48 n a«. LIST IZHAJA USEK MESEC EMIRAT .'. 'i' *i» NAROČNINA: Za celo leto...................12 lir Za pol leta.................... 6 , . •. Pcsamema številka 1 liro. , •. LETO I. ŠT. 1. JANUAR 1922 UPRAUNlSTVO IN UREDNIŠTVO V GORIC I /. CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 n« .’. Rokopisi sc nc vračajo. .’. .’. BESEDA NA POT. v v Nezlomljiva jc naša volja, niavkrotl1 našiel hrepenenje po živiljenju. Vtojne vihre so ivtihniile, 'ostalo pa n. ki ga širijo in puščajo visepovisod. Ka:kr v naši isolnčni deižeili grozote pobksr nega divjaštva p o kr oljene, podesetonje i naše gorje potrojeno, podiesafcorjemo. Kljub temu. ne lit lomim o, Iker iio< ln živeti hočemo kot sarrtosv (samostojni gospodarji in a lastni gr j »se, da simo del onega 'velikega juga.' ir oda, tki m tja ipo težkih stoletjih prib. i svojo državo. Zavedamo se, da smo : za svo- bodo. Zato hočemo dokazati, da znamo .i a j težav -nejšiih razmerah ohraniti svojo narodno samobitnost. Prvi pogoj, da to dosežemo, je pa naša gospodarska moč. Samo če bomo gospodarsko krepki im samostojni, si bomo lahko priborili in obranili itudi svojo politično in kulturno sivohodo. Kljub temu da maša dežela mi 'posebno oblago-ldarijieina z naravnimi zakladi, »smo isii znali pred vojmo vstvariti cvetoče blagostanje in so nam v našemi nevzdržnem razmahu sijalle »ugodne zivezde. Vojna nam je vsa uničila. Naša gospodarstva so razrušena, naše blagostanje (je razpršenio na sedem vetrov. Pričeti moramo takordkoč iz početka: iz ruševin im razvalin moramo pričarati inove go-. spodarlske vrednote. Obnoviti im razmerami primerno preurediti moramo vsiet panoge našega gospodarskega življenja. Naše kmetijstvo, našo obrt? mašo trgovino lin industrijo moramo dvigniti iz razvalin, aiko hočemo gospodarsko živeti. Zlasti pa moramo poživiti in okrepiti naše zadružništvo, ki i tvori temiellj naše narodnogospodarske imioči. Ako pa hočemo to težko in ogromno delo izvršiti, muino rabimo krepkega in spretnega vodnika. Ta vodnik naj nam bo « Gospodarski list«, is katerim stepamo daines pred mašo (javnost. «Gctspodarsiki 'list« se bo po možnosti bavil z vsemi mašiimi gospodarskimi zadevami. Njegovi pne)dalj bedo odprti vsakomur, ki boi skušal dalti našemu goispodaiilskemu iživlfenju novih impulzov, mo-Vii-h navodil, nidvih smernic. V prvi vrsti ise bo pa bavil s perečimi (vprašanji našega kmetijstva, ter bo z teti širil in zastopa! mteetl zdravega zadružništva. Z »Gospodarskim listom« h očem o zamašiti globoko vrzel, ki ziija v našem gospodarskem življenju. Zato vabimo v krog naših naročnikov vse maše zavedne in pošteno-m kleče može in mladeniče, ki jlim je »na srcu naš narodni obstoj. Zlasti pa vabimo v krog naših ‘sotrudniikov vse naše gospodarske in zadružne 'Strokovnjake. Vsi na deilo, vsak na 'svojo ipostcijanko in ni se nami treba bati bodočnosti! UREDNIŠTVO. G" : Dr. J. Bitežnik. Organizacija naših gospodarskih sil. Soeialno-gospodarsko vprašanje 'je postalo z razvojem kapitalizma centrafao ■vprašanje vsega javnega življenja. V'drugih dobah sio biile ideje vodnice druge kot so danes. V srednjem veku so določevale ustroj 'ustavi religija, poflitika, pripadnost -k različnim stanovom. Danes istoji v središčni vseh vprašani, vprašanje kruha, vprašanje proizvodnje, vprašanje socialno - gospodarske preosinove človeške dinužbe. Ni oudno! Vojska je zadala posameznikom, skupinam, narodom n državami težke rane. Deli, ikalkor celota stojijo pred težkim in resnim vprašanjem eksistence. Vojska, kii se je vodila pred vsiem iz gospodarskih raziogov. iz pohlepa in potrleibe po novih trgih, po novih odjemalcih, po ozemlju in (ljudeh, ki se pustih izkoriščati, ni vsrt varila samo moralne, kultura marveč prek.! vsem 'gospodarsko anarhijo. »Pojemanje delavske discipline, velika zilovodj-nost nad d dom pod pogoji kapitalističnega gospodarstva, Vettce delavske stavke, vedno večja draginja, beda, krvave demonstracije po mestih, sovraštvo do bogatih« — to vse so znaki, da se nahajamo v veliki krizi. Na drugi strani iso karakteristične mednarodne konference, ki so se vršile in ki 'se bodo vrši/le in imajo za's vclj cilj vspOStavo (mednarodnega gospodarstva. Emo vprašanje je danes za gospodarsko življemjei odločilno: Povišanje produkcije! Vcljsiki je sledila nuska revolucija, tki ije zasledovala socialno in gospodarsko preosnovo človeške dražba. Komunisti, socialisti in pristaši drugih socialnih struj priznavajo, da se ruskim komunistom ni posrečil poizkius social/no-gospodanske revolucije. Da se ni komunizem po Rusii do cela praktično iz-izvedel, ni čudno! Komunistična preuredba človeške družbe bi nujno potrebovala stoletja in več, kakor se je dejansko razvijal skozi stoletja rtudl kapitalli-zeim. Toda ikriza ruskega komunizma in ž njim vsega komunizma obstoji v tern, da stoji tudi on pred odločilnim vprašanjem: Kako povišati produkcijo? Komunistični vishod in kapitalistični zapad stoji- ta pred istim odločilnim vprašanjem: Kako povišati produkcijo? S povišanjem produkcije bi se zadovoljilo kričeče potrebe delavstva in ljudsitva. Povišanje produkcije bi pomenilo red, mir, disciplino, zadovolj-gledna in dosMlna udejstivitev nemogoča! Vsi znaki govore za to, da (je težko rojstvo komunističnega gospodarskega reda, da je njegova dogledna in dosledna udejstvitev nemogoča! Ravno tako je pa rtudi dejstvo, da je današnji kapitalistični red nevzdržiljiv, da ne morejo današnji kapitalisti zadostiti potrebam in zahtevam delavstva po »človeka vrednem življenju«, ker bi v tem slučaju morali silno znižati svoj kapitalistični dobiček. Vprašanje nastane, ali obstojajo 'samo skrajnosti ko-mainizma in zasebno-kapitalističnega gospodarstva? un si moramo staviti to vprašanje Slovani v laj mi Slovani v Italiji obnovimo in oj-ga-oje narodno gosopdarstvo? ■ r se ne pregreši/mo nad komunizmom in \ko trdimo, da je za naše skromne na-i -sike ■sile zadružništvo najprimernejši, žništvo je gotovo silen korak naprej v našnjemu zasebno-kapitailiističnemu gos* Iružnlištvo je tudi korak k novemu socia 'n, ki ga mi vsled svdje maloštevilno« udejstviti. Tc I a "•. ~>i< /.nost je, da dvignemo lin razširi- mo zad .^iflstivo do take višine, da bo glavni predstavnik našega gospodarskega življenja Zato moramo v bodočnosti posvečati skrb predvsem konsum-nemu In produktivnemu zadružništvu. Ako upoštevamo, da je glavni del našega naroda kmečko Ij/udstvo, ki po veliki večini njima toliko zemlje, da bi mu zadostovala, marveč je prisiljeno, da si išče zaslužka tudi v obrti, v domači industriji, •dtnt.inarstvu: ako upoštevamo dejstvo, da je naš kmet že v preteklosti izmetd vseh stanov najboljše razumel pomen in korist zadružništva, pričakujemo j, gotovostjo, da bo znalo naše (ljudstvo zastaviti vse svojel sile za obstoj in razvoj svojega zadružništva. Doktoric: ( Gospodarska izobrazba. Že pred desetimi leti, ko je bilo mnogo več in mnogo boljših šol kot danes, ie biila splošna zahteva po globokeiši gospodarski, posebno kmetijski Izobrazbi. Ako pa ljudsvo še ni doseglo one izobrazbe kot bi b\lo želeti ni to njegova krivda, ampak posledica razmer. Jasen dokaz, da je bilo naše ljudstvo že pred vojno silno lačno in žejno umnega napredka nudi dejstvo, da so bile vse tukajšnje slovenske srednje šole vedno prenapolnjene. Ali to je bito ravno napačno: vse je sililo de v gimnazijo in šele, kdor ni mogel teh izdelati, se je morda posvetil kaki dragi stroki. Že takrat so se oglašali trezni glaisovi da vendar ni potndbno, da postanejo vsi, ki hočejo študirati, »gospodje« aili »dohtarji«. Marsikdo, ki ni linici za to vristio študija potrebnih zmožnosti, bi bil morda za drugo vrsto izobrazbe iziredno sposoben. A milice umu ni pokazal poti. tPotopill se ije v veliki množici »ialiranih« študentov, ki niso ne gospodje, ne kmetje, hočejo vse zrnati in nimajo nikjer pravega mesta. Beg je naravne darriovei raziično razdelil, če kdo miina glave za llatinščino ali grščino, ni še radi tega trde glave, in česrto se opazuja, ds. dečki, ki mimajo daru za jezike, so boljši računarji, ljubijo naravoslovje i. t. d. Naši kmečki starša so si šteli v majvečji ponos, ako so imeli sina v latinskih šollah. Tega ne moremo grajati. Ali stavim da dobiš še danes marsikaterega, ki miisli, da kmetu rai treba šol. Razen tega misli iu-di vsak, ki je le nos vtaknili v kakšno mestno šolo, 'da1 je za kmetijstvo ali kaj podobnega predober, preiz-obražeir. Koliko ijih ije, ki bi laliko udobno živetii na svojem premožemju dtoma, pa gredo raje v trnasto, kjer sc jim zdi bznaiiO, da bodo vedeli, kakšna tyorba je ta Goriška zveza, o kateri iso tu v uaštvh krajih gotove že večkrat slišali. Do leta 1904 je družila večino goriških zadrug v , zadružno enoto leta 1899 ustanovil Jetna »Centralna posojilnica« v Gorici. Ko »je je 1. 1902 obrnila do poljedelskega mmiisteastva s prošnjo, naj ji nakloni za njeno delovanje Ikiat zveza /podporo, je vlada sicer obljubita podporo, a ile pod pogojem, da se loči zveza od posojilnice m ustanovi samostojna zveza za~ drobno kupčijo. Vsi ti pojavi imajo globok upliv na .ljudsko izobrazbo, ki vsled teiktiga gmotnega staii-šča zaostaja, silno razjedajo pa tudi ljudsko nravnost. Ce je vse to veljalo za predvojno dobo, se moramo v bodoče pripraviti na še večje pomanjkanje klat daSddaj. Obnovitvena dela zaposlujejo trenotno toda to v doglednem času končano. Položaj maše dežele se je gospodarsko zelo spremenil v škodo prebivaJsitivta. Tega me nnore nihče tajiti. Ali se da proti temu kaj napraviti? Naša zemlja bi zafrnogila prehranjevati veliko večja število ljudi, ako bi se bolj ;razumno obdelovala! Njive in travniki bi se dali veliko bolj razumno gnojiti, ako bi njih posestniki (le hoteli razumeti. Tud;i živinoreja pri nas še ni na viška. Da molčimo o vseh drugih panogah. Toda prepuščajmo besedo strokovnjakom, ki ijih prosimo, da se bodo v našem tilsfcu pridno Oglašali. Nujno potrebujemo torej poUka. Od koga pričakujemo v tem ozriru največ? Od prepotrebnih kmeti jsih šofl! Tildi ljudisfka šola bi mogla kaj več podati Na učiteljiščih naj bi tudi bodoči učitelji: dobili potrebno podlago. Abiturijenti srednjih šol maj hi ise pa v večjem številu kot do^ej p os večali i nanodmetmu gospodarstvu im vsem tu še v poštev prihajajočim vedam. Važno malogo ima tu tud« zadružna organizacija. Da pa more tudi tisk kaj pomagati, maj dokaže naš »Gospodarski list«. i zveza". drug. Vsled tega je prišlo do ustanovitve »Goriške zreze«, ki je bila vpisana v zadružni register gori-ške okrožne sodnije rvsled sklepa z dne 20. jamiiairja 1904. Njen prvi predsednik je bi zia Goriško veleza-silnžni idr. Anton Gregorčič. Do prvega občnega zbora, 16. marca 1905, je pristopilo 22 zadrug: Hranilnice in posojilnice: Biijana-Medana,Bilje, Cerkno, Čepovan, Črniče, Donnberg, Kaimuje, Kojsko-Šmartno, Miren, Pevtma, Renče, Rihemberg, Sol-kam, Šempeter, Šftarajel, Štjak, oiadaljc Ceintralua posojilnica, Krojaška zadruga v Gorici, — Ljudska opekarna, Bilje, — Gospodarsko društvo, Renče, — Kmetfifistoa zadruga, Ročinj, — Kmetijsko društvo, Šempeter. Tem prvim stebrom se je do leta 1908 pridružilo le še 6 članic. A v tem ietu, ko je Zveza očdvidno že prestada začetne težave, se ji je pridružilo nič manj kot 30 novih zadrug. Ta vidiki vispeh moramo pripisati v Veliki meni takratnemu živahnemu prosvetnemu delovanju po vT&dj naši deželi, katerega se je tudi Goriška zveza kot vpoštevainja vreden kulturni faktor vrlo udeleževali a. Prirejala je poučne tečaje in njeni pro/pagatorji so ma številnih gospodarskih shodih potom žive besede širili zadružno 'misel »Zveza« je skrbela Od kraja za denarno poravnavo med 'včlanjenimi zadrugami. Centralna posojilnica jiim je/ služila do vojne kot sku/pna blagajna. Že prvo leto je pa pričela /Organizirati tudi preskrbo/vanje kmetijskega prebivalstva z najnujnejšimi predmeti: umetnimi gnojili, žveplam i,n modro galico. Z blagovnim prometom je imela velike težave, kajti o-rala je iledinio. Ako se /sedaj kdo lahko ponaša z boljšimi vspebi, naj ne pozabi, da zida /na temelju, ki ga je 'Ustvarila Goriška- zivdza. V »Samoupravi«, št. 1 in 2 /iz 1. 1910 beremo: »Tudi Gorišlka zveza gospodarskih zadrug in društev se Hahlko ponaša z naravnost /krasnimi vtepehi na gospodarskem polju. Nje /koristno delovanje se razteza čez ves slovenski del dežele. Vse to ije deželni zbor /sprevidel in uvažava 1, ko Je: dovolil »Zvezi« stalni letini prispevek K 6000.—.« Med najVelčj-e »zvezline« zasluge spada brez-dvonnno, da je s strogimi in natančnimi revizijami vpielljalla v naše zadružništvo neobhodno potrebno disciplino. Njein prvi revizor je bil g. Svitoslav Pmmrou, tki je bil do 1. 1920 njen vodja. Do /leta 1910 je Organizirala »Zveza« že s kor o vse panloge zadružništva. Lepo iso že vspevale tudi kmetijske fin Vinarske zadruge, mlelkanne im z njimi zvezana živinlotiejstka organizacija. Le za konisume še ni bilo idovcllj žirvotvorne podlage. V tem letu se pa začne opažati v diosedaj veselem /in krepkem razvoju zalstoj. Pojavljati /so se pričeli prvi znaki pire/dlstoječe gospodarske krize, k«i ii je sledila svetovna vojna. V tem oziru je zello z/aini-miivo zasledovati naše zapisnike, v katerih se /vedno bolj oglašajo pritožbe radi pomanjkanja deuiamla, dviganja in padanju /obrestne menei, cen pri blagu i. t. d. Leta 1914 /se je imela obhajati desidtletnica Goriške zveze; štela je že 91 čla/nic. Toda prišla le vo/jna in na imah ustavila vs/ei zadružno gibanje v Brdih, Goriški okolici, /na Krasu im ob gorenji Soči do -Bovca. Urad se je /moral vsled nevarnosti kon- Vojna od Trenutno je ipri nas na Goriškem in v Julijski Benečiji sploh najvažnejše vprašanje vprašanje vojne /odškodnine. Vse govori im razpravlja o tem vprašanju, vse se poganja in pdia, da bi ga rešilo in vendar gre rešitev le počasi inapraj. Ker je ipa od vojne odškodnine odvisno tudi slkoro vse naše gospodarsko življca/je, je /naravno, da vsalk zastoj, vsako kriz/o v cem junija 1915 preseliti v Ljubljano, kjer je zveza pri Zadružni zvezi dobili a gostoljubno streho. Ostala je tam dio konca avgusta 1918. Ves vojni čas je »Zveza« -v okvirju možnosti nadaljevala svoje poislcivainje kot osrednja zadružna organizacija. Za zadruge, ki so -svoje delovanje visled vojn/a prekinile, je ivodlila vse potrebne posle. Po vrnitvi v diomiovimo se je z vso energijo ‘lo-til/a organizacije obnovitve/naga dela. Zavzeima/la jc po svoji imcijativi pri tem delu zelo /odlično mesto. Pni šel pa je polom ista/rega režima im kot maj-važnejša posleidica za na/s je stopilo v ospredje vprašanje izlmenjfuve /denarja. Prišli -so dnevi /naj-veojili težav za naše zadružništvo, pod katerimi trpimo še danes. Zveza je imela 'ob prevratu /svoj denar nalloižen, deloma v Ljublijamii, deloma tu /v Go-ricil A ne tiu /in ne taim ni mogla in ne more proti do svojega ilmetija. Kljub vsemu temu je »Zveza« započela zello živahno delovanje. V prvi viilsti je blill/o treba Vpostaviti zadruge, ki jiim /je vojna prekinila delovanje. To pa je bilo zelo /težavno delo. Urediti je bili o treba vsaki posebej knjigovodstvo za vsa vojna leta. Ker iso bi/le deloma tudi poslovne knjige unior/ne je bilo naravnost ogromno delio. Ven dar se je do danes že -skopo vse to delo izvršilo. Le par zadrug fiz raznih razlogov še ni bilo mogoče obnoviti. ' Vsled nove držuivne meje «io ostale na naši strani razne zadruge, ki s,o prej gravitirale v Ljubljano. Oklenile so se nas /in mi /smlo jim'šli na roko, kolikor je bilo v naši moči. Vsled no/trebe razmer so se pri/celile) ustalila; v lijta/ti razne Stavbene zadruge, posebno v Goriški /okolici Tem je »Zveča-« posvetila svojo-posebno pozornost. Do/sedaj jih Je sprejela 17, ter jim poisikrbela tudi posebnega tajnika. Po deželi je pričelo živahno zanimanje za k/on-isurnina društva in se jih je Več ustanovilo s pomočjo »Zveze«, iki sia/ /sedaj bavi z mislijo ustanovitve blagovne centrale za Goriško. V »Gospodarskem svetu«, ki -se .je ustanovil za J ulij siko Kraljlinlo, imia dva delegata. O -s/edainli/osti je težko pisati, /bodočnost še ni jasna. Vemo pa, da mam bosta tndrva volja ih Božja ipomoč pomagala premesti tudi sedanje težke dni. vojno-iodškodninslki 11 zadevah živo občut/iinio mi vsi. Zato bo naš »Gospodarski list« /p-osvtičali tudi temu vprašanju svojo posebno pažinj/o in priobčevali vse važnejše določbe, spremembe in novosti. Kakor so naši čitateljii gotovo že či-ta/l/i /v ča/siopišju se je osnoval v -Gorici »agitacijski Odbor«, /obstoječ iz pripadnikov obeli /narodnosti ter zastopnikov raz- ličnih gospodarskih in pridobitnih organizacij, katerega namen jet viojnoodškodninske zadeve čim ugodnejše itn pravičnejše vmeditjiin injilhoivo rešitev čimbolj pospešiti. V ta namen je priredil zadnje mesece večje števižo shodoiv po deželi ter je koncem novembra | t. '1. odposlal v Rim na pristojna mies-ta večjo depu-tacijo, ki naj predoči vladi neznosne razmere, iv Ika- / tare ije reševanje-vojne odškodnine zašlo, tiar zahteva remedmro. Deputaciija, v kateri sta zalstopala stovmski del delždle gg. dir. Medvešček im Goirikič, je imela z vsemi merodajnimi faktorji temeljite'in dolgotrajne razgovore, ter ije izčrpno predložila naše zahteve. Na podlagi pogajanj in posvetovanj je vlada dovolila sledeče ugodnosti: 1. Priglasitev" vojne Skodel ise mora brezpogojno izvršiti do ikcmea decembra t. j. Rdk za vlaganje prilog in vseh dokazilnih listin je pa ipodaljšan na nedoločen čais. 2. Članom »Zadrug voljniih oškodovancev« se bodo dajali od seda/j naprej predujma v izmeri 100% ,previdevame voljne odlšfkoldnine. 3. 'Dežeilni Hipotečni zavod bo lahko v ‘lastnem delokrogu dajal predujme v znesku nad 250.000 — eni tstraniki, kar je bilo dasedaj zablranijeno. O cepljenju domačih živa V zadnjem desetletju je ž i vi no z dna v s t v o sii 1 no napredovalo. Po mnogih večjih mestih starega in novega sveta iso inštituti sin delavlniice, Ikjer za znanost vneti možje raziskujejo in proučujejo izvor bolezni in zdravljenje domačih živali. Posebna pozor-noist je obrnjena kužnim boleznim, zlasti onim, katere se zaimorejo prenesti tudi na človeka. Kalkor poskušajo humaimi medicinci postaviti (jez kužnim boleznim potom cepljenja, podobno se skuša zajeziti kužntci bolezni ddmačih živaili. Marsikdo, ki j© bil v svetovni vojni v strelskih jarkih ise posebno nerad spominja onega vbrizigova-nja ipcd kožo — .to je cepljenja. Hiočem razložiti način, cilj in princip cepljenja. Cepljenje obstoja v tem, da vbrizgnemo gotova zdravila pod kožo. Pri nas je to, kar se tiče cepljenja domačih živali, deloma malo znano, medtem iko pozna cepljenje recimo češki, pa tudi ikranjski .živinorejec prav dobno, na primer: cepljenje proti yde— čici. proti smotki ii. it. d. Cepivo, to je zdravilo, je za vsako bolezen iposieibne ivrste. Cilj cepljenja je trojen. Prviič: še popolnoma zdravo žival obvarovati pred kužno boleznijo, drugič: pri živril;, 'katera je bila v dotiki z okuženo ži-valiijo in 'je najbrže že okužena, /e v kali udušiti bo- ' I;e*zen. tretjič: že obolelo žival na ikaterisibodi kužni I bolezni izlečiti. 4. Pripravljeni zakonski načrt, s katerim se država odpoveduje 1 % obrestim od nakazanih predujmov, &:l predloži Ikiralju 'v dobritev: razun tega se izda poseben odlok glede rolka in višine obresti, ki se bedo plačevale 'v bodeče od dobljenih predujmov. 5. Povišek (koeiliciljent) na predvojne iceine ostane do konca januarja 1922 ntfizpremenjen. V bo-.doče se vsaka sprememba poviška razglasi najmanj 15 dni naprej. 6. Prošnje ciivilnih oseb, ki isio bile poškodovane vsi e d vojne in povojnih inesreč, oziroma njihovih vdov in sirot. i.. t. d. se bedo začasno reševale po istih načelih kot prošnja vojaških invalidov. 7. Skliče se od ministrstva za javina dela že imenovana ikoinisija, Iki bo določila v sporazumu s krajevnimi knietijslkiimi strokovnjaki predvojne in seda-nije cene za predmete, ki so bili poškodovani na naših kmečkih gospodarstvih (zemljišča, živina, o-rodje.) 8. Število asiobja v uradih, ki se pečajo z vojno odškodnino, se primemo pomnoži. Nastavi se za-dccfino število slovenščine Zmožniih uradnikov. O raznih vprašanjih, ki so bila sprožena, a še ne konečno rešena, bo agitacijski odbor sproti obveščal javnosit. Ii proti kužnim boleznim. , Način cepljenja je ta, da (kalkor rečeno vbrizgamo gotova zdravila pod kožo. To zdravilo, ali kakor je imenujemo cepivo obstoja z dokaj različnih sniovi im je pripravljeno ponajveč potom tega, da moč alt virulenco gljiivic pridobljenih dz okuženega živalskega telesa, osUahino. Princijp cepljenja pa je: žival »okužiti« z oslabljenimi gtljivicami; ali kakor pravimo »kulturami« iste kužne bolezni, katere se bojmo, da bi sicer tako ali tako naravnim potom ne napadla naših domačih živali, ali pa potom gotovega seruma iste obvarovati ali (izlečiti. Seveda ne cepimo z gl ji vicami, katere imajo polno živllj^isko silo, nego s takimi, 'katere so bile v posebnih baktenijološlkih delavnicah 'oslabljene, tako da je njih učinek sicer še tak, da zamlorejo okužiti, ampak ono okuženje se pokaže v tako mili obliki, da se na ziunaj bollezen iskoro nei o-pazi. Im tako cepljena žival je potem, kakor ise to imenuje »imuna« ylii zavarovana iprioti oni bolezni, proti kateri smto jo cepili, ker je takorekoč to bolezen že prestala. Pri nas bi pr,'šlo v poštev samo cepljenje proti rdečici prešičieiv. Omenjena bolezen je v prejšnjih avstrijskih provincah povzročila živinorejcem o-gnotmno škodo, meditem ko se v Italiji ta bolezen ni pojavljala. V pokrajinah bivše Avstrije so bili obširni teritoriji, kjer'se skoro niso upali izrdditi pre- 6__ »GOSPODA «SKI LISt« šičev, ne da bi jih bili poprej cepili prtoti rdečici. Politične oblasta so dajale vsled tega cepivo brezpflačno ua razpolago, da je zamogel vsak živinorejec zavarovati živa! z majhnimi stroški. Lotos je bilo opažati, da se je tudi v naši deželi silno razširila rdečica. Treba bo do prihodje pomladi, iko bodo začeli spet topleji meseci, storiti korake, da se tej boflezni pride v okam potom ceplje- kih organizacij, da bodo (skušale vplivati na merodajne oblasti,da v tem slučaju priskočijo na pomoč. Živinorejci Julijske Benečije, kateri so spadali poprej pod vojvodino Kranjsko, cepljenje že poznajo an bodo z veseljem pozdravili ita korak :k odpomoči. Živinorejci, kateri cepljenja še ne poznajo, naj pa ne bode načinu kga zdravljenja protivni, ker je stvar silno preizkušena in doprinosa sijajne vtspehia. nja. Ker je cepivo precej drago, bo delo naših klmeč- j Živinozdravnik J. Gerbic. Zadružni glasnik. Poživljamo vse članice, da naznanjajo svoje občne zbore in druge zadružne prireditve v »Gospodarskem listu«. Goriška zveza. Članicam! Razna naše zadruge so že dobile priznanje italijanskega zaiačaja. Opozarjamo članice na važnost tega dokumenta, zato naj ga dobro hranijo. Napravi naj se po potreba več prepisov dotlianega odteka, ki naj se dajo isodnjjsko overoviti. En tak izvod naj se pošlje Goriški zvezi, da ga shrani v svojem arhivu. Prosimo tudi vise članice, da nam sporočijo takoj, ko prejmejo imenovani odlok, da bo naš mrad imel evidenco v tej važna zadevi. Goriška zveza. Žveplo, modra galica. Izživljamo vtse naše zadruge, da takoj popišejo naročila člamov tria žveplo in modro galico, da nam bo mogoče » pravem času poskrbeti našim članom ta neobhodiK) potrebna predmeta. Goriška zveza. Superfosfat _ Hitite z naročil na superfosfat. Vsa Italija Je ostala brez Tomaževe žlindre vsled francoske prepovedi izvoza. Veliko bo vsled tega povpraševanje po superfosfatiu. Zgodi ista lahko, da se bo cena dvignila, lahko pa ifcudi, (da ga sploh ne bo. Goriška zveza je že naročila več vagonov po zelo ugodhi ceni. Nujno vabimo vse zadruge, naj ne izgubijo 'časa, in naj takoj opozorijo na te važne okotnosti isvoje člane. Cena bo mnogo ugodnejša kot spomladi. Naročila morajo biti pismena. »Goriška zveza«. Obligatorične nabavne zadruge V Jugoslaviji. To so nova prikazen v zadnužnišketn svetu; pojavile so se v Jugoslaviji. Oficijelmo se imenujejo: Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, toda boljše jih označimo z naslovom: Prisilne nakupne zadruge državnih nameščencev. Finančno minlstr-svo je izdalo dne 5-12 1920 (»Uradni list št. 9 z dne-28 januarja 1921) uredbo, s katero se ustanavljajo za državne uradnike in uslužbence prisilne nakupne zadruge. Člen prvi te uredbe določa, da se morajo državni uradniki im vse osobje, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih, ali ki prejema podporo ali pokojnino iz državne blagajne, včlaniti pri »nabavnih zadrugah državnih uslužbencev«. Delež ne sme biti manjši kot sto.dinarjev, vpisnina 5 dinarjev. Ako je v kakem kraju skupno le deset uradnikov, učiteljev, vpckojencev, se mora taka zadruga ustanoviti. Ona preskrbuje svojim zadružnikom življenjske potrebščine in vse za osebne in hišne potrebe. Pri sestavi pravil set vzame za njih podlago v Sloveniji in Dalmaciji zadružni zakon od 9. aprila 1873. Vse te nabavljalue zadruge (c. 100) državnih nameščencev bodo združene v posebni, zvezi v Bel-gradu, h kateri morajo vse pristopiti. Njena firma se glasi: »Savez nabavljačkih zadruga državnih usluž-betmika — Beograd« — Karadjordjeva ul' 14. Te u-radniškset zadruge in njih belgrajska zveza postanejo lahko še nepreglednega pomena ne le za trgovino v »obče, namreč ispflioih za vse konsufnente. Z oživotvor-jenjetn teh »Zadrug« odipade po mestih najmočnejši del konsumervtov, to je državni n&stavljenci, h katerim spada tudi vojaštvo, od poklicane trgovine. Ker bodo .spričo razmiih olajšav (carina, vozarina, davki i t. d.) te zadruge zdatno vplivate tudi na cene postanejo lahko velikega pomena tudi za vse ostale konsumente. Vesele se teh zadt ug le večja trgovska podjetja, ki pridejo v poštev kot oddajalci blagu na debelo. Vsa ta zadružniška podjetja se opirajo torej na uredbo z dne 5. dec. 1920. Vsa naredba je deloma posneta po avstrijskem zadružnem zakonu, deloma po drugih dobrih načelih in ' navodilih. Na podlagi te naredbe bo morala vsaka nabavljalna zadruga pristopiti h bel grajski zvezi in vložiti deleža najmanj 500 dinarjev. Vsfled določil iste naredbe bodo posamezne zadruge znabdti tudi nadzorovane po revizorjih Centrale v Belgradu. Zveza je že zdaj zOlo imoviita ter premore veliko milijonov dinarjev. Saj je vlada vsem nameščencem in vpokojencein že leta 1921 odtegnila od njih prejemkov 5% skozi dva meseca, oziroma en mesec 10%, in to se bo zgodilo še skozi 4 leta. Ker določa tudi nova jugoslovanska ustava v § 29. naj viada pospešuje zadružništvo, so se trgovci pritožili pro‘ti nameravanemu »pospeševanju«. Toda pritožujejo se (udi uradniki in druga državni nameščenci. Ugovarjajo, da bi se jim z no- Kansiorcij se je obrnil na »Banca del Lavono«r ikatere namen je financirati zadruge na sploh, in je vim letom zopet odtegnilo 10%, mesto da bi se jim radi draginje dale nove doklade. Vsled tega vtegne vlada -v iBeligradu kakor poročajo 1'iteti, ukiniti to ima-redbo in vrniti vplačane svote. Zgodi s# lahko, da bodo vse te »obligatorične« zaldruge, še predno zaičnejo z rednim poslovanjem, zamrle. I. Lapajne. Kolek za legalizacijo t. ij. poverjenje pristnosti podipisa na listinah, znaša za zadruge, čeravno podpiše za njo iveč oseb, pri sodiščih Lit. 2.30 oz. pri notarjih Lit. 1.15, ker je smatrati zadrugo kot eno stranko, zia katano le podpiše več oseb. TO velja glasom 'Odtoka -finančnega ministerstva z dne 8. novembra 1900 št. 55100, ki je šie vedno v veljavi. Opozarjamo na ta odlok, ker opažamo da isio podpiši zadrug preveč in talko kokkiovani, kakor da bi več strank ipodpisalo. Konsorcij stavbenih zadrug v Gorici. Kakor se je čutili tekom razvoja kapitalističnttga gospodarnega reda posamezni na kapitalistični podlagi stoječi in delujoči organizem slab in je streniil po ustviairitjvi (večjih in močnejših organizmov, tako' se je čutila tudi posamezna zadruga previet sama sebi prepuščena in prešibka, da bi se mogla obdržati v borbi z močnejšimi organizmi. Nasloniti se je morala na druge zadruge,- iposestnine. Na ta način 'so nastala močnejša udnužanja, obsegajoča ziadriuge ene dežele in ceio vse države. Iz iste smotnene irazvoljne potrebe je nastal »Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici - Consorzio Coaperative edilizie in Gorizia, ki se je ustanovil pred ddbrim tednom v Gorici. Ustanovljen je na podlagi avstr, zadružnega zakona, z omejenim jamstvom in deleži po 200 lir. Namen konsotrcija je glasom pravil združiti vse stavbne zadruge v višjo enoto, posredovati za mge in zastopati njih interese proti tretjim ter prevzeimaiti izvrševanje (javtnih del, ki bi jih ne mogtle prevzeti radi njih važnosti in obsega posamezne zadrugfei Njegovo načelstva je sestavljeno sledeče: gg. Alfred Stepančič iz Gor. Vrtojbe, Josip 'Cearo iz Sovodenj, Franic Černič iz St. Petra, dež. uradnik Franc Gorkič in arhitekt Anton Radovič. V nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. Ivan Turel iz Renč, sodni, uradnik Ivan Rijavec in inž. Karol Ličar. Prva naloga, ki si jo je nadel konsorcij, je skrb za financiranje ded, ki jih prevzemajo zaldruge v iz- dobil zagotovljeno pomoč. Doslej so vstopile v ikonsoreii sledeče zadruge: Stavbno društvo Gorenje Vrtojba, Stavb, društvo Št. Pielter, Stavb, društvo Deskle, Stavb; društvo Bilje, Stavb, zadruga Miren-Sovodnje, Prvo stavb, društvo Renče, Zveza stavbinskili delavcev Renče, Tretje stavbno društvo Renče, Stavb, zadruga Bukovica, Stavb, idruštivo Štandrež, Stavb, društvo, Grgar, Stavbno društvo Kojsko, Stavbna zadruga voinih oškodovancev Šfeiverjan, Stavbna zadruga Števerjan, Stavb, zadruga Ročinj. Piridmžille iso se torej konsordju skoroda vse slovenske stavbne zadruge in pričakovati je, da pristopijo še ostale. Ternetj novi zgradbi je položen. Velikega na-rodno-gospadarskega pomana je, da je ta zgradba domača in da nam bo nudila ne-le za bližnjo bodočnost, temveč tudi v poznejših časih koristi. Ko se bodo vpostavutvena dela končala in bo treba iskati dela dirugije, tedaj bo kiofnsorcij skrbel tudi za izseljevanje dela. Obdržal bo svoj glavni sedež v Gorici, breziposelne člane zadrug pa bo organiziral v delavske oddelke, ki bodo šli v svet, evemtUelno v Jugoslavijo, ikjer čaka še mnogo dela in bodo stavhin-ski delavci dobrodošli. Jasno 'je, da je ustanovljeni konsorcij plod razmer, k so isilille naše stavbne zadruge, da so se strnile v močnejšo zvezo in da bo konsorcij trajne ko-iristi celokupnosti m lJOsaimezn ikoni le, ako bodo delovali vsi njegovi udje vzajemno po načelih pravega zadružništva. To želimo in ga pozidiravljalmo! O Jugoslovanski posojiiničar in zadrugar. Pod tem naslovom je vabil Ivan Lapajne, šoil-ski navnatelj v pok. in predsednik Okrajne posojilnice v Krškem, na naročbo druge izdaje njegovega navodila »Slovenski posojiiničar«. Radi zaprek v tiskarni se je knijiga zakasnila. Stala bodel okrog 60 jug. kron. Pisatelj je starosta slovenskega posojiilni-štva. Bil je soustanovitelj prve slovenske pasajjilni-ce (v Ljutomeru), sodeloval pri prvi slovenski zadružni zvezi (celjski), urejeval ondi »Letopis slovanskih posojilnic« in v Krškem inetsečnik »Slovenska zadruga« (od 1. 1896-1906). Okrajno (posojilnico v Krškem vodi že od njeno lustanovitve t. ij. od 1. 1885. Kot bivši irevizor pri celjski »Zadružni zvezi« je po-» sredoval, da se je na Slovenskem ustanovilo po njegovi inicijativi kakih 20-30 posojilnic, med drugim na Goriškem v Bovcu, Kobaridu, Kanalu, Sežani. vršitev od voljnih poškodovancev. Sirite »Gospodarski List**, 8 . »GOSPODARSKI LtST« Gospodarski vestnik. vodanov (sknobov), snovi (ki pridejo pri krmi (prletd vsem v poštev. Lucerna sestoji iz približno 14% beljakovin, 2.5% tolšče in okoli 33% ogljikovih vioda- Gnojlte z umetnimi gnojili. R. J. Vtsled letošnje hude isiuse ije bito malo krme. '■ Kmetje so začeli prodajati živino, (ker nilso vsleid splošnega pomanjkanja dnevnih sredstev megli (nabaviti sena, 'ki ja doseglo že cenio 60 lir po q. Posledica skrčenega stanja živine je pomanjkanje hlevskega .gnoja, največjega tin najcenejšega pripomočka za povzidigo' rodovitnosti zemlje. Letiois primanjkuje hlevskega gnoja, zemlja pa-mora biti vendar gnojena, Iketr^ drugače ne imore dati nič od isebei. Iz žepa ni imogotče vedno jemati, ako nič noter me damo. Isto je pri zemlji; akio od nje (nekaj zahtevamo, ji moramo tudi nekaj dati. Ker nimamo domačega gnoja, ji moramo madcimestiti ono, kar potrebuje za razvoj (rastlin, v obliki pomožnih ali umetnih gnoji;!. Računati pa moramo z enim dejstvom in to* je s pomanjkanjem vode. Že dolgo ni bito dovolj dežja in ■Bog ve, ako ne moremo računati sploh z izpremem-basnii; mogoče da imamo računati is ploh z izpremem-bo podnebja in da se ne moremo zanašati na večje detžove. Umetna gnojila moramo -rabiti, ker nimamo domačega. Umetno gnojilo se pa mora raztopiti, ako hoče priti v korist rastlini. Ker je mogoče da imamo 'računati s splošnim pomanjkanjem vode, moramo uporabljati ;le lahko raztopljiva umetna gnojila in ne tistih, ki se tnižko raztepe, in iki potrebujejo za razto-pitev mnogo vlage in mnogo časa. -Lahko raztopljiva umetna gnojila -so od fosfornih superfosfat, od dušičnih čilski soliter in od kalijevih (kalijeva siol lažje kot kajnit. Radi tega naj mairočuijajo kmetovallci le te tri in ne Tomaževe žlindre, tki ise ttelžko dobi in kajnita, ki se ga dobi pa je težko naztapljiv. Poleg tega govore tudi cene in izdatnost v prilog navedenih treh. Slama in oljnate tropine. R. .1. Vsled splošnega pomanjkanja (krme za živino, igra letos slaima vdajo vlogo kot navadno. Letos je sploh vsakdo vesdl.iče jo sploh ima, ker je islama nadomestilo za drugo krmo, (predvsem iseno in deteljo. Preveč dobro (nadomestilo ravno ui, ker velik pogrešek bi istorfl oni, ki bi hotel nadomestiti seno ali deteljo z isto količino islame. Znano je vsakemu (kmetovalcu da krmilna vrednost islaime mi enaka oni sena in detelje. 'Srednja sestava travniškega sena je okoli 9% beljakovine, 2.3% tolšče rn okoli 40% ogljikovih nov. Za govejo žival je najbolja slama o-^jarega ječmena in ta sestoji iz 37 % beljakovin, 1.5 tcilšče in 38% ogljikovih viodanov. Ako primerjamo 'te številko, že tedaj vidimo koliko manj je vredna slama kakor seno oz. detelja; pioleg tega pa moramo upoštevati, da ne pridejo navedeni odstotki živlini iv prild, ker žiiviina ne mdre prebaviti vseli sinovi v navedeni množini. To velja predvsem glede beljakovin in tolšče, isnovi, ki jlih živali iv iseriu lin dettellji mnogo lažje prebavi kot one v slarnii. Dioeiim znaša prebavljivost sena in detelje okoli 65%, znaša prebavljivost slame samo lokicliii 45%. Poleg tega jo pri sidrni še eno zlo in fsicar to, da je razmerje med različnimi ras-tiinskimi snovmi v -slami precej slabše, kot v senu oziroma detelji. Pod (redilnim razmerjem razumevamo razmer je beljakovin k nebel)alkaviiinaim, predvsem tolšči iin ogljikovim vodanom. Tolšča 'je približno toiliko- vredna kot 2.4 krat toliko ogljikovih ivodanfov. Tako dobimo v senu razmerje beljakovin k mebeljalkoviiinam kakor 9:4S ali 1:5, dač im dobimo pri slami 3.7:42 ali 1:11. Ako upoštevamo prebavljivost in tako pravo krmilno vrednost, pridemo še do neugodnejšega zaključka za slamo. Ako bi morali nadomestiti vse seno s slamo, potem bi morali pdknmiti živini zelo mnogo .slame. Na ta način bi morala žival vedno grzti in prežvekovati, požreti bi morala ogromno količino krmie1, živci, posebno vampini bi morala vedno delovati, vamp bi bil napet in žival ne bi prišla do počitka in mirnega prebavljanja. Vendar pa moremo nad umestiti ivse iseno ioz. deteljo s slamo, a ne samo, temveč le v zvezi z otrobi ali še bolje z /oljnatimi 'tropinami. Navadno se računa, da se pofcrmi na vsakih 100 ikg žive tetže živaili Okoli 5 kg sena dnev no. Ako računamo hranilno vrednost sena, tedaj pokrmimo oko® 45 dkg beljakovin, 11.5 dkg tolšče in 20. Prebavljivost sezamovih tropin znaša nikoli 90%. \ Iz tega vidiimo, da jso sezamove tropine lažja prebavljive' kot seno, pa tudi težje kot otrobi. Poglejmo naš s ki čaj s kravo ©d 400 kg. Ako damo knavii namesto 20 !kg sena 20 kg slame, smo dali v slami le 74 dkg beljakovin; dia dobiirmo »sto količino beljakovine' kot v senu moramo nadoknaditi še 106 dkg beljakovin; tolšče imoramo nadoknaditi še 16 dkg in ogljikovih vodanov (škroba) 40 dlkg. Iz tega vidiimo, da primanjkuje inajveč beljakovin lin te nadoknadimo' najlažje v obliki sezam )-vili tropin, iker so te na teh zelo bogate. Iz sestava sezamovih tropin razvidimo, da bi morali dati "e okoli 3 kg teh. Navedeni slučaj je gotovo tak, Iki se v resnici ne dogaja, ker ikrtmiijo naši kmetovalci vedno slamo 'le v zvezi z deteljo. Iz navedenega slučaja pa razvidimo to, da imoramo prsidodati krmi tem več močnih krimil, čim več slame vsebuje krma, ako nočemo da mam živatl 'cislabi im oboli. Pri 'krmi s slamo me borno torej dali vseh živali potrebnih snovi v isaimi slami, temveč bomo krmili slame saimo toliko, kolikor jo potrebuje 'žival za občutek sitosti, primamjkijaij bomo pokrili s prido-datlkom močnih krmil, predvsem oljnatih tropin, pri nas največ v oblilki sezamovih trapim. Do tega zaključka bomo prišli tudi potem, ako bomo primerjali tržne cene, Iki so za našega kmetovalca pač .najvažnejše in najmeirodaijne|jše. Pozor!!! Važno!!! Generalni civilmi komisariat javlja, da se je rok za vlaganje protestnih izjav proti žigosanju predvojnih avstrijskih državnih obveznic po avstrijski vladi, podaljšali do 31. decembra. Posestniki teh dr-žalnih obveznic, ki so deponirane pri avstrijskih kreditnih zavodih (upoštevana je v tem slučaju tudi poštna hranilnica) morajo za vsak slučaij spoisebelj protestirati proti žigosanju pri prizadetem zavoidu, da na ta način preprečijo, da bi se njihove obveznice žigosata z avstrijskim žigom. Način protesta: 1. Pnotest imora.biti pismen: protestni izjavi mora biti priložena domovnica ali pa izkaz o državljanstvu. 2. V protestni »izjavi se mora jiavesti tudi okol-noist, da so obveznice proti volji prosilčevi ostale na avstrijslko-nemšlkem ozemlju ob dinevu ratifikacije mirovne pogodbe (16. julija 1920), odnosno, da so bile odpravljene v Avstrijo naipovelje oblasti propadle vlade ali pa na povelje vojaškega komanda bivše avstro-ogrske (monarhije. Protest se naislovi na zavod, pri katerem so deponirane državne obveznice. Priporoča se, da se pošiljajo protestne izijave v priporočenem pismu. Kolikor se tiče protestnih izjav, ki so naslovljene na poštno hranilnico, se opozarja, da gre tu samo za vloge obveznic, za katere (je bila izdana rentna (knjižnica. Nasprotno ne igre v tem slučaju za žigosanje vlog v gotovini, za kaitere ije predvideno, Ika-kor je znano, drugo postopanje. Kopija protestni izjave mora biti odposlana na urad: Uificio di liquida-zione italiana presso il ministero della guerra in Vienna. Žigosane avsrijske krone. Generalni civilni ikomisarijat v Trsitu priobčil je: Vsi, iki posedujejo avstro-ogrske krone, žigosane v Jugoslaviji, morajo prijaviti svojio posest Uradu VI. generalnega civilnega komisariata v Trstu in sicer najbolj pozno do 31. decembra, ker se ne bo oziralo na poznejše prijave. Posestniki teh kron — prijavite svojo posest čimpreij im najbolj pozino do 31. decembra, da me bo potem nesmiselnih pritožb in prošenj. Županstva in duhovni uradi se naprošajo, da opozore naše ljudstvo na poziv generalnega komisarja, ker je takšnega denarija uned mami (mnogo. Gotovo bi bilo umestno, da bi v občinah, v katerih je mnogo tega denarja, županstvo našlo človeka, ki bi prevzel nalogo, da zbere od posameznikov podatke o tcim denarju. Prijave naj se pa pošljejo za vsakega posameznega posestnika posebej — v skiupnem za-i.VitkU. ' Razdeljevanje živine in cepljenih trtnih sadik na račun vojne odškodnine. Na račun vojne odškodnine sla prične v kratkem nova delitev konj im pozneje tudi goveje živine in drobnice, ki ipride iz Nemčije ter cepljenih trtnih sadik, ki jih trna deželna mprava ina razpolago v svojih itrtnicah. 1. Izročevanje konj se je s strani Nemčije že pričelo in. bo končano do 20. dedelmbra 1921, ko boste imeli naš Itet že v riokaih. Konji se bodo nakazoval!! nia račun vojne odškodnine lastnikom kmetijskih gospodarstev iter industrijskih podjetij, ki so bila poškodovana ali uničena vsled vojnih dogodkov. Konji so arldenske pasme im dragih istovrstnih pasem.. Najnižja cema za vsiako glavo je določena na 3500 lir. Vlada je dala posebna jamstva glede cesarskih (pogodbo razvezljivih) napak ikatkor tudi za slučaj pogina, ki morebiti nastane vsled izpremem-be podnebja, le da je to- ugotovljeno z živinozdrav-niškim spričevalom. 2. Pod enakim naslovom začne Nemčija v (kratkem lizročevati 2625 glav goveje živine: to število se imore pozneje tudi zvišati. Goveda se pa oddajo le lastnikom poškodovanih kmetijskih gospodarstev. Goveja živina se bo izročevala v dveh dobah in sicer prvič od 3. decembra 1921 do 31. januarja 1922 in drugič od 1. marca 1922 dalje. Najnižja cena za bikce simentalske pasme je določena na 3000 lir za glavo in na 2500 lir za oh£ rujeve pasme. 'Cena drugi goveji živini se določi po teži in sicer; za teiice poki enim letom 5 Ur za kg žive teže naj si bode zia simentalsko naj si bode za rujavo patsmo; ravinoiisti pogoji veljajo za juinilčke od 12 do 20 mesecev; za junice simentalske pasme od 20 mesecev do j treh let 6 lir za kg in za orne rjave pasme pa 5.50 1 lir; enaki pogoji valjajo tudi' za Ikra,ve; voli za delo simentalsike in francoske pasme se bodo oddajali brez razlike po 4.25 lir za kg žive teže. 3. Na račun odškodnine se razdeli nadallje tudi krog 1000 glav ovčje drobnice delom a meninioške deloma pa križaniel imerimoške in virtemberške pasme. Vse ovce, ki boido po možnosti breje, s polovico volne ali neostrižene, se razdelijo po cenii 140 lir za glavo. Vsak prosilec mora prositi najmanj za 3 im največ za 10 gilav. jManj kot /tri in več kot daset nie> dobi ni kdo. Prevozne stroške za vse vrste živine plača vlada. Stroški za vzdržvan.ie živine med časom, ko se bo nahajala živina v prostorih, kjer se bo vršilo oddajanje, povrnejo prosilci, ki dobijo živino. 4. Vsled predloga deželne uprave je minister-stvo za osvobojene knaje dovofli,lo, da se morejo oddati iz ddželrtih trtnic cepljene trtne sadike po ceni 130 lir za sito kosiov, to je po ceni, ki je nižja od tržnih cen, alko se upošteva, da s;o sadike prvovrstne. Določeno je že sedaj, da mora vsak oškodovanec vzeti na račun vojne odškodnine najmanj 500, a da ne more dobiti več (kot 5000 sadik. Dohod prej omenjene živine, posebno konj, se pričakuje dan na dam. Tudi trtne sadike se pričnejo v kratkem deliti. Radii tega se priporoča vsem prizadetim kmetovalcem im obrtnikom, da čimprej predložijo po davčnih oddelkih pristojnih civilnih korni-sarijatov tozadevne prošnje deželnemu kmetijskemu uradu v Goniči (Piazza Cavour - Stolni trg 8). Iz prošenj, o katerih naj se navede mnolžina in vrsta živine oziroma trtnih sadik, mora biti razvidno na podlagi potrdila davčnega oddeflika pristojnega civil-rteiga konrisarijata, kedaj je bila vložena prošnja za vojno odškodnino ali in koliko predujmov oziroma nakazil v denarju oziroma v naravi so posamezni prosilci dobili oziroma prosili bodtisi od uradov, ki izplačujejo vojno odškodnino bodisi od drugih uradov ali državnih zavodov oziroma od zavodov, ki jih zalaga z denarjem država ter razen tega morajo obsegati tudi izjavo, da cena živine oz. zaprošenih sa-diik ne presitiga mej predvidevne vojne oškodnine s posebnim ozirom na predujme oziroma nakazila v denarju oziroma v naravi, ki so jih posamezniki dobiti ali ki jih še dobijo. Po izročitvi živine in sadik ®a morajo predložni prošnje, ki isio bile posflane deželnemu kmetijskemu uradtu po davčnih oddelkih pristojnih civilnih 'komisi^rijatov, ravno od teh zopet fiiiačnemu ravnateljstvu, da zabeleži na račun vojne odškodnina ceno dobljene živine in trtnih isadik. Prošnje za trtne cepljenke, opremljene z izjavo finančnega ravnateljstva o izvršenem zaračunanju nalične vojne odškodnine, se pošljejo na to minister-stvu za osvobojene kraje kot priloga računa oziroma fakture oddanih sadik. Agrarne pogodbe. S kraljeviim dekretom - zakonom z dne 12 novembra 1921 št. 1659 razittegniili so se predpisi veljavni v kraljestvu glede agrarnih pogodb in reševanja sponav iz teh pogodb na novo priklopljene pokrajine. Urejuje se določevanje višine najemnine fin podalljša se rok za odpovedi in odvzetje najetih zemljišč. Za izvršitev tega dekreta-zakona se usitano-viijo pri sedežih okrožnih ali dleželnih sodišč posebni posredovalni odbori in razsojevalne komisije (Co-mitati di conciliaziione e comissioni arbitrali.) V teh odborih oz. komisijah so zastopani najemo (delo) dajalci in najemo (delo-) jemalci. Predseduje (jam sodrtik po poklicu. V prvi vrsti opozarjamo na ta dekrtet naše kolone! Jugosiovenska svobodna luka v Solunu. »The Near East« v Londonu poroča, da so grške oblasti iztdela/le načrt po katerem se izroči Jugoslaviji svobodna coina v solunski luki, ki bo služila za popolni svobodni uvozni in izvozni promet. Guverner Macedonije je odločil, da se prične takoj vise potrebno delo. Vse velike pDcturedbe imajo biiti dovršene do ileta 1931. Grške oblasti so) sporočile vladi v Beogradu, da so sedaj v Solunu vzpostavljene normailne prilike fin da se more tam vršiti visak reden promldt. Gospodarski položaj italijanske države. Dne 9. dec. je podal v rimskem parlamentu finančni minister poročilo o finančnem položaju. V fimamčniiam letu 1920.-21. so zrastli troški od predvidenih 22 miljard in 947 na 28 miljard in 783 mi-ljonov, a dohodki od predvidenih 10 miljard in 806 miljonov na 18 imriljard in 71 miljonov. Primanjkljaj v finančnem letu 1921.-22.' znaša 11 miiiljard .in 353 miiljonov. Glede finančnega leta 1921.-22. je minister ugotovil, da njegovo poročilo dne 26. julija ni bilo točno. Predyidevianii> primanjkljaj 4 miljard iin 252 miljonov za fleto 1921.-22. se je zvišal na 5 miljard. Za finančno leto 1922.-23. je predvidenih tn-škov 20 miljard in 454 miljonov in dohodkov 17 miljard in 602 miljona. Predvideni primanjkljaj bi znašal okoli 3 iniljarde, katere bo morala država pokriti s kratkodobnimi posojili, kar je zelo nevarno za državno gospodarstvo. Državimi dolg, ki je znašal dne 31. oktobra 1920. 98 miljard in 574 miljonov, je poskočiti do dne 31. oktobra t. >1. na 110 miljard in 302 miiljona. Od sedanjega državnega dolga odpade 13 miljard in 394 miljonov na predvojni dr- žavni dolg, 35 mil jard na državna -posojila, 33 inri-ljard in 997 miljcmov na ledne državne bone, 5 mi-ljard dn 699 miljonov na večletne bone, 10 miljard* in 648 miljomov. bančni im državni -promet v breme zaklada, 20 miljard in 964 miljonov na po- ! sojjla v inozemstvu m 'končno 644 miljcmov na de- j pozite na tekoči račun pni «Castsa depasiti e pre- j stiti». Papirnatega denarja je sedaj v prometu za 8 miljard in 381mijonov. Fiinalnčni minister je poudarjal, da je slabo stanje italijanske valute v zvezri s splošnim gospodarskim kolebanjem, ki pretresa vso Evropo in ves svet. Položaj se bo nekoliko zboljšal s tem, da >se ne bo izdajajo več toliko papirnatega denarja in da se bodo znižali nakupi v inozemstvu, toda bolj občutno zboljšanje se mora pričakovati le od mednarodne spremembe gospodarskega in denarnega položaja. Kotiček za Dr. Leop. Nova doba čebelarstva. ] f\ j V&eobče gospodarsko stanje, ki se je razviilo po svetovni vojni ter move posebne gospodarske razmere v naši pokrajini zahtevajo, da se v svrho vzpostavitve narodnega bogatstva -in dvignjemja ljudske blaginje intenzivno gojijo -vse -panoge gospodarstva ter da se 'izkoristijo vsi viiri gospodarskih donosov na način, Ikli je najbolj -umen, napreden in dobičkanasen. Taka panoga kmetijskega gospodarstva je t-udi čebelarstvo, ki (je vse premalo poznamo in ki je bilo od dežele in države zanemarjeno, dasi zasluži, da se nanj obrne ravno taka pozornost in skrb kakor na povzdigo sadjarstva in vrtnarstva, ker je samo na sebi donosno in je tudi v najožjem odnošaju s sadjarstvom iin vrtnarstvom radi cvetnega oplojevanja TISKOVINE v zalogi Goriške zveze: Knjige pristopnic, 400 listov 200 „ 100 - „ 30.-„ 20.-.. 15. Blagajniški dnevniki, 200 listov, po Lit. 60,— Hranilne knjižice, 1 izvod po 2 — 100 listov, po „ 40.— Zadružme knjižice, 1 izvod po 2. Biiagajniškli razdelnilki, novi vzorec: Izpiski hranilnih vllog, 1 izvod po „ —.20 1.) Prejemki 200 listov „ 70.- izpdlski posojil, 1 izvod po ,. —.20 2.) Izidatki 200 listov „ 70.— . Zadolžnice a) proti poroštvu • - -.50 Hranilne knjige — trenotmo pošle, založi- b) proti vknjižbi ,. —.50 mo nove vzorce Posojilne knjige, 200 listov po Imetniki zadružnikov Knjige deležev Salda contii , 90.—' , 20.- Računski zaključki: a) za denarne zadruge b) za blalgovine „ Opominli, izvod po „ • .30 „ -.30 ,, .10 „ 3n.— „ 40.— Obrestne tablice, vseh vrst, izvod po „ -.GO 0€HH» OOOOOOSOOOOOOOOOO Kdor želi, da ostane naš narod krepak in močan, naroči in širi »Gospodarski List". ■ ■ s ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Naznanja, da je njena gostilna v »Zadružnem dom" Toži samo pristna domača vina-Prodaja tudi na debelo- Kmetijsko Društvo, ******* v. z. z 0. Z. Št. PETER pri Gorici Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici priporoča voJr\lm oškodovancem, naj Izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki SO včlanjene v Goriški zvezi in v našem konsorciju. KMETIJSKA ZADRUGA prej :...... Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga reg. zad. z oni. por. V TRSTU, ULICA RAFFINERIA it. 7 Telefon : 30 -76 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje, Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija, Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljariec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter, Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče. - ~— Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Giulia št. 6. Zadružna gostilna .in zaloga vina v ulici Raffineria žt. 3. ~ " — Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje, orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. -- 1 K zadrugi mo/ejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L. Jamstvo osemkratno. » Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati I = v MIRNU pri GORICI = izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom 99 ADRIA 66 ČEVLJI Edito domače zaflrnžuo podjetje te stroke, li si je pridemo ra-stransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v id trpnosti prekošajo vse drop te-mtne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: V Gorici, Corso Verdi 32 V Trstu, ulica Rettori 1 v Celju, Narodni dom. RazpošiJa tudi naravnost iz tovarne v MIRNU — na debelo in na drobno. — ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 16 t—• • r.rrt 11 — »GOSPODARSKI LIST« M n Katoliško Tiskovno < n ■ a a O • Društvo : a o K « vpisana zadruga z omejenim Jamstvom « assss ray GORICI ■ a ! 1 H priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo BI a a g S 1 1 S 1 Knjigarno v Gorici Via Carducci 2 (v Montovi hiši) g ■ssacana // j Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade. ■ ■■■■■ 1 1 Naročite MLADIKO, edini naS družinski leposlovni list!