Leto VI., štev. 33 Llubljana, nedelja, 8. februarja f925 Poštnim paiSaflraua cena 2 Din lxha|a ob < »|ntra|. Stane mesečno 25-— Dim za inozemstvo 40-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo s Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it 72. » Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upra v ulStro t Liablfaaa. PrtMnie«* ' at.tt.4iBM. Tetef.tt.afc. Podružnic! t Maribor. Barvarska oL U CaUCt Aiekaao^rava % prt pulili, tekov* uvoda itav. 11.842. ' Slovenci! V bo] za Narodni blok! V boj za državno in narodno edlnstvo — proti razkosavanju in plemenskemu hujskanju; za dograditev države — proti podiranju in uničevanju; za konsolidacijo — proti rovarenju in neredu; za lepšo bodočnost Jugoslavije ■ proti rušilcem njenega kredita in napredka; za moč in slavo Slovencev — proti kitajskemu zidu; za svobodo Slovencev — proti jarmu politikujoče duhovščine: za izenačenje pravic in dolžnosti proti onim, ki so to dosedaj preprečevali; za izboljšanje socialnega in gospodarskega stanja vseh stanov — proti zavlačevanju in saboti-ranju socialnih in gospodarskih vprašanj; za poštenost in značajnost — proti obljubkarjem, varalicam in pilpogačam; za čistost uprave — proti korupci- jonistom; za pozitivno delo — proti dema- goštvu in zgagarstvu; za politično sposobnost — proti nesposobnosti tigrov in rav-niliarjevcev; za nacionalni Idealizem — proti koritarstvu in osebkarstvu: za enotno napredno fronto — proti klerikalcem in klerikalu-hom. Slovenci! V bol za I. (prvo) skrinjico v Ljubljani, za U. (drugo) na Kranjskem, za IV. (četrto) na Štajerskem — .v boj proti vsem ostalim skrinjicam narodne in napredne sramote. POZOR NARODNI VOLILCI! V slučaju klerikalnega terorja in laži nemudoma pozovlte orožnike, da primejo klerikalne hujskače. Zahtevajte od orožnikov, da pripuščajo k volišču samo volilce In to brez orožja! Volilna bitka je odločena! Radičevci proglašajo abstinenco! S tem le celokupna opozicijonal-na fronta podrta in slovenski klerikalci so popolnoma Izolirani. — Zagreb, 7. februarja, n. Opozicijo nalni blok na Hrvatskem je danes zvečer izdal na volilce proglas sledeče vsebine: Izvedeli smo iz povsem sigurne strani, da je vlada odločena, da današnjo noč z voii?č odstrani na podlagi zakona o zaščiti reda vse Skrinjice HRSS in Hrvatske zajednice. Vsled tega proglašamo abstinenco hrvatskih volilcev. Mir naj se ne kali, a noben pristaš HRSS naj ne voli. S tem bomo pred vso Evropo pokazali trdno voljo Hr vatstva. da vztraja.« Ta komunike se je bliskovito razširil zvečer po Zagrebu in v okolico ga širijo z avtomobili. V krogih Naro Ire ga bloka se smatra to potezo za veli ko nanako, ker se hrvatski volilci v zadnjem hipu ne bodo odzvali vabilu gosp. Radič in jp s tem »udi na lir vatskem zagotovljen še večji napredek Narodnega bloka. Tej vesti moremo m m o dodati, da je s tem bitka v vsakem oziru vnaprej odločena. Izključeno je, da. bi absti- nenčna parola HRSS čez noč mogla vplivati zadostno, ampak bo mase le zbegala. Gosp. Radič j? bil vedno zmedena glava in slab taktik, in kakor je že m.trsikako bitko pokopal * svojo vrtoglavostjo, tako je tudi to pot s hvalevredno nespretnoetjo i graf v roke gg. P. - P. Tragikomična v te£situaci-ji je vloga SLS. ki bo vzpričo razsula da vidovičevcev in zemljor.vbukov tx>-polnoma osamljena opozicijonalna Tudi ljubljanski trgovci enodušno za Narodni blok! Zadnje dni se je po Ljubljani od interesirane strani širila govorica, da 3kib in strokovnih organizacij tat odu je kandklat Narodnega bloka Mohorifi stranka. Če je v petek pridobila za j običajne vestnosti in pridnosti gosp. ------ ivana Mohoriča. Sklenili so, da se slovenski trgovci disciplinirano udeležijo volitev ter pri|»omorejo Narodnemu bloku do čim sijajnejše zmage. Na sestanku, katerega »o se udeležili najodličnejši predstavniki slovenskega trgovstva s predsedniki stanov- klaverno zvezo še Ravniharja in Der žiča. ji to pri zasluzenem obračuni: ne I>o pomagalo prav nič. PnČ j>a bo Narodni blok pomete! s celo to mešano družbo naenkrat. Posebno veselo bo teh vesti klerikalno nradništvo, ki ga ironijo v mesnico z lažnjivo nado. da ho SLS kmalu zopet na vladi. Tem bolj pa je zda} raša dolžnost v LJubljani in na deželi, da obvarujemo Slovenijo nesreče, da hi prišlo njeno zastopstvo v rotte klerikalnih de«nera-dov In bi / nlimi vred občutila udarce, ki zdaj čakalo klerikalne tigre ter njihove pomagače. v je del ljubljanskega trgovstva za listo razvil na kratko svoj program, kate- "" rc-inu je sledita živahna debata. Izdajalska politika drja. Ravniharja ja bila ogorčeno obsojena, program Narodnega bloka enodušno odobren kot program pozitivnega gospodarskega dela. od katerega upravičeno pričakujejo tudi vsi pridobitni sloji končno ureditve današnjih žalostnih razmer. Danes gredo ljubljanski trgovci ste* njeno na volišč« za Narodni blok, dobro se zavedajoč, da so istočasno tudi zastopniki onih tis oče v svojih tovarišev [»o deželi, ki nestrpno pričakujejo, da bo izvoljen eden najodličnej&h gospodarskih delavcev kandidat Narodnega bloka gosp. Ivan Mohorič. Ravniharjeve klike. Sinoči se je vršil v Kazini velik sestanek ljubljanskih trgovcev vseh strok, ki je na naravnost sijajen način .j>okazal, da so vse te govorice gola laž. Ljubljanski trgovci so 6e kakor en mož izrekli za kandidaturo odličnega gospodarskega strokovnjaka, katerega vsi cenijo in spoštujejo kot moža izrednih vrlin, ne- BELA ALI ČRNA LJUBLJANA? Dr. Ravnihar je srečno prijadral v klerikalni objem. Menda že kmalu dvajseta prememba v njegovem političnem življenja! Danes sc v Ljubljani bije boj med Narodnim blokom in klerikalnim nazadnjaštvom. Bela ali črna Na predvečer zmage Pozdrav Svetozaria Pribičeviča vsem prtatellem in so-Klfcnttom. ^'S^^f — »Politika Narodnega bloka bo zmagala odločno In slavno.. — sia slovensKa Presio.ica Separatisti se nikdar več ne vrnejo na krnrlo naše države. Beograd. 7. februarja. r. Dane« dopoldne ie sprejel minister pnvvete gosp. SvPto7.tr Pribipevič Vašetra dopisnika in mu izročil sledeči poziv vsrm priiatepem in somišljenikom: Pozdravljam člane in prijatelje Samostojne demokratske stranke in Jih nozlvam, n"i vs? do 7~diiet*a Izpolni- z možnostmi in izgledi krasnega razvoja ali v črno meglo za\ita «dolga ki mora kulturno in gospo- mejah misli, ki s»"o Jo že od nekdaj propagirali. Ta politika bo intri goto-j , . ,, . o • vo zmatrla na volitvah, odločno In !darsko u™[cl>- Za, t0f™' Pn slavno. Ta politika dobi jutri svojo. je postavljena kandidatura dr. sankcijo. Samostojni demokrati bodo bšli Iz volitev s5'no oiačani in ta naša okrepi, tev bo hkrati ojačanje državne In jo jutri svolo na|sve'e"?o dolžnost. Mi njene avtoritete. Popolnoma izkliufe- samostojni demokrati se niti zdile'-a ne borimo za nekaj, kar hi imelo le količkaj osebni ali strankarski rnpčnf. Mi se borijo za veliko državno id°V za katero žrtvujemo vse. Na?e stališče crlede državre Dol;ti' e ie zadobilo nri-znanie 7 reSifvitn postednle vladne krize. Državna politika se giblje sedaj v na |e možnost, da bi mogla državna nolifikj kreniti s p«Si, po kateri je korakala po p"»cn Dav*tv.) SKS sedaj šio vezati s klerikalci nn sramoto Samostojne kmetske stranke in na sramoto ter škedo napredne stvari. Višek sramote f>a je, da se je ljubljanska SKS sedaj zvezala s prof Jarcem proti Narodnemu bloku, ki je rešil »Kmetijsko družbo* iz krempljev tega škodljivca kmečkih intere feev. Zakaj naj se samostojni kmetje na deželi še bore za gosp. Puclja in proti klerikalcem, ko se pa Pucelj v Ljubljani veže in brati z najodurnejšimi klerikalci!? Zakaj gre g"sp. Pucelj v Ljubljani na pomoč klerikalcem v tre-notku. ko so na tem, da jih Narodni blok stre in potlači. 100 Pncljevih glasov — tudi če bi vsi šli za klerikalce v boj — v Ljubljani niti najmanj ne more vplivati, da bi Narodni blok sijajno ne zmagal. To bodo pokazale tudi današnje volitve. Ne gre pa pri SKS toliko za vprašanje števila volilcev kot za to sramoto, ki jo je vodstvo SKS z zvezo s kierikai-ej prizadejalo napredni in kmečki fctvari. Oosp. Pncejj! Na ta način se ne dela politike za koristi naprednega kmet-skeira ljudstva! Tiuli gosp. Pr.celj je sedaj razkrinkan in vsak samostojni kmet, ki samostojno misli in mu j<» ka j r.a tem. da bo napredna in kmotskn stvar napredovala, mora po tej ljubljanski sramoti obrnili Pnelju hrbet. Pristaši SKS! Vrzimo v znak protesta proti temu izdajalskemu činn gosp. Puclja volilno krosrlieo na Kranjskem v II. (drugo), na Šta jerskem pa v IV. (četrto) ukriniico: Tz.daialec naprednih, narodnih in kmetskih interesov drnze-sa ne zasluži, kakor soglasno obsod-io samostojnih kmetov. Volilna svoboda absolutno zaiamcena Energični ukreni vlad" za danes. — Vojaška aslstcnca. — Ostro na-stonanje proti hnfck^čem In nroti volilnemu terorju. Beoprad, 7. febr. p. Po vesteh, ki so noco} dospe'e v notranje ministrstvo vlada na predvečer volitev v celi d^nvi mir in red. Vlada je v v«e krnie odkoder >e dob'la porodila, da bi se tnojjrl kaliti mir ali omejevati volilna svol>rda odposlala vojaško a?i°tf«n<»o. Varnostno slnž-1)0 vršijo orožniki in vojaške Pete so le rezerva, ki posp?.e ?mes v slučaju naj-skraine:še pnfreb«. Orožnrištvo ima nniojro, da brezobzirno z.atre vsak poskus volilnega terorizma ter prime vpnkeca, ki bi g hnjskanvm sknšil vplivati na svobodno odlofitev volilcev. Pnskusp. da agitatorji posameznih strank vodijo cele crriipe sknpT.i na voli.lče ter jih ofividno drž.i o pod duiev-r.im ali maferiinlnim pritiskom mora oro/ništvo v kali zatreti. Potifni ajrita-torji bodo odgovarjali pred sodriljo in pred upravno oblastjo ter se bo proti njim brezobzirno postopalo pa na" pripadajo katerikoli stranki ali kateremukoli stann. Asistenca vojaštva se ie pokazala kot nnfro jiotrelina ker je vlada potln^ena o velikopoteznih ta*nih pripravah z.lasti ra-'ičevoev za izz.ivan'e neredov. Tudi iz Slovenije ima vlada poročila, da tam klerikalna stranka pripravlja nasilnosti potoin posebnih oborof.enih to'p. Naijačje as:«tence vojaštva so na TTr-vatPkem zlasti v onih kraiili odkoder e vlada dohila pozitivna poročila o radi-čevskih pripravah. Ljudstvo je vlad ne ukrepe povsrdi pozdravilo z. olaišaniem. ker se je balo. da )>o tudi tokrat Radijev terorizem tako kakor I. 1023. omejeval svobodo odločitve Leta 1023. , kancelar. poku dr. Stunovnika in drugih klerikalcev tudi klcnkaluha dr. Ravnihar in Der- vršijo v največjem redu in trdno jc 1 žič. Rok za vlaganje list poteie danes upan:e, da zavlada po S- februarju v valni olsek senatu jp v zadevi obtožbe proti senatorju I>e Bono, ki je zapleten v Mattootijevo afero, sklenil, da =e naj za sliši ta kot priči tudi senator Alber-ti.ni. lastnik Rsta ianec Arriendola, glavni urednik «Monda». Zaslišana l>osia bržkone o spomenicah Rossija in Filipelliia. opoldrs. Kakor se čaje bo tekem dana-s šnjega dopoldneva vložena kot tretja in zadnja lista — kandidatska lista združenih socialistov, ki so odklonili skupen nastop s klerikalci. POLOŽAJ V ZAGREBU. Zagreb, 7. februarja, r. V mestu vlada red in mir. Gostilne so prazne, ker je točenje pijač pre|>ovedano. Policija je izvedela, da so pripravijali prevratni elementi 2a jutri velike protilržav-ne demonstracije in nemire. Zato je danes prej>ovedala za jutri vsako zbiranje večjih množic na ulicah, vsako zborovanje ali povorke. Prejiovedano je tudi afjžiranje ali sicer objavljanje volilnih novic na redakcijskih' deskah ali v izložbah. Straž-e so pojačene, vo jaštvo je v pripravljenosti. Vse Icaže, da bo jufišnji dan potekel v miru. Prepričanje, da bo Narodni blok zmasral, je tudi v Zagrebu splošno in vpliva na razpoloženje tudi najbolj bojevitih separatistov. GLAVNA VOLILNA PISARMA NARODNEGA BLOKA za LJUBLJANO ▼ KAZINI, I. nadstropje. Telefon it 418. vOLILNA PISARMA NARODNEGA BLOKA za voHlno okrožje LJUBLJANA - NOVO MESTO v NARODNEM DOMU. L Telefon It. 123, Dr. Ravnihar klerikalni kandidat Sam se proglaša za hlapca klerikalcev. — Zapuščajo ca sedal todl njegovi osebni prijatelji. . Včeraj 7. februarja opoldne ao ki«-i ke ter jih bodo slovenski napredni fOcalci vložili gvojo liato za občinske kmetje nagnali t mokrimi cunjami. volitve v Ljubljani. Ker vedo. da »o umi brez upa na uspeh in bi pri občinskih volitvah ravno tako katastrofalno propadli, kakor propadejo dane* pri skupščinskih, so se že dalj časa trudili, da obnovijo bivšo Zvezo delovnega ljudstva in da i njo »peljejo zopet delavce na led. Toda klerikalna občinsko gospodarstvo, klerikalna per-fidija ia verolomnost sta delavske mase iztreznila in delavske stranke so si dobro premislile, postati še enkrat kanonenfuter za SLS. Na svojem lastnem telesu so bridko čutile, da kdor se veže s klerikalci si sam piše mora-Iteno in politično smrt. Socijalistične stranke vseh smeri so zato z ogorčenjem odklonile vsako novo zvezo s krvavimi vitezi z Zaloške ceste. Tako je bila klerikalna občinska lista obsojena že od vsega začetka na neusiieh b pogubo. Da tej listi dajo izgled nekake širše osnove, so klerikalci potem iskali rave-nikov v naprednih vrstah. Našli so jih v onih, kateri že pri skupščinskih volitvah opravljajo hlapčevsko delo za klerikalno stranko. Najeli so Ravniharjevo kliko, ki Je v strasti, da bi vsaj pri občinskih volitvah pomaga Cela klika, ki »o jo najeli klerikalci, da i rjo masklrajo svojo listo, ne bo klerikalcem pridobila niti 100 glasov. Nasprotno, kar je med t>ri-«ta§i SLS poštenih ljudi, bodo t gnusom obsodili, da je SLS svoje ljubljanske pozicije kompromitirala * družbo Kamenarovi-čevih kompanjc«iov. Toda o tem bo že prilika govoriti. Dsncs je važno eno: Dr. Ravnihar In njegovi tovariši so te javsio proglasili kot izdajlee napredne stvari, kot najeti hlapci klerikalizma. Dr. Ravnihar Je končno dospel tja, kamor ga Je srce vleklo fe od leta 1908. S tem je končno sam podoisal svojo politično in moralično obsodbo. Nanredna Ljublja-na bo danes giljotinirala. Klerikalni hlanci in nllhovl eos->o-darti bodo Je danes videli, kakšna usoda Jih čaka dne 18. marca. Zato bodo danes vsi ranrednl, narodu in dr-žavj ter beli Ljubljani zvesti volild brez iz?eme In v svetem ogorčenju nad orioravlfenlm Izdajstvom v lastnih vrstah ?H v bcj. ki mora končati t na-ravnost kat-sfroralnIm porazom Izdajalcev in njihovih rosnodarjev. Dobro je. da je bil dr. Ravnihar pri-moran pokazati svojo pravo sedanjo Ia podreti zmagovite pozicije Narodne, j barvo in svoje nakane že sedaj pred ga bloka, pristala, da izvrši gorosta-! skupščinskimi volitvami. Vse zadnje sno izdajstvo nad nanredno Ljubljano, i tedne Je t?jil zvezo s klerikalci, tajil. A ne samo to. Ravnihar, JuvanJda hodi njegova klika v škofovo ti-Kravos, Deržič niso Je podpisali kleri-: skanno na seje kovat načrte preti na kalne liste, temveč oni kot pravi po-vredni Ljubljani, talil, da izhaja nje turlce so pričeli tudi že prvi boj za njo. Boj laži in falslfikatov. Včeraj fe dr. Ravnihar izdal letak, v katere-i brez sramu naznania svojo zvezo s klerikalci. Na tem letaku na- gov list. »Narodni dnevnik* s snbven cijo klerikalcev kot pomožno klerikalno glasilo, ki ni imelo druge naloge ne navaden talsilikat Naša slranka ni nikdar pristopila takšni «zvezi», niti tega ne bo storila, marveč pojde proti takšni zgagarski klerikalcem udinjani družbi v boji Kdor Je podpisal ime «NRS> na letak «Zveze>, je storil vnl:lno goljufijo. Pripomnimo, da kandidat dr. Ravnihar ni član Narodno-radikalne stranke, marveč je iz nje izključen. Radikal se ne more vezati z Pavidovičem, podložnikom Radlda In Korošca I Radikali glasujejo pri skn-ščlnsklh volitvah 8 februarja za NARODNI BLOK, pri ofinskih volitvah 18 mnrra pa za Narodni gospodarski blok. obakrat v I. skrinji*-®. Oblastni in Mestni odbor NRS.: dr. Niko Zupani«, Mihael TrcsL Vprašanja volilcev pred klerikalno volilno skrinjico Odgovorite tigrom, od katerih niste dob ID odgovora, sami ter pustite njihove skrinjice prazne do dna! Klerikalci obupani in malodulni 7aupnl shod SLS v Ljudskem doma. — Klerikalno priprave za volitve. — Omalane pozicije SLS na Kranjskem in štajerskem. — V Ljubljani položaj brezimen. — Klerikalna prerokovanja. na kakšni podlarri je sklenila klerikalna stranka knmnrnmis z Ravniharjevo skn- Sroči ob 7. se je vrSil v Ljudskem domu sestanek znnpnikov Sl.S ?a L.h'b-ljano. Sestanka se je udeležilo kakih ?00 lindl. Klerikalni shod ie potekel ze|-> pino in za skupen nastop pri občinskih volitvah. Na podla?! teira kompromisa klavrno hi je pokazal, da vlada v vrstah "p postavila SL5 veČino kandidatov na SLS vel!ka maloduSnest z oz'rom na irid ! enntnj listi za ljubljanski občinski svet darafcrjili vol:tev. Klerikalni govorniki in bo 'meta — če prodre — občino po-so sicer skupili zbuditi med svo^mi za-i vsem v svo;ih rokah, nn.iiki niirrum in samozavest, pa se je j Shod kleriknlrih zaupnikov je pokazal vidoli. da satni svojim prerokovanjem ne samo. da vlada v k'eriksln;h vrstah veli-Veriame o. j ka malodn-nost in bojazen pred porazom. Sestanku je predsedoval dr. Stanovnik. ki pa bo d"4ivela danes SLS. Oospodie ki je daja' zaupnikom za danaSn« voli tve navodila, v katerih asritaci.iskih lokalih so imajo zbirati. Tajnik «LS Ga-bro-i-tek <■> nato trdil, da bo zmagala v I mbllani SLP, ker ie uspelo pridobiti Ravn harievee in narodne socivnlee. Tajnik SL® ObrovSek pa sam svojim besedam ni verjel, ker je takoj nato pozival »borovalce, naj nikakor ne obupajo in naj ajrilira'o od moSa do moža. Rotil j;h je. naj pa/.iio posebno na komuniste, da jili pridobe za SLS. Peial je. da ne gre samo za mardat ampak tudi za to. da pokaže'o vsen,u svetu, kaj ie SLS. Ljubljano je treba streti tem boli, ker bodo tokrat »liberalci* na deželi prav močni. Po7tva! ie zanpnike in a;ritator:e. nai a?i-tlrajo tudi med nr>predn;mi vel'lt-i. četudi Jma;o moreliiri sokolske zna'-e. SkuSajo naj nh pridobiti »iso g prepri)Sevatn'm prigovarjanjem! Rotil je zaupidke. naj nikar ne paste preptsStt.i, naj se ne *Mra'o v prevelikih gručah In če vidi'o Oritina?«. naj za bofio vrl:o ohranilo Madno kri. GabrovSrk odkrito priznal, da stoii stvar SLS nt deželi p'ee tobra 1924., DRBR 107.201 ni rešila no. benega vprašanja večjega pomena ra penzijoniste. pač pa ie ustvarila abnor. malne pojave, na pr. da miloščinarji do« bivajo večje dokladc kot oni, ki imajo do njih pravice po o"-eanj7acjjskem sta« tutu. Da so sprejeli tako uredbo ljudje, ki niso poznali naših razmer, bi bila po« po!nom« razumljiv« stvar. Da so pa rav no v tistem času imeli v ministrskem svetu večino ljudi«, ki so u naših kra. jev doma in katerim bi stanje v naših pokrajinah moralo hiti dobro znano, do« kazuje, s kako neoprostljivo lahkoum* Upokojencem in invalidom Združeni upokojenci in invalidi ao v svojem skupnem glasilu »Uiedinien jc» izdali na tovariše poziv, naj volijo Na. rodni blok, ki jim nudi največ jamstva za izpo'nitev njihovih upravičenih zah« tev. »Ujedinjcn ;e» je tudi ugotovilo, da je bivša Korošec • Davidovičev^ v!ada kriva, aka> invalidsko vprašanje še ni rešeno. Klerikalci se sedaj klavrno bra> nijo. da so temu krive »intrige nasprot« nikov», ki so vrgle Davidovičevo vlado, ki je hotela izvesti invalidski zakon. Res pa jc, da je Pašič pri pogajanjih z opo. zicionalnim blokom skušal doseči, naj bi opozicionalni blok vsaj toliko o;no> gočil de'o v narodni skupščini, da bi se sprejel invalidski zakon, da pa opozicio« nalni blok ni hotel sprejeti te zahteve. To je gola resnica in klerikalne laži in vabe za to ne bodo pres'cpile invalidov. Kako so klerikalci delali z upokojenci, pa ima vsak upokojcncc itak bridko na« pisano. Mnogim tisočem so odtrgali še od onih par dinarjev, ki so jih dosedaj dobivali. Upokojenci, Invalidi! Sledite pozivu Vaših predstavnikov! Kdor izmed Vas resno misli na svojo usodo, kdor hoče, da se Vaši bedi končno napravi konec, bo volil Skrinjico Narodnega bloka (v Ljubljani I, na Kranjskem 2., na Stajer. skem 4.), da pripomore parlamentu do velike stalne večine, katera bo imela v o. I jo in tudi mogla ugodno rešiti Vaše vprašan jel Danes stopi na desettisoče slovenskih volilcev. ki so 1.1923. oddali svoje glasove SLS zopet pred volilne skrinjice. Klerikalna stranka Je za časa volilne borbe s terorjem in hujskanjem pritiskala na nje. da zopet spustijo kroglico v njeno škatljo. Tik do vrat volišča spremljajo slovenskega človeka Klerikalni hujskači, da bi mu zmešali pamet in zatemnili um. Toda yf trenutku, ko dobi kroglico v svoje roke je tudi on vsaj za hip prost in ima priložnost da razmisli. In sedaj slovenski možje in iant-je, s kroglico v roki, pomislite in razsodite: Kaj Vam je SLS obljubljala In kaj ie storila? Ali je v času ko je imela vso moč v svojih rokah le najmanjši uspeh dosegla za slovenskega človeka? Ali ni nasprotno zadnji dve leti, ko so bili skoraj vsi slovenski poslanci klerikalci, se godilo slovenskemu ljudstvu še slabše nego kdaj poprej? Ali se nI klerikalna avtonomija izkazala za prosto prevaro? Takrat, ko so klerikalci sedeli na vladi in bi kot ministri lahko svoj avtonomistični program vsaj deloma izpeljali, kaj so delali? Se večji centralizem so vpeljali 1 Kje so ostali fantje, ki so jih klerikalci slovesno obljubljali pripc ljati iz Makedonije domov? Pozabili so na nje. ko bi bi.i mogli svojo obljubo vsaj deloma izpolniti! Kaj $e je zgodilo z davki, katere so obljubili znižati in olajšati? Nikdar ni tako pritiskal davčni vijak in nikdar ni tako žalostno pel eksekucijski boben! In ko so sestavljali klerikalni ministri državni proračun za 1.1925/26 so ga zvišali za štiri milijarde ter naložili davkoplačevalcem nova bremena. Niti predloga, niti besedice pa niso zinili o izenačenju davkov! Kričali so, da treba zapreti in pobesiti »državne tatove*, toda ko je bila vsa državna moč v njihovih rokah, ko so razpolagali z državnimi pravdnikl. policijo In orožniki se niso nobenega »državnega tatu» niti s prstom dotaknili. nasprotno sami so šli med nje! Vsem stanovom so obljubili zlate gradove. In kaj so storili? Kmetu so pripeljali kuluk. ki so ga morali potem demokrati odpravljati, obrtniku, trgovcu so povišali takse, podražili železnice, najbednej-šim med državnimi nameščenci so odgrizli še od njihove trde skor-jice, ustavili so aerarno reformo, ki bi naj našemu malemu človeku na deželi dala zemlje od ogromnih posvetnih in cerkvenih veiepose-stev, hujskali so delavca v štrajke pa ga pustili na cedilu! Rekli so. da bodo nas Slovence dvignili do moči in ugleda v državi, pa so iz nas napravili nasprotnike našili bratov ter krvavo oškodovali naše ljudstvo. Klerikalna politika je bila v zadnjih letih naravnost morilna za slovenskega človeka. Ko so se sedaj klerikalni kandidati zopet priporočali ljudstvu, ste slovenski možje in fantje zaman čakali, da Vam povedo, aH so s svojim dosedanjim delom Vaše ponovno zaupanje tudi zaslužili. O tem so molčali in če ste jih vprašali. kaj so kot poslanci za Vas storili, niste dobili odgovora ali pa ste slišali, da so poraznih neuspehov SLS krivi — drugi. Ker Vam tigri odgovora niso dali, odgovorite jim VI. kaj sodite o njih. Vaša kroglica naj povd. da ste jalove tigrovske politike do grla siti. da niste ljudje, ki se dajo vsako leto trikrat prevarati in go-Ijuiati. temveč da ste možje, ki se zavedate svoje pravice soditi ia obsoditi svoje poslance. Kadar greste z roko v klerikalno skrinjico, takrat še trdnejše stisnite pest in Vaša kroglica naj pade v skrinjico Narodnega bloka Narodni blok bo bodoča štiri leta vladal v Jugoslaviji. Slovenski človek, ki želi da se naše gospodarske razmere končno zadovoljivo uredijo bo z Narodnim blokom, ker v njegovi fronti ie spas za slovensko ljudstvo, na strani klerikalcev pa hodi nesreča in poguba za Slovence! Skrinjica Narodnega bloka na Kranjskem le 2.. na Štajerskem 4. Dva debelokoica želi rtabrovškoca hotenja, nai se znan- nost-i° in površnostjo so ti gospodje re. miste preplašiti. so ir- Jev:,;i «vUenjska vprašanja naScga na. niki SLS nikar ne puste preplašiti, so z val a ravno nasprotni učinek, kakor pa ga *e nameraval zbudit!. Tajnik* »Kmečke zveze* Miha Krek Je obžaloval, da ie mnoco pristašev SI S postslo neodločenih, češ saj dosedanja politika nikamor ns vodi in Sl-S se je povsem izolirala. Peial je. naj se pazi zlasti na tiste, ki hočejo pobegniti kam v ekoHco. V pokojen! M letni ravnatelj .Te^liS je fetii taitptdke, naj bodrijo pristale ia na.' M daj«, da H s« Jih lotila malodnSnost Dr. 8Uaevnik j« koa«M H »brMiotil roda. Bilo bi dovolj, v ministrskem sve. tu objasniti specialen položaj penzijoni« stov, da bi se preprečilo veliko zlo. Zopet nov dokaz, da ni dovolj, da jc naroden poslanec samo dober demagog in kvečjem ic zabaven govornik, ampak mora imeti primerno znanje in odgovar. Jajočo energijo. Kar pa jc enkrat »gre« šeno. se v administraciji ne da z lepa popraviti. Nove instrukcije in novi pra. vilniki zahtevajo vedno preustrojstvo in preureditev upravnega aparata bi vaino menjanj« odredb upravne nesiflurnosti. Politične beležke Škotov alarm ra generalni aaskok politikujoi-e duhovščine. Do včeiaj je škof Jeglič pctulmjeuo molčal in pustil gnojnico za volilno borbo proli Narodnemu bloku polivati v svojem listu po anonimnih lopovih. Včeraj, tik pred volitvunii, je generalisimus SLS. dr. Jegiič slopil na plan Si-.in ter dal alarm za generalni volilni naskok polilikujoče duhovščine Formalno se morda iabko izgovarja s [>o-litiko ptiča noja, ker se ne ve, kake sile so prišle vmes, da škof trdi, da on ni prejel še nobenega ukaza, naj neha zlorabili vero in cerkev. Stvarno pa se je včeraj Skot Jeglič uprl volji cerkvenega poglavarja, ki je le opelovano obsodil tlo-rabo vere v polilične namene. S svojim podpisom je indirektno povedal politično podivjanim in posurovelim župnikom in kaplrnom, da lahko tudi pri dana&njili volitvah nemoteno uganjajo !erorj s |1Ul||-čem in peklom. Somišljeniki na deželi! Pokličite orožnika, ako vidite in slišite, da terorizira duhovščina volilce. Sporočite nam vsak eliičaj dn^ovske-ga nasilja ter zlorabe cerkve in vere. + LjubPana v taboru Narodnega bloka. Ves potek volilnega bo/a zadnja tedne ie pokazal, da je Ljubljnr.a zanesl i-vo v rokah Narodnega bloka. Na vo'ilnih sestankih in shodih, ki jih je Narodni j blok prirejal vsak dan po L:ub!jani in' ki so bili vedno mnogoštevilno posečeni j od ljubljanskih volilcev, se je izkazalo enoduSno miAljenje ogromne večine ijub-Tansketra prebivalstva, da Je samo a zmago Narodnega Moka zagotovljen socialni in gospodarski razvoj Ljubljane. Vse nasprotne stranke skupaj niso priredile v Ljubljani toliko shodov, kakor jih je Narodni blok, in na vseh svojih sestan- Rinoceros: Kaj. oni kandlrajo sedaj tudi v občinski svet in to na klerikalni listi? Ravnihar: Evo me! Nima vsakdo tako nežne kožice, kakor Vi. gospodine! ELITNI KINO MATICA najzanimivejši film sedanjosti, o katerem govori ves »vet in katrrcga snimanje na severnem tečaju je ataio S00 miljonov dinarjev, je tu. Predstave d.m-s ob 3., V, S., 6 , in 9. ari Ob delavnikih ob '/,4., 5., 7. in '/,9. uri. kih niso imele »oliko »borovalcev. kakor jih je imel Narodta blok le na par svo)ih *hndih. Volilno pihanje v LuMjani je pokazalo, da ro Ljubljančani siti roditeljev raznih klik. ki hoče o zadostiti *imo »vojenin osebnemn častihlepij in ki »i domiSljujejo, da je v L:ubljani po zadnjih letih fe vedro mojroče v kalnem ribariti. 7.a Narodni blok so se solidarno brekll vsi sloji In stanovi bodisi po svojih orjranlzaciah, bodi6i na javnih shodih. ker vedo da imaio pričakovati sam« od enotne moČPe rolitlčne skupine rešitve svojih po«podarskih in soelaln-h vprašanj. Nastnp Ravnfbarja in Derftfa na klerikalni kard datski listi za ol»čin-ske vo'itve pa ie vzbudil med naprednimi Ljubljančani silno ogorčenje ter podrl zadnje morebitne pomislek« proti Narodnemu blokn. Po zadnjejra trenutka so tajili Ravniharji in nanvtni socialisti, da sklepa*) kravjo knpčro a klerikalei. j Včeraj so bili prisiljeni odložiti krinko ! in pokazali ao beK Ljubljani vao svojo | talciivo hinavsko nrav. Zlezli •• pod 1 kuto klerikalne stranke in si tako sami zapečatili svojo usodo Pljunili bo na vsa svoja napredna svobodomiselna načela in tako ponovno dokazali svoje politično pustolovstvo in čt-dovito nežnačajnost. PanaSnji dan bo zato dan obračuna ž njimi. Nikdar več ne bodo igrali kake politične vi oje med ljubljanskim prebivalstvom. Klerik&luhi in klerikalci ao v Ljnht:ani doirrali Klerikalci in klerik*-luhi naj gredo! -J- Sirota Jerica! Tudi enesesaraka •Nova Pravda* ae j« včerat zgrozila, da je ne bi kdo — ponaredili Nekaj nemo« cočegal aPonsredile* ikakor lepo pravi« mo pri malčkih) se bosta danes zvečer samo Ravnihar in Juvan. In hosas... + E', ta politika na knofel Dr. Ravitt-har je torej srečno prifel do »adnjeg« — črnega — knofa. In dobro jo je pihnil moL Odslej lahko nosi talar kakor njegov nanoveiM sodnur kanonik Janea 7-2*p*. In Ste! bo lahko veselo dalje. Kakšne perspektivo u političnega kao-fatja dr. RarniiiarjaJ Naši kraji in ljudje Vsem neklerikalnim krogom Prosimo, da se vsak slučaj du-bovske agitacije izven cerkve in v cerkvi zlasti na prižnici. v spo-vednlci, s pritiskom verskega in gmotnega značaja zaupno Javi v tekn petih dni po volitvah na T a j-ništvo J D S v LJubljani in Mariboru ali pa v posebnih slučajih enemu izmed kandidatov Nacionalnega bloka. Ta poročila so Jako velike važnosti za na-daljni razvoj v Sloveniji zlasti pa za proti akcijo, ki je potrebna, da se te zlorabe iztrebi. Kdor hoče, da bode naše ljudstvo politično kdaj svobodno, mora sodelovati v tej akciji._ Lovro Humer *f° Po dolgi mukepolni bolezni je preminul včeraj zjutraj na Jesenicah idealni narodni borec, ustanovitelj in prvi starosta jeseniškega Sokola, ter seae slovenstva samo v obliki jngosl o venske držav«, katera naj H bila v najožjih stikih z matjuško Rusijo in bratsko Češkoslovaško. Svojo rodbino je vzgojil ▼ strogo narodnem dnhtt. Za njim žalujejo neutolažljiva soproga, dva sinova, dve hčerki ter njegovi Sterilni sobojevniki Iz njegovih nekdanjih težkih naro«lnib bojev. Vrlemu Jngoslovenn In naeljonalne- mu prvriboritelju: Večna ja pamjat. njegovi teikopri zadeti rodbini iskreno soialje. Dr. Pivko zopet v Mariboru Maribor, 7. februarja. Danes se je kontno vrnil vodja Narodnega bloka r mariborski oblasti, profesor dr. Ljudevm petdesetem shodu, k? ga je noeoj ab«o|viral tekom volilne borbe, ni Iz-n*tfl niti ene žaljive besede o nasorot-niklh. Kljub temu pa so padali njego stavki kot žareče oglje na glave Johnih sovražnikov naše domovine. V novo bodočnost eretno Jngoslo-feiri v mariborski oblasti pod vodstvom dr. Pivka in nI več daleč čas. ko bomo tudi absolutno zmagali na boji-Ljudstvo je dobro, nepokvarjeno in n p verjame več klerikalcem, še fanj pa novim zdražbarjem — to trdno vero iir>a dr. Pivko in ž nrm vsi, ki iskreno Jnibrmo svojo domovind. Mirne in trezne so bile dr. Pivkove besede, ki so vžrale množico, k? se je strnila tesneje krog svo?e«ra ljnblje-nega atamana. Spregovoril ie še iskre-no nozdravljen srer.ki kandidat dr. L>-pold in vzpodbujal k novemu deln za končno konsolidacijo države. Dr. Snu Oez eno uro je dr. Kukovee zaključil ta spontani veličastni zbor mariborskih nacijonalistov pod milim nebom. Kjub mrazu so vztrajali Mariborčani do zadnjega in pazno sledili govornikom. Ze ta zbor je pokazal, da so se nage vrste kljub koncentričnemu ognju le utrdile in mogočno razširile Shodi v mariborski oblasti V četrtek se je vršil ob veličastni udeležbi v St Juriju ob j. ž. shod Narodnega bloka, ki ga Je vodil nadučitelj gosp. Sivka. Poročali so gg. Rebek, PrekorSek in kandidat Drofenik. Zborovan:e je pokazalo, da sta St. Jurij in okolica odloč- no ▼ tabora Narodnega bloka. Istega dne je bil zaupni sestanek Narodnega bloka na Teharjih, katerega pa so prišli motit klerikalni Orli pod vodstvom kaplana Medveda. To ja tistega Medveda, ki je baje imenovat) ▼ Beograd, kar ga še posebno priporoča. Shod pa 6e je kl;ub temu vršii in bo tudi v Teharjih precej glasov za Narodni blok. Včeraj ob 6. zvečer, pa se je vršil krasen shod na Ostrožnem pri Ceiju pri g. Fazarincu. Klerikalci, ki so hoteli delati zgago, so se morali sramotno umakniti. Shod je vodil g. Vinko Kukovee, govorili pa so kandidat Drofenik. prof. Mrav-l!ak in dr. lirašovec. Tudi celjska okolica bo dala topot veliko večino glasov za Narodni blok. Somišljeniki, pozor f Največ 550 glasov pričakujejo sami Kamrnarovičevci, da bo dobil dr. Ravnihar Nasprotniki Narodnega bloka računajo, da bo dobil Ivan Mohoric Čez 4.000 glasov. Bitka se bo vršila samo med Mohoričem in Korošcem. Zato bi bilo 550 Ravniharjevih glasov, oddanih in-direktno za klerikalce. Dr. Ravnibar je danes že klerikalec. V dogovoru ž njimi je postavil sgagarsko listo na rotiti k sramote za nedeljske volitre, za občinske volitve pa je s klerikalci na eni listi. Z letaki slepari danes zopet z novo firmo „Ljubljanske samoupravne zveze", ki je v resnici pa Ie klerikalna stranka, v katero so skočili kot napredni izdajalci le Ravniliar, dr. Ilacin, Jnvan, Zelcznikar, pa nekaj kupljenih salonskih socijalistov. Nobena stranka ne stoji za tem političnim prevarantom. Delavci so snoči odklonili skupen nastop s klerikalci ter s tem pokopali ž njimi vred tudi llavnili;irja. Naprednjaki! Vsi složno in enotno v boj za Mohoriča! Vrzite vsi volilno kroglico samo v X« (prvo) skrinjico! Seri fe Imenom Orjune enako od srca po-1 rodnem ©tir«, te pod ranjko Ar« tri jo >8 •Pravil svojega sobojevnika dr. Pivka. | uit* slovenska narodna a* vest v gaaU- Lepa gasilska slavnost v Ljubljani Slavnostno odlikovanje predsedstva Jug. gasilske zveze in zaslužnih članov ljubljanskega gasilskega društva. skih društvih svo:e zavetje. Pod zastavo sv Florijana je bil redno prostor tudi 7a narodno idejo. Naši narodni nasprotniki so to dobro vedeli in skuhali tati zlasti s podporami odtujiti gasilce svojemu tm-rodu, kar pa se jim ni posrečilo. Prckrep-ka io bila v naših gasiVih nscijonalna slovenska, in istočasno jugo«lovenaka in vseslovanska zavest. To so pokarali po prevratu, ko so takoj osnovali Jugoslovansko gasilsko zvezo in vgtopli tudi v vseslovansko. Vlada pa je vrh tega upoštevala tudi vzgledno disciplino, vztrajnost in požrtvovalnost gasilcev, lastnosti, ki hi morale dičiti vsakega državljana. 2R in celo nad 40 letno prostov>ljno udejstvovanie za splošen dohroliit človeštva je najboljši dokaz o resnosti In idealnem stremljenju članov gasilske zveze. Ki sem N.ieg. Vel. kralu v posebni avdijenci poročaj o delovanju naših gasilcev, se je Izredno zanimal za to človekoljubno organizacijo in izjavil, da se mora posebno zaslužnim izreči vidno pri-znanV. In k> sem mu te dni povedal, da bom im«l dnr el čast, osebno izročiti odlikovan« predsedstvo JGZ. je pripomnil: .Izročite istočasno moje pozdrave vsem slovenskim erasileem!« Po dvorani s» spontano zaorili vzkliki: .živel kralj Aleksander! živel minister dr. žerjav!« OdllkovancL Minister dr. žerjav je nato osebno pripel odlikovancem kraljeva priznanja na prst, poljubil člane predsedstva, t ostalimi pa se je živahno razgovarjal. Odlikovane! so bili: Janko Barle. predsednik JGZ, zlata svetinja In red sv. Pave IV. vrste: dr. Riko Bergman, L podpred. JGZ in okrožni tdravnlk v Žale«, red sv. Rar» IV. vrste; Josip Tur k, podpredsednik JGZ. zlata »ve-tinja in red sv. 8av« IV. vrste; Janko II« Jan, tajnik JGZ, zlata svetinja Io red av. t^av« |V. rrate; Fran Pristor-šek, član predsedstva JZG, »lata »v#. tlr.jn ia red av. Save V. rrate; Vilko Bas. «Iae nradMdaiva JOZ k Ljubljana, 7. februarja. Skoro po vseh večjih krajih naše ožje domovine so zadnje dni tamkajšnji srez-ki poglavarji slovesno izročili zaslužnim gasilcem od kralja podeljena jim odlikovanja. V Ljubljani, sedežu Jugosloven-ske gasilske zveze, pa je danes dopoldne r veliki dvorani vladne palače minister dr. Žerjav pri(>el odlikovanim članom predsedstva Zveze ki številnim drugim zaslužnim gasilcem osebno odlikovanja na prsL Velika dvorana je bila okusno deko-rirana. V ospredju je bil postavljen krasen doprsni kip kralja Aleksandra iz pohorskega marmorja, delo kipara. g. Rer-nekerja. Odlikovane! so prispeli v krasni povorki z oddelkom godl>e dravske diri-zije na čelu pred vladno palačo. Slovesnemu aktu so prisostvovale poleg njihovih svojcev tudi dcputacije jrasilcev iz okolice, veliki župan dr. Raltič ter mestna gerenta dr. Puc in Likozar in precej občinstva. Na balkonu ie bila godba. Ko je vstopil v dvorano minister dr. Žerjav, ki si je pridobil med gasilci velike simpatije, so mu priredili navzoči gasilci prisrčne ovaeije. Takoj nato je g. minister pozdravil odlikovance s sledečim nagovorom: Dr. Žerjav o pomenu gasilstva. Ped k emu slavju prisostvujemo da.nes. Vlada je smatrala za svojo dolžnost, da priporoči Nj. Vel. kralju, naj ui javen in izreden način izkaže Jug. gasilski zvezi pnznarje za njeno človekoljubno delovanje. Vlada je hotela s tem pokazati, da upošteva privatno inicijativo v soeijal-nem delu. Po prevratu se je delovalo •»-cer na tem, da bi se vse jamo karitatir-no delo podržavilo. deloma bi prevzele posle občine, toda izkaza-ln se js. da taka akcija ne bi donesla toliko aspohar, kakor prostovoljna privatna inleijatlva. Ju-geslorenski gasilci Imajo vatJk« tasfcig* ne Nuno v kariiativnem ampak tu.ll Oanes vsi v kino »Liulilianskl dvor** kjor nastopi naia iztoljenka OSSI OSTALDA PLESAČICA NINICHE v moderni, elegantni, pikantni razkošni veseloigri v glavnih vlogah OSSI OSVALDA ia VIKTOR JANSON Mladini vstop prapevotfani Predstava t ob nedeljah ob V, U, 8, '/.& Ia t. od aaft* ob d. lavni tih ob 4, '/•&> */, 8 in 9. uri. Pri večernih predstavah s vira najbolj« orkester v U»bg«eL nadzornik v Kranju, red sv. Save V. vrste. Zlato svetinjo so prejeli sledeči ljubljanski gasilci: Fran Medič, Josip Lapa j ne, Ivan Perme, Anton Perte-k e 1 j in Ivan T o m a ž i č. da nI Bulvan prav nič talil provenlkace omenjenih predmetov. Eni Izmed prič Ja Bulvan celo dejal, da bo treba dnevnika kraljice Marije poslati v Beograd, ker so last dvora. Ključavničar PaveSIČ Je izpovedal, da je napravil za ukradeni Srebrn-, svetinio slede« ljubljanski ga- kovčee ključ, katerega mu je naročil« siM: Matevž K e m p e r 1 e, Leopold i Bulvanova žena. Kontrolor Stipetlč, ki i* Z o I, Ivan Sever, Anton K a v č i č. • bil tudi klican na pričevanje, )e pojasnil Rudolf KolcSa, Fran R a r I e, Tvan da mu Je Bulvan delj časa po poneverbt Breskvar, Josip T u r k . Ivan Z u -; izjavil, da je cela zadeva 2e urejena le p a n č i č. Anton Z g o n o. Anton Z d r a- da so najdeni predmeti odSli tia vič, Fran F1 o r j a n č I č, Ivan C o t - j spadajo. ni a n, Ivan R o j i n & in Lovro B e r - n i k. P-> izrtjčirvi odlikovanj je god>>a into-nimla državno himno, navzoči pa so čestitali odlikovancem. Imenom vseh odlikovancev 68 je pod predsednik JGZ. g. Josip Tort; iskreno zahvalil g. ministru, ki je pokazal ume-vanje z» tiho r.'_seb:čno in požrtvovalno delo gasilce* in ga prosil, naj »pornfi zahvalo tudi na Najvišje mesto. Gasilci so pri te: priliki vroviS prircičeno. Na Bleiwel«ovi cesti so ob zvokih vojaSke ro3. j XIII. volišče: gostilna Brezovšek. Obtožnica ;e očitala Vatroslavu Bulva-' nu, da se je kot šef železniške postaje v Bakru dne 17. mala 192.1. na protizakonit način polastil ročnega kovčega ________.. . _ _ , kraljice Marije, ene škatlje za klobuke XVI. volišče: gostilna pri Grčam In različnih drugih predmetov. Bulvan je i (Gasilska cesta), našel vse to v svojem uradu In nI ni- XVII. volišče: gostilna pri Grčar* Volilni lokati I. vdlišče: v gostilni pri Košata. II. volišče: v gostilni pri Košaku. III. volišče: knjižnica Šentjakob- skega društva. IV. volišče: gostilna Kavčič. PH- voz št. 4. V. volišče: Derenda. VI. volišče: gostilna pri Mraku. VI. a volišče: gostilna pri Mraka. VII. volišče: Gostilna pri Mraku. Vili. volišče: gostilna Bevc (Zupančičeva baraka). IX. volišče: gostilna Novi svet (Prešernova soba). IX. a volišče: gostilna Novi svet (Prešernova soba). X. volišče: pisarna dr. Grablovlca (Sodna ulica). XI. volišče: gostilna Brezovšek. gostilna Brezovšek. XIV. volišče: knjižnica političnega društva (Bohoričeva ulica). XV. volišče: gostilna pri Plankarju ju (Gasilska cesta). XVIII. volišče: gostilna ori Grčar-Ju (Gasilska cesta). Tihotapstvo z blagajno česar oddal pristojni oblasti temveč, jih vse zadržal rase. Stvar Je vzbudila le takrat veliko senzacijo, toda Je ostala radi obzirnosti napram dvoru v največji tajnosti. Na dan te prišla žele pozneje, ko so se stvar! našle In le p< ilclla Izsledila dejanske storilce ter jih aretirala. Pred par dnevi so odkrili v šara je*. Soproga postajcnačclnlka Bulvana je ski carinarnici prebrisano tihotapstvo, dne 17. maja 1923. najdene predmete Carinski urad je prejel veliko blagaj-skrlla. dasl Je vedela, komu pripadajo.; no tipa VVertheim, katero je bilo tre-1'ozneje pa ie stvari razdelila med svo- ha ocarlniti iti (>otem oddati lastnika. Je znance In znanke. Njena prijateljica ; Blagajna je bila obita z deskami. Čari« Slava Prokoncc Iz Broda in n cn nečak niki so ji odmerili prostor v kotu. Ker Jurij Puhovskf Iz Zagreba sta dobila d-! pa je bila precej obsežna, je vzbujala linder, športno čepico in slamnik. Ostalo j splošno poaornost in cariniki so začeli pa je postalenačelnikeva soproga skrila in uporabljala sama. Zasliševanje Bulvana tn njegove žene ie bilo zelo zanimivo. Bulvan je priznal, da je bil ob prihodu dvornega vlaka v službi, trdi pa, da mu nI znano, kako so prišli omenjeni predmeti v njegov urad. On se sploh nI brigal za to, ker je bil navajen, da so ostavljali uslužbenci take stvari večkrat v uradnih prostorih. Vendar je odprl kovčeg kraljice Ma- sumiti, če je blagajna sama na sebi res tako nedolžna, kakor izgleda. Niso se prevarali Kmalu so prejeli drobno pismo, v katerem jim je svetoval neki delavec z Dunaja, ki je obl-jal blagajno z lesom, naj si cariniki nekoliko natančno ogledajo VVerthei-mereo, ker je zelo zanimivo skoostn*-irana. Uradniki so ?li na delo in so bi a rajno odprli. Preiskali so prostor med li- ri e in je našel v njem dve knjigi. Bila lezinimi stenami, kjer se nahaja običajno pesek ali pepel in so iztaknili, da je v tem prostoru skrita dragocena svila In mnogo cigaretnega pajtirja. Ker sta svila in cigaretni papir podvržena visoki carini, je bilo jarao, da gre za veliko tihotapsko afero. Tihotapci sami so bili selo oprezni. Napisali so na blagajno napačen naslov, ker so se hoteli zavarovati za vsak slučaj. Nekaj dni se ni javft sploh nihče In ni vpraša! po blagajnL Kasneje pa, ko se je mislilo, da je carinjenje ie opravljeno, sta se oglasila dva trgovca, brata Kamchi b Sara* jeva. Tako sta prifla tička v past ie sedaj se nahajata v zaporu. Preiskave l«a se nadaljuje in je razširjena tudi na Dunaj. sta dnevn ka. Začel je Citati in se Je tega prestrašil, dobro vedoč. da bo kaznovan, ako najdbe ne prijavi. Kontrolorju Stipetiču. ki Je bil v službi in ga je vprašal po knjigah. Je rekel, da so najdene stvari last dvornih dam in da bodo dame že same prišle ponje. To pa je rekel samo zato, ker se Je bal, da bi ga Stipctlč ne prijavil. Prtljago so namreč prenašali Iz dvornega vlaka na posta o gardisti, ki so stvar! pomotoma zamešali in jih založili ter pozabili. Pozneje Je vse to prišlo v urad postajnega načelnika. Bulvanova iena Pavla Je prišla Istega dne v urad k svojemu soprogu. Videla Je tam kovčeg in škatlje ter se Je vsega polastila In vzela vse s seboj domov. Spravila Je stvari v omaro, razdala neka) najdenih predmetov svoji znanki In nekemu sorodniku ter se končno spravila nad kovčeg kralllce Marije. Skušala ga Je odkleniti Pri odklepanju pa se JI Je zalomil ključ v ključavnici, nakar je dala ključavnico preiskati po ključavničarja Palešltfu. Ta Je napravil nov ključ In I nJim Je Bulvanova končao odprla kovčet. Izpovedi prič, M ao M morale zagovarjati pred sodiščem, so st v splošnem krile. Vsi so ispovedsK, da so Izsledili ivaa aačia ta ,Sanin' Evangelij ljubezni x Magdo Sonia ▼ nedeljo 8. t m. r nKINO IDEAL" «JUTR0» St. 33 nedelja s. o. i^fl t Domače vesti ,/' NUJNA PROŠNJA. ' NaSe čitateljo In prijatelje prosimo, fla danes no povprašujejo redakciji osebno ali po telefonu za volilne rotiti tate. Že itak težavno uredniško delo bi postalo s tem nemogoče. «Jutro» bo do pozne neei izdajalo vsako uro volilna poročila, v kolikor bodo dospela le danes, ter jih bo afUiralo na svojih doskah, pa tudi dalo raznesti po vseh «rt'("iii» javnih lokalih v Ljubljani. V pondeljek izide «Jutro» ob 4. zjutraj ter bo dostavljeno, odnosno poslano vsem cenj. naročnikom. Kdor pa ima «Jutru» kaj sporočiti, baj kliče telefon št. 72. Za vsako zanimivo Informacijo smo seveda hvaležni. Prijatelje po deželi pa ponovno pro-Bfmo, da nam telefonično ali brzojavno eporoče izid volitev v svojem kraju. Pri brzojavkah zadostuje navedba gU-SOV ▼ vrstnem redu skrinjic. ' • Avstrijska vlada obfaluje graškl inel- iflent. Kakor nam poročajo iz Beograda, Je naša vlada prejela včeraj odgovor avstrijske vlade na na5o noto glede graških demonstracij. Avstrijska vlada izraža svoje obžalovanje zaradi neljubih dogodkov In nnglaša, da je proti krivcem odredila najstrožjo preiskavo. i • Iz državne službe. Na5 vicekonznl v Celovcu Stanko Erh&rtič je imenovan za tajnika v ministrstvu vnnnjih zadev. V poštni službi eo imenovani za uradnike, oziroma uradnice v področju ljubljanske pošlne direkcije: Terezija Kenda v 2ireh, Marija Ravnik, Zora Uršič, Josipina Bi-lal in Evgen Cudermnn — vsi v Ljubljani; L. Petelenka v Ortneku, Anica Kra-Sovec v Pcljčanah, Boleslava Komnare, Danica Serajnik, Ana Kokol, Pavlina Tav-litt in Zolija Majer — vse v Mariboru; Albina Rihteršič v Celju, Cecilija Plankar v Mežici, Brigila Jurač v Kolljah, Franja Cingerl v Slivnici pri Celju in Marija Kine! v štorah. • S sliopljansbc univerze. S kraljevim nkazrm sla Ciro Truhelka In Tero Ka-lendič Imenovana za profesorja na univerzi v Skop!ju. Prvi bo predaval arheologijo, drugi jugoslovensko literatura • Kraljev dar dijaštvu. Kralj Aleksander je naklonil Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu drullvu v Zagrebu tnesok 10.000 dinarjev. • Smrtna kosa. V torek je v Bohinjski Srednji vasi umrl podpredsednik tamoš-nje kraj. organizacije JDS. g. Rudolf Gro-Lotck. Sijajni pogreb, ki se ga je poleg velikega števila sosedov udeležilo Sokol-slvo, gasilci, zastopstva narodnih društev ia tako dalje, je pokazal, kako priliubljen in spoštovan je bil pokojnik daleč na okrog. Zlasti težko bomo pogrešali pokoj-' zgodnjih jutranjih urah, ploveS s Sušaka nikovo delavnost njegovi somišljeniki v v Trsi, zadel ob skalo. Ladja je močno našem velikem delu za širjenje jugoslo- poškodovana, vendar se je posrečilo spra-venske in demokratske misli. Blag mu. viti jo v Trst,.kjer oslane v popravilu, spomin, žalujoči rodbini naše sožaljel j • Sava in Donava pala*a. Sava in Do • Bc rranizaeija naših higijenskih insti- nava sla v zadnjem č:;su zopet znatno p.id-tntov. Načelnik higijenskega oddelka mi- li. Vodostaj Save kaže sedaj pri Bee-rra-oislrslva za narodno zdravje dr. Štampar, du 150 cm pod normalo in 7 metrov ki se je dalj časa mudil v Hamburgu, se CO cm pod maksimom. Manjka samo 5e v kratkem vrne v Beograd. V Hamburgu 25 cm, d:i se znižn voda do onega mi.il-proučava tamkajšnje higijenske instiluci- ma, kakor pred 34 leti. Tudi Donava nag-je, da se po hamburškem vzoru reorga-; lo pada, zlasti v gornjem toku. nlzlrajo tudi naši hlgijenski Institu'1. | • Nagla smrt. V Moslaru je predvčeraj- • Zaplenjeni frankovski volilni letak. —■ 1 šnjira nenadoma umrl priljubljeni pod-Zagrebško državno pravdništvo je včeraj; polkovnik Borivoj Korač. Prišel je na kon-rjutrnj zaplenilo nek frankovski volilni le- ferenco oficirskega zbora. Sredi diskusije tak, ker ngitira na nezakonit način za ze vslal ter izjavil, da mu je slabo. Takoj poljski profesor za poljsko literaturo doktor Marijan Sziko\vski, ki je znan kot navdušen propagator poljsko-češkega zbližan ja. * Državnemu pravdništru! Župnik Tavčar v Poljanah je 5. t. m. skušal podkupiti naprednega volilca-ženina s tem, da mu je obljubil, da ga zastonj okliče, če voli klerikalce. G. župnik se očividno ravna po zatrdilu g. Pelegrinettija, da se katoliški duhovniki nikakor in nikjer ne vmešavajo v politiko. Od škofa, ki bi takega župnika moral takoj suspendirali, ne pričakujemo nič, ker je že zdavnaj izgubil čut za to, kaj se v cerkvi sme in kaj se ne eme. Zaupamo pa v državno pravd-ništvo, da bo g. župnika Tavčarja prijelo radi poskušenega podkupovanja, mi bomo pa za lo zlorabo še posebej z župnikom obračunali. * Da se ne pozabi. Naročnik nam piše: Bilo je v onem času, ko je Davidovid gumbe šlel, da li naj se drži Stipico rili ne. Na ministrskem stolčku za poljedelstvo grel se je I iger Kulovec. Tedaj je služboval v D. Lendavi neki uradnik, o katerem ni nihče vedel slabega. Pod vlado tigrov spomnil se je pa znani rovar Klekl, da je to nevaren SKS.-ar. Napisal je obtožnico In doličnl uradnik — veterinar — bil je brez preiskave in ne da bi mu bil kak pogrešek v službi dokazan, premeščen na kazensko mesto v Cabar. TVm se še sedaj nahaja, dočim je rodbina os'ala v Lendavi. Upamo, da bo sedanja vlada slorjeno krivico prejšnje vlade popravila. * Kaplan i oboroženo tolpo. V petek se je vršil v Višnji gori shod Narodnega bloka. Na shod je prišel tudi tamošnji kaplan z gručo fantov, večinoma Orlov, vsi oboroženi z gorj: čami ia — kakor se je pozneje pokazalo — vsnj nekateri tudi z revolverji. Hoteli so shod razbiti, a se jim ni posrečilo. Nili ugovarjati niso mogli in znali izvajanjem predsednika g. notarja Zevnika in ljubljanskega delegata g Berščaka. Prizor za bogove na se je nudil navzočim, ko je predsednik pozval kaplana, naj še on spregovori in pove, kaj ima ugovarjati. Kaplan ni mogel povedati ničesar, vstal je in jo s svojo gardo klavrno odkuril, eden njegovih pa je za slovo oddal še tri revolverske s'-ele proti zborovalnemu lokalu. Ob tej priliki se je tudi izvedelo, da g. Erjavc govori okrog, da mu je litijski srezk! poglavar g. Podboj ponujal 100.000 Din, ako sorej me kandidaturo na lastni (klerikalni) li sti. Z njim bo g. glavar že sam obračunal, vsi zborovalci pa so se razšli s trdnim sklepom: v nedeljo vse kroglice v skrinjico Narodneaa bloka. * Nezgoda na Jadranu. Pamik «Srbin> Jadranske plovidbe je proslo sredo v Excetla jo najboljši in vendar najcenejši stroj ta rod bi bo ia obrt. — Nadomestni deli za vce stroja. 17» J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljansko kreditno banko. Da bi cenjene dame vedele kako sijajni jumperji, v lepoti ueoadlmljiv so do« eli, bi «i gotovo takoj nabavile po svojem okusu no5tenJak, ki je bil pred svetovno vojno dolgo vrsto let lastnik splošio znane restavracije (Panado* v Trstu, katera Je slovela zbog svoje prvovrstne kuhinje, točne postrežbe in solidnih cen. daleč preko tržaške meje. Otvoritev naznanja v Inser.-.tnem delu lista. 321 * Grozen (ločin v knprirniški okolici. Blizu Koprivnice ob železniški progi Ko-privnica-Kloštrr leii selo Vlaislav, kjer je živel precej premožen kmet Andrej Milj ur. V noči od 3. na 4. februar pa Je v njegovem stanovanju s sekiro ubil tl-gan, ki je pri njem prenočeval. Ci^an je umoril tudi Miljurjevo ieno in 13 letno hčerko Ljubo, izropal potem celo stanovanje, odnesel tudi skupilo ta prodani par volov ter pobegnil. Doslej ga 2o niso izsledili. * Ljubezniv brat. France Ilriberiek lz Skoljo vasi po poklicu delavec, čeprav se izdaja včasih za mesarja, je znan kot zelo nevaren lujemu imetju. Nedolgo tega je prestal radi tatvine 5 letno ječo, kar ga pa ni izpamelevalo. Pred kratkim je prišel ponoči v domačo vas, se napolil nato k Sv. Tomažu in vdrl v hišo, f kateri 9tanujeta dva njegova brata in jima ukradel za okrog 1500 Dia obleke in obuvala. Po dejanju jo zopet pobegnil. Nepoboljšljivega tatu zasleduje orožaiStvo. * Javna licitacija. Cestni okrajni odbor v Škofji Loki razpisuje na dan 28. februarja t. 1. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobelonskega mostu čez Toljr.usko Soro pri Pušlalu Podrobnejši podatki so razvidni iz raz glasa v (Uradnem listu*. 310 * Casino de Crikvcnira je otvorjen celo leto. Palače Hotel Terapija. 203 * Pcgrebco in podporno društvo železniških in držat nih uslužbencev v Ljub Ijanu Člansko zborovanje se vrši dne 12. februarja 1925. ob pol 20. uri v salonu restavracije pri (Levu». Sprememba dru štvenih pravil na dnevnem redul 309 * II. krjiževra tombola Jngo«1nvenske Matice. Z izžrebanjem Številk 45 in 90 ter s številko 4 so bile zadete vse ambe ia teme. Včeraj se je vršilo žrebanje za kvateme. Za te dobitke pa je bilo potrebno žrebanje kar šeslih številk, in sicer: C3 (Iriinšesldesel), £6, (šestiiišestdesl), 9 (devel), 88 (oseminosrmdeset), 65 (petin šestdeset) in 48 (oseminštirideset). I'o krajinski odbor Jucoslovenske Malice po zivlja vse one, ki imajo na svojih tablicah izmed vseh navedenih številk ftirl številke v en vrsti, da mu isto pošljejo v svrho razdelitve dobitkov najkasneje do 13. t. m. Dobitki za ambe in terne so se že razdelili. Cz Ljubljane VOLILCI vn. VOLIŠČA! Volilni lokal Narodnega bloka za VIT. volišče (realka) je pri Mraku (ne pri PanJn!). Pri Panju sedijo klerikalni liiapci. Napredni voliki, ogibajte se jih kakor kuge! • u— Talar, frak, cilinder in Dcžmano« vc grabljc so predpisana toaleta za da» našnjo predpustno reduto v Katoliški tiskarni pod protektoratom dr. Korošca in po re/iiskih zamislckih dr. Ravnihar« ja. Orig nalno maske brezzobih tigrov in netopirrcv nii pi'pogač dobrodoše. u— Ljubljanski pogrebe!, včlanicnl pri Ravniharju in Juvanu, se danes zve« čer korporativno udeležijo proslavijo« nja njune zmage. u— Zveza ljubljanskih mežnarjev ni« znanja tem potom, da se ji ie pridružil kot podporni in častni č'an dr. Pilpoga« ča, ki vedno po toči zvoni. Pristopnino nam je velikodušno nakaza! potom g. Kamenaroviča. 1— Dvojna poroka. Danes popoldne sc poročita v farni cerkvi na Viču po« sestnik g. Franc P1 c š k o s gdč. Anico SkubiCcTO Iz Višnje gore ia lofer g. Viktor Noviek z gdč. Mici PleSko> v o iz znane Pleškove rodbine. Mladima paroma iskrene čestitke, u— Policijske prijave. Od petka M soboto so bili prijsvljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 prestopka pijanosti, 1 prestopek izzivanja, 1 prestopek o zglaševalnih predpisih, 3 prestopki cest' nega policijskega reda in 2 prestopka prekoračenja policijske ure. Aretacija sc je izvršila samo 1 in sicer radi pre> stopka pijanosti. u— Tatvina r Sp. Šiški. Pred nekaj dnevi sc je ponoči splazil na dvorišče hiše št. 70 v Sp. Siškl nepoznan zliko« vcc in odnesel od tamkaj več kosov susečega sc perila, last Marije Femc. Zli kovec je preskočil žično ograjo in po isti poti zopet ncopaženo s plenom izginil. Femčcva trpi okrog 800 Din škode. u— Od doma pobegnila. Neznano kam je pobegnila od svojih v Hrenovi ulici št. 20 stanujočih staršev dne 3. t. m. 19» letna Karolina Blatnik. Dcklica je sred« nje postave, okroglega obraza in črnih pristriženih las. Na glavi nosi temnoža« meten klobuk in je oblečena v črno obleko. u— Vlom v lokal Orjune v Ljubljani. Neznani zlikovci so včeraj zjutraj vlo» ■nili v prostore ob'astnega odbora Orju« ne v areni Narodnega doma v Ljublja« ni. Vdrli so skozi okno, ki je bilo samo priprto in siccr v trenutku, ko ni bilo nobenega Orjunaša v b ižini. Stikali so po pisalnih mizah, oilprli šiloma predale ter vzeli iz njih nekaj legitimacij, spisov in orjunašk^h znakov, v sosednjem pro« štoru društva «Zore» pa so ukradli no« gometno žogo in mandolino. Nato so z!ikovci zopet poskakali skozi okno in pobegnili. Pri tem jih je opazil p. Ciril Hartman, sin gostilničarja pri Figovcu z vlaka, ki jc pasiral ravno takrat pro« go pri kinu «TivoIi». Skočil jc z vlaka, da bi zg-abil zlikovce, padci pa jc prc> trdo na tla in so vlomilci med tem žc pobegnili. Domneva sc, da so obstojali iz k'erika!nih frkolinov, kar je razvidno tudi iz raznih neslanih opazk in psovk proti Orjuni in inž. Kranjcu, ki so jih ostaviii v posebnem pismu in dopisni knjigi. Stvari sami ne pripisujemo pre« velike važnosti, samo na dvoje jc treba javnost opozoriti: To je prvo resnično nasilje v volilni dobi, — in pa: Ali na« meravajo klerikalni razbijači danes iz« zvatl kak Izgred in se potem legitimira« z ukradenimi orjunaškimi legitimaci« jami? Kakšen namen bi siccr imela tat« vina teh predmetov? nirr Evangelij lj'ubezni x Magdo Sonja v nedeljo 8. t. m. v KINO IDEAL" Naša skrinjica v Ljubljani Naša skrinjica na Kranjskem Jo Naša skrinjica Štajerskem u— Srebrna verižica z obeskom sc jc našla. Dobi sc v upravi «Jutra». u— Izgubljena je bila včeraj zlata ovratna verižica z dvema porcelanasti« ma fotografijama (gospodom in gospo) v zlatem obročku. Ker je vcrižica last« niči drag spomin, naproša poštenega naj« ditelja, da zanesljivo javi svoj naslov inseratnemu oddelku «Jutra». n— Zgodovina slovanskih umetnosti. Deveto predavanje cikla Umetnostno » zgodovinskega društva sc vrši jutri dne 9. februarja ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Francc McscsncI o temi: rcdva.al vsaj />nkrat, odkar obstoja, šilma s tem komikom. Lahko rečemo, da je dobra polovica kulturnega človeštva — mislim takega, ki ga je kultur? toliko obliznila, da zaide včasih v kino — že videla Chaplina osebno, seveda na platnu. Viedla je njegove kretnje, njegovo igro In se mu iz srca smejala. Chariiejevo ime se izgovarja z istim navdušenjem, pa tudi Poslopje Ima moderno centralno pral- »Pisma, ki ga niso dosegla«. Je delo-nlco, ki je opremljena vzorno. V nji se j ma avtobiografija, mešanica resničnih dc lahko perilo 4 oseb iz 4 tednov opere, godkov in fantastičnih prividov. !ieyk:n- posuši in zlika v 4 urah. Vsi aparati so na elektriko. Na parni stroj centralne pralnice je priključena kopalnica v dveh oddelkih, za moške in za ženske posebej, s prhami, kabinami in kadmi. Troški za uporabo pralnice in kopalnice se zaračunavajo po posebnem ki uču. Otroci Imajo na razpolago še dve veliki igralnici (18.30 : 10.90 m), delavnico in čitalnico. Poslopja so zgrajena iz epeke, stropi In stopnišča so iz železobetona. Višina nadstropij znaša 3.20 m. Podesti stopnic ter veže imajo teraco plošče. Tla v sobah in kuhinjah so parketna, v predsobah ladijska. Materija! je dodelil mest. stavbni urad, grajenje pa so izvršili najcenejši ofert-niki. Druga skupina na Fuchsenfeldhofu je sedaj šele v surovem dovršena In ima okoli 600 stanovanj. Za obe skupini sta izvršila načrte arhitekta Sclimid in Al-chinger. Tudi v tej drugi grandiozni stanovanjski skupini, ki obsega več stavbnih blokov, je projektirano razen centralne pralnice in kopalnice tudi še veliko število poslovnih lokalov, ateljejev, delavn:c, lekarna I. dr. Vrhu tega dobi še svojo posebno velikansko knjižnico. Obe skupini tvorita umetniško dovršeno enoto. Tu nastane torej povsem novo mesto. gova, ki je prepotovala ves svet, ie videla stvari, ki so bile drugim nedostop- nova, čepra* moram priznati, da Je zboljšanje tudi po moji metodi le začasna O Letfnski se vč le, da je zapustila U večer koncerta s svojo tajnico stanovanj* in da je potem šla sama na Izprehod. Ko — Koliko časa traia približno to lz- j ie poslala tajnica ob določeni url avto-boHšanje? mob!I Pred stanovanje, da bi se umetnica i Kak! dve leti; nozneje pa se lahko P^'13 na konccrt' ni biio * Le*nske postopanje obnavlja vedno znova, tako- rekoč v neskončnost Moja metoda je prav tako kakor Voronova uporabljiva ne, in je radi tega na sugestiven način Itud' « ™oko starost; kot vzgled naj vplivaia na ljudi. Mnogo let je živela v Pekingu na Kita skem, potem pa se je preselila v Mehiko, kamor je bil njen mož premeščen radi konfliktov z nemškim admiralom Tlrpitzem. To Je skromno ozadje «P:sem, ki ga niso dosegla«. Roman pa je bil prvo In obenem zadnje delo. ki je prineslo Hey-kingovi svetovno slavo. Po velikem uspehu, katerega je bila deležna po tem romanu, je napisala še več knjig, toda z nobenim delom se ni tako proslavila. Seveda je vrednost »Pisem, ki ga niso dosegla* zelo dvomljiva tn pomeni samo toliko, v ko!:kor odgovarja ženskim čust vom, kadar hrepeni ženska po možu. katerega ne more doseči. To pa se v življenju dogaja zelo pogostema. oboževanjem po vsem svetu, kot na pri-, ki bo po svoji vzglednosti prijeten kon- mer Wilsonovo ali Clemenceaujevo ali Ljeninovo ali Edisonovo ali kakega drugega slavnega človeka, naravno slavnega vsakega na svojem polju. Chaplin se je srečno oženil pred par iedr.i. Dobi! je za ženo srčkano dekle, ki ga nad vse ljub! in naravnost obožuje. Pa tudi on il je od srca vdan in je postai vzoren soprog. Vse bi biio v najlepšem redu in naravnost idealno, ako ne bi pri-Sli vmes zakoni, ti presneti paragrafi, ki skoraj vsakemu vč ali manj grene ■ življenje, seveda ie tedaj, kadar se tičejo njega samega. Naš Charlie itna že staro mater, na kateri visi z vso otroško ljubeznijo. Hudo ' mu je pa, da se je njen duh omračil. Boli ga, da se n? more z njim radovati uspehov, ki mu jih vsak dan prinaša njegova iilmska umetnost. Priseljeniška obiastva v Zcdlnjenih državah, kjer nastopa Chaplin po vojni — tudi on se je preselil iz Anglije —, so namreč določila, da ne sme ostati nobena starejša ženska oseba, ki ni zdrava in ni ameriška državljanka, v pod-točju Držav. Prečilo se mu je pač, da jo je spravil za nekaj časa k sebi v Ameriko, toda le mimogrede, na daljši obisk. Sedaj pa je potekel rok, in Chapiir.ova mati mora zopet nazaj v Evropo. Zastonj je bil ves Chaplinov sicer velikanski vpiiv, zastonj n egovo bogastvo, pred katerim se svet vedno klanja; nič mu ni pomagalo, mater bo moral dati od sebe. Zagotavljal je z vsemi dokazi, da mu bo malenkosi in otroško veselje, ako bo še nadalje skrbel za svojo mater, da r.e bo padla v breme državL Svetost zakonov stoji med materjo in enim najpopularnejših ljudi na svetu. Ironija usode je hotela, da so dostavila obiastva Chaplinu odlok o izgonu, seveda z vso obzirnostjo, cekaj dni pred njegovo poroko. Charlie hoče sedaj obrniti Ameriki hrbet in se z materjo, li je noče zapustiti na stara leta, povrniti v Evropo, ako se ameriška obiastva zadnji trenutek ne premislijo. Moderna stanovanja trast ostalim neokusnim, špekulativnim zasebnim zgradbam tega okraja... Mi pa le pravimo našim ljudem: *Prul', zidar, se les utit!» f Gustav Denis Amerikanizem je prišel tudi na Dunaj. Kot ideal modernih stanovanjskih zgradb smatrajo hiše s skupno kuhinjo za vse stanovalce. V podzemlju je centralna kuhinja, ki jo oskrbuje občina. Taka hiša v 15. okraju je dvonadstropna in obsega večinoma stanovan a Iz dveh sob, vogalna tudi iz treh sob. Vsako stanovanje pa ima v dnevni sobi še plinski štedilnik in vodovod. Poleg centralne kuhinje je tudi skupna jedilnica. Za odpravo hišnih smeti, pepela I. dr. so na hodnikih preduhi. po katerih padajo smeti v klet, odkoder ulično okno odpravljajo na voz. Na dvoriščni strani je na ploščnati streh! velika terasa za solnčne kopeli vsem strankam. Po poslopiu viada popoina snažnost in red, za kar odgovarja posebno skupno osobje. Kuhinjo opravlja posebna nastav ijena gospodinja. V bodoče se obrat kuhinje prepusti strankam, da si ga urede po svo em okusu in svojih sredstvih. . V estetskem in higijenskem pogiedu najmodernejše so tri- in štirinadstropne hiše v prvem okraju tkzv. Puchsenfeld-hofa v Meldlingu. Stanovanj je 480. Poslopja imajo 24 stopnišč, na 1. in 2. dvorišču sta dve igrišči za otroke, na 3. dvorišču pa pozimi drsališče. V vsi skupini ni niti enega prostora brez direktne svetlobe. Izjemo tvorijo le predsobe. Vsaka kuhinja ima 16 — 20 m3 ploskve in ob V Fontaine Danielu je umrl senator Gustav Denis, že dolgo vrsto let najstarejši Član in zato vsakokratni starostni predsednik francoskega senata. Dosegel je starost 91 let. a bil je do zadnjega čvrst in ml.:dos'no čil ter se je živahno udeleževal parlamentarnega življenja. Problem pomlajevanja Metoda drja Javorsketa. Ni tukaj mesto, da hI obširno in znanstveno razpravljal! o raziskovanjih slovitega pariškega Rusa Javorskega in o njegovih čudovitih uspehih na polju po-mlajevan a. V poljudni oblikt hočemo le seznaniti naše širše občinstvo z bistvom In principi njegove pomlalevalne metode. ki je našla priznanje na vsem svetu in skoraj zatemnila slavo in sloves njegovega druga doktorja Voronova. Doktor Javorskl je po dolgotrajnih poskusih in napornem delu dospel do istega zaključka, do katerega so prišli pred n Im Loch, EheUng In dr. Carrel. Dr. Javorski je namreč ugotovil, da so celice, k! sestavljajo človeško telo, v bistvenih svoistvlh slične enocellčnim bitjem, t. j. da lahko žive neskončno dotgo, pod pogojem, da se okolica, v kateri se nahajajo, obnovi vsaj vsaka dva dni. s čimer se prepreči razvoj avtotoksinov. Ce hočemo torej premagati starost, nam je potrebno le — če le seveda zgornji princip pravilen — najti način, kako obnoviti notranjo okoPco človeškega organizma, ali z drugimi besedami, naiti moramo način, kako obnoviti in osvežiti našo kri. No. tekom svojih raziskavnnj ie dr Javorski našel, da zadostuje zelo ( ma hna količina mlade krvi, da ž njo pretvorimo in obnovimo in osvežimo vso kri od starosti oslabelega sesalca. Po-slrdica tega procesa je. da se celice osvo bode lastncRa strupa (avtotoksinov). In organizem se pomlad!. vam navedem slovitega slikarja Guillau-mina, ki se e v starosti 84 let podvrgel operaciji in me e potem zagotavljal, da zdaj po dolgem času zopet lahko špi. — Dejali ste. gospod doktor, da sta se izmed treh operacij posrečili dve. Mili morete pojasniti, kako da se je tretja ponesrečila? — Ne! Da vam priznam, sam sebi se zdim kakor Volta, ko ;e na žabjih bedrih odkril elektriko. Kakor italijanski učenjak tako tudi jaz slutim neskončno da-lekosežnost svoje najdbe, toda — odkrito priznam — ne morem razumet!, da prav majhna injekcija — jedva deset kubičnih centimetrov — zadostuje, da pretvori celotni organizem, da pa velike injekcije ostanejo brez slehernega uspeha. Prav tako dosedaj še ne vem, zakaj se ml operacija vodno ne posreči In tudi ne razumem, da nekateri operirane! čutijo blagode.ni uspeh injekcije, drugi pa ne. Z gotovostjo morem v tem trenutku trditi !e sledeče: če naj Ima Injekcija uspeh, je potrebno, da je kr! tistega, ki Io odda. s krvjo tistega, ki jo sprejme, čim največ sorodna v svojem sestavu. Neobhodno potrebno pa je. da pripadata oba lndividij3 isti človeški skupini. Te skupine so: I. nervozni ljudje. 2. Iym-phatični, 3. kolerikl, 4. sangvlniki. Tem bo! e je, čim bolj sta si subjekta slična domov. Umetnica Je stara 40 let In Je strašno pozabljiva. 2e pred 15 leti se ji j« enkrat pripetilo, da je popolnoma pozabila na koacert, na katerem M Imela igrati pred Izbranim občinstvom v I-oadonu. Novo razburjenje v Munsterbergu Prebivalstvo Mflnsterberga v Slerlji, kjer je množinski morilec Denke počenjal svoje grozovitostl, je vsled novega strašnega odkritja zopet silno razbur.eno. Pred par dnevi so našli pri ponovni preiskavi v Denkovi hiši žensko obleko, ki so jo kmalu nato spoznali starši neke deklice, k! :e £e pred par leti brez sleda izginila, za njeno last S tem je potrjeni domneva, da Je Der.ke umoril tudi ženska in použil ili prodal njeno meso. Sedaj je prišlo zopet aekaj groznega na dan. Denke se }e bavil s pletenjem koSar za kruh, ki jih V prodaia! pekom v Mdn-sterbergu. Policija je dala preiskati tudi te košare. Pr! tem ie da so bile posamezne vrbove vltre zvezane med seboj z ozkimi prameniki iz človeške ko že. Obiastva so dala te krušne košare zapleniti iu potem uničiti. Kako se je potopilo mesto v morje stvari še mnogo nepojasnjenega, upam pa, da bomo kmalu prodrli v globine najnovejše medicinske panoge, zrevoiucijonirala i flzljologijo 1 medicinsko znanost sploh.* ki bo sedanjo Solčni mrk Ostanki ladij, streh in tramvaja ter trupla utopljenih ljudi so plavala Se v Kakor Iz tega" Izprcvldlte.' Je pri vsej! l°rek tam- kier ^ stalo prejšnji dan oto- ško mesto Port Alezander ob zapadnem afriškem obrežju v portugalski koloniji Angoli. Mesto in ves otok, vse Je propadlo pod morsko gladino. Menda ni en edini človek preživel te katastrofe, razen nekoliko mornarjev, ki so btli s svojimi čolni daleč od pristanišča in tako ušli poginu. Ostale ladje, zasidrane ob bregu, so se popolnoma razbiie. Mesto je bilo prvotno naselbina domačinov, ko pa so se pred teti ondi nastanili Portugalci, so izpodrinili domačina, tako da so v tej naselbini živeli sedaj v j pretežnem številu belokožcl. Prebivalstvo je biio zelo delavno in prizadevno, tako da je postalo mesto kmalu važna točka za izvoz, zlasti ker je imelo ugodno pristanišče. Otok je bil majhen, zavzemal je komaj tolko prostora kakor evropsko provincijalno mesto s 15.000 prebivalci. Ni znano, kaj Je bil vzrok te katastrofe, bržkone pa potres ali Izbruh podmorskega ognjenika. Mornarji, ki so se rešili, so bili kakor blazni, blebetali so nerazumljiva Zadnji solnčni mrk. o katerem smo obširno pisali tudi v cjulru>, je bil pred vsem videti v Ameriki, kjer je bil mrk I popoln. Pri nas ga sploh ni bilo opaziti. »»Pisma, ki ga niso dosegla" V Berlinu je pred kratkim umrla 63-letna pisateljica Elizabeta pl. He.vking, znana pisateljica »Pisem, ki ga niso dosegla«. To je bil namreč naslov senzacionalnega romana, ki je izšel okolu leta 1900. ter se je mahoma razširil po vsem svetu in je nesel ime avtorke po vseh deželah. »Pisma, ki ga niso dosegla« so povest platonične ljubezni, ki s* zaključi na tragičen način. Piše jih dama, katere mož se nahaja v blaznici in ki potuje s svojim bratom v diplomatični misiji iz Jih skozi; kraju v kraj. Na tem potovanju piše me-smetarski j lanholična pisma svojemu prijatelju diplomati;, ki se nahaja na službovanju v daljnem Orijentu. Pisma so sentimentalna, meditativna in hrepeneča. V ;. ih srečamo misli in senzacije odlične in intelektualno zelo razvite dame, opise tujih krajev, polnih domotožja. V zadnjih pismih se slog nekoliko predrugači. IJe-s-de postajajo vroče kakor plameni. Mož pisateljice je umrl, dama je prosta, pa drhti od ljubezni in kliče svojega prijatelja ter ga vab!, naj pride, da izpolni njene sanje o sreči. Usoda pisem pa je zelo čudna: Noben list ne doseže naslov-ijenca, vsako pismo se Izgubi na poti. Vzrok temu je revolucija v Kini, katera razburja vzhodne dežele in v kateri pogine tudi pisateljičin prijatelj, ki je bil ataše nekega poslaništva v Pekingu. To je vse. In kljub temu, da ta pisma posnela tri četrt ur«. faie mrka v presledkih po oknu malo jedilnico. Štedilnik je plinski,. pravzaprav ne vsebujejo nič posebnega, torej brez saj. Kuhin.sko posodo snažijo v prostoru tik kuhinje; iz tega prostora je dohod v stranišče. Kuhinje imajo večinoma tridelno okno v razmerju 1 : 10 k talni ploskvi. Razsvetljava je povsod električna. Pil-nomerl in elektroštevej so vsi zunaj na stopniSkih podestih. Javorski je uporabil svojo metodo na živalih in uspeh je bil popoln. Od teh prvih praktičnih poskusov na živih bit- | jih ie preteklo že precej časa. in doktor Javorski se je lotil ljudi. Našim čitate-ljem je znano, s kakšnim senzacionalnim uspehom. Je-H človeštvo postalo v resnici neumrliivo? Smo II končno vendar doživeli čudež, za katerim Je človeštvo od pamtlveka tako vroče hrepenelo? Na ti vprašanji odgovarja v pariškem «Figatu» sam dr. Javorski: — Ne bodimo preveliki optimisti, vira večne Mladosti tudi jaz nisem odkril. Gotovo pa je, da sem s svojo metodo prenosa (transfuzije) krvi dosegel čudovite uspehe. Ne vedno: v dveh slučajih Izmed treh. Starci ne čutijo več utrujenosti, se ne pritožujejo nad nočmi brez spanja, nasprotno pa se jim je z mladostno krvjo povrnilo mladeniško veselje do življenja, takozvana »euphorija«, ki izhaia Iz harmonije naših organov — tnens sana in corpore sano. Dodati pa moram, nadalju;e doktor Javorski, da izprememha na zunaj nI toli očitna kakor pri Voronovi metodi. Suhjckt se vnanje ne izpremeni, brazde na obrazu se ne ogladijo In lasje ostane- Zfu1llj, poftil,.to« »pno>l.d.r.rteg» suka* io sivi. Izjeme se opazujejo le v slučaju je o.jpo,,!,,,,. frijatrln sr.fle«kee» prezgodnje ostarelosti. t. J. pri ljudeh,: ^kna *i hodo isleg* kupili po izredno ni'.kib ki še niso prekoračili 50. leta. Nasprotno crnab pri t»rdsi 12/s pa pri moji metodi ne nastopi tista na-: m« Cr.li«»**lt TinVliona gla recldiva kakor pr! metodi dr. Voro- i Df Q0 SClIWaD, L]DDl]aDa. i pač pa se je videl kol delni mrk v najza-1 besede- ker s® i|h. omamili grozni tre-padnejši Evropi Velika zvez«lama v Bor- i nu,ki- ki s0 ilh doživeli. Po dolgem času deauzu je s svojimi fotografskimi aparati j so Sele mo«!i Povedati, da SO videli, kako Pozabljiva umetnica Angleška pianistka Ethel Leglnska (rodom Poljakinja) bi imela te dni nastopiti v Carnegle Halli v Ne i Yorku. V dvorani je bilo zbranih nad dvatisoč ljudi, ali umetnica se ni hotela prikazati. Imprezarij je večkrat skušal pomiriti vznemirjeno občinstvo, ime! pa je le malo uspeha. Končno se mu je s posredovanjem agentov posrečilo, v zadnjem trenutku iztakniti nadom -lilo za Lcginsko v mladi poljski pianistki, ki |e baš prišla iz San Francisca In so jo prepe! ali s kolodvora naravnost na oder h klavirju. Ali je bilo občinstvo zadovoljno z namestnico. nam viri ne vedo ničesar povedati. s: je mor,c hipoma vzpelo kakor gora. padlo in se pogreznilo še pod okoliško gladino In na tem mestu je nastal ogromen vrtinec, ki je pogoltnil vse, kar je dosegel. Nekoliko upanja ie še, da so se morda vsaj nekateri prebivalci rešili na afriški breg, ki je oddaljen le nekoliko milj. Westm'nsterski vojvoda na lovn je roman bil pravcati dogodek pred 25 leti. Ljudje so poizvedovali, kdo ..e napisal knjigo, ki je izšla pod psevdonimom. Po dolgem času se je izvedelo, da je pisateljica pisem ga. Heykingova, žena nemškega poslanika v Mehiki. Dama, adli rojiarji častnike ia k ».pitana ter jih presenetili pri zajtrku. Razdrli so brezžični brzojav in prisilili kapitana, da je spustil sidra v zaliva blizu Honkonga. P&robrod je bil v oblasti ronarjev cele tri dnL Na breg pa so prišli ie drugi Kitajci s vozovi: tuli ti t>o pridno (»omagali planiti ladjo. Ko js bilo ropanje končano, so gusarji zapustili Ladjo. Potniki so prižli ob ves denar in obleko, toda, nihče ni bil ranjen ali ubit. Kuharji na pamiku so morali ve« iia pripravljati hrano pod nadzorstvom oboroča-nih Kitajcev. X Pozabljivi pisci. Francoska poštna uprava ugotavlja, da se oddaja na stoti-soče pisem brez naslova. Tri četrtine iih je, ki ne nudijo, tudi ako se odpro, ničesar, iz česar bi se dalo sklepati n.i cdpo-šiijatelja. Ss bolj neverjetno je veliko število pisem brez naslova, v katerih se pošilja denar. Prepovedano ie nemreč pošiljati derar v navadnih pismih, ki jih država, ako jih zaloti, zapleni, seveda z vsebino vred. Zadnja leta se je obogatela francoska državna blagajna za dobrih IS milijonov frankov samo z breznaslovnim! pismi, v katerih so ljudje pošiljali denar, v enem primeru celo nad 10.000 frankov. Pozab! ivost se je v tem primeru pač ha-do maščevala. X Ciklon pri Trapezunta. Kakor poročajo listi iz Carigrada, divja v okolici Trapezunta ob Črnem morju hud ciklon. Baje je zahteva! vihar že nad sto žrtev. Skoda je neizmerna. Na morju s* je potopilo več ladij. X Eksplozija v vlaku. V bližini Ciuja v Rumuniji se ie pripetila v sredo moča« eksplozija, ki je ranila 23 IJudL V vlaka se k namreč peljal uradnik neke lumsk« družbe v Veliki Varaždln In je Imel « teboj pet kilogramov dinamlta. Vsled Iskr« ! z goreče cigarete se i§ raza telilo v^elf i in povzročilo ektpkoija, Ljubljanska zdravstvena statistika ljubljanski mestni fizika t je izdal te dni izredno zanimivo in skrbno sestavljeno statistiko o porokah, umrljivosti, nalezljivih boleznih, sanitetnem delovanju mestnih institucij, stanju javnib mestnih naprav, stavbenem gibanju, kakor tudi statistiko o nujno potrebnih novih napravah s zdravstvenega stališča. Prepričani smo, da bodo ie podatke s zanimanjem čitali ne samo Ljubljančani, ampak tudi ostalo občinstvo. Statistika je razveseljiva tembolj, ker dokazuje, da je zdravstveno stanje v našem mestu tako ugodno, da najdemo približno umrljivost le v najbolj zdravih mestih. Čeprav se morejo ponaSatj Jsta z mnogo modernejšimi zdravstvenimi institucijami ia boljšimi Uimatičnimi razmerami. Evo nekaj številk: PREBIVALSTVO ni NJEGA LI1BLJIVOST. Prebivalstva Šteje mesto Ljubljana približno 55.000. Zdravstveno statistično se je sledeče gibalo: Porok je bilo tekom leta 1924 — 764, (proti 1023 - 42 manj). Otrok se je rodilo: 1487 (vštevši 47 mrtvorojenih) (proti 1928 — 15 več). Izmed stalno v Ljubljani stanujočih je umrlo leta 1924 — 720 oseb. Umrljivost Ljubljančanov je znašala torej 13.0 na tisoč prebivalcev. Splošno zdravstveno stanje, v kolikor se kaže v umrljivosti, je bilo torej prav ugodno in sicer ugodnejše kot zadnja leta; tako nizko splošno umrljivost dosegajo le najbolj zdrava mesta. V starosti do i. leta je umrlo 107 otrok, od 2. do 15. leta 40 otrok; v dobi 16 do 80 let je umrla 101 oseba, od 81 do 50 let 146 oseb, od 51 do 70 lel 166 oseb, nad 70 let starih je umrlo IGO ljudi. Tujrev, to je oseb. ki so prišle iz drugih občin v svrho zdravljenja v ljubljanske bolniške zavode je umrlo tekom leta 120. Ugodna umrljivost Ljubljančanov je pač ntemeljena s tem, da so končno izostale v letih po vojni razširjene epidemije, in-Huence in pa griže. NALEZLJIVE BOLEZNL Nalezljive bolezni kažejo za minulo leto 1924 naslednje številke: Jetika je zahtevala v preteklem letu 101 smrtno žrtev izmed prebivalstva, leta 1923 pa 145; vsak sedmi mrlič iz prebivalstva je zapadel tuberkulozi. Čeprav je ■umrlo lani skoraj za tretjino manj ljudi vsled tuberkuloze, je ta vendar zahtevala ie veliko več žrtev kot vse druge nalezljive bolezni skupaj. To povzročujejo predvsem slaba nehigijenska stanovanja in pa splošna draginja, ki ovira zdravo pravilno prehrano. Nujno je potrebna , ustanovitev državnega dispanzerja za bolne na pljučih, ki bi kakor v drugih mestih, tudi v Ljubljani dosegel lep uspeh proti jetiki. Za jetiko je umrlo 42 oseb v starosti 80 do 50 let, 32 v starosti 15 do 30 let; v starostf do 15 let 11, v starosli voljili kar najbolj neruski okus. Njihov značaj pa ima to veliko prednost pred drugimi, da je še preveč svojevrsten, preveč izviren. Tega ni težko doumeti. Ruski kulturni razvoj je dobil stoprav S Petrom Velikim svobodno polje za raz« mah. šele pred poldrugim stoletjem je ruska kultura slekla samostansko kuto. Stopila je pred Evropo In v Evropo s polno si'o m'adosti. V nji se še oglaša kakor tiho šumenje iz lupine morske nad 50 let 16 oseb. — Tujcev, iz d.ugih školjke rezonance tistega Vzhoda, ki na« občin je umrlo 95 na jetiki. sičcnc in razočarane zapadnjake opaja Za trebušnim tifusom je obolelo 19 do- s pristnostio svoie čustvenosti in z ne« mačinov; od teh je umrl eden. Tujih odoljivo silo izgubljene vere. Zategadelj občanov je umrlo šest. nam vzbuja ruska umetnost toliko no« Griža je prav ponehala; obolelo je le j vih emocij. Zdi se nam — da sc zatečemo 16 oseb in je od teh en otrok umrl. Iz po primer k Romain Rollandu — da Reševalna postaja je posredovala v 1355 slučajih. Nujno je potreben za Številne prevoze obolelih in ponesrečenih modem rešilni auto, ki dospe v najkrajšem času. Mestni vodovod se je vpeljal tekom leta 1924 v 12 hišah v Ljubljani, U hišah v Šiški, 8 hišah v Mostah in eni hiši na Jezici. Dnevna uporaba vode je bila največja dne 5. julija 1924, in sicer 12.840 kubičnih metrov, nalmanJSa 9. marca 1924 — 7.607 kubičnim metrov; na posamezno osebo prebivalstva je prišlo te dni 235 iitrov, oziroma 140 litrov Javna kopališča je nadzoroval v higi-jenskem oziru me6tni fizikat. V mestni ljudski kopeli v Prečni ulici je bilo tekom leta nad 30.000 obiskovalcev. Mestno kopališče na prostoru ob Ljubljanici je bilo odprto od 1. junija 1924 do 20. septembra 1924. Vzlie neugodni sezoni je imelo 15 tisoč obiskovalcev. Mestna cestna kanalizacija 8e jo dopolnila leta 1924 s kanali na Cesti v Rožno dolino, na Ižanski cesti, v Zitnikovl ulici in njenem stranskem delu in s kanalom p^bf^stva'naMsilo." za odtok s Kerna. Skupna dolžina teh kanalov znaša 532.50 metrov. Vsa kanalizacija v mestu je dolga 34/100 metrov. Mestni fizikat Je izvrleval tndl blgfjen-sko nadzorstvo na živilskem trgu, pa tudi po gostilnah, izkuhlh, kavarnah, po prenočiščih in hotelih, pri pekih in sploh v prodajalnah za živila. Redno so se pregledovale tudi brivnlce. Mesni fizikat z zadovoljstvom ugotavlja, da higijenske razmere in smisel za zdravstvene predpise tudi v teb panogah vedno bolj napredujejo. Nujna je potreba po moderni hladilnici za meso in živila. OPUSTITEV POKOPALIŠČA PB1 SV. KRIŠTOFU. Staro pokopališče pri Sv. Krištofu se bo koncem leta 1925 popolnoma opustilo, zato je vprašanje nove mrtvašnice in mrtvaške veže zelo akutno, ter se bliža s že namišljeno sezidavo tekega poslopja na pokopališču pri Sv. Križu končni rešitvi. NUJNE POTREBE. Koncem svojega poročila mestni fizikat ponavlja že leta 1924 poudarjeno potrebo po ljudskih kopališčih v Šiški, v Vodmatu, oziroma na Poljanskem predmestju. Zelo je opažiti tudi potrebo po novih javnib straniščih, ker se je ves promet v mestu v zadnjih letih dvignil in je tudi število Glede skrbi za zdravje mladine pi predlaga mestni fizikat, da se ustanove počitniške kolonije za šolsko mladino; Stavbeno gibanje je bilo tekom leta morda bi se dogovorno s prosvetnim od-1924 naslednje: Dograjenih Je bilo skup- dclkom pri ljubljanski oblasti ured;le take no deset novih stanovanjskih hiš, večino- kolonije v posameznih šolskih poslopjih, ma enodružinskih; pričeto je bilo zidanje ne preveč oddaljenih od Ljubljane, ki sto-že leta 1923. Adaptacij v stanovanjske na- je ob počitnicah prazna in bi se dals ure-mene je bilo izvršenih sedem, ter se je diti za take kolonije, kamor bi prišli otro- l njimi pridobilo osem stanovanj. j ci iz mesta za čas počilnie. Kulturni pregled Hudožestvemki v Mariboru (Nekaj impresij.) Frav za prav mora biti vsako resnično umetnostno delo svojevrstno in samo« raslo. Ali v odrski umetnosti na primer vidite, kadar hočete, da Ncmcc poda to ali ono vlogo na enak način ko Francoz. Obstoji pač skupnost zapadnjakov, ki In gorkotc, da so padle pregraje naše rc-crve napram odru in smo san ' živeli z njim v nočnem azilu, proseč ga utehe in b:age boi^epotniške geste. Pavlova smo videli naslednjega dne v vlogi dvor« nega svetnika Podkoljcsina. Kdor je imel prcdsodeK, da so igralski talenti, ki se kažejo samo v komiki in da v odrski umetnosti velja načelo delitve dela, tega jt P.vlov prisilil k reviziji. Komi*a in tragika sta zgolj dve strani istega zlat« nika in kakor je v življenju težko za< se je v marsikateri panogi razvila tako i , . .. . , . . .. . . . . ... . v ... ! črtati točno mejo med nitma, tako tudi da eč, da jc ne more utajiti niti samo« ,. . • t T . ., „. ,. n . ... ... genij resničnega umetnica matenia i« nikel umetnik. 1 udi Rusi se radi trudijo, , . , , .. , ,. ., , ... žira z enako božansko silo sleherni čio« da bi posne i zapadne manire in zado« I ... ,.„,,,. 1 r vežkt značaj. Podko.jestn nas je presc« druge občine je umrl 1 otrok. Tudi škrlotinka je jako nazadovala; izmed 59 obolelih je umrlo 6 otrok (predlanskim je umrlo izmed 92 obolelih 11 otrok). Tujcev je umrlo 9. Difterija je bila naznanjena tekom minulega leta 57-krat, umrl pa je le en otrok, in pa trije iz drugih občin. Ošpice so se pojavile decembra meseea od rdeče jutranje zarje veje v našo za« duhlo sobo osvežujoči iztočni veter. Morda nas to zapelje na kriva pota, če izrekamo sodbo. Ali Rusi — Hudo« žestveniki — nam dajejo to'iko boga« stvo žlahtne čustvenosti, da smo jim ver« niki Razuma hva'ežni zanj kakor Lazar za krušne drobtine z bogatinove mize. Nemara smo Siovani še posebej dovzet« epidemično; javljenih je bilo do konca le- nj za rusk0 duScvnost, nemara nas ne« ta 55 otrok brez smrtnega slučaja; bilo koliko opaja tudi godba ruskega jezika. .1« pa mnogo več obolenj, ki niso bila jav ljena. Norice so bile naznanjene v 25 slučajih; vsi otroci so ozdravel L Na dušljivem kašlju je zbolelo 49 otrok, ki so ozdraveli. Egiptovska očesna bolezen flrachoma) Je bila javi Jena 13 krat; koncem leta sta ostala dva slučaja v zdravljenju. Na Influenci sta omrla dva: porodniška mrzlica, otrpnenje tilnika, tetanus In an-fbrax so zahtevali po eno smrtno žrtev. Koz, pegavlce, kolere ni bilo. DELOVANJE ZDRAVSTVENIH INSTITUCIJ. Razkuževanja so se izvršila v 261 sln-Cajlh in to redno po vsaki infekcijski bolezni; največkrat po jetiki (88 krat). Razkuževanje povzroča mestni občini ogromne stroške. Tekom leta 1924 ni bilo treba radi Infekcijske bolezni zapreti nobene šole niti prekiniti pouka za dalj časa; le posamezni razredi na raznih šolah so se zaprli po-Jeden ali dva dni v svrho razkužbe, kadar se je pojavil knk slučaj nalezljive bolezni; v vsakem takem slučaju tudi šolski zdravnik takoj pregleda in opazuje potem ostale učence glede infekcije. Državna stalna bakterijološka stanica. državni higijenskl zavod in državni zavod ta soeijalno-hierijensko z-Vito dece so mestnemu lizikatu v veliko podporo pri pobijanja nalezljivih bolezni, ter za moderno postopanje pri zatiranju, oziroma spoznavanju infekcij neobhodno potrebni; zadnje imenovani Se posebno glede pobijanja velike umrljivosti pri dojenčkih, največje važnosti. Brezplačna ordinacija bolnim mestnim Vendar pa to ne izpremeni končnega efekta: to. kar nam nude Hudo2estvcn<'-*i je za nas zmerom doživetje, kakršnega zaman iš"emo v naših gledališčih. Svet je že zdavnaj opazil, kakšno čarobno šilico je uporabil Stanislavskij, da je izvabil iz svojih ljudi fine odtenke ru« skega realizma. To je predvsem enot« nost igre. v k-teri čutiš, kako čudovito se ukrotijo razdražene individualnosti, če jim vsiliš moralni respekt pred skup« nostjo. Tudi topot Je posetila Maribor sku« pina gospe Cermanove, a brez svoje do« sedanie matice, ki je ostala v Pragi-Dali so n-im tri večere, vse tri pristno ruske. Odveč bi bilo analizirati njih igro, ki tvori živo celoto. So situacije, ko ob« čutiš, da se je pula igre trenutno zmanj« šal, da se ta ali oni vede kot človek, ki koncentrira vso duševno energijo zs to, da reši kak trenuten problem in ga na« zadnje reši polovičarsko ali pa vrže val misli v drugo smer. V takih trenutkih občutite senčne strani Hudožestvcnikov. Nemara ima ta roj. ki je bolj pozno zle« tel iz ula Stnnislavskega in zvabil med poletom še nekaj divjih čebel, nekoliko več takih vrzeli; manj enoten se nam zui in že čutimo, da ni vsak umetnik ali vsaka umetnica močna I ndividual« nost Vendar pa je v vseh nastopih te skupine toliko harmonične raznoterosti ic toliko bogastva, da je njihovo slovo zapustilo v nas hrepenenje, kakor ga ču« tirno po osebi, ki je odšla od nas in od« nesla s sabo svetle ure užitka in doži« vetja. C j.-egs » pritmbl>neg» opernega basista p. Drara Znpona in neobhodni šlo-kranjčev deseti rukovet. Koncert Je bil odmerjen n* dve uri In »e je torej po svo? časovni razsežnosti prretno odlikoval od sllčnih navadno brezkončnih prireditev. V ntnetnHJrem orlni «e koncert popolnoma tispel. Izgleda pa, da se le doba zborovskega a eapella petja na koncertih pri nas, kakor že davno tndi dni- Kraljestvo mode vbogim se vrSi vsak delavnik ob 10. >iri j anonimni skupini ljudi, ki prihajajo v v erdinseijski sobi Mestnega doma; posla ; umazano nočno zavetišče ter odhajajo je bilo dovolj, ker so jo bolniki posečali naveličani in nesrečni. Najgloblji vtis je v velikem Številu; mestni uradni zdravniki so oskrbovali obolele mestne uboge na njik dom In pa t mestnem savatiKu. zapustil Pavlov kot romar Luka. Dal nam je tako pristno in čisto človeško kreacijo, obdacicno s toliko čustvenosti Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedet.ia, 8.: ob 15.: «Peoehih». Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: .SUiikove same*. Izv. Pondeljek, 9.: «Magda». E. « Torek, 10.: Zaprto. : Ljubljanska opera. Nedelja, 8. ob pol 20.: «Travlata». Oo- stuje s. Ado Dariaa. Pondcijik, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Baletni večer Nine Kirsano ve in A Fortunata in Beograda. Plese spremlja operni orkester. Izv. mmminmmmtnmtnmmramd Mariborsko gledališke. Nedelja, 8.: «Mi«non». B. Pondeljek. 9.: Zaprto. (Gostovanje v Pto-iu.) _ Z maribrr keea gledali«*. G. Cvetko Golar je izvršil svojo dramo za rod B. Uprava je izdala . Sprememba v opernem repertcarj« v Ljubljani. Vsled nenadne obolelosti gospoda Julija Betetta se poje danes, v ne-Od leve na desno: VeJerna toaletatleka iz belega krepsatena in krepžorže- deljo zvečer ob pol a Verdijeva opera I« črne filgiran(lulgurant)svile, obroblje-' ta s črešnjevordečlm trakom in islobarv- Travlata z gostom — tenoristom Ado Dana e skungsom in okrašena z veliko za- nim motivom ter srebrnim vstavkom. — j rljanom v vlogi Alfreda. Violello poje ponko. — Plesna toaleta iz krep- Popoldanska obleka za čajanke1 gdč. Frlskova. starega Germonta g. Popov, satena v roza borvi. preko njega svetlejše- in slično. Iz črnega, čipkastega blaga na Opero dirigira kapeln:k Neffat. režira eo-rjav kre; žoržet. perlasto pošit, z zlstim rjavem krep satenu, z obrobki iz rjave spod Bučar. Vstopnice kupljene za oa |Junnn> veljajo tudi sa cTraviato>, ali pa NajnovejSe toalete god, slednj« preživela, in t «grom». Tenor g. 2ivka je sicer tenak, a prikupljiv; ko bo bolj iz-Solan, bo tudi na moči gotovo pridobIL Odpel Je svoj part brezhibno in lepo; tudi izgovarjava je bila jasna, samo da Je mestoma utonila v brezobzirnem «f» orkestru, ki bi lahko bil čestokrat diskretnejšl. posebno pri št. 3 »Na steni gane se obraz. Itd., tako d3 je celo pater Kolb ponekod kljub svojemu dobremu organu • težkočo tekmoval z orkestrom. Ce pomislimo, kako naporna je ravno ta partija, moramo patru Koibu priznati, da je njegov glas silen In da se je celotno držal vedno nad orkestrom. Njegov part vsebuje nekatera krasna mesta, ki so zelo hvaležna: ta mesta je izvedel p. Kolb naravnost bravurno, zlasti v višini. Zbor je odličen in discipliniran ter razpolaga z izbornim materialom. Orkester e točno sledil dlrlgertu in bil ves ias pozoren. Tu pa tam so motile male razlike v intonaciji med godali In pihali, kar pa na tem mestu ne smemo beležiti kot pogrešek, če pomislimo, da Je orkester sestavljen ad hoc. Oospod Topič Je vešC in temperamenten kapelnlk. ki zna držati svoje ljudi v pravem tiru. Videti je, da se je tega dela lotil s posebno vnema V priznanje tega je poklonila celjska Glasbena Matica svoji posestrimi lep venec: drugega pa »Celjsko pevsko društvo«. Posebno priznanje gre vsem onim požrtvovalnim članom orkestra, ki sodelujejo zgolj It Idealizma. Med nim! vMImo profesorje, višje fin. svetnike, doktorje, bančne in druce uradnike, naše marljivo dijaštvo itd. — Marsikdo naj bi si vze! za zsled to dijaštvo. Po koncertu so mariborski gosti Imeli skupno večerjo in prijateljski sestanek s Celjani v »Celjskem domu«, kjer se l« razvilo zelo animirano razpoloženje. vstavkom in enakimi agrafrml; dolgodlak kožub»viae. kožuhovinast obrobek. — Plesa« ob-j it vrne pri dnevni blagajni v operL cijo. Vatikan in škof Jeglič Skof Jeglič «nlč ne ve«, da Je zloraba vere te cerkve prepovedana! Avtentične informacije o stališču Sv. Stolice napram politikujoči duhovščini. v.«n poročila o stališču »v. Stolice ljajo cerkev bi vero n voHito «gita-Bapram* zlorabi vere in cerkve a strani enega dela katoliške duhovščine so v tivo zabela ljubljanskega Škofa in njegov politikujoči generalni štab, ki ae listematično trudi, kako bi cerkev spravil v blato političnih strasti ter med njo in državo izkopal globok prepad. Vse te edne »» so Skof in i cjim ttlerikalna glasila molčala. Dobro vedoS, da so naše informacije pravil-Ee, se jih klerikalni listi niso upali de-mantirati. Indirektno pa so pričeli gro-siti papeža z uporom, če se bo »vmešava] v slovenske razmere*. Toda medtem se je pokazalo, da ljudstvo pozdravlja stališče sv. StoH-M radostnega srca. Povsodi po deželi se čuti V3e olajšano pri misli. da bo morda vendar enkrat napočil čas, ko ee bo duhovnik vrnil v cerkev in ko bo nehalo razdiranje rodbinskega življenja b pritiskanje duš v Božjem imenu u _ klerikalno stranko. Pod strahovitim pritiskom poročil iz svoje škofi- rretsm b komaalstlčn« atra«*« ubranili vsako javao delo»anj«. 4. Diskusijo j© smatrati za končano. 5. Nadaljevati ln razširiti strankino delo, da pojasni vsem članom in ostali javnosti antiboljševiškl značaj trockiama. C. Poleg te propagando v stranki sami jo potrebno iiroko, popularno pojaaniloj delavcem ia kmet«« izven rtranke • zmotah trockiama in njegovih krivih potih, ki vodijo k razkolu med kmeti in delavci. Širokim slojem ljudstva je treba temeljito pojasniti, da jo Trockij • svojimi idejami največji sovražnik kmeUko-delav-ske tvesa in enotne fronto proleUrijata. Bolniki na želodca, črevesih, jetrih, žolča kakor tudi zlateničuiki dmežeje pri uporabi Franc Jožefove grenčico zopet urejeno prebavljenje. Po slovanskem svetu Nova ureditev rodbin skega življenja v Rusiji Kardinal Gasparri, ki je zunanji minister sv. Stolice, je odgovoril, da se popolnoma strinja z Izvajanji gosp. Ninčiča. Tudi sv. Stolica obsoja zlorabo vere v politični borbi in je splob proti' udejstvovanju duhovščine v politiki. Kljub tej izjavi so se množile zlorabe vere od strani klerikalne duhovščine. Sam djakovski škof A k 5 a m o-vič je prepovedal dušnim pastirjem prevzeti kandidature, tačas pa je gosp. Jeglič dovolB kandidirati raznim župnikom. Mne!no. stracija pa ni dovoljena, 8ko je kateri ... . nrtpnx;j flvo}p škofi- da nonavlia svoje stališče, da tudi ona izmed zaročencev slaboumen ali duševno ^ffsarss^s&fi ---ta—r zsru s&Jtari sr-ss* ie da, B.^4. » j ■»*> > " «<~ V torkovi »levilkl poznal energijo, velike organizatorje sposobnosti in zasluge Trockega u rusko revolucijo, ai ni mogel misliti, da bi se boljševiki odloČili za U riskantni korak. In vendar so sklenili odstraniti med krvnimi sorodniki v ravni liniji. Mož in žena smeta nositi skupno Ime, ako to Izrecno zahtevata pri registraciji poroke, sicer ohrani vsakdo svoje staro ime. Zakonska zveza nima nobenega vpliva na državno pripadnost. Premoženje, katero si pridobi zakonska dvojica tekom življenja, pripade obema. Ako eden zakoncev nI sposoben za delo in za svoje preživljanje nima potrebnega zaslužka, tedaj je za delo sposoben zakonski drug dolžan, da podpira svojega nesposobnega zakonskega druga. Ločitev zakona je vsak čas mogoča. Ako postane noseča kaka žena. ki ne živi v registriranem zakonu, ledaj ima pravico, da naznani oblasti tistesa, ki je radi svetega čina dolžan podpirati njo In otroka. Označeni o?« more v roku 14 dni vložit! pritožbo. Ako zamudi ta rok, tedaj se smatra postavno za zakonskega očeta. Ako se dokaže ali ako ugotovi sod 1 Me, da je ženn v kritičnem času občevala z večimi moSkfmf, tedaj so vsi dolžni nudili ji potrebno mnterijetno pomoč. Roditeljske pravioe so v glavnem dolžnosti n*pn>m otrokom. Ako roditelji ne Izpolnjujejo »eh dolžnosti, Ima aodUče pravico, da jim odvzame roditeljska prava. Vse korake slede vziroje otrok ukrenejo stnrSi sporazumno. Ako se ne morejo sporazumeti, odloči krajevni varuh. Roditelji so tudi dolžni »obiti svoje otroke ali pa jih Izučiti v primerni obrti, ne morejo pa brez sporazuma sklepati _ _____________________dogovorov za delovno izkoriščanje otrok. .... . ,, , . ... Oba roditelja morata vzajemno skrbeti za emanciplrall od vodstva komunistične! ^^^ oIrot Ako r(ylit«lj, wne. stranke, vidijo v borbi Trockega pro i; dolžnosti ali zlostavljajo vodstvu stranke svojo nado s, tem je prt- j o|roVft< f|m more sodiMe odvzeti otroke zadeta ogromna Skoda diktaturi proleta- ,er ^ .zroii(i ? -HJ|o T)|ruh)| „„ drugi strani pa so tudi otroci dolžni skrbeli za svoje roditelje, ako pridejo v stisko in postanejo nespo6obni za delo. Ako je to nemogoče, tedaj preide ta dolžnost na brate in sestre ter najbližje sorodnike. Adopcija je dovoljena samo v Interesu ne drame je dobila posebno dovoljenje od moskovskega sovjeta, da sme imeti še drugo sobo, kjer se uči in kjer poučuj« druge. V isto stanovanje se je princi U delavec in zahteval tu
  • ročiia mu je nekega čevljarja. A .čevljar je zapil blago in izjavil pred sodnijo, da je šlo za žganje. Sodnija je upoštevala čevljar je vo revščino in proletarsko po- kolenje. Znanka pa je morala radi bvo-( -------------— ----------- je<*a nasveta plačati vrednost zaprav i viču: partija Bajec—Mrzlikar se prekine. ___v,______--rt. Vn^tnita- Vnlkar (m. mi roviča, a Vogelnik iaguM proti Mraii< karju. Četrto kolo (22. januarja): Skulj m mora ukloniti Mrzlikarju, \Tadimlrovl« Vogelniku; dr. Veber dobi ▼ remijald končnici proti Kraglju, Sever prod iju; Bajec izgubi proti Bczrukovu, a d.. Cadcž proti Volkarju. Peto kolo (24. januarja): Votkar zada Skulju, Bczrukov mora predati Igr« dr. Cadcžu- Partija Pucelj—Bajcc se preloži. Kragelj porazi Severja. • Vogelnik t» mora zadovoljiti proti dr. Vebru t rtmi* jem. Istotako konča neodločeno partija Mrzlikar—Viadimirovič. Scsto kolo (26. januarja): Skulja porazi Vladimirovič. dr. Vebcr Mrzlikarja, Se« verja Vogelnik, Bajca Kragelj. dr. Ca* deža Pucclj: partija; Volkar»Bezniko* a* prekine in preloži. Sedmo kolo (29. januarja): Bezrukov mora kloniti pred škuljem; partija Pu» ceij—Volkar se preloži; Kragelj premaga dr. Cadcža. Vogelnik Bajca. Mrzlikar So« verja, a Vladimirovič dr. Vcbra. Osmo kolo (31- januarja): Skulj Izgubi proti dr. Vebru, Sever proti Vladimire ljon/xr» blaga — saj je ona priporočila čevljarja. To »o tipični dokazi stroge komuni stične morale, ki priča, kakšen je novi red v sovjetski Rusiji. rijata. V stranki in njeni okolici je napravila opozicija Trockega iz njegovega imena znamenje, v katerem se zbirajo vsi neboljSeviki, nekomunistični ia antipro-letarski elementi. V splošnem lahko označimo celokupno akcijo Trockega proti stranki kot poizkus, | 0,r(>^ fe 'je 0lrok'dovr5U 10. leto, odlo-da se spremeni ideologija RKP v neke;čuje gam Q „vpji l()opciji. vrste nijo še nedoigrane partije. Kino ae bo umaknil iz javnosti liho in mirno, ne da bi poizkusil z avtorileto in popularnostjo med svojimi pristali v komunistični stranki in rdeči armadi odgovoriti aa ta udarec tako, kakor je znal odgovoriti as čelu revolucijonarne vojske generalu Deniklnu in admiralu Kolčaku. Za enkrat je njegova usoda formalno zapečatena s Sem, da ga je centralni odbor komunistične stranke in vodstvo komin-terne kratkomalo izključilo in mu odvzelo vse funkcije. da se vaš revolucijonarni pokret približa evropskim vzorcem laži-marksizma, t. j. koneem koncev v duhu evropske sociial-demokracije. Vsa komunistična interna-cijonala vidi. kako ovira najuglednejši član RKP boljsevizacijo sekcij kominlerne in dejansko podpira sovražnike boljševizma iz tabora druge internacijonale ... Z ozirom aa to je plenum CK in CKK sklenil: 1. Kategorično opozoriti Trockega O tem dogodku izvemo iz moskovske j tem smislu, da zahteva pripadnost k bol]- eledeče podrobnosti: Trockij jejševižki stranki dejansko in ne eamo be-poslal centralnemu odboru komunistične1 sedco pokorščino strankini disciplini in stranke (CKRKP) obširno pismo, de tirano v Kremlju 15. januarja 1025, v katerem zagovarja svoje stališče in odklanja očitek glede nameravane revizije Leninovih teorij. Obenem je pripravljen opravljati po naročilu stranke veako delo in prosi, naj vodstvo v interesu stvari same čim prej imenuje na njegovo mesto drugega predsednika revolucionarnega vojnega sovjeta. 17. januarja se je vršila popolno, brezpogojno odpoved od kakršnekoli borbe proti idejam komunizma. 2. Ker je vodstvo armade nemogoče brez opore, ki jo ima vrbovuo poveljstvo v avtoriteti celokupne komuuističue stranke, nadalje ker nastane brez take opore opasnost, da izgubi stranka svojo železuo disciplino, ker se je konferenca političuili agitatorjev in frakcije revolucionarnega vojnega sovjeta že izrekla za odstranitev t Moskvi plenarna seja CKRKP in. Trockega in ker je Troc' j v svojem CKK (vodsfva kominterne), na kateri je pismu sam priznal, d« zahtevajo interesi bila sprejeta za Trockega usodna resolucija. Od prisotnih članov eta glasovala proti resoluciji samo dva. V resoluciji pravijo boljše viški prvaki med drugim aasfopno: «V mednarodnem obsegu presoja btrr-fcazija in socijaldemokracija nastop Trockega proti komunistični stranki kot znak pred stoječega razkola stranke in torej tudi razpada proletarske diktature sploh. Iz lega izvaja mednarodni imperijalizem deloma tu-H svoje praktične posledice v politiki napran sovjetski Rusiji. V državi sami razumejo vsi protisovjetski In omahljivi elementi ta nastop kot signal, tuj strnejo svoje vrste pro« politiki komunistične strank« z namenom razbiti režim proletarske diktature 1« pripraviti tla burfaazni demokraciji Anllproletarski Cementi državnega aparata, Id bi a« radi njegovo odstranitev, priznavamo, da j« nadaljnje drlutanje Trockega v revolnci-jonarnem vojnem soTjeta nemogoče. & Vprašanje nadaljnjega delovanja Trockega v komunistični stranki se preloži do rednega strankinega kongresa s opozorilom, da bo TodstTo stranke v sla-čaja aore kršitve strankine discipline prisiljen« izključili Trockega še pred kon- se je zopel enkrat pokazala praktična ne-možnost. izvesti komunistične utopije v realnem življenju. Sovjetska jnstrca Moskovska »Pravda* poroča o likvi-diranju stare eodnij^ke prakse v Rusiji, katero je odpravil sodrug Larin. Sodniki iz preteklosti se niso mogli otresti starih predsodkov. Ko je izdala sovjetska vlada svoie zakone, so se ravnali še vedm> samo po prejšnjih zakonih in se niso ozirali na proletarsko moralo. Vsled tega je prišlo do obžalovanja vrednih oslarij. Delavec, ki je pretepel svojega gospodarja, je bil oh. sojen ravno tako. kakor podjetnik, ki jo pretei»el delavca. Ali pa «op.;pr. odvzeli stanovanje delavcu, ki se je naselil brez dovoljenja stanovanjskega urada. Zdaj pa je revuija Larina odstranila za vselej nazadnjaške »otelj Iji-I krecije Borgie in drame »Carlos 1 Elizabeta* izdeluje nov lilm »Lopovi in svl-la», čigar snov je vzeta iz berlinskega življenja. Glavno vlogo Igra Reinhold Schiinzcl Fordove tovarne v Nima. Berlinska filmska družba £lwe Je baš dokončala lilm, posnet po modernem nemSkem romanu »Garragan*. ki je Izhajal lanska leto v »Berliner lllustrlerte Zeihing* Ia vzbudil tudi Izven Nemčije veliko pozornost. Odlomek romana se godi v veliki ameriški avtomobilni tovarni. Za ta de! filma je dovolil sloviti avtomobilski kralj Ford, da se posname v njegovih ogromnih tovarnah v Delroltu. Tako bn film nudil tudi zanimivo in poučno sliko o delu v teh največjih tovornah sveta. Krajevna organizacija Samostojne demokratske stranke na Jesenicah naznanja vsem somišljenikom prelužno vest, da je preminul dne 7. L m. ob 1. uri ponoči njen velezaslužni podpredsednik, gospod Lovro Humer, star. restavrater itd. na Jesenicah Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 9. februarja t L ob Vs ur' popoldne. Bodi trdo preizkušenemu možu, lahka žemljica in časten spomin! Brat Lovro Humer star. restavrater na Jesenicah naš prvoboritelj in predsednik našega Mestnega odbora preminul je 7. t m. ob 1. uri ponoči. Pogreb se vrši na Jesenicah v ponedeljek dne 9. L m. ob pol 16. uri popoldne. Rajnkega brata predsednika spremimo vsi na zadnji poti. Njegov spomin ostal bo svetel med nami. Na Jesenicah, dne 7. svečana 1925. Mestna Or-Ju-Na Jesenice. arstvo Vprašanje prisilne poravnave {Mnogo so razpravlja med našimi go« jpodars.icimi krogi o vprašanju prisilne poravnave izven konkurza. Naše trgov« ske in obrtniške zbornice so se nedav« no izrekle za reformo to institucijo, do« Jim Trgovska zbornica v Beogradu za« govarja popolno ukinitev. Kakor javlja« jo iz Beograda, se bo koncem t- m. vr» lila v ministrstvu trgovine in industrije irelika konfcrcnca pravnikov in zastop« nikov gospodarskih krogov, ki naj bi sc ticdini'i glede vprašanja nadaljricga ob« Stoja prisilne poravnave. Za to konfe« renco vlada toliko večje zanimanje zara« Idi tega, ker so spričo tega zakona za« itle važne in velike kreditne ustanove Vkinjnti vsako dajanje kreditov. ■ Do sklicanja konfercncc So privedli fcadnji dogodki, ki govore za popolno ukinitev prisilne poravnave in ki se po« Bebno živahno obravnavajo v Beogradu. Številne poslednje prisilne poravnave so lako omajale ugled našega gospodarstva » inozemstvu, da sta cc!o viadi dveh ve« likih držav uradno opozorili svoje fi« nnnčnikc, da je opasna dajati kredite v našo državo, dokler jo pri nas v veljavi Zakon o prisilni poravnavi. Tudi drugi idomači denarni zavodi rajši kupičijo idenar, kakor dajajo posojila. Tako po« trota beograjska »Politika«, da ima ne« Ica velika banka v Svojih trezorjih 100 milijonov Din in sc brani dajati posoji« la. Tudi v teh okolnostih je cdcu vzro« kov finančne in kreditne krize, j Veliko senzacijo ie med gospodarski« mi krogi vzbudilo tc dni postopanje Državne hipotekarne banke. Upravni odbor te banke je zaradi odloka, da sc niti ona ne more izvzeti iz prisilne po« ravnavc, odgovoril z ustavitviio posojil, dokler obstoja zakon o prisilni porav« navi. Upravni odbor jc v posebni spo« mcnici, predloženi ministru za trgovino in industrijo, obrazložil svoje postopa« nje ter vsestransko škodljivost tega za« kona, s katerim jc ustvarjena nemoral« na baza za gospodarsko delo pri nas in zaradi katerega je postalo inozemstvo napram nam nezaupljivo. Prisilna porav« nava zaostruje denarno krizo, ker ban« kc odklanjajo dajanje posojil. Od tega jc dvojna škoda: osebe z ncsum'jivo kreditno sposobnostjo ne morejo dobiti idenar, a banke kupičijo gotovino in iz« gubljajo obresti. Negotova pa jc konč« no tudi pravna vrednost zakona o pri« silni poravnavi, ker jc ta bil razglašen lamo za eno dobo veljanja zakona o proračunskih dvanajstinah. V spotneni« ci se zato zahteva suspendiranje prisilne poravnave- Posojila je ustavila iz istih vzrokov j tudi Hipotekama banka trgovskega fon« 'da, ki po posebnem zakonu vživa enaka : pooblaščenja kakor Državna hipotekar« i na banka. Tudi ona bo predložila mini« | Stru trgovine in industrije spomenico z zahtevo, da se zakon o prisilni poravna« yi ukine. Nadalje sc v gospodarskih krogih go« ▼ori, da bo cclo Narodna banka podvzc« la enake korake. Povsem je podoba, da go dnevi obstoja prisilne poravnave Ste« ti. Omenjena konferenca, ki sc bo vršila koncem t. m., bo najbržc končno rešila to vprašanje. Celoletni izvoz 1924 že pred nekaj dnevi smo kratko beležili rezultate našega lanskega Izvoza, povzete po statistiki General, direkcijo carin. Danes objavl.a-o k temu Sc posamezne podrobnosti. Napredek našega izvoza izza prevrata ie razviden iz naslednje tabclice (številke zackroženc): » Izvoz • v tisočih ton v mil). Din T L 1919. 282.7 686.8 V L 1920. 915.2 1.320.6 V L 1921. 1.583.7 2.460.7 v L 1922. 2.213.9 3.691.2 V I. 1923. 3.025.9 8.048.8 .V 1. 1924. 3.915.7 9.538.8 Lanski Izvoz napram predlanskemu ie napredoval po količini za 29.4 odst., a po Vrednosti za 18.51 odst Zanimivo jc, kako se jc v L 1924. razbijal izvoz po mesecih: Turščica: v Avstrijo 71.8, Češkoslovaško 56.5, Italijo 18.9. Žilo: a) pšenica: v Bolgarsko 45.8, Madžarsko 20.7, Avstrijo 17.4; b) ostala žita: v Grčijo 6.8, Avstrijo 43. Les: a) stavbni: v Italijo 64.7, Francijo 9.9, Madžarsko 8.7; b) drva: v Italijo 4.8, Madžarsko 3.4. Meso: a) sveže: v Avstrijo 371, Italijo 10.4, Švico 7.7; b) mesni izdelki: v Italijo 2.4, Grčijo 1.1. Pšenična moka: v Češkoslovaško 15.6, Bolgarsko 13.9, Avstrijo 13.8. liva goveda: v Italijo 16.7» Avstrijo 8.7, Grčijo 5.6. Jalca: v Švico 20.9, Avstrijo 4.7, Italijo 2.4. Sirovi baker: V Francijo 21.5. Fižol: v Italijo 11.7, Grčijo 2.4, Rumu-nijo 1.6. Žive svinje: v Avstrijo 9.8, Češkoslovaško 4.9. Turščica ie torej tudi v decembru obdržala svoje prvo mesto, ki si ga je priborila v novembru. Doslej še ni v nobenem mesecu izvozila naša država tolikih količin turščicc (4247 vagonov) kakor v decembru 1924. Tudi izvoz žit in žitnih predelkov jc bil v decembru velik. Izvoz živine pa je bil slab; napram dccembru 1. 1923. je znatno nazadoval. Vzrok temu so bile deloma previsoke cene živini v naši državi, deloma pa izvozne carine na živino. V splošnem pa je ogromen porast izvuzj v decembru porok, da je naša trgovinska bilanca za i. 1924. visoko aktivna. K temu se povrnemo, čim bodo znani tudi uvozni podatki. do 8 Din venec, bnPtvo oFe 80 do 83, mleko 8 do 8.5 Din Mter, jabolka 1 do 6, hruške 8 do 18 Din kg. Kmetje so pripeljali ▼ sredo 4, t m. 8 vozov ser.a in 6 vozov slame, v soboto pa 11 vmor sena In B vozov »lame na trg. Cene: senu 70 do 87.50, slami pa 62.50 do C5 Din za 100 kg. ss Kafrt zakona o Sumati. tz feeogta- da poročajo: V ministrstvu za Sume In rudnike se bo v kratkem ponovno pretresel novi nn^rt zakona o Snmah zaradi izvršitve nekaterih dopolnil, ki so *e pokazala potrebna. Takoj po tej redakciji «e bo p-edlorr predložil narodni skupščini na odnbren;e — Jtvor premoga 'z češkoslovaške v .tuffoslnvljo 1. 1924. V 1. 1924. je izvozila češkoslovaška v Jngoslavilo 18.870 ton Črnega premorra napram 28.078 tonam v 1. 1928.; 81 tan rvivern premorra n-prnm 510 v 1. 1923.: 12.505 ton koksa napram 2-2.420 v 1. 1928. in 85 ton briket napram 40 tonam v 1. 1928. — Trapsportlranje nove turSčlce. Nova turščica se naj transport'™ samo v zaprtih tagnnih. Občinstvo se opozarja, da le v n^gnvem Interesu. dri natovarjn tur 5čipV»nl'ke direkcPe prevzela od ItalHarske Vnmiri'e Thaon do Revel 3 p^padato"!«! skladišči. — Novi mlin! v Banatu. Čeprav se na-?a Trlin«k» Industrija nshain v krizi, se vendar n*tnnav'Iajo Se novi mlini. Tnko se v VrScti poleg treh starih gradita Se dva nova. Tedenski borzni pregled Zagreb, 7. februaarja. . . ,, , . ,.... „ . , „ . ... ...... j ,, = Namera prestavitve poljskih tekstil V efektih je bil položaj ta teden dalje, fh trorr|e v!jII?oS„viK Pn *.np>rih nefpreme,?jen ^"J"!.^!^ ,,8^ "!«^ I vesteh namerava ve* tvorničarjev bom- hnžne tkanine v Lodzn prestaviti svoie obrate r Jutroslavijo. Tvrdka Sprelregen ie bn'e Je frftdvzeln zadevne korake. — Doliave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani spre'ema do 10. t. m ponudbe za dnbavo raznega električnega materiala. (Natančnejši podatki na e pori rd pri ekonomskem odelenin teca ravnateljstva). — Vršile se hodo naslednje pokazovali po nekoliko zaključkov, dečim so bili industrijski papirji zelo zanemarjeni. Na deviznem tržišču eo bile ta teden neznatne spremembe. Zaradi neznatnega oslabljenja dinarja v Curihu so poskočile tudi na zagrebški borzi vse devize, ki so se trgovale vedno po curiški pari'eli. Narodna banka je intervenirala razen včeraj vse dui v tednu in redno pokrila j 0f,.,t.-i:r»e licitacije: dne 25. t. m. pri rnv-za preko polovice povpraševanja. Včeraj I natel'stvu državnih žeVznic v Suboticl pa je nnslopila zopet slaba tendenca In j ^Je dobave peska za livarne: dne 27. intervencija ni bila potrebna. Včeraj so t. m. pri mrnateljstvn državnih železnic tečaji deviz nezn-tno popustili. Dnevni v 7,»rrrcl>u gled? dobave gradbenega ma-promet je znnšai povprečno okrog 9 mili- ] toriala (cementa, opeke. Samotne moke jonov Din razen v prvem borznem dnevu opeke Itd.): dne 28. t. m. pri poitni tega tedna, ko je znašal okrog 4 milijo- direkei.M v I jnblianl glede dobave 800 na Din. V današnjem svobodnem promet« v efeklih ni bilo poslov. V devizah je bila tendenca precej slnba in promet minimalen. Za posamezne devize eo zabe'ežene naslednje tnksarije: Dunaj 0.0874 do 0.0876, Italija 23G5 do 257, London pisemskih in 800 denarnih vreč: pri rav-nate'istvu državnih železnic v Sarajevu glede dohavt tapet: pri ravnateljstvu državnih Železnic v Suhotlci glede dobave stružnic. glede doba re sanltetsklh torb iti pledo dobave koksa. — Predmetni otr'a«i so v Trgovski in obrtniški zbornl- 290.25 do 290.75, New-York 615 blago, j ci v 1.;ubljanl M vpigled. 1'ar'z 333 5 tn 337 5. Praga 182.5 do 182.75 = Obtok novčante v Češkoslovaški je ia Švica 1194 do 1190. po Izkazn 81. jsnuara po»k"fil za 417.2 milijona n* 7910.5 mili;ona KČ. M 'U hu. — P0,0,a' ra ameriških žitnih trflščlh mariborski trsf je bil predvčent)Sn;em nesp'enien!en. r*- Dne 7. t. m. je pri.Mo 94 slanlnarjev M re so le sem in tja neznatno piskofile. trg in kmetje RO pripeljali 8 vozov krom- j kar se smatra kot reakcija na znaten papirja in zelenjave ter 20 vozov jabolk, dec predhodna dva dneva. Povsem je Promet je bil živahen. Cene mesu so od podoba, kakor so da razbrati iz. dospelih prctečeneira tedra zopet p"d!e. Slaninarji ve=ti, da so cene svni viSrk dosegle In cljL Vobče zizntmuje napredek Sokol« stva na vsej trti in izkazuje v 26 iupth 409 društev in 51.948 članstva. Seveda velja to itevilo za koncem let* 1923, dane« to te itevilke ic viije. V orga« nizačnem oddelku je priobčen najprej vzpored glavne skupščine in od borovo seje, ki se bosta vršili 21. In 22. marca v Brodu na Savi, dalje so poročila iz sej starešinstva JSS in drugi izkaz prispev. kov od saveznega dne. Tudi Is iupe Banja Luka in Skopi j* sta dva diljša dopisa. — Med raznoterostmi je več krajših i.itic, « raznih telovadnih orga« nizacijah. Ta števi ka im* kot prilogo prvi zve« zek cJugoslovenskega Sokola*, ki je, kar lahko takol poudarimo, prav od« ličen, to pa predvsem zaradi dveh član« kov, ki jih priobčuje br- dr. Košir. Prvi članek: »Vpliv telovadbe na zdravje« obravnava pomen telovadbe za Človc« ško zdravje vobče na pljuča, na srce in na živčevje. Članek je namenjen kot podlaga za predavanja, ki jih je pro« svetni odbor proglasil z* obligatna in sc med njimi nahaja tudi eno O Vplivu telo« vadbe na zdravje. Spis je izšel iz znan« stvenega pododseka, ki ga ima saveznl zdravniški odsek, je torej to uspeh dela v zdra\aiškem odseku. Bo pa vsem so« kolskim društvom, ki goje predpisana predavanja, izboren pripomoček za izvr« šitev prosvetnega dela. Siccr pa baš ta številka »Jugoslovcnskega Sokola« do« kazuje, da je zdravniški odsek resno pri svojem delu. Zakaj prihodnja razprava je zopet iz peresa br. dr. Koširja, od« iičnega dclavca v zdravniškem odseku. Nas'ov ji je »Anato.nija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovad« bo«. Pisana jc poljudno, a vendar te« meljito in bo prvovrstno delo za sokol« ske prec''ijake, ki moraio poznati ustroj Č'ovcškega telesa in delovanje njegovih de'ov, ako hočejo prav razumeti in vo« diti telesno vzgojo- Tak spis je soko'sko č anstvo že davno in numo pogrešalo ter jc t. njim izpolnjena široka vrzel, ki je marsikaterega motila. V tej številki je opisan šc'e podrobni ustroj človeškega telesa in, kakor ie razvidno iz vsebine, bo razprava šc prcc-ij i<)1g*> Br- Ambrožič piše o prihodn'em vse« sokolskem zletu v Pragi, ki naj bi bil tu~» zlet jugoslovcnskega Soko'stva, le« tošnje medzletne tekme pa prva pri« prava zanj. V pregledu jc poročilo o delovanju češkega Sokolstva, o čemer poroča br, Renda, urednik češkega Sokola v Pragi. Tudi iz mednarodne telovadne zveze je nckai . nimivih poročil, zlasti v zahte« vah, ki jih stavi ta zveza na olimpijski odbor, ki prireja vsake štiri leta olimpij« ske igre, katerih se udeležujejo tudi člani med narodne telovadne zveze. i Proč z vsemi J ponarejenjima! Za hitro in sigurno delovanje jamčijo samo prave Asp'rin - tablete forf* Pm*. m b»dro-b«to-rd«to jeatao ; so proda'ali svinjino po 20 do 80, slani no 27.50 do SO in drob po 15 Din, domači mesarji pa got-cdin-» po 13 do 15. tele- da ne bodo več naraščaje, pač pa migo-fe dalje nazadovale. — Obtok v Madžarski zopet naraSča. Po tino 15 do 18 in svlniir.o po 17.50 do 20'Izkazu 31. januarja je obtok nofčanle v Din, klobase 20 do 35, prekajeno meso 40. slanino 27.50 do 35, drob pa po 7 do 15 Din kg; v mestni mesnici jo bilo goveje meso po 15, telečje 20 in svinjsko po 22 Din kg. Perutnine je bilo okoli 500 komadov. — Cere: kokošem 25 do 70, racam in gosem 00 do 1-5 ter puranom pa 75 dj 200 Din komad. Krompir se je prodajal po 10.50 do Madžarski narasel za 524.8 milijarde na 4449.0 milijarde mK. Sokol Januar februar marc spi il nuj Junij Julil avgust Icpteinber »ktober november čeccrnbcr vrednost v Din 660,989.032 646,073.582 746.315.840 725,294.276 738,583.584 650,604.631 686,286.373 854.687.891 937.368.210 1 „008,853.206 922,463.062 953,194.679 ■ V mesecu decembru samem so bili na-fcl tlavnl izvozni predtneli naslednji (po vrednosti v milijonih Din): turščica 189.6; tila: a) pšenica 94.1, b) ostala žita 11.6; les: a) stavbni 94.8, b) drva 8.8; meso: a) sveže 59.4, b) mesni izdelki 5.5; pic-nična moka 51.2; živa goveda 32.1; ]ul-ta 30.6; sirovi baker 21.6; fižol 16.5; žive svinje 15.7; hmell 15.1; živa drobnica 14J; cement 14.1; predivo 12.9; živi konji 12.8; kalcijev karbid 9.8; amonijako-Vu soda 9.8; kalcijev cljanamid 7.8; svinec v ploščah 7.8; jagnječje In jarčje ko-ie 6.8; vse ostalo 200.5. NalvažneJšI gornjih predmetov so bili * dcccnibru Izvoženi v glavnem v na-IkUnjc države (vrednost v milijonih Din); Sokolski Glasnik _______| >t „„JU> ______________Druga številka Soko'skega Glasnika, 11.5o"Din' mernik (7\£"kg), 'čebula po 8, ki je izŠ'a 31. januarja, prinašl prvi del do 0 Din venec, zeljnate glave, ohrovt In Švajgarjevcga članka: De ivanje JSS v solata po 1.50 do 5 l)in komad, kislo ze- i letu 1923. To jc na podlagi statistike se« I je 3.50, kisla repa 1.50 do 2 Din, maslo ; stavljen spis, ki vsebuje mnogo zinimi« 48, kuhano 51 Din kg, jajca 1.25 do 1.50,! vostl, ker br- Svajgar ne priobčuje go« limone 1 do 1.75. pomaranče 1 do 3 Din I iih številk, ampak na njih podlagi raz« komad, datelji 2(i do 30 Din kg, fige 6 . motriva sokolsko delo v naši organiza« 3 velike Inmši /rna MMLO 1.) Izdatnost. 2.) ima visoko čistilno mo5. 3.) Je zajamčeno neškodljivo. Vsaka perica rabi samo | Zlatorog milo Občni zbor sokolskegn društva v Toplicah pri Novem mest ti se je vrSil v d runi polovici januarja. Velika udeležba je dokaz, da se članstvo zaveda »vo* sokolske dolžnosti. Občnega zbora se je udeležil kot delegat Ž.upe br. Poreber. Iz letnih poročil je razvidno, da je bilo dni-štveno de'ovanje v preteklem le«u zelo živahno. V novi nllior so izvoljeni: Starosta Dragotin firetrore, podstaroMa Ig. | Pitar, načelnik Kari llenigman, nafelnica sestra Oizela Ztipančeva in odborniki: Sobar Ivan, f.avrič Josip. UrbančiS .1o-•lp, Ontman Franc, PerSina Josip, dr. Konvalinka in .ludnič Josp, pregledovale! računov: CaSpar Pelko in Oimpelj Alojzij. 25. januarja je priredilo sokolsko drnStvo gledališko predstavo »Poslednji mož». ki ie v vsakem oziru prav dobro izpadla, ker bo igralci *vo:o ulogo po-voljno re'i1i. — 15. februarja pa priredi «Sokol« običakio vsakoletno maSkarado. Preteklo nedeljo 1. februarja Je predaval g. prof. Dolžan iz Ljubljane o postanku sveta. Predavanje je bilo prav dobro obiskano, kar je dokaz, da se občinstvo za predavania čimdalie bolj zanima. Na ohčnem zboru Sokolskega društva v Zagorju oh Savi in na seji dne 27. jan. 1925 se je konstituiral sledeči odbor: Starosta br. Poljšak Ferdo. pod staro« t a br. Dreveni* Kmerik. nrčelnik br. Slavoj Sukg. Načelnik prosvetne?« odseka br. Likar Rudo, tajnik Polde Mmuh, b'a-!Tijn'k Maiar Tone. Odliorniki: br. AhČan ftudf), Bežan Jože, Firm Ivan. Illadnik Franc, Jesih Mirko. Kolene Lojze, Lazar MiloS. PtepiSnik Franc, Weinl>erger Mirko, KuSar Gnstel, namestniki: Koprive Marta, Jugovič Jurij. Mrnuh Ivan. Oodi-na Srečko, Kotbar Kari, računski pregledniki: KoroSec Drairotin in Pre«tor Julija. Pri prvi redni seji »e fe kooptiralo v odbor br. Petrlin Otmar.io kot matri-karja oziroma pomožnega tajnika. Odborova seja JZSS. se vrši v pon-deljck ob 8.30 zvečer v kavarni Emona. Desetkrat prvak. I. P. C. NDrnberg je tudi letos postal prvak Bavarske. S tem ;e postal desetič prvak tega najmočnejšega nogometnega Okrožja. Vrdjuka na Dunaju. V petek je Vrd* juka podpisal z dunajskim klubom Ost-mark pogodbo kot profesionalni Igralec. Spielvereinigung turih je sprejelo povabilo francoskega prvaka Red Star, da bo igral v Parizu. Kakor se vidi, postajajo športni odnošaji med Francijo in Nemčijo vedno tesnejši. Vojaški smuški tečaj v Kranjski gori. Kakor smo poročali se vrši v Kranjski gori od 2. t. m. dalje smuški tečaj vojaške čete, ki prav lepo napreduje. Vojaki in častniki z izrednim veseljem sledijo tečaju ter so danes v osnovnem smučanju že prav dobro Izvežbani. Častniški vod je imel že svoj prvi izlet h Tamarju v Planici. Tečaj prične prihodnji teden z vežban cm v umetnem smučanju. Snega nI mnogo, vendar ga je toliko, da je za sedanje razmere smuk? primerna. Odpoved drsalnih tekem. Ker je nastopilo včeraj zopet južno vreme, je JZSS primoran za danes določeni drsalni U krni za prvenstvo Jugoslavije in za se-niorsko skupino ponovno preložiti za nedoločen čas. — JZSS. Zagreb : Gradec. Kakor poroča »Jutami! list«, se bo 5 aprila vršila v Zagrebu medmestna tekma Zagreb : Gradec. Zagreb bo imel torej v enem mesecu šest internacionalnih tekem, in sicerc 5. aprila Zagreb : Gradec, 11. aprila Amateure (Dunaj), 18. in 19. aprila Sim-mering (Dunaj), 25. In 26. aprila VVAC. (Dunaj) in 2. in 3. maja dunajsko Ha-koah. Uruguayci v Evropi. Klub National Iz Montevidea bo odigral tri tekme v Barceloni, in sicer 11. aprila proti F. C. Barcelona, 12. aprila proti F. C. Europa In 15. aprila proti kombiniranemo moštvu imenovanih španskih društev. «Krall nogometašev Sihaller. ki igra sedaj pri dunajskih Amatcurjih, bo baje odšel v Prago ter vstopil v Sparto. Na Dunaj je dospel predsednik Sparte dr. Doran z tnisiio, da na vsak način angažira Schaflcrja za Sparto. Perška. ki it nedavno prestopil od Gradjanskega k zagrebški Viktoriji, vodi, kakor javlja »Sporttagblatt«, pogajanja, da bi vstopil v dunajsko Ostmark. Z druge strani pa se doznava, da se bo zopet vrnil k Gradjanskemu. 49-9 Šport S. K. Ilirija. Nogometna sekcija Ima v pondeljek ob 20. url v Prešernovi sobi restavracije Nov! svet, Gosposvetska cesta sestanek. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Dnevni red: volitev Članov načel-stva, trening, sezona 1925. S. K. Primorje. nogom. sekcija. Pozivajo sc igralci vseh moštev, da »e udeleže današnjega In naslednjih treningov, ki se vrše ob nedeljah in praznikih po 14. uri. Kdor se ne udeleži n« pride v poštev za bodoče tekme. V slučaju dežja odpade trening. Načelnik. 327 Saš Vidmu/er, ki je odlel kakor znano v Zagreb, je pristopil k zagrebški Viktoriji. S. K. Slovan sklicale sestanek vsega članstva, ki bo sodelovalo na »Športnem karnevalu«, za pondeljek, 9. t m. v veliko dvorano Nar. dotna. 319 Vreme Se vedno Ista mila zima, suha in solnčna. Ves pretekli teden so bile Alpe In zo-rovja srednje Francije nekaka vremenska meja; južno od ted je bilo vreme pretežno iasno, mirno In solnčno; le v severnem predelu se je znižalo živo srebro v nočeh za malenkost pod ničlo, sicer pa je bilo zelo toplo. Vsa južna Evropa ie imela trajno suhe dni, tedaj tako kot pri tias. Severno od Alp Je bilo vreme ves čas povsem drugačno. Tu je bilo domala ves teden vetrovno in vlažno ter oblačno; prevladovali so vetrovi od zapada, ki so dova ali z oceana topel zrak, a tudi vlago, oblake ter povzročali padavine. V Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Angliji severni Franciji tet v sosednih severnih deželah so Imeli večkrat dež, dasl le v zmernih množinah. Rusija pa je imela la teden izredno hud mraz; v prvih dneh v tednu se je znižala tempetatura do 30 stopinj C pod ničlo in šele na jugu ob Kavkazu In ob Črnem morju je kazal toplomer par stopinj nad ničlo. Hkrati je ves severni, vzhodni In srednji del Rusije dobil hude snežne me-teže in viharje, tedaj pravo zimo. Ruska zima ;e segala le Čez Finsko v severno Skandinavijo; prodiranje ruskega mraza proti Jugozapadu pa je onemogočila ugod na razporeditev zračnega tlaka, zakal zapadn! veter je proti koncu prodrl celo Ija do Urala In odrinil mraz nazaj proti I Sibiriji. Opisana razporeditev vremena po Evropi je posledica razporeditve zračnega tlaka. Velika depresija je sicer z Atlantskega oceana odšla preko Rusije na vzhod, ali za njo se je pojavila nova tef obvladovala kmalu vreme v vsej severo-zapadnl polovici Evrope tn koncem tedna z vlažnim južnim vremenom segla celo do nas. Južnozapadno Evropo pa Je ! obvladal visok zračni tlak, ki le do konca tedna s svojim jedrom segal baš do i vzhodnega konca Alp In nam naklanjal ' zmerno hladne, ja«ne in mirne dneve, dokler se ni umaknil depresiji proti juga. Lastnik tn telajutelj Konzorcij cJotra*. Odgovorni urednik P r. Br«i«f dopisnik ee zelo joka, rta je imela ; njegova nenadkriljiva kreacija je bila predmet splošnega občudovanja, efektna izgovorjava pa bi delala čast marsikateremu poklicnemu igralcu. Posebno pohvalo zasluži tudi br. Hobert Plavšak ml. v vlogi proleaorja Golviča; z nenavadno sigurnostjo nas je umel voditi po potih, ki jih hodi razmišljeni profesor v neprestanem strahu pred svojo oblastno leno Frideri-ko, ki jo je vzorno igrala »es. Marta Pl.iv-šakova. Ugajala je ses. Vanda Andoljiek kot razvajena hčerka, oziroma materine lastnosti navzeta lena dr. Novaka (br. Joža Leveč). Druga prof. hči Pavla — ses. Valči Bergerjeva — je dovršeno glumila mlado, zaljubljeno deklico, ki zna spretno izrabljal! grehe, oziroma strah očeta v svojo korist. Zadovoljila sta tudi br. le-leznik France kot neokre'no-robat vinski trgovec Ir br. Ravnikar France kot nje^a razuzdan! sin — zanikam! Mile. V popolni oblasti ee Je imela ses. Zlatica Kuhar-jeva kot nenadomestljiva hišna Zora; zlasti je vzbujala s svoj;m karakterističnim jokom obilo smeha. Šolski sluga, Meigon, v osebi br. Pust Frana je bil malce preliti, sicer pa dober. Vse maske so bile !z-borne. Skratka: skupno so dosegli — kar na primitivnem odru brez večjih pripomočkov ni baš lahka slvar — popoln uspeh; kot Sokoli smo nanje ponosni. LAŠKO. V petek zvečer se je vršil v Pivnici volilni shod Narodnega bloka, katerega se je udeležilo nad 120 volilcev iz vseh slojev. Na shodu so poročali od poslušalcev živahno pozdravljeni gg. dr. Pivko, dr. Roi in Rebek, katerih izva. Janja so bila sprejeta s velikim navdu« šenjem. Tudi dr. Ogrizek je imel ta dan shod pri Gnidici ter ga je prišlo poslu« šat celih 12 ljudi. Njegov uspeh je bi! kljub temu lep: posla! je na naš shod par svojih pijanih poslušalcev, med nji« mi trgovca Casla, nečaka kanonika v Mariboru, čaal se je obnašal tako nedo« stojno, ui W 'borovald oostavili na ! plan, kjer ga je oSčinstvo birmalo. K i besedi sta se oglasila na našem shodu j tudi klerikalec g. Podrebcršek in radika* lec g. Celinšck, katerima sta odgovarja« la ob velikem odobravanju oba kandi« j data. Značilno jc. da je g. Podreberšek sam obsojal postopanje svojega somiš« Ijenika Casla, katerega se je očividno sramovaL Laško jc že v petek pokaza« Io, da stoji trdno v demokratskem tabo« ru, še boljši dokaz pa nam bo nudila nedelja. Živelo demokratsko Laškol PKTROVCB PRI CELJU. Na «SIoven-čev» dopis s dne 4. januarja nisem nameraval odgovarjati, ker se ml je zdel premalenkosten. Ker pa nekatere osebe rujejo in napadajo ie vedno tukajinjo narodno In napredno — nadvse priljubljeno poštarieo, sem primoran v njen prilog izgovoriti nekaj besed. Sedanja gdč. po-itarica deluje na tukajšnji pošti v največje zadovoljstvo občanov. Je vestna, vljudna In česar nismo bili rtosedaj delfini, namreč je nadvse posfreiljiva. — Kar se pa tiče iiiium'miimniittttitimieiii;;mm)mi'iii| Velika izbira najnovejših MODNIH LISTOV za pomlad to poletje 1921 Je pravkar doila. 9 zalog! |lh Ima knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani, Prešernova ul. 54. (nasproti glavne pošte). Naše nebo v februarja Ko sem te dni motril zvezdnato neb^ je Mcsec zri tako melanholično, ko da sluti, da se mu utegne v bližnjih dneh neka) Pripetiti. Oven je bil podoben veliki zlat! kljuki, na kateri sta visela rdeči Mars ta bledi Mesec. Kdor je na Svetnico opazoval Mescc, je lahko videl, kako se pomika skozi »Zlata vrata* pokrivajoč pri te« ozvezdje hijad ali dežnic. Danes zvečer pa dospe Mesec med Rakom in Levom v senco, k! jo meče Zemlja v neizmerni nebesni prostor. Pomrčanj« Lune ali Meseca pa bo le delno. Poinrča-n.e se prične ob 21. uri 9 minut, doseža višek ob 22. url 42 minut ter se konča po poinoči ob 0. uri 15 minut, tako da borna ako bo vreme jasno, skoraj tri ure lahko opazovali zanimivi prizor. Slika zvezdnatega i« početkom februarja ob 22. url skoraj ista, kakor sredi meseca cb 21. url in koncem meseca ob 20. url zvečer. Meridijan gre na jugu preko Sirija. Čudovita zvezda je bila starim Egipčanom božiča ijubcznl, od katere je v veliki meri bilo odvisno, da-li bo Iincla dežela Nila rodovitno leto ali sušo. BU Je velik narodni praznik, ko so duhovnt-astronoml prosili pomoči Sirija, ki se je vil iz žarkov jutranjega solnca. Od Sirija, gre nebesni meridijan skozi Dvojčke in razpolavlja. dotikajoč se na severu Polarne zvezde, globoko na obzorju Zmajevo glavo. Za študij ekiiptike je to nebesno stanje zelo pripravno. Dviga se točno na zayadu in vodi do vzhodne točke. Vzdolž te zodiakalne črte naletimo od zapada proti vzhodu: Ribe, Ovna, Bika. Dvojčke, Kaka in Leva. Na zapaau se nagiblje vrsta peterozvezdja: Pezaz, Andromeda in Perzcj. Na severovzhodu se vzpenja Veliki medved. V nadglavlšču sije Kapela, razpolovljeno soince. čigar polovice se v tteh mesecih obkrožajo. Ker so oddal e-ne od nas le 54 svetlobnih let. se zvezdo-znanci s Kapelo radi ukvarjajo. Temperatura njenega površ;a pa se ceni na 8 milijonov stopinj Celzija. Izmed zvezd ptemlčnic se vidi sedaj le Mars. Merkur in Venera nista vidna. Na Jutranjem nebu se pojavlja Jupiter. Zves-dnl utrinki se bodo opažali najbolje v ao Čeh iS. In 20. februarja. Specijalna mehanična delavnica u popravo pisalnih in računskih strojev .„<* LRAR ARA UUBLJ4SA, ■ DaJEVAua, SeltBbsrgova ul. 6 L Oglejte al zalogo I Razpošiljalnica Josip Ivančič | Ljubljana 1 MlkloSičeva cesta 4. o m Specijalna zaloga vsakovrstnega čeikega in angleškega sukna. 395a Velika izbera vseh vrst podlog za moške obleke. Prodaja se na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah. p o- •a o - e t Naročite vzoroe! Trgovina MARIJA ROGELJ v Ljfljani Sv. Petra cesta št. 26 ▼ bližini kolodvora'«« ulloe priporoča bogato zalogo sukna, caiga, klots. cvilba, oksfoita. ofirja, iifoua, bele. rjave 10 modre kote-niue, telesa iu natega platna za rjuhe, volnene io sviene jtim perje, Darilne in stilen* rule in serpe, volno, parolo io nogavice, kravate iu različno drobnarijo. 2l.6a Blago dobro I Cene nlskel Korespondentinja periektno zmožna slovenskega, nemškega ter deloma srbohrvaškega jezika io nemške stenografije 7I2a se sprejme takoj pri Saturnus, d. d,, Moste pri Ljubljani. Oskrbništvo kneza Wmdiach-graetza v Planini proda več glav lepe plemenske živine, krav in junic. 70U Tam •« proda tndi par ferasniti feonj za mh vprego io par oslov po zelo nizfci ceni. EJilil električni lili-tlilji nVESNA" J«, rog čnit, L'ibi|iiti, 6'a-IJiiti »I S. II. (Pik. zi«i() fotografira v ••meni ateljeju mask« celo nel U Heir Spertal kirteial. SiivCsv« Sokuiavo siikirsdi U tikaliki M> — Odii icti M aareCtla. OiiCau dal i< 1-12 ii 14—18 d. Yse potrebščine za strojepis.' ===== Pisarniške opreme.__ L. BARAGA, ii Lepa prilika! Zaradi družinskih razmer «e ae zamenja lepo posestvo. pripiavoo večji obrt. trgovino in industrijo n ležeče v večjem mestu Slovenije, l tn&niiimi po-Kestvom a trguTiuo ali gn stilno. Potreben ilopl.cilui kapital tukoi lOO.OGu Din, ostalo pa po dogovoru iu ».elo uvodno v < liruhih l«po veliko stanovsntein trgovina takoj na razpolago. flnpis* sprejema uprava .Jutia. pod ..Družinska rat-mere". 7i"a Varno nalcžitEO kapitala! Trgovec In posestnik hiš S trgovino in uidiistiijo v prometnem mestu želi spre- II, družbenika benico s kapitalom okoli 2lK).(X)0 Din in z osebno udeležbo. Stanovanie po volil takoj na razpolago. Družbeniku ali druž:ienict jamči za varnost kapitala s svojo imovino, oziioma nepremičnino. Ostalo po dogovoru Ponudtie spre^ jenu uprava .Jutia* pod .Varnost III*. Tisa 100 m* suhega lesa '/,. ». iu I", « tn dol iresjs, ue pod 16 etn M-riue, sil k ces i v n s doluva. Pomnit« na 704» R. S H. Ježeli Maribor, Melje 103. J. Sljepušin Sisak pripnmfti bolite lamb«. rire, 8'rsae, fsrtilsra ia ostala potrebščine sa vsa bila. SINGER šivalni stroji so oa vsem sveta poznani kot najboljši Slnger šivalni stroji. B0URNE k C0„ KEW Y0RK Proda,» aa abreka LJUBLJANA, Selenburgova ul. 3 Centrala za SHS: ZAGREB, Maruličeva ulica 5 Zastopstva v vsth mestih B. S. A. MOTOCIKLI najnovejši modeli leta 1925 dospeli. Generalno zastopstvo za lagoslatilo: JUGO-AUTO dražba d.t. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. Telefon Int. 236. S7S* Trgovina s krojaškim oroiiem 711 a t srediUn Gru lca (A»»tri a), aoic dobro aredeea, t velikim krognm rid emalrev, se sarali nknlnnsti pod selo dobrimi pefojl proda. V protiem letu je sualal promet okoli t arlijanic »K. Potrelen ja kapital v gotovini BOJ sulijouo* aK Kapitala sposobni interesenti naj poMjejo dnpi.e pod legeubritskanf 500 1373" oa os*lov: Anselgan-vermltUaof Werb«(es*llsobaIt, Oras, Btampfirfassa Br. 4. ! V Valrn lastnem interesa Vas opoaarjamo, da li aabsvite vse potrebne potreb-iitu pri soaoi tvrdki B. Veselinovič & Comp. v Mariboru, Gosposka olloa it 2«., ker |a dnkaaauo, da ;o tvrdka solidna. Tamkaj dobite dobro blago po znižanih reiiab, kajti uvedan ia aov princip: ..majhaa saalaiak — vallk promet. Na itbiro imate sralee ta moške, ovratnika, klobuka, ičepiee, kravate, oo.ke ia tea«k« nogavice, svilene in volnene ščitnike fterpe), vnlaoaa trikotaže, svileue in droge roiice, dstonke ia mo>ke gamale is klobutevine, palice itd. — Francoske parfuoieriia, Cotj, Hou! igaot, Gibb«, 4711, Odol, „Lnki", keuično milo garaotinnu oa boljfte sredstvo n iiMcnje rasnih madežev, oaobito oljaatih ia od črnila ter masti Damske koinata ia svilene torbice in drueo raznovrstno blag«, m« Oklic. 9J!/» Trostovoljna dražba so vrii dne 15. februaria ob 3. uri popoldne v Smokuču št. 23. Prodajala se ho hiša in zraven spadajoče parcele pod vi. it 87 kaL ohA. l)oM ij. februarja 191$. se vrti eb s. art pepoldM na lic. št 94 prostovoljna javna dr.Jb« pritlične hiSe aa Jesca!c«k (Sil s pritidaao delavnice, vri. I. dvoniča, vsega okoli loo m*. Hiia js odita'jens S minuti od ko'o<2vo» ia leti Uk ob driavisl cesU i. ob leleselcL lllta je osnove prcjiejcu, uJaaa, a opeko kti.a, 4 sobe Ia prmkiiae, delavam je aevotgrsjena v umen 100 V slednji se sedaj uvrtaje kerstka obrt, dat. p. bi se ta delavnica t eiirosa m ccolralt.o ia ugoana icgo .(>o>abiti v dtufe obrlae ali '.rgovakc svibe.— £.cluriča. •aasveiljeea. ltkticna ena Din 125.000. Ceailaa vredMst Dia »00000. Ihalbeni pofoji aa rupo ago pri lastnika Ivan. Kapas, Jeieniee 94. Goresjske. Dravograttaka rafinerija t Dravogradu spoej takoj izprašanega strojnika jn^oslovana, ki bi tzrrSeval tudi ostala ključavničarska dela, ter nadzoroval delo pri parnemu kotla in razume tudi manjše poprave pri električni napeljavi Ponudbe 1 spričevali o dosedanjem službovanja ter opisom istega kakor tudi zahtevke plače je poslali aa gornji aaslor, ali pa se predstavili osebno. 4S7a 1 ■ ■ V Naznanilo otvoritve. Slavnemu občinstvu, ljubiteljem športa in sedanjim lastnikom TURINStlH FIAT AVTOMOBILOV vljudno naznanjamo, da str.o prevzeli zastopstvo za Kranjsko Fiat Sociati An o nima v Turinu. Tozodevne Informacije ao vsem Interesentom na razpolago. Zahtevajte ponudbe z Ilustracijo najnovoj- tipa- TRIUMPH AUTO «.«0.«. 744-s LJubljana, Aleksandrova eaaU H % 8 S S S 48482389532348534848485323482348535353482300 •JUTRO » it. 33 ===== ALEKSANDER. DUAAJ ZVESTOBA IDO GROBA (LADA/AG DE* AONSOkEAU) XVII. VEČER LIGE. Pariz fe zvečer bil en sam velik tabor. Povsodi stiska ljudi in gneča, razburjenje, divje pretnje proti Htiguenotom ali roganje na njihov račun. Kjer so bili razpoloženi zapisniki za vpisovanje v Ligo, je bila gneča največja, krik najbolj oglušen. Klerikalizem je prWč v Franciji javno nastopiL V ulici Arbre Sec je bila buka najglasnejša. Ulica je bila dobesedno natrpana, in množica se je prerivala v smeri proti neki goreči svetiljki, ob koje svitu si mogel razbrati napis nad nekimi | janTevanje ozdravi! imro in ne da hi ni aner vedel. «Al*ti"en»ol» I loliivu »e v »te leii'o:.h po3t) 50, H'i . t4 » Din R zi>o*ilj» jra »roti naprej-nii piwi»ivi /tiesk* ipri|M>r»le»<> ■•inm'1 m 2" I' " za pii*»ui in iavoi«i PeseHschatt t. ehem o.metaHurg. Industr • m. b. H.. Wien XIII 2. W ssgr ilgasse 5 • IrtmllMI Hl«'tki. eramMjUi Ženini, neveste ki si ustvarjate svoj i3S!u! dBIIl dobite za to potrebno Hipotekama banka b jugoslovanskih hranilnic b v Ljubljani q ! Priložnosten naknp (prej Kranjska deželna banka) ^ izvršuje vse bančne § posle in transakcije. B Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekočI račun g proti najngodnejSemn obrestovanjn b ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup in prodaja § valut in deviz. «» g prnmmmminmm^EhmgimmmmajuJmn] J 'j „AUGOLATOR" J j iiihiiaeijtki aparat ne -me mamkati v nobeni dru- ) žini. najaviti si ra mora vsak no-<:Kne'i.ik. »ko i »krhi *a »»oje zdravje — ,.AUCJOLaTOR", in E i halaci|»ki aparat, zuravi z n • mwurn<>jSnn usf» b m ) vse holetni sannin rogan"v kekir: prthla;enje, ii kašelj, oslovski kašelj. naduho, goltančni in bron 71 hij ini katar, vratar >a phtične bolezni vnetje pljučnih ) koale p sled ce mflueace, astme iid. itd. Prednomi 'A anarata: R.iiblapine olinate in Vodene tekonue Ni t mkaki zrt?i s kurjavo, tnrei ocun varen. J Komoilao ve mor« upor 'Idjati tud v postelji. TaUcj A po uporabi se p&cieut lahko poiu, postn.ua in otojmua J »e zaračuus posebej. ^ Zahtevajte takoj brezplačnih prospektov. 1 JOŽE ČE3ULJ agentora • komisija, Jesenice na Gorenjskem i j Generalno zastopstvo za S iid. pohištvo in modroce le-io izdelano po zmernih conah pri tvrdki Br»oJflTl: Blpotekarea pohištveno mizarstvo 24 Llubliana, Sv. Petra cesta štev. 17 36 45/i6 konj. sil. Gradbeno leto 1D< >5. brea onpredrnepa vraiala, vendar s plim uradnikom tn drugim prlat jjnoat m dajem tudi n* cD.-jke! Se priporočam u. cenjena naroči.s ler lit le um z odli u:m epoftovicem ŠTEFO GOMBOC 732 t- znednt aalon za gospode T Ljnbljam, Aleksandrova eesu St. 9/II Cakovec (Hediimurie) Telet«« S it, 3, 4. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, j« večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja ie mesto L'Ut>!j*na z vsem premoženjem in davčno močjo Ravno radi tega nalagajo i njej tudi aodiiča denar mladoletnik, iupni uradi cerkveni in občine občinski denar. Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hr&niln« knjižic« in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanjn. Zlasti plaeule za vloge proti dogovorjeni odpovedi t tekočem računa najvišje mogoče obresti. (Gradska štedlonica) V LJUBLJANI M-a Naši rojaki t Ameriki nalagajo iroje prihranke največ ▼ naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. Malt oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši inesek Din . 2cnitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja. vsaka beseda Din I*—. Najmanjši inesek Din 10--^ Dobroldoča pekarija Agilen zastopnik ta potovanle po Kranjskem ta oblak privatnih strank, proti provliljt, evencueino po dogovoru nekaj v gotovini. te aprejm« ta takoj. M det«!I, a. takoj odda v žallntinlbl kl Bo no K ,« .' najem. — Najemnina 12.000 ?ki|)2nl ah i p,n » Plafa naprej Zraven JXj.nl i?Iavn, S..,.v* teita a« dobi 20 m dr*. — . . _ . , . .__._ - tega a« dobi 20 m drv. Naslov pot« uprava .Jutra* * Mariboru. 2oo2 Pozor! Reda) J« čn« ta popravno alaninlkoT. Prinesla aem It !>unala vzorce parltkih tn dunajskih modelov. Popravila »vllenlh klobukov 80 Din. — Cenjenim damam a« vljudno priporoma J. Slem-berzer Koui p., Dunajska e. tt. 8. 2973 Stavbno podjetje Accelto Valentin v Ljubljani, Trnovakl prlatan »t. 14, ustanovljeno laia 1878., Iz-vrtu. vse v stavbno stroko spadajoče atavhe. načrte In proračune. Zaprisežen aodnl Izvedenec, daj« vaa tozadevna pojasnila. 2783 Išče se pekarna v najem v meatn ali na deželi. Prevzame a« lahko takoj. — Kvent. se plača tudi odstop. Vaalov: A. Gmajner, pek v Kredu BS, p. Koblč (Coporetto) lt al i a. 2830 ljencl, ki Imajo ta ta poklic veselja. Imajo prednost. — Ponudb« a navedbo dosedanjega alulbovanja In referenc na upravo ..Juira" pod označbo „U> 14. t. m.". 8002 Pisarna nv« na Štajerskem iti« suretuii aten>irrafinio a potrelmo je/.iko»iiom. 2060 Išče se ta.mca gtnoioa stenografije, stro epiaja, sloveti^keea. eriioh t vaškega in uetn- Ikega jezik* v večje mesto na Štajerskem Ponudite s sliko, ki se vrata, na A lom* Coro patiy. l.juldiana. poil ..Inteligentna noč". Prodajalka dobro Izurjena v manufak- turol stroki, aa sprejme takoj. — Ponudb« na uprave .Jutra' pod .JUasaljlva 22". 2870 Zastopnike ali tastopntee, eamo solidne, s provizijo se liče ta razpečevanje dobroldočega blaga. Oblakavatt treba ssmo privatne slranke, tlaatl vile. hotel«, sauatorlj« Itd. Ponudil« t referencami aa upr. ..Jutra" pod .Dober aaslu-28.8 Kuharica pridna In pottena. ae liče k zakoncema brst otrok. — Opravljali bi morala tudi vsa druga domača dela. — Naalov pov« uprava .Juira" 2037 Trgovski pomočnik dober la agllea prodajalec, Učenec »ti č »pecerlj« ln me*, etni- s primerno tolako Izobrazbo. ke> dobro lu etalao mesa aprejme pri A. SuSniku isto. ~ Ponudbe na upravo Ljubljana. ZaluSka C dala 21. ..Jutra«' pod 8llr® .Agllm (iščejo) Izprašan šofer trezen tn marljiv. IH« mesta kjerkoli. CenJ. dopise ua upravo ..Jutra" pod tilro ..soltr 1332". 27 »7 Blagajnlčarka a lOletno prakso. »eč»a ko- respondem-e, atrojeplaja In knjigovodstva. Itče mesta. Cenjene ponudbe pod značko ..Marljiv« 1413" na upravo ..Jutra". 3004 Mesto hišnice IkS« delovna tena i molom Invalidom — bret otrok. — Naalov pov« uprava ..Jutra** 2888 V pokojen detektiv srednjih let. prost za meato kot pisarniška moč, ekladitč. nlk. Inkasanl. o.krbnlk, vratar. najrale pa kot rraktl-kani v leeni InduetrlJI — ta takoj ali pa po Veliki nočt. — Dopise na upravo ..Jutra" pod ..PoaieBj« -43S" 8041 Irttrjen lesarski polir s »trviko.no lol.Vo Izobrazbo. Itče meat«. — Naati.pl lahko tako) ali tudi pozneje — Naslov pov« uprava ..Jutra ' 103-t Vej spalnih oprav hrastovih lo orehovih ter nekaj plaalnlb nilz, ptodam po nizki cent. Ogleda se pri mizarju Jo«. Kurnlku v Zg. Sliki 61. 2828 Po Jako nitki rent nudim 10 vaionov eirkove slame ta metle. Vpraianjn aa naslov: Ivo Jerlalč, Ženina. Kralja Alskaadra IT. 2832 — Nedelja 8. 0.1925 Najkrssneji« la irpelao pohištvo p« nijugodneJSih cenah pri tvrdki 75la j H. Andlovic Ljubljana Družabnica za novo otvorjsno trrsvtae t metanto! blagom v prljaa. sem kraju aa delen (Sit* jerako). »e aprejme. Event. j leoltev nI Izključeoa. Taj* VldOVdanaka eesta 8 i «»°8o tajamčma. Sam« vrluuvuantaa ccava o|m„, ponudbe a« proatj« m Kom« Skaga ulica 20 | upravo ..J-mra" pud iltro _Novl dom ICufiim Lisičje kože la koto dragih dtvjačie tednu kup«|e D Zdravit, trgovina uanja « Ljubljaal. Klorljauska Mlca Sto«. S. 1206 Gostilna I Opremljeno sobo v Mokronogu. «• t vaem la-' a a«parlraolm vbodom. Mčem vsalarjem odda v najem ali Hoirudb« aa uprave .Jutra" pa Mdl po ugodni ceul proda pod »Ifro .Čimprej". Z8S3 Nas lav pov« uprava .Juira" 2«;s Dve ma*k| naprodaj aa TrtaAkt lt. ««8. 2808 Restavr. blagajničarka a večletno prakao. teli mesta j P"4 ••Pouk 100'1' Poučevat! Seli gospodična neiničtno tn maieoiatiko mit le rezrede areilnjih ali slišnih *nl I — Ponudbe na upravo .Jutra" 2815 Naslov pot« uprava .Jutra 2872 Trgovski pomočnik metana airoke, iell alutb« v mestu «11 na det.-|| za lakoj Naalov pov« uprava ..Jutra" 2832 Vpokojenec s analbao pokojnino, »sli alutbe pri kakem indualtlj-tkem podjetju. — Dnbtodndla vaa k a aliiiba. — Ponudb« ae prost |md .>. U. C. 1" na upravo .Jutra". 281» Službo išče uradnik ki Ima trs. tolo la večletno prakao. — sprejin« meato * kateremkoli podjetju, event. kot akladltčnlk ali kaj stičnega Ponudi« na upravo ..Jutra" V Celju pod »ifro ,.7.an«aljtv 2'v. Naatopl lahko takoj. 2836 2898 1283" 2714 Trgovski pomočnik Absolvent dobro Izvedben telezalnar, s« me«an"ke tule In trg. te-•prejme,— Plamene ponudbe l6c'* me"a kot prakll- pod ..2el«anlnar'< na upravo k»ot » kukl trgovini. — .Jutra" 2865 Ponudb« na upravo .Jutru" j pod .Spreten 1284". 2713 Žajraria »a veaecljankl tgaler). dobro Izurjenega, I 8« a Josip Borltek v Litiji. 28M2 Gospodinja Poltena, n« prestara, se aa stalno apreime k munjtrmu podjetju (priletnemu obrtniku). Dotlčnli-a ame biti Vdova ali ločena In brez otrok. — Doplee na Vpok. iand. narednik samec, zsnaoljlv tn veelen. iSče slutbe kol bančni sli posojilnlčnl «iuga. jinznik ali kaj etičnega. Ponudbe aa upravo ..Jutra" pod Alfi o ..Marljiv 8". 2706 Mlada gospa 11 blvfta učiteljica. Itč« prt-_ upravo merne tlulh«. Ponudbe na -Jutra" pod značko .PoŠte- upravo ..Jutra" pod aaačko »oat 1384". 2884 ..Marljiva 1239". 2623 Iščem magistra (o) ta lekarno na deielt. — Ponudbe pod Slfro „1. K. L." na podrulalco ^lutra" v Celju. 2971 Tehnik ki bi poučeval malema"ko, nt.t.i«v ee....iil1n In t-an eotčlno. dijaka a»edn|« teh-aičae tole. ae Itč«. K v.nt. atanovanje In hrana na raa-polaco. i»onidbe pod sn»rko ..Maiemntlka" na upr. Jutra « Ljubljaal. S662 lnstrulvclfe dal« akad.mlk, lehntk. absolvent glmnailte. — Poplae pod tifro .L'*peb" aa npr. .Juita". 2937 Lepih 100 »met. ■likih rttgledalc xs taijlvo pol lo nudi 28 25 018 tvrdka M. .'(CAR, UsbUua. Knpijo se srebrne krone Pihi«4i<* sa ■!»»«•• .Jatra" pu4 »ilro Jbikial n«v».-". 1013 r«winBBau)ua l.epo posestvo v blttini Maribora. I tlvtta IB mrtvim lavemai Jetn, s* takoj proda. Naalov v po drulnlcl .Jsiis' v Mariboru pod _t>oUlčke»oano' . 2768 Trgovina aatbolj« e^eijana. » IJnb-Mani — v.ie« Arutlo.kib r.zaiH a la.etiiarj.i« «r.4 pn-1a. vpratania pod tlfro ..l.»t lokal 1412" •« upva.o ,.J alrs". Solidni gospodični M odda Opremljena aob« t elekir. rtz.vetljavo. « bil-ti a I kavarn« .Evropa" a 1. marcem. Naalov pov« upr. .Jutra". Lepa mesečna soba a 2 ooaleljama event tudi • brano, ae odda. Naslov v upravi .Jutra". 3046 Dve dijakinji ISčeta alanovanj« pri boljlt rodbini v sredini meata. — OUisfHl Klavir vsled pomur.Jkatja cemz naprodaj. Naalov uprava mi utra4'. 2087 O tre dobro ohranjene, kupim. — Naslov pov« uprava .Jutra" Gramofon a 30 ptodčaml. prodam BS i 50 l)iu. latotako prodam opravo za spalnico to nekaj poiiittva Iz mehkega Ieea. Jakob Star«, muar, Boh. CeAnjlCK. 2887 Harmonika _ dobro ohranjena, ae proea. P—"b. „. upravo .jSr." SS^o^l p.«l tnača« .Takoj 1441 3030 Sobo iščem Večji »»ostiiri pripravni «a lisnloi ali večIslamlM. ae Uko| od-etnilio Naalo« |M>«« «|.iava .Jvjir«". 803» po -nolnoetl a posebnim vbodom. Ponudbe pvid značko Jioba 1434" aa npr. Jutra' 3042 Gtre akoro nove, prodam. Naalo*' po«« oprava .Jutra". 2978 Nov brač ___se po ritki ceni proda. — Naslov po«e oprava .Jutra" Na hrano in stanovanje 1 2M® se sprejme gospodična na Staram tre« 8/11. 3014 Smoking obleke po nvert te od 17on |>i« naprej. riafllul poanji telo ugodni. Kmjattvo J. K-a«. Florljanaka S. 2t>28 2500 kg flce porln)»ne bodljlv«. pmdam ptt Jako ugodni veni Na.lov pove uprava .Jalta". 2X19 Vaslčeva «Ktiharlen» se piM-enl proda. — Naslov pot« uprav« .Jutr«". 3008 Drta«ao konee«. « a a « b n o učil itč« ta strojepisje O. P«tač. I.lublJana. Valea-zorj«« trg II««. 6, prilifte. 8008 Citre pmičuje eoepod. Prvorratni uapehl. Hodi tudi na d-.m Ponudile na upratn .Jutra" pod lllrp ..Pouk 1418". 8018 Vjrodam 3 plelilnl stroji akoraj novi. ti. S. ae ugodno proda lo. Naalov pove uprav« .Jutra". 3027 Spalne In ktih. oprave proda po telo nizki eeat In aprejen.a vsakovrstna popravila Joalp H. v a. Most«. Po-kopalltka ultra 26 I pole« kemične totalna). 2BV0 Hiša e trgovino a ««emf gv»|-u»araklml poslopji. a dolilu t pel I a no trgovino. v kateri M lahko loči pl)e'a. letela 10 mi«ut ud mesta V blliiul večje lo-.aro« se petiala Slatin.anj« lakti) aa raa|wlago Nasiti« pov« upra*a .Jstra". 2841 Pritlična hiša v Celju Obstojna la « aob. kuhinj«, pralni--«, drvarnle«. t n.anj-ttm d.orltCem. t aovo siell« delavnico 112 as dolga I« 4 m tlrukal — aa promet aem Bieetu. prlkll.lna tlaatl aa obrtnik«, m» lakoj ug. -I no t roda Pi. lasi. Iia daje Alek-saader Sllbll|, C«0». I-«'" H. 14. M»» Vncatna Itl^a Itlrlaadsirvpa«. v elegantnem iiktaj« l.is.l.a, t vi|en.a.*o la elektiik«. se ivt^a u i ntll Jar.l Ka. Kaal«« pov« spis-a .Jalta. 3«8u Mlin In žago s posestvom preko SO oralov, od lateaa |6 oralov n]l« t« travnikov - eventualno aamo tr 11 ti In lato t nekoliko ura-II p*i*e.r t a. ob drla.nl ceetl tnevl L..kovico In KratnJ« | Dnbmldoča trgovina a metarim Maeont In «etel-' alntl pridelki, na prtneet-netn kralu v MnMbnr«, s* pn<1» Pla*a ae «am« tnven-i tar Vaalot pri poslrutnli I I ..Juira' « Mariboru pod ; .Protnel". 8048 Manjši pr«7en lokal « sredini meata e« Itfre ta Igko) Ponudbe anaeko ,.tx>»al" sa poAinl predal 81. XV. 8007 Dv® soM «a pisarno •e nddasta. — Pr.nn.lb« p«'d ,.t"g»w1n« 142«" na «1*1 avo .Jutra". 3020 Priproslo opremlj. sobo a 2 posteljama la « souporabo k..tnale, se I te« « bil- I lini »ttkti4lčer« ceste. — Pt.imdbe na uprav« .Jutra" pod značk« .Solidna 14U<". 2983 tk Puška (trocevka) kal. 18 * 18 v S. bretpet« | sgiutno proda J««lp Lastil, links. aulomat ični vizir. v tausluv. 8218 brezhibna, val Irlj« atrell prv nvrst nI. aitlskesa Izvor«, male rabljena, e« radi opustitve lovs Hi primeru« Bilki 1-enl prod«. Ponudile pod : tlfro ..Oetrostrelsc" n« upr t ..Juira". 2992 Morsko travo prime, dobavi nalreneje ..Kruuua", Ljubljana, 61. 8. Tabor 13.<0 Perje kokotje. (Oajc IB goajt pnb ter račje oddala vsake mno-fmr po smernih cenah t.rd aa K. V a) d a. CaSo.ec 188? Avto •tlrteedele«. « lzhoniam «ta-njti. čnbro obran len. se telo ugodno proda. Infortnai-IJe dale norec, palača I.J.tbiJan-ake kreditna bank« v Ljub Ijanl. 899» Šivalni stroj ..Pineer". malo rabljen, akit* ro nttv, prndain za IHtlO Ion — Ulolako nov l.lezen tls-dltiilk os S cilindre ln t bakr.nltn kntloo. rs l«00 |> Naslov pov« uprava ..Jutra' 8036 Posestvo 6 oralov a goadom a I op tem. a« tat olzkl ceni proda. — P.ozv« ae: Pt.*)s ll. 46 p>1 Mariboru. 28M Priproslo praino sobo Itč« goapa t enim otrokom. Naslov Je pusllll pri spravi .Jatra" pol .Prazna l»4r« 8801 Stanovanje a hrano, a« l»č. • blilial sred n ie lahkim« t-le pri la-obratenl In aimgi rodbini, a« aredajetolea. Poaudb« n* •pravo ..Jutra" P«d tua-ko ..Sr«dBj«8olsc". 26*6 Snažna soba as M*e s 16 februarjem «a mirnega, eolldui-.a «.»l"«1a. ihi tt.nt.ioat i « bi 111 n i tri. tavale ali * teipeieisketn okr. Pinautie na uprava .Jmri ' Iščem 20.000 Din pnaojila aa dobo en«ga let« prnil dobrim obreetlm. — dsela. ki da i»isojllo ae tndt lahko htetpiavno Izuči dobro obrt — Ponudbe pod ..Hot-er tnstuteh 100*' ua upraso ..Juira". 2784 Kol dnižabnica M »stopila t primernim kapitalom e siatčlčaruo, prodajalno mlrka. iaJ'rkoral-ni.-o alt allčnu podjetj«. — Poandb« prosim os upraeo „JtUt" pod ,.8oud«l*tba". 8722 Družabnika Za ap*cl|«inn indiMirtfn — ' _ •dtno t« vrst. « Jugo«i«vtJI, ,' s bi 111 ni Ljubljane, a ka- ( ptlaiura loo 000 lun. ae aprejme Imeti mora trgov- 3(>0 ako iaoiitaztio la biti tmo-lea več Jezikov, Ponudbe na uj.ravti ..Jutra" pod značko Jtedka prllotaoet 1286'. 2712 Prodam drvt.ro ttheanlen kontraba« se. 1250 Din In 1 dobro staro violino (4/45 za 400 Din. — Naslov pod .UsoUoott" r upravi .Jutra". 3035 Note klavirski izvlečki operet — usodno naprodaj. Naalov v upravi .Jutra". 3047 Pianlno dobro ohranjen rjav. amn-rlkanaVI alslem, radi selite« zelo po,-enl naprodaj. Naelov pove uprava .Jutra". 303( 3081 Majhni psi 8 mesec« start, dobri evrrajv a« prodajo.— rttrsagar, Radovljica. 2781 Foksterier 8 mesecev star, se proda a znamko vred ta 300 £>ta. — Ma-ko Meretlč. Ljubljana, Woifova ulica 18. 2&00 Pes dakel leta ttsr, ae proda aa Din. Naslov pove upr. Jutra". 29SS Kol družabnica Ssllm prietnpltl k aoiidnema " i ... . ' u tits podjetju a 16 000 HIB, naj- la ass '"r° " ' '"' r«J» ' •»«•"' 8 »oape ----ali goeiHHličul. Ponudbe na Sobo In kuhinjo aH piaztin eo?« « v|.or«bo --- ——— j kuhi«le. Novo enodružinsko hišo r<>IH4kM [ upi s v« .Juira" pvid 81. |206. 8352C Dama, ki ]s Izgubila del skunksboe ' naj se oglaai « Dalmatinovi ulici tu 11. pritličje, i«vo. 2081 « 11*, eiirna eiianka • ttkl |v lijltlai a tako) prostim atanovanjesn In priblitoo t orala aetnlle v T.barjtb pri felju, pri pravno ta obrtnika atl p-a-tllontaia. kakor tudi s«č driigih objektov. p,i*-eBI proda l.uvrn Cretnolalk, C«l|«, Pradernova 19. 2968 ,,8taa" aa upra«« —J Ut r«* . 2112 ___I Kdor posodi 75.000 Din d-.-t.l taki.) »ečje eian.vvanj«. Vk nji' n« na prvo meato. — PiHrttdbe aa uprav« .Jutra" Kmečko posestvo Prodajalka t večletno prakao lo referencami, a« takoj aprej me » veletrgovini R. Šter-znedrt. Celje. — z rnanjem trg. « čevlji, imajo pr«dn..at 2873 Rabhn dva hlapca tn'**b Konjem). Službo ae lahko naatnpi takoj — š1*',• PO^dogntoru. _ Janko KarlovSek. trsov« |n gostilničar v SmerJeti pn Nov,m meata. 2953 Orožnik 2T tel star. Ilče primerne slutbe, veSČ slovenakeira In arbtibrvatskega jezika v govoru In plenv| (t-udl cirilice) ter nemtkega v govoru. — Siuibo nnatoptm lahko meseca aprila t. I. Ponudbe na nrtma 'upravo ..Jutra" pod tnačko v ..Zaneeljlv 1336". 2864 Ostnle klohnke prodaja do 15. t. m po |f>-lovlčul ceni mndltlka llorvnl 2806 Pohištvo spalnica In kuhiniaka oprava. I> Itdeta lesa. ae pie-enl proda. Vpratatl Je pri hit-Mku na Ve* nI poti tlet 1. vsak dan 4.-6. ura. 8038 okrog 60 malo«, lepa po-alopja. vae v ravnini, met« od Kranla. a. eet... pr. otrokoma «d 8—4 J«. KJ«, pev« npr. »Jutra' Inteligentna g. arednjlh let. veSča alovenske-ga, nemškega In fratnoakega jezika, z lepo pisavo, 1 S č e Vedno kolo 5 tst močno, za veliko vodo. rnzet« In obod Iz feiezn. ae poceni proda. Ogleda ae ne tagl v Loki pri Zid. mnatu. 2736 Sonlno eravo polltlrano. p rntl a po »elo Medeninasta postelja t nri^nn omarico tmartnor-nale plrtCel. cerablj.na In nos kostum ae proda. — Naalnt pn.e Aloma Coti-pg-njr. Ljubljana. 8026 nizki Kleče, ceni Joaln C o 1 J a r. poeta Jetlca. 2719 Moderno spalnico nujno njej primerne atuJbe. , „ čred-'evega lesa. popol Ponudbe na pod ..Beda". upravo .Jutrie' 2273 Prodajalka začetnica, teli meato v rrtei. trgovini. Naatopl najraje t 1. aprilom. Služila bl nekaj čaaa tudi brezplačno, v avr-ho prakse. — Je samostojna SI vil la lo atara 21 let. — Naslov pove uprava .Jutra" 2915 Mesto reprezentantinje oziroma gospodinje, 1 S č e atareJSa goapodlčna. VeSča Je tudi vzgoje otrok. Naslov pove npruvg .Jutra". 2938 Pridne deklice zaneatjlve — priporočam sa niitakitrlie. atiijkinje, vzgojiteljice Itd za celo Jugo-alavijn. Ponudbe na noa'ov Koza Ruter, poaredovainica alutb, Ljutomer. Slovenija nnma novo, fino Izdelano, pnllllrano. a« proda po telo nl.kl ceni. Naalov v upravi „Jutra". 2694 Gostilniški štedilnik večji, doh-o ohranjen, se prm!a. Naslov pove uprava ..Jutra". 2840 Dynamo popolnoma a o v. nredvolno btnro, 4 In čel rt KS. se po- crnl proda — I«totam tudi pletllnl al roj. «.50. eletem ftrosaer. Skucne cena Din 12 ono. Polzve ae v upravi .Jatra". »74 Nove kante 7-1 mast ae prodajo — Naalo« pore uprava ..Jutra". 8018 Starinska parnltura v alogn I.00IS XVI.. otročka poniklana poatelja. omara ta led fKlaknatenl In drugo predmete, a« proda. Naalov [»ve uprav« ..Juira". 8030 ek.tn. eoo t večjem llt.lU-airi)ake*n kratu drugo blizB telesni tk s P"*' s la — Dalja trgovske 41.lat«, pudellul In gtidbeni a. ton,al. Pojaeniin daje L. Kabolj « Kranju 2962 Ennnndvtrnpn« hiša a vrtom blizu kolodvor«, ss produ. Pisn.eris |M.ti.idi.e na vpravn .Jutra" t««l tlfro ..Drsa posredovalca**. 8991 Manjše stanovanje t 8 č e mirna sirsnka breg j _______ _ otrok za tak'»J sil pn»i»-t«. Gor.nl- i Nnslo« po«« uprsra ..Juira' 29^2 Pisalni stroj skoraj nov, se proda. — Naatov pove uprava ..Jutra" j Vila s« kupi « himni ali aa nietvelsovl ali Realjevl r-eetj Potrudn« na upravo .Jutra" l»ul iifro ..vila bret posredovalca". 3037 Vila » aredl me.*n ob Pt.lvelanvl c eet I. se lakoj proda — Ponudb« na uprava .Juira" pod tlfro ..Nova vila". 8018 Mesečna soba t« 4va gospoda ae odda v Ljubljani 7 — ..Uellevne". 2906 Stanovanje « MBrlbr.ru tamenjam ta stat..-v en 1« « I.JttbtJanl — Naalo« pot« uprava .Jutra" 2910 Sostanovalce s hrano legu 2077 Do 300.000 Din posodim na aheolnino varno eknlltbo nu prt.m mestu. Oatalo po dn?r..oru. Naalo* pav« upr. .Jutra". 8847 Častniki In orožniki! Izdelujem po nalnltjlh cenah uniforme po meri. — Imam veduo v zalogi kumgarn. : al rake. blago a« pia«č« tor vse vbjatk* poirefctčio«. kakor sablja. č«plc«. temjak«. ! zvezde, sbselbendeej« Itd. — Cene »olldu«! — Bunon KM-I msuek. I.lubl Jena, Seltubug-sova ulica 6. 63 18 let ■ ortsnan« ..Lamelo" pt1«ta tiMjsteurneis oadravljo kapa* ' 1 let. iTripperl. - Dobtv« as po »eeb lekarnah p« 20 IH« tkanja Po potil razpritllj* lek&rua BI«®. Subotica. Zamenjam i s« »prejme na Star« 84. 8/1, pri hiSalcl. M a r e r J e v KonverzaelJahl Leksikon zadnte l.daie. 7 krasno vezanih >e n"vlh knjig In 18 zvezkov ..nibllothek der t:n-terbatlung n. dea \Vlssena", prodam po ugodni ceni. — — Za odgovor naj ae prllot! Naslov pov« upravn .Jutra" znamka za 2 Din. ------------ 29-10 2908 8027 Mleko, čajno maslo In polnomaaten alr, ee dobi pri ...Mlekarski In alrarakl zadrugi" v Dol. Logatcu 2 voza pese za krmo te proda v Nunalti altel it 8 2959 Išče se večji lokal ta teteinlno. V pottev priti« predveem Vodnikov ln Mestni trg. Cenjene ponudbe i»od tlfro ..Lokal 13S1'< aa upr .Jutra". 8868 Priletna dama dnM po »lo nizki cent aobo a em.porabo knblnjs v lepi vili v prijaznem krajti trt četrt ure r«l kolodvora. Naalov pove uprava .Jutra" 2029 Na stanovanje a vno oskrbo, ae eprejmele 2 solidni gospodični v srs-dlal meata — Naalov pove uprav« .Jutra". 8009 Vae lastnosti, strsstl ete. rst- vidne so Iz pisave. Pctljlte 18 vrstic neprisiljenega s črnilom plssnega plama. — 30. (>ln. — Strogo zaupljivo. Na upr ..Jutra" pod (.Ifro .Urafoios". 26234 JiMl Stanovanje obstoječe It predsobe, kuhinje, sobe lo sobic«, a vaemt prttlkllnaml In el«h-trlčnn razsvetljavo, v m«stu. _ . zamenjam t večjim v mestaj Restavracija «ll na periferni z vrtom. — prvovrstna, a« prod« aH s*- *""»dbs na opravo .Jutra" da v nalem v Ber.eradu. - Pod tnačko .Elehulčna 2". Reetarra.lja ae nahaja na 1 8012 (taval ulici — Jc r -.derno I------ opremljena In dohro vj.cljana. Naalov pov« uprara .Jutra" 2782 Mlad gospod akademik — dober aportatk. Itče anenla B elegantno, aa- moalojno in dobro altulrano damo, ki razpolaga a leat-aim atanovanjem. Doplee e sliko pod tlfro ..Pod tvobod- j Dim tolncem" na upr. Jutra. 1 2985 j elegantno, ekoraj popolnima aovo kočijo za iepo pl.m«n-.ko kobilo ali pa kravo — eveoL se tudi proda, sija, pov« oprava .Jutra". 2318 Aatomobilisti! j Aha hočete, da Vam M«. I akumulatorl In Srogt aparati bezbibno fonkclontrajo. ohratlt« ae na A. Kotit, (tvlraraki atrokovnjek) — elektrolehnltko In mehitnllka podjetje, Ljubljana VII.. C*. luvtfca csata 61 (dvori**«). 28«! • M. M. B. T. Ponedeljek. T. S. M. 2981 •Ideal 710» Dvlcslto pismo. 8040 Kot vratar atnea ali ekladitčnlk. Hčem alulbo za takoj ali pozneje, fiororlm Indl Naalov pov« Ia traplatoeahl polnomsate« . kilogram pn Dla 2*90 obalo Ječi 1 Ia tlialier polnom. »g 82 50 met«l točki Vinski sodi i;;— nega k^odvora M ^.-JO- 15-22« I« nudimo. Poanike po podit In 1- marcem v n»lsm. Inier telezaict. prvovrstni od vinska aeaajka. ueodno Rsarn'šk1 prostori Iz 3 aob. na prrv bllllnl glav- a Interesenti naj prijavijo svoj« Stanovanje s hrano oziroma brez «Je. !8č« dlja*. V opravi «Jntra» naj se dvignejo pisma pr>4 naslednjimi Šiframi: BolJta oMtelJ. C. B.. Dobra goapodlnja. Duh plemeniti aam bo . .. Corenjc. O K 8. 799. Lep doto. I.epa hi»a 19, L. D. 106. Letera. M. K„ Najraje Ima laamo aobo atl Nujno S010. Nageljček. Ore- , aV|otnobllov vit-jdn« ekupno Se na upravo ..Mocuant". enim. Ponudbe .Jutra" pod »Ifro 8018 j Najlepše kleklane tipk« In motive Ig pravega tan«-aega aukanca. ee dobilo pri Ivaal PrlBiofl« v taiaaniklh a« OereoJakam. 2778 Pat! Prti ! Pikantne razglednice! R«fT>rodaJ«lcl velth zashitek Vpreteni« na upr. .Jutra" pod ..Veous". 308i Naznanili otvoritve! Slavnenru občinstvu, UahU lellem spona In s^anjli« lastnikom turlneklh .Klet" nataae dl nemtko. - proila. Ponudb« na upravo ! zz- lf.—»i. prtondbe na upravn ..Jutra" sprava .Jutra" j ..Jutra" pod .Sodi *2<»". ^-MaHOrut, A0VS BlCStO ^ prootorl". 8898 i 8888 ■ M1 s 62 dinarjev pri LEKARNARJU KI GEN V. FELLER v 8TUU1CI DO.SJI, Ei«atr«a 245, Hrvatska. 46 sli Te o d. Kom, Ljubljana Poljanska oesta tt. S ki o ve«. »tnvoni . oiAitniJtU ia okrarai klepar, lnst^l&cli« vodovodov. Naprava strelovodov. Kopali«*« in kloaetne naprav* iz-if lovan ie posod iz plo eviue zi firnež, liarvo. lak in med v&ake velikosti kakor tudi posod (skali.) ta knnsrrvo. 73» Lep postranski zaslužek za na dom, z delom, prlprsvn m za oba spola že od 13 |et naprej. Delo je lahko In se da opravljati brez vsakega predznanja, nudi pa kot postranski zasl itek dnevno od 15 do 20 Din dohodkov. Razpečevanje Izdelkov posredujem sam. PoilJPe za pismen pouk In vzorec od dela 12 Din po poitni nakaznici s svojim natančnim naslovom na: Oglasn< zavod Vorslča naslednik, Maribor. Nlkaka prevara, oblastveno dovoljeno I 709 a Pozor, pekovski mojstri! V Mani bonu se di v najem mo- derno urejena, nova parna pekarna z mešalnim strojem in tiačilnico alt pa se celotna naprava proda. V primer« prest, vitre (preselitve) sa ix> naprava v tovarni zopet na ccvo apoitavlla. Interesenti aaj »e olnuejo pod »lirika prilika* ua upravniitvo kaze iskrenega sočutja ob tako nenadni smrti oa*ega plemeu itga svaka, strica, brat* očeta m deda, g.itpoJa Ivana Pogačnika svetnika vtijega sodtl&a In preduojalka okrajueja aodlifia V Kranja izrekamo za izraženo ao>a je, vsesirani^o podporo oh njegovi smrti, sa |>okl<>meoe ma krasne venee in miingobr>jtiO udeležl>o ua nje go.i zadnp poti naiprisr ne|So zahvalo. 1'oseiiuo pa se še zahvalj >jetn > p n .gg zastopnikom vPjejra deželnega in deželnega sodi ia U L u diane, kakor t idi st viluiin sastvpuiliotn nairjzlieuejšib uradov v Krma u in it goseščiue. V KranJa-L.Jnb.Janl, dne 8. februarja 1925. Globoko žalnjoči sorodniki. Ni*e1stvo Zadruge gnstilnlčarfev za kranfekog gorski okraj s sedi-žem na Jesenicah naznanja vsem stanovskim to/arišem tužno vest, da je danes 7. t m. nenadoma preminul njen prvi načelnik, gospod Lovro Humer reslavrater. Pocreb Fe vrši 9. t m. oh 1 'j 4. uri popo'dne iz hiše žalosti, Jesenice 99, na tukajšnje pokopališče. Zadruga gostilničarjev na Jesenicah 7. februarja 1925. 739 a Potrti '■d neizmerne žalosti narnanjsTio vsem aorolnikom, pniateliem tn znan sta pretočno vest. da je naš ljubljeni Bin, bm, svak m stric, gospod Stanko Sedlaček nradotk oeljsko bolnice danes dne 6. februarja 1925 ob V, 14. uri, previden i tolažili sv vere, po kistki in mu' ni lN>le/.ni v Gospodu zaspal. 1'oereh pre tržeta pokoju ka ho v nadel io dne 8. februarja li>25. oh Ifi. ari is celjske javue lioluiee na meftuo pokopaliiče. V Celju, dne 6 februarja 1925. ŽALUJOČI OSTALL Sprejmem primerno uradnifiko mesto , pri kakSnem denarnrm zavodu ali večjem mduatrijakera »li drugem podjetju. Imam večletno prakso na vodilnem me»tu pri vclezsvodii ter nudim najboljše reterr-n-ce. Cenj. ponudbe pod ,.Kvalificiran uradnu" na upravo ..Jutra'. 756a 1% Išče se aa topnik za r^lojo avt" t- b"i'nih in gumijevih I Catent -de kov Vsi izdelki v Jugoslaviji bres konknrenoe. Ij-p ea.-l» ■ ek Rieoreii. 1 »opise : na Merkur", Sv Lenart, pti MariUitu. 7.ti a S rejTie'a se 2 agiin t poln ka /.n avto t, ho), ne in eomi leve 1'atent ure Imele V Jupooavt t br az ko i-k ur eno«. Visoka p|o»i'i a. 1'ouniiie: bi er k u r", Sv. I^enart, pti Mstioorn 74S-a Vsak dan sveže namočena »* polenovka Snlcn i/erlijf, LcbMaa Iz zaousetne pokojnega g. Franceta Vrhovca (va go) o .d. Putrarja, Dosest-nika v SDOinji S ški, na Sv. Jerneja cesti št. 47. se bodeta prodajala dne 10. lebruarja 19^5 ob 10. uri dva mlada konja. Kupci se vabi o. 71R/a HOTEL ,BALKAN' v Beogradu potrebuje: 734-a 5 točajev, ki morajo biti vajeni kletarskega posla, zlasti izurjeni v točenju piva; dečka za vnanje posle; dečka za čiščenje parketov; dečka za čiščenje obedne priprave; dečke za delo v kuhinji; deklice za de o v kuhinji. Plača po sposobnosti od 400 Oln do 1030 Oin, stanovanje in hrana. Sokol ko društvo na Jesenicah javlja, da je danes 7. t. m. nenadoma preminul njegov ustanovitelj in prvi starosta, brat reatavrater. Pogreb se vrši 9. t. m. ob Vi 4, uri popoldne iz hiše Žalosti, Jesenice 99, na tukajšnje pokopališče. Jesenice, dne 7. februarja 1925. Odbor Sokola Jesenice. Danes dne 7. februarja 1925. se je za vedno poslovil od nas naš nnjboljši sopro?, nadvse ljubljeni oče, oziroma stari oče, stric in tast, gospod Lovro Humer restavrater. Pogreb se vrši dne 9. februarja 1925., ob Vi 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jesenice 99, na tukajšnje pokopališče. Jesenice, dne 7. februarja 1925. Marica Humer, soproga. — Lovro, Marica roj. Jovanovič, Milena, Dušan, otroci. — Božo Jovanovič, zet. — Anica roj. VVeisenstaJiicr, snaha. — Mirjaaka, vnukinja.