AMERICAN IN SWRIT FOREIGN "IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MAY 15, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Nove vrste čoln in avto. — V Fort Knox, Kentucky, so nedavno preskušali novo '^cjdbo, to je nekak avto in obenem coin. Nosi lahko osem oseb s strojnicami in gre c>'° enako hitro po suhem kot po vodi. Tukaj ga vidite, ko prihaja ravno iz vode.
Odličen obisk
V nedeljo 24. maja popoldne bo priredila podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze veliko dobrodelno predstavo za pomoč stari domovini. Prireditev bo v SND na St. Clair Ave. Kot smo zvedeli včeraj iz zanesljivih virov, bosta posetili to prireditev odlični Slovenki iz Ne w Yorka, ga. Krek in ga. Furlan. Prva je- soproga podpredsednika jugoslovanske vlade v Londonu, dr. Miha Kreka, druga pa je soproga vseučiliščnega profesorja dr. Boris Furlana. Slovenski Cleveland bo s tem izrednim obiskom naših odličnih Slovenk gotovo prijetno iznenaden in pa počaščen. O programu bomo še obširno poročali.

jna besni od Krima do Leningrada
armada naskakuje Harkov v Ukrajini ter •tefiiške postojanke' pri Leningradu, Novgo-^u, Staraji Rusiji in Moskvi. Na Kerču so Nemce ustavili.
Ji^iN LETALA AMERIŠKEGA IN ANGLE-IZDELKA IGRAJO GLAVNO VLOGO

:e sovjetske ofenzive se pa vale proti nemškim pozici-V 0(3 Moskve pa do Leningrada. Na Krimu so se Rusi ^koliko umaknili v šestdnevni bitki za polotok Kerč, Jted Kavkazom, toda zanikajo, da bi nemška armada tula fa kako zmago.
iz Rusije naznanjajo, da ruske armade naskaku->de,v mesto Harkov, ki je znan kot "Pittsburgh" Ukra-
?°vladujejo položaj pri pri Leningradu in tj ' Karelian na finski fronti pri Kalininu ^rali Nemci umakniti 1111 topniškim ognjem.
ad
a maršala Timošenka ^'e nemške obrambne
»Z61
»oti
k
red Harkovom in pro-j^.ftiestu samemu. Vso > ^ Harkov glavna ovi-sko ofenzivo. V tej \Srajo glavno vlogo Hef.;ln angleški ;tankerji
ls^a in angleška leta-" \ v
<nt|^e> da ruska ofenziva l»tj °v n i ni a le namena n e m š k i pritisk na
>Pak
ruske armade, da se polasti mesta. Za to ofenzivo so ,se Rusi že dolgo pripravljali. Ruske rezerve, ki so se trenirale tik za fronto, so šle zdaj prvič v akcijo. Potem ko je ruska zračna sila bombardirala nemška zrakoplovna pristanišča, so stopili v akcijo tanki in topništvo.
Nemci imajo velike izgube na tej fronti in v velikih množinah zapuščajo vojni material pri umiku.
Kot je videti, je zaplamtela strašna borba na vsej fronti, od Leningrada do Krima in izid te borbe bo odločeval usodo Evrope. Dnevi novih strašnih bojev so nastopili, poroča-
je resen namen jo Rusi.
Si
v
* bo prevzela kontrolo nad vsemi zračnimi prometnimi zvezami
'h
flt%ton. — Predsednik ^ ukazal, da prevza-4 l^ovske zračne linije 1 Jih bo porabila za (.e- Vse trgovske zra-^ b°do ustavljene, ki ni-'P°trebne za vojni na-\J° Potniških avijonov . n° na polovico. e bilo rečeno, da bodo ^čne linije še vedno Privatne firme, pa je
videti, da je prišel konec za trgovsko letalstvo tekom te vojne. Vsa oprema, ki jo lastujejo zračne promete firme, mora biti na razpolago armadi.
Ker bo s tem skoro popolnoma ustavljeno potovanje privatnih oseb z avijoni, bo prišlo večje breme na železnice, ki so pa sedaj že itak preobložene. Nekateri napovedujejo, da bo vlada tudi železnice kmalu prevzela.
' (,,uštva št. 14 SDZ
i., Clevelandski Sloven-p. je izvolilo sledeče Vj al»n Sušnik, Frank Louis Judnič; na-' Prank Suhadolnilc, " n°vec in Frank Majer.
VSe dr. 37 SDZ
k Sv- Cecilije št. 37 \ oli'o sledeče delegati-in Frances Po-j. ^estnici sta pa Mary rances Baraga.
Volitev delegatov
članstvo društva Naš dom št. 50 SDZ se opozarja na sejo, ki se vrši v nedeljo točno ob pol dveh popoldne. Na dnevnem redu bo volitev delegatov za konvencijo SDZ in druge važne zadeve.
V ameriško armado
Strica Sama je odšel služit dobro poznani Rudolph Poje, sin Mr. in Mrs. Geo. Poje iz 1541 E. 41. St. želimo mu vso srečo in zdrav povratek.
Nemčija s silo tlači nezadovoljni narod doma
Moskva, 14. maja.—Sovjetska časnikarska agencija Tkss poroča, da je bilo 7. maja ustreljenih v Hamburgu 19 oseb, ker so izrazile svoje nezadovoljstvo nad vojno. Iz istega vzroka je bilo aretiranih številno oseb v Hannoveru, Schverinu, Braunschweigu in drugod.
Iz Stockholma se pa poroča, da je bilo poklicanih mnogo napadalnih >čet s fronte domov, radi vedno številnejših nemi-1 rov po Nemčiji. Baje ima1 Nemčija do 1,500,000 napadalnih čet doma,' ki so pripravljene zadušiti vsako vstajo.
-o-
Slovenski godbeniki bodo ! nastopili na programu
Na Burt's radio programu, ki je ob nedeljah od 3 do 5 popoldne na WCLE, bodo v nedeljo nastopili tudi naši slovenski umetniki in sicer orkester sledečih 5 fantov: Albert Strukel iz 14500 Sylvia Ave., Stanley Kut- j cher iz 481 E. 152. St., Anton' Praznik, 934 E. 140. St., Frank Cerkvenik, 1234 E. 71. St. in Albert Markič, 14214 Westropp Ave. Dirigent je Albert Strukel, ki igra na harmoniko. Le dobro se odrežite, fantje!
Nadarjena Slovenka
V	šivalnem kontestu, katerega je priredil nedavno ameriški dnevnik The Cleveland Press, je dobila prvo nagrado $50.00 (mladinska divizija) Ana Kožel iz 15219 Holmes Ave. Ana je stara 17 let in učenka Collin-wood višje šole. V kontest je dala svoj izdelek, žensko volneno obleko iz dveh kosov. Naše iskrene čestitke nadarjeni Slovenki !
Delegatinje dr. sv. Ane
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ je izvolilo sledeče delegatinje za konvencijo: Julia Brezovar, Pauline Zigman, Josephine Oražem, Genovefa Zupan, Ivana Gornik, Rose L. Erste, Frances Okorn, Ana Vugrin, Ivana Kral. Na mestnice so: Mary Tekauc, Mary Pristov, Mary Smid, Jennie Strnad, Mary Hrovat, Mary Skuly, Mary Milavec.
Važna seja
V	soboto se vrši važna seja podružnice št. 5 SMZ. Pridejo naj vsi člani, posebno pa tisti, ki dolgujejo na asesmentu.
Junak Niagarskih slapov je umrl
Niagara Falls. — Tukaj je umrl William Hill, star 54 let, ki se je nekoč spustil v sodu čez Niagarske slapove. Hill je potegnil v svojem življenju 117 trupel iz reke Niagara in je bil trikrat odlikovan, ker je rešil več osebam življenje. Ko je bil star sedem let, je rešil svojo sestro iz goreče hiše.
"AMERIKANEC SEM"!
Nedeljo 17. maja je razglasil predsednik Roosevelt kot "I Am An American Day" — Amerika-; nec sem! S stem misli predsed-! nik posebno počastiti one osebe, ki so postale tekom prošlega leta i ameriški državljani. Toda ta | praznik je namenjen oziroma se i tiče nas vseh, ki smo postali dr-| žavljani te velike demokratske i dežele.
j V Clevelandu se je organizi-! ral odbor, ki bo priredil v nede-jljo popoldne ob 3:30 pevski in glasbeni festival v mestnem avditoriju. Nastopilo bo kak ducat pevskih zborov in več godb. Ta pevski festival bo razpošiljan po radiu od 4 do 5 po vsem svetu.
Vstopnina je popolnoma prosta in vsakdo je prijazno vabljen, zlasti pa 7,000 državljanov iz Clevelanda, ki so dobili lansko leto svoje državljanske pravice.
Vojni center
$500
Pa res izgleda, da se bomo jutri skobacali iz jarka in zasadili zastavo na vrh naše kvote $500. Veste, koliko še: manjka?; Samo 53 do-larčkov. Če bodo dobri ljudje količkaj porinili danes in j u t r i, pa bo zmaga.
Včeraj so se jako dobro odzvali, ker nabrali smo polnih $30. Mari-čka Bradač nas je poklicala in naznanila veselo novico, da je odločilo društvo sv. Ane, št. 4 SDZ en petak za vojni center. Bravo, Ančke! Potem so pa n o s i 1 i skupaj kot pridne čebelice sledeči, po $2: Mr. in Mrs. Frank Stupar, 1048 Addison Rd.; Mrs. Mary Zavrl, 6528 Metta Ave.; Mr. in Mrs. Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave.; John Fortuna, 1401 E. 47. St.; Matilda Wahčič, 6710 Bliss Ave.; Rose Šimenc, 799 E. 155. St.; Angela Drobnič, 917 E. 73. St.; Mr. in Mrs. Anton Prime, slovenski grocerist, 985 Addison Rd., Jim Okorn, 6122 St. Clair Ave.
Po $1 so prispevali: Joe Somrak, 1043 E. 61. St.; Frank Hoffert, 1126 E. 61. St.; Agnes Gartroža, 1084 E. 64. St.; Martin Frank, 651 E. 99. St.; Mary Zupančič, 856 E. 73. St.; Joseph Kozel, 6304 Carl Ave.; Mr. in Mrs. Louis Kožel, 15219 Holmes Ave.
Najlepša hvala vsem skupaj.
Treba je pa vedeti, da bodo imena vseh, ki darujejo za zgradbo tega vojnega centra, zapisana na častnem mestu v tej zgradbi.
Kot rečeno, naše veliko upanje je, da bomo jutri opoldne lahko rekli, da je kvota dosežena. Kdor je torej še namenjen dati, naj prinese danes ali pa jutri.
Kratke vojne in druge vesli
REYKJAVIK. — Ameriška armada na Islandiji poroča, da se je prikazal nad vzhodno Islandijo nemški bombnik, katerega so
pa pregnale protizračne baterije. Bombnik ni vrgel nobene bombe.
* * *
EKVADOR. — Predsinočni potres V republiki Ekvador je ubil najmanj 10 oseb, več kot 100 oseb pa še vedno pogrešajo. Med ubitimi so tudi štirje Amerikanci, med temu vice konzul
Slaughter in njegova žena.
* * *
LONDON. — Japonska je zgradila ali ima v delu pet bojnih ladij, katerih vsaka ima 40,000 tonaže. Te ladje bodo šle v boj
proti angleškemu in ameriškemu brodovju.
» * »
BERN, Švica. — V Strasbourgu so nemške oblasti ustrelile
dva Alzačana, ki sta pomagala pri' begu vojnim ujetnikom.
* * *
WASHINGTON. — Senatna zbornica je bila obveščana, da ni danes na Atlantiku nobenega oljnega tankerja več. Vlada je ukazala vse vzeti iz prometa v teh nevarnih krajih. Ti tankerji so zalagali vse vzhodne države z oljem in gazolinom.
-o-
Borbe v Jugoslaviji
Zakladniški tajnik je za $5 davek na vse one, ki so zdaj davka oproščeni
Wash ington. — Zakladniški tajnik Morgenthau Jr. je izjavil, j četniki sta pri Hrvatski Mitrovi-da bi priporočal nove vrste da-jciPadla vstaša Fran jo Heinel in vek "par dolarjev" za vse one i Mate Matijevič." osebe, ki morajo sicer izpolniti] davčno polo, toda ne plačajo
"Hrvatski Narod": "Pri napadu upornikov na vojsko pri izviru Bosne sta padla policijski uradnik Pava o Dejanovič in orožnik Perodolič. V borbah s
davka, ker jih tega oprošča gotova vsota dohodkov. Na primer, samska oseba, ki je zaslužila $750 na leto, je morala izpolniti davčno polo, davka pa ni plačala.
Ako bi pa te osebe plačale, recimo, vsaj $5.00 davka, bi s tem dobila'vlada najmanj $100,000,-000, kar bi "zelo prav prišlo," kot pravi zakladniški tajnik.
Panslovanska konferenca v Moskvi — na filmu
V soboto ob 1:30 bodo začeli kazati v Penn gledišču na 55. cesti in Euclid Ave. film, na katerem je bil posnet vseslovanski
INB: "Pred sodiščem na Reki se je začel proces proti 140 'komunistom', ki so pripravljali državni udar."
*
Zagreb, DNB: "Pavelič je v Zagrebu obiskal taborišča fašističnega vojaštva in orožništva, ki mu je pripravilo sprejem. Pavelič jih je pozdravil in jim želel, naj se počutijo v Zagrebu kakor doma."
*
"Wiener Tagblatt," 24. marca: "Hrvatski prometni minister je izdal ukaz, po katerem ne smfe nihče prodajati delov radijskih aparatov ali radijskih aparatov
kongres v Moskvi. Zasedanje je samih brez posebnega dovoljenja trajalo tri dni. Dalje bo kazana slika proslave 24 letnice reorga-niziranja ruske armade. Gledišče odprejo v soboto in nedeljo ob 1:30 popoldne, druge dneve pa ob 6:45 zvečer.
"Poslednji mož"
Sicer ne rečemo, da bo to zadnji mož, ki bo ostal po tej vojni, pa je le "poslednji mož" in sicer ga bermo videli v nedeljo 24. aprila zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Naše priljubljeno pevsko društvo Ilirija bo namreč vprizorilo igro s tem imenom. Zaenkrat vam naročamo samo to-le: kupite si vstopnico, ker "Poslednjega moža" morate videti!
Skupni pevski nastop
Starši pevcev mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd., ki imajo avtomobile, so prošeni, naj pridejo v nedeljo ob 2:30 pred SDD na Waterloo Rd., da peljejo pevce v SND na St. Clair Ave. Tam bodo pevci sodelovali na prireditvi skupnih pevskih zborov, ki je namenjena v dobrodelne svrhe.
Leskovčev pogreb
V soboto ob 9:30 dopoldne se bo vršil iz Svetkovega pogrebne ga zavoda pogreb Lawrence Les-kovca v cerkev Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. in potem na pokopališče sv. Pavla.
Pevci Ilirije, pozor!
Nocoj ne bo pevske vaje! Bo pa skupna vaja za igro in sicer ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
poštne direkcije."
*
"Zuericher Zeitung" poroča iz Budimpešte: "člana bolgarske častniške zveze general Zaimov in polkovnik Kolev sta bila prijeta zaradi pripravljanja revolucije."
*
"Novo Vreme": "V Velikem Jastrebcu je padlo več sto upornikov."
*
"Hrvatski Narod": "Pri Li-čkem Petrovem selu je padlo 12
hrvatskih vojakov."
*
"Magyar Nemzet" poroča, da so šefa beograjske proti-komuni-stične sekcije državne policije Kosmajca in detiktiva, ki ga je spremljal, ubili v neki glavni beograjski ulici. Napad so izvršili levičarsko orijentirani četniki. Ker napadalcev niso ujeli, so oblasti ustrelile za maščevanje 75 komunistov.
*
"Beogradska Obnova" poroča, da so v okolici Niša četniške čete doživele poraz. List pravi, da je bilo med Nišem in Vlasotinci
ubitih več sto četnikov."
*
Havas poroča iz Sofije: "Na železniški postaji v Skoplju se je zgodila nesreča. Ena oseba.je bila ubita, tri pa so bile smrtno poškodovane."
*
Za načelnika policije v Sarajevu je bil imenovan Dragutin Markovič.
V začetku meseca aprila so ru-munski časnikarji obiskali Zagreb.
-o-
Beneš zatrjuje, da bo češka vlada o božiču doma
Liverpool.—Eduard Beneš, sedaj predsednik češke republike v izgnanstvu, zatrdno veruje, da bo češka vlada za božič že v domači državi. Nemčija je sama priznala, da mora zmagati Rusijo še to poletje, ako ;se noče zrušiti in zmagala je ne bo, zatrjuje Beneš.
Iz raznih naselbin
St. Marys, Pa. — Dne 2. maja je tukaj naglo umrl John Brdik, star 59 let, rojen nekje na Hrvaškem. Kot po navadi je odšel zjutraj zdrav in vesel na delo, ob devetih mu je pa prišlo slabo, zgrudil se je in obležal mrtev. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri, Ano omoženo Garbič in Mary, ki ima lepotičarno, in eno vnukinjo, v starem kraju pa tri sestre.
Chicago. — V seznamu ranjenih pomorščakov iz Chicaga je tudi Stephen T. Kožuh, ki bo morda Slovenec. Njegov naslov je 2500 W. Thomas St.
-o-
Delegatinje št. 22 SDZ
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ je izvolilo sledeče delegatinje: Rose Šimenc, Fannie Brezovar, Pauline Mau-sar; namestnice: Filomena Se-dej, Mary Malovrh, Frances Tomšič. — Društvo je tudi sklenilo, da daruje $5.00 za ruski relif.
Vesel dogodek
Pri družini Mr. in Mrs. Andrew Krech, 18104 Harrland Ave. so se v sredo zjutraj ustavile vile rojenice in jim prinesle 10 funtov težkega sinkota. Mati in dete se dobro počutita v Glen-ville bolnišnici. Mamica je hčerka znane Frank Rupertove družine iz Shawnee Ave. Naš po-klon vsem skupaj.
Slovenski radio program
Na slovenskem radio programu, ki se vrši v nedeljo na postaji WGAR od 1 do 1:30 popoldne bo pel naš odlični baritonist Louis Grdina. To bo njegov zadnji nastop za nekaj časa, ker drugi dan odide v službo Strica Sama.
Nevihta s točo
Včerajšnja nevihta s točo v Clevelandu in okolici je povzročila precej škode na drevju in raznih napravah.
f r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA :
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Amerikp in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for- 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 114 Fri., May 15, 1942
Ameriški Slovenci hočejo biti na jasnem
Pred nekaj dnevi je uvodnik v Prosveti zapisal takole: "Mi Slovenci hočemo svobodno Slovenijo v okviru svobodne Jugoslavije. Da bo Slovenija sovbodna, da bo Jugoslavija svobodna, mora biti prva in druga demokratična. Brez demokracije ne bo svobode nikjer. . ."
Pravilno! K gornjim besedam si pa mi upamo pripomniti, da ne povedo ničesar. Ameriški Slovenci bodo hoteli namreč vedeti, kakšna oblika vlade bo v Sloveniji, odnosno v Jugoslaviji, da bo demokratična, da bo svobodna!
Vprašanje se bo namreč pojavilo med ameriškimi Slovenci, če jih bomo hoteli zainteresirati v politično akcijo v povezu s staro domovino: kakšna bo ustava v bodoči Jugoslaviji in kakšna bo oblika vlade?
Treba bo namreč definirati in povedati naravnost in brez ovinkov, da-li smatramo ustroj v bodoči jugoslovanski državi svoboden in demokratičen, ako bo tak kot je bil pred sedanjo totalno'vojno? Ako bomo rekli, da je bil način vlade v prejšnji Jugoslaviji demokratičen in svoboden, potem nima nobenega smisla zdaj poudarjati, da hočemo "svobodno Slovenijo'' in "svobodno Jugoslavijo," ker to bo zopet z povrnitvijo mej Jugoslaviji avtomatično na mizi.
Ako pa prejšnjo obliko vlade oziroma ustave ne smatramo ža dovolj svobodno in ne dovolj demokratično, potem je dolžnost voditeljev ameriških Slovencev, da se o tem izrazijo.
Zato smatramo, da ni dovolj povedano, kar je povedal člankar v Prosveti, da hočemo svobodno Slovenijo in svobodno Jugoslavijo, ker se to itak razume kar se tiče nas ameriških Slovencev.
Kot rečeno, ako bomo hoteli pritegniti ameriške Slovence k politični akciji, ne bomo smeli metati praznih fraz narodu naročje, ampak bomo morali reči: bodoča Slovenija, bodča Jugoslavija, naj bo taka in taka, pa nič drugačna.
Take iniciative ni dozdaj zapre'gel še nihče v Ameriki. Zdi se, kot bi se nečesa bali, ker tako previdno tipl'jemo okrog sebe. Povedati moramo določno, kaj mi tukaj v Ameriki smatramo za "svobodno" in "demokratično." In ko bo narod to videl in slišal, bo prislonil svojo pomoč.
Nekaj se je sprožilo o avtonomni Sloveniji., To je zelo lepa beseda, vprašanje je samo, kakšna garancija bo za to avtonomijo in kakšna garancija, da bo ta avtonomija tudi ostala. Podobno je tudi glede države kot celote.
Taki problemi so sicer morda samo zadeva diplomatov, toda ameriški Slovenci s tem ne bodo zadovoljni.
Prosveta bi torej storila zefo koristno delo, ako bi se določno izrazila:' kakšna naj bo bodoča oblika vlade v Jugoslaviji, da jo bomo lahko smatrali "svobodno" in "demokratično."
TAKO GOVORE NEMCI
Kdaj? Kdaj pa ne? — Kdaj je nemški narod sploh prelomil svojo besedo? (Adolf Hitler na Weimarskem festivalu
za Schillerjev 175. rojstni dan, 10. novembra 1934).
» * »
Nemčija drži besedo. —Če podpišemo neki dogovor, ga tudi izpolnimo; o tem je svet lahko trdno prepričan. Kar smo podpisali, bo brezpogojno in pošteno izpolnjeno. (Adolf
Hitler na obletnici NSDAP, Monakovo, 25. februarja 1935).
♦ » »
Beseda je prav tako dobra kakor podpis. — Če nemška vlada zagotavlja v imenu naroda, da ne želi drugega nego mir, ima to zagotovilo isto veljavo kakor njen podpis na katerikoli pogodbi, sicer bi podpis ne bil prav nič vreden od prvega slovesnega zagotovila. (Adolf Hitler, Reichstag, 17. maja 1933).
Newburske novice
V	oktobru 1926 je bil obsojen bivši župan v Kanalu, Karel Angeli, zaveden Slovenec kljub svojemu italijanskemu imenu, na 8 mesecev ječe in na težko globo, ker je pri beljenju. svoje hiše pomazal Mussolinijevo sliko, ki so jih takrat fašisti devaii na vsako hišo v slovenski vaseh.
V	novembru 1927 je bil obsojen Franc Leban iz Grgarja na 14 mesecev ječe. Nek fašist ga je namreč vprašal za cigareto in Leban mu je ni hotel dati, ampak je pripomnil, da mu jih bo dal Mussolini kolikor jih hoče. To je bilo dovolj, da je moral Leban v zapor.
Po smrti urednika "Popolo d'Italia," ki je bil Arnaldo Mussolini, brat diktatorja Benita, je vlada posadila po vsej Julijski Krajini drevesji v čast njegovemu spominu. V mnogih slučajih je bila aretirana vsa vas, ako je kdo poškodoval to drevje. Marsikateri mladenič je bil poslan za dolge mesece v ječo, obdolžen, da je posekal ali polomil ta drevesa. Eden teh je bil Ivan Juriševič iz Vodic v Istri, ki je bil aretiran v decembru 1933 obenem z dvema tovarišema, katere so obdolžili, da so poškodovali več teh dreves. V ječi v Kopru so jih tako mučili, da je Juriševič podlegel. Starši niso bili obveščeni o njegovi smrti. Ko je nekdo slučajno zvedel o
Kadar bo utihnila slovenska pesem v tej novi deželi, naj utihne tudi moj glas, naj se za-tisne moje oko in naj zastane utrip mojega srca. Saj me ne boš vprašal, zakaj? Saj veš, da takrat ne bo več luštno na svetu, saj veš, da tedaj ne bo več koncertov s slovenskimi na-pevi, katerih melodija prodere v najglobokejše kote v žalost zatopljenega srca ali od skrbi
zbeganega uma.
*
Naši črički so priedili koncert v nedeljo popoldne. ' Nekaj teh pevcev in pevk je tako malih in mladih, da bi mislil kdo, da so komaj govoriti začeli. Pa so tako peli na ves glas in z takim navdušenjem, kot bi bili vsi operni pevci. Čudno je tudi to, ko grem sem in tja med nje in skušam obrniti besedo na slovensko, slišim samo, "I don't understand, I don't understand." Na koncertu pa so izgovarjali in peli slovensko kot bi drugega jezika sploh ne znali. Malo manjka, da ne bi človek rekel: "vodja Ivan Zor-man dela čudeže." Bog mu daj še dolgo življenje, ker z njim bo slovenski Cleveland ostal še kolikor toliko res slovenski. Ko pa ga Bog pokliče, "Prijatelj, pomakni se više," pa naj mu da tam gori tudi kak slovenski kot, da bo tudi tam slovenska pesem donela "čez hrib in čez plan." . Udeležba je bila precej dobra, ne pa taka kot bi jo ti pevci zaslužili. Pri nas je to hvad-nik, ker imamo štiri narodne domove in vsak ima v teh mesecih vsako nedeljo nekaj, k čemur kliče in vabi ljudi skupaj, kakor petelin kokoši, kadar je zrno odkril.
*
V nedeljo na koncertu sem slišal pesmicp, katere nisem čul od svojih mladih let, ko sem jo čul peti od starih Gorenjcev doma. Ljubka je bila in ljubka je še danes. Glasovi starih pevcev so potihnili, drug za drugim so odšli. Bog daj, da bi bili nekje tam gori zbrani vsi skupaj, kjer bodo zopet lahko peli iz dna duše kot so nekdaj.
Naša vas postaja krasna. Drevesa zelenijo, travica raste, tulipe so razpete, grmičevje se beli od cveta, sploh vse gre v poletno krasoto. Ljudje barvajo hiše, nekateri jih popravljajo in povečujejo in drugi na drug način olepšavajo svoje prostore. Prav je tako. Saj ta svet itak nima bogve kaj za nas, pa vsaj tisto, kar imamo, držimo v lepem redu in kolikor mogoče krasno. Vso lepoto je Bog ustvaril, kdor torej ima lepoto rad, kaže s tem ne le rzobrazbo, pač pa tudi Bogu dostojno čast daje. Pa je še drugi vzrok, zakaj naj bi vsi svoje prostore uredili lepo. Čez nekaj tednov bo praznik sv. Rešnjega Telesa. Takrat, če Bog da, bomo imeli zopet procesijo na prostem. Kaj bi mi vsega ne storili, ako bi imel priti sem med nas predsednik Združenih držav. Bog je več, veliko več, častitljivejši in mogočnejši, čeravno Roosevelt danes ukazuje celemu svetu skoraj. Bog ukazuje morju, soncu in zvezdam in ga tudi ubogajo.
*
Nekdo je pri zadnjenedelj-ski cerkveni kolekti dal en mali paket peteršiljevega semena mesto svoje nedeljske kuverte. Dobro vemo, da je bilo to pomotoma storjeno, ker je paket pe-teršilja prav iste velikosti in barve kot so nedeljske kuver-tice. Vseeno pa bi radi vedeli, če ni morda svojo za cerkev na-
vrtu. če bodo desetice dozorele, jih pridemo trgat, ako nam pove, kdo da je. Ako se zglasi, bo peteršilj nazaj dobil brez vsakega ugovora.
/
John Rožnik, ml., eden naših vojakov, piše iz Californije, da je veliko sveta videl ter da je še veliko sveta neobdelanega na zapadu. Da, tam so pašniki tako veliki, da bi celo Dolenjsko lahko skril na pašniku enega samega gospodarja. Zemlja seveda ni rodovitna, ker celo poletje dežja ni. Rožnik pošilja pozdrave vsem. *
Louis Lekan je še vedno na Hawajih in kolikor je znano, tudi Anthony Koračin je še tam. Frank Snyder je na zapadnem obrežju pripravljen vsak čas za oditi naprej. Frank je član tistih, kateri operirajo vodne tanke. Po suhem tečejo, po vodi pa plavajo, seboj pa nesejo kanone in puške in granate.
Videl sem tudi pismo, ki ga piše svojim staršem. Frank ne tarna in ne joče. Vidi se pa, da se dobro zaveda resnosti svojega položaja, ker je v pismu naredil tudi oporoko ali testa ment. Bog daj, da bi ga ne bilo nikdar treba uveljaviti. *
Prihodnjo nedeljo, 17. maja, bomo slovesno blagoslovili vo jaške zastave in obesili v cerkvi dve tabli takozvani "Honor Roll." Društva naj se zberejo pri Narodnem domu ob pol 2 Točno ob 2 (ne ob 3) bo zagr-rnel boben, vodja godbe bo dal znamenje s piščalko in parada se prične. Zastavam bodo botri Dr. Anthony in Mrs. Perko in Mr. in Mrs. Louis. Ferfolia. Slavnosti se udeležijo skauti obojega spola, dečki in deklice, še posebno pa bodo zopet krasili to parado vsi vežbalni krožki. Vsi so tem potom povabljeni. Frank Bečaj je obljubil, da bo nastavil svojim godbenikom najživahnejše koračnice, da bodo npge same od sebe stopale po taktu. Pridite društva s zastavami in svojimi številni mi člani. Pokažimo koliko po nosa imamo na svoje fante pri vojakih. Vsi starši, bratje in sestre in žene vojakov bodo nosili posebni znak v nedeljo popoldne, katerega bodo dobili pri maršalih. V nedeljo torej vsi na noge.
*
Po blagoslovu se podamo v cerkveno dvorano, kjer se vrši kratek program, nekaj pesmi, par kratkih govorov in nekaj primernih pesmi. Govorila bosta botra, glavni govornik v dvorani pa bo My. Frank Opa-škar. Pesmi bodo sledeče:
Ko zvezd nebrojnih čreda
vtolaži bitve šum,
vojak zaupno gleda
h Gospodu vojsknih trum . . .
Angleška pesem: Just before the battle, Mother, I am thinking most of you, Whilst upon the field we're
watching With the enemy in view . . .
In ona druga: After the din of the battle's roar,
Just at the close of day, Wounded and bleeding upon
the field, Two dying soldiers lay . . .
Vse te pesmi so že stare, a so žalibog več kot preveč primerne tudi za današnji čas. Narodi so mislili, da je vse, kar je
potrebno za ustanovitev trajnega miru, neka pogoditev med
j *
menjeno svotico vsejal doma na seboj, neki podpisi velikašev in
narodnih zastopnikov. Danes pa spoznamo, da to še ni zadosti. Tukaj mora biti še nekdo drugi z raven, kadar se dela-(Dalje na 3 strani)
Vojska je...
Pod tem naslovom je bil v pondeljek pri občen dopis v Ameriški Domovini. K temu pripominjam toliko, da bo blagoslov zastav ob dveh popoldne in ne ob treh, kakor je bilo poroča-no.
Prav prijazno vabimo vsa društva, da se zberejo v nedeljo, 17. maja, že ob 1:30 poplodne pred Slovenskim narodnim domom, da bomo ob dveh lahko že v cerkvi. Da bo pa slavnost res še bolj pomembna, nam je g. dr. Perko obljubil, da bo boter zastavi in gospa Perko pa botra. Ker pa bosta dve zastavi blagoslovljeni in obešeni na vidno mesto, zato sta nam obljubila, da bosta boter in botra drugi zastavi gospod in gospa Louis Ferfolia.'
Poleg botrov in boter pa bodo med častnimi gosti še drugi vplivni možje in žene. Prav vljudno se vabi vse starše naših fantov-vojakov, da pridete v nedeljo popoldne pred Slovenski narodni dom na 80. cesti, da skupno odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca. Kako bo v cerkvi, pa bodo gotovo-, kaj naš g. župnik kanonik Oman poročali.
Po končanem cerkvenem opravilu pa bo kratek in zanimiv program v cerkveni dvorani. Po programu pa se bomo lahko vse-d!i k mizam in naročili postre-žnikom, da nam bodo kaj mokrega prinesli. Tako vidite, da bo tudi za telo nekaj postrežbe, ker moramo tudi' zanj skrbeti) da ne omaga.
Pa nikar ne mislite, da bo to kakšna veselica, ne, to bo bolj spomin naših fantov, ki branijo našo novo domovino, katera je napadena. Dal Bog, da bi jo srečno ubranili grabežljivih rumenjakov, pa tudi, da bi se vsi srečni in zdravi vrnili domov k svojim dragim.
J. Resnik
Hrvatskom narodu u Clevelandu
tem in jih obvestil, so starši vprašali o vzroku, ker se jih ni obvestilo o sinovi smrti. Nek uradnik je na to odgovoril, da se oblasti pač ne bodo zanimale o "usodi kakega jugoslovanskega psa."
U našem gradu osnovana je organizacija, u koju bi imali pristupiti svi odsjeci naših za jednica, kao i samostalna dru štva i klubovi, pod imenom Sa-vez Hrvatskih društava za pomoč Americi u ovom ratu.
Da se znade za Hrvate, kao cijelinu, zadača te organizacije jest slijedeča.
Jer je ovo naša domovina, i ta je domovina danas u opas-nosti, prema tome treba žrta-va, da se ta domovina spasi, te-da ostale potlačene narode po-može spasiti, medju kojima jest i naša rodjena gruda Hrvatska. Mi Hrvati treba da kupujemo Obrambene bondove. Treba da žrtvujemo za Ameri-čki crveni križ, treba da kupujemo ratne biljege, treba da pomažemo lokalne narodne obrane, to jest organizacije (Civilian Defense).
Mi smo pojedinačno kupovali i pomagali našu domovinu i dosada, ali to nije dosta, jer smo mi kao narod ožigosani po izdajicama u domovini, kao i po nekolicini takovih ovdje, mi treba da se organiziramo po-put ostalih narodnosti u ovoj zemlji, te da kao cjelina pomažemo Ameriku.
Zato je cilj ove organizacije, svi pojedinci snjome suradju-ju te preko nje izvještuju javnost što američki Hrvati za svoju domovinu žrtvuju.
Naš je gradonačelnik, (Mayor) Frank Lausche, pozvao predstavnike svih narodnosti, u gradsku viječnicu, i razložio im potrebe što se od svakog gradjanina u ovoj opasnosti zahteva, a napose od nas dose-ljenih grad j ana Amerike, čije su rodjene grude zarobljene po
imimmiiiimui
če
verjamete al' pa ne illllllllllllllllllh
V včerajšnjem porčilu iz naše poljedelske fronte sem pozabil zapisati, da je vlekel Ciril s seboj še enega dobrega delavca poleg Toneta Barage, to je mlekar Lojze škoda. Jaz sicer res ne vem, če je Lojzetu znano, iz česa je spleten rezanski koš, ampak Kunstel mora že poznati njegove farmarske zmožnosti, drugače bi ga ne jemal s seboj na svojo pristavo.	•
Ko so prišli v vas v Šepcovo prodajalno, jih je Jim na vse mile viže lepo pozdravil, pričakujoč od treh takih gospodarjev ogromno kupčijo. Tako je tudi izgledalo, ker cenjeni odjemalci so se razpasli po prodajalni kot zajci po detelji in začeli jemati v roke vrtnarsko in drugo orodje.
Ciril je vzel v roke grablje, jih nekaj časa ogledoval od vseh strani, potem je pa vprašal trgovca :
"Za kuga je pa ta-le stvar pripravna?"
"Tisto? O, tisto je pa nekaj čisto novega na trgu," mu modro pojasnjuje Jim. "To je pa priprava za okna pomivat."
"Lej jo, pošasti, jaz bi bil pa prej sodil, da je za krave štr-gljat. Kaj si ljudje vsega ne iz-
neprijatelju čovječanstva, a medju njima i 3 Hrvata, da medju jsvojim organizacijama i pojedincima porade za što ve-ču saradnju za pobjedu naše domovine Amerike.
Do sada naša se društva li-jepo odazivlju ovome pozivu, i koliko jih je niže podpisani po-sjetio, ni jedno društvo nije uskratilo svojo pomoč i saradnju, a uveren sam, da če biti tako i sa ostalim predstavniči-ma.
A da što bolje uspijemo, o-va organizacija priredjuje u ned-jelju 31. maja u 3 sata popo-dne veliki koncerat, a u 8 sati na večter ples od kojeg če čisti prihod biti raspodjeljen za Američki i Ruski crveni križ, za spomen zgradu svih gradja-na i narodnosti Clevelanda, na glavnom trgu, ili (Public Square), gdje če se riješavat sve ratne potrebe i sastanci, kao i doček naših vojnika, kao i za lokalni Civilian Defense.
Ulazna cijena jest za popo-dne i na večer samo 50c.
Hrvati i Hrvatice!
Badava nam je vikati, da smo mi čisti Hrvati, badava nam se ispričavati da smo lojalni gradjani. Hrvatska je zarobljena kao nikada bila nije, Amerika je u opasnosti kako još nikad bila nije, I sada je vrijeme, da i ti i ja pokažemo, kako smo veliki Hrvati, i kako smo lojalni Amerikanci. Jer ne samo da čemo spasiti najljepšu i slobodniju državu na svijeti— Ameriku, nego i ostale zasužnjene narode svije-ta, medju kojima na žalost na-lazi se i naša rodjena gruda.
Imena svih darovatelja društava i pojedinaca, biti če jav-ljena sa pozornice na koncertu,
i predana namjenjenim upravama, za uvrštenje zajedničkih žrtava američkih gradjana Hrvata.
Bračo i sestre, Hrvati i Hrvatice, ne dajte se zavaravati onima, koji vam slave Hitlera i slobodu Hrvatske, nego pomislite na prošlost, našu i slobodu koju smo imali u našoj 110-voj domovini Americi.. Pak zar nije ta Amerika sa ovakovim vodjama kao što ga imademo u WasHingtonu danas Ivrijedna, da ne samo žrtvujemo posledni cent za njezin spas, nego i živo-te naše. Jer bolje je pošteno umrijeti nego sramotno živjeti . Amerika če pobjediti, to je moje vjerovanje, pazimo Hrvati, da smo i mi dionici u toj po-bjedi,
Josip Erdeljac.
mislijo. Sicer ti bom pa vici povedal, Jim, da nismo Pri; šli nič kupovat, ampak sem prišel ponujat zelo prijetno«J na moji farmi. Tako se miz® da bi vidva z Baragom zelo W orala skupaj, škoda bi vaju nil, jaz bi pa za plužna kolca držal."
Ko se je na to prijazno, vabuo začel Jim ozirati za kakim Pr[ pravnim toporiščem, so jo F jazni vasovalci naglo odkurij1^
Ko so se pripeljali na stlovo pristavo, ali kar je ze> na White Rd., je rekel CirP'; ragi: "Tone, kar tukaj Pri ces začni obračat zemljo in k< gotov, pa solato posejaj
P"
bos
"Oho," se začudi Tone, nismo zmenili, da bomo vsi ^ je delali? Kam bosta šla P3' dva delat? Kaj se je*'1 ješprenj posebej kuhal?" „
"Veš, Tone, midva bova saj« po par steklenic piva. kaj ^ ne maram, da bi bil v tf%
i
da
čini žejen.	,
"No, tisto pa ne rečem,« bilo napek! • Samo to ne bosta šla po pivo kam v dusky ali v Pittsburgh- -T
je tvoja, Ciril, da boš vi
•edel-
Te
bi se spodobi delat, ne ^
meni'
"Tone, kar začni; vf^l z lopato trikrat obrnil, u nazaj."
In sta se odpeljala- ^ pa lopato v roke, si r°ke ^ opij une in zasadi v ze ^ j lje, obrača in rahlja, "a znoj oblival obraz. Že Je ^ hal dobršen kos zemlja a , teljev od nikoder. Šepa^JL
sadi lopato, potem jo Pa ^ sa t je po travi s, PriJaZ pombo:	^
"Vsake stvari ]e < volj in tudi te je. Če M1 * sli, da sem prišel jaz zato, da bom kopal P° farmi, si bo moral dr'1 iskat."	. vljeu4|j
Gleda po lepo PrIp ^jeM

t
P K
in prekopanem kosu se mu je, kot
skrbnem"^
WJ
zdelo škoda, da bi	s«
lato mu bom vsejal, dillž
stil. Pafsi misli: "NaJ jJ
absolutno nič.'
sefl*

Pa vzame prgišče ^ p ga začne trositi vsevp ^
koSe
že skoro pri koncil; na cesti avto in iz nje£a moški.
lil1®
'Halo," pozdravi
tujec
stop'
ta.
"O, halo," odvrne "Kaj pa delate ša tujec
tukaj" y
"Eh, kaj malo s°latcL# j al za tisto Kunstlovo ^ si je kupil to farm°-odjeda se morajo dw£j
J
pal i, bom jaz.po"' ga grmič j a nič."
H
»h
žive mučiti po njej- te
"Tako, tako, li. Zares, kar škod* J* „i -"Zakaj ga je % S vprašal?" reče Tone, ^ da zna sejat.	j J1'1
"Zato je ftftJjofSS natistilezemU.^^^
Meni 553 s L
,. '' $ w
ril"'' i! i
."Cie ni vam, je Pa ^ Jii
ni Tone ICunstlove	I fj,
vice.	-„7j a^.iji I 1
"Mislim, da bom ^ kaj bom sadil n> ^ \ reče tujec že malo ,j>. , , "Na kakšni vaši z v> ^ "Na tej-le,	/ ^
lepo prekopali, 1' as» ]„ k kar pohvalit. Vest - ^ K lopato prav na	S
zemlje, potem pf' j0 \ štihali na levo, ^^ ^ „ ^ desno in kar Pocei J, i* % Ijo. Se reče, saj	^
sem rekel, ker ^f" $
zemljo prekopat laza prijaznost- vZd'^>K
"Na, takQjel^dilP raga in se Je pote" žnji grm, kjer J bo I besede, s kater"
svojega prijatelj«	Vii
bo prišel nazaj- ^ ^ ' nili, pa res ne p , vam p,a, da P%> ^ tednov, pred"0 v ^ vprašali, kftko J "na tujih tleh.'

k
«tf
opra-3 pri;
em ti , delo ii zdi.
> lepo
jug«"
bor
vaP n P"" at irili' Ku"' e, tam •il Ba-jc< CO I
'kaj;* si tri-pa«' , vai«
SATAN IN IS K ARIO T
Fo nemškem lirlroiki K. 9h]l
Pa so ju našli Mogollo-"spadli voz in ju odvedli v pri Beli peči. In tam —." in tam ste ju osvobodi-
ves
d vfffci
i ta,
d' no1 ova
dot"
še. Mogolloni so ju vze-
na bojni pohod —." ttogoče —!" 'Seveda! In sicer na Melto-Jt0,Prigovarjanje. Bal se je \ zasumil je, da bi uteg Priti k Beli peči mi in ju Mditi."
Pa ste ju rešili?" potoma, ko se je nudila le-Prilika."
^'Povedovati mi morate!" JPovedoval sem mu i kako sem osvobodil
«lo I
Ista
111 odvetnika in da pri-
za nami pod vodstvom !tyja.
Sinjen je bil. ilvlienje ste rešili sestri!"
vs»»iitf je in me misIil
,111» i; branil sem mu seve-V ,ga smeje se svaril: ganite si še nekoliko ve-
1(1 stedite s čuvstvi! g ^ imate pripravljeno še 0 Nenaden je — ? In moji še tretje — ?" Uai"
'Ah -
! Naj bo krakoli! Ta-
,ne bo razveselilo ko no-$ * da o+
A ste mi rešili sestro iz
-rat^Jtit Le nlc prevec ne
> tssh Stavil bi ne vem kaj 4 n drugo iznenadenje še
1 dvignilo ko prvo!"
rat^m?,,Kaj Pa W bil° m V,
' rii, !2 njim — ? Menite mar, " jj^am kar tule v žepu?" p;S[st° ne!" se je smejal. >,a beseda je bila, slu-
lj0 ste z njo slučajno ^ ije .p°godili. Tisto iznena-"nam namreč res v že-
m
prosim —! Po
t
le«3 Bi'
opifl , ¥
^.-"cinite jo vendar!" ^ 3e, malomarno jo je
eiuTii
fod°!
bi eii
1»!

, Je oči °sim __
H
Se«i Meltonovo listnico
Ve
V
Je!" iko
razočaran me je
ltn'ca _?» Vzemite
jPritej"
al sem ga.
Vse zanimiv je bil nje-Oči
so se mu razsi-

Pogledal v prvi pre-f v njem visoke šte-
;0v -nostnih papirjev -in
^ ev- In predal za pre-\ ;.e odpiral, vse bolj so lUta oči, vsa duša, vsa s° mu gledala iz njih.
leP L Je na noge in obstal
ustnice so mu drh-
0]<e so
„),( L.
"»H
se mu tresle, be-
Je vzelo. Zbal sem se
P
.J 0l'i, če je premočno in
e 'znenada.
'Je padla listnica iz jjA, 'e<^el se je, se vrgel v Z	obraz z rokami
d
njega. Saj tudi ve-
na ves glas za-

4$
f*
J? Square Theatre
I>J 55. ST.	EN 7.733
s«bot0 ob 1:30 popoldne
SLAVS UNITE"
(b WS"ka iz moskovsko-slo-erence- Gen- Januszal"
(■iSfllv ^sikewska, prof. Dze-il' K? U, Radule Stijensky, prof. <i BS v80rsky. dr. Stoyanov, N. lovn1-110 Salsi, Marek Cullcn. 0 sovjetsko glasbeno delo
"TANYA"
Orlova, zvezda lz Volga
V in
,NfOV ZMAGOSLAVNI j4 GOVOR
' ietnici rdeče armade
V
!<t>k'« z Rdečega trga."
* Vl il,
' "Pdeljo vrata odprta od v drlovnlklh ob 6:45
XXXXXXXXXXX3
Nič nisem rekel. Pobral sem predale, ki so popadali iz listnice, jih zložil v njo in jo položil poleg njega pa čakal. Takim silnim čuvstvom se mora dati prilika, da se 'kakorkoli izživijo. In izživijo se pri enem v razigranem obnašanju, pri drugem v tihem molku, v hvaležni molitvi — ali pa v solzah veselja.
Jok mu je prešel v rahlo ih tenje in nazadnje utihnil. Ne kaj minut je še ležal, pa vstal, vzel listnico in vprašal ves solzah:
"Tole — je — je od — Jo-natan Meltona—■?" "Da."
"Sam vam je dal listnico?" "Ne. Vzel sem mu jo v taboru pri Beli peči. V šotoru je pustil torbo z listnico, ko je šel na zborovanje rdečkarjev. Splazil sem se v šotor in mu jo izmaknil. Tistikrat sem v taboru govoril tudi z vašo sestro
39
"Neverjetno —!
In — tole je res — je Hun-terjevo premoženje —? Je Hunter jeva dediščina —?"
'Mirno bi lahko prisegel, da je."
"In —tale denar — je — je moj — ? Je naš —V' "Seveda."
"Ga smem shraniti?" "Ne še. Rad bi vam dediščino izročil pred očmi tistih, ki se bodo jezili, da je končno le pravi dedič prejel denar." "Dobro!
Vzemite listnico! Moje vprašanje, ali jo smem shraniti, vas je razžalilo —!"
"Nikakor ne! Listnico bom shranil le za kratek čas, nato pa jo spet dobite.
Kaj bodete storili z njo, mi sicer ni vseeno, vendar —."
"Zakaj vam ni vseeno? Povejte! Odgovorite odkritosrčno!"
"Bom! Čuli ste, koliko truda je stalo, da smo denar končno dobili, — ali prav za prav še niste vsega čuli, vsaj podrobno vam .še nisem pripovedoval.
Denar torej imamo. Pa na divjem zapadu smo še, kjer človeku preti dnevno nevarnost, in vi ste — oprostite! — še neizkušeni, ne poznate še nevarnosti zapada. Ali mislite, da je vaš žep varen dovolj za milijone —?"
Ves prestrašen je vzkliknil; "Ne ne —! Ne maram denarja, vsaj zaenkrat še ne! Obdržite ga! Pri vas je bolj varen ko pri meni, mnogo bolj varen ko pri komurkoli! Najbrž bi ga vobče ne prinesel domov.
Ne, obdržite listnico!" "Tudi vaša sestra ima pri tem besedo. Vprašal jo bom, koj ko prispe.
Sedaj pa vam naj podrobneje pripovedujem, kaj vse sem doživel, odkar sem vas izročil v varstvo Nijoram !"
Lahko bi mu bil naše doživljaje tudi pozneje pripovedoval, pa časa je bilo še dovolj
do prihoda Emeryja. In zamo-til bi ga bil rad. Takole na mah dobiti v roke milijone, tega ne prenese vsak človek. Na druge reči sem moral obrniti njegovo pozornost, dobro bi mu delo.
Obširno sem mu pripovedoval, z zanimanjem me je poslušal. Še za podrobnosti in malenkosti me je vpraševal. In globoko si je oddahnil, ko sem skončal.
"Torej s tolikimi nevarnostmi ste dobili denar v roke —! Tolikokrat ste tvegali življenje —!
Veste kaj, delila bova!" "Oho —! Kar sami odločate o denarju —! Ste mar edini dedič?"
(Dalje prihodnjič)
NEWBURSKE NOVICE
(Nadaljevanje z 2 strani) jo mirovne pogodbe — Boga so
izključili in Njegove postave, deset zapovedi niso vpoštevali. Človek, ali pa narod brez tega, brez Boga, ni nikdar zanesljiv in vse njegove obljube držijo le toliko časa, dokler gre vse po njegovi volji. To nam je pokazal Hitler in nemški narod. Kako resnične so besede: "Ako Gospod ne čuva mesta, zastonj se trudijo, ki ga čuvajo." Boga nazaj med narode in pogodbe bodo držale. Brez Boga pa niso podpisi bili vredni nič vsa
tisočletja in ne bodo.
*
Torej program v nedeljo bo lep in primeren. Petje je .pod vodstvom g. Ivana Zormana Vse drugo pa urejajo skupna društva te fare. Vabimo tudi ljudi od drugod. Po programu se bo dobilo okrepčilo vsake vrste in vstop k temu programu je brezplačen.
*
V nedeljo zvečer ob 8. pa bo drug lep in zanimiv program. Ponovi j ena bo igra "HOME TOWN GIRL." To igro so vsi, ki so jo videli 3. maja, zelo pohvalili. Igralci so svoje vloge prav dobro izvršili in veliko je bilo smeha in dobre volje. V nedeljo, 17. maja, bodo pa še boljše šli skozi igro in vam garantiramo zadovoljnost, ali pa denar nazaj. Vstopnina bo sa mo 35 centov, za otroke pa deset centov. Prvikrat je bilo ne-kakgi 300 ljudi navzočih, veli-dh in malih. Sedaj bi jih moralo biti pa taužnt. Pridite tudi vi iz daljnih krajev: iz Maple Heights, iz Warrensville Heights in sploh iz vseh "haj-cev." Ne bo vam žal. Sicer pa se igra zvečer v korist cerkve, deset procentov pa bomo dali Ameriški Domovini za Mayor Lauschetov projekt doli na Public Square. Come one, come all!
volitvah direktorija ni nobenih' venskih naselbin v Ameriki. Pr-težav, vsak rad prevzame. Ta- vič, se mi zdi, sem ga videl v krat smo se pa bali tega posla, New Yorku, ko je prišel škof
Nekaj novih faranov je zopet. Ronald Casimir Bartkow-ski je sin Kazimirja in Veronike rojene Jernejčič, in Margaret Ann Šinkovec je hčerka Ralph Šinkovca. Naj bi oba mala zrastla v dobre katoličane
in pridne državljane.
*
Novi seznam katoličanov—-The Official Catholic Directory —kaže, da je v Združenih državah skoraj 23 milijonov katoličanov. Katoličani smo v primeri z vsemi drugimi nekako eno petino vseh ljudi v naših državah. Torej bi moralo biti tudi med vojaki eno petino katoličanov, pa jih je veliko večji procent. Zakaj to? Zato, ker ima katoliška vera tisti vpliv, kdor živi po veri, da ga zadržuje pred nemoralnostjo, katera donaša onim, ki se v njo vtap-ljajo, bolezen in nezmožnost. Bili so časi, ko se je katoličanom predbacivalo, da ne morejo biti dobri državljani zato, ker so v verskih zadevah podložni papežu. Danes ne slišimo tega več, razen tu pa tam kak nevednož si upa še kaj takega izblekniti. Koklja naj brcne take prismode. Dejstva
jasno govorijo o katoličanih. *
"Ali si gotov, da si mi dal 'marriage license' lansko leto?"
ker je bil dolg in težak, dohodkov pa malo. Na sejah smo žalostno gledali drug drugega, ker je bilo to in ono treba plačati, denarja pa od nikoder. Ni šlo drugače kot da smo na vse delnice naredili naklade in še potem nas je moralo dvajset iti na Union Trust banko se pod' pisat, da jamčimo za plačilo Domovega dolga. Takrat sem pomiloval vse te može, kateri so s svojim imetjem morali sto piti za to podjetje in ne z malo riziko. Imena tistih, ki so se takrat podpisali bi morala biti ohranjena v okvirju. Pa ne rečem tega zato, ker sem tudi jaz podpisal. Jaz nisem imel nič in radi tega nisem nič tvegal, nobene rizike nisem imel razen morda dobrega imena, pa so hoteli tisti "bankovci," da se podpišem tudi jaz. Moje ime naj se izpusti. Imena drugih vrlih mož, kateri so zastavili svoje premoženje, svoje domove, imena tistih pa bi morala biti ohranjena, ne samo v zapisniku, ampak v Domu na kak trajen način, prav tako, kot so imena prvega predsednika John Lekana in pa izbornega oskrbnika Andrej Žagarja. Ali ne? Takih mož ni veliko, da bi riskirali svoj dom za kak Narodni dom.
Berite to pismo in si pred stavljajte to preprosto pa pobožno dušo. (Pismo je podano kot pisano.)
Price, Utah, 7. maja. H val j en bodi Jezus i Marija i sv. Jožef, Nebeški Oče!
V začetku tega pisanja Vas narpreje prisrčno lepo pozdravim v imenu naše presrčne in premile Kraljice Majnika in Vam želim vse narboljše za dušo in telo po smrti pa sveta nebesa. Dragi Father.! Namenil sem se Vam en par besed napisati za premili maj, mesec, ki je posvečen naši premili Mariji Kraljici majnika . . . Želim, da bi bila Marija vse Vaše živ-jenje v pomoč ... na zadnjo uro pa, da bi prišla s svojim dragim Sinom Jezusom in sv. Jožefom po Vašo dušo in jo peljala gori v sv. nebesa k nebeškemu Očetu. Tako želim tudi Vašim duhovnim sobratom in vsem Vašim ovčicam, d^ bi jim bila naša premila Marija majniška v pomoč vse žive dni in na zadnjo uro pa spremila njihove duše iz te solzne doline gori v sveta nebesa . . . Premi-te pozdrave od vašega starega prijatelja in vsi Vaši znanci in prijatelji. Vsem skupaj pa želim veselo snidenje gori nad zvezdami pri Mariji in Jezusu in sv. Jožefu in pri Nebeškemu našimu dobrimu,Očetu, in ostajam udani prijatelj do hladnega groba.
(Podpis.)
Morda se bo kdo nasmehnil, go bo to bral. Ali povem vam, ta mož je svetnik. Osem let ni mogel iz sobe radi onemoglosti. Ves ta čas, je bil v gotovem zavodu za stare ljudi. Pa ves ta čas ni izbleknil niti eno samo žal besedo napram svoji bolezni, ali proti svoji usodi, ali kako kletvino, ali kako nespametno besedo proti Bogu, kateri
Jeglič s svojim spremstvom na Evharistični kongres v Chicago, leta 1926. Vedno sem ga čislal in radi tega tudi povabil, da bi bil blagoslovil naš križev pot v novi cerkvi. Na potu v Cleveland je bil pa zbolel, da ga je moral nadomestiti Fr. Augu-štin iz Detroita pri blagoslovitvi križevega pota. Vse svoje življenje je daroval Bogu, delal vestno in vztrajno. Naj mu bo Bog sedaj in vse večne čase v plačilo. Počivaj v miru!
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
Kdor želi
funt
Sveže očiščene piščance od 3 do 5 funtov težke po 38c
Teletina za pohat .......36c
Sliced Bacon ............35c
Cista mast ..............20c
Teletina za filat .........24c
Svinjske ledice ..........20c
Govedina za peč..........30c
Najboljše Hildebrandt
v;narce ................32c
Sveže vampe .............14c
Male suhe šunke .........32c
Telečja pljuča ...........10c
Sveža svinjska reberca .. .25c Novo domače kislo zelje. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
SPECIALS
Friday — Saturday
Rinso, Large......21 V2c
Lux Toilet Soap.....6V2c
Spry, 3 lbs..........69c
Carnation Milk, 3 Cans 24c Old Dutch Cleanser,
3 Cans.........,..22c
Fresh Eggs, Doz......32c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Hiše naprodaj
6 sob za eno družino, v bližini slovenske cerkve na Holmes Ave. Se proda pod ceno hitremu kupcu. Takoj $1,500, ostalo na lah-ie obroke.
6 sob za eno družino; sobe so epe in prostorne; kamin v sprejemni sobi; po vsej hiši hrastova tla. Prostoren lot, 2 garaži; $900 takoj, cena $4,500.
Imamo mnogo drugih posestev po nizki, ceni. Za podrobnosti
, ,. v., , f;>1 rtn>j
pokličite
Dan Stakich ali John Rožanc
Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KE-1934.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Kd., Cleveland, O. _ EXXXixitYXxxxxgxTxxrxTTxrra
Ugoden nakup
Naprodaj je posestvo na 68. cesti, 2 hiši za 3 družine; cena je $5,500.
Na 932 E. 73. St., hiša za 1 družino, 8 sob, 2 garaži; hiša je prazna in mi imamo ključ; cena je $4,800.
Na 79. cesti prodajalna in 12 sob, za 2 družini, prostor je prazen, ključ dobite pri
J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (116)
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
A. MALNAR
Tri sobe se odda
Oddajo se 3 sobe v najem. Vprašajte na 5811 Bonna Ave.
(115)
Slaščičarna naprodaj
Proda se tobakarna in slaščičarna na vogalu; izkazuje $400 tedenskih dohodkov; vsa moderna oprema; nahaja se v bližini velikega gledišča. Nobene kom-peticije. Zraven je lepo stanovanje z nizko najemnino. To je najlepša prilika v Clevelandu. Oglasite se ob desetih dopoldne na 4292 Warner Rd. Vzemite 105. ulično železnico. (116)
je govoril ves pobit mladi mož mu je naložil ta križ. To mi je prišedši nazaj v registrar j ev povedala zanesljiva oseba, nek-
urad.
"I seveda je bil 'marriage license.' Saj sta ga hotela imeti. Zakaj pa vprašaš?"
"Zato, ker sem od takrat imel pravo pasje življenje."
Ali vidite, ženske, "takele ste." Bodite usmiljene s svojimi možmi.
*
Naš Narodni dom vrlo dobro napreduje. Kako drugačne so današnje seje direktorija, kot so bile pred dvajsetimi leti. Sedaj pride direktorij z jasnimi in veselimi obrazi skupaj. Pri
do, ki ga je obiskoval. Sedaj je toliko boljši, da gre vsako jutro k sv. maši in nosi suknjo, ki mu jo je dobro srce poslalo iz Clevelanda — imena darovalca te suknje se ravno sedaj ne spomnim. Ta mož bo šel gorak v nebesa. Osebno ga tudi jaz
ne poznam več kot po pismih. *
Spet je smrt posegla med slovenske duhovnike v Ameriki. Father Benigen Snoj, O.F.M., zelo priljubljen radi njegove mirne pa vendar vedno vesele narave je bil poznan širom slo-
Za vsako priliko
Kadar ste na trgu za hišo, lot, farmo, apartment, ali kake vrste sploh trgovino, pridite k nam, predno kupite. Imamo zelo veliko izbero raznih hiš in trgo vin v vseh delih mesta in predmestja, kakor vam bolj pri j a ckolica.
Knific Realty
18603 St. Clair Ave.
IV-7540 zvečer KE-0288 (Tue. Thur. Fri. — X.)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 6 in 5 sob, na 7501 Cornelia Ave. Cena je samo $5,000. Napravite ponudbo.
P. P. Muliolis
6606 Superior Ave.
______(116)
Za delo na farmi
Starejša ženska se sprejme za hišna opravila na farmi v Perry, O. Katero ta služba veseli, naj pride po naslov v urad tega lista.
(115)
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 East 74tli Street
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Iuo.
6016 St. Clair Ave. _Telefon: ENdicott 3113
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar-
3 sobe se oddajo
Spalnica in kuhinja opremljena, 1 soba prazna — se odda vdo-!
vi ali stareiši HvoiiVi ki hi v?p i 'enih 061 DaJte si pregledati oči. da vi an sicuejsi avojici, Ki m vze-j se boste po6utlll varne Vid mora bm
la na hrano starejšega moža in tak, da lahko razločite številke na me-
Otrla nifp ca na i 7 tru brzine, da vidite, kako hitro vozi. uglasite se na Ii>/1 ( Imamo30let lzkušllje v preiskovanJu
vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo-
sina.
Holmes Ave., ali pokličite GLen-ville 1765.	(114)
Trgovina naprodaj
Proda se dobro idoča konfekcijska in delikatesna trgovina, ki obstoja že pet let. Proda se z vso opremo in zalogo. Zraven se dobi tudi stanovanje 3 sob, ki ima parno gorkoto. Je jako dober vogal za trgovino. Nahaja se na 6601 St. Clair Ave., kjer naj se vpraša za ceno.
(117)
ste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
Let Your Answer
to Bombs Be mm
We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars tor Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it it doe»l
Dekle dobi delo
Dekle dobi delo v restavran-tu; mora biti stara nad 21 let. Plača 45 centov na uro. Ob nedeljah prosta. Zglasi naj se na 961 Addison Rd.	(114)
Pohištvo naprodaj
Proda se skoro novo pohištvo' za 3 sobe in Buick Sedan avto 1041; je prevozil samo 6,000 milj. Prodati se mora radi odhoda v armado. Zglasi-te se med 7 in 8 uro zvečer na 14118 Sylvia Ave.	(114)
Zelo ugodna prilika za podjetnega Slovenca
Proda se ali zamenja za farmo gostilna s hotelom na glavni deželni cesti št. 6 blizu Warren, Pa. V hotelu je 10 sob za prenočišča; gostilna ima licenco za pivo, vino in žganje. Obširen gostilniški prostor. Tukaj se ustavljajo potniški busi iz New Yorka. Obrt je dobro vpeljana in se nahaja v lepem in zdravem kraju. Lastnik je prisiljen prodati radi družinskih razmer. Kogar zanima, si pride lahko ogledat. Ime in naslov dobite v upravi tega lista.
(May 9, 12, 15)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. IIEnderson 6177
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
* * M M
MX MM
Hr
MP
H N KM xj*
* K
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine 7» dom 6613 ST. CLAIR AVE. HEndersoa 2971
I
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126
GAY INN 6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811
(Fri. -x)
Pozor, hišni posestniki!
Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE
16021 WATERLOO RD.
KEnmore 7192-J
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue

RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
t
? t +
*
t
S »
*
..... *
STANLEY WEYMAN
Brezdelje ki mu nisem mogel uiti, me je najhuje morilo. Čeprav sem se bil rešil iz smrtne nevarnosti, se vendar nisem mogel veseliti tega; nihče se rad ne sprijazni z mislijo, da so ga imeli brezvestno za norca. Tako je minilo nekaj dni. Siromašna krčma, v kateri so me zadrževali, se mi je nepopisno primrzila. Bilo mi je, kakor da se neumni seljaki kar naslajajo s tem, da me zasledujejo in nadzorujejo, kamorkoli se obrnem. Člani odseka so se vsak večer zbrali okoli mene in so me zasliševali. Tako sem bedno životaril v pustem hribovskem naselju, med tem ko se je onkraj gora vznemirjal svet in je vsa Francija drgetala od nestrpnosti; ni mi bilo dovoljeno, da bi bil odšel za Denizo in videl, s kakšnimi spletkami mi izkušajo odtujiti njeno srce!
Svojega konja sem bil pustil v Millauu; tamkajšnji kr-čmar je bil obljubil, da mi ga pošlje čez nekaj dni v Ganges. Nadejal sem se ga vsako uro, tolažeč se z mislijo, da bo tisti, ki ga pripelje, lahko pričal zame,! zakaj več ko petdeset ljudi je bilo v Millauu videlo moje papirje. Toda konja in njegovega spremljevalca ni bi lo od nikoder in strah, da ne bi bile nastale zaradi izpustitve saintalaiških dam kake ne-prilike, mi je še bolj ubijal po gum. Predsednik krajevnega odseka se je v svoji trmoglavosti branil celo tega, da bi me s spremstvom poslal v Nimes, kjer bi me gotovo kdo spoznal.
"Ne, ne," mi je odgovoril, ko sem prvič izrekel to željo. "Po-trpite, dokler ne pride kdo mimo, ki vas bo poznal."
"Gospoda vikonta pozna go tovo mnogo ljudi," se je oglasila gospodinja.
"Kakopak! To se ve!" je pritrjevala množica; člani odseka pa so se praskali po me-čah in zadovoljno gledali name kakor na dragoceno stvar, ki jim je bila v veliko čast.
Ta bedasta ničemurnost me je pripravljala v obup; a kaj sem mogel storiti? '
"Saj se vam tukaj dobro go di," je rekel predsednik čez nekaj časa. "Ali vam ne strežemo tako, da bolje ni moči?"
"Vsekako vam je bolje, nego vam je bilo pod senom," je pripomnil hlapec, ki me je bil z vilami sunil v nogo.
Poslušalstvo se je zagroho-talo tej vsakdanji šali in odsek me je ostavil z opominom, naj ne bom neučakan, ker je potrpljenje božja mast.
Katerikrat je postal razgovor v kuhinji ostrejši in nevarnejši: moji ječarji so me jeli zabavati z istorijami o nekdanjih preganjanjih, protestantov — istorijami, ob katerih mi je kri zastajala v žilah.
"Ali menite," je časih vzkliknil kak pripovedovalec na koncu svoje zgodbe o strahotah, ki so jih preživeli njegovi dedje, "ali menite, da naj ostanemo po vsem tem križemrok? Ali mislite, gospod, da bomo ob tej uri, ko se nam osveta sama ponuja in se oblast naših za tiralcev maje, mirno gledali, kako se pobirajo na noge? Kje so v tem trenutku škofje in ka-petani, kanoniki in kardinali? Kje so zemljišča, ki so nam jih ugrabili? Izgubili so jih! Kje so desetine, ki so nas zanje iz-žemali do krvi? Vzeli smo si jih nazaj! Kje je sv. Štefan, ki so preganjali njegovega očeta? Z nogo jim stoji na glavi! In naj Jim dovolimo, da
nas pridejo po vsem tem še izzivat s svojimi procesijami in maliki? Ne, gospod, tisočkrat ne!"
"O tem vendar nihče ne govori!" sem oporekal z negotovim glasom.
"Še preveč govore o tem," je bil strogi odgovor. "Povsod govore, v Nimesu in Montaubanu, v Arlesu in Avignonu! Mi hribovci mo videli že preveč neviht, kako so se zbirale v ravnini, da bi nas mogel kdo preva-riti. Te pridige in procesije in matere božje, ki plakajo krvave solze ... ali veste, gospod, kaj pomenijo? Kri pomenijo; kri in še enkrat kri! Ce je bilo dvajsetkrat tako, tudi danes ne more biti drugače. A razlika je v tem, da to pot kri ne bo tekla samo na eni strani _i"
Ob teh besedah sem se zamislil. Dejal sem si, da bi ista revolucija, ki se je vršila na severu izlahka in brez pretres-ljajev, res utegnila zapaliti in okrvaviti naš jug. Žarki dih strasti mi je udarjal v lice; videl sem, kako je pod jedva ohlajeno skorjo iznova vrela la-
va starih mrženj in neslog. Kakor pred nekaj dnevi Fromen-ta, sem zdaj poslušal njegove nasprotnike; zanimalo me je le še izvedeti, s kakšnimi silami razpolaga nepravi kapucin.
A ta in podobna ugibanja me niso mogla utolažiti ; zastran mojega jetništva. Gineval sem od nestrpnosti; krčmarica je bila vsa vesela, da me je imela v hiši, zakaj plačeval sem dobro in gostje so bili redki v tistih dneh. Odsek se je ponašal z menoj; bil sem živ dokaz njegove moči in vanžosti vasice. Toda ko se je jela pridruževati temu smešnemu in mučnemu položaju čedalje večja skrb za Denizo, se nisem mogel več premagati in sem sklenil, da pobegnem, naj me stane kar hoče.
Namenil sem se, da se ob zatonu solnca ukradem iz vasi in jo peš uberem v Millau. Računal sem, da me bodo vašča-ni, ki jim je bilo znano, da hočem v Nimes, gotovo iskali v tej smeri; upal sem, da do-spem zgodaj zjutraj v Millau; tam vzamem svojega konja, če mi je župan še vedno tako naklonjen, ter prosto prehodnico, s katero pridem po tej ali oni poti v Nimes.
Od kraja mi je bila sreča mila, Tisti, ki bi bil moral paziti name, si je oparil nogo in je stokaje okrevljal domov, ne da bi pomislil name in na svoj posel. Minuto kasneje je neki sosed poklical krčmarico ven-kaj in točno ob tisti uri, ki bi si jo bil sam izbral, sem bil
sam. Toda izgubiti nisem smel niti minute. Neutegoma sem si ogrnil plašč, vzel svoja samokresa z mize, na kateri so ju bili pustili, naložil si v žepe nekaj živil in se skozi dvoršče ukral iz krčme. Pes čuvaj me je že poznal in je samo z repom pomigal, ko sem šel mimo njega. Oprezno sem se plazil za hišami in v dveh minutah dospel na cesto v Millau, kjer sem bil sam in svoboden.
Čeprav se je bilo že- znočilo, vendar še ni bilo povsem tema. Boječ se, da me ne bi kdo videl, sem hitel dalje, vznemirjeno oprezaje v mrak, ki se je širil pred menoj, za menoj in okoli mene. Nekaj minut je bil ta strah vse, česar sem se zavedal ; naposled pa mi je poslednja vaška luč vendar že izginila izpred oči, noč in neskončna tihota gora sta se strnili nad menoj in moreče čuvstvo samote mi je leglo na dušo. De-niza je bila v Nimesu, jaz pa sem odhajal v nasprotno smer; kaj vse se je utegnilo zgoditi in zabraniti, da se za časa vrnem k njej! Do mojega prihoda je bila na milost in nemilost v oblasti matere in bratov; vse x*odbinske tradicije, vsi predsodki spodobnqsti in (vsa načela njene vzgoje so se združevala zoper tisto, po čemer sem hrepenel. Ali se ne bodo okoristili s sedanjimi zmešnjavami in oddali njene roke, preden se zopet vidiva? A tudi če ne bi storil tega, kakšna usoda je bila namenjena mladi dekli-, ci.sredi pripravljajoče se dr-
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO. Fashion BASEMENT
Posebnosti za dečke in deklice
POLETNA OBLEKA ZA AMERIŠKI NARAŠČAJ Lepota v belem! Dekliške Rayon Georgette
2"
Obhajilne obleke
Tudi Rayon Taffeta . . . kompletno z Rayon spodnjimi krili in dodatnimi rokavi!
Nenavaden nakup nam omogoča nuditi vam te obhajilne obleke... po izredno nizki ceni! Nekaj zelo krasnih novih stilov na izbe-ro! Ukrojeni iz belega "rayon georgette" in "rayon taffeta" blaga . . . vse zgotovljene z čipkami ! Mere 7 do 14.
Za dečke in fante Sanforized*
Slack obleke
Resnične $2.95 vrednosti! Sedaj samo . .
. s-'
SN \
Dečki in fantje bodo nosili te obleke vso poletja! Hladne, čedne "Sanforized" slack obleke .. . posebno dobro ukrojene! Stili z kratkimi rokavi s srajcami ki se nosijo v ali izven hlač! Imamo Jih v "tan," modri ali rjavi barvi. Nekatere so nekoliko neregularne,. Mere 10 do 20.
1
.95
'""Sanforized" pomeni, da se blago ne bo vkrčilo za več kot 1 odstotek.
Fantje jih radi zberejo
Deški športni suknjiči
10.95
Suknjiči s slacks ... v zalogi novih barv, navadnih in živih "plaid"! Rjavi, modri, tan in različni vzorci. Mere 10 do 20.
Deške "Gabardine" hlače
4.95
Gladko ukrojene hlače iz popularnega rayon blaga! Imamo jih v rjavi, modri, "teal" in zeleni barvi. Izredna posebnost! Mere 12 do 22.
The May Co. Basement
žavljanske vojne, o kateri so mi seljaki namigovali tako strašne stvari?
Te misli so me izpodbadale k čedalje večji naglici; ko pa sem |bil, prehodil prvo miljo, mi je udarilo na uho trdo pe-ketanje konjskih kopit po ka-meniti cesti. Ker mi je prihajal ta glas naproti, sem se vrgel za cesto in se potuhnil, da bi spustil potnika mimo sebe. Zdelo se mi je, da razločim dir treh konj; ko pa sem zagledal nejasne očrte Jezdecev, sem videl, da sta samo dva.
Najbrže sem se nekoliko preveč vzdignil, da bi ju bolje videl. Vsekako nisem pomislil na konja, izmed katerih je eden nenadoma odskočil, ko je pri-dirjal mimo mene. Le malo je manjkalo, da ni pri tem vrgel jezdeca s sebe; a ta je mahoma ukrotil svojo žival in jo pognal proti meni, preden sem se utegnil umakniti. Niti ganiti se nisem upal, da se bi ne izdal, toda moja opreznost je bila zaman, zakaj jezdečeve oči so bile že ujele mojo postavo.
"Hejo!" je kriknil. "Kdo ste, da se potuhujete ob cesti in plašite konje poštenim ljudem? Govorite, če ne . . . "
A v tem sem ga že pograbil za uzdo.
"Gospod de Geol!" sem vzkliknil in srce mi je jelo razbijati kakor iz uma.
"Nazaj!" je kriknil, vrtaje z očmi v temo, ker ni spoznal mojega glasu. "Kdo ste? Kdo
je tu?"
"Jaz sem: vikont de Saux," sem odvrnil z iskreno radostjo.
"Kaj? Vi, prijatelj?" je vzkliknil z glasom brezmejnega začudenja. "Mislil sem, da ste že delj ko deset dni v Nimesu! Vašega konja imava s seboj."
"Mojega konja! S seboj ga imata!"
"Menda. Tale vaš dobri prijatelj ga vodi iz Millaua. A kaj ste delali med tem? In kaj delate tu?" je dodal nezaupno.
"Izgubil sem potno listino. Froment mi jo je ukral."
Zažvižgal je.
"In v Villeraugesu so me zadržali," sem nadaljeval. "Ves ta čas sem bil tam."
"A, a!" je rekel suho. "Zdaj vidite, gospod vikont, kaj se pravi potovati v slabi družbi. Kakor sodim, ste nocoj ..."
"Odločil sem se, da jo popiham," sem povedal naravnost. "Toda vi . . . — mislil sem, da ste že zdavnaj minili ta kraj."
"Ne," je dejal. "Zadržan sem bil. A ker sva se našla, vam svetujem, da zajašete konja in se Vrnete z menoj."
"Ničesar si bolj ne želim," sem rekel živahno. "Vi jim boste vsaj lahko povedali, kdo sem."
"Jaz?" je odvrnil. "Nikakor ne. Saj ne vem, kdo ste prav za prav. Vem samo to, da sami trdite, da ste gospod de Saux."
Kakor da je treščilo vame,
sem stal nekaj trenutkov "J mestu in strmel vanj v,te®j- _ tedajci sem začul drugi h1 "Ne bojte se, gospod vikom, jaz sem porok za vas." Zdrznil sem se. "Za Boga!" sem
vzklil
trepetaje. "Kdo govori
i 1"
konja
"Jaz, Buton. Vašega vodim, gospod vikont." _ .jj)
In res: drugi jezdec Je kovač Buton—kapetan But"'
člčin odseka.
To srečanje je končalo »J® stiske. Ko smo .čez
ki
taW
nut prihajali v 'vas, je prepričan po izkazilih> je imel Buton s seboj. ^ odobril njegova pojasnila več ugovarjal mojemu 0 Cez dvanajst ur je tr0^cL se je bila našla po toli čttf f naključju, srečno P?ispeve„; Sumene. Spali smo v Sa"^ nato smo pustili mrzlo . za seboj in krenili nizd ^ solnčno dolino Rhone. smo jahali po dehteče® ^ čju obdelanih njiv, cV®" ^ vrtov in maslino'vih li cestni prah, bele hiše m
i
i
skale okoli nas so prlC
ale,
smo na jugu. tonom solnca smo
red f. Ml)
Nekaj P: ,. zagled'
i v

daljavi Nimes in smo z jm 7« nim srcem pozdravili kon^U:
ti, ki je bila zame
tako
razburjenj in doživljaj^' (Dalje prihodnji^-'
--• ota
Mrčes ne diha skozi us>* več skozi telo. Prepeva Pa: jimi krili ali nogami.
'0.1 s
Ašp, izrrii ir raz ■',!J kot *je, c iOl
tei
t pr
pce ,
o
hi
'da
Naznanilo in zahvala
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje® in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu predragemu soproS in ljubljenemu očetu
Pokojni je preminil nanagloma za srčno hibo dne 3. aprila. K večnemu počit r smo ga položili dne 7. aprila po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida in nato Calvary pokopališče.
Blagopokojnik je bil star 55 let. Doma je bil iz vasi Podgora pri Dobi® polju, odkoder je prišel v Cleveland pred 30. leti. Bil je skrben soprog in dober oce Težke so nam bile ure ko smo ga zgubili za vedno in zelo ga bomo pogrešali je član društva Slovenec št. 1, SDZ, katero članstvo in prijatelji ga bodo pogrešali.	«
Dolžnost nas veže, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so nam bili v P0IT1 in nam stali ob strani v uri žalosti in britkosti.	g
Posebna hvala Mr. in Mrs. Rožič ter družini Race, E. 77 St., za prvo P0,Tl kot tudi Mary Marolt iz Holmes Ave. za vso naklonjenost in tolažbo.
Bil tudi
Iz srca smo hvaležni vsem, ki ste darovali krasne vence, s katerimi se je
okra-
silo krsto pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala sledečim:
Druži"1
Frank Russ, E. 168 St., družini John Rožič, Mr. in Mrs. Phillips, Mrs. Marolt družini, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Strah in družini, John Urbančič, Cleveland T^1
Drill Co., Dept. 153, Mr. in Mrs. Adam Klimaszewski in družini, Sunshine Cl^ C. T. D., sosedom, Mr. in Mrs. John Race in družini, Mr. in Mrs. Joe Levstek družini, Ukovic družinam, Mr. in Mrs. John Pike in družini, Edna Ave., Mr. in 1 Frank Prijatel, Mr. in Mrs. Mlakar in družini, Mr. in Mrs. Piškur in družini, \ in Mrs. Joe Hochevar, Mr. in Mrs. Louis Strnad, E. 77 St., E. R. T. Cleveland TvV1 Drill in društvu Slovenec št. 1, SDZ.	^
Dalje najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale , mir in pokoj duše pokojnika: Mr. in Mrs. Rudy Smrke, družini Arko, E. J' ' Mrs. Jennie Zigovak, Mr. in Mrs. Smerdel, Mrs. Anna Klancar in družini, * j Tomic, E. 78 St., Mr. in Mrs. Charles Koman, Mr. in Mrs. Gornik, Giddings B"-^' Hostnik, E. 77 St., Mr. in Mrs. J. Tek, Mr. in Mrs. Schneider in družini, Mr-Mrs. Schaffer, Rose Chandik, družini Mauser, E. 160 St., družini Anzlovar, *
Modernaires, WSA 58, Mr. in Mrs. Kosicek, Geneva, O., Mr. in Mrs. Leka,n,., ^ vat, E. 70 St., Mr. in Mrs. F. Pajk, E. 63 St., Mr. in Mrs. John Koncilija. Mr
Uiouii xvvi., xiii. ill iui a, Aituai, uiiuim ikuon, itn a. mcuy iviciiuit, xiuunco	, j.
in Mrs. Pike, Edna Ave., Mr. Anton Ukovic, sosedom, Mrs. Strnad, Mary Sa* družini Tomsic, Olivet Ave., družini Frank Novak, E. 77 St., Joseph in Frank » har, družini Vertosnik, St. Clair Ave.
Lepo se zahvaljujemo tudi onim, ki ste dali svoje avtomobile brezplač'10 ^ razpolago pri pogrebu in sicer: John JLekan, ml., Jennie Hrovat, Joe Hoclie^.g, Mr. John Pajk, C. T. D. Company, Mel vin Race, Mrs. Klimaszewski, Anton kur, Victor Zadnik, Pauline Mauser.	ter
Hvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropiti ko je ležal na mrtvaškem od1'1'. ^ vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Zahvalo izrekamo tudi Rev. Sj^J1 ^ opravljene cerkvene obrede, kot tudi pogrebniku Frank Zakrajšku in sin°V.gte za tako lepo urejen pogreb in poslugo. Dalje se zahvaljujemo tudi nosilcem k in sploh vsem, ki ste na en ali drugi način nam izkazali sočutje.	: v
Ti, dragi in preljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in sladko sPaV jjj ameriški grudi! Dokončal si trnjevo pot, Tvoj grob bomo obiskovali ter ga a s cvetjem. V tolažbo nam je zavest, da skupno snidemo enkrat na kraju ved1 miru!
ŽALUJOČI OSTALI: THERESA, soproga MARY in ANNA, hčerki JOHN sin.
V Clevelandu, Ohio, dne 14. maja, 1942.
H 1 Prj
K
h,.
% k
h
s!