstva. V posebno nujnih primerih, ko vojaške operacije to terjajo, odredi to lahko tudi poveljnik, ki operira na prostoru, kjer so obvezniki zaposleni. Clen 24. (*) Obveznikom I. poziva, ki se vpokličejo na delo, gre ustrezna plača kakor drugim osebam njih stroke in sposobnosti. (2) Obveznikom vojaške sile, ki so prevedeni v pomožno vojsko (odst. 2. člena 1.), ne gre ta nagrada, če delajo v državnih in drugih javnih podjetjih ali so zaposleni pri delih, ki jih izvršujejo država in druga javna telesa. Za njih nastanitev in vzdrževanje skrbi tisto obla-stvo, za katero ti obvezniki delajo. Clen 25. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje odloča sporazumno s pristojnim oskrbovalnim ministrom o vseh sporih glede višine nagrade obveznikom I. poziva, vpoklicanim in zaposlenim pri delu v podjetjih, ki so določena, da delajo za potrebe državne obrambe. Clen 26. (’) Za obveznike I. poziva, če so v službi pri pomožni vojski, kakor tudi za njih rodbine veljajo predpisi zakona o zavarovanju delavcev in ostalih zakonov o obveznem zavarovanju delojemalcev. Izvzeti so tisti obvezniki, ki ne dobivajo plače (odst. 2. člena 24.). C) Upravičena oseba sme izbirati med rento po zakonu o obveznem zavarovanju in invalidnino po členu 4. te uredbe. Obeh pa ne more prejemati. Clen 27. (') Za uspešno opravljanje poslov in za vzdrževanje reda in discipline v podjetjih tvorijo obvezniki delovne edinice oziroma oddelke po vrsti poslov, katere opravljajo. (2) Starešinsko oblast nad obvezniki I. poziva, ki delajo v državnih vojaških ustanovah, imajo starešine teh ustanov. (3) Starešinsko oblast nad obvezniki, ki delajo v drugih ustanovah, podjetjih in delavnicah ali ki so zaposleni pri drugih delih, ki so važna za državno obrambo, imajo rezervni častniki in podčastniki, ki jih odredi poveljnik vojaškega okrožja, v katerega območju je podjetje ali se izvršuje delo. (4) Starešini, postavljenemu po prednjem odstavku, gre samo disciplinska oblast. Vodstvo dela samega, razporeditev posla obveznikom in vse, kar je s tem v zvezi, gre ravnateljstvu podjetja. (5) Postavljeni starešine izvršujejo starešinsko oblast nad obvezniki, ki so prevedeni iz vojaške sile v pomožno vojsko (odst. 2. člena 1.), po določbah uredbe o vojaški disciplini in po drugih predpisih, ki veljajo za vojno silo. Nad vsemi drugimi obvezniki pa vršijo starešinsko oblast po določbah uredbe, ki jo izda po členu 3. te uredbe ministrski svet in s katero se predpiše tudi obseg oblasti posameznih sišjih in nižjih starešin. B. Drugi poziv pomožne vojske. Clen 28. \ (') Drugi poziv so tisti obvezniki, ki se bavijo v rednem stanju s kmetijstvom in živinorejo in od tega živijo. Sem spadajo poljedelci, kmetijski delavci, živinorejci in njihovi delavci, ki se bavijo izključno le z živinorejo, dalje strokovnjaki, kakršni so: agronomi, ekonomi, veterinarji in veterinarski pomočniki, živalski bolničarji in podkovači. (2) Za strokovnjake tega poziva veljajo ustrezne določbe te uredbe, izdane za strokovnjake I. poziva pomožne vojske, če ni v tem oddelku drugače določeno. (3) Drugi poziv kot delovna moč za državno obrambo spada v pristojnost ministrstva za kmetijstvo. Clen 29. (1) Drugemu pozivu je naloga, da daje potrebno delovno moč, da se zemlja kar najbolje obdela in se dobi kar največji pridelek človeške in živalske hrane in ostalih kmetijskih proizvodov, kakor tudi da se goji živina in dobivajo kar najboljša živina in živalski proizvodi. Vse to se vrši, da se zagotovi prehrana in vzdrževanje vojaške sile in prebivalstva države. (2) Za izvrševanje naloge iz prednjega odstavka morajo skrbeti banska oblast v Zagrebu in banske uprave. (3) Ta poziv je tudi rezervna delovna moč za opravljanje drugih del, pomembnih za državno obrambo, kakršna so: vzdrževanje in gradnja cest, železniških prog in objektov na njej; vzdrževanje in gradnja tele-grafsko-telefonskih prog in naprav; zavarovanje rečnih in jezerskih bregov, kanalov in nasipov vzdolž rek in utrjevanje, kakor tudi vsa druga javna dela občnega pomena. Clen 30. Dnevni delovni čas za obveznike II. poziva se določa po vrsti, važnosti in nujnosti del. Clen 31. (') O obveznikih II. poziva se vodi poimenska in številčna evidenca. (2) Poimensko in številčno evidenco vodijo: a) mestne in selske občine za vse obveznike II. poziva, ki imajo v teh krajih domovinsko pravico, kakor tudi za tiste, ki bivajo v teh krajih stalno ali pa tudi le začasno, vendar najmanj 3 mesece; b) sreska načelstva za vse obveznike II. poziva, ki imajo domovinsko pravico v občinah njih sreza ali v njih živijo stalno ali tudi le začasno, a več ko 3 mesece, in to po podatkih, ki jih dobivajo od pristojnih občin; c) banska oblast oziroma banske uprave in uprava mesta Beograda za obveznike II. poziva:strokovnjake: agronome, ekonome, veterinarje, veterinarske pomočnike, živalske bolničarje in podkovače; č) ministrstvo za kmetijstvo za obveznike, katerih spiske mu dostavljajo oblastva iz prednje točke. (3) Samb številčno evidenco v obliki pregleda vodijo: . a) poveljstva vojaških okrožij po občinah in- srezih; b) banska oblast in banske uprave (uprava mesta Beograda) po srezih in c) ministrstvo za kmetijstvo za vse državno ozemlje po podatkih, ki jih dobiva od banske oblasti in banskih uprav (uprave mesta Beograda^. Člen 32. 0) Obvezniki II. poziva imajo svoj vojni delavski razpored po delovnih edinicah, ki jih tvorijo 1i obvezniki. Ta razpored jim določijo tiste občine, kjer ti obvezniki živijo in delajo stalno ali pa le začasno, a več ko 3 mesece, pri čemer upoštevajo tudi njih pripravnost za delo, na kalero se razporejajo. (2) Pripravljalne mobilizacijske posle II. poziva opravljajo mestne in selske občine po navodilih nadzornih oblastev in poveljstev pristojnih vojaških okrožij. Člen 33. (1) Obvezniki II. poziva, ki delajo sezonsko — več ko 3 mesece — ali trajno zunaj svojih občin, morajo imeti svoj vojni delavski razpored tudi v občini, kjer delajo, poleg vojnega delavskega razporeda v občini, kjer stalno bivajo. (2) Ob mobilizaciji velja za te sezonske delavce vojni delavski razpored v občini, kjer so tedaj, če se ne odredi drugače. Člen 34. (*) V občinah, kjer obvezniki II. poziva stalno bivajo, se vodi evidenca o spremembah začasnega bivališča in opravila teh obveznikov. Občine poročajo o teh spremembah pristojnim sreskim načelstvom. (2) Vsak obveznik II. poziva je dolžen v rednem stanju prijaviti pristojni občini najdalj v 30 dneh svoj odhod na delo v drug kraj, če naj traja odsotnost več ko 30 dni. Prijava je lahko pismena ali ustna. To se nanaša tudi na povratek. (3) Prav tako se mora vsak obveznik II. poziva v enakem roku prijaviti občini, v katero je prišel na delo, kakor tudi kadar iz nje odhaja. Člen 35. Evidenco, vojni razpored in mobilizacijske priprave II. poziva nadzirajo pristojna upravna oblastva. Člen 36. j1) Vsi obvezniki II. poziva v mobilnem in vojnem stanju so državi na razpolago s svojimi delovnimi živalmi, sposobnimi za delo, z orodjem, vozili v dobrem stanju, kmetijskimi pripravami in stroji, kolikor se ne uporabljajo ta sredstva za vojaško silo. (2) Odškodnino za uporabo živali, vozov, kmetijskih priprav, strojev in orodja določi z odločbo ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo in ministra za finance. Člen 37. Med mobilnim in vojnim stanjem se obvezniki II. poziva ne sinejo oddaljevati iz kraja svojega bivališča brez poprejšnje prijave občinskemu oblastvu. Člen 38. Obvezniki II. poziva s potrebnimi živalmi in sredstvi iz člena 36. te uredbe se lahko uporabljajo v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju pri delih za državno obrambo v občini svojega bivališča in v sosednjih občinah. Člen 39. (*) Obvezniki II. poziva, če se uporabljajo v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju za delo po tej uredbi, dobivajo nagrado od oseb, za katerih račun se ti posli opravljajo. .Vrsto in višino nagrade določijo za po- samezne vrste poslov banske uprave oziroma banska oblast. (2) Če delajo obvezniki II. poziva v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju na posestvih siromašnih obveznikov vojaške sile, jim plača nagrado za delo občina teh obveznikov. (3) Če so obvezniki II. poziva zaposleni pri državnih, banovinskih in občinskih javnih delih, dobivajo potrebno vzdrževanje. Za ta čas imajo rodbine teh obveznikov pravico do podpore po predpisih, ki veljajo-za rodbine obveznikov vojaške sile. Člen 40. V vojnem stanju se smejo obvezniki II. poziva pomožne vojske uporabljati, če to terjajo vojaške operacije, za delo skupaj z vojaško silo. V takem primeru sta ustroj in delo teh obveznikov podrejena poveljstvu vojaške sile. Za nastanitev, prehrano in zdravniško oskrbo obveznikov II. poziva skrbi v takem primeru vojaška sila. Člen 41. Obvezniki II. poziva, ki pri delu zbolijo, se zdravijo pri tistem oblastvu, ki je delo odredilo, toda ob stroških tistih, za katere se dela izvršujejo. Člen 42. (’) Radi uspešnega opravljanja del in vzdrževanja reda in discipline se razvrsti delovna moč II. poziva v desetine, vode in čete. Te edinice se sestavijo v svojem mobilizacijskem kraju: v selih, občinah in mestih. (2) Desetine imajo po 10 do 15 obveznikov istega ali podobnega poklica. (3) Vodi imajo po 2 do 4 desetine. (*) Čete imajo po 2 do 4 vode. Čete se sestavljajo po občinah oziroma mestih in imajo naziv svoje občine ali mesta, številčno označbo pa od 1 dalje, če jih je v eni občini več, kar je odvisno od števila obveznikov II. poziva v tej občini ali mestu. N. pr.: >3. prokupeljska četa II. poziva pomožne vojske«. (5) Če se mora za delo edinic II. poziva dovoliti gradbeni in drug material, se sestavijo posebne vozar-ske edinice iz osebja tega poziva, ki imajo vprežne živali. Člen 43. (D Starešine edinic II. poziva so: desetniki, vodniki in četni komandirji. w (2) Vse čete enega upravnega sreza so podrejene sreskemu poveljniku. (3) Nad več sreskimi poveljniki, ki jih določi ban, je okrožni poveljnik. , Člen 44. Okrožne poveljnike, sreske poveljnike in četne komandirje postavlja in zamenjuje ban, vodnike in desetnike pa postavlja in zamenjuje sreski poveljnik. Člen 45. 0) Za okrožne in sreske poveljnike in četne komandirje postavi ban upokojene rezervne častnike in druge civilne osebe, ki so po svoji izobrazbi sposobni za opravljanje teh dolžnosti. (2) Za starešine posameznih edinic se postavijo sposobne osebe predvsem izmed tistih, ki so imeli kak čin pri vojski. Člen 46. Okrožni in sreski poveljniki kakor tudi starešine posameznih edinic se izberejo izmed oseb, ki stalno bivajo v okolišu, kjer naj se njih edinica sestavi, ali iz najbližje okolice. Clen 47. Poveljniki in starešine edinic II. poziva imajo nad podrejenimi obvezniki disciplinsko oblast. Njih pravice in obseg oblasti določi s posebno uredbo ministrski svet. Clen 48. Za potrebno oborožitev edinic II. poziva radi stražne službe pri pomožni vojski skrbi minister za vojsko in mornarico, ki predpiše s pravilnikom potrebne določbe o tej službi. Clen 49. (*) Obvezniki II. poziva se mobilizirajo, kakor nastopi potreba. (’) Vpokličejo se obvezniki II. poziva na delo v temle vrstnem redu: a) obvezniki, ki so nezaposleni; b) obvezniki, ki nimajo obveznosti hranilca proti svojim rodbinam; c) ostali obvezniki. (*) O vpoklicu posameznih obveznikov odloči starešina, kateremu* je poverjeno izvrševanje določene naloge. Clen 50. (‘) Živinorejci spolnjujejo delovno obveznost v krajih, kjer delajo tudi v rednem stanju. (3) V pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju so živinorejci dolžni izvrševati vse naredbe upravnih obla-stev glede odprave živine iz posameznih krajev v druge kraje. Dolžni so izvrševali vse naredbe glede proizvodnje in hrambe živalskih proizvodov, da bi državna obla-stva bila vselej natančno poučena o kraju, kjer so živali, ter koliko živali in koliko proizvodov je. Clen 51. 0) Za opravljanje kmetijskih del, ki so neodložljiva, se šinejo vpoklicati poleg obveznikov pomožne vojske tudi sposobne ženske osebe od 17. do 50. leta starosti, ki bivajo stalno v občini, v katere okolišu naj se dela opravijo. % (3) O vpoklicu ženskih oseb na delo odloča pristojna občina. C. Tretji poziv pomožne vojske. Clen 52. Tretji poziv pomožne vojske so tisti obvezniki iz člena 1. te uredbe, ki ne pripadajo I. in 11. pozivu pomožne vojske. Sem spadajo: osebe, ki so po svojem rednem opravilu delavci, a so pripravni kot pomožna delovna moč pri kvalificiranih delavcih-obveznikih I. poziva, kakor tudi tisti delavci, ki so spremenili svoje prejšnje opravilo kvalificiranih delavcev I. poziva, a so še sposobni za delo po svojem prejšnjem opravilu; intelektualni delavci, aktivni in upokojeni uradniki državne, samoupravne jn zasebne službe, ki so sposobni za umsko delo; dijaki in učenci vseh šol v državi v okviru člena 1. te uredbe, ki so sposobni za delo; rentniki, trgovci, trgovinski pomočniki, trgovinski potniki in vsi drugi, ki niso spredaj našteti; lahki invalidi, ki so nesposobni za službo pri vojaški sili, toda še sposobni za lažja pomožna dela. Clen 53. Obvezniki III. poziva se uporabljajo za delo v industriji in obrtu; za nadomeščanje tistih aktivnih uradnikov državne, samoupravne in zasebne službe, ki so obvezniki vojaške sile; v odborih za popis hrane in drugih potrebščin kakor tudi v odborih za prehrano prebivalstva; za posle v krajevnih odborih za zaščito pred letalskimi napadi; za cenzurne posle, na poštno-telegraf-sko-telefonskih postajah; kot ordonance in pisarji; v krajevnih zdravstvenih organizacijah; kot pomožni mehaniki in poštni raznašalci; za progovno stražo; na tramvajih kot vozniki in sprevodniki; na železnicah in parnikih; pri pomožnih delih za preskrbo in pri ostalih poslih, za katere, so sposobni. Clen 54. C) Evidenca o obveznikih III. poziva je poimenska in številčna. (3) Poimensko evidenco vodijo mestne in selske občine za obveznike, ki bivajo stalno ali tudi le začasno, a več ko 3 mesece v občini. (3) Evidenco, številčno in po vrstah poklicov, vodijo: a) sreska načelstva; b) banske uprave in uprava mesta Beograda; c) pristojna ministrstva. Clen 55. Obvezniki III. poziva so, dokler ne dobijo svojega \ojnega delavskega razporeda, občna rezerva in se uporabljajo za posle po potrebi skladno S predpisi člena 53, te uredbe. Clen 56. (0 Ministrstva, banske uprave, sreska načelstva in občine napravijo vojni razpored teh obveznikov že v mirnem času, kolikor je to potrebno. (s) Potrebam ustanov, zavodov in poveljstev po obveznikih III. poziva se ustreza tako, da zahtevajo take obveznike po pristojni poti od občine, ki vodi evidenco teh obveznikov. Clen 57. Obvezniki III. poziva se morajo, če se vpokličejo na delo, vpoklicu odzvati in se v roku, ki jim je določen, javiti na določenem kraju na delo. Clen 58. (*) Obvezniki III. poziva se po potrebi mobilizirajo. Mobilizirajo se navadno postopoma, lahko pa tudi poimensko in posamez ali pa skupno glede na čas, kraj in vrsto poslov, ki naj se opravijo. (2) Dijaki do dovršenega 18. leta starosti se smejo uporabljati za dela samo v kraju, kjer stanujejo, in če le mogoče pri istem delu z roditelji oziroma varuhi (skrbniki). Clen 59. Za vse ostalo glede razvidovanja sprememb, načina vpoklica, oddaljevanja iz kraja, kjer bivajo, pošiljanja na delo, nastanitve in zdravljenja veljajo iste določbe kakor za obveznike II. poziva pomožne vojske. Glede nagrade za delo veljajo zanje določbe členov 24. in 25. te uredbe. Člen 60. (‘) Če se uporabljajo obvezniki III. poziva za delo posamez ali v manjših skupinah v pisarnah, ustanovah in podjetjih, so podrejeni starešinam teh ustanov in podjetij. (’) Če se uporabljajo obvezniki III. poziva v vojni v večjem številu za dela državne obrambe, se po potrebi razvrstijo v desetine, vode in čete, kakor je določeno za delovne edinice II. poziva. (а) Če se uporabljajo delovne edinice III. poziva za delo vzporedno in obenem z edinicami II. poziva, se podreja njih ustroj in delo strokovnemu vodstvu del II. poziva. (*) Dnevni delovni čas se določa za obveznike III. poziva po členu 30. te uredbe. Člen 61. (‘) Obvezniki edinic III. poziva se pozovejo, kadar nastopi potreba po njihovem delu. (*) Ko se to delo dokonča in preneha potreba, da bi te delovne edinice še dalje obstajale, se obvezniki odpustijo, do zopetnega vpoklica. Stvari, orodje in ostali material se, izročijo tam, od koder so bili vzeti. III. POGLAVJE. Prevozna in delovna sredstva pomožne vojske. A. Živali, vprežna in druga vozila. Člen 62. (‘) Vse vprežne in tovorne živali v državi, ki so sposobne za delo, a niso vzete k vojaški sili, pripadajo pomožni vojski po določbah uredbp o rekviziciji. To velja tudi za navadne vozove in dvokolniče (na živalsko vprego) kakor tudi za bicikle z njih opremo. (2) Živali in vprežna vozila vseh vrst se morajo tako uporabljati, da se v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju zadovoljijo vse potrebe vojne industrije, kmetijstva in vseh drugih gospodarskih panog, kakor tudi za vojno prevozno službo. Če potreba državne obrambe to terja, se mora za začasne in sezonske posle uporabiti tudi vsa tista živalska delovna moč z vozili vred, ki v tem času ni zaposlena pri posebnih delih, a je v bližini. (*) O vseh živalih in vprežnih vozilih, sposobnih za delo, vodijo evidenco občine oziroma mestna poglavarstva. (4) Za potrebno delovno živalsko moč in vprežna vozila se obrni pristojno oblastvo do pristojne občine oziroma do pristojnega mestnega poglavarstva. (") Za večja dela ali prevoze se sestavijo vozarske edinice iz živali in vozil pomožne vojske skladno z od^ stavkom 5. člena 42. te uredbe, kar se posebej odredi. (б) Ko se jemljejo živali in vprežna vozila za sestavo takih edinic, je treba gledati na to, da ni odvzem živali na škodo kmetijskim ali drugim gospodarskim delom. (7) Živali, ki se uporabljajo pri delili pomožne vojske, se morajo krmiti, nastanjevati, zdraviti in podka-vati pri oblastvu, ki je odredilo dela, toda ob stroških osebe, za katero delajo. (*) Odškodnino za uporabo živali, vozil, kmetijskih priprav in strojev določijo banske uprave oziroma banska oblast po odločbi ministrskega sveta, ki se izda po odstavku 2. člena 36. te uredbe. (’) Za živali, ki pri delu za državno obrambo poginejo, kakor tudi za vozila, ki se uničijo, se daje odškodnina po komisijski cenitvi. B. Motorna vozila. t Člen 63. (‘) Vsa motorna vozila (avioni, potniški, tovorni in specialni avtomobili, avtobusi in motocikli) v državi, ki niso vzeta k vojaški sili, pripadajo pomožni vojski. To velja tudi za vse rezervne dele motornih vozil, za delavnice, garaže in za pogonski material. (s) Motorna vozila vseh vrst se morajo uporabljati tako, da se v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju zadovoljijo vse potrebe vojne industrije in vseh drugih gospodarskih panog kakor tudi vsa druga prevozna služba v državi. Če potreba državne obrambe to terja, se morajo za začasne in sezonske posle uporabljati tudi vsa motorna vozila, ki v tem času niso vzeta na svoj redni razpored in so v bližini. (-1) O motornih vozilih vodijo evidenco občna upravna oblastva prve stopnje in pristojna poveljstva vojaških okrožij poimensko in po vrstah, banske uprave in ministrstvo za vojsko in mornarico pa po vrstah in številčno. (4) Za zadovoljitev potreb po motornih vozilih se obrni pristojno oblastvo do upravnega oblastva prve stopnje, ki odredi, da se zahtevi ustreže. (") Za večje začasne ali stalne prevoze se sestavijo iz motornih vozil posebne rezervne edinice podobno vojaškim motornim edinicam, kar se odredi po potrebi. (6) Motorna vozila, ki so vzeta na delo po tej uredbi, se morajo spraviti na določeni delovni kraj ob stroških in skrbi lastnika vozila. Za oskrbo s pogonskim materialom in vzdrževanje motornih vozil med delom in za povratek z dela skrbijo oblastva, ki odrejajo delo, toda ob stroških ustanov ali oseb, za katere se vozila uporabljajo. (7) Za motorna vozila, ki se jemljejo na delo po tej uredbi, se mora odrediti tudi, kdo bodi vozač vozila. Člen 64. (') Da bi se zadovoljile prometne potrebe v krajih, kjer ni železnic in plovnih poti in kjer se tudi ob rednih razmerah opravlja promet z motornimi vozili, se morajo za pripravljeno, mobilno in vojno stanje sestaviti posebne prevozne edinice iz motornih vozil. (a) O pptrebi, da se sestavijo take prevozne edinice, odloči že v miru minister za vojsko in mornarico sporazumno s prizadetimi ministri. (3) Za te prevozne edinice se jemljejo predvsem lista motorna vozila, ki že v miru v teh krajih obratujejo. Večji potrebi po teh vozilih se zadosti s tem, da se vzamejo vozila iz drugih krajev po razporedu ministrstva za vojsko in mornarico. (4) Organizacija prevozne službe v teh krajih kakor tudi vodilev potrebnih erUničnih spiskov mVornih vozil, vozačev in ustanov za tak promet spada v dolžnost pristojnih banskih uprav in banske oblasti. Člen 65. Oskrbovalna ministrstva, ki računajo z uporabo motornih vozil v pristojnosti svojega poslovanja, morajo zahtevati že v mirnem času od oskrbovalnega ministrstva, ki je pristojno za oskrbo z ustrezno vrsto pogonskega materiala, potrebne količine tega materiala in poskrbeti za to, da se ta material pravočasno prevzame in zanesljivo hrani. C. Plovna sredstva. Clen 66. (*) Vsa plovna sredstva na morju, jezerih, rekah in kanalih v državi, ki niso vzeta za potrebe vojaške sile, so sestavni del pomožne vojske. To velja tudi za delavnice, prezimovališča, pristanišča, luke, rezervne dele in pogonski material za vsa plovna sredstva. (2) Plovna sredstva vseh vrst se morajo tako uporabljati, da se zadovoljijo v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju vse potrebe vojne industrije in vseh drugih gospodarskih panog kakor tudi vsa druga prevozna služba v državi. Ce potrebe državne obrambe to terjajo, 'se morajo za začasne in sezonske posle uporabljati tudi vsa plovna sredstva, ki v tem času niso vzeta na svoj redni razpored, a so v bližini. (3) O plovnih suedstvih vodita evidenco direkciji pomorskega in rečnega prometa in vojaški delegaciji pri teh direkcijah poimensko in po vrstah; ministrstvo za vojsko in mornarico pa vodi evidenco o teh sredstvih po vrstah in številčno. (‘) Za potrebe po plovnih sredstvih se obrni pristojno oskrbovalno ministrstvo do ministrstva za vojsko in mornarico, ki naroči delegaciji pri direkciji pomorskega ali rečnega prometa, naj zahtevi ustreže, kolikor je to mogoče, s plovnimi sredstvi, ki se vodijo kot preostala. Zato je potrebno, da vsako oskrbovalno ministrstvo že v miru preračuna svojo potrebo po plovnih sredstvih in da se s svojim zahtevanjem obrne do ministrstva za vojsko in mornarico. (5) V krajih poleg vode, kjer se v miru vrši redni promet s plovnimi sredstvi, organizira prometno službo ministrstvo za vojsko in mornarico po svoji delegaciji pri direkciji rečnega ali pomorskega prometa in določi za pripravljeno, mobilno ali vojno stanje potrebno število plovnih sredstev za opravljanje tega prometa. Prav tako je treba ravnati tudi na progah, kjer je to potrebno. (6) Plovna sredstva, vzeta na delo po tej uredbi, se morajo spraviti na določeni delovni kraj ob stroških in skrbi lastnika plovnega sredstva. Oskrba s pogonskim materialom in vzdrževanje plovnih sredstev v vojni ter povratek z dela je na skrbi oblastvu, ki je delo odredilo, toda ob stroških ustanov ali oseb, za katere se ta sredstva uporabljajo. (7) Za plovna sredstva, ki se jemljejo na delo po • tej uredbi, je‘ treba sočasno določiti tudi strokovno osebje. C. Stroji, priprave in orodje. Clen 67, (<) Pomožni vojski pripadajo tudi delovna sredstva: kmetijski stroji, orodje in priprave, traktorji za kmetijske posle in motorni plugi, sejalnice in vlačilnice; orodje za ribolov; trebilnice; premične cisterne za vodo; industrijske žične železnice; valjarji za valjanje cest in vsi drugi stroji, priprave in orodje za gospodarska javna dela, kolikor niso določeni za potrebe vojaške sile. (2) O teh delovnih sredstvih vodijo že v miru natančno evidenco občine in srezi poimensko in po vrstah, banske uprave in pristojna ministrstva pa po vrstah in številčno. Po občinah in po srezih se vodijo seznami strojev, priprav in tehničnih sredstev kakor tudi orodja, in to ločeno za vsako vrsto: kmetijsko, prometno, gradbeno, gozdarsko, rudarsko, industrijsko, za poslednje tri vrste pa samo glede tistih sredstev, ki so v skladiščih .in prodajalnah, ne pa tudi glede tistih, ki so že postav- ljena za delo v tvornicah in podjetjih. Pri banski oblasti in banskih upravah se vodijo spiski teh strojev, priprav, orodja in tehničnih sredstev v ustreznih oddelkih, če so v prodajalnah in skladiščih. Za stroje, priprave in orodje v industrijskih podjetjih, rudnikih in gozdarskih podjetjih, železniških in brodarskih tvornicah in delavnicah vodijo spiske na podstavi inventarnega popisa podjetij po armadnih industrijskih odborih za podjetja iz svoje pristojnosti pristojne oblastne direkcije: železniške, poštno-telegrafsko-telefonske, gozdarski oddelek banske oblasti, gozdarski odseki banskih uprav, rudarska poglavarstva in direkciji plovbe. Naposled se vodijo pri vsakem oskrbovalnem ministrstvu številčni pregledi vseh priprav, strojev in orožja njegove pristojnosti, in to urejeno v skupine po srezih in banovinah in po posameznih podjetjih-organizacijah. (3) Kot človeška delovna moč k tem strojem, pripravam in orodju se vodijo v razvidu strokovni delavci, in sicer predvsem in po možnosti tisti, ki že v mirnem času le stroje upravljajo ali delajo pri njih, če niso v službi pri vojaški sili. Za tiste stroje, priprave in orodje, ki se uporabljajo zgolj le v vojni, ki pa v mirnem času niso v rabi, kakor tudi za tiste stroje, priprave in orodje, katerih oskrbovalci dobijo vojni razpored, določijo pristojna ministrstva človeško delovno moč izmed pripravnega osebja pomožne vojske. IV. POGLAVJE. Evidenca pomožne vojske. A. Voditcv kartoteke. • Clen 68. j1) Radi natančne evidence obveznikov 1. poziva se vodijo za vsakega obveznika kartoni. Prav tako se vodijo kartoni tudi za obveznike II. poziva-strokovnjake iz točke 2. člena 5. te uredbe kakor tudi za tiste obveznike III. poziva, ki so intelektualni delavci in aktivni in upokojeni uradniki državne, samoupravne in zasebne službe, (s) Te kartone osnujejo: za obveznike I. poziva organi, ki jih določijo pristojni oskrbovalni ministri po členu 20. te uredbe; za obveznike II. poziva organi, ki jih določijo pristojna ministrstva, katerim pripadajo ti obvezniki po poklicu. (3) Za vsakega obveznika pomožne vojske po odstavku 1. tega člena se izdelajo po trije kartoni z enako vsebino, ki se hranijo, in to: karton š t. 1 pri organu, pristojnem po čl. 20. te uredbe za obveznike I. poziva, pri organu po odstavku 2. tega člena pa za obveznike II. poziva in za obveznike III. poziva; karton št. 2 pri podjetju, zavodu ali ustanovi, kjer je obveznik zaposlen, oziroma pri organu, ki hrani karton št. 3, če obveznik ni razporejen; karton št. 3 pri inšpekciji dela pristojne banske uprave oziroma banske oblasti. Poslovna knjižica služi nameščencu oziroma delavcu kot potna objava v kraj njegovega vojnega razporeda. (') Za osnovo kartonom služijo prijavni listi. (3) Obrazec za karton in prijavni list kakor tudi vse druge potrebne obrazce in način njihovega izpolnjevanja predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrstvom za vojsko in mornarico. (6) Oblasti in podjetja, ki hranijo kartone, morajo voditi tudi imensko kazalo za kartone obveznikov, ki so pri njih v evidenci. (7) Vsi ti kartoni se morajo skrbno hraniti in vzdrževati v pravilnem stanju. ,■ Člen 69. (1) Brž ko nastane kaka sprememba pri obvezniku, za katerega se vodi karton, vpiše podjetje, pri katerem je obveznik zaposlen, to spremembo takoj v karton, ki ga hrani podjetje, in v poslovno knjižico. 'Razen tega obvesti o tej spremembi tudi organe, ki hranijo kartona št. 1 in št. 3. (2) Da bi bila ta poročila o spremembah enotna, se predlagajo po listu sprememb. (3) Če prestopi obveznik iz enega podjetja v drugo, iz ene občine v drugo ali iz pristojnosti enega organa po členu 20. te uredbe v pristojnost drugega, se pošlje karton št. 2 temu podjetju, karton št. 1 pa organu po členu 20. te uredbe. (4) Če obveznik umre ali se onesposobi, predloži pristojni organ o tem list sprememb; po njem se karton tega obveznika vloži v arhiv. • (*) Te spremembe se vpišejo hkrati tudi v edinični spisek, v katerega je obveznik vpisan, in pa v imensko kazalo za kartone. B. Voditcv glavnih spiskov. Člen 70. Č) Za vse obveznike II. in III. poziva, izvzemši tiste, za katere se osnujejo kartoni po členu 68. te uredbe, se vodijo radi natančne evidence teh obveznikov glavni spiski. , (3) Glavne spiske obveznikov II. poziva vodijo občine in sreska načelstva. (3) Glavne spiske obveznikov III. poziva vodijo občine. Za učence vseh šol se vodijo ti spiski posebej. (*) Občine osnujejo glavne spiske v dvojniku; enega obdržijo zase, drugega pa pošljejo pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki hrani te spiske za svojo rabo. (“) Sreska načelstva sestavijo po dobljenih glavnih spiskih v dvojniku številčne preglede obveznikov II. oziroma III. poziva po odstavku 1. lega člena in ločeno po občinah, pozivih in vrsti poklica; en primerek obdržijo zase, drugega pa dostavijo pristojni banski upravi. (") Banske uprave si napravijo po številčnih pregledih, ki jih dobijo od srezov, v dvojniku številčne preglede obveznikov skupno po srezih tako kakor sreska načelstva in obdržijo en primerek zase, drugega pa predložijo pristojnemu ministrstvu. (7) Banske uprave in uprava mesta Beograda vodijo številčne preglede dijakov po vseli šolah svojega območja, razen univerze. En primerek številčnega pregleda se dostavi ministrstvu, v čigar resor spada šola. (*) Univerzitetni organi dostavijo številčne preglede dijakov po fakultetah neposredno ministrstvu za prosveto. C. Voditcv ediničnih spiskov. Člen 71. (*) Vsako podjetje, ki je določeno, da dela za potrebe državne obrambe, kakor tudi vsa državna podjetja, delavnice idr. vodijo svoj edinični spisek; vanj morajo biti vpisani vsi obvezniki pomožne vojske, ki so z voj- nim razporedom določeni, da delajo od objave državne mobilizacije dalje pri tem podjetju. Stvar podjetij je, da izdelajo te spiske po navodilih pristojnega poveljstva vojaškega okrožja. Take edinične spiske osnujejo in vodijo vse tiste ustanove in organizacije, ki se sestavijo v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju za potrebe državne obrambe. (3) Edinični spisek vsakega podjetja so izdela v dveh primerkih. Prvi primerek se hrani pri mobilizacijskem elaboratu podjetja, drugi pa pri pristojnem organu po členu 20. te uredbe. (3) Edinični spisek podjetja je listina, po kateri se mora voditi in nadzirati vojni delovni razpored celokupne človeške delovne moči obveznikov in prevoznih in delovnih sredstev pomožne vojske, ki naj med pripravljenim, mobilnim in vojnim stanjem dela pri podjetjih za državno obrambo. (’) V edinični spisek iz odstavka 1. se vpiše osebje podjetja v temle vrstnem redu: državni komisar podjetja, upravno osebje, direktor, inženirji, zdravniki, veterinarji, lekarnarji, kemiki, agronomi, poslovodje, skladiščniki, blagajniki, pisarji itd. Nato se vpišejo strokovni delavci, in sicer po oddelkih tvornice oziroma po delavnicah, po naravnem redu proizvodnje oziroma redil poslovanja v podjetjih. V vsakem oddelku se vpiše najprej njegov šef (vodja) s pomožnim osebjem, nato pa delavci. Če bi bilo število osebja-obveznikov enega podjetja večje od 1000, se sme poedinični spisek podjetja razdeliti v dva ali več ediničnih spiskov in ima tedaj vsak spisek svojo zaporedno številko in naziv (n. pr.: Edinični spisek št. 1 upravnega osebja podjetja ............ .........). Glavno upravno osebje podjetja se vpiše tedaj v poseben edinični spisek podjetja. (6) Na prvem listu vsakega ediničnega spiska podjetja mora biti pregled številčnega stanja vsega osebja, popisanega za mobilno stanje podjetja. Iz tega pregleda se mora jasno razvideti: koliko bi moralo biti osebja in koliko ga je dejansko vpisanega, koliko ga nedostaja ali koliko ga je odveč. Število dejansko vpisanega osebja kakor tudi tistega, ki ga nedostaje ali ga je odveč, se zapisuje v pregledu s svinčnikom. Vsi podatki v ediničnem spisku podjetja se vpisujejo s črnilom. Člen 72. Edinični spiski se popoln ju je jo takole: (') Popolitjevanje z osebjem: a) Industrijska in obrtna podjetja se obračajo za popolnitev svojih ediničnih spiskov z zahtevo do pristojnega oskrbovalnega ministrstva, ki naloži, ko je preskusilo upravičenost zahteve, svojemu organu, odrejenemu po členu 20. te uredbe za poimensko razporejanja obveznikov I. poziva, naj zahtevi ugodi. Popolnjeno za-htevnico vrnejo ti organi podjetjem. b) Rudarska in topilniška podjetja pošiljajo zahteve za popolnitev svojih ediničnih spiskov pristojnemu rudarskemu glavarstvu. Rudarska glavarstva odredijo, ko so preskusila upravičenost zahtev, naj se zahtevam ugodi. Če v pristojnosti rudarskega glavarstva ni obveznikov, ki se zahtevajo, predložijo rudarska glavarstva zahtevnico ministrstvu za gozdove in rudnike radi ugoditve. c) Železniška, plovbena, ladjedelska in poštno-tele-grafsko-telefonska podjetja in delavnice predlagajo zahteve za popolnitev svojih ediničnih spiskov pristojnim direkcijam iz člena 20. te uredbe, ki ravnajo z zahtevami kakor armadni industrijski odbori; kjer ni ob- veznikov, da bi se z njimi popolnili edinični spiski, se obračajo za njih popolnitev do svojega pristojnega ministrstva. č) Ministrstva ugodijo zahtevam za upravno in strokovno osebje in strokovne delavce svoje pristojnosti; za primanjkljaj pa se obračajo do ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. To ustreza zahtevam po obveznikih I. poziva, ki so mu na razpolago, iz podjetij, ki niso določena, da bi delala za potrebe državne obrambe, ali izmed obveznikov svobodnih poklicov. (2) Zahteve se sestavljajo po priloženem obrazcu št. 5 in se morajo hitro popolniti. (3) Popolnjevanje s prevoznimi in delovnimi sredstvi: Za popolnitev ediničnih spiskov s prevoznimi in delovnimi sredstvi vložijo podjetja vseh ministrstev svoja zahtevanja, in sicer: a) za popolnitev z živalmi, vprežnimi in motornimi vozili pri pristojnem poveljstvu armadnega oblastva, ki odredi popolnitev preko pristojnega poveljstva vojaškega okrožja; b) za popolnitev s plovnimi sredstvi pri ministrstvu za vojsko in mornarico, ki naloži popolnitev pristojnemu šefu vojaške delegacije pri direkciji rečnega ali pomorskega prometa; c) za popolnitev s stroji, pripravami in orodjem pri pristojnem sreskem načelstvu ali banski upravi, ki odredi, da izvrši popolnitev pristojna občina. (*) Zahtevam se mora ustrezati kar najhitreje. (“) Organi, določeni po členu 20. te uredbe, morajo ob popolnjevanju ediničnih spiskov gledati, da se vzamejo za popolnitev najprej obvezniki, ki so zaposleni pri istem podjetju, nato obvezniki iz bližnje okolice podjetja, če bi jih iz te okolice ne bilo dovolj, pa iz bližnjih podjetij, ki so manj važna za državno obrambo ali ki niso določena, da bi delala za državno obrambo, po potrebi pa tudi iz bolj oddaljenih podjetij ali iz daljnejše okolice. (6) Vse spremembe v ediničnem spisku sprožijo uprave podjetja za obveznike I. poziva, ki delajo pri njih, banovinske inšpekcije dela in pa organi, določeni po členu 20. te uredbe, brž ko za spremembo zvedo. Clen 73. Za 'delovne edinice II. poziva iz Člena 42. in za delovne edinice III. poziva iz odstavka 2. člena 60. te uredbe osnujejo in vodijo pristojne občine navadne spiske s podatki iz ediničnega spiska. Clen 74. Posle zaradi evidence spiskov morajo opravljati občine redno in pravočasno. Nadzor nad tem poslom vršijo nadzorna oblastva prve stopnje. V. POGLAVJE. Organizacija del z cdinieami pomožne vojske. Clen 75. (') Vsako delo, ki se mora opraviti za državno obrambo z organizirano silo pomožne vojske, mora biti dobro pripravljeno in organizirano po premišljenem načrtu tako v strokovnem pogledu ob gospodarstveni uporabi človeške in živalske moči, stčojev, priprav, orodja in vseh drugih pomožnih tehničnih sredstev kakor tudi glede vzdrževanja, nastanitve in zdravljenja obveznikov in živali v času, dokler delo traja. (!) Dela edinic pomožne vojske vodijo strokovni organi tiste uprave, ki ta dela izvajajo. (3) Organi, ki vodijo dela, morajo paziti zlasti na psihološko stran obvezancev: da se pri obvezancih vedno vzdržuje dobra volja in razpoloženje za delo in prepreči škodljiva propaganda. • (4) Nadzor- nad delom edinic pomožne vojske vršijo vsa nadrejena oblastva, v katerih pristojnosti se dela pomožne vojske izvajajo. Razen tega ima ministrstvo za vojsko in mornarico pravico, da nadzira po svojih organih vse delo pomožne vojske. Clen 76. Oblastva, ki obveznike pomožne vojske neposredno vpoklicujejo na delo s prevoznimi in delovnimi sredstvi ali brez njih, morajo obveznikom pravočasno sporočiti: čas, kdaj naj odidejo z doma, kraj, kjer naj delajo, in kakšne posle naj delajo, kdaj in komu naj se v delovnem kraju javijo, koliko časa približno bo trajalo delo, koliko obrokov hrane naj vzemd s seboj za sebe in za svoje živali, kakor tudi koliko osebne opreme naj vzamejo s seboj, da se zagotovita njih prehrana in nastanitev, dokler ne dospejo na delovni kraj. VI. POGLAVJE. Vojaška sila kot delovna moč. Clen 77. C) Ce v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju razmere to dopuščajo, se uporabljajo z odobritvijo vrhovnega poveljništva za dela, ki so velikega pomena za državno obrambo in če ni druge delovne moči, začasno tudi obvezniki ter živali in vozila vojaške sile v določenem številu, najprej iz rezervne vojske, v skrajni'sili pa tudi iz operativne vojske. (3) Ta delovna moč se uporablja s svojimi starešinami vred. (3) To vrsto delovne moči organizira, oskrbuje in razporeja na delo po svojih organih v zaledju ministrstvo za vojsko in mornarico, na bojišču pa vrhovno po-veljništvo (poveljništvo njegovega ozadja). VII. POGLAVJE. Kazenske določbe. Clen 78. (*) Državni ali samoupravni organ, ki za vojne nevarnosti kakor tudi v mobilnem ali vojnem stanju ne izvrši natančno in ob času naredbe civilnega ali vojar škega oblastva, ki se nanaša na voditev evidence o pomožni vojski, na pripravljalne ukrepe za mobilizacijo pomožne vojske in na opravo mobilizacije, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev ali z robijo. Ce stori to v rednem stanju, se storilec kaznuje z zaporom od tridesetih dni do dveh let. (■) Državni ali samoupravni organ, ki za vojne nevarnosti, v mobilnem ali vojnem stanju opusti ali zanemari, da bi izvršil svojo dolžnost, ki mu je naložena s to uredbo glede voditve evidence o pomožni vojski in odrejanja pripravljalnih ukrepov za njeno mobilizacijo kakor tudi glede oprave mobilizacije pomožne vojske, ali ki ne izvrši svoje dolžnosti po tej uredbi natančno in ob času, se kaznuje z zaporom. Ce stori to v rednem stanju, se kaznuje z zaporom do enega leta. (3) Za dejanja iz odstavkov 1. in 2., storjena iz malomarnosti, se kaznuje storilec z zaporom do šestih mesecev. Člen 79. (l) Državni in samoupravni organi kakor tudi obvezniki pomožne vojske, ki izdajo ali priobčijo nepoklicani osebi načrte ali podatke o delili za državno obrambo, ki jih je označilo pristojno oblastvo za tajne in ki so jim po službi ali zaradi dela zaupani ali so jih dru- gače doznali, se kaznujejo s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. V hujših primerih in tudi če je dejanje storjeno za vojne nevarnosti, v mobilnem ali vojnem stanju, se kaznuje storilec z robijo. (J) Če se je to sporočilo dalo tujemu oblastvu ali osebi, o kateri je storilec vedel ali moral vedeti, da je zaupnik tujega oblastva, se kaznuje z robijo najmanj petih let. V posebno hudih primerih se kaznuje storilec s smrtjo ali z dosmrtno robijo. (3) Poskus dejanja iz odstavka 1. in 2. se kaznuje. (*) Po odstavku 1. se kaznuje tudi, kdor priskrbi podatke ali načrte, označene v odstavku 1., ali jih dozve radi priobčitve ali izročitve tujemu oblastvu ali njegovemu zaupniku, kakor tudi kdor take podatke ali načrte, katere je po naključju doznal, priobči tujemu oblastvu ali njegovim zaupnikom. (*) Kdor stori dejanje iz odstavkov 1., 2. in 4. iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom. Člen 80. (l) Kdor pomaga vohunom ali zaupnikom tujega oblastva pri priskrbi podatkov o delih za državno obrambo ali jih v ta namen skriva, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev. (a) Kdor to stori za vojne nevarnosti, v mobilnem ali vojnem stanju, se kaznuje z robijo. (3) Poskus se kaznuje. Člen 81. p) Obvezniki pomožne vojske, ki v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju, če so določeni za dela za državno obrambo, izvzemši dela v državnih in drugih zavodih ali podjetjih, določenih za državno obrambo (člen 23. zakona o državni obrambi), stavkajo ali pripravljajo stavko ali druge nagovarjajo ali z besedami, pretnjo ali drugače k stavki nasnavljajo, kakor tudi če s sabotažo ali pasivno rezistenco pravilen, tek njim poverjene službe ali dela ovirajo, se kaznujejo z robijo. p) Enako se kaznuje tudi, kdor koli pripravlja stavko obveznikov pomožne vojske, označenih v odstavku 1., ali jih nasnavlja k stavki, sabotaži ali pasivni rezistenci. Člen 82. p) Kdor ne izvrši zakonitih naredb pristojnih obla-stev, ki se nanašajo na pripravljalne ukrepe za mobilizacijo pomožne vojske, ali kdor odreče ali da netočne podatke ob popisovanju živali, prevoznih sredstev, strojev, priprav in orodja za potrebe pomožne vojske, se kaznuje z zaporom do dveh let in denarno do 5090 dinarjev. P) Obveznik pomožne vojske, ki se v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju ne odzove pozivu pristojnega oblastva za službo pri pomožni vojski, izdanemu po določbah te uredbe, se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestih mesecev in denarno do 10.000 dinarjev. (3) Enako se kaznuje tudi, kdor se upira nared-bam pristojnih oblastev glede privedbe živali, prevoznih sredstev, priprav, strojev in orodja za potrebe pomožne vojske. Člen 83. (*) Obvezniki pomožne vojske in njihovi delodajalci, ki po predpisih te uredbe ne prijavijo ob času pristojnemu oblastvu spremembe kraja zaposlitve ali vrste opravila ali druge spremembe, kakor tudi tisti obvezniki pomožne vojske, ki po nastopu mobilnega ali vojnega stanja spremenijo kraj svoje zaposlitve ali svoje opravilo, ne da bi to prijavili pristojnim oblastvom, se kaznujejo z zaporom do dvajsetih dni ali denarno od 100 do 1000 dinarjev. (’) Te kazni izrekajo občna upravna oblastva prve stopnje. Člen 84. Če odgovorni lastniki ali upravitelji podjetij, ki so določena, da delajo za državno obrambo, ne vodijo redno ediničnih spiskov po členih 71. in 72. te uredbe ali ne poskrbijo za pravočasno popolnitev delovne moči, prevoznih in delovnih sredstev, se kaznujejo denarno od 5.000 do 100.000 dinarjev. Člen 85. (l) Sodno oblast za kazniva dejanja, našteta v tej uredbi, ki jih storijo civilne osebe v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju, izvršujejo redna sodišča, izvzemši dejanja iz člena 83. te uredbe. Za obveznike vojaške sile kakor tudi za civilne osebe, ki storijo dejanje iz člena 79. te uredbe za vojnega stanja v družbi z vojaško osebo, izvršujejo sodno oblast vojaška sodišča. (s) Redna sodišča uporabljajo v postopku zaradi kaznivih dejanj po tej uredbi splošne določbe kazenskega zakonika, izvzemši predpise o pogojni obsodbi. (3) Vojaška sodišča uporabljajo splošne določbe vojaškega kazenskega zakonika na vojaške osebe. IX. POGLAVJE.* Končne določbe. Člen 86. Pristojni ministri in vsi organi, navedeni v tej uredbi, morajo hitro ukreniti vse, da se predpisani poslj po tej uredbi takoj začno in kar najhitreje dokončajo, najdalj pa v šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Člen 87. Za tiskanje potrebnih obrazcev po tej uredbi v latinici in cirilici skrbi ministrstvo za vojsko in mornarico ob stroških države; ti obrazci se oddajajo brezplačno. Člen 88. Minister za vojsko in mornarico in pristojna oskrbovalna ministrstva kakor tudi banska oblast smejo dajati potrebna pojasnila k tej uredbi in predpisovati natančnejše določbe za rijeno izvrševanje. Člen 89. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. S tem dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo njenim določbam. Kraljevina Jugoslavija Predsedništvo ministrskega sveta V Beogradu dne 16. maja 1940.; M. s. št. 681. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. * fravilno pač: yill. POGLAVJE. — Op. ur. Obrazec št. 1 KARTON ŠT .......... Industrijski razred...... 1. Rodbinsko (očetovo rojstno) in rojstno ime • 2. Leto rojstva 8. Natančen popis strokovne izobrazbe obveznikove 3. Pristojnost Kraj Občina Srez 9. Vaje za strokovno usposobitev Banovina Vojaško okrožje 10. Rodbinsko stanje (navesti je treba vse člane, ki živijo v skupnosti, in to z rojstnim imenom in sposobnostjo za delo) oče, 70 let, nesposoben 4. Državljanstvo Narodnost Vera brat, 1.'t let, nesposoben žena, :I0 let, sposobna sin, 1 leta, nesposoben 5. Znanje jezikov, pismenost in šolanje 11. Vojni delavski razpored (j. V katerem pozivu je 7. Glavni poklic 12. Obveznikova zaposlitev v rudnih ra/,morali Zap. št. Naziv podjetja Kraj Občina Srez Banovina Vojaško okrožje Vrsta poklica V času od do Pripomba 4 (Po potrobi so ti razpredelki lahko nadaljujejo na naslednji strani.) Obrazec št. 2 PRIJAVNI LIST Industrijski razred .......... 1. Rodbinsko (očetovo rojstno) in rojstno ime 2. Leto rojstva V katerem pozivu )e 3. Pristojnost Kraj Znanje jezikov, pismenost in šolanje Občina Srez Glavni poklic Natančen popis strokovne izobrazbe Banovina Vojaško okrožje 4. Rodbinsko stanje (navesti je treba vse člane, ki živijo v skupnosti, in to po rojstnem imenu in sposobnosti za delo) oče, 66 let, sposooeri Natančen naziv in popis tvrdko mati, 60 let, nesposobna hči, 17 let, sposobna Pripomba: 6. Državljanstvo Narodnost Vera LIST SPREMEMB Obrazec št. 3 1. Rodbinsko (očetovo rojstno) in rojstno ime 2. Leto rojstva V čem je sprememba: 3. Pristojnost Kraj Občina Srez Banovina Vojaško okrožje Pripomba: 4. V katerem pozivu je 6. Vojni razpored 6. Zaposlitev obveznika, v rodnih razmorah Naziv industrijskega podjetja Kraj * Občina Srez Banovina Vojaško okrožje GLAVNI SPISEK obveznikov II. in III. poziva pomožne vojske. *•* © © s «! k -P O a i 42 c a Ph o o« 44 . cd © &£•-* ‘o5 M > 2 © cd © © _Q >W O .. cd ~ N S r„44 gjj T3 cd O bi) © #d #ed ‘o >n ^ ° 2 * 'C 44 cu o - © ^ d cd 73 p* •a c .s . id -o o .-H ©id d M 03 « O-n © Q. O - > N > rO © ^ » O *4 d d »N •° aa o © *■« 42 © *N S-Ssa m co a •«- © »m > o w •- o. ©* ® o'► M _ 'E £3 & peaodzBJ j^SABiep iu!’oa © O 44 d 0} © 42 cd £ n S o O •4-» 73 Oo O C/3 a. «j 03 C © > d a o > £) 44 o o o a c/2 © TJ © cd g •S 2 w 42 ca O U © »N O O c 44 © 44 42 O © S) © 44 »!/> H3 O O P. > -M d 73 © © O ‘S o S 44 45 -d id © o «| Cd ® m d- O o O ^ ° o. “ ffi d TJ O 2 44 C ^ e © w cd d N ;z 44 •- « 55 d ra 44 p 44 .5 (jsoueuisid ur A05JIZ9C ejuuuz (0j^OJ3|O 03|SBl0A ‘BUIA0uuq ‘zejs ‘BUj9qo ‘CBJJl) BA^SfOJ [Bl}£ BJ9A U{ (JROU -pOJBU ‘OA^SUBllABgJd v B5JI! A9^§ BUp9J0dB2 © © N cd u 43 O cd Xi a © o* © cd cd © © id *- bC.S cd •V) S © M CO M->cq .« t.JO ® S. > O 1 p-i i S ^ rl S .a. j« a - O 44 Q r. k TJ ‘S 'g id i Cd §,© * cx r* © © © p 42 > +J a ca o „ ^ >M ,5,',s _ K O O .. O rrl ® .2 S J= 'S >s cd — t_ id _ N m e© o 2 d JO JO «=5 o a o ® CD S« IŽ-Ha ja “ « lis ^ *- 'p >M Di > © O *_/E M •" P- JO - C 0) "* o |o8 c hs a N « ® ■S. '5. BA^sloJ 0^9q w w t/2 Cu 72 S5 ro o u c« p JO ■3 •<-*6 *© cd N OlgOJ^O o^sbIoa ‘BUIAOUBq ‘Z9JS ‘BUJ9 -q0 iRJ^l) IJBJ9UI2BJ ijiupej a Bjop e tj} o © cd N (alzoj^o 05[SB[0A ‘BU[AOUBq ‘zajs ‘TJU]9qo 4lBa>|) BA^sfOJ iBJNI rji S 5 p> © O T3 44 _ o N c/) o 44 cn O a) s s 2 ° u c ns o Ph 43 O ra > o o pp >© o § o | 2 d o. S © >N _ ° *© ‘m ^ a © « p > « ’3 ® '© N 5(IUZ0AqO ol UAlZOd tU9J0;B51 j\ BU0JJB3] BU10JJ7O BJlSldR 1!S9UAB|3 B^[IA91S BUp9JOdB^ B5H>A9^§ BUp9J0dB2 250. Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1.1939./40. v zvezi s § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o prometu s koruzo.f Clen 1. Osebe in ustanove (trgovci, pridelovalci, zadruge, pitalci, industrijci in drugi), ki imajo v zalogi koruze več ko 5000 kg v zrnju ali 8000 kg na storžih, so dplžni prijaviti svoje zaloge pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu v 15 dneh od dne, ko dobi ta uredba obvezno moč. Občna upravna oblastva poročajo o prijavljenih zalogah takoj ministrstvu za trgovino in industrijo (oddelku za notranjo trgovino). Člen 2. Privilegirana d. d. za izvoz deželnih pridelkov se pooblašča, da po potrebi uvozi iz inozemstva do 50.000 ton koruze v zrnju prosto carine in vseh drugih davščin. Člen 3. Kdor zoper predpis člena 1. te uredbe ne prijavi svoje zaloge koruze v določenem roku, se kaznuje denarno do 50.000 dinarjev. Ob neizterljivosti se spremeni denarna kazen v zapor, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Te kazni izrekajo redna sodišča. Clen 4. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 8. maja 1940.; M. s. št. 631. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r. (Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.) (Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« št. 105 z dne 9. maja 1940. in je stopila tega dne v moč.) — «» i 251. Tolmačenje* fclena 8. uredbe o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje zdravnika-asistenta.** Po členu 8. uredbe o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje zdravnika asistenta v državnih in drugih javnih bolnicah radi napredovanja v višje skupine S. št. 3450/38 opravljajo vsi sekundarni zdravniki ta izpit po členu 5. te uredbe. S tem izpitom se pridobi kvalifi- t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. maja 1940., št. 107/XXXVI11/295. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1940., št. 109/XXXIX/311. •* »Službeni list« št. 167/27 iz 1. 1938. kacija za napredovanje v višjo skupino in zvanje. Obenem velja ta izpit tudi kot izpit iz člena 5. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike. V poslednjem času so se zgodili primeri uporabe te določbe, ki ne ustrezajo smislu uredbe, ker nekateri mislijo, da ima zvanje asistenta za posledico naziv specialista tudi v primerih, ko zdravnik ne spolnjuje pogojev, ki jih predpisuje zakon o zdravnikih specialistih, uredba o obveznem stažu za medicince in zdravnike in zakon o specialistih za bolezni ust in zob. Da bi se preprečila ta nepravilna uporaba določbe člena 8. uredbe o opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje zdravnika asistenta v državnih in drugih javnih bolnicah, dajem tole tolmačenje te določbe: »Člen 5. uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike kakor tudi člen 1. zakona o specialistih jasno navajajo pogoje, ki jih je treba spolniti, da se more pridobiti naziv specialista. Ž uredbo o opravljanju višjega strokovnega izpita določbe zakona o zdravnikih specialistih, zakona o specialistih za bolezni ust in zob in uredbe o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike niso bile spremenjene in more torej strokovni višji izpit za zvanje zdravnika asistenta veljati tudi kot izpit za zdravnika specialista samo v tistih primerih, ko spolnjuje sekundarni zdravnik, ki hoče opravljati višji strokovni izpit za asistenta, pogoje, ki se zahtevajo za zdravnike specialiste po posebnih zakonskih predpisih, nikakor pa ne v primerih, ko teh pogojev za posebno stroko ni spolnil. V drugem primeru mora tak kandidat posebej opraviti izpit za zdravnika specialista, ko spolni pogoje, ki jih za to zahtevajo posebni zakoni.« V Beogradu dne 1. maja 1940.; S. št. 10.550. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljevič s. r. ^ ♦ — ' " ■ ■ 252. Ocarinjanje nafte." Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi odločam po zaslišanju carinskega sveta takole: Razveljavlja se razpis št. 25.520/1V z dne 20. avgusta 1932.** V razpis C. št. 57.740 ”. dne 9. decembra 1925.*** se vnaša za odstavkom, ki obravnava surovo nalto, tale odstavek: »Surova, črna in neprečiščena nafta, če ima v sebi nad 44% bencina od 0° C do 150“ C, se ocarinja kakor bencin po št. 177, točki 1., uvozne tarife. Minimum bencina se ugotavlja še nadalje do 130° C po razpisu C. št. 57.740/25.« Predposlednji odstavek razpisa št. 16.360/1 V z dne I. junija 1932. se spreminja tako, da se glasi: »Potemtakem se šteje za pravilni podatek opravljene destilacije surove nafte tista vrednost, ki se dobi kot povprečna vrednost iz podatkov treh zaporedoma opravljenih destilacij, ki se med seboj ne razlikujejo, in to: za * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne II. maja 1940., št. 107/XXXVi 11/303. ** »Službeni list« št. 602/71 iz 1.1932. *** »Uradni list« št. 373/112 iz 1. 1925. 45. kos. bencinske frakcije od 0° C do 130° C oziroma od 0° C do 150° C več ko ± 0-4 cm3, za petrolejske frakcije od 150" C do 280° C več ko + 1 cm3, za skupni destilat od 0° C do 350° C več ko -j- 1'5 cm3, kar pomeni, da med najvišjo in najnižjo dognano vrednostjo razlika ne sme biti pri bencinskih frakcijah večja od 0-8 cm3, pri petrolejskih ne večja od 2 cm3, pri skupnem destilatu pa ne večja od 3 cm3.« Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«. V Beogradu dne 9. maja 1940.; št. 14.493/IV. Minister za finance dr. J. Šutej s. r. ^ ' ■ Razne občeveljavne odredbe. St. 8500/1939. 253. Proračun mestne občine ce'jske za 1. 1940./1941. V zvezi z razglasom o proračunu mestne občine celjske za 1. 1940./1941. od 2. 111. 1940., št. 8500/1939, ki je bil objavljen v ^Služb. listu kr. banske uprave dravske banovine« od 30. 111. 1940., št. 126/26, objavljam, da je ministrstvo za finance z odločbo od 2. IV. 1940., št. 3012/V11, dovolilo mestni občini celjski, da sme v proračunskem letu 1940./1941. pobirati občinsko trošarino na vino v znesku din 1'50 od litra. S citirano odločbo ministrstva za finance je razveljavljena točka a) čl. 18. uvodoma navedenega razglasa o proračunu mestne občine celjske za leto 1940./1941. Mestno poglavarstvo Celje dne 18. maja 1940. Predsednik: Dr. Voršič s. r. Banove uredbe. 254. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. » A. Državni uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z .dne 27. aprila 1940., I. št. 4921/1, je bil Bezjak Franc, podnadzornik agentov I. r. v VIII. skupini pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške iti obmejne policije v Mariboru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. maja 1940., I. št. 5914, je bil Pišorn Dragotin, podnadzornik polic, agentov I. razr. IX. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije y_ Ma- riboru, premeščen po potrebi službe k upravi policije v Ljubljani. . * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. aprila 1940., I. št. 4652/1, je bil Koželj Josip, policijski agent-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. aprila 1940., I. št. 4492/1, je bil Kremžar I v. G o j m i r , policijski stražnik III. razreda-zva-ničnik III. pol. skupine pri predstojništvu mestne policije v Kranju, v nagrado za posebno uspešno in požrtvovalno opravljanje službe in poseben uspeh v službi izredno postavljen za policijskega stražnika II. raz-reda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. maja 1940., I. št. 5912/1, je bil Labovič Franc, polic, agent II. razr. II. skup. zvan. pri upravi policije v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. aprila 1940., I. št. 4615/1, je bil Lubej Ivan, policijski agent III. razreda pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru, premeščen po potrebi službe k upravi policije v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. aprila 1940., I. št. 3565/2, je bil Medle F. Franc, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. pol. skupine pri predstojništvu mestne policije v Kranju, v nagrado za posebno uspešno in požrtvovalno opravljanje službe in poseben uspeh v službi izredno postavljen za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1940., I. št. 4101/1, je bil Šobar Viktor, policijski stražnik pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. maja 1940., I. št. 4380/2, je bil postavljen Jakič Franc, dnevničar-služitelj v državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za služi-telja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29/ aprila 1940., I. št. 4316/1, je bil postavljen Apih Vilko, banovinski administrativni uradnik IX. položajne skupine s prvim periodnim poviškom v banovinski bolnišnici v Mariboru, za administrativnega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. aprila 1940., 1. št. 1198/1, je bil postavljen Barovič Rudolf, dnevničar-zvaničnik pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. aprila 1940., I. št. 4958/1, je bil postav* Ijen Bernik Srečko, banovinski dnevničar-geo-meter pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega geometra uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 4751/1, je bil postavljen Borec Peter, banovinski dnevničar-zvaničnik cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Kamniku, za banovinskega cestnega nadzornika uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-viue z dne 29. aprila 1940., I. št. 4959/1, je bil postavljen Boršt n ar Ivan, banovinski dnevničar-geo-meter pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega geometra uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. maja 1940., I. št. 5157/1, je bil premeščen na prošnjo Brenčič Vinko, uradniški pripravnik za X. položajno skupino pri sreskem načelstvu v Slovenj Gradcu, v enaki lastnosti h kraljevski banski upravi v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. oktobra 1939., 1. št. 4074/2, je bila postavljena Brinšek Josipi n a, banovinska dnev-ničarka-zvaničnica pri zavodu za slepo deco v Kočevju, 7,a banovinskega uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano- vine z dne 25. apriia 1940., I. št. 4863/1, je bil postavljen Cerovac Peter, državni dnevničar-zvaničnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. maja 1940., I. št. 5836/1, je bil premeščen po potrebi službe dr. C i j a n Davorin, zdrav-nik-uradniški pripravnik v banovinski bolnišnici v Mariboru v enaki lastnosti v banovinsko bolnišnico v Ptuju. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano- vine z dne 29. aprila 1940., I. št. 614/4, je bil postavljen Cokl Ignac, banovinski dnevničar-tehnik pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega uradniškega priprav-nika-tehnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. aprila 1940., I. št. 3635/2, je bila postavljena Dobnik Vlasta, banovinska uradniška pripravnica za X. skupino pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinsko uradniško pripravnico za IX. skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo- kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. aprila 1940., I. št. 3937/1, je bil postavljen Dornik Franc, banovinski sekretar VI. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega sekretarja .V, skupine na dosedanjem službenem mestu. I Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. maja 1940., I. št. 4961/1, je bila postavljena Fink Marija, uradniški pripravnik za X. pol. skupino pri obči drž. bolnišnici v Ljubljani, za arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. aprila 1940., I. št. 1865/1, je bil postavljen Globevnik Franc, banovinski zvaničnik III. položajne skupine-nadlogar pri, sreskem načelstvu v Murski Soboti, za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. aprila .1940., I. št. 4119/1, je bil postavljen Gortnar Franc, banovinski arhivski uradnik IX. položajne skupine s prvim periodskim poviškom v banovinski bolnišnici v Ptuju, za arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. aprila 1940., I. št. 2208/1, je bil postavljen Gosar Pavel, banovinski dnevničar - cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru'z uradnim sedežem v Gornji Radgoni, za banovinskega cestnega nadzornika uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. maja 1940., 1. št. 4196/1, je postavljen Gračner Hinko, banovinski knjigovodja Vlil. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega knjigovodjo Vil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. aprila 1940., 1. št. 4962/1, je bil postavljen ing. Gvardijančič Božidar za banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. maja 1940., I. št. 3709/2, je bil postavljen i n g. J e g 1 i č Ciril, upravitelj mestnih vrtov in nasadov v Zagrebu, za banovinskega kmetijskega svetnika IV. pol. skupine 2. stopnje, referenta za vrtnarstvo, pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30 aprila 1940., I. šl. 2457/3, je postavljen Kastelic Franc, banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino, tehnični organ pri okrajnem cestnem odboru v Slov. Konjicah, za banovinskega tehnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. aprila 1940., 1. št. 937/2, je postavljen Kokol Anton, banovinski arhivski uradnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. maja 1940., I. št. 2811/2, je bil postavljen Koren Alojzij, diplomiran veterinar iz Šmartnega na Pohorju, za banovinskega uradniškega priprav-nika-veterinarja za sodni okraj Rogatec s sedežem v Rogaški Slatini. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Ilaka la zalaga liskama Msikm d. d. x LMiUaal; filfiB PlfidfiMftik Mihalek y Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 45. kosu XI. letnika z dne 5. junija 1940. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec junij 1940. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 30. maja 1940., štev. 32.280/VI1I: Od 1. do 31. maja 1940. veljajo naslednji tečaji, po katerih sp morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati ua dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . , • ■ din 350-- 1 zlata turška lira * C i 1» 398-30 1 angleški funt t . d * i* 175-— 1 ameriški dolar . , 9 * M 55-— 1 kanadski dolar , , • 1 JI 54-— 1 nemška marka , . V 9 JI 14-80 1 belga 1 k II 8-70 1 peugo 1 9 II 8*65 1 brazilski milreis . , « • JI 2-95 1 egiptovski funt . , • • a H 174*— 1 palestinski funt . , P • >1 173-— 1 urugvajski pezos . k • II 18-65 1 argentinski pezos , 9 ■ II 12-00 1 čilski pezos . . . 1 • 1» 1-25 1 turška papirnata lira • i JJ 34'- 100 francoskih frankov • a JI 98-50 100 švicarskih frankov P • H 1232"— 100 italijanskih lir . . . • II 228'80 100 nizozemskih goldinarjev • II 2777-80 100 bolgarskih levov „ t ■ II 45-— 100 romunskih lejev > k t n 25*— 100 danskih kron , , • a n 7G0-50 100 švedskih kron , . c 9 n 1312*— 100 norveških kron » , • . n 890-40 100 pezet § • ji 625*— 100 drahem > , , ► . ■ 1 ji 40 — 100 čeških kron • , ■ • C ii 150-50 100 finskih mark , • ■ s • ii 110.— 100 letonekih lat . . . • ■ u 716’— 100 iranskih (perz.) rialov p i? 100"— Tem tečajem je že prištet pribitek '(»prim«), uporabljati pa se morajo tudi .v nastopnih primerih: 1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1940./41. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%ne in 8%ne Blaire & Comp. in 7%ne Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. (»Služb, nov.« z dne 31. y. 1940,, št. 123.) Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 367/22. 1627 3-1 Banovinska dela. Razglas o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo mizarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, ključavničarskih, parketarskih, pcčarskih in tapetniških del pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega in podpornega sklada banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana z dne 12. septembra 1939., V. št. 347/19 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njihovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33-tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 teli n. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 50'— za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kolkovati po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki. Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela. Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banovinskim kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen s pogoji tega dodatka, ki pa morajo biti, ko- likor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje višjih cen nego bodo ponujene ne bodo upoštevale. Kolkovina za ponudbo znaša: 1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50'—, 2. nad din 20.000 do din 100.000'— din 100'—, 3. nad din 100.000'— do din 500.000'— din 200'—, 4. nad din 500.000'— do din 1,000.000'— din 300'—. Poleg tega mora biti vsaka ponudba kolkovana še z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče II. četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote' ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostali v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske hanovintt Ljubljana dne 29, maja 1940. V. No. 316/50. 1667 3—f Banovinska dela. Razglas o III. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo težaških, zidarskih, betonskili in zelezobetonskili ter tesarskih, krov* skih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne realne gimnazije v Mariboru. Kraljevska banska uprava dravske bggovine v, Ljubljani razpisuje po od- redbi g. bana z dne 31. maja 1940., V. No. 316/50 in na podstavi čl. 80. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne G. marca 1910. ter njihovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev.navedenih gradbenih del III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kolko-vati po tar. post. 2G0.a taksnega zakona z državnimi kolki. Ponudbe je predložili v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela. Zapečatene ponudbe, opremljene z ustreznim drž. in banovinskim kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banovinskim kolkom za din 2'—-, morajo izrpčiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše nepravilno ali nepo- Eolno sestavljene ali opremljene ali rzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na 11. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen ob pogojih tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje višjih cen nego bodo ponujene ne bodo upoštevale. Kolkovina za ponudbo znaša: 1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50’—, 2. nad din 20.000’— do din 500.000’— din 100’-, 3. nad din 100.000’— do din 500.000’-din 200'—, 4. nad din 500.000’— do din 1,000.000’— din 300’—. Poleg tega mora'biti vsaka ponudba kolkovana še z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša 5% ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in dobave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče II. četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odklonili brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 31. maja 1940. K V-No. 185/7. 1026 3-1 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železohetonskega mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju v km 19'601 banovinske ceste II. reda št. 118 Tacen—Smlednik—Kranj. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb (oz. spopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. junija 1910. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, IV. nadstropje. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih pisarne tehničnega oddelka kraljevske banske uprave oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 200'— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi ponudbenim pripomočkom na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati ali dostavljati. Skupna ponudbena vsota za vsa dela mora biti manjša od zneska din 839.617’37. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za din 300'— in banovinskim kolkom za din 150’—, vsaka priloga pa s kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za zgradbo mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njfh navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del din 84.000’—. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, ali pri davčni upravi v Ljubljani v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24, pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pči Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje 'potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. , .......... Vsak ponudnik, mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po.licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 28. maja 1940. * TI. št. 17.221/7. 1656 Razglas. Uprava jugoslovanskih državnih železnic je pri izvršitvi železniške proge Št. Janž—Sevnica zavzela od posameznih parcel nekaj več zemljišča, kakor ga je bilo doslej razlaščenega oziroma je pri nekaterih parcelah opustila zavzeti vso doslej razlaščeno površino. Zato je dne 19. februarja 1940. predlagala naknadno razlastitev več zavzetih površin. Na to se v smislu odredbe ministrstva za promet št. 3606 od 19. februarja 1940. po predpisih zakona od 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30 in ministrske na-redbe od 25. januarja 1879., drž. zak. št. 19, razpisujeta za k. o. občine Bo-štanj, Vrh, Tržišče in Pijavce politični obhod in razlastitveno obravnavo, ki bosta od 24. junija 1940. naprej po tem vrstnem redu; dne 24. junija 1940. za k. o. Boštanj in Vrh ob 11.30 uri pri železniškem mostu, dne 25. junija 1940. za k. o. Tržišče in Pijavee ob 9. nri. Ogled se bo vršil v smeri od Boštanja proti Pijavcem. Lastniki prizadetih zemljišč naj čakajo pri svojih parcelah oziroma pred tunelom. Seznamek prizadetih zemljišč in dotični načrti bodo od dne, ko se objavi ta razglas v občinah Boštanj in Tržišče, do dne 23. junija 1940. na vpogled med uradnimi urami v občinskih uradih imenovanih občin. Definitivno zavzeto in vrnjeno zemljišče je v naravi že natanko označeno s postavljenimi mejniki. Več kot je že v naravi omejičeno z mejniki, so ne bo vzelo; to velja tudi za zemljišča, ki se vrnejo. V tem času do dne 22. junija 1940. lahko vloži vsak udeleženec pri sreskem načelstvu v Krškem usten ali pismen ugovor zoper namerjano razlastitev. Najkasneje pa se morejo prijaviti taki ugovori med obravnavo do konca razpravljanja vodji komisije. Hkrati se bo vršilo tudi posredovalno poslovanje glede vrnitve onih delov že razlaščenih parcel, ki upravi državnih železnic niso potrebni. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 28. maja 1940. sjc ,V. No. 353/16. 1620 3-2' Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del v surovem pri gradnji preizkuševa-lišča drž. mlekarskega zavoda v Kranju II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1II. Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, skupna vsota ponudbe pa mora biti manjša od 289.422'34 dinarjev. Predpisana kavcija znaša din 30.000'— za.naše državljane. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, soba 37. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 27. maja 1940. * K V. No. 171/5—1940. 1625 3-2 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za gradnjo železobetonskega mostu čez Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu gosp. bana od dne 21. maja 1940,, V. No. 171/4 in na podstavi čl. 86. in 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oz. spopolnitev za prevzem in izvršitev gornjih del I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. junija 19401. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8/IV., soba št. 51. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih ravno tam. Ponudbe, ki morajo hiti nižje kot uradno ugotovljeni proračunski znesek din 271.69340, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezno enotne cene, ter ustrezajoče zneske za posamezna dela kakor tudi skupno ponudeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Spremembe, dopolnila in popravki uradnega besedila v proračunu so nedopustni, posamezne točke so natančneje obrazložene v posebnih pogojih, ki tvorijo njegov sestavni del. Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo vseh cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju dejanskih tržnih cen gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Dalje mora priložiti tudi seznam dejanskih tržnih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje. Cene morajo biti’upoštevane fco. stavbišče Sv. Peter pod Sv. gorami. Pri licitaciji mora podjetnik podpisati izjavo, da bo zaposlil v prvi vrsti le nezaposlene delavce iz občine Sv. Peter oz. jih izbral iz kadra, ki ga ima na razpolago režijski odbor za preložitev klanca Skopečno pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. kolkom za din 200'— in z banov, kolkom za din 100'— (vsaka priloga z ban. kolkom za din 4'—), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za gradnjo žel. betonskega mostu čez Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in II. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, »ko ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del din 28.000'—. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Bleivveisova cesta 13, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž? računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za iz- vrševanje določil iz oddelka »B. pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 28. maja 1940. * V. No. 367/16. 1627 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za vodovodno in plinsko instalacijo v stanovanjski hiši Pokojninskega in podpornega sklada banov, uslužbencev v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. julija 1940. ob 11. uri dop. v prostorih elektrostrojnega odseka v Ljubljani, Šelenburgova ul. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku. Ponudbe je predložiti posebej za vodovodno in posebej za plinsko instalacijo v zapečatenih kuvertah, in sicer taka, da ponudniki vpišejo v uradni izvod po-nudnega proračuna — torej ne na lastne prepise — obvezne ponudbene enotre cene ter ustrezajoče zneske za posamezna,dela, kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Kavcija znaša 10% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehn. razdelkov sreskih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Novem mestu. Kralj, banskn uprava dravske banovin®. V Ljubljani dne 28. maja 1940. ❖ II. št. 14953/6. 1586 3-3 Razglas. Z vlogo od 19. aprila 1910. je prosila tvrdka The Central European Mineš, Limited v Mežici, za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile reke Meže z zgradbo nove podzemne hidrocentrale v občinah Orna in Mežica, srez dravograjski. Opis in podatki projektirane naprave. • Betonski jez bo zgrajen nad obstoječo elektrarno Hobel v Crni ob pare. št. 87, 88/2, 88/3 in 88/4 k. o. Črna. Po podzemnem tlačnem rovu in tlačni cevi se bo voda dovajala do hidrocentrale, ki bo zgrajena pod zemljo pod pare. št. 30/1, 30/2, 31/9, 31/13, 31/58 in 31/57 k. o. Črna. Iz hidrocentrale se bo voda odvajala v Mežo po že obstoječem rudniškem Glančnikovem rovu. Iztok odtočnega kanala v Mežo je na pare. št. 677/1 k. o. Mežiška gora tokraj. Dolžina dovodnega in odvodnega jarka znaša 6'750km. V trasi dovodnega jarka obstoječi odtoki treh studencev (3 potočki) se zajamejo neposredno kot vpadi v tlačni rov. Dovodni in odvodni jarek prečkata svet pod banovinsko cesto št. 15 pri km 25-000 in 26-500. Zaradi zajetja vode reke Meže nad obstoječo elektrarno Hobel bo le-tčj onemogočeno obratovanje. V rabi vode bosta znatno omejeni vodni napravi Thurna Valsassine grofa Aleksandra v Mušeniku in imenovane tvrdke v Žerjavu, ker bosta mogli nadalje obratovati le ob višji vodi, ki je projektirana hi-drocentrala ne bi mogla konsumirati. Hidrocentrala bo zgrajena za največjo izrabo vode 4'00 m7sek. Najmanjša količina izrabljene vode je preračunana na 0-66 m3/3ek. Naprava bo izkoriščala: pri 38dnevni vodi Q = 4-00 m3/sek. in padcu 60-299 m bruto 3216 ks, neto 2700 ks, pri 6mesečni vodi Q = 2-17 m3/sek. in padcu 61-846 m bruto 1789 ks, neto 1555 ks, pri 9mesečni vodi Q = 1-43 m3/sek. in padcu 62'337 m bruto 1188 ks, neto 947 ks, pri 12mesečni vodi Q = 0'66 mVsek. in paucu 62-774 m bruto 552 ks, neto 441 ks. Predvidena je postavitev 3 turbin v 2 etapah, in sicer dveh po 1-25 m3/sek. in ene po 1-50 m3/sek., ki se postavi v 2. etapi. Električni tok hidrocentrale se bo uporabljal za pogon črpalk v jamah ter drugih strojev in naprav rudniškega podjetja. Namen gradnje te hidrocentrale je tudi, zmanjšati pronicanje vode iz struge Meže v rudniške jame omenjene tvrdke. Poziv. S tem se v smislu § 27. zakona o izkoriščanju vodnih sil pozivajo državne in banovinske ustanove, občine, vodne in druge pridobitne zadruge, kakor tudi zasebniki, da predlože kralj, banski upravi v Ljubljani, II. oddelek, v teku dveh mesecev po prvi objavi tega razglasa v »Službenem listu« in v »Službenih novinah« svojo morebitne prošnje za podelitev enakega dovoljenja za to vodno silo s predpisanimi prilogami, ali pa da stavijo svoje zahteve in pripombe glede uporabe te vode. Kralj, banska uprava dravske banovine. X Ljubljani dne 17. maja 1940. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 6/40—4. 1660 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Bezjak Ivan, rojen 5. februarja 1893. v Sred. Gasteraju št. 2, obč. Sv. Jurij v Slov. goricah, sin Bezjaka Franca in Marije, roj. Spigl v Sred. Gasteraju št. 2 pri Sv. Juriju v Slov. goricah, pristojen v Sred. Gasteraj, obč. Sv. Jurij v Slov. goricah, rim. kat. vere, samski, je odrinil k vojakom takoj ob prvi mobilizaciji leta 1914. k 47. peh. polku v Maribor, od koder je bil poslan na rusko bojišče. Zadnjikrat je pisal leta 1916. Pozneje ni bilo od njega nikakega glasu. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo matere Bezjak Marije, posestnice v Sred. Gasteraju št. 2 pri Sv. Juriju v Slov. goricah, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici, gdč. Šentjurc Angeli, kanclistinji okrožnega sodišča v Mariboru. Bezjak Ivan se poziva, da se zglasi prj podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po pretekli enega leta po tej objavi bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. aprila 1940. 0 89/39—20. 1652 Oklic. Zapustničin polbrat Klemenčič Jožef, zap. polbrat Klemenčič Franc in zapust-ničina polsestra Jevnikar Frančiška, roj. Klemenčič, ki so nekje v Združenih državah Severne Amerike in katerih bivališče ni znano, se v zapuščinski zadevi po Razdrh Mariji, roj. Bregar, pre-živitkarici na Bregu št. 3, ki je umrla 1. maja 1939., s tem obveščajo, da jim je postavljena za skrbnico Smerdel Ljudmila, notarska uradnica v Višnji gori, ki bo v njihovem imenu podala dedno izjavo, če v letu dni ne bodo prišli sami k sodišču ali ne bodo imenovali pooblaščenca. Čista zapuščina, ki jim pripade, se bo hranila pri sodišču, dokler se ne zglasijo sami ali se ne dokaže, da so nmrli ali bili proglašeni za mrtve. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 30. maja 1940. 1 5/40-12. 1588 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 47 in 325 k. o. Bučka. Cenilna vrednost: din 40.787*55. Najmanjši ponudek: din 27.192'—. Varščina: din 4.07875, ki jo je položiti samo x gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. 11., dne 21. maja 1940. V I 3012/39. 1621 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje I. del vi. št. 773 (hiša v Beogradski ulici št. 47 z vrtom). Cenilna vrednost: din 177.556*33. Najmanjši ponudek: din 177.556'33. Varščina: din 17.755'63. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 18. maja 1940. IV I 3386/39. ' ' 1568 Dražbeni oklic. Dne 8. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polička vas vi. št. 44. Cenilna vrednost: din 43.102*40. Vrednost priteklin: din 2.045*—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 28.735*—. Varščina: din 4.311*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 15. maja 1940. I 1541/39-7. 1663 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1040. ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 95. Cenilna vrednost: din 71.606*50. Vrednost priteklin: din 1.780*—. Najmanjši ponudek: dih 47.737*66. Varščina: din 7.160*65. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodiščg. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. maja 1940. -j- I 1697/39-11. 1662 Dražbeni oklic. Dne 12. julija 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Peter vi. št. 21. Cenilna vrednost: din 452.650‘95. Vrednost priteklin: din 22.000'—. Najmanjši ponudek: din 301.767'25. Varščina: din 45.265'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. maja 1940. I 502/40-11. 1617 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Lancova vas vi. št. 231, 224, 264. Cenilna vrednost: din 28.985'—. Najmanjši ponudek: din 19.324'—. Varščina: din 2.890'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 25. maja 1940. »j. I 834/39-22. 1618 Dražbeni oklic. Dne 10. j u 1 i j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin v dveh skupinah: zemljiška knjiga d. o. Strajna a) vi. št. 44 in b) vi. št. 83. Cenilna vrednost: za a) din 14.215'—, za b) din 1.729'—. Vrednost priteklin: k a)' din 420'—. Najmanjši ponudek: za a) din 9.476'50, za b) din 1.153'—. Varščina: za a) din 1.421'—, za b) din 173'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 4'e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-lenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 25. maja 1940. •J* I 121/40-5. 1595 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1940. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. .3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrib vi. št. 146. Cenilna vrednost: din 70.048'—. Vrednost pritekline: din 260'—. Najmanjši ponudek: din 47.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ribnici dne 20. maja 1940. »j* I 417/39-27. 1531 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Kostrivnica vi. št. 109. Cenilna vrednost: din 59.269'90. Vrednost priteklin: din 4.800'—. Najmanjši ponudek: din 40.179'60. Varščina: din 6.227'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu dne 17. maja 1940. I 32/40-5. 1498 Dražbeni oklic. Dne 9. julija 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin (hiše, drvarnice, vrta, njive, travnika in gozda) zemljiška knjiga k. o. Šmiklavž vi. št. 28. Cenilna vrednost: din 24.443'50. Najmanjši ponudek: din 16.295'66. Varščina: din 2.500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II., dne 12. maja 1940. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 586. Sedež: Podružnica v Celju. Dan vpisa: 23. aprila 1940. Besedilo: Prva lirvatska štediona u Zagrebu. Izbriše se zaradi smrti namestnik upravitelja Šmid Matko. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 23. aprila 1940. Rg B 1 37/43. * 587. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Tckstilana, tovarna sukna d. d. v Kočevju. Izbrisal se je dosedanji član upravnega sveta Otte Robert ter vpisal nov član upravnega sveta Končan Anton, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče Novo mesto, odd. II., dne 20. maja 1940. Reg B I 26/19. * 588. Sedež: Ljubečna pri Celju. Dan vpisa: 7. maja 1940. Besedilo: Franc Sodin. Obratni predmet: Tovarna strešne in zidne opeke. a) Besedilo firme odslej: Franc Sodin, Opekarna Ljubečna pri Celju. b) Obratni predmet: Izdelovanje strešne, zidne in votle opeke. c) Podelitev prokure: prokura je podeljena Sodinu Stankotu, posestniku v Ljubečni št. 63, ki bo firmo zastopal in podpisoval tako, da pod napisanim, natisnjenim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom firme pristavi svoj lastnoročni podpis, kakršen je v ts. spisih, s pristavkom »p. p.« Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 7. maja 1940. Rg A 11 97/4. * 589. Sedež: Sv. Peter v Savinjski dolini št. 11. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Franc Korun. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Besedilo odslej: Korun Franc, lastnica Korun Angela. Imetnica: Korun Angela, posestnica in trgovka v Št. Petru v Sav. dolini št. 11. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I4 dne 14. maja 1940. Rg A II 24/8. * 590. Sedež: Sv. Urban. Dan vpisa: 30. aprila 1940. Besedilo: Robert Grasselli v Sv. Urbanu, občina Slivnica, okraj Šmarje pri Jelšah. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Sedež odslej: Gorita št. 20, občina Slivnica pri Celju. Besedilo odslej: Robert Grasselli, lastnik Emanuel Grasselli. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 30. aprila 1940. Rg Pos II 36/9. * 591. Sedež: Št. Jurij ob j. ž. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Adam Kincl. Obratni predmet: Trgovina s senom, slamo, žitom, sadjem, soljo in slanino. Sedež firme odslej: Št. Jurij pri Celju. Besedilo firme odslej: Kincl Adam, trgovina s senom, slamo in drugimi deželnimi pridelki na debelo v Št. Juriju pri Celju. Obratni predmet: Trgovina s senom, slamo in drugimi deželnimi pridelki na debelo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. maja 1940. Rg A I 50/6. * 592. Sedež: Št. Vid pri Stični. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Strojno pletilstvo Franc Krašovec, družba z o. z. v Št. Vidu pri Stični. Odredila se je po predlogu razdružitev družbe z likvidacijo; firma ima pristavek »v likvidaciji«. Likvidator je Franc Krašovec, trgovec v Št. Vidu pri Stični 10. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri družbi oz. likvidatorju. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. maja 1940. Reg. C II 7/3. * 593. Sedež: Vcrpete št. 1. Dan vpisa: 30. aprila 1940. Besedilo: F. Sodin & Comp., trgovina t mešanim blagom. Obratni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga. Besedilo odslej: Ferdinand Sodin, trgovina z mešanim blagom. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 30. aprila 1940. Rg A III 105/5. * 594. Sedež: Zagrad pri Celju. Dan vpisa: 23. aprila 1940. Besedilo: »Apnenik Celje« družba z o. z. v Zagradu pri Celju. Vpiše se, da se je na osnovno glavnico vplačalo v gotovini din 150.000'— in znaša polno vplačana osnovna glavnica din 300.000'—. Predlog je kolkovan po tar. št. 30., 31,, 33. in 41. zak. o sod. taksah z din 487'50 in za sodni doprinos z din 25'—, overilo z din 15'— po tar. št. 29. z. o s. t. in za sodni doprinos din 1'50. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 23. aprila 1940. Rg C I 52/27. Izbrisale so se nastopne firme: 595. Uradni izbrisi: Sedež a) do č): Ljubljana. Dan izbrisa: 19. maja 1940. a) The Oliver Trading Office E. Weinhold, prodaja pisalnih strojev znamke Oliver, b) Viljem Spitzer, izdelovanje in prodaja žganih pijač, c) Alojzij Klasek, trgovska agentura, č) Reicher & Turk, trgovina z lesom. d) I. Ra/boršek, trgovina z mečanim blagom in dež. pridelki v Litiji. Ker so prenehale obratovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 18. maja 1940. Rg A I 141 i. nasl. Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: 596. Sedež: Javorje nad Škofjo Loko. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Mlekarska in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Javorjali nad Škofjo Loko. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. aprila 1940. za nedoločen čas. Zadruga ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da: 1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti; 2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke; 3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila. Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov. Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so: Košir Janez, posestnik, Javorje 16, Božnar Alojzij, posestnik, Dolenčice 14, Tavčar Anton, pos., Gor. Zetina 12, Demšar Tomaž, pos., Zapreval 3, Kos Jurij, posestnik, Murave 5, Peternel Janez, pos., Gor. Zetina 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 11. maja 1940. Fi 40/40-3; Zadr. II 135/1. 597. Sedež: Preserje. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Lesna zadruga v Presercu, zadruga z omejenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 14. aprila 1940. za nedoločen čas. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da prevzema od njih les, ga obdeluje in vnovčuje po čim ugodnejših cenah. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom. Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Člani upravnega odbora so: Suhadolnik Anton, posestnik v Prevaljah 10, Mazi France, posestnik v Goričici 32, Smole Franc, posestnik v Kamniku 38, Suhadolnik Andrej, posestnik v Preserju 12, Trojar Franc, posestnik v Prevaljah 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1940. Fi 41/40 — Zadr. II 134/1. Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 598. Sedež: Braslovče. Dan vpisa: 16. aprila 1940. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Braslovčah, registrova-na zadruga z omejeno zavezo. 1 1. Na občnem zboru z dne 2. II. 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so pri-lagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. IX. 1937. 2. Firma in sedež zadruge: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Braslovčah, zadruga z omej. jamstvom. 3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen: a) nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati; b) vnovČevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju; c) nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar. 4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas. • 5. Poslovni delež znaša din 5'— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih najkasneje v enem letu. 6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev. 7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz osmih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge še podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine'za to pooblasti upravni odbor. 8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne IG. aprila 1940. Zadr. V 349/37. * 599. Sedež: Cerklje na Gorenjskem. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Strojna zadruga v Cerkljah na Gorenjskem, zadruga z omejenim jamstvom. Izbriše se član upravnega odbora Zorman Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1910. Zadr. II 120/13. * 600. Sedež: Gorje. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Kmetijsko društvo v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 21. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Kmetijsko društvo Gorje, zadruga z omejenim jamstvom. Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod" njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga Ima namen: 1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati; . 2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju; 3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 2'50 in se mora vplačati ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski y svoji poslovalnici. Ya- bila na skupščine mora poleg tega objavljati javno pred župno cerkvijo v Gorjah. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. maja 1940. Zadr. III 4/78. 601. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Kreditna zadruga sodelavcev Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kos Stanko, vpiše pa se član načelstva Kabaj Anica, uradnica v Ljubljani, Koritkova 25. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1940. Zadr. XI 184/5. * 602. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. maja 1940. Besedilo: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 15. aprila 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. • Naloga zveze je: 1. da opravlja revizijo včlanjenih zadrug in zvez po veljavnih zakonskih predpisih in odredbah; 2. da opravlja za včlanjene zadruge in njihove zadružnike vse posle, ki jih smejo zadruge po svojih pravilih opravljati za svoje zadružnike; 3. da vzdržuje poslovne odnose med posameznimi včlanjenimi zadrugami, zlasti pa da oskrbuje denarno izravnavo med svojimi članicami; 4. da predstavlja in brani splošne koristi svojih članic nasproti državnim in samoupravnim oblastvom, javnim ustanovam in korporacijam in javnosti sploh; 5. da podpira ustanavljanje novih zadrug; G. da skrbi za pravilno poslovanje in napredek svojih članic; 7. da skrbi za zadružni pouk in zadružno propagando; 8. da podaja poleg pristojnih zbornic pristojnim oblastvom mnenje, kadar se ustanavljajo industrijski obrati v smislu § 33. zakona o obrtih; 9. da opravlja vse dolžnosti in pravice, ki jih ima po zakonu o gospodarskih zadrugah^ 10. da izdaja za svoje zadruge enotna pravila, poslovne knjige, časopise idr., kar je potrebno za pravilno poslovanje zadrug kakor tudi zadružni pouk in propagando; 11. da zbira in ureja od včlanjenih zadrug podatke za zadružno statistiko. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 100'-— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici in v svojem glasilu. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v »Službenem listu«, ki izhaja v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1940. Zadr. II 136/67. Konkurzni razglasi 603. Odprava poravnalnega postopka. Sklep tukajšnjega sddišča z dne 4. marca 1940., Por 1/40—8, s katerim se je odobrila prisilna poravnava izven kon-kurza Severja Antona, neprotokolirane-ga trgovca v Semiču št. 13, je pravnomočen. Poravnalni postopek je končan. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 27. maja 1940. Por 1/40—10. Razglasi raznih uradov in oblastev I. No. 1049/21. 1579—3—3 Razglas. o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste za 1. 1940./41. v območju tehničnega razdelka pri sre-skem načelstvu v Novem mestu. Ker prva ustna licitacija za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka v Novem mestu ni uspela, se razpisuje po nalogu kr. banske uprave v Ljubljani V. No. 2304/1 z dne 15. marca 1940. druga javna ustna zinanjševalna licitacija v skrajšanem roku 10 dni: 1. za progo od km 4971—556 državne ceste št. 2 v ponedeljek dne 10. junija 1940., 2. za progo od km 556—577 drž. ceste št. 2 in za vso progo državne ceste št. 28 v torek dne 11. junija 1940. 3. za vso progo drž. ceste št. II Krška vas—Krško—Radeče v sredo dne 12. junija 1940. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka v Novem mestu vselej ob deveti uri dopoldne. Nadrobnosti licitacije so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 32. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 20. aprila 1940. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem inestu dne 23. maja 1940. * Narodna banka 1073 kraljevine Jugoslavije Stanje 81. maja 1940. Aktiva. dinariev Podloga . . .2.162,100.783'23(+ 41,626.069 49) Devize, ki niso v podlogi 585,223.335-25 (- 83,393.049-69) Kovani denar 416,251.209-— (+115,764.321-75) Posojila . . .1.984,014.049-6o(+ 2,492.693-24) Vrednostni papirji . . . 401,872.181-20 Prejšnji predjeml državi . , .1.633,504.959-80(— 1.302'-) Začasni predjeml gl. drž. blag. 600,000.000-— Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in 16. IX. 1939. 839,450.000-— Eskompt bonov nar. obrambe ponredbi od 18. XI. 1939. 3.196,000.000--(+301,000.000--) Vrednosti rezerva. fonda 250,203.750-38 Vrednosti ostalih fondov ........... 41,425.967-41 Nepremičnine ........... 192,575.749-67 (+ 1,718.282 89) Razna aktiva 2.125,781.586-34 (-41,743.658-01) 14.428.403.571-93 Pasiva. dinarjev Kapital . . , 180,000.000-— Rezervni fond .... 250,975.630-87 Ostali fondi 42,258.061-61 Bankovci v obtoku . , 11.754,922.300--(+454,774.100--) Obveze na pokaz . . . 1.841,884.117-84(- 69,870.594-85) Obveze z rokom .... — (—100,000.000--) Razna pasiva 358,363.561-61 (+ 52,559.852-52) 14.428.403.571-93 Obtok ln obveze _________13.596,806.417-84 Skupna podloga - stvarna vrednost... 3.459,361.253-16 Celotno k ritje . . . . 25’44 °/0 Kritje v zlatu .... 23-97 Obrestna mera: po eskomptu 5% po zastavah: H,io- na zlato in varante .•••••> 5% na vrednostne papirje .,•••• 6% 1668 Razpis. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razpisuje mesto zdrav-nika-specialista za notranje bolezni kot predstojnika internega oddelka v društvenem sanatoriju »Šlajmerjev dom«. Prošnje, opremljene z dokumenti [a) curriculum vitae, b) rojstni list, c) domovnica, č) prepis diplome, d) odlok o vpisu v zbornico, e) potrdilo o praksi po dosluženem stažu, f) potrdilo o specializaciji, g) potrdilo zdravniške zbornice o komulaciji služb, h) vojaško potrdilo o dosluženju kadrskega roka, i) zdravniško spričevalo], je predložiti Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani, Gajeva ulica, palača banke »Slavije«, v uradnih urah do 25. junija 1940. Ravno tam so na vpogled pogoji razpisa. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Ljubljana dne 3. junija 1940. Erle Gombač s. r. Lojze Sitar s. r. * 1657 Vabilo. Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani na XXX. redni občni zbor, ki bo v sredo dne 19. junija 1940. ob 11. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Predložitev, odobritev in sklepanje o računskih zaključkih in poslovnega poročila za leto 1939. 2. Poročilo računskih preglednikov in podelitev razrešnice. 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Volitev članov v upravni svet. 5. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov. 6. Določitev nagrade računskima preglednikoma. 7. Slučajni predlogi delničarjev po § 15. pravil. Za glasovanje na občnem zboru je treba po § 12. družbenih pravil, da se deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najkasneje do 12. junija 1940. v Ljubljani: pri blagajni Delniške družbe pivovarne »Union« ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo; v Zagrebu: pri Jugoslovenski udruženi banki d. d. Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil). V Ljubljani dne 29. maja 1940. Upravni svet Delniške družbe pivovarne »Union«. Razne objave 1653 Poziv upnikom. Podpisana »Mirna«, gozdna produkcijska družba s sedežem v Ljubljani, je stopila z dnem 31. decembra 1939. v likvidacijo. Zaradi tega pozivamo vse upnike, da v roku treh mesecev v smislu § 91. zak. o družbah z omejeno zavezo priglase svoje ev. terjatve na roke likvidatorja dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani. Ljubljana dne 31. maja 1940. »Mirna«, gozdna produkcijska družba v Ljubljani v likvidaciji. 1638 3-2 Poziv upnikom. Tvrdka Maritex dr. z o. z., Pobrežje pri Mariboru, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju. Meglič Otmar, likvidator. * 1607 3-3 Poziv upnikom. Strojna zadruga v Mengšu r z. z o. z. v likvidaciji poziva upnike, da prijavijo morebitne terjatve v teku dveh mesecev. Za likvidatorje dosedanji člani načelstva. Strojna zadruga v Mengšu r. z. z o. z. v likvidaciji. * mo Objava. Izgubila sem letno izpričevalo I. letnika srednje tehniške šole, arhitektonski oddelek, v Ljubljani, in semestralno obvestilo ter letno izpričevalo za prvi letnik in semestralno obvestilo za I. in II. letnik ženske obrtne šole, oddelek za izdelovanje oblek, v Ljubljani. Proglašam jih za neveljavni. Ferčak Ilelenn s. r., Vel. Polana, p. Crenšovci. ❖ 1672 Objava. Izgubila sem potrdilo o položeni kavciji z dne 31. januarja 1929. za din 1.000 in ga proglašam za neveljavno. Kos Ida s. r., kavarna Union v Ljubljani. ❖ 1666 Objava. Izgubila sem evid. tablico št. 163.558 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Slana Marija s. r., Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tifika in zalaga Tiskarna Merkui s IjHbUaiU, »Jen pje^tavnik; O, Mihalek v Ljubljani.