St. 177 MtoiJia Hm a i wtwiBl (toata corr enle cbb la posta)
■ i ^
v Trstu, v sredo 29. Julija 1925.
Posamezna Številka 20 cent«
Letnik L

faha*. kvarni i pomM^k, v«ak	Uredništvo: ulic« -
M. SO, L ■■frfciijit« t)ofM Hf) poStt).|o uredniStv ><i&
os Juliju—fr, rdkopir f^^r vračajo. — Orf.v P. Mo - Lastnik tUhar^ i&g Tl«k tiskarne
3 RMiece L	L ** ceI° l#t° L
, 3 lir veS. —"P»ve
pnafe n ttesec L 7 iboMoutvo siat
ulNOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 oaut — Oglasi s. FeCunaJo v širok osti ene kolone (72 na.) — Oglasi trgovoev ia obrtnikov m« po 40 oa*t osmrtnica, zahvale, poslance ia rabfla po L L—, oglasi denaraih modf mm po L 2,— Mali o#a*i po 20 oest. kes s da, a^msuj pa L QgM naročnina in reklamacije se potiljajo i«Jtl jučno upravi Msoitl, v Trstu, Sthsa sv. Frančilka Asilkega stav. 20. 1. nad. — Telefon m4dMvt in upsuve $141,
Dopisovanje v liste
O pomenu tiska v modernem javnem dvorni daodanes mhce vec. Na u	- j-	zadobivajo
iivlterT)u ne---- . .
v^oh noUih javnega življenja
pc^bnTdSevni lifi z vsakim dnem ve6,i
£omen. Usti so tisti činitelj ki predstavljalo takoimenovano «javno mnenje»t. J. določeno razpoloženje ljudskih muo*ic v tej ali oni smeri glede vseh vprašan), ki se tičejo tekočih javnih poskyv.
Dandanes se ne da več trajno vladati v nasprotju z javnim mnenjem m vsak socijalna politik od državnika pa doli do navadnega voditelja najneznatnejše strančice se mora v današnjih dneh do pičice na; tan no Orijentirati med itevihfc« glavmm. in sporednimi toki, po katerih sc pretaka to kar smo ravnokar imenovali javno mnenje. To poslednje pa bi bilo brez dnevnega tiska nemogoče. In res ne moremo govoriti o kakem javnem mnenju na pr. v dobi srednjeveškega absolutizma, Io, kar bi odgovarjalo z ozirom na tedanjo dobo današnjemu javnemu mnenju, je bilo mnenje le par oseb, par določenih gosDodujocih krogov, katerih naziranje je bilo potem odločilno za vse druge sloje za cele po-krajine in cele države. Javno mnenje z eno besedo ni moglo biti splo$no, bilo je omejeno, ker ni bilo še tiska, ki je edino sredstvo, v katerem se javno mnenje laihko uveljavlja v vsem svojem obsegu.
Druga naloga, ki si jo postavlja tisk je obveščanje javnosti o vseh važnejših dogodkih socijalnega življenja in s vseh njegovih področij. Nekateri listi trosjjo ogromne svote za svojo informacijsko službo, stopajo v zvezo z vsemi mogočimi agencijami, pošiljajo svoje posebne poročevalce v razna velika središča v vseh delih sveta. Telegraf, telefon, brezžično brzojavi janje in še druga sporoče valna sredstva igraijo v tem delu časopisnega delovanja odločilno vlogo. Čim večja so sredstva, s katerimi razpolaga lia*, tem boljša je omenjena obveščevalna .služba, katera stane, kakor rečeno, ogromne svote denarja. S tega staKšča so listi sodobna zgodovina ali kronika vsakdanjih -dogodkov. Čim večje in obsežnejše je področje te strani delovanja tega ali onega lista, tem večji je dotični Mst m na tej podlagi lahko razdelimo vse liste v lokalne, državne in svetovne.
Tretja naloga, ki jo imajo listi, je v tem, da za^opajo določeno socijalno politiko, t. j. da delajo za uresničenje določenega socijalnega ideala, ki odgovarja tistt struji javnega mnenja, katera zadobiva v do-tičnem listu srvo»j glavni zunanji izraz. S tega staKSča imamo liste, ki služijo kot glasila vsem mogočim strankam in nazira-njem, katera so ravno tako raznovrstna, kakor je raznovrstno javno mnenje.
Pred vse tri omenjene naloge je postavljen tudi naš list in jih skuša po svojih močeh izpolnjevati Le tretja pa je odvisna od nas samih in naše volje, t. j. naloga, da zastopamo določeno idejo, določeno socijalno smer, kf je za nas nespremenljiva, namreč ideja nacijonalizma. Tej ideji je ostala <=Edinost» zvesta od svoje ustanovitve do danes in ji ostane zvesta tudi v bodoče. Glede prvih dveh pa je odvisna, kakor vsak list vštevši tudi svetovne dnevnike, na eni stranii (glede /obveščevalne službe) od gmotne, na drugi strani pa tudi od moralne podpore vse naše narodne javnosti brez izjeme. Brez prve niso mogoče listu one denarne žrtve, ki so neobhodno potrebne za zaporedno izpopolnjevanje obveščevalne službe, a brez druge ne more biti onega tesnega sodelovanja med listom in javnostjo, ki je neobhodni predpogoj uspešnega časnikarskega sodelovanja.
Ako promatramo zadržanje našega občinstva posebno s te druge strani, opazimo žal še veliko nezavednost. Kakor je naravno, je nezavednost, ki jo tu mislimo, večja na deželi nego po mestnih središčih. Toda kljub tej razliki lahko rečemo, da se noben stan našega naroda ne zaveda v polni meri dejstva, da sc javna glasila tisto edino sredstvo, s katerim lahko pride javno mnenje do izraza in veljave. Vsak stan, »vsak poklic, vsaka pokrajina, vsaka občina in vsaka vas imajo svoja posebna vprašanja, napram J katerim morajo zavzemati prizadeti vsak dan določeno stališče. Vsa ta vprašanja pa ostanejo širši javnosti neznana ravno zaradi zgoraj omenjene nezavednosti naših ljudi, ki je kriva, da prizadeti ne poskrbijo, da bi zadeva prišla v Hste in s tem v javnost ter postala na ta način element splošnega javnega mnenja. Koliko vprašanj radi tega sploh ne pride
ko spanje pravičnega. To velja v prvi vrsti glede zunanjih okrajev tržaške pokrajine in tudi glede Istre. Naloga naših krajevnih organizacij v omenjenih okrajih naj bo med drugim tudi ta, da vzdramijo svoj okraj k novemu življenju tudi v tem pogjetjn. Brezbrižno molčanje in zamolčavanje dogodkov je posebno škodljivo z ozirom na naš obrambni položaj, v katerem je lahko vsaka malenkost največjega pomena za našo narodno skupnost.
Da se odpravi ta nezavednost in da prevzame našo zadnjo vasico stremljenje po uveljavljanju svojega domačega javnega mnenja v obsegu javnega mnenja naše narodne vkupnosti, je treba odpraviti tudi nekatere zares čudne predsodke, ki s« še vedno opažajo v preveliki meri med našim ljudstvom. Tak predsodek je na pr. mnenje, da mora tisti, ki hoče dati kakšno vest v lisrt, plačati gotovo pristojbino. Kar se tiče našega lista, pa smo imeli ponovno priliko pobijati celo pri naših izobražencih še drug predsodek, ki m nič manj čuden, mnenje namreč, da stvari, o katerih bi imeli pisati za javnost, niso za «Edinost», ker da so «premalenkostne». List, ki bi stal bodisi na enem ali drugem stališču, bi sam ustvarjal umetno pregrajo med sebo$ in javnim mnenjem ter delal sam proti sebi. «Edinost« kot glasilo vsega našega narodnega občinstva, je marveč in mora biti odprta vsem stanovom in vsem krajem, z eno besedo vsemu našem a ljudstvu in vsem njegovim interesom.
Proč torej s predsodki, proč pa tudi s sramežljivostjo in obziri! Polje uveljavljanja teženj in mnenj je takorekoč nepregledno, program za dopisovanje obširen. V orijentacijo tistim, ki se ne morejo odločiti kljub vsej dobri volji, da bi prijeli za pero, poda jemo t« seznam predmetov in vprašanj, ki so takorekoč vsak dan na dnevnem redu razpravljanja. Evo torej ta neizčrpni program dopisovanja:
Splošno gospodarstvo, letina, vreme, semnji, cene, zadružništvo, poljedelstvo, politika, strankarsko gibanje, izseljevanje, položaj z narodnega stališča (delovanje fašizma in druigorodcev), šola (imenovanja, premeščenja in druga vprašanja), osmrtnice, občinska politika, sodne razmere, ljudska morala (pijančevanje in drugo), narodno zdravje (stanovanjske razmere, kužne bolezni itd.), prazniki (shodi, redkejši dogodki), obramba interesov okraja in posameznih občin, volitve, statistika (prebivalstva, živine in drugi zanimivi podatki), živinoreja (pasme, nedostatki, nasveti), kulturno gibanje (društva, čitalnice, prireditve itd.), kronika nesreč (polšji, samomori, ropi itd.), razmere javnega varstva, važnejše sodne obravnave, družabno življenje (posebno po večjih središčih), poučne stvari (ki interesirajo dotični okraj, napake prebivalstva in dobri nasveti), prometna sredstva (ceste, stanje poti, pomanjkljivosti, potrebe), obrt in industrija (podjetja, kako uspevajo, možnost razvoja), cerkvene zadeve, davki (ureditev pobiranja davkov), socijalna vprašanja1 (brezposelnost, izseljevanje) in rami drugi predmeti.
Ta program velja, kakor je takoj razvidno, predvsem za podeželske dopisnike. Pa tudi mestna inteligenca ima široko polje udejstvovanja v tem smislu. Ne samo da ima priliko, temveč je tudi njena narodna dolžnost, da ne samo kopiči duševnega kapitala in ga zaklepa v svojem kulturnem egoizmu, temveč da se uveljavlja tudi altrui stično. Žalibog pa je napredek naših intelektuaiskih krogov v tem pogledu razmeroma mnogo manfši nego napredek podeželskega človeka.
In vendar bi moral priti ravno iz teh vrst dober zgled čim izdatnejšega uveljavljanja vseh življenjskih stremljenj našega ljudstva. Namesto tega pa vidimo, da se ogromna večina inteligence izgublja v nihilizmu kavarniških kritik.
Imenovanje novega drž. podtajnika sa finance
RIM. 28. Za državnega podtajnika za finance je bil imenovan on. avv. Francesco D'Aiessio, redni profesor upravnega prava na univerzi v Paviji. D'Aiessio se je vpisal v fašistovsko stranko koncem decembra lanskega leta. Izdal je že več znanstvenih del in je član vodstva revije za javno pravo in za javno upravo v Italiji.
Izžrebanje premij benečijskih obveznic
RIM, 28. Finančni minister je odredil, da se bo tekom prihodnjega meseca izvršilo iz žrebanje premij in vrednotic, ki naj se izplačajo za 1 milijardo benečijskih obveznic. Izžrebanje se tiče poslovnih let 1923/1934 in 1924/1925. Dan izžrebanja, ki se bo izvršilo v generalnem ravnateljstvu javnega dolga, bo naznanjen
HotoUevanle razprave o vladni
r____,___—x	. .	„ , ___,__s posebnim
do znanja na pristojnih mestih, na pr. pri J naznanilom. Izplačilo premij in vrednotic
oziroma1 se bo izvršilo v času od 1. oktobra 1925.
oblastvih m ostanejo nerešena, pride «rešitev» prepozno, ako sploh pride!
Javno mnenje se mora uveljavljati. Kjer tega ni, je znak nazadovanja. Med našim ljudstvom so v tem pogledu velike pomanjkljivosti, katere bo treba odpraviti v interesu našega splošnega napredka. Najširši sloji našega naroda morajo priti do zavesti, da je javno glasilo njihovo, pri katerem lahko sodeluje vsakdo po svoji moči In po svojem znanju. Napredek, ki ga za-znamenuje naše ljudstvo tudi v tem pogledu v primeru s prvimi povojnimi leti, je sicer tu pa tam precejšen. Nekateri okraji, posebno na Goriškem, kažejo a sistematičnim dopisovanjem, kako o živ-ijafo in napredujejo tudi v pogledu smotre-no usmerjenega javnega mnenja dotičnih okrajev. Na drugi strani pa moramo žal ugotoviti, da nekateri okraji spijo Še dobo-J
dalje.	_
Ruski premog za Italijo
ODESA, 28. V smislu pogodbe med iz vozno tvrdko Portougol in nekaterimi italijanskimi tvrd kami se bo tekom 1925-1927 uvozilo v Italijo 540.000 ton premoga. Na ta račun bo letos 180.000 ton premoga naloženih v pristanišču Mariupol.
BEOGRAD. A (Ivr.) Današnja seja narodne skupščine se j« pričela ob 10.30. Zemljoradnik Moško vljević je izjavil, da je število 108, s katerim je skupščina izrekla zaupnico vladi« podtaknjeno. Predsednik je odločno protestiral proti Moskovlje-vičevi izjavi
Predsednik je nato sporočil, da sodišče zahteva izročitev ministra drja. Krajača in in poslanca Pušenjaka.
Skupščina je nadaljevala razprava o .dvanajstinah. Poslanec Gavrilovič je branil *dvanajstine. Glede visokih postavk za zboljšanje armade je rekel, da druge države mnogo več izdajo za armado, nekatere celo 1/3 celega proračuna. Tudi prometne zveze je treba zboljšati in v proračunu je za to preskrbljeno.
Nato je povzel besedo Svetozar Prlbi-čevič. Radićevci so ga poslušali zelo mirno, le poslanec Maritič ga je parkrat prekinil. Glede vladne deklaracije je rekel, da ni jasna. Zdi se, da so radićevci popolnoma kapitulirali in sprejeli program prejšnje vlade. Vladna deklaracija je polna fraz. Zunanjepolitični program ni v deklaraciji začrtan; posebno nejasno je, kaj mislijo danes radićevci o Mali antanti, isti radićevci, Id so L 1924. na nekem zborovanju v Zagrebu imenovati Malo antanto barbarsko in msKtarfatfao organizacijo. Kakšno je stališče vlade RR napram temu vprašanju? Glede sporazuma med radikali in radićevci je Pttbičevtč poudaril, da bi morali biti pripuŠčem k sporazumu tudi muslimani, Btatjoradniki, SLS in davido-vićevci, ako je bil to sporazum mad narodom in ne med strankama. Trifleovič in Jovanović sta branila sporazum s splošnimi frazami
Za PribiČevićem je govoril Ljuba Jovanović, ki je branff sporazum. Nato je bila dopoldanska seja zaključena.
Popoldanska seja je prtčela ob 18 30. Prvi je nastopil poslanec SLS dr. Hohnjec. Govoril je proti dvanajstinam in sporazumu. Rekel je, da bo SLS vedno branila svoj avtononristični program.
Jutri se bo razprava nadaljevala.
Danes se potrjuje vest, da se bodo spa-hovci pridružili davidovičevcem.
Novi fonkcijoaarjft ca Zagreb
ZAGREB, 28. (Izv.) £a velikega župana bo bržkone imenovan g. Tončtč; za policijskega ravnatelja pa Radičev pristaš Urbani, ki je bil že svoje časno policijski ravnatelj.	_
Nov incident na ruako-poljski
VARŠAVA, 28. Tukajšnji listi poročajo, da se je zgodil zopet incident na rusko-poljski meji med vojaki obeh držav. Vojaki ZSSR so baje prekoračili mejo ter hoteli zažgati poljsko obmejno stražarnico, kar so pa poljski vojaki preprečili. Na obeh straneh da j«r bilo pri tem nekoliko mrtvih in ranjenih.
Spopadi med samostojnimi demokrati fak radićevci
BEOGRAD, 28. (Izv.) V okolici Siska so pričeli radićevci hudo gonjo proti samostojnim demokratom in podpirajo komuniste v borbi proti njim. Tako je prišlo do spopada v nedeljo med orjunaši in radićevci in komunisti. Ranjenih je bilo več ljudi.	_
PaSKu gra na bolje
KARLOVI VARI, 28. Iz Karlovih Varov poročajo: Min. predsednik Pašič se je nastanil v hotelu Imperial,	mu je dal brzojavno sporočiti svoj pozdrav tudi pre-zident ČSR Masaryk z izrazom nade, kmalu okreva. 2al izgleda, da je bolezen g. Pašića mnogo resnejša, nego se je doslej poročalo iz Beograda. Pašič trpi na akutnem želodčnem katarju, kar na sebi ne bi bilo nevarno. Vendar pa ga ta bolezen fizično silno izčrpava in mu tudi izpodko-puje duševno silo. Zdravniki so vznemirjeni radi znakov srčne slabosti, ki so pri visoki Pašićevi starosti zelo opasni. P ileg specifičnega karlovarskega lečenja z vodo in kopeljami, skušajo zdravniki dvigniti fizično prožnost in odpornost sivolasega državnika z masažo in drugimi sredstvi. G. Pašič menja od časa do časa temperaturo ter je postal zlasti napram političnim dogodkom zelo apatičen. Ko pa so mu povedali, da ga namerava Stjepan Radić obiskati, je ener^čno odfcloniL Zdravniki so za enkrat prepovedali vsakršne obiske pri Pašiču, ki se tudi subjektivno ne počuti dobro.
BEOGRAD, 28. Iz Karlovih Varov prihaja vest, da je stanje g. Pašića sedaj zadovoljivo, ker se more povsem neovirano posvetiti svojemu lečenju.
BEOGRAD, 28. (Izv.) Predsedniško vla de je izdalo poročilo, da bo Pašič v kratkem popolnoma ozdravel. Moči so se mu vrnile; tudi duševno se Pašič počuti dobro ter se zanima za dogodke v domovini.
Vprašanje novih podtajnikov ▼ Jugoslaviji
LJUBLJANA, 28. Iz Beograda se je vrnil predsednik štajerskih radikalov odvetnik dr. Ravnik. Po njegovih izjavah se bo izvršilo imenovanje podtajnikov v ministrstvih že prihodnji teden, ko bodo sprejete dvanajstine. Glede oseb, ki pridejo pri tem v poštev, smo zvedeli sledeče: V notranjem ministrstvu bo imenovan odvetnik dr. Ravnik, v ministrstvu prosvete pa bivši, od Pribičevića upokojeni ravnatelj dr. Ba-sarić, ki je predsednik društva hrvatskih arednješoskih profesorjev.	)
ZAGREB, 28. Vodstvo HSS je predlagalo za podtajnika v finančnem minrsrstvu dr, Kocjana, Id je znan strokovnjak v davčnih vprašanjih. Dr. Kocjan pa je to mesto odkJkmil, ker je pristaš Davidovrčeve stranke. Govore tudi, da je to mesto odklonil tudi radi tega, ker je on sam že izdelal načrt, kako bt se vse pokrajine v
driavt davčno razbremenile, da pa mu HSS ni nudila garancij, da bo mogel svoj načrt v finančnem ministrstvu tudi izvajati.
Obznana proti HZ?
ZAGREB, 28. Včerajšnji «Hrvat*, glavno glasHo Hrvatske zajednice objavlja informacijo svojega beograjskega dopisnika o nameravani Obznani proti HZ pod debelim naslovom «0bznana proti HZ, radićevci zahtevajo Obznano proti HZ.» — Informacija naglasa, da so se te dni v gotovem tisku razširile vesti, da zahtevajo radićevci od radikalov dovoljenje, da se proti HZ vporabijo določila zakona o zaščiti države. Dopisnik «Hrvata* se ni mogel točno prepričati o resničnosti teh vesti; od nekaterih krogov, ki stoje izven vrst radikalov, je prejel zatrdilo, da je izključeno, da bi se mogla proti HZ vpora-biti Obznana. Radikali v Obznano ne bodo privoliti.	_
Prrt odločilnimi MRI
v Naroku ?
Abd-el-Krimov glavni stan
FEZ, 28. Vojaški pregledi, ki ph je te dni izvršil maršal Petain na maroškem bojišču, njegovi rarzgovori z raznimi poveljnik ia z Lyauteyjem ter dohodi novih ojačenj iz Francije dokazujejo jasno, da hoče vrhovnp vodstvo izvršiti odločilno akciio. Tudi na fronti se čuti, da stoji vsa vojska pred novimi dogodki in da se imajo vsakčas udejstviti nove smernice bojevanja.
Z druge strani se zdi, da Abd-el-Krim vse to že sluti; in njegova delavnost daja misliti, da hoče prekrižati Francozom njihove račune. Silni napad na Ain Acho, kamor je padel do sedaj komaj kak strel iz puške, je značilen dokaz te njegove namere.
F«ancoski glavni stan je te dni razdelil fotografije raznih rifanskih utrdeb, katere jasno kažejo, da razpolaga Abd-el-Krim z izvrstnimi strokovnjaki v vojaških stvareh. V bojni liniji Rifancev se lahko opazujejo strelski jarki, zgrajeni po vseh načelih najmodernejše vojne tehnike, zavetišča, podzemski rovi, maskirane obrambne postojanke itd.
Na upravičeno vprašanje, kdo da so organizatorji vsega tega, govorijo listi — in med temi posebno angleški — o številnih turških in nemških strokovnjakih; izmed Turkov sta baje dva bivša častnika glavnega stana in ravno tako sta dva izmed Nemcev prej pripadala Mačkensenovemu glavnemu stanu.
Razen tega da je tudi več tujih častnikov, prejšnjih članov tujske legije, prestopilo k sovražniku ter mu stavilo na razpolago svoja izkustva, predvsem pa poznavanje krajev in splošnega položaja francoske vojske. V Casablanci in v Rabatu, kjer se gotovo zna mnogo stvari, se zatrjuje, da se nahaja v taboru sovražnika tudi nekoliko Francozov.
Div|i boji okoti Taze
FEZ, 28. V okolici Taze je bila osvobojena druga skupina Francozov, katero so držali Rifanci več dni obkroženo v gor-skerfi, težko dostopnem kotu. Boj je bil zelo divji in je trajal 10 ur. Udeležilo se ga je več kolon. Sovražnik je utrpel tudi tu velike zgube.
Ta uspeh Francozov je prestrašil več plemen, "ki se hočejo sedaj priključiti Francozom, medtem ko pospešuje Abd-el-Krim svojo propagando terorja med onimi, ki bivajo na po njegovih četah zasedenam ozemlju. Francoska ojačenja prihajajo nepretrgoma.
FEZ, 28. Po silni akciji v okolici Taze, katere središče je bil kraj Bab-Morondji, izdajata plemeni Branes in Isoul voljo za priključitev Francozom. Radi tega si je Abd-el-Krimov brat vzel izmed teh plemen 500 talcev ter jih odvedel v Agadir. Vendar pojema bojni duh vstasev. Rifanski napad na fronti zapadno od Tafranta je bil zavrnjen, medtem ko so francoski aeroplani izvršili v centru močna bombardiranja na postojanke sovražnika. Predvidevajo se novi napadi Rifancev v deželi Ain-Bo-naisa.
c Motenih mirovnih pogajanj
med Francijo in Abd-el Krimom
PARIZ, 23. Angleški listi so prinesli vest, da bi bil Abd-el-Krim pripravljen pogajati se za mir na podlagi francosko-španskih predlogov ter ustaviti takci sovražnosti, ako prista-neta Francija in Španija na priznanje neodvisne rifanske države in se določi Tanger za sedež tozadevnim mirovnim pogajanjem. — K temu se izjavlja na Quaiju d'Orsay, da ni še Ahd-ei-Krim odgovoril na francosko-špansko ponudbo za mir.
Bryan umrl
NEW YORK, 27. Bivši državni tajnik in večkratni kandtidat za predsedništvo Združenih držav, Bryan, je nenadoma umrl.
V zrakotfovi m severni tebi
Pral., Nansen pripravlja
MOSKVA, 28. Nemški letalec stotnik Brun s je na konferenci učenjakov in speci jal istov predaval o načrtu za punstveno zračno ekspedicijo v polarpe kraje pod vodstvom prof. Nanaena. Ekspedicija naj bi se vršila v 1. 1927. Napravila bo nasle<J-njo pot: Murmansk, Dežela Franca Jožefa, Severni tečaj, Alaska m Anatflr (vzhedna Sibirija); povratek preko nepreiskanih po^ larnih krajev ob otoku Nikoli, Novaja Zemlja v Murmansk.
Za to ekspedicijo bi se moral zgraditi poseben zrakoplov, 245 m dolg in 40 m Širok, s prostornino 150.000 kubičnih metrov. Nosil bo lahko 145 ton m sicer okoli 50 mož, hrane za 90 dni in znanstvene priprave. Zrakoplov bodo gnali stroji, ki bodo imeli skupno 3000 konjskih sil; zrakoplov bo plul lahko z brzino 120 km na uro. Ako bo veter ugoden, bo zrakoplov rabil za pot Murmansk-Severni tečaj-Ana-dir 50 ur.
Ekspedicija bo dognala, ali je mogoče postaviti zvezo med Evropo in Japonsko preko Sibirije. Po tej poti bi bilo mogoče priti iz Amsterdama v Yokohama v 6 dnevih in iz Amsterdama v S. Francisco v 5 dnevih.
Znanstveniki, ki so prisostvovali predavanju, so izjavili, da je ekspedicija z znanstvenega stališča izvedljiva.
Rnska ekspedicija proti severnemu tečaja
Ladji «Kupava» in «Murmansk» odpluti iz Arhangelska
AiRHANGELSK, 28. Danes je zapustila ekspedicija, sestoječa iz ladij «Kttpava > in «Murmansk» tukajšnje pristanišče v smeri proti severnim krajem. Ekspedicijo vodi prof. Matusevič. «Kupava» bo plula ob murmanski obali, da izvrši topografske izvide. «Murmansk» bo plula proti Novaji Zemlji, da preišč2 zapadno obal, nalo odpluje proti skrajnemu severnemu rtiču Želje, ki ga je prvič dosegel po velikih tež-kočah Behrens. Drugi je prispel na rtič Siedov I. 1913. _
Pogajanja med angleško vlado in rudarji
LONDON, 28. Ministrski predsednik Baldvvin je včeraj ves dan vodil pregovore z zastopniki rudarjev, da bi se odvrnila stavka. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da se vprašanje mezd rudarjev ne bo moglo tako lahko rešiti mirnim potom.
LONDON, 28. V Jorkshireju in Lance-stru je stopilo v stavko 25.000 rudarjev.
Žrtve poplav v Koreji
LONDON, 26. Po uradnih podatkih je o priliki nedavnih silnih nalivov na Koreji utonilo 436 oseb, 215 se jih še pogreša. Pred naraščajočo vodo je moralo bežati 10.431 ljudi.
Belgija proti ženski volilni pravici
BRUSELJ, 23. iva svoji predvčerajšnji seji je poslanska zbornica odklonila zakonski načrt, po katerem se ima dati ženskam volilna pravica na občinskih in na pokrajinskih volitvah. Proti temu predlogu so glasovali tudi socijalisti.
Novi svetovni rekord z letalom brez motorja.
BEAUVILLE, 38. Pilot Anger, ki je vodil aeroplan brez motorja, se je dvignil do višine 700 metrov ter tako ustanovil v tem oziru nov svetovni rekord. Komandant Jassoux in poročnik Domblon sta pri zapadnel vetru ostala v zraku nad 10 ur. Poročnik Simonetti se je tudi dvignil z letalom brez motorja, a je padel na tla pri Sionveltejii ter ostal mrtev na ine-stu.
Tudi ha Ogrskem dobra letina žita
BUDIMPEŠTA, 28. Izkaz ministrstva za poljedelstvo o stanju žetve pravi, da bo letošnja letina žita na Ogrskem povoljna. Letošnji pridelek bo prekoračil lanskega za 7.3 milijonov metrskih stolov.
Začasna avstro-ogrska trgovinska pogodba
DUNAJ, 28. Po dolgih pogajanjih med avstrijskimi in ogrskimi delegati je bila včeraj sklenjena začasna trgovinska pogodba med obema državama. Pogodba rma veljati do 21. decembra t. 1.
3;lezniška nesreča v Parizu.
PARIZ, 23. Davi sta na vzhodni postaji trčila skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo ranjenih 21 oseb, med temi se nahajajo tri v opasnem stanju.
Velikanski gozdni požari t Kolumbiji
LONDON, 27. Iz Vancouverja prihajafo vesti o velikanskih požarih v gozdovih Copenayya in gora Okanagon v angleški KokanbijL Ogenj se razteza na daljavo stotin kilometrov; kmečko ptebsvalstvo Je moralo zapustiti svoja domovfa. Ta katastrofa spominja na požare r, tel« gradovih leta 1922.
Žitna bitko In cene kruhu
Vzpostavitev predvojne uvozne carine na pšenico v znesku 7.50 lir v zlatu (okoli 35 lir v sedanji valuti) bi morala imeti po predvidevanjih za posledico podražitev kruha. Ta bo vsekakor za vlado slaba politična posledica in zato se upravičeno naglasa, da je vzpostavitav omenjene carine zelo pogumno dejanje z njen« strani. Tega dejstva ne more ublažiti niti drugo dejstvo, zelo razveseljivo za erar. da se bodo povečali prejemki države za približno (>o| milijard«.
Nevarnost zvišanja cen kruhu se bo skušala odvrniti na ta način, da se z boljša in modernizira proizvodnja kruha. Ta je v Italiji, kakor znano, zelo zaostala, kar je povzročalo, da js tudi sedaj cena kilogramu kruha vsaj za 40 •totink previsoka. Zato i« vlada odobrila tudi .odlok, s katerim se rszptisfo po*ebn« nagrade sa tntanavljanf« modernih avtomatičnih pe£L Sporedno s propagando sa pospeševanj« prt. delovanja ika bi Ua torej živahna propaganda za industrijalizacijo pakaren. Na ta način a* upa preprečiti porast esn kruha, ki bi bila si» cer nezbežna.
Načrt js lep ia t«B r«organizacija psltaiai Xks obrti v Italiji nujna socijalna potreba. Vendar pa prt obruba ta važna obrti ne bol mogla slediti teko hitro.
<«U!PIU51»
V Trstu, dne 29, julije 1925.
DNEVNE VESTI
lanran fatai o velikem pomenu propagande
V d&n&injcm uvodniku govorimo oblirno o pomenu javnega mnenja in š* posebej ojeg* uvettevljanu s strani javnosti same. V podkrepitev na8ih izvajan) naj navedemo par konkretnih primerov ix življenja Ju-tfoslovonov v Ameriki. Črpamo i* zelo mive brošure »Jakov A, Dragičevič«, ki je iz-ila te dni v Zagrebu v založb; «Jugoslaven-
•e pri tem hudo pobfl po glavi; pretresel s! j« tudi možgane. Speejeli »o ga v kirurgični odMek.
—	Pri igri na domačem dvoriifiu je 5-letni Beavenuio F*nti«£, stantrjoč v ulici Tommaso Groeei ši. 1. padel s tri metre visokega zida ter ndobit Široko rano na čežu. Zdraviti ®e bo moral kakih K) dni v mestm bolnišnici, kamor •o ga prepeifafc.
—	želeiulčarfeva nezgoda, Železniškemu čaje včeraj predpoldne v bli-
vaju Aloj'Z Dabis
»koiJ Iseljenika* Brofeura opisuje neumorno J žim čuvajnice v Barkovljak, kjer je nameščen, ha naravnost odločilno propagandno delovanje , padel na deeno nogo težek kes tračnice m m« Dalmatinca Jakova A. Dragićeviča, da se je zdrobil nartne kosk. Dabis jejnoral v botali-ob času vojne pridobilo ameriško javno mnen^ mco, kjer se bo »oral zdraviti kake 4 tedne^ za jug o slovenska idejo in za razpad Avstro- — Zlikovf&a smola. Predpreteklo noč okoft ojjrske J A Dragićević je spravil z nenavad- 24. ure je neki gospod, idoč mimo trgovine z no spretnostjo v ameriSke liste na stotine mrežami ia ribiškimi potrebščinami Ivana Si-
nered. Toda o tatovih ai bilo ne dtAa ne slu- boljšo skladbo lovske himne in za naflepši ha. Kam so neki izginili? To vprašanje so po- j razstavni znak, ki naj bi služil udeležencem v
spomin na prvo lovsko razstavo v Gorici.
—	Črniče. (Volitev župana.) Po trikratnem braeuspe&nem skrut^niju je v nedeljo občinski svat končao le izvolil novega črn'&kega župana in sicer v osebi o. Josipa Lojk.
—	Ognjeni jeziki. Posestniku Leopoldu Ker-ševan iz Rihemberga je skoraj popolnoma zgorela hiša z gospodarskimi i>oslopji vred. ro
1* 90
Kcieti rešili kmalu potem, ko so pri patruljira nfu v okolici presenetili v javnem vrtu na trgu Studi tri mo&ke, ki »o biK težko obloženi z novimi mrež«mi in raznovrstnimi vrvmi. Ti predmeti so bili braedvomno ukradeni v Si-všteevi trgovini, zato je morala tatinska trobca •lediti agentom, aajprej na kvesturo, potem v
zapor. Ker dal ukradenih predmetov manjka,_____ _____ o ____|_| _____
•o morali imeti zlikovci še kakega tovariša, ki j po*aru povzročeni škoda cnasa približno jo j« pravočasno odkurH na varno. Pa menda j tisoč Kr.
ne za dolgo, maj tako upa policija.	j V Biljah jc zgorel senik posestnika Leopolda
— Necgoda božjftatmka. Dasi boleha na hudi j Nemec. Le naporu domač nov in orožnikov se božjasti, je 39-letai težak Fran Verza iz Prose- ] ie zahvaliti, da »e m ogenj razijril na sosednje ka straatno »dan vinu, kar seveda zelo ne- j hiše in gospodarska posiop;a S*codo cenno na ugodno vpliva na njegove bolne živce. Všeraj pno^o 20.000 lir.
je prišel n»ož iakatdela v prosto luko V. E. j V Bukov« >e zažgala strela kopo sena po-HI.; kjer ga je acaadoma začela lomiti božjast | 85s?Mka Viktorja Gabrovca v kateri je bilo Padel je Sa tla in se pričel tako besno preme- izloženo nad *o «totov sena. Od sena_se je tavati, da so ga nekateri navzočni težaki, ki so ogenj rabi na skladišče lesa ter umčil prf-biu priskofcili na pomoč, komaj držali. Na lice I Mino 10 stotov tralov in desk.
____1. 1 _ Lil _ _ 1.1 ?____1	vaJC«!^ a r^eta >P
žem, da je res tako. Pa je prišel :z Gonce Zo-leni križ», ki je prepeljal Msdveščeka v vi-demsko norišnico.
HIŠKA, pridna, ki zna oobro kuhati se sprep. me takoj. Plača dobra. Poranila via Bose* 10/I, desno.	I04t
HARMONIKA aova, 2 vrsti, 12 basov, se preda za L 650.— Ploner, via della Fornace Z
1012
bil poklican zdravnik rešilne postaje, | —»: — morilec. Ko je 24-letni Andrei Brati Virsi potrebno pomoč; obvezal mu Ju* iz Stevenana v pondel^ek napajal svojega
bfli Jugosloveni Amerikancem popolnoma tuj. | Na označbo m e^o je ^tl^uZL^ I SLV^ILu rf Stt^ SEft 5ff	^^V^a ^^r^ ^
Kakor čitamo v omenjeni brošuri, je bilo vzrok j hctrskih agentov, ki eo prttedii tja, ugotovili, j mož, menda radi vmjetoeti, ni pnH» * sepi,	___A__„j.,8.. il i__„i„	MIJHOU
temu deistvo da so Slovani tugi v Amerik: da so biK v trgovini res tatovi, kajti vrata so tfa je dal nato prepeljati ▼ bolnišnico za umo-
bila odprta in v notranjosti jc vladal naj*«$i | bolne pri Sv. Ivanu.	_
MESTO vratarice prejme vdova brez otrok. Via iabio Filzi 13, mlekarna, od 5. ure naprej.	1041
PlACiST, zmožen, se išče za prodajo muholovcev. Visoika provizij. Naslov pri uprav-
1042
_______ so kovani lugi v
vzgajali svoje otroke salo na podlagi ameriškega jezika, tako da so izgubili popolnoma svoj narodni značaj. V razliko od drugih narodov (Francozov, Italijanov, Nemcev itd.) so vhajali v življenje kot poangleženi Slovani; kateri niso mogli doprinesti kot taki k napredku ameriške civilizacije nič svoiega, t. j. slovanskega. Kot našglavnejši vzrok pa navajata pisca brošure dejstvo, da niso Slovani skoraj nikdar pisali o sebi v ameriške liste. Tako so bili tisti, ki se niso poangležili, popolnoma od-dvojeni in Amerikanci niso imeli o njih nika-kega pojma, ker jih Slovani niso informirali o
Kakšne so lahko posledice takega stanja, dokazuje nazorno sledeča podrobnost, ki je opisana na 49. strani omenjene brošure: «Ve-iike ameriške univerze imajo informacijske oddelke, s katerimi je ameriška industrija v štabi zvezi. Nanje se obračajo za informacije tudi socijalno-politične ustanove in trgovinska podjetja. Tako so dobile univerze na stotine vprašanj tudi o Jugoslovenih, o njih značaju, njih sposobnostih itd., izobrazbi itd. Neko ve-iiko industrijsko podjetje ki je zaposlovalo inozemske delavce, je hotelo vedeti, ali bi ne pridobilo, ako bi odpustilo vse Jugoslovene ker da se ie opazilo, da je uspeh dela manjši, odkar so se sprejeli delavci iz južne Evrope. Podjetje je tudi hotelo vedeti, kateri narodi zmed južnih Evropejcev so mani vredni. Druga podietja so stavila še razna druga vpraša-
Kakor se vidi po tem primeru, je bila od informiranosti ali neinformiranosti dotične univerze odvisne usoda cele jugoslovanske naselbine J. A. Dragićevič je zvedel za ta sluča? ter dal univerzi! vse potrebne podatke, da je mogla dati za Jugoslovene povolren odgovor. Drugače bi bil informacijski oddelek izdelal =vof odrfovor na podlagi informacij iz kakega nemškega dela o Slovanih in kakšno bi bilo podano mnenje v tem slučaju, si je lahko misliti.	_
_ Smrtna kosa. V Košani pri Št. Petru na Krasu je umrl v pondeljek popoldne v starosU 84 let Jakob Požar, oče znanega našega igralca Antona Požarja, ki je bil med ustanovitelji šentjakobske -Čitalnice*. Pokojmku lahka zemljica, ostalim pa naše sozalje! — «Citai-
n Prefekt v Palermn odklonil dvoboj z opo-
zicf'onalnimi parlamentarci. Povodom Poprav za občinske volitve so želeli biti sprejeti od tamkajšnjega prefekta kom. Barben-ja neka-
Vesti z Goriškega
zgrudil smrtno zadet na tla In je kmalu nato MUHOLOVCI, prve vrste, se prodajajo do izdihnil -	] 1.— trije komadi. Popust preprodajalce
Človek, ki bi rad delal, pa ga ne puatč. I Via Fabi<> Filzi 17 zalo*a *eleznine
cera.
1043
v Via Media 6.
1044
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI — Turneji elanen <kanakeda draatvn k Gorice. V nedeljo bodo gostovali imenovani člani pod vodstvom režiserja g. Cirila Bratuža v Kozani z Bevkovo najnovejšo dramo v treh slikah «Swtna poieza»». Drama je imela povsod, kjer so jo igrali, zelo velike uspehe, pf*-
_____ (V sveto obrambo I) Imaaao v
vati Podtfora dve slovenski gostilni s samola-Skimi napisi I Poisa jih vsak domačin, zato jih ne bom natančneje imenoval V družinah tek dveh gostiln so tudi mlapi člani, ki so se svoj čas zelb postavljali s svojim slovenstvom. Sedaj ni več tako^ker nam fasno pričajo že napisi
»a j. zelo W odrskc^^^.lo. j«-IfcMg. ^ rijPh skozi celo dejanje v zelo napetem zasiedovn- ( ±KU*	m**	-i-
nju prizorov. Po drami veseloigra v enem de- Za to da : nv^emti deloAijalcu še M, pnlju-janiii slavnega ruakega pisatelja A. Cehova — ponujam tvedki svojega zastopnika v sta-SSbST-^ko bo ustrei*J vsem onim, ki rešinstvu. Eni so meni, podptaanemu, že p« se radi od srca nasmejejo, in onim, ki imajo j Prvem pogovorno sedanj volitvah priznali, - -	-	da je ta stvar spričo danih razmer danes ne-
mogoča in da dobi Fodgora največ pet moč na večinski Hati in tri na manjšinski, če zmaga kaka druga in ne komunistična stranka. Sesti mož, ki nam ga Brici ne bodo prftanali, se od-vsame tovarni tako je menil član eae izmed teh drufcn. V svojo lastno obrambo, moram tedaj biti fcvdiakretecrf Tako eden — tez njim sem
radi resneje stvari. PriČetek ob 17. uri.
— Iz PodsabotMUL O polnoči od pondeljka
na torek smo imeli pri nas tako neurje, kakršnega ne pomnijo niši stari ljudje. Lilo je kakor iz škafov in to nepretrgoma nad poldrugo uro. Zjutraj na vse zgodaj smo se napotili, da vidimo vso nesrečo, ki je zadela našo dolinico. Saj smo že posodi vedeli, da tak nalhr ne more opravili ostati braa groznih posledic. In res ft bila po-vodenj. P e vratca, ki je drugače tako pohlevna, je besnela. Narastla je tako, da je poplavila bregove, si izbrala najkrajšo pot črez njive, travnike in cesto. Vse je bilo pod vodo. Odnesla je z biiinjfih njiv ves parideiek, turšico,
Člani druge drnftfne, ki )o imam v mislih so uverjeni, da bodo kmetski voiilci naših Brd
volili v Starešinstvo aestopnika podgorskega veleindasstrijalca. Morali bi sioer vedeti, da nimajo kmetski voliks nobenega interesa na tem, da se potegujejo za omenjeno tvrdko.
Ta človek je 36-letni Mihael Medvešček iz St. POLDELAVCI in kovaški vajenci se sprejmejo
Mavra. V Podgori je razlagal, da so ga njegovi 1 -.......
sovaŠčani upropastili, ker ga niso pustili delati Ker mu ni hotel nihče verjeti, je hotel Medvešček prepričati svoje poslušalce z no-
Borana poročita*
DEVIZE Amsterdam od 1090.— do 1110 — Belgija od 126 5'J de 128.50; Pariz 129.25 do 130 — London od 132 00 do 133.25 ; New York od 27.35 do 27.45; Španija oi 395.— do 410.—; Švica od 532.— do 537.— ; Atene od 41.- do 43 - ; Berlin od 647.— đo 655.— ; Bukarešt od 13.50 do 14,25: Praga od H0.75 do 81.25: Odrska od 0.0380 do OUJ tJK); Dunaj od t.0385 do 0.0392; Zagreb od 48.25 do 48.75.
VALUTA: Z tiri ch, 28. 7. 1925: Italija 18.80; London 15-01; Pariz 24-85; New-York 5.151/,,; Zagreb 9.10.
Trst; 28. 7. 1925. Avstrijske k»ooe od 0.03S2 do 0.0392; dinatjl od 48.— do 48.50* dolaiji od 27.25 do 27.S5; novci po 30 frankov od	do 110.—;
funt šterllng od 132.30 do 133.20.
Benečijske obveznice 68.10.
TOVARNA glasovirtev iS6e specializiranega likvidatorja in nekoliko začetnikov. S. Fran-
cesco d'Assisi 22.
1045
UČENCA rabim za takojšen nastop. Moravec, tapetnik, Postojna 93.
ktor
1046
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
BABICA, avtorizirana sprejema noreče. Adele Emerschitz-Sbreizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastical lastna vila, telefon 26-64.
1002
krompir, fiftol, pobrala vao rodovitno želijo in Mogoče , da to tudi vedo, potem pe uganjajo pustila na njivi	Na nekaterih njivah se kumbio^ in si pri tem mislio, de bo to njim
prav nič ne pozna, kaj je ie pred enim dne- gotovo \e v r>ri<if ker bo dobro vpttvelo na njih vom rastlo. Ceata v Podsabotin je tu do kam- | delodajalce in *a to le črnijo dnge. TaJko da-natih reber izprana, tam pa posuta in zasuta leC scic jjjjjj ]lu<JoWjft| ko gre sa lastni inte-z gruičem, zemljo in pravkar pokošeno travo, j ref j
Vse njive ob Pevmici so trpele a voda ni pri-	nemter«skanega neodvisnega kmetske-
zanesfc mti mlvani onkra, oeste proti hnb^	zahtevati oinenjencl ali zlobneži,
Kohko krompirja ,e o^esb voda! V «Hudičevl ^	kar noče storiti niti podgorsko
lufeo,i» pri mlinu ie voda odnesla mostic, taK« <eIavgtvo ie na stvari direktno interesira-da Je po H«ti strani nemogoča vsaka zveza z ^^^o^ ^^ ^	mogočne-
Gorico. Družina je morala prestati hude trenut- "" , J^v ^
ke ko ie voda v dr! a v mlm in trgala deske in	, , . .	u _
Tramove Da sai STbHa tam vod? ker k pre- !, Priporočam goepodu, kt l« na svojo roko po-
(emu dobremu delodajalcu bi morala bi Vi naj-
Včeraj, dne 27. t m., je po kratki in mučni bolezni iidifini! svojo blago duSo v Košani v 79. letu svoje starosti
Jakob Požar
Žalujoča sinova Josip ia Anten ter neveste
in vnuki naznanjajo to tužno vest vsem sorodni-, kom, prljati Ijem in znancem.
Na izrecno željo nepozabnega pokojnika se pokopljejo zemskl ostanki v sredo, dne 29. t m. na pokopališču v Koinnt
TRST-KCŠANA, 28. julije 1925.
Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.III 47
FINA namizna in desertna vina: rizlink. bur-gundec, zelen, renski rizlik najboljše kakovosti ima na prodaj Kmetijsko društvo v Vipavi.	_1014
2IMNICE, vzmeti, platnene postelje, otomane in vsakovrstna tapecerijeka dela s« dobijo
Corso Garibaldi 14/1., vrata 9._^31
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom Via Chiozza 50, pritličje.	1033
DIMNIKARSKI vajenec, v 14 do 16 let. se sprejme tako'). Fraac Lapuh, dimnikarski mojster, Idrija. Natančnejša pojasnila dobijo istotam.
se 1036
va
lice
do in da nam pride vladna pomoč, se pro« po-slančevo posredovanje. Vsaj toliko smo upaH dobiti s temi pridelki, de bi lahko plačali visoke davke, a »odaj nam je voda odnesla v pra-
lih ni hotel sprejeti,	-	, , -
sen EH Scalea in_ponl. Di Cesaro prefektu, tolik*
manj ta*ko velika, kakor je hvaležnost nepoklicanega mešetarfa napram velikemu podgorskemu dobrotniku. Pregovor eicer pravi, da \e le vode ne- nehvaleinost plačilo aveta, izjem« so pa pov-mogoče. Zatorej korajtno #ospod ponud-
•eri opozicijoualni parlamentarci, med npm
"___4ffL ni Scalea in oosl. I> Cesaro. Prefekt Vel pomenu besede še ta up.
senator D! bcaiea m po^ ^^ sU ^slala j {dp0mba uredniftva). Komaj so se vode ne- j nen
Mlko polete	n?k, ^itV'mid"d^vst^ in o'prihodnjih vo-
ne^s i'Tzottnttali^ ^fiSsSJfa^ .Htv'ah Toste bre^omno imeli več sreče. ™dnj; Iz pXbotina v podgorski občini zra- ! Upam, da je rsa-odnost gg. pn ravnatel,ztvu ven Gorice, smo dobili piVo poročilo. A kakor ; tovarne večja nego pH fot^prito^ se skleoa vo izredno narastli Soči, so morah in zato sem prepričan, da bodo uvideli, da se
biti veliki vi tudi v Gorah. Povsod je te---— — —-	T«	da
pen naš kmet. Vse naraiča. Davki, voda, draginja, mizerija! Kaj bo?!	•
— Podgom V nedeljo se je vrfcl zadnji, odločilni sestanek, na katerem seje razpravljalo o bodočih občinskih volitvah. Nekateri igrajo
svote sekundante. Preiekl Barbieri se je izgo-varia! z dejstvom, da je javen uradn k, ter ]e odklon i z obžalovanjem omenjenima parlamentarcema vsako zadoSčenJe z orožjem ^e-kundan*a senatorja di Scalea in posl. Di rd so nato vm'li pooblastitelji svoja pooblastila S tem >e bila ta častna afera, ki je vzbudila v političnih krogih precejšno senzac^o, zaključena.
POSESTVO v okolici Ptuja, Slovem>a. 80 oralov, od teh 10 oralov vinograda, 40 oralov gozda za sečnjo, 30 oralov travnikov, mi v in sadonosnikov, z gospodarskim in kmetskim stanovanj,cm, 3 vinski hrami, 10 glav goveje živine, popolna kletarska naprava, vozila, na prodaj za 400.000 dinarjev. Poiasnila daje Leopold Slavtč, trgovec v Ptuju. Složnija.
in nenadomestljivo izgubo
_____V nedeljo, 2. avgusta, se nam
bo nudil izreden užitek: istek bomo priložnost
Se vedno ono malenkostno igro o »tevilu lcan- > slUali najboIj^i naš zbor v Julijski Benečiji, j;___ h-i nriiMJeio tel ali oni frakciji.	nMtolulre nese. Zbor ni znan samo 2>Io-
DruStvune vesti
Ženske do^od^o u^nuienfre ^	1	kT^afpripadejo tef aK oni frakciji. ;"b~07u&Uljske"zveze. Zborni
danes ob 5 uri popoldne redno se,o	^^ tako dafečTda )e vsled splošnega ra*- venccm, ampak « je pridobil tudi med Italijani,
" P Mi ^ jr«	Soarla — Škeđmj ' bur enja ie nesporazuma, ki >e zavladal pri tem ž u	Nai se spomnimo samo laskavih
T "df^E ^vn^o 2. avgusta ob trovan" skHcanem po podgorskih filo-fa- kritrk% italijaniih listih o ^govih nastopih raviia. da se bo vršii v neaeijo^	^ ^ v$e pomcnkovanie neuspešno. Nič , v TrstUf v Gori«, v Benetkah fn Bolo^nil Pro-
sto''	gram bo zanimiv za vse in bo obsegal naibol?-
Zastopniki čisto slovenske liste imaio več -e stvari trch v^ikih mojstrov zborov« pesmi: smisla za pomirienje duhov in več medseboh E Adamiča, Lajovca in Mokranjca. Zbor aa-nega zaupanja. Ta struja bo brezobzirno vohla ,topi pod vodstvom znanega mojstra ^reCKa svojo listo, katero odobrava ogromna večina Kumarja.
slovenskih volilcev, ki vedA, da je blagor liud- j _ y .	zborn bo za nastop v Pr-
stva neodvisen od lokalnih sporov in osebnih j yačini v Gorici, in sicer v soboto, 1. avg., ob interesov. Ta lista nam prinese gotovo padec , ? urf zycčer	elan sc je dolžan udeležiti
nekaterih naSih političnih veličin, ki žive se f u ^ ^ ricer toino!
predvojni duševnosti, niislečj^ je _	Mln^n v GoricL Pripravljalni
ro d«dna instituci]a prehajajoča oa ? ^ marljivo na delu, da izpade čim na^
10 uri zjutraj, III. redn občni zbor v društvenih prostorih (otroškega vrtca). Vablieni so vsi člani in pijatelji druStva^ — Odbor.
— M. D. '<Zarja* — Rojan. Danes ob 20. uri
redni društveni sestanek s predavanjem. —
Prosi se za točnost in polnoštevilnost. —
bor.	_
_ «Danica» — «Adria»: 1 : C. Na prostranem proseSkem igrišču se je vrSila v nedeljo,
vedno v
stareSinstv«
ZAHVALA
Ob priUkl težke nesreče, ki nas je zadela s tako nenadno našega očeta
VALENTINA
izrekamo tem potom nejiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način v teh težki);
urah pomagali oziroma nas tolažiH	.
Najsrčnejšo zahvalo tudi vsem, ki so vse pripomogii, da je dosegel ljubljeni naš oče duSno in telesno pomoč ter z največjo požrtvovalnostjo skrbeli, da bi nam vsem posebno pa naSi materi olajšali tipko resnico. Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, ki je pripravila tako slovesne pogrebne svečanosti, članom odbora posojilnice, ki ga je spremljal na tako težki po«, pevskemu moškemu zboru iz Sv. Lucije, ki je pel pod vodstvom gosp. Zdravkota Muniha pred hišo žalosti, pri cerkvenih obredih v cerkvi ter ob grobu na pokopališču tolažilne žalostinke, srčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev ter čg. Abramu za poslovilni govor ob odprtem grobu in sploh vsem, M so spremi« pokojnega našega očeta na njegovi zadnji poti k Sv. Mavru Vsem Bog plačaj!
MODREJCE PR. SV. UJCUL 36. jrf.ja .925.	^^ JTRUKElJ.
AUTOMOBILI STIČNA PROGA Trit-LokOTDlvažaSenožece
Lastnik R. BruneHI & C., Trst, Via U. Foscolo, Oarage Vedle, Telefon št. 608
VOZNI RED:
Ciaa Ur
3.8U 6 — 7^0 9.80
Is
539
liliji
17^0
18.16 18 30 19.—
POSTAJE
Trst, (P- Oberdan) Bazovica Lokev Divača Senožeče Cena minimalna za vožnjo L 2.
listki za tja in nazaj : is sbttfM L 17.— Trst-Di ata ii olmiM
»BŽBja	Cena tir
5.45	9.80
8.15	6—
8.-	3.80
7.45	2.30
7.15	—
. 14.—
LASTNIK.
u npliai tudi Dri prvotno nameraval prirediti j prav nič ne zmeni,o. In teh	g ^ goriške ^imftazife. Ker pa niso ti postori
nas, a dobro da so le maloštevilnu Kočete teft 8 i vi)i ' razstavo je sedaj odbor
sprijenih ljudi. * -V5e^bSibve^ ?n Wstvo! odločil za sedež razstave prostore lestne šole _ Dva pa^ca. Z avtomobilom rešilne posta- ; uganjajo še^napre, svojo hinavičr.no» m ^ ° ; v Via Capuccini. Pripravljalni odbor je dal b i v^era, popoldne prepeljan v, mestno | po nepotrebnem^zbujjol^M^se za to ne	.
e )e
r---* -	.	,	t-	rvonesemo natisniti posebno razstavno znamko, katero je
bolnišnico 39-letni"natakar "Ivan Toffoli, stanu- ; mo zmenili m prihodnjo inedei o po	naslikal mani goriski sukar Alojz Spazzapan
Si brsz1^ šttuts'ss? %ssr^rts^sv ^ -
Srebrn
slato, bHfja^ts
kupuje po naivISjih cenah edino
Alolii! Povh
na Piassa Garibaidi št. 2
Ako mm mi obra z
mozoKki madeži
prvo nadstropje

trdnlce
efells bule t¥ori
. „ to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebne, vročih mesecih vsled močnega solnca. zdravijo uspešno z antifelidično «Peartinax», ki je gotovo sredstvo- rai i^o z najve^K» lahkoto in ki je na lekarnah.
m vsi v
v e odo
prodaj v vseh 66
PODLISTEK
novemu
V. J. KR12ANOVSKA:
Noe preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak.
(113)
razpolofenju sedaj delavnega lega duha in brkate u.tne, ki so ćospSSja. Z gospodom Žeraldom čela. Bilo je naravno ce se ,e baron v takem razpo-
ie bari ^^dopijoval;	^ ^^
odgovarjalo
m ^juiuiuuu, . v« -.--- ' oroti ktmeu cerkev ki z radodarno roKo, waa	«
«lai je vedel, ^ ^^ f^ ^ ££ ^ Zaiel je *utiti, da stoji med njun februarta. Do tega časa mu je duo utw». »	____—t«; A- « ^ i« množica ne razum
rano je vstajal, šel v roko, toda tajno je delil
in
z nio v tajne onega
emeti k svetlobi Toda Valer„a ,e b.la Premlada
»__1 u: rnot?la razumeti užitek, ki ga da
presrečna, da bi mogia
se
Pavel Borisiotvič ni nikoli ljubil veselic, je v njegovi duši izvršila globoka
Nenavadni in mračni dogodki katerih junak je bil, Pavel Borisovič je izgubil	~ ."V. ,	ic da ie skrivala svoja čuvstva, a
svet> je ^ dobil v njegovih očeh leti^jpctoje^lv Sadnemjračju,^ je c^do da^ ^ J^ X]uhos^[t
so ga pretresli, - .	. _
Irutfačno podobo. Dolgočasno klepetanje malenkostne ikrbi, umazane spletke, ki so razburjale družbo, so
Šfl^u ^ W'ne7^tjane ljubki	n«™! to primjeno
Čitanje rokopisa in »dnje pnk^n. v kjpeh » i* ££ g^* ^ on ,c
i^feT^S
Tedaj je nežna einovska ljubezen prevzela i srce. Ko je včasih v tej tišini zaprl oči, jc
razkosa toda priprlo	^	S o««.
Ll	—--1 —.--
jtveme msiotžk^ prikrite ,	. . ,
loveštva. Plitvo, lahkomiselno in cimcno slovstvo je /rtfel iz svote knjižnice in ga zameiul z resnimi proiz-
_	ii..	• __Vih/vla' C MPT!
skupaj r —	—a sveta 1x1 "kupai Z n'° stremeti
^StnVc^M	doživljaje, katerih je r:, frtev so ii bili zoprni. Barcm je skusal
nlun - ditPv njej zanimanje za vprašanja, ki so ga tako razumeta, zbuditi v nje, z _	^	'nQ kmalu sc je
in da je dala
demon- prednost razgovoru o ljubezni pred čitanjem razprave ur o astr al nem svetu.
Nekoč po kosilu, ko se je baron vnovič poglobil čitanje okultističnih knjig, je prišla Valerija k U).mup se vsedla na področnik naslanjača, ga z eno včasih so ji prihajale roko ^^ okoli yrataf a z drugo pokrila stranico Pavel Borisovič je ^jige, piua|«uv razočaranje svoje čutil sposobnega, da b*. mogel
....... „ lebi
izpremembo, — je pristavila tiše.
ti ie družba in zabava zoprna; nič nisi vesel, in dasi-tem nc razumem, bi želela razumeti. Včasih se me polaščajo zaradi
ljubil Valerijo;
njena toda
— Ah, Pavlik! Pusti enkrat te dolgočasne knjige
in pridi klepetat z menoj. Lolo je odšla in brez tebe
mi je tako dolgočasno- Sploh pa opažam na
'	-	— Zdi se mi. da
ampak ho4el je najti v njem dusi svoj
delu. Prizadeval si je, da ravno ničesar o
,	.	^ - „ vzhoda- s sten srce. Ko je včasih v tej tišini zaprl oči, je p^abil odmev, f^j® .P^SikJ s katero bi mogel obravna- ker te zelo ljubim
°dl " 0k"Item' m	- ' '	B^^ft^^J^Jlffitt ^^^'^r^ga.anin.llp^kniti tega .alatne n.isl.
jpremljen, so iz-ginile dvoumne slike in vse