primorski dnevnik vj 2a^e*. Shajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad ' razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-s>. od 18. septembra 1944 d° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, £jar je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Kljub temu da jordanski kralj ni kapituliral pred zahtevami ZDA glede Akabe ZDA poostrujejo nadzor nad Zalivom Zmešnjava glede usode tujih državljanov Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar meni, da o vojaški blokadi lahko sklepa samo VS Pritisk ZDA na države izvoznice nafte - Iračani uvedli policijsko uro v zasedenem Kuvajtu vojaki, ki so prišli v teh dneh v Saudsko Arabijo, so že na položajih in so začeli ^ e9ledovati orožje (Telefoto AP) KUWAIT CITY, WASHINGTON, AMAN — Ameriška administracija, v brk opozorilom OZN, še naprej stiska vojaški obroč okrog Iraka in zasedenega Kuvajta. Vojne ladje v Zalivu je pooblastila, naj uporabijo vse potrebne ukrepe, vključno silo, pri uresničevanju gospodarskih sankcij na škodo Iraka. Napor za popolno izolacijo Iraka je namreč primarna skrb Washing-tona, to je po končanem srečanju z jordanskim kraljem Huseinom potrdil sam George Bush. Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je s tem v zvezi poudaril, da stiskanje obroča okoli Iraka ni v skladu z resolucijo OZN, ki se je sicer odločila za sankcije, ne pa za vojaški poseg, ki naj bi sankcije uresničil. De Cuellar je mnenja, da je za blokado potreben sklep varnostnega sveta. Kljub temu da jordanski predsednik ni popustil pred ameriško zahtevo, da bi Iračanom zaprli promet v pristanišču Akaba, pa je ameriški pritisk na Jordanijo vseeno prinesel rezultate. V pristanišče ni namreč dospela nobena ladja, na kateri bi bil tovor za Irak, za naslednje dni pa prav tako ne pričakujejo nobene. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Spet nov potres na borzah zaradi zalivskih dogodkov MILAN Zalivska kriza je kriva še za en »črni petek« na svetovnih borzah, kjer so največji padec vrednosti zabeležili v Tokiu in na velikih evropskih borzah z Milanom, Frankfurtom, Parizom in Londonom na čelu. Zaostrovanje krize je povzročilo nov padec v, Tokiu, kjer je vrednost delnicam padla za 2,76 odstotka. Še občutnejši pa so bili padci na evropskih borzah. Tako je indeks MIB v Milanu izgubil 3,82 odstotka vrednosti, v Frankfurtu je poprečna vrednost delnic padla za 3,60 odsto'tka in dosegla novo najnižjo vrednost v letošnjem letu, v Parizu pa se je poprečna vrednost 40 glavnih delnic zmanjšala za 3,39 odstotka. Nič kaj spodbudne vesti pa niso prišle niti z druge strani Atlantika, kjer je vrednost indeksa Dow Jones po odprtju Wall Streeta začela drseti navzdol in se je nekaj ur kasneje že zmanjšala za 2,25 odstotka. Tudi ameriška valuta iz dneva v dan izgublja na vrednosti, medtem ko se je v Italiji okrepila marka. Dolar so v Milanu cenili po 1.145,425 lire (5,4 lire manj kot v četrtek), marka pa je bila po 737,015 lire, kar je skoraj liro in pol več kot v četrtek. „ De Michelisov odgovor SKGZ na vprašanje glede zaščite Slovencev Dva vojaška miga preprečila poseg trem helikopterjem hrvaškega RSNZ Položaj v Kninski krajini izredno napet Demantirali govorice o vojaškem posegu RIM — Ko je Italija prevzela Predsedstvo EGS, je SKGZ naslo-na na ministrskega predsed-,'Ra Andreottija ter na ministra e Michelisa in Maccanica reso-Ucijo, v kateri je naslovnike opo-,0rila na še nerešena vprašanja j Qvenske manjšine, ki živi v Itali-: ' Predvčerajšnjim je SKGZ pre-v odgovor na resolucijo in sicer .°bliki pisma italijanskega zuna-, I®9a ministra De Michrelisa, ka-r®9a tekst objavljamo v celoti. ^Poštovani predsednik, . . vezu;em se na Vaše prijazno jg®*?0 št. 149/90 z dne 4. julija „ y°. ki zadeva slovensko manjši-. daliji in v katerem ste na- tudi nekatere odlomke i. Poseaa na kobenhavenski rrfercncj KEVS. j ub tisti priložnosti so Italija in DpU?e države, ki sodelujejo pri 0 ntagonali, predstavile predlog ^ tašči ti narodnostnih manjšin. hjjavna značilnost predloga je n ° ,v razlikovanju med manjšino n ki so večina na nekem toč-fl določenem območju in kate-aln ?at0 Pritiče posebna teritori-“ s'ev"i"° fQ Ul IILUIU.il fJIlZllUll ki Pravice, kot na primer tiste, 8v/e omenila pentagonala v kl),ltrn načrtu in ki so jih v za-v^nkern dokumentu kobenha-^Ino ^on^erence sprejeli samo koi^rt' ki smo ga predstavili na Palubi kEVS, je izražal željo 0se6nns^e viade - Iri tudi mojo Zo.šp;,0,: da bi v Evropi celoviteje PrevpUl manjšine, isti duh pa 2073e^Q (uc^ zakonski osnutek št. iezikn Prebivalstvu slovenskega cq fer v Pokrajinah Trst in Gori-izv0ro° Prebivalstvu slovanskega konsUi12 vldemske pokrajine. Za-sfv0 ? 0dlok je izdelalo ministr-sklQCtQ deželna vprašanja in je v Pii itn it ^ mednarodnimi obveza-r*0 Zq(JI!anske države ter z vsebi-,Q9onQ^ navedenga načrta pen- S spoštovanjem Giomni De Michelis Vlada v Sloveniji o dogodkih v Kninu Ob zapletih na Hrvaškem je slovenska vlada posredovala naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v celoti: Ob najnovejših dogodkih v Kninski krajini ugotavlja vlada Republike Slovenije, da gre za poskus destabiliziranja z namenom zrušiti zakonito, legitimno in na demokratičnih volitvah izvoljeno oblast v Republiki Hrvaški in to po scenariju, ki je nastal zunaj nje. Odločno obsojamo ta poskus in v celoti podpiramo prizadevanja hrvaške vlade ter njenih drugih državnih organov, da ohranijo red in zakonitost na vsem ozemlju Republike Hrvaške. Zlasti je nesprejemljivo, da je prišlo pri reševanju napetosti v Kninski krajini do samovoljnega, nezakonitega posega JLA, s čimer so bile kršene ustavne določbe o uporabi oboroženih sil v mirnem času. Zavedajoč se posledic mogočega mednacionalnega spopada pozivamo politične sile in odgovorne organe, da preprečijo stopnjevanje napetosti in uporabijo za njeno razrešitev samo nenasilne in zakonite poti. KNIN, ZAGREB, SPLIT Napetost pred napovedanim jutrišnjim izrekanjem o srbski avtonomiji na Hrvaškem se opazno stopnjuje, tako da so včeraj že poročali o pravem vojnem stanju na področju Knina. O napetosti poročajo tako domači kot tuji viri obveščanja, vsi pa se sprašujejo, kaj se bo res zgodilo, ko bodo Srbi na Hrav-škem začeli z referendumom, ki so ga hrvaške oblasti prepovedale in najvišji hrvaški predstavniki so v minulih dneh ponovili, da bodo uporabili vsa sredstva pravne države, da bi -preprečili to protiustavno dejanje. Po drugi strani pa so Srbi na Hrvaškem kljub vsemu odločeni, da referendum izvedejo, kar pa v skrajni fazi lahko sproži tudi oboroženi spopad in posredovanje armade. Včeraj popoldne je Tanjug posredoval vedno bolj alarmantne novice iz Knina in okolice, ki so omenjale že vojno stanje v mestu in navzočnost vojaških enot pred pomembnejšimi poslopji. V poznih večernih urah je tem vestem sledilo nekaj presenetljivih demantijev. Tako je komandant kninskega korpusa, general Tomislav Trajčevski, izjavil: »Vojska ni prišla na ulice Knina in vest, ki jo je objavila tudi hrvaška televizija, ne ustreza resnici. Pripadniki JLA v sivo-olivnih uniformah, ki so jih bili videli na železniški postaji, so vojaki, ki so odšli na dopust, ali pa so se zadržali na postaji zaradi prekinitev v železniškem prometu.« Naslednjo izjavo je dal predsednik SO Knin dr. Milan Babič: »Objavljene vesti, da sem v občini Knin ob 18. uri proglasil najprej popolno pripravljenost in potem še vojno stanje, niso točne. To je še ena v vrsti provokacij, ki želijo vnesti nemir med ljudstvo.« Vest o proglasitvi vojnega stanja je sicer prispela iz kninskega centra za obveščanje, kjer so se sklicevali na izjavo poveljstva štaba za obrambo Knina, na katerega čelu je dr. Babič. . Na ulicah Knina je bilo sinoči mirno. Vse pomembnejše objekte varujejo pripadniki milice, njenih posebnih enot in rezervni sestav. Na ulicah ni niti enega pripadnika JLA in tudi noben vojak ni prišel iz območja kasarne. V občinskem centru še zatrjujejo, da ni včeraj nihče poklical niti enot teritorialne obrambe, tako da tudi njenih pripadnikov ni na ulicah, poroča Tanjug. Predsednik hrvaške vlade Stipe Mesič je v sinočnjem dnevniku hrvaške televizije izjavil o dogajanju v Kninski krajini: »Vse to je zrežirano, vse to je scenarij, vse to se je vedelo že vnaprej, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik republike je tokrat »zamrznil« normativ o civilni zaščiti Cossiga je zavrnil še en zakon RIM - Predsednik republike Francesco Cossiga je ponovno izkoristil italijansko ustavo, da je zavrnil zakon o civilni zaščiti, ki ga je parlament sprejel 31. julija letos. Italijanski predsednik je obrazložil svoje stališče glede zakona, ki je po njegovem mnenju ponekod ustavno vprašljiv, ali vsekakor dvoumen, v pismu, ki ga je 15. avgusta naslovil predsednikoma senata in poslanske zbornice. V šestnajstih tipkanih straneh je predsednik Cossiga podrobno analiziral vse člene novega zakona in objasnil svoje osebno stališče glede nakaterih ključnih točk. Člen št. 74 italijanske ustave dovoli predsedniku republike, da začasno razveljavi zakone, čeprav jih je parlament že sprejel, ter zahteva, da senat in poslanska zbornica ponovno proučita vsebino zakona. Zahtevo mora predsednik republike sicer pismeno utemeljiti, predvsem pa mora pokazati na tiste točke, ki so po njegovem mnenju protiustavne. Tokrat je predsednik Cossiga obrazložiL tudi, kako si razlaga temeljni državni zakon, saj je izrazil prepričanje, da je treba zakone zavrniti tudi takrat, ko omogočajo protiustavne interpretacije členov. Pri zakonu za civilno zaščito je Cossiga našel nič koliko takih nedoslednosti, ki gredo od spornih nalog ministra za civilno zaščito do ustanovitve oddelka za civilno zaščito v sklopu predsedstva vlade. Novi zakon daje ministru za civilno zaščito nekaj posebnih pristojnosti (tudi finančnega značaja), ki naj bi bile stalnega in nepreklicnega značaja. Pri tem pa predsednik republike opozarja na dejstvo, da je minister za civilno zaščito minister brez listnice, torej brez lastnih kompetenc in v celoti odvisen od odločitev predsednika ministrskega sveta. Po novem zakonu bi lahko prišlo do medministrskih sporov, poleg tega pa bi ministru- brez listnice naložili neprimerno veliko odgovornost. Tudi vprašanje oddleka za civilno zaščito je po predsednikovem mnenju nekoliko prehudo, še posebno v luči dejstva, da o civilni zaščiti lahko z odlokom odloča ministrski predsednik po posvetu z ministrskim svetom. Reakcije na poseg predsednika republike, ki je do danes zavrnil že pet zakonov, so bile v glavnem pozitivne. Pravo navdušenje je izrazil predsednik socialističnih senatorjev Fabbri, nadvse pozitivno oceno pa je dal tudi predsednik poslancev neodvisne levice Bassanini, ki upa, da bo predsednikov poseg preprečil ponavljanje sramot, kot je bila Irpinia, kjer je denar civilne zaščiteizginil v mafijske žepe, prizadeto prebivalstvo, pa je ostalo res brez... civilne zaščite. IS a 11. SP v Argentini Jugoslovanski košarkarji v finalu za naslov Medtem ko je v Zaliv prispel tudi japonski zunanji minister »Trojka« ES zaključila misijo Ševardnadze potrdil stališča SZ Iran in Irak včeraj izmenjala prvih dva tisoč vojnih ujetnikov ALEKSANDRIJA — T.i. diplomatska trojka ES je včeraj zaključila dvodnevna posvetovanja v nekaterih arabskih državah. Trojki je načeloval italijanski zunanji minister Gi-anni de Michelis, v njej pa sta bila še njegova kolega Ge-rald Collins iz Irske in George Wohlfahrt iz Luksemburga. Zadnja etapa posvetovanj je bila egiptovsko mesto Aleksandrija, tema pogovorov pa kriza v Perzijskem zalivu. Zastopništvo ES je najprej sprejel egiptovski zunanji minister Meguid, zatem pa predsednik države Mubarak. V Perzijski zaliv je medtem prispel japonski zunanji minister Nakajama. Na tem območju se bo zadržal več dni, v tem času pa bo obiskal Savdsko Arabijo, Oman, Jordanijo, Egipt in Turčijo. Glavni namen turneje je proučitev položaja in snovanje načrtov, s katerimi bi bili kos nastalemu položaju. Japonska je namreč močno odvisna od arabske nafte, zato brez pripomb podpira gospodarske sankcije OZN. Nakajama je s tem v zvezi dejal, da njegova država ne namerava vojaško poseči, saj ji to onemogoča njen nevtralni status v mednarodnih odnosih. Sicer pa ni izključil možnosti, da bi Japonska poslala v Zaliv minolovce; če bi to uresničila, bi to bil prvi tovrstni poseg Japonske od konca druge svetovne vojne do danes. V Zaliv je prispel tudi ameriški obrambni minister Che-ney. To je že njegova druga misija v Zalivu v štirinajstih dnevih. Njegov prvi obisk je bil bistvenega pomena, saj je takrat »odprl pot« ameriškim četam v Savdski Arabiji. Oglasil se je tudi sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki je potrdil dosedanja stališča SZ, v prvi vrsti potrebo po uresničevanju ukrepov, ki bi bili v skladu s sklepi OZN. Ob nadaljnjem zaostrovanju v Zalivu je imel jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar včeraj sestanek z veleposlaniki vseh neuvrščenih držav v Beogradu. Seznanil jih je z zavzemanjem Jugoslavije, kot predsedujoče gibanja neuvrščenih, za preseganje krize. Jugoslavija namerava v tej svoji vlogi podati svoje stališče o nastalem položaju; Lončar je ločeno sprejel tudi veleposlanika Kuvajta in Iraka, s katerima je proučil nastali položaj. Na sliki (telefoto AP): Eduard Ševardnadze. TEHERAN, BAGDAD — Včeraj navsezgodaj so se iraške čete začele umikati iz ozemelj, ki so jih zasedle med osemletno vojno z Irakom. Kot poroča iranska tiskovna agencija Irna so včeraj zapustile približno petino zasedenih ozemelj v Šat el Arabu. Vzporedno z umikom se je začela zamenjava vojnih ujetnikov; v Iran se je vrnilo že prvih tisoč ujetnikov, na dan pa si jih bosta obe strani odslej zamenjevala približno dvatisoč. Zamenjava poteka s posredovanjem Rdečega križa in zadeva približno 100 tisoč ujetnikov z obeh držav. Umik vseh iraških čet na mednarodno priznane meje poteka normalno in brez težav, je povedal poveljnik mirovnih sil ZN, general Slavko Jovič. Med umikom posvečajo posebno pozornost čiščenju minskih polj in zaznamovanju min. Pobuda iraškega predsednika Huseina je ponudila možnost uresničitve resolucije 598 varnostnega sveta ZN, kar je povzročilo veliko zadovoljstvo vseh pripadnikov UNII-MOG. Veseli me, da imamo pod zastavo ZN čast sodelovati v tem zgodovinskem dogodku, je izjavil Jovič. Povedal je, da je v neprestanem stiku s podsekretarjem na sedežu ZN, zadolženim za mirovne sile gospodom Goldingom. Po njegovih navodilih so pripadniki mirovnih sil izdelali načrt umika vseh sil na mednarodno priznane meje. • ZDA zaostrujejo NADALJEVANJE S 1. STRANI Pozornost svetovne javnosti je bila tudi včeraj usmerjena v usodo tujih državljanov v Kuvajtu. Ameriška vlada je oblastem v Bagdadu poslala oster protest, v katerem je kritizirala ravnanje iraških zasedbenih oblasti nad njenimi državljani; te naj bi Iračani prejšnje dni skušali zbrati v nekem hotelu v Kuwait Cityju, podobno pa so nameravali storiti tudi z britanskimi državljani. Ogorčen protest je v Bagdad poslala tudi japonska vlada; njene državljane namreč iraške oblasti ne pustijo iz države, to pa je P° mnenju japonske vlade — v nasprotju z mednarodnimi določili. Zelo občutljiva do tega vprašanja je tudi Velika Britanija, ki je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Zaskrbljenost zaradi usode tujih državljanov se je povečala tudi spričo sklepa iraške vlade, da uvede policijsko uro v Kuwait Cityju in nekaterih mestih v severozahodnem delu Kuvajta. ZDA medtem nadaljujejo pritisk na države proizvajalke nafte. Embargo iraške nafte je namreč povzročil primanjkljaj 4,6 milijona sodčkov na dan, zaradi česar je nastala potreba po »zapolnitvi« tega primanjkljaja. Savdska Arabija se je obvezala, da bo proizvedla 2 milijona sodčkov več na dan, povečanje proizvodnje pa je napovedal tudi Iran. Povečanju proizvodnje pa nasprotujejo nekatere druge države OPEČ, med katerimi je najbolj glasna Indonezija. Ta meni, da povečanje proizvodnje nafte spada edinole v pristojnost OPEČ; Indonezija je tudi zavrnila predlog, po katerem naj bi v kratkem sklicali izredni sestanek te organizacije. Po njenem mnenju je najbolje, da se položaj v Zalivu razjasni. Svoje zadržke glede povišanja proizvodnje nafte je izrazila tudi Venezuela. Obe državi sta doslej v okviru OPEČ vedno zagovarjali zmerna stališča. Na pot še belgijski ladji Včeraj sta proti Sredozemlju odplula dva belgijska minolovca (na sliki), ki bosta po potrebi odplula naprej v Zaliv. Že v četrtek je iz pomorskega oporišča v VVilhelmshavnu odplulo pet zahodnonemških minolovcev, pa tudi Japonci so izrazili pripravljenost, da v Zalivu s svojimi ladjami pomagajo pri iskanju morebitnih min. Po obeh korvetah bo jutri iz La Spezie odplula fregata Libeccio, ki se bo na poti v vzhodno Sredozemlje v ponedeljek v Tarantu priključila fregati Orsa in pomožni ladji Stromboli (AP) S stečajem bodo omogočili da bo Elan na novo zaživel BEGUNJE — »To kar se dogovarjamo, kar nastaja, ni oblika umiranja, gre za ponovno rojstvo Elana,« se je slikovito izrazil Vinko Bogataj na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer je bil sicer posebne pozornosti deležen gospod Urs Leupin iz Schweizerischer Bankverein. Z očitno Švicarsko poslovno žilico in diplomtsko spretnostjo v odgovorih se mu je namreč posrečilo, da ni - nič povedal. A v nečem je bil temeljit; v pozitivni oceni možnosti Elana za prenovo in v stavku: »Ne'najvišja, najboljša ponudba bo prava za Elan,« s čemer je namignil, da v tem primeru ne gre za operacijo »zbij ceno - delaj - dvigni ceno - prodaj« ampak za globalen premik Elana. »Elan bo delniška družba, v kateri bodo tuji partnerji imeli večinski delež. Organiziran bo stečaj, kjer pa bodo sodelovali tako upniki kot vlada s svojimi zahtevamni in možnostmi. Nikomur ne zapiramo možnosti, da sodeluje pri tem,« je dejal Vinko Bogataj, šef Elanove .ekipe. Švicarji so pri tem le mednarodno ugledni posredni- ki, ki so Elan »vzeli resno« tudi zaradi zanimanja v poslovnih krogih (od 20 vprašanih so trije že rekli svoj »da« za vlaganje v Elan). Kako in koliko bo pomagala Republika Slovenija, še ni točno znano (Elan je zaprosil za 10 mio DEM), ni tudi znano, kdo bo njen predstavnik v Elanovem vrhu, svojega naj bi določili tudi upniki. Osemnajstega septembra bo »dan D« za Elan. Tokrat bodo švicarski posredniki izbrali najboljše tuje partnerje, čez dva dni bo z odločitvami seznanjena republiška vlada, konec septembra naj bi »novi Elan« zaživel. Seveda: s tujim večinskim deležem, stečajem in tehnološkimi viški. Zanimivo je, da so se Elanovci, švicarski bankir in ostali sestali tako s predstavniki vlade, občine, upnikov in prišli na delavski svet, kjer so jim dali podporo. Malce čudno je pri vsem skupaj le, da ni nobenih podatkov o številu odpuščenih delavcev ali vsaj oceni o tem. Kajti, ko bo tu stečaj, bodo prav vsi v Elanu v bistvu izgubi- li službo in bo novi lastnik pač vzel delo tiste, ki jih bo potreboval: »De' lovna mesta ostanejo v Begunjah, tu bomo plačevali prispevke, tu se bo delil dobiček delničarjem,« je dejal Bogataj, ki je tudi poudaril, da so vrata odprta vsem upnikom in sovlagateljem. Najhujši sovražnik pa je čas, je ocenil tudi gospod Leupin. Novinarjev je bilo veliko, vprašanj prav tako, zato je jasno, da je to prava oblika komuniciranja z javnostjo. Pr}( piranje informacijskih pipic povzroči pač le nezaželjeno curljanje zdaj tu. zdaj tam. V Elanu bodo zdaj pospešeno delali, najbolj pa želijo takojšnjo pomoč vlade s svežim denarjem z® nadaljevanje proizvodnje, ki bo sicef opešala. To pa bi v bistvu bila največ; ja katastrofa, saj je program smuči prodan. Če včeraj ni nihče v žepu držal fige in so torej dogovori pred kon; čnim razpletom res jasni in konkretni, potem bo septembra carski rez prisp® val k drugemu rojstvu Elana. MIRAN ŠUBIC • V Kninu NADALJEVANJE S 1. STRANI vse je bilo organizirano, da bi preprečili demokracijo na Hrvaškem in potem verjetno tudi v Sloveniji.« Glede vesti o prihodu vojske na ulice Knina pa je Mesič dejal: »Dr. Babič se verjetno šali, ali pa je tako velik šaljivec in ne ve, da ne more proglasiti vojnega stanja. Menim, da bi odgovorni v federaciji morali vedeti, kdo vodi te dogodke.« V sporočilu z zaprte seje hrvaške vlade, ki so ga objavili pozno popoldne, navajajo, da sta dve vojaški letali MIG prestregli tri helikopterje hrvaškega notranjega ministrstva nad Liko, ki so leteli na kraj dogajanja, da bi vzpostavili red in mir. Miga sta helikopterje prisilila, da so se vrnili v oporišče. Položaj na področju Knina se je začel močno zaostrovati predsinočnjim, ko so v postajo milice v Benkovcu vdrli trije miličniki iz zadarskega SNZ in razorožili rezervno sestavo milice ter odnesli 70 pušk. Ta dogodek je v jutranjih urah povzročil ogorčeno reakcijo meščanov, ki so se zbrali pred zgradbo skupščine občine Benkovac in kasneje pred postajo milice. Nagovoril jih je predsednik skupščine občine, ki je dejal, da bo zahteval zamenjavo republiškega notranjega ministra in načelnika zadarskega SNZ. Dogodki na hrvaškem pa so imeli že svoje reakcije tudi v Srbiji, kjer je prišlo do številnih zborovanj, na katerih so izrazili popolno solidarnost s Srbi na Hrvaškem, na Kosovu pa je Božur (organizacija Srbov in Črnogorcev na Kosovu) začel zbirati prostovoljce za odrede, ki naj bi tudi z orožjem posegli na Hrvaškem. Po pokolu družine v Pontevicu preiskovalci še zbirajo podatke PONTEVICO — V malem mestu pri Brescii so po srhljivem pokolu štirih članov družine Vis-cardi proglasili dan žalovanja in so v znaku spoštovanja do žrtev brezumnega nasilja prekinili sleherno praznovanje ob svetem Roku. Domačine je sicer tudi strah, saj se je v zadnjih mesecih precej povečalo število ropov, čeprav še niso zabeležili tako strašnih zaključkov roparskih podvigov. Namestnik državnega pravdnika iz Brescie Carlo Zaza vodi preiskavo, ki je vse prej kot enostavna. Včeraj so opravili tudi obdukcijo na truplih nesrečnežev, ka^ je omogočilo jpreisko-valcem, da so si ustvarili nekoliko jasnejšo sliko vsaj glede tega, kako naj bi se oddvijali dogodki v noči na četrtek. Giuliana Viscardija so umorili z enim samim strelom iz pištole v tilnik, na Ag-nese Maringoni pa so streljali trikrat. Gospe je uspelo priti do telefona in je verjetno že skušala poklicati na pomoč, ko so jo dvakrat ustrelili v hrbet. Hčerko Francesco so ubili s strelom v levo oko, sina Luciana pa so pokončali s strelom v teme. Na truplih so izvedli tudi test o uporabi strelnega orožja, ker so preiskovalci hoteli tudi znanstveno odpisati možnost, da bi kdo dd družinskih članov umoril ostale in si nato vzel življenje. Prav zaradi tega je moral test opraviti tudi preživeli sin Guido, ki je odkril pokol domačih. Preiskovalcem povzroča nemalo dodatnih težav tudi dejstvo, da so zlikovci prebili cev centralnega ogrevanja. Voda, ki je preplavila pritlične prostore enonadstropne hišice, je zbrisala večino zanimivih sledov in odtisov, poleg tega pa je »izprala« tudi naboje, ki jih torej niso našli pri truplih. Preiskovalci domnevajo, da je kdo od pokojnih prepoznal roparje, zato so osredotočili preiskovalne akcije v bližini Brescie in Cremone, kjer so zabeležili že vrsto manjših ropov. Tudi tokrat so zlikovci odnesli iz stanovanja le skromne vsote denarja in prav malo dragocenih predmetov, ker so zagrešili kar štiri umore pa bi jim lahko dosodili kazen dosmrtno ječo. Letos manj mrtvih za veliki šmaren RIM —• V treh dneh ob velikem šmarnu je bilo na italijanskih cestah skupno 50 mrtvih, pa vendar je letošnji obračun žrtev manj tragičen od lanskega, ko je od 14. do 16. avgusta v prometnih nesrečah umrlo 68 ljudi. Tudi nesreč je bilo letos manj, in sicer 1.315 (lani 1.386), zmanjšalo pa se je tudi število ranjencev. Letos je bilo tako ranjenih 1.151 oseb, lani pa 1.203. Pri tem je treba tudi povedati, da je ob letošnjem velikem šmarnu po italijanskih cestah krožilo skoraj se- dem milijonov avtomobilov, medtem ko jih je bilo lani pol milijona manj. Prometna policija je objavila tudi podatke o kršitvah prometnih predpisov. Zadnji dan praznikov (četrtek) je bilo kršitev sicer več kot lani (17.897 proti 17.249), zato pa skupno število kršitev v vseh treh dneh ni presegla lanske. Po podatkih policije so letos ugotovili 50.319 prekrškov, kar je dobrih tisoč manj kot lani, ko je bilo prekrškov 51.367. EFTA kot uvod zbliževanju z ES BEOGRAD — Za zdaj še ni znano, kdaj se bodo začela formalna pogajanja Jugoslavije z ES o začrta-nju okvira za sklenitev sporazuma o združevanju, gotovo pa je, da to ni stvar dalnje bodočnosti. Možnosti hitrejšega približevanja Jugoslavije Evropi, pa tudi obeti na ekonomski ravni se bodo brez dvoma lomili na političnem področju, je včeraj izjavil pomočnik jugoslovanskega sekretarja za gospodarske odnose s tujino Goran Karadjole na redni tiskovni konferenci. Treba je upoštevati, da so nestrpnost in nerazumevanje ter izklici »strašila« preteklosti in da so procesi razpadanja v SFRJ v nasprotju z evropsko opcijo. Če so se vse jugoslovanske federalne enerai P0P°ldne so bile vrste torej nr u6 na jugoslovanski strani mejnih eP°dov, pa čeprav je bil tudi promet italijanski strani precej gost. Da se . Polecjel niti v smeri proti Jugoslavi-sam° S*cer »krivi« predvsem Tržačani ntu J^i se niso želeli odpovedati ene-in ir- zadnjih avgustovskih vikendov sko 1 50 se sPel podali na bližnje istr-n ® Plaže, da bi uživali ob napovedana!? ePem vremenu (vremenoslovci VePovedujej° sicer tudi manjše nali-sin . edtem ko so zastoje v prometu v Vr ?Vs.em Tržačani, pa so se v Italijo Tnuu Predvsem italijanski turisti. zelo ^tdoučnih tablic je bilo namreč ju nialo, če izvzamemo avtomobile vs^?slovanskih kupcev v konec tedna pripeljali po nakupi Vsei?S! ali v Furlanijo. Promet je bi hill k°r gostejši v jutranjih in večer-je ,,Urah, medtem ko je v urah največ-rocine skoraj polegel, osivet dela so imeli i organ bijo^ ofijah, kjer je bila vrsta avtomo-st0t) riamenjenih v Italijo, v dveh iz-do t • kolonah v jutranjih urah dolga ri kilometre (vrste v smeri proti proti Jugoslaviji »zakrivili« kot ie iil dela so imeli jugoslovanski organi na mejnem prehodu Jugoslaviji pa so bile dolge največ kilometer). Prav tako dolge so bile kolone na jugoslovanski strani mejnega prehoda pri Pesku, medtem ko je bil promet na mejnih prehotiih pri Lazaretu, v Bazovici in na Fernetičih skoraj »zimsko« normalen. Največ dela so obmejni organi imeli - kot rečeno -prav s Tržačani, ki so si za konec ted-naprivoščili nekaj dni na morju. Čeprav je bil promet povratnikov včeraj še podpovprečen - naval pričakujejo namreč za danes - pa je na ces- tah naše pokrajine vseeno prišlo do manjših nevšečnosti. Vrst pred vstopom na hitro cesto sicer ni bilo, na nekaterih križiščih pa je vseeno prišlo do zastojev, tokrat predvsem na križišču med Trbiško cesto in cesto za Bazovico, kjer sta se »srečali« kolona avtomobilov, ki je prihajala z mejnega prehoda pri Rabujezu, in tista, ki je prihajala s Peska. K sreči pa je tudi beležka z nesrečami ostala prazna, saj so bili vračajoči se turisti kljub bolj ali manj napornemu potovanju dovolj sproščeni in spočiti. V hotelih vse več Jugoslovanov in drugih vzhodnih Evropejcev Turistov pa je v Trstu čedalje več... Tržaški turistični delavci so letos nadvse zadovoljni s prilivom turistov. Z rahlim pretiravanjem bi lahko celo rekli, da bo leto 1990 ostalo zapisano v analih kot leto turističnega krsta našega mesta. Število turistov, ki je obiskalo Trst in prenočilo pri nas, je po podatkih Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove namreč naraslo kot že leta ne. Če namreč ni mogoče ugotoviti, koliko turistov je prišlo na enodnevni izlet v Trst, pa iz podatkov hotelirjev lahko zračunamo, da je število turistov, ki so v Trstu prenočili vsaj eno noč, naraslo za 11,6 odstotka. Naraslo je tudi število tistih, ki so želeli globlje spoznati Trst in so tu prenočili tudi po več noči. Teh je bilo letos namreč 3,6 odstotka več kot v lanskem letu. Da gre za »klasične« turiste, ki niso prišli v Trst, da bi se udeležili kakega kongresa ali obiskali sejem, priča dejstvo, da se omenjeni podatki nanašajo izrecno na mesec julij, primerjava pa je seveda z lanskim julijem. Poleg tega, da je število turistov naraslo, pa lahko ugotovimo, da se je spremenil tudi tip turista. Vse več je namreč tujih turistov, zlasti pa turistov iz vzhodnoevropskih držav, medtem ko so klasični obiskovalci Trsta - in sicer Avstrijci - v veliki meri izgubili interes za naše mesto (Avstrijcev je bilo letos v Trstu kar 12,5 odst. manj). Med enodnevnimi obiskovalci Trsta je namreč 5 odstotkov več Italijanov, tujcev pa za 23,6 odst. več. Med večdnevnimi obiskovalci gre zabeležiti velik porast tujih turistov (le-teh je bilo 14,1 odst. več kot lani) in padec italijanskih turistov (-4 odst.). Največje presenečenja pa predstavlja sestav tujih turistov. Čeprav niso znane absolutne številke, lahko vseeno ugotovimo, da je v tržaških hotelih prenočilo letos kar 54,3 odst. jugoslovanskih turistov več kot lani. Velik porast pa gre zabeležiti seveda tudi med. turisti iz drugih vzhodnih držav: Poljakov, Čehov in Slovakov ter Madžarov je bilo letos kar 59,3 odst. več. Večina turistov iz teh držav si seveda ni mogla privoščiti hotela, tako da so številni od njih prespali v prikolici ali celo v avtobusih. Prav gotovo pa ne gre za zanemarljiv pojav, ki bo v prihodnjih letih gotovo dobil večje razsežnosti. Vzroke za razvoj turizma gre gotovo iskati v padcu političnih meja, ki je številnim osebam omogočil, da uresničijo željo, da si ogledajo najznamenitejša italijanska mesta (na poti v Italijo pa so se ustavili tudi v našem mestu). Vprašanje je samo, ali bodo tržaški upravitelji in lastniki javnih lokalov znali izkoristiti nov turistični val in izboljšali turistično ponudbo, ki je še vedno podpovprečna. Ena izmed prireditev, ki na italijanskem vsedržavnem prizorišču že tradicionalno zaznamuje konec poletja oziroma pričetek nove kulturno-politične sezone, je Miting za prijateljstvo med narodi (Meeting per 1'amicizia fra i popoli) v Riminiju. Gre za versko, kulturno in politično srečanje, ki ga vsako leto konec avgusta prireja v znamenitem jadranskem kopališkem mestu katoliško gibanje »Comunione e li-berazione« in na katerem se v tednu dni pred večtisočglavim poslušalstvom, večinoma mladim, zvrstijo cerkvene in politične osebnosti, misleci in najrazličnejši umetniški in sploh kulturni ustvarjalci vseitalijanskega in večkrat tudi mednarodnega slovesa. Letošnji Miting bo potekal od 25. avgusta do L septembra pod naslovom »Občudovalec, Einstein, Thomas Bec-ket«, na njem pa bo, kolikor nam je znano, prvič tudi vidna slovenska prisotnost: med drugimi bosta namreč nastopila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in mladi, tržaški dirigent Stojan Kuret. Kolikor nam je uspelo zvedeti, bo Peterle po vsej verjetnosti govoril v petek, 31. avgusta, popoldne, ko bo na sporedu tudi okrogla miza na temo »Politika in svoboda«, za katero bosta predvidoma med drugimi razpravljala predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti in zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. Dirigent Stojan Kuret pa bo s Camerato Labacensis in s Slovenskimi madrigalisti nastopil v nedeljo, 26. t. m., zvečer na krstni izvedbi oratorija »Secondo il Padre« (»Po Očetu«) na besedilo Bruna Sacchinija in glasbo Luciana Sampao-lija. Za režijo bo poskrbel znani italijanski gledališčnik Giulio Bosetti, ki bo nastopil tudi kot recitator. »Gre za zanimivo delo, ki prikazuje tragedijo kalvarije z vidika Boga Očeta,« pravi Kuret. »Oče se sprašuje o smrti Sina, stoji pred tragedijo, ki ga rani v samo bistvo. Sacchinijevo besedilo je nedvomno nosilni elemet, in to celo do takšne mere, da se glasba več- Zadnje analize pokazale, da vsebujejo biotoksino DSP Dežela prepovedala prodajo in uživanje domačih klapavic čas ljubitelji školjk in sladokusci se bodo morali od danes in za nedoločen ga odpovedati domačim priljubljenim klapavicam. Predsednik deželne-vajbora Adriano Biasutti je včeraj namreč izdal odredbo, s katero prepo-jih nj®..nabiranje, prodajo, predelovanje, shranjevanje in uživanje školjk, ki jih v gojiščih ob obali Furlanije-Julijske krajine. Zadnje analize, ki so Patl0 . vili na školjkah iz naše dežele v inštitutih za živalsko profilakso v ko t ,l. *n Perugi so namreč pokazale, da ti morski sadeži vsebujejo preveli-Zlastj Tv'no biotoksine DSP. Gre za biotoksino, ki jo izločajo nekatere alge, poSr ^inophisis. Školjke, ki so jih analizirali v omenjenih inštitutih, sta V° Dr?1?v.aH tržaška in goriška krajevna zdravstvena enota, tako da zaneslji-Gfj^najajo i2 enega od številnih nasadov, ki se nahajajo med Miljami in prjjl^rvv0 znamenje, da školjke iz naše dežele niso popolnoma zanesljive, je šk°jjk . Pred dvema tednoma iz Apulije, kjer so zaplenili nekaj pošiljk likov 'Č uuše dežele, ki naj bi po analizah tamkajšnje KZE vsebovale preve-Mi|j _0|*čino biotoksine DSP. Tedaj so zlasti gojilci školjk - od Gradeža do U]ihov^aSno Protestirali in izjavili, da gre za očitno napako in za napad na koVno0 dejavnost. Sam deželni odbornik za zdravstvo Brancati je izdal tišjo jn sP°ročilo, v katerem je opozarjal, da deželne školjke redno analizira-*^aPav‘a V na^* deželi pravilno izvajajo ministrske okrožnice o nadziranju '|eželnIC-.Zadnie analize klapavic - začeli so jih prav v dneh, ko so se nad ^Pulije*11* 9°iiici školjk začeli zbirati oblaki - pa so potrdile analize iz Za ,^e Jani, se bo treba torej tudi letos odpovedati okusnim klapavicam, klapavi seveda ni znano, kdaj jih bo mogoče spet jesti, saj je kvaliteta Zdrav-tC ^a^ °dvisna od bioloških značilnosti morja. Deželne in krajevne ZdravstVene ubJasti bodo v naslednjih dneh vsekakor še redneje nadzorovale bolje ^y®n° stanje morja in klapavic in sporočile morebitne spremembe na sin0, s,Ie?a bo vsekakor še ugotoviti, od kod so klapavice »vsrkale« biotok- Veliko k .!e J6*08 zdravstveno stanje morja - tudi zaradi mirovanja alg -ooljše. lani zarrt-ba P3 Ie medtem že povzročila polemike med gojilci školjk, ki so Uamref a<” P°dobne prepovedi utrpeli ogromno denarno škodo. Izgubili so dežei„e 0k.r°g sedem milijard lir, medtem ko še čakajo na vsedržavne in Prispevke, s katerimi naj bi vsaj delno pokrili lansko izgubo. Drevi v Nabrežini Hofmannstahlov Slehernik v izvedbi Šentjoščanov 'jfevi sSu?IxS^vnem °kolju župnijskega vrta pri cerkvi sv. Roka v Nabrežini se ?rUštv0 j ieetkom ob 20.30 obeta zanimiv kulturni dogodek. Katoliško prosvetno j h Hofri!an ^ankar iz Šentjošta pri Ljubljani bo uprizorilo Slehernika Huga ®r°' ki j0 annstahla v prevodu Otona Zupančiča. Gre za znamenito duhovno p Na Hr16 V- m'nu'i sezoni uprizorilo tudi Slovensko stalno gledališče, ure za uprizoritvi v Nabrežini bodo seveda nastopili igralci amaterji. Podatek dclnoma mlade izvajalce, ki pa nastopajo zelo uspešno, kot pove že il i?i 'lože PiS0 -V dobrem letu delo ponovili že dvanajskrat. Za režijo in sceno aj 4» .laninšek. Prireditelji so nam povedali, da si bo režiser privoščil tudi Upn‘jske JSlh rešitpv sieor ni x..... ’ rešitev, sicer pa velja poudariti, da bo šlo za prvo prireditev na 111 vrtu v Nabrežini. > aradi dežja težave na cestah Ujg?1 Znesli Postna nevihta, ki se je z močnim nalivom, bliskanjem in grme-nestp' Prome? na^'b krajih, je povzročila avtomobilistom nemalo težav. Karabi-ki Dana Policija in policijski agenti so imeli polne rnto rtois vrste fatiij0 bdenje S0.bile v glavnem brez hujših posledic z ci i..a dva J , PD kampingu Mare Rineta pri Sesljanu, tDkCjl s° Pohitp a' lci 50 'u uropeliali v tržiško bolnišnico ki ^auia Policija in policijski agenti so imeli polne roke dela zaradi vrste trčeri; So bile v glavnem brez hujših posledic za osebe. Izjema je bilo - la dva Pri kampingu Mare Rineta pri Sesljanu, v katerem sta se huje so ju prepeljali v tržiško bolnišnico. Ker so bili vsi reševalna kraj nesreče, iz goriške pokrajine, nam podrobnejših infor-vedeti. Uspelo iz A Cvetu v slovo Človek odprtega, vedrega in veselega značaja, vedno pripravljen na prijateljsko pomoč bližnjemu, z vsemi svojimi močmi prisoten v vaškem kulturnem in družbenem življenju: tak je bil Cveto Hrovatin, ki ga je usoda po nekaj letih mučne bolezni, ko so mu iz dneva v dan usihale življenjske moči, v starosti 64 let odtrgala iz naše srede. Za seboj pušča težko zapolnji-vo vrzel človeškosti, njegova osebnost je bila do take mere vpeta v družbeno tkivo rojstne okolice, da bo njegovo odsotnost čutiti v vseh aktivnih vaških krogih. Kot zaveden Slovenec, bivši partizan in tudi po vojni angažirani aktivist je bil prisoten v vseh slovenskih društvih na Opčinah, tako na kulturnem kot na športnem in rekreacijskem področju. V prostem času se je rad posvečal gojenju svojega vinograda, žal pa mu neusmiljena usoda ni naklonila dovolj časa, da bi lahko mirno užival sadove življenjskega dela. Cveto Hrovatin, sin stare openske družine, je bil odličen delavec, tako se ga spominjajo bivši kolegi, s katerimi se je pred pičlimi štirimi'leti poslovil od dolgoletnega tiskarskega dela in šel v zasluženi pokoj. Za ročnega stavca se je po končani drugi svetovni vojni izučil v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. S svojimi tržaškimi vrstniki se je na začetku 50. let vrnil v Trst in se tu za pet let zaposlil v Zadružni tiskarni v Ulici sv. Frančiška. Po odhodu zavezniških enot s Tržaškega ozemlja je Hrovatin še dalje delal v isti tiskarni, ki jo je prevzela zadruga Graphis, vse do leta 1962, ko se je pridružil »starim« kolegom iz prvih tiskarskih let in se zaposlil v stereotipiji Založništva tržaškega tiska, kjer se je s svojim prirojeno prisrčnim, včasih nekoliko očetovskim značajem priljubil mlajšim in starejšim kolegom in delal vse do upokojitve decembra 1986. Življenjske okoliščine niso niti njemu, tako kot stotinam naših mladeničev, prizanesle z vojno vihro. Kot 18-letni sin zavedne in napredne slovenske družine je šel v partizane in se 29. junija 1944 na Krasu pridružil Južnop-rimorskemu odredu, pozneje še brigadam VDV, od junija 1945 do prvih dni marca 1947 pa je bil v Graničarskem oddelku 2. divizije KNOJ-a. Udeležil se je številnih bitk, predvsem na Primorskem, sodeloval je tudi s 14. divizijo pri osvoboditvi Koroške. Po končani vojni, ko se je vrnil na rodne Opčine, je svoj ideal svobode še nadalje izpričeval s pristopom k borčevskim organizacijam. Vse dokler mu je zdravstveno stanje še dopuščalo, je bil aktiven član in nekaj let tudi odbornik sekcije VZP1-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge. Družini in svojcem naj gre naše najiskrenejše sožalje, Cveto pa naj v ljubljeni domači zemlji najde tisto spokojnost, za katero ga je življenje v zadnjem času oropalo. Reklamne pobude za obisk tržaške razstave o neoklasiki Tržaško občinsko odborništvo za kulturne dejavnosti želi privabiti na razstavo o neoklasiki čim več obiskovalcev tudi iz ostalih pokrajin v naši deželi. V ta namen je v sodelovanju z občinskimi upravami v Vidmu, Gorici in Pordenonu poskrbelo za tri konference, na katerih bodo razstavo z naslovom »Neoklasika: aktualnost in zgodovina v Trstu« prihodnji teden predstavili tudi v omenjenih mestih. Razstavo bosta predstavila odbornik za kulturne dejavnosti Sergio Pacor in strokovni oblikovalec razstave arh. Fulvio Caputo, tiskovnih konferenc pa se bodo udeležili tudi predstavniki posameznih občinskih uprav, gostiteljic pobude. krat zreducira na del scene. Seveda pa to ne pomeni, da je manj zanimiva. Nasprotno, v svoji zvrsti je prav izvirna in sugestivna. V njej se prepletajo stara gregorijanska in celo bizantinska tradicija ter smelejši sodobni prijemi, vse v dokaj poljudnih oblikah.« Resnici na ljubo je prav bolonjski skladatelj Sampaoli hotel, da bi krstno izvedbo oratorija dirigiral Kuret. Glasbenika sta se spoznala pred kakimi petimi leti v Padovi in sta se očitno na umetniški ravni takoj našla, saj je mladi tržaški dirigent kmalu potem leta 1986 na Festivalu stare in nove cerkvene glasbe v Rimu vodil krstno izvedbo nekega drugega Sampaolijeve-ga oratorija, in sicer z naslovom »Exemplum. II martirio di S. Gunifor-to« (»Exemplum. Mučeništvo sv. Guni-forta«). »Odtlej sva še večkrat poskušala sodelovati,« je pristavil Kuret, »vendar nama vse do zdaj ni uspelo.« Kuret je prav v teh dneh dobil celotno partituro in jo zdaj intenzivno študira. V ponedeljek bo v Ljubljani vodil prve vaje s Camerato Labacensis, kot se imenuje komorni orkester RTV Slovenije, in z zborom Slovenskih madrigalistov. Gra' cere, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi par la. i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Corpi eccitanti e piaceri bollenti, porn., .□ □ Prepovedano mladini pod 14. letom J - 18. letom □ □ _ mali oglasi V PRAPROTU ima odprto osmico LU' pinc. Toči belo vino in teran. PRODAM nezazidljivo zemljišče na PeS_ ku, približno 1000 kv. m v bližini res tavracije Touring. Cenjene ponudB sprejemamo na tel. št. 818012 ob u obedov. PRODAM suzuki J 410, 4x4, letnik '88' ^ odličnem stanju. Tel. v večernih ara na št. 213059. SONČNO stanovanje v bližini post0) 1 60 kv. m, ugodno prodam. Tel. na 418625. : PRODAM po ugodni ceni prikolico za osebe. Tel. na št. 828251. . PRODAM dva soda iz kostanjevega le po ugodni ceni. Tel. 213059 ob veča nih urah. 50-LETNA upokojenka z višješolsko brazbo in znanjem angleščine išče P‘jj merno zaposlitev part time, zjutraj “ popoldne, eventualno tudi kot var ka. Tel. 415495. PRIDNA šivilja šiva in popravlja no oblačila. Tel. na št. 220609. * RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca vešča cenjene odjemalce, da je P° er0. prodaja postrvi že zaključena. Prip čarno se za obisk v jesenski in zn11 sezoni. v V STROGEM središču Trsta oddam^ najem pokrit parkirni prostor za a ^ Ponudbe od 13. do 14. ure na tel- (040) 310165. j0 SIMPATIČNA samska Slovenka s sv ^ hišo želi zaradi poroke spoznati P°, ^ nega zamejskega Slovenca ali Itah) od 48 do 58 let. Tel. (003861) 26311» r 18. uri. prispevki Ob 1. obletnici smrti dragega moža : očeta Zorka Berdona se ga spomini®!®; za Godbo na pihala iz Ricmanj in darujejo žena Justina in otroci lir za cerkev v Ricmanj ih. . fJ. Ob svojem rojstnem dnevu daru) ^ N. 50.000 lir za KD V. Vodnik m ou' lir za nihalni orkester Breg. odeta N. N. daruje 30.000 lir za KD zvezda, 30.000 lir za MePZ Rdeča in 30.000 lir za ŠK Kras. Hafuie Ob obletnici smrti drage ie}e. N. K 10.000 lir za Sklad Mitja CuK- ___TUJE VALUTE__ Japonski jen ...... Švicarski frank.... Avstrijski šiling.. Norveška krona..... Švedska krona...... Portugalski eskudo . Španska peseta .... Avstralski dolar... Jugoslov. dinar ... ECU......'......... fixing MILAN 7,741 889,450 104,730 189,610 199,710 8,322 11,982 921--' ba$stVC‘ 7,5°° 875-'' 103-'' 186"' 196- U-"' 850- 100-'' 1527,600 ^ nz-jl/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 040/67$ Telef.: Sede*io 831'^ A9eOC!’a 411'6 Agencija H0!** Osvežujoče igre z vodo V poletni suši (vesti in dežja) se vsi uredniki zatekajo k lahkotnim temam. Televizija lahko izkoristi kot osvežilo tudi vodo, ki celo na ekranu učinkuje ohla-jujoče. Za nedeljsko oddajo Colosseum sta Brando Giordani in Emilio Ravel zato upravičeno izbrala vodno temo prav za ta srednjeavgustovski čas. Protagonist oddaje bo torej voda v raznih oblikah: širno morje, divja reka, za nameček pa bodo zraven kopalke ali točneje zgodovina kopalk. Morda je res skrajni čas, saj nam toplesi dajo slutiti, da je tem kopalnim (nejoblekam že odbila predzadnja ura... sobota 20.35 RAI 2 Marnie (krim.) nedelja 20.30 RAI 3 A ciascuno il suo (dram.) ponedeljek 13.45 Canale 5 Femmina ribelle (dram.) ponedeljek 20.40 RAI 1 II genio della rapina (krim.) torek 21.30 RAI 1 La banda degli onesti (kom.) sreda 22.35 RAI 1 I duri dell Oklahoma (vestern) četrtek 20.30 Odeon Lamante proibita (dram.) petek 14.15 RAI 1 Dick Tracy (krim.) petek 20.35 Italia 1 La časa 2 (srh.) glasba nedelja 15.25 RAI 3 Opera Vespri Siciliani nedelja 23.05 RAI 3 Aleksander Nevski Video ponedeljek 21.25 TV Slovenija 1 Gruzijski komorni orkester ponedeljek 22.25 RAI 2 Cavalleria rusticana (opera) sreda 22.20 TMC< Neville Brothers (rock) sreda 0.35 RAI 1 Rockovska noč četrtek 23.20 RAI 2 S Festivala operete v Trstu šport sobota 20.30 TMC Nogomet: Liverpool-Manchester nedelja 15.10 TMC VN v atletiki (Kdln) sreda 20.20 TMC Nogomet: Roma-Benfica Finale SP i’ košarki: nedelja 21.00 TV-Kp Za 3. mesto ponedeljek 10.30 Italia 1, 13.45 TV-Kp Za 1. mesto ali sobota 12.05 RAI 1 Petitjev Hrestač četrtek 23.20 Rete 4 O zakonu za marine 1 ■ \ TA\_\v)ANSKE TV W\ R E Z E RAI 1__________________________1 8.50 Bernstein dirigira Beethovnovo Simfonijo št. 9 v d-molu op. 125 (solist Maximilian Schell) 10.20 Film: Gli infedeli (dram., It. 1952, r. Steno-Mario Monicelli, i. Gina Lollobrigida) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Hrestač (kor. Roland Petit) 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: La caduta dell lmpero romanc (zgod., ZDA 1964, r. Antho-ny Mann, i. Alec Guinness) 15.20 V vsetu pravljice 16.10 TV film: Proibito (dram., ZDA 1985, r. Anthony Page) 18.20 Žrebanje lota 18.25 Variete: II sabato dello Zecchino 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Almanah, vreme in dnevnik ■ 20.40 Igre brez meja 22.00 Dnevnik in posebna oddaja TG1 23.00 Gala večer ob stoletnici 0.05 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Film: Strada a doppia corsia (pust., ZDA 1971, r. Monte Hel-mann, i. Warren Oates) | RAI 2_____________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 10.20 Nanizanki: La mia terra tra i boschi, 10.45 Oliver Maass 11.30 Film: II Dr. Kildare si sposa (dram., ZDA 1941, r. Harrold S. Bucguet, i. Lew Ayres) 13.00 Dnevnik in med. rubrika 13.50 Nadaljevanka: Beautiful 14.35 Nanizanka: Saranno famosi 15.20 Variete: Ghibli 16.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Žrebanje lota 16.45 Film: Lo sceriffo scalzo (kom., ZDA 1962, r. Gordon Douglas, i. Elvis Presley) 18.30 Večerni šport 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport . 20.30 Govorimo o filmu: Marnie (dram., ZDA 1964, r. Alfred Hitchcock, i. Sean Coiinery), vmes (22.45) dnevnik in vreme 23.40 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.15 Film: II segreto della signora Ruth (dram., ZRN 1985, r. Wolf Greem, i. Ruth M.Kubitschek) [ RAI 3_____________________________ 10.55 Epistolar Vincenza Bellinija 12.00 Film: Lorenzino de' Medici (zgod., It. 1935, r. Guido Brigno-ne, i. Germana Paolieri) 13.25 Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Ricostruzione di un omici-dio (krim., ZDA 1983, r. Mike Hodges, i. E. Montgomery) 15.55 Nanizanka: Vita col nonno 16.45 Film: La colpa di Janet Ames (dram., ZDA 1947, r. Henry Levin, i. Rbsalind Russell) 18.10 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Videobox 20.25 Nogomet: Sampdoria-SZ (prenos iz Genove), vmes (21.15) dnevnik 22.25 Film: In viaggio con la zia (kom., ZDA 1972, r. George Cukor, i. Maggie Smith) 24.05 Nočni dnevnik 0.35 Kratki film: Due uomini e un ar-madio (r. Roman Polanski) 050 Film: La citta nuda (r. Jules Das-sin) Igre brez meja tokrat v Jugoslaviji Igre brez meja, staro, a še zmeraj izjemno priljubljeno tekmovanje, se bo nocoj preselilo v Jugoslavijo, in sicer v Vrnjačko Banjo. Oddajo bo predvajala RAI 1 (ob 20.40), vodila pa jo bosta kot običajno 54-letni Claudio Lippi in 27-letna Feliciana laccio (na sliki). Tekmovalo bo šest ekip, ki bodo zastopale prav toliko evropskih mest in držav. Italijanske barve bo branila ekipa iz Potenze, jugoslovanske pa seveda tista iz Vrnjačke Banje. ■ ZASEBNE TV POSTAJE ČAKALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti, 10.45 Arabesgue, 11.15 Helena 11.45 Kviz: O.K. II prezzo e giusto! 12.45 Superclassifica Show 13.45 Film: Un urlo nella nptte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Woodward) 15.20 Nanizanke: Dalle 9 alle 5, 15.50 Mannix, 16.50 Diamonds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: Testa o croce (kom., It. 1982, r. Nanni Loy, i. Renato Pozzet-to, Nino Manfredi) 22.30 Aktualno: Una roton-da sul mare 23.00 Variete: Stupenda -Bellezze dltalia 23.30 Nan.: Due come noi 0.35 Film: Uno sporco im- broglio (krim., VB 1968, r. David Green, i. Michael York) RETE 4______________ 8.00 Nanizanka: Bonanza 9.10 Film: Mina... fuori la guardia (kom., It. 1961, r. Armando Tamburel-la, i. Mina) 11.00 Nad.: Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka:Sentieri 14.30 Nanizanka: California 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nan.:General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: La regina dei pirati (pust., ZDA 1951, r. Jacgues Tourneur, i. Jean Peters, Debra Pa-get) 22.10 Film: L angelo scarlat-to (pust., ZDA 1952, r. Sidney Salkow, i. Vvonne De Carlo, Rock Hudson) 23.45 Nanizanki: Cannon, 1.45 Barnaby Jones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamen-to in tre 14.00 Variete: Musiča e! 15.00 Be Bop a Lula 16.00 Otroška oddaja, vmes nan.Teneramente Li-cia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Nogomet: Lecce-Mi-lan(iz Lecceja) 22.30 Variete: Mai dire Ban-zai 23.00 Poletni nogomet 23.30 PlayboyShow 0.45 SP v košarki - finale OPEON_______________ 9.30 Nanizanke: Le spie, 10.30 Ouattro in amo-re, 13.00 T andT 13.30 Rubrike: Odeon šport, 14.00 Top motori, 14.30 Blue news, 15.00 Pol-vere di stelle 15.30 Dok.: Diario di soldati 16.00 TV film: Voli amore e paracadutismo (kom., ZDA 1965, r. William Asher, i. Frankie Ava-lon) 18.00 Rubrika: Beyond 2000 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Lama d'acciaio (krim., ZDA 1985, r. Dorothy Puzo, i. Brad Davis, Sharon Stone) 22.30 Aktualnosti: Chic 22.45 Film: Breakdance (kom., ZDA 1984, r. Sam Firstenberg, i. Lu-cindaDickey) 0.30 Nanizanka: I classici delLerotismo TMC__________________ 10.00 Risanke: Snack 10.45 Morski planet 11.30 Rubrika o motorjih 12.15 Šport show 15.15 Film: Michele Strogoff (pust., ZDA 1937, r. George Nichols jr., i. Akim Tamiroff) 17.00 Ribrika: Megawatt 18.15 Nanizanke: Societa a irresponsabilita illimi- tata, 18.00 Cassie & Co., 19.00 Masguerade 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nogomet: Liverpool-Manchester 22.30 Film: Chi ha paura di Virginia VVoolf? (dram., ZDA 1966, r. Mike Nichols, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton) 0.30 Film: Chan, pugno che uccide (pust., Južna Afrika 1979, r. Ivan Hall, i. James Ryan) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubriki: Motor News, 12.30 Voglia destate 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: La čara segreta-ria (kom., r. Charles Martin, i. Kirk Douglas) 15.30 Nanizanka: Navy 16.00 Nadaljevanka: Il paria 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L'albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na di eroi a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Mušicah Cyrano (r-i. Gigi Proietti 21.30 Nan.: Police News 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy TELE 4______________ 1 TV Slovenija 1________________j 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.15 Zlata ptica, 9.20 dok. Moja družina in ostale živali, 9.50 nan. Čudežna leta, 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana '90 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dok.: Iz tujih kuhinj (pon.) 18.35 Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe, 18.55 ZBIS Abeceda na polju in v gozdu 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik m vreme 19.54 Utrip in Žrebanje 3x3 20.30 Film: Temna stran sonca (dram., VB 1968, r. Jack Cardiff, i. Rod Taylor, Yvette Mimieux) 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Zabavnoglasbena oddaja: Poletni dan v Stinici 23.30 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih (10. del), Polnočni klici (17. del), Rožnata nanizanka 1.35 Video strani | TV Koper _________________________J 13.45 SP v košarki (pon.) 15.30 Nogomet - nemško prvenstvo 17.30 Dokumentarec: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar) 18.00 SP v košarki (polfinale), v odmoru TVD Novice 20.00 TVD Stičišče 20.00 Zgodovina športa: Juke Box 20.30 Odbojka: Italija-Nizozemska 23.00 TVD Novice 23.15 Boksarski prvaki: Boxe d estate 23.45 Nogomet - nemško prvenstvo (ponovitev) TV Slovenija 2_________________ 15.00 Kako biti skupaj 15.30 Športni program 16.55 DP v atletiki (iz Sarajeva) 19.00 Glasbena oddaja: Poje vam oktet Lip Bled 19.30 Dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.30 Poročila 21.35 TV feljton 22.20 TV galerija 22.50 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Valčki in polke; 9.10 Igra: Orfej iz Medane (M. Mahnič); 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar, violinist Igor Kuret in pianist Andrej Jarc, MePZ Milan Pertot (dir. Aleksandra Pertot); 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Poletne razglednice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 In exilium (pon.); 15.00 Vroči val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Antologija humorja; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni spored; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.30 Turistični napotki za tujce; 15.00 Poletni spored; 16.00 Igre; 18.30 Najlepše popevke; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Jiits; 18.00 Discoteca .sound; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Resni Montesano Enrico Montesano je osebnost, ki jo italijanska publika zelo dobro pozna. Višek popularnosti je rimski igralec dosegel pred dvema letoma, ko je vodil sobotno zabavno oddajo Fantastico. Pred leti je bil protagonist glasbene komedije Rugantino. Takrat so ga gledališki kritiki uvrstili med najobetavnejše italijanske igralce. S časom se je uveljavil kot zanesljiv in nadvse profesionalen komik, ki se posveča obrti, s katero so pred njim poželi uspeh zgodovinski junaki italijanskega varieteja, kot so bili Maccario, Toto, Fabrizi. V tem pogledu je Montesano med sodobnimi italijanskimi komiki figura, ki se v največji možni meri približuje omenjenim igralcem, kar dokazuje tudi predstava Sagome, s katero Montesano kroži po Italiji v teh poletnih mesecih. Priljubljeni igralec se v predstavi brez obotavljanja posveča blagi politični satiri in smešenju italijanskih razvad. V pravcati plohi dovtipov, šal in smešnic, s katerimi zasipa publiko, si tu pa tam privošči krajši oddih. Subretka Rosa Miranda in šest brhkih plesalk pa v pavzah poskrbijo, da ritem predstave ne pojenja. Vse se odvija po strogih zakonih klasičnega varieteja. Kot številni komiki pa si je tudi Montesano zaželel, da bi kdaj igral kako »resno« vlogo. Zdi se, da ga je državna televizija končno uslišala. RAI 2 bo spomladi oddajala nadaljevanko Prova dlnnocenza, v kateri bo odigral vlogo duhovnika, protagonista dramatične in napete zgodbe. CHI HA PAURA Dl WIRGINIA WOOLF? — Kdo se boji Wirginije VVoolf?, ZDA 1966. V soboto, 18. avgusta, ob 22.30, na TMC. Dramatičen film. Kdo ne pozna znamenite črne psihodrame ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, ki je takoj po svoji broadwayski krstni izvedbi postala klasik sodobnega gledališča? TMC ponuja svojim gledalcem Nicholsovo že »zgodovinsko« filmsko priredbo Albeejevega teksta z odličnima protagonistoma Eli-sabeth Taylor in Richardom Burtonom ter koprotagonistoma Georgeom Segalom in Sandy Dennis. Gledališče je gledališče in film je pač film, a kljub temu gre priznati gledališkemu oziroma filmskemu režiserju Mikeu Nicholsu (Diplomiranec, Coma 22), da je učinkovito opravil prenos z odra na filmsko platno in povsem priklical zakrknjeno vzdušje sive družinske tragedije ter dramatično uprizoril kruti psihološki ping pong med razočaranima starejšima zakoncema in naivno surovim mladim parom. Z N VIDEO NOTES Oddaja:___|............ Postaja: L, __________ Ura:___________________• V_______________________J RAI 1________________________1 9.00 Nadaljevanka: II mistero delle tre orchidee (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stoppa, zadnji del) 10.00 Dokumentarna oddaja: Nel mare degli antichi 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 TV igra: Fortunissima 14.00 Film: La caduta delllmpero ro-mano (zgod., ZDA 1964, r. Antho-ny Mann, i. Sofia Loren, Alec Guinness 2. del) 15.45 Variete: La Domenica in... degli italiani 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: Vita dei castelli - Paolo e Francesca (zgod., It., r. Vittorio De Sisti, i. Isabella Goldmann, Vanni Corbellini) 22.10 Zabavna oddaja: Colosseum -Ijgre z vodo (6. del) 23.10 Športna nedelja poleti 14.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Film: Plenty (dram., VB 1985, r. Fred Skepisi, i. Meryl Streep, Charles Dance) | RAI 2____________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 10.25 Glasbeni prostor: Carlos Kleiber dirigira Brahmsovo simfonijo št. 2 v D-duru op. 73 11.15 Nanizanka: I figli delllspettore 11.45 Film: Vessillo rosso (dram., ZDA 1934, r. Michael Povvell) 13.00 Dnevnik in med. rubrika 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Šport: kolesarstvo (iz Ziiricha), atletika (iz Kolna) in polo 18.20 Videocomic 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 20.20 Rubrika: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.20 Film: II prezzo del pericolo (krim., Fr. 1982, r. Yves Boisset, i. Gerard Lanvin, Michel Piccoli) 23.00 Dnevnik - nocoj in vreme 23.15 Rubrika o protestantizmu 23.45 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.20 Film: Super Boy (kom., ZDA 1983, r. Leslie Martinson, i. Gary Coleman) ______RAI 3_________________________ 12.30 Film: Casta diva (biog., It. 1935, r. Carmine Gallone, Marta Eg-gerth, Sandro Palmieri) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: La dama bianca (kom., It. 1938, r. Mario Mattoli, i. Elsa Medini, Nino Besozzi) 15.25 Popoldne v operi: Vespri Sicilia-ni (Giuseppe Verdi, Riccardo Chailly dirigira Orkester in zbor iz Bologne, pojejo Susan Dunn, Leo Nucci, Veriano Luchetti) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 20.30 Film: A ciascuno il suo (dram., It. 1967, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volonte, Irene Papas) 22.00 Aktualno: Ve li ricordate? - Biki (5. del) 22.35 Nočni dnevnik 23.05 Z odra na ekran: Aleksander Nevski Video (Mahler, Jugen-dorchester, dir. Claudio Abbado) 23.45 Oddaja o kulturi: Fuori orano. Cose (mai) viste Romantična zgodba Paola in Francesce Prva državna mreža bo nocoj (ob 20.40) predvajala drugi del nadaljevanke Vita dei Castelli s podnaslovom Paolo e Francesca. Gre za znamenito ljubezensko zgodbo, o kateri je pisal tudi Dante v Božanski komediji. Francesca se je morala zaradi družinskih razlogov poročiti z Gianciottom Malatesto, v resnici pa je ljubila njegovega brata Paola. Zaključek je seveda tragičen. Protagonista (na sliki) sta Isabella Goldmann in Vanni Corbellini. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5___________ 8.00 Nanizanka: Simon Templar 9.15 Film: Charlie Chan e il denaro che scotta (krim., ZDA 1946, r. Terry Morse, i. Sidney Toler) 10.45 Nanizanke: L'uomo del mare, 11.15 Nero Wolfe, 12.00 Ellery Oueen 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nanizanki: Un trio in-separabile, 15.00 Gio-vani avvocati 15.45 Film: Prudenza e la pillola (kom., VB 1967, r. Fielder Coor, i. David Niven, Deborah Kerr) 17.45 Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat 20.30 Nadaljevanka: Nord e Sud (6. del) 22.30 Nan.: Due come noi 23.35 Film: Prova inammis- sibile (dram., VB 1968, r. Antony Page, i. Ni-col Williamson) RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.30 Due onesti fuori-legge, 10.15 Shane 11.00 Film: Botta e risposta (glas., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Nino Taran-to, Renato Rascel) 13.00 Nanizanke: Joe Forrester, 14.00 Hawk l'in- diano, 15.00 Barnaby Jones 16.00 Nadaljevanka: Was-hington a porte chiuse 17.45 Film: La rivolta di Haiti (pust., ZDA 1952, r. Jean Negules-co, i. Dale Robertson, Anne Francis) 19.30 Nanizanka: Attenti a guei due 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Cesena-Inter 22.30 Film: I guattro ineso-rabili (vestern, It. 1965, r. Primo Zeglio, i. Adam West, Robert Hundar) 0.25 Nanizanki: Cannon, 1.25 Barnaby Jones ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 SP v košarki (finale) 12.30 Nanizanka: Benson 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Poletni nogomet 14.30 Nanizanki: Choper Sguad, 15.30 Mork & Mindy 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke 18.00 Nanizanka: Il mago 19.00, Risanke 20.30 Variete: Drive in Story 22.30 Festivalbar'90 23.05 Film: I vicini di časa (kom., ZDA 1981, r. John G. Avildsen, i. John Belushi, Dan Aykroyd) 0.45 SP v košarki (finale) OPEON____________ 8.30 Nanizanke: Captaine Nice, 9.30 Le spie, 10.30 Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju: Traguardo salute 13.30 Film: Goldrake addio (anim.) 15.00 Nanizanka: Il super-mercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Girandola (kom., ZDA 1938, r. Mark Sandrich, i. Ginger Rogers) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: La strada della felicita (kom., ZDA 1948, r. King Vidor, i. James Stewart, Pau-lette Goddard) 22.30 Film: Dogs in Spacce (pust., Avstral. 1986, r. Richard Lovenstein, i. Michael Hutchence, Saskia Post) TMC_________________ 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Dokumentarec: Il sov-rano delle montagne 13.15 Film: Gli uomini della citta dei ragazzi (dram., ZDA 1941, r. Norma Taurog, i. Spencer Tracy, Mic-key Rooney) 15.10 VN v atletiki (iz Kolna) 17.45 Film: La Iggenda di Valentino (dok., ZDA 1961, r. Saul Turell, i. Rodolfo Valentino) 19.00 Nanizanka: Tuono blu - Un tuff o nel cielo 20.00 TMC News 20.30 Film: Il mio scopo e la vendetta (dram., ZDA 1981, r. VVilliam Freut, i. Perry King, Tisa Far-row) 22.15 Odlomki iz varietaja Ladies & Gentlemen 23.00 Dok.: Sinji planet 24.00 Film: Dolce, dolce Rachel (dram., ZDA 1971, r. Alex Dreyer, i. Stefanie Powers) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubriki 13.00 Nanizanka: L albero delle mele 13.30 Film: Corsari della ter-ra (dram., r. Tay Garneli, i. Alan Ladd) 15.00 Film: Iperventilazione (r. Bruno Soldini) 17.00 Nanizanke: Il brivido e Tavventura, 17.30 Skag, 18.30 L albero delle mele, 19.00 Riu-scira la nostra carova-na a... 19.30 Poletni šport 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Mušicah Cyrano (r-i. Gigi Proietti, 2. del) 22.30 Poletni šport 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 V Francinem salonu TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport i I' • SLOVENSKE M R E Z E ■ TV Slovenija 1 TV Koper g:j: 9.05 Video strani 9.15 Otroška matineja: Živ žav, 10.30 nan. Pet prijateljev (9. epizoda) 10.50 Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Banja Luka 11.30 Glasbena oddaja: Po domače s Stanko Kovačič 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 15.55 Nanizanka: Praški panoptikum (J. Marek, 6. epizoda) 17.00 Dnevnik in poslovne informacije 17.10 Film: Nevestin oče (kom., ZDA 13.45 Nogomet: Lecce-Milari (pon.) 15.30 Odbojka - VVorld League (finale za 3. mesto) 18.15 SP v košarki (finale za 7. mesto), vmes TVD Novice 20.00 Oddaja o ribolovu: Fish Eye 20.30 Zgodovina športa po želji: Juke Box 21.00 SP v košarki (finale za 3. mesto), jj vmes TVD Novice || 22.45 Poletni nogomet 23.30 Nogpmet: Lecce-Milan (pon.) ■ 1950, r. Vincente Minnelli, i. Eli- TV Slovenija 2 | 18.40 Otroška oddaja: ZBIS - Naslikam tičko (Oton Župančič) 18.50 Risanka in TV okno J 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Nadaljevanka: Pozitivna ničla (K. Klarič, r. Milivoj Puhlovski, i. Vladimir Puhalo, 3. del) 20.50 Zdravo 22.10 Dnevnik 22.30 Reportaža o nogometni tekmi: Olimpija-Hajduk 22.55 Glasba: Big Band Minsk 10.50 Oddaja za JLA in igrani film 14.00 Šport 16.55 DP v atletiki (iz Sarajeva) 18.30 Glasba: Prijavo Kazalištev 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja: Veliki tektonski jarek 20.50 DP v gorskih avtomobilskih vožnjah 22.00 Reportaža z nogometne tekme: Proleter-Crvena zvezda 0.30 Športni pregled (posnetki) RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Soft mušic; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Vsakodnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Avtomat (Smiljan Rozman); 10.25 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni pot-puri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Priljubljene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: Ljudje ob cesti (Milan Lipovec, 2. del); 17.40 Evergreeni; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.51 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska Woodyja Allena; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo.zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Šosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Pla-ying plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Leroy Buvrell Kralj Carl Lewis se stara. Ne vključuje se več v evropski atletski »cirkus« in organizatorji velikih mitingov mrzlično iščejo najhitrejšega človeka na svetu. Po času pripada ta naslov 23-letnemu Leroyu Bur-rellu, ki je letos 100 metrov pretekel v 9 "96, lani pa že v 9"94. Ob vsaki priložnosti pričakujejo od Bur-rella, da bo tekel vsaj v 9'91, kar bi bil nov svetovni rekord. Razlogi za prikazane neuspehe so tako tehnični kot organizacijski. Tehnični, ker nikakor ni obvezno, da mora vsakdo, ki zmaguje, tudi postati svetovni' rekorder. Burrell je vsekakor velik šprin-ter, na videz pa še zdaleč ne dosega Lewi-sa. Na samem startu ni eksploziven kot, denimo, Ben Johnson, v končnici pa niti nima tiste sproščenosti, ki odloča za tek. Burrell je samo zelo dober šprinter, ki ima srečo, da je trg sedaj slabo založen. Organizacijsko je delovanje Burrella sedaj naravnost noro, saj en dan tekmuje, naslednji pa potuje. Pri takem ritmu odpadeta svežina telesnih moči in zbranost, ki je potrebna predvsem na startu. Burrell bi ne smel biti nov Lewis ali Ben Johnson. Pravi tekmovalni cilj čaka tega tekača komaj jeseni prihodnjega leta na svetovnem prvenstvu v Tokiu. Sedaj zasleduje samo dolarje. Sicer se bo (letos) jeseni vrnil Ben Johnson. Lahko bi bil čas presenečenj... A CIASCUNO IL SUO — Vsakomur svoje, It. 1967. V nedeljo, 19. avgusta, ob 20.30, na RAI 3. Dramatični film. Nemimi talent italijanskega režiserja Elia Petrija (Šteti dnevi, Preiskava o nesumljivem državljanu, Delavski razred gre v nebesa) se srečuje s prav tako angažirano, a literarno bolj uglajeno osebnostjo sicilskega pisatelja Leonarda Sciascie. Iz rezko nastavljene izvirne povesti se torej razvija prav tako izbrušen in brezkompromisen film. Sprenevedajoči se in sanjaški sicilski intelektualec Gian Maria Volonte izve za okruten dvojni mafijski zločin, po poti odkrije tudi krivce, a o tem seznani napačno osebo (ljubimko naročilca umora) in jo seveda skupi. Odlični interpreti, od Volonteja do Irene Papas, Gabriela Ferzettija in Salva Randoneja, zelo primerno soustvarjajo pristno sicilsko vzdušje ob tesnobni vklenjenosti v mafijsko oblast. \ VIDEO NOTES Oddaja: __________:— Postaja: _____________ Ura:______________—---- v________________________v 9.00 Nad.: Una cascata d oro (1. del) 9.30 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.15 Film: Non e vero... ma ci čredo (kom., It. 1952, r. Sergio Grieco, i. Peppino in Titina De Filippo) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: I figli del deserto (kom., ZDA 1934, r. VVilliam Seiter, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 15.20 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.20 Nadaljevanka: Marco Visconti 17.25 Nogometni turnir Baretti 19.15 Poletje v San Martinu 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: II genio della rapina (krim., ZDA 1972, r. Richard Bro-oks, i. Warren Beatty, Goldie Hawn) 22.40 Dnevnik 22.50 Accardo izvaja Mozarta 23.30 TV film: Inchiesta sulla morte di Biko (r-i. Albert Finney), vmes (24.00) dnevnik in vreme | RAI 2 ___________________________ 9.00 Nanizanka: Lassie in risanke 9.50 Nan.: La mia terra fra i boschi 10.15 Dokumentarec: Boj za preživetje 10.35 Rubrika o židovski kulturi 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nanizanka: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 16.35 Nanizanka: Mr. Belvedere 17.00 Film: Ouesta volta parliamo di uomini (kom., It. 1964, r. Lina VVertmuller, i. Nino Manfredi) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.25 Nagometni turnir Baretti 22.15 Dnevnik - nocoj in vreme 22.25 Opera: Cavalleria rusticana (Mascagni, poje Placido Domingo, r. Franco Zeffirelli) 23.40 Dnevnik, vreme in horoskop 23.55 Film: Margherita della notte (dram., Fr. 1955, r. Claude Au-tant-Lara, i. Yves Montand) | RAI 3____________________________ 11.50 Film: Ettore Fieramosca (dram., It. 1938, r. Alesandro Blasetti, i. Gino Cervi, Lisa Cegani) 13.15 Veliki interpreti: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Chopinovo sonato v b-molu op. 35 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet -Ledena doba 15.05 Nanizanka: Vita col nonno 16.10 Nogometni turnir Meazza Under 16 (iz Selvina) 17.30 Drobci 18.10 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota 20.30 Variete: Blob. Di tutto di piu 21.25 Dnevnik - nocoj 21.30 Film: Ultimo tango a Zagarol (kom., It. 1973, r. Nando Cicero, i. Franco Franchi, Gina Rovere) 23.05 Tednik: Volta pagina estate, vmes (23.50) nočni dnevnik 1.50 Italija pred 50 leti: Židje in Italija med vojno Za zaključek Mascagnijeva Cavalleria Druga in tretja državna mreža posvečata zadnje čase res veliko pozornosti operam, med izbranimi deli pa je seveda tudi nekaj biserov. Zadnja opera v ponedeljkovem nizu RAI 2 (ob 22.25) bo Mascagnijeva Cavalleria rusticana, v kateri nastopa priljubljeni Placido Domingo (tudi on se pojavlja na malem ekranu vsaj enkrat tedensko!), ob njem pa še Elena Obraztsova in Renato Bruson. Orkester Scale dirigira Georges Pretre, režiser pa je Franco Zeffirelli. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Superclassifica Show Story 13.45 Film: Femmina ribelle (dram., ZDA 1956, r. Raoul Walsh, i. Jane Russell, Richard Egan) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: 11 segno del pote-re (dram., VB 1974, r. P. Hunt, i. Roger Moore, Susannah York) 23.40 Nan.: Charlies Angels 23.25 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Film: El Alamein (vojni, It. 1957, r. Guido Malatesta, i. Fausto Tozzi, Rossana Rory) RETE4_______________ 8.10 Nanizanka: Bonanza 9.10 Film: Amore e chiac-chiere (kom., It. 1957, r. Alessandro Blasetti, i. Vittorio De Sica) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:FalconCrest 15.30 Nadaljevanke: Aman-doti, 17.00 Andrea Ce-leste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Nanizanka: Colombo -L'uomo delFanno 22.20 Film: Un grido lontano (fant., Kan., 1984, r. John Hough, i. David Carradine) 13.55 Nanizanki: Cannon, 0.55 Barnaby Jones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente 10.30 SP v košarki (finale) 12.30 Nanizanke: 12.30 Ben-son, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: Bikini Shop (kom., ZDA 1987, r. D. Wechter, i. Michael D. Wright, Bruce Green-wood) 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Čin 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 SP v košarki (finale, pon.) 2.05 Nanizanka: Benson ODEON_______________ 9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nan. Il supermercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Un segreto per sempre (dram., ZDA 1986, r. Gilbert Cates, i. Lindsay Wagner) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Frustrazione (srh., ZDA 1972, r. Robert Fuest, i. Vincent Priče) 22.15 Film: La guerra dei mutanti (fant., ZDA 1987, r. Tim Kincaid, i. Mary Fahey) 23.45 Nan.: Quinta dimensi-one - Serata fantastica TMC________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Mago Merilno 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Un'estate in campeggio (kom., ZDA 1978, r. Lawrence Goldfarb, i. Whit Reic-hert, Tom Murray) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Zeppelin (krim., VB 1971, r. Etienne Pe-rier, i. Michael York, Elke Sommer) 22.20 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Večerne vesti 23.05 Športne vesti 24.00 Film: Bikini a Bimini (pust., ZDA 1982, r. George Stapleton, i. Rick Guinn) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: La citta della pa-ura (pust., r. Sidney Lanfield, i. Dick Po-well) 15.00 Nanizanki: Navy, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 V Francinem salonu TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi TV Slovenija 1________________| 9.00 Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo - Veliko dežnikov, 9.15 nan. Aliče in njena druščina 9.30 Utrip in Zrcalo tedna 10.15 Glasbena oddaja: Mladinski pevski festival Celje '81 10.45 Video strani . 14.25 Video strani 14.35 Zdravo (pon.) 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna 1,8.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Smuči, 18.50 Cvetlične zgodbe 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 TV drama: Beg iz nadaljevanke (M. Skala in H. Bočan, r. H. Bo-čan) 21.25 Gruzinski komorni orkester (Gluk, Rossini) 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Sin z otoka ter dokumentarec Miss SZ 0.25 Video strani TV Koper______________________ 13.45 SP v košarki (finale za 1. mesto) 15.30 SP v košarki (finale za 5. mesto) 17.30 Nogomet: Cesena-Inter (ponovitev) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Zgodovina športa po želji: Juke Box 20.30 SP v košarki (finale za 5. mesto) 22.15 TVD Novice 22.30 SP v košarki (finale za 1. mesto, ponovitev) 24.15 Odbojka: Beach Volley - Turnir v Cerviji TV Slovenija 2________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 17.30 SP v košarki (finale) 19.00 Dokumentarna oddaja: Neznani Zadar 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 21.20 Igre brez meja 23.15 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Igre o našem pesništvu: Češnjevi cvetovi (Mirko Mahnič); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Sovodenjski nonet; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.40 Orkestralna glasba; 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega; 18.00 Aladi-nova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.-35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU I 1 Eros na pohodu Postaven, kodrolas, z agresivnim glasom, vendar istočasno zelo melodičen in nežen. To so glavne značilnosti letošnjega kralja italijanske poletne rock scene, Erosa Ra-mazzottija. Star je 27 let, ali bolje, dopolnil jih bo 23. oktobra, in poje na res prepričljiv način. V devetih letih pevske kariere je neverjetno napredoval. Prvič je pokazal svoj talent leta 1981 na tekmovanju Voci nuove v Castrocaru. Tri leta kasneje je na sanremskem festivalu lahke glasbe osvojil prvo mesto v kategoriji novih upov s pesmijo Terra promessa, sledil je, vedno v Sanremu, uspeh z motivom Una storia im-portante do končnega zmagoslavja leta 1986, ko je predstavil pesem Adesso tu. Eros, nekdanji fant iz rimskega revnejšega rajona, živi sedaj v prestižni vili v Bri-anzi. Kljub temu, da je do danes prodal kar 5 milijonov plošč, je ostal preprost in ljubezniv. Sam pravi, da mu pomeni vsak koncertni nastop le zabavo. In to mu verjamemo. V Lignanu je namreč dokazal, da je postal pravi rocker, kt zna tudi s preprostejšimi, vendar pristnimi kretnjami navdušiti svoje oboževalce in predvsem oboževalke. Cernu tak uspeh? Morda zato, ker Eros govori isto govorico najstnikov, sanja na enak način in občuti enake bojazni. Dejstvo je, da je njegov letošnji poletni tour, ki nosi naslov po zadnjem LP In ogni senso, do sedaj žel zavidljiv uspeh. Seveda bo temu primerno porasla tudi že itak izredna prodaja plošč, saj je Erosova najnovejša plošča naletela na izreden uspeh po vsej Evropi. IL GENIO DELLA RAPINA — Dollars — Dolarji, ZDA 1972. V ponedeljek, 20. avgusta, ob 20.40, na RAI 1. Zabavna kriminalka. Joe Collins je izvrsten strokovnjak za polaganje varnostnih naprav v bankah. Po zadnjem poslu domiselni tehnik sklene, da se bo s svojim znanjem primerno okoristil. Misli sledijo dejanja: v dobro znani banki izprazni varnostne skrinje štirih nepoštenih klientov, ki hranijo v teh »plen« svojih nedovoljenih poslov. Oropani klienti se seveda povežejo med seboj, da bi spet prišli do plena, a Collins jih spet opehari... V vlogi simpatičnega samotnega junaka, ki spominja na motoriziranega jezdeca Ryana O Neala iz Hillovega Dri-verja, nastopa inteligentni lepotec Warren Beatty. Znani igralec in režiser se je v preteklosti že proslavil s hitoma Rdeči in Nebesa lahko čakajo, danes pa ponovno slovi v ZDA in po svetu z najnovejšo filmsko verzijo pustolovščin stripovskega junaka Dicka Tracyja. \ VIDEO NOTES 9.00 Nadaljevanka: Una cascata d oro 9.30 Nanizanka: Annie Oakley 10.20 Film: Donne, amori e matrimoni (kom., It. 1956, r. Roberto Monte-ro, i. Ileana Lauro) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik,- tri minute 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: Bella ma pericolosa (kom., ZDA 1952, r. Lloyd Bacon, i. Robert Mitchum) 15.45 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.45 Nadaljevanka: Manon (1. de) 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Dokumentarec: Quark - Skrivnostni kačji svet 21.30 Film: La banda degli onesti (kom., It. 1956, r. Camillo Mas-trocingue, i. Toto, Peppino De Filippo), vmes (22.40) dnevnik 23.30 Italijanska ročkovska noč 0.15 Nočni dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2______________________ 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.15 Nan.: La mia terra tra i boschi 10.40 Dokumentarec: Boj za preživetje 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Canaris (zgod., ZRN 1954, r. Alfred Weidenmann, i. Eduard Hasse, Martin Held) 18.30 Večerne športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco - 45 minuti da časa 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Ghiaccio verde (pust., ZDA 1981, r. Ernest Day, i. Ryan O'-Neal, Anne Archer) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Variete: Mediterranea (vodi Anna Pettinelli) 23.30 Dnevnik, vreme, horoskop 23.45 Film: Lldolo del ring (dram., Fr. 1948, r. Alexandre Esway, i. Yves Montand, Danielle Godet) RAI 3_________________________ 9.00 SP v kolesarstvu na dirkališču (prenos iz Tokia) 12.30 Drobci 13.05 Veliki interpreti: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Debus-syjevo skladbo Images 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarec: Veliki planet 15.05 Nanizanka: Vita col nonno 15.55 Šport: kolesarstvo (iz Coneglia-na) in mountain bike 17.00 Atletika (iz Rovereta) 18.15 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota -Ameriške zveri 20.30 Nanizanka: I Professionals - Nel pubblico interesse 21.25 Nogomet - četveroboj v Bologni, vmes (22.15) večerni dnevrtik 23.20 Nanizanka: II nero e il giallo 0.20 Nočni dnevnik 0.50 Italija pred 50 leti: Jetniki - Odiseja 1940-43 Vsakodnevni Ghibli z Mario Giovanno Elmi Vsak dan (ob 15.15) nam RAI 2 ponuja oddajo Ghibli, ki jo vodita brhka Maria Giovanna Elmi (na sliki) in Thywill Amenya. Temnopolti lepotec je zaslovel ob filmu Pummard, v katerem .je odigral glavno vlogo. Amenya je bil tudi protagonist televizijskega spola proti rasizmu. Ghibli je zabavno glasbena oddaja, ki gledalcem ponuja veliko razvedrila in sprostitve, dogajanje popestri prisotnost številnih gostov, ki odgovarjajo na vprašanja Elmijeve. • ZASEBNE TV PO STAJE CANALE 5____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show Story 13.45 Film: In due e un'altra cosa (kom., ZDA 1960, r, Blake Edwards, i. Bing Crosby) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: II gran lupo chia-ma (kom., ZDA 1964, r. Ralph Nelson, i. Cary Grant, Leslie Caron) 22.30 Nan.: Charlies Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Film: L'affare Goshen-ko (krim., Fr. 1966, r. R. Levy, i. Montgomery Clift, Hardy Krauer) RETE 4______________ 8.15 Nanizanka: Bonanza 9.15 Film: Piccoli amici (dram., It.-ZRN 1954, r. Hans Albin) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30-Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: Un uomo in gi- -nocchio (krim., It. 1979, r, D. Damiani, i. Giulia-no Gemma, Eleonora Giorgi) 22.35 Film: Passeggiata sot-to la pioggia di prima-vera (dram., ZDA 1970, r. Guy Green, i. Ingrid Bergman, Anthony Ouinn) 0.35 Nanizanki: Cannon, 1.35 Barnaby Jones ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta- • mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Festivalbar'90 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Catch in poletni boks 1.35 Nanizanka: Benson ODEON______________ 9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Palcoscenico (dram., ZDA 1937, r. Gregory La Cava, i. Katharine Hepburn) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: La leggenda di Ishtan (fant., ZDA 1988, r. Alex Sessa, i. Brent Huff, Kai Baker) 22.15 Film: Car Crash (pust., It. 1981, r. Antony Dawson, i. Vittorio Mezzogiorno) TMC_________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Mago Merlino 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anar-chici grazie a Dio 15.00 Film: Prima colpa (dram., ZDA 1950, r. Walter Avancini, i. Eleanor Parker) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segmi particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Va nuda per il mondo (dram., ZDA 1960, r. R. McDougall, i. Gina Lollobrigida, Anthony Franciosa) 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Večerni vesti 23.05 Športne vesti: Beach Volley 0.15 Film: Fermate guel treno (pust., ZDA 1970, r. Douglas Heyes, i. RodTaylor) TELEFRIULI__________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Le carte di Re Artu (fant., r. Tay Gar-nett, i. Bing Crosby) 15.30 Nanizanki: Il brivido e 1'avventura, 16.00 Ovest selvaggio 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L’albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'e-state 20.30 Film: Fine di un sogno (pust., r. J. Newland, i. Angie Dickinson) 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 V Francinem salonu TELE 4_____________ TV Slovenija 1________________] 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke (pon. 7. oddaje), 9.30 Živ žav 10.20 Mozaik. Alpski večer 90 (pon.) 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: Zlata ptica - Prevarana lisica 18.20 nadaljevanka Čisto pravi gusar (M. Buh, 4. del) 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Musič Hall (2. del) 21.00 Glasbena oddaja: Jazz festival Montreaux '89 - Rock and roli, blues in soul 21.55 Dnevnik in vreme 22.15 Poletna noč, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Sin z otoka in dokumentarec Miss SZ 0.20 Video strani | TV Koper___________________________ 13.45 SP v košarki (pon.) 15.45 Beach Volley (pon.) 16.45 Dokumentarec: Čampo base 17.30 SP v košarki (finale, pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Zgodovina športa po želji: Juke Box (pon.) 20.15 TVD Stičišče 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo: Werder-Borussia 22.15 TVD Novice 22.30 Nogomet - nemško prvenstvo: Kaiserlautern-Eintracht 24.15 Oddaja o ribolovu: Fish Eye (ponovitev) TV Slovenija 2 ___________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Nacionalni folklorni ansambel Dancas Maracaibo 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavni torek 21.00 Žrebanje lota 21.05 Ekran brez okvira 22.35 Poskusni satelitski prenosi • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.10 Rezija 89; 8.40 Country club; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Med vzporedniki in poldnevniki (Zora Tavčar, 1. del); 9.50 Instrumentalni solisti; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Usodni karakter; 12.20 Veliki uspehi Beatle-sov; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Potpuri; 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega; 18.00 Najdaljša pot; 18.20 Evergreeni; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Radijska nad.: Inšpektor Jones pripoveduje; 20.29 Intermez-zo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji daa in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasila po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okrog sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir dltaly. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. FILMI NA MALEM EKRANU UN UOMO IN GINOCCHIO — Človek na koncu, It. 1979. V torek, 21. avgusta, ob 20.30, na Rete 4. Policijski film. Sodobnejšo varianto o mafijski »sveti vojni« nam ponuja vedno ažurnirani Damiano Damiani, preizkušeni avtor TV Hobotnice in filmske Pizza Connection. Tokrat nam Damiani predstavlja nasilno in resnično prepričljivo podobo sveta mladih pobalinov, ki Živijo na robu zakona, cenenih ubijalcev in tudi nedolžnih lumpenproletarcev, ki se po sili razmer in nedopovedljivih mafijskih zvez znajdejo vsi v istem ozkem grlu. V krvavo obračunavanje med dvema velikima palermskima »družinama« je vpleten tudi skromni gostilničar in družinski oče Nino (Giuliano Gemma). Nedolžnež se znajde na seznamu osmih obtožencev, ki jih nameravajo likvidirati. Morilca Platamoneja (Michele Placido) uspe prepričati o svoji nedeolžnosti, vendar se situacija tako prevesi in zaplete, da ostane možakar še vedno v nevarnosti. Marco Mašini V Al CON LUI Na letošnjem festivalu v Sanremu je Marco Mašini osvojil prvo mesto na natečaju za nove glasove. Prehitel je Franca Fasana in Armanda De Raso. Njegova pesem Disperato je v kratkem zasedla prvo mesto italijanske lestvice najbolj prodanih plošč. Zdaj je kantavtor pripravil tudi veliko ploščo z naslovom Vai con lui. Marco Mašini se je približal glasbenemu svetu še sorazmerno mlad. Učil se je klavirja pri Valterju Saveliju, enem redkih italijanskih mojstrov, ki poučuje tako, da je klavir uporabljiv tudi v sodobni pop glasbi. Mašini je večkrat spremljal pevce v večernih recitalih. Kasneje je spoznal Gi-ancarla Bigazzija, ki ga je približal krogu slavnejših pevcev, kakor sta Umberto Toz-zi in Raf. Začel je sodelovati z njimi, spremljal jih je na turnejah in pri snemanju plošč. V Sanremu se je prvič predstavil občinstvu kot solist. Kantavtorju je najljubša socialna tematika, rad poje o zgodbah iz vsakdanjega življenja, opisuje preproste in skromne dogodke, ki jih jemlje iz stvarnosti. Eno od pesmi je posvetil očetu. Besedilo je povzel po pismu, ki ga je pisal očetu pred leti. Tako se je dotaknil vedno aktualnega problema odnosov med starši in sinovi. Zanimivost plošče je predvsem v tem, da Mašini uporablja glasbila, kot so, denimo, violina in orgle, kar ni zelo običajno in najbolj primerno za sodobno lahko glasbo. Radi ga primerjajo Ramazzottiju, vendar se on stilno počuti bliže Gianniju Togniju ali Baglioniju. Pesmi na plošči so: Vai con lui, Dentro di te fuori dal mondo, Disperato, Caro babbo, Ci vorrebbe H mare, Le ragazze se-rie, A cosa pensi,Dal bulo. Oddaja:_____,___________—----- Postaja: _____^_________ Ura: : - __________:------- V____________:__________________J I RAI1 9.00 Nadaljevanki: Una cascata d'oro, 9.30 Santa Barbara 10.15 Film: Quel tesoro di papa (kom., It. 1959, r. Marino Girolami, i. Aurelio Fierro) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: II bruto e la bella (kom., ZDA 1952, r. Vincente Minnelli, i. Kirk Douglas, Lana Turner) 16.10 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.50 Nadaljevanka: Manon 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogometni turnir Baretti 22.15 Dnevnik 22.35 Film: I duri di Oklahoma (vestern, ZDA 1973, r.Stanley Kramer, i. Faye Dunaway. George Scott) 0.25 Nočni dnevnik in vreme 0.35 Rockovska noč: U2, Simple Minds, Prince, Bive, Beetles, Rollings Stones 1.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni I RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.15 Nanizanka: La mia terra tra i boschi 10.40 Dokumentarec: Boj za preživetje 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 15.55 Film: Rancho Notorius (vestern, ZDA 1952, r. Fritz Lang, i. Mar-lene Dietrich) 17.25 Nogometni turnir Baretti 18.15 Večerne športne vesti 19.15 Videocomic 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nadaljevanka: L'eterna giovi-nezza (r. Vittorio De Sisti, i. Barbara De Rossi, Francosi Martho-uret, 1. del) 22.10 Glasbena oddaja: II nuovo Can-tagiro, vmes (23.00) dnevnik 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Verso la vita (dram., Fr. 1936, r. Jean Renoir, i. Jean Ga-bin, Louis Jouvet) j RAI 3_____________________________ 9.45 SP v kolesarstvu na dirkališču (prenos iz Tokia) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumenarec: Veliki planet -Skriti zakladi 15.05 Nanizanka: Vita col nonno -Caldo Natale 15.55 Kolesarstvo (iz Longaroneja) 16.30 Nogomet - turnir Perla del Tir-reno (iz Sante Marinelle) 16.45 Film: Tenebre (dram., ZDA 1941, r. Charles Vidor, i. Ida Lupino, Elsa Lancaster) 18.15 Poletje Magazin 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Dokumentarec: Divja lepota 20.30 Nanizanka: I Professionals - II traditore 21.20 Film: Un autentico campione (dram., ZDA 1976, r. Bob Rafel-son, i. Jeff Bridges, Sally Field), vmes (22.10) večerni dnevnik 23.05 Nanizanka: II nero e il giallo 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Italija pred 50 leti: Izbira Amedeo Minghi naskakuje vrh lestvice Na drugi državni mreži bo nocoj (ob 22.10) spet II nuovo canta-giro. Tokrat se je prireditev preselila v bližino Brescie, v znano turistično mestece Boario Terme. Oddajo vodita živahni Flavia For-tunato in Ramona DelTAbate. Med pevci, za katere publika najbolj navija, sodi nedvomno šarmantni Amedeo Minghi (na sliki), ki poje pesem Vita mia. Minghi računa, da se bo kmalu povzpel na sam vrh posebne lestvice Cantagira. ‘ ■ ZASEBNE TV PO STAJE CANALE 5_____________ 8.00 Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Marcus Welby M.D., 9.55 Un dottore per tutti 10.30 Aktualno: Forum 11.15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giusto 12.45 Superclassifica Show 13.45 Film: Adorabile infe-dele (dram., ZDA 1959, r. Henry King, i. Gre-gory Pečk, Deborah Kerr) 15.20 Nanizanke: Dalle nove alle cingue, 15.50 Mannix, 16.50 Dia-monds, 17.55 Mai dire si, 18.55 Top Secret 19.50 Kviz: Quel motivetto... 20.30 Film: Anna (dram., ZRN-It. 1987, r. Frank Strecker, i. Silvia Seidel, Milena Vukotič, zadnji del) 22.30 Nan.: Charlies Angels 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: La legge dei fuo-rilegge (vestern, ZDA 1963, r. William Clax-ton, i. Dale Robertson, Vvonne De Carlo) RETE 4______________ 8.20 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: La vispa Teresa (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Lilia Silvi) 11.00 Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.:FalconCrest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.30 Nad.: Febbre d amore 20.30 Film: La grande guer-ra (dram., It. 1959, r. Mario Monicelli, io. Alberto Sordi, Vittorio Gassman) 23.10 Film: Lasu gualcuno mi attende (kom., VB 1963, i. John Boulting, i. Peter Sellers) 1.25 Nanizanka: Cannon ITALIA 1____________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Ben-son,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Apparta-mento in tre, 14.00 Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Parma-Inter 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Catch in poletni boks 1.35 Nanizanka: Benson ODEON_______________ 9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nanizanka Heidi 15.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 15.30 Film: Soli contro tutti (dram., ZDA 1986, r. George Shaefer, i. Kat-harine Hepburn, Ha-rold Gould) 17.00 Nanizanki: Gli inaffer-rabili, 18.00 Doc Elliot 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Anno 79 - La dis-struzione di Ercolano (zgod., It. 1963, r. Gian-franco Pavolini, i. Brad Harris, Susan Paget) 22.30 Film: Tamburi lontani (vojni, ZDA 1952, r. R. Walsh, i. Gary Cooper) 0.30 Aktualno: Chic (pon.) TMC_________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nanizanka: Mago Merilno 13.00 Poletni šport 13.30 Vesti 13.45 Nanizanka: Anarchici grazie a Dio 14.30 Dokumentarec: Gli animali del Borneo 15.00 Film: Non c e pošto per i vigliacchi (vojni, ZDA 1967, r. Christian Nyby, i. Gene Hac-kman, Marilyn Devon) 16.50 Risanke: Snak 18.00 Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni particolari genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.20 Nogomet: prijateljska tekma Roma-Benfica 22.20 Glasbena oddaja: Ne-ville Brothers 23.20 Večerne vesti 23.35 Športne vesti 0.15 Film: Cingue donne disperate (krim., ZDA 1951, r. Ted Post, i. Robert Conrad) TELEFRIULI_________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L'albero delle mele 13.30 Film: Scarface (dram., r. Howard Hawks, i. Paul Muni) 15.00 Nanizanki: Navy, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d e-state 20.30 Okrogla miza 21.30 Nanizanka: Trauma Center 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Navy 24.00 V Francinem salonu TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE 1 E\EM ^EONN i TV Slovenija 1 | \~ TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Cici- ban, dober dan - Oblaki, sonce, dež in veter, 9.25 Aliče in njena druščina 9.40 Mozaik. TV drama: Beg iz nadaljevanke (pon.) 11.05 nadaljevanka Musič Hall (pbn. 2. dela) 11.55 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarec: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: nadaljevanka Moja družina in ostale živali (8. del) 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Film tedna: Roksana (dram., ZDA 1987, r. Fred Schepisi, i. Steve Martin, Daryl Hannah) 21.50 Dnevnik 22.10 Poletna noč, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Sin z otoka in dokumentarec Miss SZ 1.15 Video strani 13.45 Oglejmo si prvake: Golden Juke Box (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.) 17.15 Ameriški nogomet - Probowl: Tekma zvezd . 19.00 Odprta meja 19.30 Stičišče 20.00 Zgodovina športa: Juke Box 20.30 Dokumentarec: Čampo base (vodi Ambrogio Fogar, pon.) 22.00 TVD Novice 22.15 Tenis - turnirja ATP (iz Cicinna-tija in Prage) 23.15 Oglejmo si prvake: Golden Juke Box (pon.) TV Slovenija 2__________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Izobraževalna oddaja: Prastara ovijalka 19.30 Dnevnik 20.00 Zgodovina fotografije na Slovenskem 21.00 Svet poroča 22.00 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropo in nazaj; 8.40 Revival; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Med vzporedniki in poldnevniki (2. del); 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.00 Intervju; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Naši zbori: Mladinski zbor Vesela pomlad in Trio Zvezde; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Petra Ilji-ča Čajkovskega; 18.00 Med zemljo in sanjami; 18.25 Priljubljeni ansambli; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30; 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic, 9.35 Popevke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Živio poletje; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Pm svetovna vojna LA GRANDE GUERRA, Italija 1959 Režija: Mario Monicelli □ Scenarij: Age, Furio Scarpelli, Luciano Vincenzoni, Mario Monicelli □ Fotograiija: Giuseppe Rotunno □ Glasba: Nino Rota □ Igrajo: Vittorio Gassman, Alberto Sordi, Silvana Mangano, Folco Lulli, Bernard Blier V sredo, 22. avgusta, ob 20.30, na Rete 4 Vojni film. Monicellijev La grande guer-ra je dokaj nenavaden film, ki ima hibridno, protislovno, mestoma nedorečeno, a vseskozi prepričljivo dramaturško osnovo. Uvod in tudi dobršen del zgodbe se odvijata v ključu običajne, razvpite in šablonske italijanske komedije. Naivni Rimljan Oreste Jacovacci (Alberto Sordi) in lombardijski malopridnež Gio-vanni Busacca (Vittorio Gassman) se spoznata med prvo svetovno vojno, ker pripadata istemu naborniškemu oddelku. Po sili razmer se kmalu znajdeta v vojni vihri, a se s primerno dozo oportunizma izogneta številnim nevarnostim in strahotam vojne, dokler ju končno ne pošljejo na bojno fronto in ju tam ne ujame avstrijski oddelek... Tedaj se komični register nepričakovano prevesi v dramo in se junaka, odrešena vsake nizkostnosti in plašljivosti, izkažeta v svojem dostojanstvu! Za izviren, sploh pa neretoričen prikaz prve svetovne vojne imata največ zaslug, poleg prepričljivih in ironičnih protagonistov Vittoria Gassmana in Alberta Sordija (na sliki skupaj s Silvano Mangano) in režiserja Maria Monicellija, glavna scenarista Age in Scarpelli, torej par Agenore In-crocci ter Furio Scarpelli. Age in Scarpelli sta poleg scenarija za to pristno tragično komedijo sestavila tudi uspešne dialoge in zgodbe za najlepše italijanske komedije, od Monicellijevih I soliti ignoti in formata Brancaleone do Ger-mijevih Sedotta e abbandonata in Alfreda, Alfreda, od I mostri in II tigre Dina Risija-do Tutti a časa Luigija Comencinija in C eravano tanto amati Ettoreja Scole. IL BRUTO E LA BELLA — The Bad and the Beautyful - Surovež in lepotica, ZDA 1952. V sredo, 22. avgusta, ob 14.15, na RAI 1. Filmska komedija. Na popoldanskem filmskem sporedu RAI 1 Amerika pripoveduje o sebi - Potovanje skozi včerajšnji in današnji hollywoodski film je prišlo na vrsto tudi takorekoč avtobiografsko delo, ki govori brez vsakršnega oklevanja in evfemizma o blišču in bedi edinstvene tovarne sanj na kalifornijski obali. Producent Jonathan Shields (Kirk Douglas) podeduje po očetu producentsko hišo na robu razsula. Da bi spet dosegel nekdanji blišč, je cinični Shields pripravljen na vse. Najprej gre v službo k nekdanjemu uradniku očetove firme Fabbelu, kmalu nato pa se poveže še s številnimi drugimi partnerji, pri čemer slepari in izkorišča prav vsakogar, da bi prišel do zastavljenega cilja. Tako režiser Vincente Minnelli kot protagonist Kirk Douglas sta se odlično vživela v to grenko parodijo hollywoodskega stroja za proizvodnjo sanj. N VIDEO NOTES 9.00 Nadaljevanki: Una cascata d'oro, 9.30 Santa Barbara 10.15 Film: Vacanze alla baia d'argen-to (fant., It. 1961, r. Filippo Ratti, i. Anthony Steel) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Hooperman 12.30 Dokumentarec: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik, nato Ciao fortuna 14.15 Film: Manette e fiori d'arancio (kom., ZDA 1959, r. Alexander Hall, i. Joan Blondell) 15.40 Mladinska oddaja: Big! Estate 16.40 Nadaljevanka: Manon 17.50 Dokumentarec: Atlante 18.45 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.40 Film: Cavalieri della tavola ro-tonda (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Mell Ferrer) 22.35 Dnevnik 22.05 TV film: I figli del vento (dram., It. 1986, r. Enzo Doria, i. Claudio Cassinelli, zadnji del) 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni / RAI 1 U 0 RAI 2 1 1 RAI 3 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke 10.15 Nan.:La mia terra tra i boschi 10.35 Dokumentarec: Boj za preživetje 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno famosi 15.15 Variete: Ghibli 16.30 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.55 Film: Nathalie (krim., Fr. 1957, r. Christian-Jague, i. Martine Car-rol, Misha Auer) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nad.: L'eterna giovinezza (2. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Dokumentarec: Mixer 23.20 S Festivala operete v Trstu (dir. Tiziano Severini, pojeta Milena Rudiferia in Max Rene Cosotti) 0.20 Dnevnik, vreme in horoskop 0.35 Film: Miracolo ordinario (fant., SZ, r. Marek Zaharov, i. Oleg Jankovski, 1. del) Zadnji poletni Big o skupini Pooh r/, ki so si Poletje ni prepodilo urednikov mladinske oddaje Big!, spremembo te dodali oznako Estate. Za današnji (ob 15i40 na RAI za 1) zadnji i, *.wni.so Povsem naklonjena sitr, /a verjetnost zapletov he Drc?Stl' Podite preudarni in pre?efna9Me se v odločitvah, de m? Priiaznejše bodo zvezdo h?1111 od 11. do 15. 5. Ča-Ne ?? novosti. VI IN DRUGI: ?vojih ^aJajte pretrmasto pri tudi Hr,Načelih, včasih imajo va bo,;?91 Pmv. Ugodna dne-sta torek in sreda. S RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Ponudilo se vam bo nekaj lepih priložnosti za lažjo uresničitev vaših načrtov. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Čas je primeren za počitek in razvedrilo. Četrtek in petek pa vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju se vam lahkomiselnost lahko maščuje. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. DEVICA (23.8.-22.9.) VI -IN DELO: Zvezde so vam precej naklonjene, tako da težav ni pričakovati. Izkoristite pozitiven vpliv neba in vse bo šlo tako, kot si želite. Priložnosti ne bo manjkalo. Kar vas skrbi, se bo uredilo. Posebno naklonjene bodo_ zvezde rojenim septembra. Četrtek in petek vam lahko nekoliko ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše bližine. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso prav preveč prijazne. Precejšnja je možnost neprijetnih zapletov ali komplikacij. Bodite v dejanjih karse-da premišljeni, ker se vam naglica lahko maščuje. Druga polovica tedna vam bo za spoznanje bolj naklonjena. Prijetno bodo presenečeni rojeni od 23. do 28. 10. VI IN DRUGI: Nekdo pričakuje od vas malo več razumevanja. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Naklonjeni Merkur bo nadvse pozitivno vplival na potek dogodkov in predvsem na počutje. Marsikje boste napredovali in tudi poželi zasluženo priznanje. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim januarja. Četrtek in petek pa vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Naredite vse za boljše odnose na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) V ^ VI IN DELO: Obe-■Amb ta se vam zanimiv ^ in dokaj razgiban teden. Ustvarjalni in zadovoljni boste pri delu in izven delovnega časa. Ob koncu tedna vas _čaka prijetno presenečenje. Čas je ugoden,-da lahko uresničite marsikaj. Za rojene od 12. do 16. 3. obstaja možnost kakšnih neprijetnosti. Torek in sreda ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vam je všeč, vas bo presenetil. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. / Podatki o zaposlovanju tujih delavcev na Goriškem V rednem delovnem razmerju jih je nad 800 V veliki večini so jugoslovanski državljani Koliko tujih delavcev, iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, je redno zaposlenih na Goriškem? Po podatkih pokrajinskega urada za delo jih je nad osemsto. V ogromni večini gre za jugoslovanske državljane, s sosednjega obmejnega področja. Po nekaj jih prihaja iz azijskih in afriških dežel, pa tudi iz vzhodnoevropskih dežel. Do konca lanskega leta so pri pokrajinskem uradu za delo pozitivno rešili 505 primerov, od teh se je kar 429 nanašalo na jugoslovanske državljane. V prvih sedmih mesecih letos so pri pokrajinskem uradu za delo ugodno rešili nadalnjih preko 300 primerov. 194 primerov je bilo v okviru tako imenovane sanacije statusa v smislu zakona št. 39 z dne 28. februarja letos. Rok za ureditev statusa je, kakor znano že potekel. 98 primerov pa so pozitivno rešili v smislu novih zakonskih predpisov. Z drugo besedo, gre za povsem nove zaposlitve. Do konca leta se bo število prošenj, po trenutnem dopustniškem premoru, še povečalo, menijo pri uradu za delo. Iz razpoložljivih podatkov smo skušali razbrati v katerih gospodarskih vejah se največ zaposlujejo .tuji delavci. Točna opredelitev je skoraj nemogoča, vendar številke, ki se nanašajo na 194 primerov, ki so uredili svoj status v okviru zgoraj omenjenega zakona ( kar pomeni, da so bili že v delovnem razmerju) pa vendarle nekaj povedo. Tako jih je skoraj tretjina zaposlenih v industriji (58), preko sto v terciarnih dejavnostih (trgovina, prevozništvo, storitve), precej pa pri hišnih opravilih (gospodinjske pomočnice). Glede prostih delovnih mest velja nekaj naslednjih ugotovitev, seveda ob upoštevanju prošenj, ki so jih v pokrajinskem uradu za delo v zadnjem času preučili. V industriji je največ popraševanja po varilcih, kovinostrugarjih, specializiranih delavcih na področju lesne industrije. V gradbeništvu se množijo prošnje po kvalificiranih zidarjih. Avtoprevoz-niška podjetja, kljub krizi, še zmeraj zaposlujejo šoferje. Precejšnje je popraševanje po specializiranih kadrih na področju mednarodne trgovine in špedicije, pri čemer je, lahko bi rekli, odločilnega pomena znanje tujih jezikov. Zdi se .neverjetno, a na Goriškem primanjkuje tudi poklicno usposobljenih mesarjev in se torej tudi za ta poklic odpirajo možnosti zaposlitve. Pokrajinski urad za delo ima pristojnosti samo na področju tako imenovanega odvisnega dela. Nimajo torej evidence, koliko je primerov tako imenovanih samostojnih poklicev, oziroma koliko vodilnih uslužbencev, tujih državljanov, dejansko opravlja svoj poklic oziroma delo na območju Goriške pokrajine. Številka, ki smo jo torej uvodoma zapisali, je zelo verjetno še višja. Kakšen je postopek za zaposlitev (mišljena je seveda povsem nova zaposlitev, z ozirom, da je rok za sanacijo obstoječih delovnih razmerij že mimo) tujih delavcev iz držav, ki niso članice EGS? Najprej velja ugotoviti, da kljub prizadevnosti funkcionarjev tukajšnjega urada za delo, traja nekaj mesecev. Prvi korak, ki ga v uradu za delo storijo po prejemu prošenj za prosta delovna mesta, je poizvedovanje, če so med nezaposlenimi delavci s takim profilom. To običajno traja štiri do pet tednov. Če je rezultat negativen, to sporočijo pristojnemu Ministrstvu, za soglasje. Ge se popraševanje nanaša na večje število delavcev, oziroma delovnih mest, navadno iz Rima pride priporočilo za dodatno preverjanje prisotnosti tovrstnih profilov na domačem tržišču dela. Po soglasju z Rima, urad izda avtorizacijo, ki je tudi osnova za ureditev formalnosti na kvesturi, glede bivanja. Postopek se zaključi navadno na konzulatu z izdajo vizuma. S tem tuji delavec pridobi povsem enake pravice kakor delavec, italijanski državljan, oziroma državljan katere od članic EGS. Določila novega zakona se v praksi izvajajo šele kakšen mesec in je tačas, tako kakor se pač dogaja ob vsaki novosti, verjetno marsikje zaškripalo, prišlo do takih ali drugačnih tolmačenj, nejasnosti. S časom bo postopek po vsej verjetnosti hitrejši, v zadovoljstvo tako delodajalcev, kakor delavcev, ki zaposlitev iščejo. In še ugotovitev, ki ostaja samo to, saj se danes ne da več nič popraviti. Škoda, da je možnost saniranja statusa, ki jo je predvideval zgoraj omenjeni zakon št. 39, izkoristilo tako malo interesentov. Prepoved uživanja klapavic Predsednik deželnega odbora je izdal ukaz o prepovedi nabiranjai komercializacije in predelave školjk klapavic iz gojišč ob obalah Furlani-je-Julijske krajine. Ukrep je začasnega in preventivnega značaja. V laboratorijih univerze v Perugi in Pa' dovi so namreč na vzorcih, ki sta jik poslali tržaška in goriška KZE ugotovili prisotnost v maščobah toplji' vih toksin. Ob tem velja spomniti na vest, ki se je pred nekaj dnevi pojavila v tisku in sicer o zaplembi šestdesetih stotov školjk v Bariju. Školjke so bile iz gojišč ob tržaški, oziroma tr-žiški obali, kjer naj bi pojava toksin ne bilo. Ukrep Predsednika deželne vlade postavlja v dvom zagotovila, ki jih je bilo slišati pred dnevi. Ni znano, če je pojav toksin v zvezi s klimatskimi razmerami v Severnem Jadranu ali pa je vzroke iskati drugje. čestitke OK Val čestita družini Elizabete in Marjana Zavadlava ob rojstvu prvoro-jenčka GABRIJELA. Spodbuden porast prometa na avtoterminalu Tretji vlom v roku osmih mesecev Tatovi v šoli L. Perco Upravitelji goriškega avtoterminala z zadovoljstvom ugotavljajo, da so sedanji objekti uspešno delovali kljub tov. Zaradi naraščajočega uvoznega prometa so namreč poskrbeli za ureditev nekaterih dodatnih dostopnih cestišč. Skladišča avtoterminala, teh je 160, so v prejšnjem mesecu bila stoodstotno zasedena. Prav tako uspešno je bilo poslovanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta, kar zadeva manipulacijo blaga. Skladiščili so, prepakirali ali kako drugače obdelali 6.530 stotov 975-odstoten. V naslednjem mesecu bo prispelo v štandreški prometni objekt več tovorov celuloze in tekstilnih izdelkov. Upravitelji bodo v kratkem poskrbeli tudi za odprtje črpalke. Sodnik zasliševal Pantana ki pa noče izdati pajdaša Sodnik za preiskovalne postopke dr. Gorian je včeraj dopoldne ponovno zaslišal 39-letnega Luigina Pantana, roparja iz Padove, ki so ga v torek popoldne aretirali takoj po ropu v uradu ACI na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Včerajšnje zasliševanje je bilo krajše kot ponedeljkovo, ko je pantano odgovarjal na vprašanja namestnika državnega pravdnika dr. Trotte. Ropar je že njemu priznal svojo krivdo - druge izbire kajpak ni imel, saj so ga policijski agenti prijeli s pištolo v rokah - ni pa izdal imena drugega roparja, ki se je izognil aretaciji iz zbežal s 15 milijoni lir plena. Včeraj je Pantano dr. Gorianu samo potrdil dosedanje izjave, ni pa povedal ničesar več. Ropar tako ostaja v goriškem zaporu (sicer bi moral sedeti v padovskem, iz katerega so ga izpustili na nekajdnevni dopust) v pričakovanju predhodne obravnave, ki je predvidena po novem kazenskem postopniku. Kar zadeva iskanje drugega roparja zaenkrat ni novosti, preiskava pa se nadaljuje. Pri tem lahko policija računa tudi na dokaj podroben opis roparja, ki so ga dale uslužbenke v uradu AČI. raznega blaga. V primerjavi z lanskim šestmesečnim obdobjem je porast kar nekaterim istočasnim gradbenim po-segomza ureditev in razširitev objek- Blagovni promet na goriškem avtoterminalu je tudi v mesecu juliju za-beležilspodbuden porast. Uprava avtoterminala je namreč sporočila, da so v omenjenem mesecu zabeležili v izvozni smeri kar 5390 tovornjakov. V primerjavi z istim mesecem lani znaša porast dobrih pet odstotkov. Prav tako se je povišalo število tovornjakov ob vstopu v državo (letos 6841, lani 6621, kar pomeni približno 3,3 odstotke več). V trimesečnem izračunu se je uvoz blaga v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečal za dobrih 13 odstotkov, izvoz pa za 5,2 odstotka. Spodbudni podatki dokazujejo, da je trgovsko sodelovanje z bližnjimi vzhodnoevropskimi državami še vedno dokaj dinamično in to kljub znanim gospodarskim problemom, ki že več časa tarejo jugoslovansko tržišče. Nižjo srednjo šolo L. Perco v kočniku so tatovi letos obiskali že trikrat. Zadnji podvig so uresničili za veliki šmaren. Odnesli so precej tehničnega materiala ob vlamljanju pa povzročili znatno materialno škodo. Vrednost ukradenega blaga ocenjujejo na okrog šest in pol milijona lir. Ločniška šola, dogradili in slovesno odprli so jo pred desetimi leti, je bila že štirikrat tarča tatov, letos že kar trikrat. V prvih dneh januarja so namreč neznanci odnesli blago v vrednosti okrog 2 milijonov lir, le štirinajst dni zatem pa aparaturo vredno 400 tisočakov. Nezaželeni obisk je v četrtek zjutraj najprej opazila sluginja, ko je nameravala odkleniti glavna šolska vrata. Ta so namreč bila odprta, saj so jih tatovi poškodovali med vdiranjem v poslop- je. Na spodnjem hodniku je ležal na tleh voziček, ki je običajno služil za premikanje audiovizuelnih aparatur po učilnicah. Nižja srednja šola Perco spada med najsodobnejše eksperimentalne šole v pokrajini. Profesorji se pri podajanju učnih snovi poslužujejo pripomočkov za informatiko in audio video ponazoritev. Odtod tudi razmeroma dobra opremljenost s tovrstnimi aparaturami. Po vlomu v pritlične prostore so zlikovci, kakor je bilo mogoče ugotoviti na podlagi dokaj evidentnih sledov, šli v zgornje prostore, kjer so premetali vse predale v tajništvu, v ravpatelje-vem uradu in v bližnjih prostorih knjižnice. Očitno se tatovom ni mudilo, saj so težko jekleno blagajno od- Novogoriški župan Pelhan odgovarja ministru Ruplu Sosedi največ storijo za dobre odnose V četrtek popoldne je bila v Izvršnem svetu Republike Slovenije tiskovna konferenca dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve. Govor je bil o mednarodnih odnosih, zlasti na Srednjem Vzhodu ter o prizadevanjih za vrnitev državljanov Slovenije, ki so zaposleni v Iraku, kakor tudi o sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami, zlasti z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Govor je bil seveda tudi o manjšinah, kakor tudi o tem, kdo naj vodi in usklajuje zunanjo politiko. Minister Rupel se je obregnil ob po njegovem menda preveč samostojno iniciativo občin. Tako politiko naj bi vodila predvsem "komunistična župana" Kopra in Nove Gorice. Na taka stališča Ministra za zunanje zadeve, ki so bila med drugim objavljena v včerajšnji številki Dela — odgovarja Predsednik Skupščine občine Nova Gorica. 'Polemika med ministrom Ruplom in predstavniki italijanske manjšine je izgleda dosegla vrelišče in minister je sklical tiskovno konferenco. Na njej pa je v svojo obrambo uporabil tudi nekaj nizkih udarcev in vpletel v spor kar vse komunistične župane na Primorskem in njihovo mednarodno politiko ter s tem seveda tudi mene. Zato naj mu na kratko odgovorim: 1. Na zadnjih volitvah sem bil izvoljen za župana občine Nova Gorica in se počutim župana vseh prebivalcev naše občine, čeprav sem sicer član ZKS-SDP. V tem pogledu smatram tudi ministra Rupla za ministra vseh Slovencev zadolženega za zunanje zadeve republike Slovenije in ne za Demosovega ministra Republike Slovenije za zunanje zadeve. 2. Ker se nas je veliko Slovencev pred volitvami prizadevalo za demok-ratičnejši sistem, se pač moramo zdaj nanj navaditi oziroma ga začeti uresničevati. Nobeden, še posebej minister ne, ne bi smel imeti za nekaj slabega, če so v Slovenskih občinah na oblasti različni župani in je z njimi Slovenija tako pisano posejana, kot je pisana njena pokrajina. 3. Posebej me preseneča, s strani ministra Rupla, vpletanje v omenjeni spor moje mednarodne pobude glede nadaljnjega sodelovanja obeh Goric. Smatram namreč, da sva tovrstno problematiko že razčistila na dveh uradnih sestankih. Tam sem pojasnil, da pri pobudi "Dve Gorici - eno mesto" gre doslej le za idejo, katero sem podal svojemu sogovorniku g. Scaranu županu Gorice v razmislek o možnosti dviga medsebojnega sodelovanja na višjo raven. Pobuda, ki sem jo podal, torej ni bila na nivoju predloga, za kar bi moral imeti po mojem mnenju prej stališča skupščine občine Nova Gorica, ustreznih republiških in zveznih organov. Razčistila pa sva tudi, da gre v okviru pobude za čisto konkretne zadeve, od razreševanja skupnih problemov (vode, poplav, kbmunalne problematike, skupne čistilne naprave), do skupnega načrtovanja urbanističnega razvoja obeh mest in hitrejšega prehajanja meje med mestoma. V tem okviru naj bi tudi razmislili ali je možno, da bi z nekaterimi skupnimi projekti, kateri bi dobili mednarodni značaj, pridobiti obema Goricama poseben status znotraj Evrope. Nikakor pa moja pobuda ni vsebovala predloga za odpravo državne meje, katera ločuje obe mesti ali predloga za eksteritorialnost obeh mest. Na teh točkah smo si bili soglasni, kot tudi pri navedenih konkretnih zadevah, kjer mi je bila dana načelna podpora. 4. Vsekakor pa izgleda, da se bomo morali skupaj pogovoriti in dogovoriti kaj je v čigavi pristojnosti pri vodenju mednarodne politike. Nesporno je, da le sosedje sami največ lahko storijo ža dobrososedske odnose in to za prebivalce ob meji še kako drži. Že doslej je bila navedena misel vodilo pri raz- delitvi nalog med občinami, republiko in zvezno državo glede mednarodne politike. Upoštevajoč našo skupno željo po zgledovanju razvite Evrope lahko smatram, da bodo občine dobivale na tem področju še več kompetenc. Ministru Ruplu so verjetno poznane tovrstne tendence v državah zapadne Evrope, sedaj ko se približuje leto 1992 in z njim združena Evropa. Nedvomno mu je poznana tudi Rotterdan-ska resolucija, ki jo je sprejelo maja letos 400 evropskih mest. V njej je posebej poudarjena vloga lokalne demokracije in vsepomembnejša vloga mest, tudi pri mednarodnih odnosih. 5. Vsekakor pa soglašam, da moramo pri vodenju mednarodne politike vsi skupaj sodelovati in si ne nasprotovati zaradi strankarskih pripadnosti ter upoštevati dosedanje ali novo dogovorjene kompetence na vseh nivojih. Ne samo kompetence republike, tudi kompetence občin in dokler smo v Jugoslaviji, tudi skupaj dogovorjene meddržavne obveznosti. Vsakršnih pobud, tudi na tem področju, bi morali biti veseli, če želimo tvorno skupaj soustvarjati mednarodno politiko. Do novih pobud in njihovih avtorjev pa ne bi smeli apriori pristopati z nezaupanjem in sumničenjem." PREDSEDNIK Sergij Pelhan nesli celo na hodnik, kjer so se je najprej lotili z električno žago, nato pa so jo odprli s ključi, ki so jih našli v ravnateljstvu. V blagajni so sicer našli 1® skromno denarno vsoto, 180 tisoč hr' Zato pa je bil plen bogatejši v uradu ravnatelja, kjer so se polastili barvnega stereo tv sprejemnika grundig, hi-fi stolpa hitachi, prenosne tv kamere m številnih CD plošč ter video kaset. Tatovi se niso zadovoljili z nabranim materialom in so zato vdrli še v knjižnico, kjer so najverjetneje z vlomilskim orodjem odprli kovinsk0 omaro, kjer so bile spravljene elektronske aparature. Očitno so bili 1,3 delu "izvedenci", saj se nekoliko za' starelih videorekorderjev niso dotaknili, pobrali pa so ves razpoložljivi au-diovizuelni material.- Ravnatelj šole prof. Eraldo Sgubin se nam je včeraj potožil, da so šolsk1 objekti že dalj časa prepuščeni na milost in nemilost tatovom. Oejal je, da je že večkrat zaprosil goriško občinsko upravo, naj bi poskrbela za ustrezno nočno varstvo šolskega objekta-Šola namreč leži na nekoliko odmak; njenem prostoru. Žal do danes še m prejel pozitivnega odgovora. Tri vlomi v obdobju osmih mesecev pa so le preveč! Na sliki (foto Čubej): tatovi so težko železno blagajno odnesli iz bližnjega urada in jo nato odprli 1,3 hodniku šole. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v ot)' dobju od 5. 8. do 11. 8. 1990. , POROČILI SO SE: trgovec Alfredo V' Addato in gospodinja Marzia Boscutm delavec Giampietro Millitari in uslužbenka Silvia Žanetti, šofer Silvano letti in uslužbenka Meri Pavšič. OKLICI: profesor Bruno Barile iu uSj lužbenka Alessandra Romanzin, tehnitu uslužbenec Fabio Giotta in uslužbenK Giuliana Cumar, profesor Livio Sem0^ in profesorica Silvia Dreossi, uslužbeP Antonino Illuminato in gospodinja An1? Maria Russo, zidar Sandro Bruzzichim gospodinja Selina Spolverini. kino Gorica GORIŠKI GRAD (Pregled Amidei) 21 00 »La vita e niente altro«. VERDI 18.00-22.00 »Lotteria di Capodaft' no«. jj VITTORIA 17.30-22.00 »Nightmare 5 -mito«. Prep. ml. pod 14. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Mu,ia II«, 22.30 »Lahko na vsak način«. DEŽURNA LEKARNA V GORlc’ j- Al Moro - dr. Alesani Trg De A cis 10 tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČI? ])a Centrale - dr. Monodutti Trg 0 Repubblica 26 tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERD0^r. Pri jezeru — Farmacia al Lago tna ulica 2 — tel. 78300. pogrebi ifla Danes v Gorici: ob 11. uri Cherini, por. Gaddi iz splošne bom na glavno pokopališče, ob 14.40 O ^„1-Visintin, por. Scaravetto iz splošu® nišnice v Zagraj. Pogovor z ravnateljico osnovnih šol na doberdobskem območju Skrbnik upošteval težave naših šol Kljub padcu vpisov bo v novem šolskem letu samo v Rupi učitelj manj V Steveijanu razstava nalepk za buteljke Do pred kratkim se na doberdobskem didaktič-?.m ravnateljstvu ni obetalo nič dobrega. Padec šte-ua učencev je namreč ogrožal tudi število učnih Na prvem mestu je bil pereč problem nekate-m manjših šol, kjer je padec vpisov povzročil rav-/eljstvu veliko preglavic. Končno pa so s šolskega krbništva poslali odlok o novem učnem organiku a letošnje šolsko leto. Iz njega je razvidno, da so dgovorni funkcionarji le upoštevali težave in pro-laine slovenskih šol. Pp novem organiku bo v Do-j , obu, kjer je 44 učencev, sedem učiteljev in ver-bl ° boclatni učitelj za pomoč prizadetim ali pro-lernatičnim učencem. V Sovodnjah bo tudi letos stala skupina sedmih učiteljev (učencev je 35), na ul- Pstaneta 2 učitelja (za 8 učencev), v Jamljah en (za 5 učencev) in v Romjanu ostaneta dva u«telja (za 8 učencev). Kot kaže, bo samo v Rupi en mtelj manj kot lani. To pomeni, da bo en učitelj za k učencev. Trije učitelji pa so na razpolago, in jih 0 lahko ravnateljstvo uporabilo, kjer bo potreba. Mimo teh številk smo se o stanju na doberdob- skem ravnateljstvu, ki sega od Sovodenj do Romjana j. baškem, pogovorili z ravnateljico dr. Natašo Pau-. a. Ravnateljica je zadovoljna z novim organikom, „Pr je bila pripravljena na drastične ukrepe s strani rbništva. Zamenjava skrbnika, prišel je namreč s tcilije dr. Benedetto Colombo, in nameni na vsedr-vni ravni, da krčijo število šol in učnih moči, so aJali misliti, da bodo prizadete slovenske šole z atrjšim številom učencev. hii “najresnejši problem,« je dejala dr. Paulin, »je ‘a šola v Romjanu. Že predvpisi niso obetali nič obrega Qd petih otrok, ki so obiskovali otroški k .|c v Romjanu, niso starši vpisali niti enega v tam-šol j° osn°vno šolo: kar štiri so vpisali v italijansko Sv °' družina petega pa ni bila pripravljena pustiti •plega otroka v enorazrednici, kakršna bo zaradi ^ ruanjkanja vpisov odslej šola v Romjanu.« •. Etatistično vzeto število učencev v Romjanu da. V šolskem letu 1988/89 je bilo vpisanih 15 otrok v vseh petih razredih. Na razpolago so bili trije razredni učitelji, dva učitelja pa sta prihajala po urah za telesno vzgojo in za angleščino. V šolskem letu 1989/90 je bilo deset vpisanih in ena učna moč manj. Ostala sta dva razredna učitelja in še učna moč za pomoč prizadetim in problematičnim otrokom. Tudi pouk angleščine je ostal. Za šolsko leto 1990/91 je bila nevarnost, da bo ostal le en učitelj za osem učencev v enorazrednici, druge dejavnosti pa še niso bile definirane. Ker je bil položaj zaskrbljujoč, so starši, učno osebje in ravnateljstvo predlagali skrbništvu, da bi ostal razredni učitelj, poleg tega pa bi prišel po urah še predmetni učitelj in pomožna učiteljica. Tako bi omilili težave, ki so nastale zaradi staršev, ki niso vpisali svojih malčkov v Romjan., Tudi sindikalni predstavniki, ki vsako leto pregledajo predstavljene načrte za nove organike, so izrazili pozitivno mnenje in so se obvezali, da podprejo šolo v Romjanu. Od zbranih predstavnikov CGIL, CISL-Sinascel, UIL in drugih se je samo predstavnik UIL izrekel negativno. Očitno je šolsko skrbništvo upoštevalo, da je treba ohraniti učni mesti v Romjanu in je ugodilo želji ravnateljstva. Za tako pozitivno odločitev je ravnateljica dr. Paulin izrazila veliko zadovoljstvo. Skrbništvo je dokazalo veliko razumevanja za slovensko šolo. Z druge strani pa je ravnateljica manj zadovoljna glede razpleta na šoli v Rupi. Prav tu bo namreč en učitej manj za deset otrok in šola se praktično spremeni v enorazrednico. Preveč je bilo vpisov v So-vodnje v zadnjih letih, ker so se starši iz Rupe zbali enorazrednice. Tudi mešani zakoni in vpisi v italijanske šole (tudi zasebne) so povzročili padec vpisov. Perspektive so sledeče: poleg razrednega učitelja bo priključen še drugi učitelj, ki bo po urah skrbel za razne dejavnosti in za predmetna področja, ki so predvidena po novih učnih načrtih. Drugi dve šoli z majhnim številom učencev sta Vrh in Jamlje. V Jamljah bo enorazrednica s petimi učenci v treh razredih in enim samim učiteljem. Tudi tu se poraja problem, da je zanimanje za šolo nihajoče. Starši raje vpisujejo v Doberdob, zato stanje ni najboljše. Povsem drugače pa je na Vrhu. Kljub temu da število učencev niha, ker je demografski padec povsod občuten) je razpoloženje staršev okrog šole povsem drugačno. Vrhovci so ponosni na svojo šolo in zato je šola dosti bolj povezana z vasjo. Za vrhovske malčke bosta tudi letos skrbela dva učitelja, če bo mogoče, pa bo prisoten še tretji po urah za dodatne dejavnosti. Poleg tega, je povedala dr. Paulin, bo ostal pouk angleščine na šolah, kjer je bil do sedaj,, t.j. v Doberdobu, Romjanu, Jamljah in Sovodnjah, vendar bi rada razširila pouk tujega jezika še na šoli na Vrhu in v Rupi. Dokončna odločitev bo sprejeta tik pred začetkom šolskega leta. Z dr. Paulinovo je stekel pogovor tudi o sodelovanju občinskih uprav s šolo. Ravnateljica je dejala, da je odnos z novo ronsko upravo precej bolj hladen kot s prejšnjo. Uprava sicer ni odpovedala pomoči slovenski šoli in še vedno skrbi za prevoze, vendar so odnosi precej bolj formalni. Z občino Štarancan so tudi težave, ker nima posluha za probleme slovenske šole in se skriva za dejstvom, da nima dovolj denarja. Nasprotno pa je odnos s slovenskimi upravitelji občin Doberdob in Sovodnje dober in konstruktiven, vendar si ravnateljica želi več zanimanja za šolo tudi mimo rutinskega dela in več razpoložljivosti za skupno reševanje problemov. Dr. Paulinova je za zaključek dejala, da bo treba staršem dokazati, da je njihovo nezaupanje v enorazrednice neutemeljeno: kjer je učiteljski kader dober, se da premostiti marsikatero težavo. Poleg tega pa so danes operativni novi učni načrti, ki dajejo veliko več možnosti učencem, kot nekoč. Prav po tej poti bo treba naprej. Na podlagi števila učnega organika bo s prihodnjim šolskim letom uresničen program dejavnosti v največji možni meri, da bi ne ostala rikrajšana nobena šola na območju doberdobskega idaktičnega ravnateljstva. Marko Jarc V prostorih Formentinijevega Vinskega muzeja v Števerjanu so v prejšnjih dneh odprli mednarodno razstavo nalepk za steklenice z vinom. Na ogled je kar tisoč štiristo primerkov najrazličnejših nalepk z vseh koncev sveta. Razvrščene so na 72 panojih, ki so bili posebej izoblikovani za to razstavo. Zbirko so pripravili uredniki enogastronomske revije "Taste Vin" iz Trevisa, njeno predstavitev v Števerjanu pa je omogočil založnik revije Annibale Toitolo. Na otvoritveni slovesnosti so poudarili pomen tovrstnih razstav, ki privabljajo v Števerjan vse več radovednežev. Prejšnji mesec so namreč zaprli mednarodno razstavo stekleničnih odpiračev, ki je po trditvah organizatorjev privabila več kot 10 tisoč obiskovalcev. Upravitelji Vinskega muzeja, ki so ga odprli leta 1987, so z veseljem ocenili uspeh specializiranih razstav, zato nameravajo v bodoče še razširiti sedanje razstavne prostore. Razstava nalepk je odprta vsak delavnik od 8. do 17: ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure do konca oktobra. Vstop je prost. Dveletni tečaj Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo v ponedeljek, 20. t. m., objavili razpis natečaja za vpis v dveletni tečaj za poučevanje prizadetih. Tečaja se bodo lahko udeležili učitelji in profesorji v rednem staležu, kakor tudi docenti z enoletnimi suplencami. Na gradu Še Tavemier in Moretti k »tiski pregled Amidei na goriš-q(1j gradu bo nocoj in jutri ponudil njN še zadnjih dveh filmov iz letoš-PtN1 sP°rec^a- Drevi ob 21. uri bodo nieaia,i francoski film »La vita e je altro« Bertranda Taverniefa, ki qV( uPct; z Jeanom Cosmosom tudi Pol°r SCenttrija, jutri pa se bo letošnja nii'jtna blmska sezona na gradu skle-obp s Mmom Nannija Morettija (ki je gla^ern scenarist, režiser in nosilec roSsne igralske vloge) »Palombella t)0 L^nia dva filma v doslej ne poseb-i)0 {®stečem sporedu, ki ga je dodat-ZdCpPiia še slaba tehnična oprema h0tnns' 2 nemogočim zasilnim ekra-/e ’ sto si precej različna. Tavemier v0 n^el film v katerem razglablja o Sr, '1 a Preide na ljubezen in želi, kot optj Pzvvi, posredovati predvsem duN^tično sporočilo v nasprotju z Mn Polu r.ettiiev film pripoveduje o vater-0(ic{a!n krizi KPJ dveh med seboj zelo simb stvareh, ki pa sta v filmu Afore?r no P°vezani. Predvsem pa Poverf z neizprosno odkritostjo pri-Hh inie 0 sebi, svojih stiskah, idea-razočaranjih. Prevladujočim katastrofizmom. Poletno razmišljanje o trgovinah in sezonskih razprodajah Dovolj odprtih trgovin, živahen obisk Poletne razprodaje privabljajo v Gorico lepo število domačih in tujih kupcev, ki si pred dopustom nabavijo še zadnje nujne (in ne) stvari. Trgovine so, kljub počitniškemu času, še kar polne, to predvsem do petka, saj sta sobota in nedelja raje posvečeni kopanju in sončenju pri morju. Na tolikšen obisk je prav gotovo vplivalo dejstvo, da je precej trgovin odprtih tudi sredi avgusta. Očitno se pogoji za delo v trgovini spreminjajo in terjajo določeno usklajevanje. V zadnjih letih se je tudi čas počitnic razširil na julij in september, zato je v avgustu precej ljudi doma. Poleg tega je treba zabeležiti dober obisk iz sosednje Slovenije, ki je letos ponovno naraste! zaradi večje kupne moči dinarja. Trgovcem se torej ne splača za daljši čas zapirati trgovin, saj je možnosti za ugodno prodajo precej. Izjema je bil le velikošmarni teden, ker je praznik padel na sredo in to je mnoge prepričalo da so trgovino zaprli za teden dni. Enaka ali podobna ugotovitev velja za javne lokale. Odprte gostilne so bile prejšnja leta v tem času prava redkost, Tudi jestvine je letos laže dobiti: tovrstne trgovine so namreč uvedle popoldansko zaporo, medtem ko so zjutraj redno odprte. Pred velikim šmarnom je bilo v Gorici precej živahno. V četrtek je bil v mestnem parku tradicionalni sejem, ki je privabil neobičajno veliko število obiskovalcev. Menda je bila gneča ponekod večja kakor ob sejmu sv. Andreja. Ljudje so se množično pripravljali za odhod, bali pa so se tudi običajnega istočasnega zapiranja trgovin za dopust. Poleg tega so kupce mikale vabljive razprodaje, ki obetajo ugodno nakupovanje po zelo nizkih cenah. V izložbah se je v prvih dneh posezonskih ali sezonskih razprodaj kar gnetlo blaga. Zaloge so bile pred tem polne, saj se moda hitro spreminja in kar je letos šlo v promet, vnaprej brez večjih pocenitev ne bo več. Prodajalci so se tako zavedali, da morajo sezonsko blago nujno prodati, saj so oblačila za jesen - zimo 1990/91 že v skladiščih, poletno blago pa prihodnje leto skoraj ne bo več uporabno. Mnogi prodajalci so poskrbeli tudi za primerno reklamo, ki se ni omejila na zvočna vabila po mestnih ulicah, ampak je kupce seznanjala z izrednimi cenami celo s pomočjo pisnih sporočil. Spričo takšnega "bombardiranja" se ljudje marsikdaj znajdejo v težavah, saj se ob tolikih informacijah rada rodi zmešnjava. Po trgovinah je tako pred velikim šmarnom bilo opazno zadovoljstvo: razprodaje so bile precej uspešne. Vabljive cene so pač opravile svoje. Marsikdo se je odločil za nakup bolj zaradi nizke cene, kakor zaradi dejanske potrebe. Vendar vabljive cene še ne pomenijo vsega. V našem mestnem obhodu smo naleteli, poleg zanimivih, tudi na take izložbe, ki bi si ne zaslužile pozitivne ocene. Razstavljeno blago je prav gotovo več let počivalo v kakem kotu skladišča trgovine, trgovci pa so sedaj nameravali "podtakniti" raztresenemu kupcu staro blago. Nakupi ob priložnosti posezonskih razprodaj niso vedno najugodnejši, saj so ponekod popusti le 10- ali 20- odstotni. Po drugi strani pa se razprodaje lahko spremenijo v ugodno nakupovanje, predvsem če poznamo kvaliteto blaga in če znamo izbrati. Treba je torej pazljivo spremljati okuse in tendence ter uskladiti modo z uporabo. Največ povpraševanja je vsekakor po oblačilih, čeprav so kroji in barve taki, da jih bo naslednje leto težko nositi. Mislim predvsem na kričeče bar- ve (zelene, oranžne, roza itd.), pa tudi na črte, ki so letos zelo izstopale. Predvsem mladi so podvrženi modnim tokovom in to je v škodo trgovinam, ki morajo nujno vse razprodati. Kljub temu se v primerjavi z lanskim letom ni nič spremenilo. Dobiček je v glavnem enak, kupcev pa je tudi ravno toliko. Veliko je, kot že rečeno, obiskovalcev iz Jugoslavije, ki prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev. Poleg oblačil gre dobro v prodajo spodnje perilo, saj so nekateri kvalitetni in lepi kosi v redni sezoni zelo dragi. Znane hiše so za zimsko sezono napovedale že podražitve. To velja predvsem za butike in trgovine, ki nudijo najnovejše modne artikle. Poleg tega bo konkurenca vse večja, saj po novih predpisih bodo lahko iste znamke prodajali tudi večje blagovnice in kramarji. Mimo zgornjih ugotavljanj le še nasvet: če se že odločite za obisk poletnih razprodaj ali za morebiten nakup modnega kroja, dobro premislite, ali boste nabavljeno blago res tudi uporabili. Večkrat se namreč zgodi, da zaradi vabljivega popusta nakupimo obleko,1 ki jo oblečemo le parkrat, nato pa jo dokončno obesimo v domačo omaro. (af) živahna izletniška dejavnost SPD Dolomiti, Triglav, Kamniške Alpe Vi SePtemK Vreme tudi v drugi polovici avgusta in v začetku k°do ..tako naklonjeno, kakor je bilo v začetku sezone, Planij^priški planinci do jeseni v celoti izpolnili program Se20n^h izletov in tur ter ga predvidoma še obogatili. ?aradi planinskih izletov se je sicer pričela nekoliko pozno Potetn PDsotnosti snega tudi v nižjih legah, vendar se je le bil nabaljevala skoraj nemoteno. Prvi zahtevnejši izlet kezijo a Tnlminski Migovec, sledil je obisk Zajavorja nad fbani oVZpon na Korošico, obisk Kanina z jugoslovanske Mine/ t r*ntovec v Kamniških Alpah, Triglav in prav zadnji prečenje skupjl/edna še dvodnevna tura v Dolomitih , WpalediSanMartin01 0 dvaij ^eta v najlepši predel Dolomitov se je udeleži-skupj alst članov. Opravili so dokaj zahtevno pot v osrčju ZaVeyjv'zavetišča Treviso do zavetišča Pradidali in do je pov Kosetta, mimo ledenika Fradusta. Manjša skupina ^tOraj v ,Pela na 2900 metrov visoki vrh v hrbtu Fraduste, ‘d Doni1 pa ,na razgledno (vendar, žal, se § poleci ° ^rimiero zgrnila megla) Rosetto. rhov. Tako je za konec tedna predviden vzpon na , Dsojnik, prvo soboto in nedeljo v septembru pa ; sliki Klek (Grossglockner). Tudi za september P Pskai V Zabetku leta programiranih izletov, je bilo vmes e*er°ni P°sameznih vzponov. Tako na Krn, h Krnskim j. V pr Predaji Zvona prijateljstva itd. Pskfli , ,amu SPD Gorica je do konca sezone zabeleženo U Vrhov ,= vL^r. i£pQh ajO y ^ i v pQvNateritU, ŠS nekai izletoVl let ?da 0r,ri slani SPD pa se bodo udeležili enotedenskega q Nc0 p Celovca do Gorice s katerim bodo obeležili 25-t’c° iti pratenia med Celovcem in Novo Gorico ter med g|,Pepo Ael°vcem. d0 .Prv0 z!vetje je bil vzpon osemčlanske skupine na Tri-k4dvljažey0boto in nedeljo v avgustu. Kar pet članov, se je Tj Ha stolpa povzpelo prvič. Izlet je vodil Mirko le u/dni, a nasmejanih in zadovoljnih obrazov, da so ^'Uski /nszli na vrh, so se postavili pred objektiv za 1 Posnetek. J Obisk v knjižnici v Števerjanu Kmalu računalnik Naše popotovanje po občinskih knjižnicah nas je tokrat privedlo v Števerjan. Knjižnica je bila tu ustanovljena leta 1970, od decembra 1988 deluje v novih šolskih prostorih. Da bi o njenem delovanju kaj več izvedeli, smo poiskali Annamario Škorjanc, ki je v števerjanski knjižnici zaposlena že dve leti. »Knjižnica ima približno 3.500 knjig, ki obsegajo več ali manj vse zvrsti,« nam je povedala. »Žal imamo na razpolago vse premalo denarja za nakup novih del, to pa onemogoča njeno redno dopolnjevanje. Slovenska literatura je na primer dobro zastopana, veliko manj italijanska, enciklopedije so v marsičem že zastarele. Novogoriška knjižnica Franceta Bevka nam vsako leto daruje okoli 100 slovenskih knjig, na pomoč nam je priskočila tudi goriška občinska knjižnica, s katero smo od vsega začetka v tesnem sodelovanju: ta nam namreč vsaka dva meseca posoja 100 del. Naši obiskovalci so tako seznanjeni z najnovejšimi knjigami. Sicer je naša knjižnica nasploh uspešno povezana z goriško, ki nam obenem tudi katalogira vsa dela. Nobenega sodelovanja pa nismo navezali z drugimi slovenskimi knjižnicami.« Kdo pa so običajni obiskovalci knjižnice? »Med šolskim letom je tu precej živo. Največ je osnovnošolcev in višje-šolcev, ki prihajajo po gradivo za najrazličnejše raziskave; v glavnem so to dijaki, ki pa ne kažejo prevelikega za- nimanja za raziskovalno delo, saj njihovo stoodstotno pozornost pritegne le strip II giornalino, ki jim je v naših prostorih na razpolago. Obstajajo seveda tudi izjeme; nekateri študentje namreč radovedno brskajo po katalogu, da bi izsledili kaj novega. Knjižnico obiskujejo obenem tudi odrasli, ki tu prebirajo časopise in revije — na ogledu so Katoliški glas, Novi Matajur, Novi list, Skupnost, Naši razgledi, Panorama, Famiglia Cristiana, II giornalino, Starbene, Zdravje, Pastirček, Mladika, Primorska srečanja - izposojajo pa si predvsem zgodovinske in pustolovske romane. Poleti je izbira knjig bistveno drugačna; obiskovalci knjižnice povprašujejo zlasti po ljubezenskih zgodbah, kriminalkah in best sellerjih, s katerimi si krajšajo čas v vročih, dopustniških dneh. Prisotnost vaščanov pa bi bila lahko še večja, saj je letno izposojenih približno le 690 knjig.« Kako pa mislite privabiti v knjižnico večje število ljudi? »Da bi sem prihajalo čim več obiskovalcev, imamo letos v programu nakup televizije in sterea, v teku prihodnjega leta bomo razpolagali tudi z računalnikom. Upam, da se bo tako zanimanje za knjižnico povečalo. Vsi pa, ki bi radi pametno izkoristili poletni čas in se posvetili branju, nas lahko obiščejo ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 18. ure.» N. K. Na 11. košarkarskem SP so modri prepričljivo premagali reprezentanco ZDA Jugoslavija za naslov prvaka Kje bo igral Oscar? BUENOS AIRES — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je prvi finalist 11. svetovnega prvenstva v Argentini in se bo jutri v finalu pomerila z zmagovalcem dvoboja med Sovjetsko zvezo in Portorikom, ki so ga odigrali ponoči. JUGOSLAVIJA - ZDA 99:91 (51:43) JUGOSLAVIJA: Petrovič 31 (7:9), Perasovič 4 (4:4), Čutura, Kukoč 19 (5:6), Paspalj 15, Zdovc 9 (1:2), Obrado-vič, Čurčič, Divac 7 (3:6), Komazec, Jovanovič, Savič 14 (2:3). ZDA: D. Smith 2, Randall 4, Maybey 7, Williams, C. Smith 5, Anderson 12 (2:2), B. Smith, Day 8 (1:1), Gattling 12 8:8), Laettner 2, Owens 11 (3:6), Mou-ring 28 (2:2). SODNIKA: Jungebrand (Fin.) in Ar-fini (Br.); PM: Jugoslavija 22:30; ZDA 14:21; TRI TOČKE: Jugoslavija 11:19 (Petrovič 6, Paspalj 3, Kukoč 2); ZDA 3:7 (C. Smith, Day in Maybey). Jugoslovanski košarkarji so sinoči z izredno učinkovito igro v napadu povsem strli mlade, toda borbene Američane, ki so verjetno odigrali svojo najboljšo tekmo na tem mundialu. Modri so vodili od 2. do zadnje minute in so si že v prvem polčasu nabrali prednost okrog 10 točk (najvišja prednost v 12. minuti pri delnem izidu 31:20), ki se je do konca tekme samo dvakrat nevarno zmanjšala: v 18. minuti (43:38) in pa v 25. minuti (60:55). Prav v trenutku največje krize so se modri v nadaljevanju nenadoma prebudili in s trojkami Petroviča v seriji dosegli odločilno prednost. Že v 33. minuti so namreč vodili s 87:69 in tedaj je bilo tekme dejansko že konec, čeprav so Američani s pressingom zmanjašli zaostanek. Za zmago jugoslovanskih košarkarjev so najbolj zaslužni branilci in predvsem sijajni trio Petrovič, Kukoč, Zdovc. Petrovič je za tri točke metal s fantastičnim obračunom 6:9 (skupno modri 11:19!), Zdovc je povsem onesposobil nevarnega ameriškega play makerja Andersona, Kukoč pa je s prodori pridno nabiral osebne napake. Brez njihovega doprinosa si zmage modrih sploh ne bi mogli zamisliti, kajti v obrambi in zlasti pod obema košema so igrali zelo slabo. Mouring je dobesedno osmešil »Lakersa« Divca, ki pa je igral z mrzlico in je bil svojim bolj v škodo kot v korist, tako da se je med centri bolje spet obnesel požrtvo- valni Savič. Sredi drugega polčasa si je lažje zvil gleženj še dotlej zelo solidni Paspalj, tako da je Ivkovičevo moštvo končalo tekmo brez dveh svojih standartnih igralcev (Divac je namreč dobil 5. osebno napako), a se to kljub temu ni poznalo. OD 5. DO 9. MESTA BRAZILIJA - AVSTRALIJA 100:93 V polfinalni tekmi za od 5. do 8. mesta je včeraj Brazilija, predvsem po zaslugi odličnega Oscarja (kar 48 točk), po izenačenem srečanju premagala Avstralijo, pri kateri se je zlasti izkazal Gaze, ki je dosegel 37 točk. Na sliki (AP): Divac ni dal svojega doprinosa, a je igral z mrzlico BUENOS AIRES — Vest, da se je društvo iz Caserte Phonola odreklo Brazilcu Oscarju močno odmeva tudi v Buenos Airesu. Pravijo, da je Oscar bridko jokal, ko mu je generalni menedžer Phonole Giancarlo Sarti sporočil, da se mu odpovedujejo, vendar pa naj bi bila žalost brazilskega asa kratkotrajna, če vemo, da mu od vse povsod ponujajo bajne angažmaje. Sam Sarti je priznal, da so se oglasili predstavniki klubov iz raznih držav in celo nekateri ameriški profesionalni NBA klubi. Kaže sicer, da Oscar želi ostati v Italiji, v tem primeru pa ga bo Phonola odstopila kakemu društvu iz A-2 lige, da ne bi preveč okrepila svojih tekmecev. Največ možnosti naj bi imelo društvo Fernet Branca iz Pavie. Smešno je pri tem, da je novi trener Pavie Tonino Zorzi, ki je po sramotnem porazu Brazilje proti Avstraliji besedno napadel prav Oscarja. Sistem ne ustreza Podpredsednik italijanske košarkarske zveze F1P Eugenio Korwin si na vse kriplje prizadeva, da bi nekoliko izboljšal bledo podobo azzurrov, ki se na tem mundialu morajo zadovoljevati z nastopi v tolažilni skupini. »Naš rezultat je nedvomno skromen, vendar pa je treba pri tem upoštevati več olajševalnih okoliščin. Med te sodijo neverjetna serija poškodb, sovražno razpoloženje gledalcev v Rosariu in sumljivi rezultati, ki so za cilj imeli določevanje mest za prihodnje olirh' pijske igre.« Korwin pravi, da se je z generalnim sekretarjem F1BA Borisem Stankovičem že pogovarjal o morebitni revizij1 sedanjega sistema tekmovanja. Kot-win pravi, da je Stankovič soglašal i ugotovitvjo, da so bila na SP oškodovana evropska moštva. Po mnenju podpredsednika FlP naj bi odslej P° kvalifikacijskem delu igrali po sistemu neposrednega izločanja. Glede nastopa azzurrov je Korwin opozoril še na dejstvo, da je Italija na tem prvenstvu nastopila z zelo mlado ekipo, a je bila kljub temu izločena samo zaradi točke razlike. Prvenstvo vsekakor predstavlja odlično izhodišče za prihodnje evropsko prvenstvo, ki bo 1991. leta v Rimu. »Na domačih tleh moramo osvojiti kolajno,« je še dejal Korwin. Prožen urnik Urnik tekem argentinskega SP je zelo prožen. Organizatorji ga kar pogostokrat zamenjajo. Po najnovejših informacijah naj bi tako današnje in jutrišnje finalne tekme odigrali popoldne in ne zvečer. Današnji finale za 3. mesto naj bi (pogojnik je več h°l umesten!) bil tako na sporedu ob lomi, se pravi ob 23. uri po našem času. Isto naj bi veljalo tudi za jutrišnji veliki finale. Sicer pa se na tem SP organizatorji res niso izkazali. Pzea dnevi je nekdo hudomušno komenb' ral: »Organizacija prvenstva ni ne dobra ne slaba,- je preprosto ni...« Italijan Cassani osvojil Pokal Bernocchi Znani azzurri za SP Drevi ob 20.30 na stadionu Grezar Triestina z Brazilci LEGNANO (MILAN) - Italijan Davide Cassani je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki za Pokal Bernocchi, ki je bila tudi zadnja izbirna izkušnja za italijanskega zveznega trenerja Martinija za določitev reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Cassani je zmagal v sprintu pred klubskima tovarišema Rolfom Soren-senom in Massimom Lellijem. VRSTNI RED 1. Cassani 4.53'36" s poprečno hitrostjo 41,689 km na uro; 2. Sorensen (Dan.); 3. Lelli; 4. Passera; 5. Ugrumov (SZ); 6. Van Der Poel (Niz.); 7. Giuppo-ni; 8. Abdujaparov (SZ) po 38". Po tej preizkušnji je Martini torej določil 14 azzurrov, ki bodo nastopali 2. septembra na tekmi za SP v cestni vožnji na Japonskem. Le-ti so: Franco Ballerini, Emanuele Bombini, Gianni Bugno, Davide Cassani, Bruno Cen-ghialta, Francesco Cesarini, Claudio Chiappucci, Maurizio Fondriest, Mas-simo Ghirotto, Alessandro Giannelli, Marco Giovannetti, Massimiliano Lelli, Michele Moro, Alberto Volpi. Od le-teh pa bosta dve rezervi. Tudi profesionalci na olimpijskih igrah? MAEBASHI (JAPONSKA) — Na zasedanju mendarodne amaterske kole- sarske zveze je predsednik, Sovjet Valerij Sisojev dejal, da bi lahko tudi kolesarji profesionalci nastopili na olimpijskih igrah, saj nastop le-teh ne bi oviralo razvoj amaterskega kolesarstva na sploh. Caratti preseneča NE HAWEN (ZDA) Italijan Cris-tiano Caratti je spet presenetil. Potem ko je premagal Američana Brada Gil-berta, je v osmini finala odpravil še Izraelca Amosa Mansdorfa s 5:7, 7:6, 6:3. Preseneča tudi poraz Ekvadorca Andre Gomeza, ki je izgubil proti Južnoafričanu Van Rensburgu s 5:7, 7:6, 6:7. McEnroe izločen INDIANAPOLIS — Američan John McEnroe je izgubil v osmini finala proti Novozelandcu Everdenu, ki ga je premgal s 6:2, 6:4. Ostali izidi: Becker (ZRN) - Curren (J. Afr.) 7:6, 6:4; Agassi (ZDA) - Martin (ZDA) 7:6, 6:4; Berger (ZDA) - Hlasek (Švi.) 6:4, 6:2; Sampras (ZDA) - Wiysken (ZDA) 6:7, 6:3, 6:4; Courier (ZDA) - Stoltemberg (Avstral.) 4:6, 6:3, 6:2; Lundgren (Šve.) -Matsuoka (Jap.) 6:4, 1:6, 7:5; Rennen-berg (ZDA) - Krickstein (ZDA) 6:4, 6:2. Po vrsti lažjih trening tekem z amaterskimi enajstericami se bo drugoli-gaš triestina drevi na Grezarju predstavil svojim navijačem. V mednarodni prijateljski tekmi se bodo namreč Giacominijevi varovanci pomerili nič manj kot z brazilskim prvoligašem America iz Ria de Janeira. Za tržaške ljubitelje nogometa se torej obeta resnično prava poslastica pred skorajšnjim začetkom tekmovalne sezone s tekmami za italijasnki pokal. Drevišnja tekma se bo pričela ob 20.30. Zavarovanje je NEAPLEJ — Podrobnejši pregled pri zavarovalni družbi je pokazal, da je bil ferrari Diega Armanda Marado-ne redno zavarovan, zato ga bodo čim-prej izročili slavnemu nogometašu, potem ko mu ga je prometna policija v četrtek zasegla na avtocesti pri Imo-li. Ostaja pa prekršek zaradi prehitre vožnje. Razjarjeni navijači SAO PAULO — Razjarjeni navijači brazilskega prvoligaša Palmeirasa so v četrtek ob zori dobesedno opustošili sedež kluba v znak protesta, ker se je ekipi že spet izmuznil naslov prvaka, neuspešno pa ga zasleduje že od leta 1976. Navijači, bilo jih je kakih 100, so iz sedeža odnesli vse lovorike kluba. Poraz in zmaga Smelta PULJ — V nadaljevanju poletne evropske košarkarske lige v Pulju je Smelt Olimpija z 88:7^ izgubila z Gra-dino, nato pa sinoči z 82:61 odpravila švicarski Vevey. Ostali izidi: Šibenka -Paini Neapelj 73:65 (35:25); Charloten-burg (Belrin) - Vevey (Švi.) 73:64; Šibenka - Gradina 80:65, Charlotenburg - Paini 80:77. Lestvica: Šibenka 8, Charlotenburg 6, Smelt Olimpija 4 in Gradina 4, Paini 2, Vevey 0. Nekaj izidov iz Berlina BERLIN — Do zaključka redakcije smo iz atletskega mitinga grand prix v Berlinu dobili sledeče izide: MOŠKI kladivo: Sedik (SZ) 81,50; 100 m: Burrell (ZDA) 10’T7; 400 m: Everett (ZDA) 44"61; 110 m ovire: Dees (ZDA) 13"29. ŽENSKE 100 m ovire: Lopez (SZ) 12,95 m; 100 m: Ottey (Jam.) 10"82; 1.000 m: Wachtel (NDR) 2'30”67. Garza prvak NICA Loreto Garza (ZDA) je nov svetovni prvak v superlahki kategoriji po verziji WBA. Po točkah je (12 krogov) premagal dosedanjega prvaka Argentinca Juan Martina. Odbojkarski turnir v Kopru Presenečenje v prvem dnevu KOPER Včeraj se je v Kopru pti-čel 3. mednarodni ženski odbojkarsk1 turnir in že v uvodnem srečanju }■ kola je prišlo do presenečenja, ko Je italijanska šesterka Logistica Venet® iz Mogliana (član italijanske A 2 hQe’ s 3:0 (15:12, 15:13, 15:13) premagala en® najboljših jugoslovanskih ekip, nnari' borsko Palomo Branik. Mariborčanke imajo letos dokaj spremenjeno ekip0 2 dvema tujkama (Hlodkova, Prohask°_ va), pa vendar so šele v tretjem niz zaigrale nekoliko boljše in v razglej zapravile priložnost za vsaj častni m2- V drugi tekmi 1. kola je lanskoletna zmagovalka turnirja kadetska beloruska reprezentanca iz Minska gladko 3:0 (15:1, 15:9, 15:5) premagala Kopej Cimos, za katerega so nastopile: Zahti' la, T. in S. Žilič, A. in M. Obid, KrmaC' Dobrinja, Mankoč, Hrvatin, Stropm14, Savarin in Korošec. . Danes se turnir nadaljuje, sklenj®'^ pa bo jutri, v nedeljo z velikim fina lom, ki se bo pričel ob 11.30 uri. ^ Prošnje za bazen Tržaška Občina obvešča, da je trebe prošnje za uporabo občinskega bazen Bianchi in bazena na Alturi dostavi upravi do 14. septembra. Prošnje spf® jemajo zjutraj na Trgu Unita od “■ do 12.30 v sobi št. 32. Predstava naj se nadaljuje! Vest, da bo košarkar Dino Radja odslej igral za rimski Messaggero za bajno vsoto 3,6 milijard lir letno (petletna pogodba naj bi igralcu zagotovila 15 milijonov dolarjev), je razumljivo sprožila val komentarjev, ugibanj in več ali manj etično-moralno naravnanih razmišljanj. Čeravno »fe-lenovelas« okoli tega igralca ni še zaključena, saj obstaja še možnost, da zaradi zapletjajev v sami pogodbi Radja ne bo igral za Gardinijev Messaggero, ostaja dejstvo, da je vodstvo italijanskega košarkarskega prvoligaša pripravljeno potrositi bajno vsoto za nakup enega igralca. Ljubitelji statistik znajo povedati, da milijardna vsota odgovarja znesku mesečnih plač, ki bi ga v 5 letih dobilo 200 in več tovarniških delavcev. Vsak komentar je zatorej odveč. Primer Dina Radje pa ni osamljen, saj predvsem v svetu nogometa se milijardni nakupi vrstijo kot na tekočem traku. Kot primer lahko povemo, da je letošnja nakupna mrzlica turin-skega Juventusa »zahtevala« 65 milijard lir. V tem neustavljivem teku pa so se izkazali tudi drugi italijanski klubi. Prihod denarnikov v svet profesionalnega športa je svojo »sled« pustil tudi v odbojkarski stvarnosti. Berlusconi, Gardini, Benetton in drugi so povsem na novo zarisali odbojkarsko li« z milijardami. Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje, kam nas bo ta neutrudljivi milijardni tek pripeljal? Jasno je, da bi s tem v zvezi morala svojo povedati sama vlada, oziroma pristojni športni organi, ki bi morali poskrbeti, da se v eni in isti ligi (denimo nogometni) ne ustvari prevelika razlika med posameznimi klubi. Nerazumljivo je tudi, da nogometna zveza, kljub očitni denarni razliki denimo Juventusa in Milana na eni ter Cagliarija in Lecceja na^ drugi deli vsem enake denardne podpore in vsi imajo iste olajšave. Nerazumljivo je tudi, da sama zakonodaja dovoljuje tem športnim mogotcem, da si dobršen del iztrošenega denarja za nakupe igralcev in druge »upravne« stroške odtrgajo od same davčne prijave. Kako to? Na podlagi zakona št. 91 prvoligaška nogometna društva ne smejo svoje letne obračune zaključiti z morebitno aktivo ali bolje rečeno: če je že aktiva, potem jo morajo ponovno investirati v samo društvo, dividendo med članstvom ni dovoljen. Sicer se redkokdaj primeri, prav zaradi milijardnih nakupov, da kakšno društvo zaključi sezono z aktivo. In v tem obstaja trik. Slovite italijanske ekipe, za katerimi stojijo mogotci kot so Berlusconi, Agnelli, Tanzi in drugi, izgube lahko vključijo v same bilance njihove dejavnosti, kar pomeni dobršna davčna razbremenitev. Enostvano povedano: Agnellija je Baggio stal le polovico stvarne vsote, razliko je »plačala država«, saj je bila Agnellijeva davčna prijava »olajšana« za kakih 10 milijard lir (samo kar zadeva nakup Baggia). V košarkarskem svetu je položaj sicer podoben z razliko, da pri tem športu igra glavno vlogo sponsoriza-cija. Gospodarski dobrotec, ki je večkrat tudi lastnik ekipe (Messaggero, Benetton, Scavolini) velike izdatke za nakup igralcev vključi v pasiva svoje bilance kot strošek za promocijo svojega podjetja in temu, jasno, sledi povsem »razbremenjena« davčna prijava. Takih in podobnih legalnih rešitev je očitno še veliko, tako da je v tej zapleteni fiskalno-upravni džungli težko slediti poti, ki pelje iz nje. Predstava naj se nadaljuje! Vprašanje pa je, koliko časa bo profesionalni športni cirkus vzdržal vragolije raznih milijarderjev-akrobatov in koliko časa še bo »spoštljivi publicus« zahajal na tribune. RUDI PAVŠIČ Edi Golob bo odslej lahko sodil v C-l ligi Poletne počitnice se iztekajo tudi za goriške odbojkarje, ki bodo oktobra začeli s prvenstvenim trudom. Tudi v novi sezoni ne bo nobena slovenska goriška ekipa nastopala v državni C-l ligi, saj sta tako 01ympia in Meblo Imsa med moškimi kot Agorest med ženskami člani deželne C-2 lige. V upanju, da bo letošnje prvenstvo našim predstavnikom prineslo kakšno prijetno presenečenje, velja povedati, da smo vendarle zabeležili »napredovanje« v državno ligo, tokrat v vrstah sodnikov. Gre za Goričana Edija Goloba, ki bo odslej sodil srečanja državne C-l lige. Za Goloba, ki je svoj čas igral za štandreški Val, je to vsekakor nagrada za svoje dosedanje prizadevanje kot odbojkarski sodnik. Ob njem pa sta v državno ligo napredovala tudi Giorgio Germini (Gorica) in Marco Cabas (Moša). Goriške sodnike v B-ligi pa bosta zastopala Luciano Bravi iz Tržiča ter Giancarlo Marangon iz Gorice. (r-P) Na sliki: Edi Golob med sojenjem lanskoletnega derbija med 01ympio in Meblom Imsa. (Foto Pavšič) Pogovor z Borisom Košuto, teniškim trenerjem Gaje »Potrebujemo nove kadre« Boris Košuta s svojimi mladimi varovanci za roiansko cerkvijo biva 46-let-noriš Košuta, uveljavljeni zamejski 2 IIllznoteniški in nato teniški igralec. zadovoljstvom je prisluhnil našim n^?s?rijem in se pogovoril o svoji bo-xt 11 športni karieri, o kateri pričajo Vanju ki mrgolijo po stano- »Bi Zač i93 ^eta sem i9ral namizni tenis, bafo sem Pri P°m- Na začetku sem se kot* tut^ z atlotiko. Leta 1969 sem heo PQsameznik osvojil naslov držav-lqS? Prvaka. Uspeh sem ponovil leta Večv 3 tokrat z ekipo CUS iz Firenc, rez *irat sem oblekel dres državne rep-chtf11*31106, a z ni° debitiral v Miin-U,; u. Proti Švici. Leta 1969 sem diplo-kult na troski Visoki šoli za telesno Sor ara’ tako da sem danes kot profe-tehn:?iovadbe zaposlen na tržaškem »Kr m zavodu Carli.« Zq f0' do ste'se potem odločili ker?^ vnePremagan na namiznoteniš-odlo- fZelnem nivoju sem se leta 1970 sebnjv Za daljši lopar, vendar brez po-Vsejrazlogov. Odločilno vlogo je po Kafi^rjetnosti imel prerano pokojni ki jp «ndež, ki me je privabil h Gaji, tki ip v tvi me J c ii v-iuji, Se danes edino zamejsko teniško opte .v°-. Izjemoma sem se za ta šport PravQebl že precej star. Toda zelo letrišr0 rni prišle dolgoletne namizno- ■»»o R6 Qr-v/-»r-fa cfa narrvrcir' Zel0 izkušnje. Športa sta namreč ver-.....— hegj^Pdobna: individualna, brez fizič-zitjm .kontakta z nasprotnikom, z izra-ttU. a tehničnimi in taktičnimi vrlina-prav , 9ibi so pri tenisu drugačni in Vaditi Sem moral na začetku mnogo doSex| saj je bilo samo tako mogoče se lof, dovršeno tehniko. Tenisa sem »Knl? Ye*iko vnemo.« ti?« UHsni so vaši dosedanji rezulta- tlrrojr^ sem zmagal na društvenem Paltigo ' šg se spominjam napetega fi-0dvija] ^v°boja z Lasičem, ki se je izraziti ?3 asfaltu. Kmalu sem začel z Ujem o1?1* agonističnim udejstvova-ha. prpri ekipah Monfalcone in Aurisi-treben f-0? k tema ekipama je bil po-P0laoai- i zato' ker pri Gaji niso raz-se n s Peščenimi igrišči, na katerih i orviu odvijale važnejše tekme. Že dežep d h sem »i1 me<1 najboljšimi Sel na p Tpmembno zmago sem dose-Sortiu, , aškem turnirju za tretjekate-‘eta Tommasini sport",a cela tri vkljurpIn med redkimi Tržačani kar Dro? v Prvo skupino C kategorije, teiriškB?jStav*ia moj največji uspeh na bratlg ^ Področju. V C kategoriji sem »Trpn?0 vašQ mentorska kariera?« ralec i«,1?3111 že vsaj deset let. Kot ig-trener sem začel pri Monfal- so Po v coneju in svojo pot nadaljeval pri društvu TC Triestino. Od leta 1985 imam diplomo teniškega učitelja, medtem ko zadnje tri sezone plodno sodelujem pri škedenjskem AET. Med drugimi sem vadil 9-letnega Mattea Vlaccija, ki sodi med najperspektivnejše teniste na državni ravni in je bil tudi povabljen v VVimbledon. Skoraj od samega začetka sem kot mentor sodeloval tudi pri Gaji, vendar bolj "part-time". Ponudbo društva AET sem na primer sprejel pod pogojem, da lahko v njihovih objektih treniram skupino gajevcev. Pri našem društvu je predstavljalo pomanjkanje pokritih igrišč največji problem, saj nam je onemogočalo udejstvovanje v zimskih mesecih. Z letošnjo sezono pa se nameravam posvetiti le padriško-gropaj-skemu društvu. Lani me je močno prizadela smrt Karla Rudeža, ki je pustila za seboj velikansko praznino. V meni živi nekakšna moralna obljuba z njim; takoj sem čutil potrebo po nadaljevanju njegovega dela. Karlo je imel posebno pri srcu mladino in se zavzemal, da postane naš klub konkurenčen.« »Razpolagate pri Gaji z obetavnimi igralci?« »V prvi vrsti moram omeniti mlado agonistično skupino, ki jo sestavljajo Borut in Aleš Plesničar, Martina Ku-fersin, Vasja Vavpetič in Erika Race. Aleš je številka 1 v deželni kategoriji under 12, v kateri uspešno nastopajo tudi ostali naši tenisti. Borut je za leto starejši in je po lanskoletni zelo uspešni sezoni moral letos plačati davek neizkušenosti v kategoriji under 14 z malo slabšimi rezultati. Za uspehe moram pohvaliti tudi starše, ki so s svojo angažiranostjo premostili marsikatero breme. V prihodnji sezoni računamo na sestavo konkurenčne ekipe under 14, s katero bi lahko celo naskakovali državni naslov. Med starejšimi gajevci naj omenimo 18-letnega Alberta Prelca, Aljaža Vavpetiča in Andreja Bal-dassina, ki drugače malo tekmujejo. Pred kratkim je za lopar spet prijela Daša Grgič in z dobro uvrstitvijo na openskem turnirju za nekvalificirane igralke dokazala, da bi z večjim angažiranjem lahko dosegala vidnejše rezultate. Edina naša klasificirana igralka pa je Cirila Devetti, ki nastopa v kategoriji C-4. Zelo perspektivni Dor-jan Gomizelj je moral žal igranje opustiti zaradi prometne nesreče.« »Se udeležujete tudi ekipnih prvenstev?« »Imamo ekipe v prvenstvih over 35 in over 45. Poleg tega nastopamo v italijanskem pokalu za neklasificirane igralce. Osebno sem pred kratkim nastopal v kategoriji over 45, skupaj z Vavpetičem in Prelcem. Kot posameznik sem pred kratkim v Pordenonu zmagal na deželnem prvenstvu veteranov. V treh setih (3:6, 6:2, 6:2 ) sem slavil nad prvim favoritom Pizzolitom. Zaradi tega rezultata in uspehov najmlajših tekmovalcev se je Gaja prebila med deseterico najboljših društev v deželi, kar predstavlja velik uspeh.« »Kaj bi rekli o delovanju teniške sekcije na splošno?« »Razpolagamo z zadostnim številom igrišč, saj se bosta dosedanjim štirim verjetno že letos pridružili še dve. Gre za en asfaltirani in en peščeni teren, katera so že pokrili. S pokritim objektom bi končno razrešili naš ključni problem, to je pomanjkanje pokritih prostorov. Večkrat nam je uspelo oblikovati kvalitetne skupine, ki pa so se v zimskih mesecih redno razpuščale. Trdno upam, da bosta letos pokriti igrišči končno dograjeni in bo torej mogoča ustanovitev teniške šole v pravem pomenu besede, take, ki lahko deluje brez zastojev. Velik problem predstavlja vzdrževanje peščenih igrišč, a potrebovali bi tudi nove kadre.« »Kujete kak poseben načrt?« »Naj takoj povem, da je igrišč dovolj. Članov, večinoma gre za rekreativce, je okrog 180. A s šestimi igrišči bi utegnili zadovoljiti tudi od 200 do 250 članov. Problem je, da bo treba poskrbeti še za druge infrastrukture. Mislim na udobnejše slačilnice, na tajništvo in na t. i. "club-house". V le-tem bi uredili okrepčevalnico in prav bi prišla predvsem iz družabnega vidika. To je naš cilj, a za njegovo uresničitev bi bila potrebna korenita obnovitev celotnega objekta, ki jo sami lahko težko izvedemo. Kot edini slovenski teniški klub računamo zato na pomoč širših zamejskih krogov.« WALTER KOREN obvestila TPK SIRENA organizira tečaj wind surfa za odrasle in mladince od 20. do 25. t. m. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu v Miramar-skem drevoredu 32 v popoldanskih urah, tel. 422696. ŠD BREG, ŠZ SLOGA, ŠD SOKOL sporočajo, da je telefonska številka dijaškega doma, v katerem bivajo udeleženci priprav v Kočevju, (003861) 851263. SK BRDINA sporočajo vse člane, da se začenjajo suhi treningi in priprave za Miltaler z odhodom 1. septembra. Zbirališče na Opčinah - Brdina - v torek, 21. t. m., ob 18 uri. ŠZ JADRAN - ODHOD ZA PULJ ŠZ Jadran obvešča vse tečajnike mednarodnega košarkarskega kampa IBA v Pulju, da je odhod z avtobusom za Pulj jutri, 19. t. m., ob 8.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah ali ob 9.00 z mejnega prehoda na Pesku. ŠZ JADRAN obvešča, da bo Jadranov urad zaprt od ponedeljka, 20., do sobote, 25. t. m. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da se treningi za vse igralce (letniki 1973 in 1974), ki so v Trstu, začnejo v ponedeljek, 20. t. m., ob 19.00 na Stadionu »Prvi maj«. BRUNO KRIŽMAN mm MALDIDO GRINGO Ob vojaški pristonosti, ki jo terja gverila, je na cestah tudi precej prometnikov, ki pa zapirajo obe očesi, ko mimo vozijo prepolni avtobusi. Svarilni klic šoferja, ko opazi policaje je "tortuganse" (potuhnite se, dobesedno poželvite se). Kdor stoji se mora skloniti, da bi miličlnik ne opazil gneče. Ob jezeru Atitlan sem obiskal tudi nekaj nabrežnih vasi, ki živijo v skoraj popolni osamljenosti od tistega kar doma pridelajo, nalovijo aliprodajo obiskovalcem. Pred odhodom sem celo razmišljal, da bi v čisti in topli vodi jezera zaplaval, nepopolno zdravstveno stanje pa me je odvrnilo od namena. Čoln pride do vasice San Pedro po uri plovbe. Potnike pričakajo otroci in odrasli, ki prodajajo drobne mandarine in kot prst majhne banane. Na razpolago so tudi pisane ogrlice iz fižola in semen. Vse to se dogaja na bregu. V vasi se nihče me zmeni za tujca. Domačini so slikovito oblečeni. Moški nosijo bele hlače do podkolena, okrašene s štikano črno mrežo pravokotnikov. Vmes je tudi nekaj barvnih okrasnih elementov. Ženske imajo skoraj enako izdelane bluze, na glavi pa nosijo rute zvite v blazinice. Nad vasjo je celo nekaj vinogradov, višje na pobočjih ognjenika pa so nasadi kave. Na bregovih in v vodi so zelo številni grobo izdelani čolni iz debel in stranskih desk kar pomeni, da lovijo tudi ribe. Ob obali so se številni domačini umivali, ženske pa prale. Občevanje s prebivalci nabrežnih vasi ni vedno lahko, ker je v njih španski jezik malo govorjen in vseka--kor tuja govorica. Zenske praviloma obvladajo španščino le za silo. Dokaj skromen dotok tujih obiskovalcev ni še motiviral domačinov k večji trgovski podjetnosti. Starejšega moža, ki je popravljal kmečko orodje sem nagovoril le v želji, da bi se z njim zapletel v pogovor. Zal je bilo njegovo znanje španščine skromno. Pravil mi je čemu služi orodje, katerega je popravljal, razumel pa sem prej iz očitnosti dela kot iz njegovega izvajanja. »Norteamericano?« me je vprašal. »No, de Italia,« sem mu odgovoril. »Es lejo?« Je daleč. »Zelo, zelo daleč.« »Čuantas horas de camion?« Koliko ur z avtobusom, je še dodal! Slika se ni bistveno spremenila v drugi vasi Santiago, ki je pod goro Atitlan. le oblačila vaščanov so bila rahlo različna. Kot drugje v Guatemali so tudi tu vsi moški imeli ob pasu machete. Različnost je prišla do izraza komaj na vzhodnem bregu jezera v vasici San Antonio. Na bregu so bile samo njive s čebulo na njih pa so delali moški v pisanih rdečih srajcah. Za fotografiranje niso bili pripravljeni. Više v bregu so pred hišicami ženske pridno tkale in štikale izjemno lepe prte in ogrinjala živahnih barv. Po kupčiji, katero sem sklenil sem obrtnico lahko tudi slikal skupno z njenimi proizvodi. Sicer so se ljudje obiskovalcem izogibali. Od nekod je priletela celo kepa strnjene prsti. S pogjanjem za nakup sem se nekoliko zamudil in moral hitro na čoln, ki je bil pripravljen za odhod. Spustil sem se na slepo skozi vaške klance in zašel v pravi labirint. Rešil sem se s tem, da sem prečkal njivo. Fant, ki je na njej delal je jezno zagodrnjal. Ob povratku sem se v bližnjem Pa- najachelu mudil le toliko, da sem pripravil nahrbtnik. Našem se direkten prevoz za Chichicastenango. Družba je bila sestavljena iz ...poslovnežev. V Chichicastenangu se vsak četrtek in nedeljo odvija sejem, ki je med najbolj^ slikovitimi v celi latinski Ameriki. Številni kramarji so zato v soboto že zapuščali Panajachel, da bi že isti dan v Chichi postavili stojnice za posle naslednjega dne. Sejem v Chichi redno obiskujejo klasični turisti, ki pridejo iz prestolnice, kljub precejšnji navzočnosti tujcev pa je ohranil vse značilnosti pristnega družbenega srečanja domačinov. Jasno je, da se sejem odvija zaradi domačinov in ne zaradi tujcev. Na njem je res nekaj kiča in tudi industrijskega blaga, za potrebe domačega prebivalstva. Barvitost sejma je na vsak način nepozabna. Prodajajo sadje in zelenjavo, prte, orgrinjala, usnjene pasove, lesene maske, vrče, cvetje, drva, posušene ribe... Ob teh stvareh tudi nekaj tipično domačih. Na primer živo apno v majhnih vrečkah. Cernu? Domačin, ki je na najbolj enostaven način tehtal približno kilogramske količine je razlagal, da s pomočjo apna prekuhajo koruzo pred končno uporabo. Resnici na ljubo mi dinamika ni bila povsem jasna. Na veliko so prodajali tudi »copal«, ki je temkajšnje kadilo. Gre za zmes smole in lubja posebnega drevesa. Za majhen arhivski primerek sem moral plačati pol guetzala. Ob taktiki nakupovanja tečejo različne teorije. Nekaj se lahko kupi že na večer pred sejmom, ker so številni kramarji že postavili stojnice, ob katerih bodo zaviti v odeje prespali. Drugi zagovarjajo nakupe v zgodnjih jutranjih urah, ko naj bi bili prodajalci najbolj nagnjeni k popustom v upanju, da jim bo zgodnji posel prinesel srečo v teku dneva. Najbolj pa se obrestuje nakupovanje v popoldanskih urah, ko so turisti iz avtobusov de-luxe že odšli in so ostali na sejmišču le potniki z manj strogim potovalnim programom. Chichicastenango je kraj, katerega je treba doživeti od zore do poznega popoldneva, ko začnejo stojnice podirati. Sejem ni edina zanimivost. Odvija se na trgu, kjer si nasproti stojita dve cerkvici. Vodilna je večja posvečena Santu Tomasu. Še pred zoro se pod strmim stopniščem in na ploščadi pred vhodom zbirajo verniki. Ob vznožju stopnišča sežigajo na posebnem kamnu zvitke suhega listja, morda koruznega. Sežiganje se nadaljuje cel dan in kup pepela je zvečer kar velik. Na ploščadi pred vrati pa že navsezgodaj verniki nihajo na žicah zvezane konzervne škatle, v katerih tli copal. Večina je pokonci, nekateri pa med opravilom tudi klečijo. Za to cerkev ni potrebno nobeno dovoljenje, fotografiranje pa ni dovoljeno. Notranjost vsebuje tudi klopi, domačini pa izven maše molijo, čepe na tleh okoli kamnitih podstavkov, ki so v vrsti po sredini cerkve. Na njih gori veliko tankih sveč. Posebno živahno je pred stranskim oltarjem, ki je okrašen s pisanim perjem. Ker je bila nedelja, sem doživel mašo, kateri je eksotičen ton dajalo igranje dveh marimb. Po maši je bil tudi krst. Duhovniku so starši predstavili kakih 40 otrok! oafk' naj 3 1® hrano na tla celice in nam z nežno odločnostjo dala hnt ilnoJhr *k-° in le posamezno vstopimo, potiho in neslišno otel Poveci at?° 'n se povešenega pogleda odmaknemo. Njen znak je ra Latin to' Tako sem čutil in takrat se nisem mogel zmotiti, se 9a deb0)111 'n Mauriziom sem pod strogim pogledom uniformi-Q,In_vstonii®uha prišel jaz na vrsto za pot v brezno. Neodločno °Pil v prijela za mojo in mi jo v divjem močno stiskala. In nikdaj ni bil jVi poj...K-rivoe. v cenci sem naieun 10 uuuiavijiv l?li subi i?, hrano k nekemu pisanemu krilu, iz katerega Urn? hloCm ®zn°sd obupano in dpšj fne rokn bolee stisk nežen, in nikdar ni bil dotik tako na Ui - d suA tak° prozoren in kristalno čist. In vendar me je v hostji0 roko ■ 1 da 80 utrinki razbeljenega pelina grenko kapali Poolc,^ajrai„ *? .razraščali bolečino stiska te mučenice do neznos-a ed *h se ■■ zakričal. V smrtni stiski sem dvignil povešeni » Plašno, kot da bi prosil odpuščanja, zazrl v oči. Ona mi je vrnila pogled, sinje nebeški pogled poln sonca, dobrote, pravičnosti in hvaležnosti, in ta pogled, ki mi ga je naklonila neznana svetnica in mučenica v nekem prekletem zaporu v nekem prekletem mestu v neki prekleti deželi na neki večno prekleti celini, hranim kot enega naj lepših, najbolj kristalno prozornih, najbolj sončno ščemečih in od jutranje zarje obdanih spominov svojega nemirnega življenja. Geto V rokah sem tesno stiskal listek, na katerem je pisalo: »Oče Jose Mizzotti« in polne tri vrstice naslova. Nestrpno sem si ponavljal: »Moram ga dobiti. Sergio me je prosil, naj ga poiščem in mu sporočim, da je z njim vse v redu in da se bo oglasil prve dni marca.« Sedaj mi je bilo skoraj žal, da sem sprejel naročilo naključnega sopotnika, ko pa se mi je zelo mudilo na letalo za dokončni povratek domov. Vendar, obljuba je obljuba, sedaj pa moram tega misijonarja poiskati ter mu izročiti ustno sporočilo. Nervozno sem koračil po obširnih ulicah glavnega mesta ter si izmenično ogledoval načrt mesta in pločevinaste tablice na uličnih vogalih, ki so označevali avenijo, na kateri se trenutno nahajamo. Bil sem v strogem središču mesta, vendar pa me to ni smelo zavesti: prav dobro sem vedel, da je župnija očeta Joseja Mizzotti-ja nekje v bližini, čeprav me je Sergio opozoril, da ta misijonar vodi najrevnejši in najbolj zanikrn geto v tem velemstu. Toda najrevnejše barake zrasejo kar čez noč pod Milton hotelom, kjer stane najcenejša soba preko sto dolarjev. Zato sem nadaljeval iskanje prav v centru ter se naposled znašel v dolgi ulici, kjer je vame udaril neopredeljiv smrad. Čisto nagonsko sem se odločil, da prehodim ta širok drevored brez dreves ter se po nekaj minutah negotovega stopicanja pod opoldanskim tropskim soncem znašel pred cerkvijo, ki se je skoraj mimetizirala z ostalimi belimi, visokomi in razpadajočimi stavbami. Čisto podzavestno sem si rekel: »Prišel sem!« Ne da bi sploh pogledal na karto, če sem res na pravem kraju, sem1 odločno vstopil v župnijsko poslopje tik ob cerkvi. Preveč sem bil gotov, da sem našel kraj, katerega sem več ur iskal. Prav takega sem si namreč predstavljal v mislih, morda v sanjah ali pa v kaki nočni mori. V širokem vhodnem hodniku župnišča sem neodločno obstal ter obotavljajoče gledal troje' velikih lesenih vrat, pred katerimi sem stal. Hotel sem se približati prvim, pa je že iz drugih stopila črno oblečena nuna ter me nič kaj prijazno, morda celo malomarno vprašala, kaj iščem. Pomislil sem, »jaz tujec«, ter ji prav tako zdolgočaseno in obenem nestrpno vrgel, kot da se me stvar ne tiče: »Očeta Joseja Mizzottija«. »Kaj pa l^očeš od njega?« mi odvrne že prav neprijazno. »Imam važna sporočila iz Italije, iz Padove, od koder je oče doma.« Bila je pač majhna laž, ena od tolikih, saj nisem imel nobenih važnih novic iz Italije, temveč čisto drobno in nepomembno sporočilo od nekega Italijana. Vendar pa kaže, da je njena neprijaznost nekoliko popustila, saj si je skušala nadeti vedro masko, kar pa ji ni povsem uspelo, ter hitro odgovorila: »Oče Mizzotti je šel z otroki na morje, je pa tukaj oče Ivo.« »V redu, pa pokličite očeta' Iva,« sem ji nanagoma odgovoril. Nisem hotel izgubiti priložnosti. Sedaj sem bil namreč prepričan: italijanskega misijonarja sem iskal zato, da bi si ogledal od znotraj geto revežev, kako živijo najbolj bedni od najbolj bednih ljudi na tej zemlji. Saj je bila pretveza za to tako neznatna, drobno sporočilo nekega fanta, ki naznanja, kdaj se bo morda spet pojavil, da ni mogla biti resnična. Pač pa si nisem hotel priznati, da si hočem, jaz tujec in ob tej priložnosti najbolj bolestno radoveden turist, čisto turistično ogledovati bedo drugih, malo od strani in malo zviška, in ob tem morda potočiti kako krokodiljo solzo. Nisem se zavedel, kdaj je pred mano stopil visok črnolas človek s široko plešo, neurejeno brado in očali z debelim neelegan-tnim okvirom. Bil je oblečen nadvse preprosto, saj je imel na sebi povsem vsakdanjo majico in čisto normalne kavbojke, na nogah pa opanke. Okoli vrata pa je imel na usnjeni vrvici obešen majhen lesen križ. Le oči so bile nekam nenavadne. Ne morem reči, da so bile lepe, morda le goste, intenzivne, odločne in vprašujoče obenem. Kar direktno me je vprašal: »Jaz sem oče Ivo, kaj me ti iščeš?« V trenutku sem bil v zadregi, a sem se takoj znašel. »Pravzaprav iščem očeta Mizzottija. Imam zanj važno sporočilo s strani nekega italijanskega študenta, ki potuje po državi.« »Oče Jose je šel na plažo z Otroki,« mi je odgovoril oče Ivo. To sem vedel in v Ivovih očeh sem videl, da on ve, da sem jaz to že vedel. Nastala je tišina, ki je verjetno trajala kar nekaj sekund. Kaj morda čaka, da odidem? Sedaj mi je jasno, da sem res prišel sem, da bi si ogledal najrevnejši geto v glavnem mestu. Razoroženo, morda celo za odtenek obupano, sem pogledal proti duhovniku, on pa mi je videl v dno duše, se mi prizanesljivo nasmehnil, ter mi rekel: »No, kakšno pa je tvoje sporočilo za Joseja?« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780,-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 18. avgusta 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Pred leti je Nobelov nagrajenec odklonil tudi državljanstvo ZDA Pred vrnitvijo v SZ Solženicin zahteva preklic obtožb o izdaji MOSKVA — Vrnitev sovjetskega državljanstva nekaterim sovjetskim disidentom z odlokom predsednika Gorbačova ni prepričala neposredno prizadetih. Predvsem pričakujejo dokončno objavo seznama vseh, ki naj bi jih ta dekret zadeval. Doslej je bilo namreč objavljenih le nekaj imen, šlo pa naj bi kar za 175 disidentov, ki so bili v preteklosti ob državljanstvo. Med temi je nedvomno najbolj slaven Nobelov nagrajenec za literaturo Aleksander Solženicin (na sliki), ki je tudi med tistimi, ki z veliko skepso gledajo na Gorbačovov odlok, znani pisatelj pa je celo zavrnil ponovni prevzem sovjetskega državljanstva. S tem v zvezi je že v četrtek Solženicinova žena Natalija odločno demantirala pisanje dnevnika Izvestja, ki je trdil, da naj bi se Solženicin, ki živi v izgnanstvu v ZDA, pogovarjal z visokim sovjetskim predstavnikom in sprejel sovjetsko državljanstvo. »Preden se bo moj mož vrnil v domovino, bo moralo sodišče razveljaviti obtožbe o izdaji, zaradi katerih je bil leta 1974 izgnan iz Sovjetske zveze,« je še v sporočilu iz pisateljevega domovanja v Vermontu sporočila Solženicinova žena. V Moskvi je temu nezadovoljstvu pritegnil tudi direktor mesečnika Novi svet Borisov, ki ščiti tudi literarne interese Nobelovega nagrajenca. »Sama oblika dekreta je žaljiva,« je izjavil za ameriški dnevnik Baltimore Sun, ogorčen pa je bil tudi zaradi načina, kako je bil odlok objavljen. Šlo je namreč za dekret brez imen (imena Sol-ženicina in drugih so objavili naknadno), »tako pa se ne ravna z največjim še živečim sovjetskim pisteljem,« je še dejal Borisov. O možnem povratku Solženicina v domovino se je govorilo že dolgo. Toda pisatelj, ki ima danes 71 let, je pri tem vedno poudaril, da se ne želi vrniti, dokler vseh njegovih del ne bodo objavili tudi v Sovjetski zvezi. Ta pogoj pa je bil že skoraj v celoti izpolnjen. Objavljen je bil tudi njegov znani Arhipelag Gulag, mnoga druga njegova dela pa so v tisku. Solženicin že leta živi odmaknjen od sveta v svoji hiši v Vermontu, ker pa je kritičen tudi do zahodnega kapitalističnega sistema, je pred časom odklonil tudi ameriško državljanstvo. Nepredvidene težave za združitev Nemčij zaradi krize v NDR MOSKVA, BERLIN — V sovjetski prestolnici sta se včeraj o prihodnosti združene Nemčije pogovarjala za-hodnonemški zunanji minister Gen-scher in njegov sovjetski kolega Še-vardnadze, po drugi strani pa se prav nad procesom združitve morda zbirajo temni oblaki, za katere pa naj bi bil kriv vzhodnonemški krščanskode-mokratski premier De Maiziere, ki je odstavil štiri ministre iz vrst koalicijske SPD, zaradi česar so vzhodnonemški socialdemokrati že napovedali konec njihovega sodelovanja v koalicijski vladi. Ševardnadze in Genscher sta se pogovarjala o zaključnih dokumentih, ki naj bi jih v zvezi z združitvijo sprejeli že 12. septembra na konferenci po formuli dva plus štiri, ki bo tokrat v Moskvi. Na podlagi teh dokumentov naj bi nato že 14. oktobra prišlo do združitve obeh Nemčij, nato pa naj bi parlamenti štirih zmagovalk 2. svetovne vojne (ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija) in združene Nemčije vse te dokumente tudi ratificirali. Ker naj bi med sprejetjem teh dokumentov in njihovo ratifikacijo potekel določen čas, pa je Genscher predlagal, da bi se četverica že v Moskvi enostransko odrekla svojim pravicam nad Nemčijo. Pogovore sta oba ministra ocenila kot konstruktivne, dogovorila pa naj bi se tudi za bodoči splošni sporazum, ki naj bi urejal gospodarske in politične odnose med SZ in novo Nemčijo, okvirno pa naj bi se dogovorila tudi glede sovjetskih čet, ki so za zdaj še na vzhodnonemškem ozemlju. Sovjetske čete naj bi tam začasno še ostale, po določenem pre-hodnem obdobju pa naj bi se dokončno umaknile v SZ. Ti sporazumi pa lahko naletijo na nepredvidene težave prav v NDR, m naj bi bila najbolj zainteresirana za čim hitrejšo združitev. Po razkolu med CDU in SPD, uradno bo izstop iz koalicije najbrž objavljen jutri, p® je De Maiziere v parlamentu ostal brez potrebne dvotretjinske večinU' ki je potrebna za sprejem ustavnih zakonov, kakršni so tudi vsi zakonu ki jih bo treba sprejeti v zvezi z združitvijo z zahodno sosedo. Premier De Maiziere je že obsodil SPD, da se izmika odgovornosti, ki jo je sprejela pred ljudstvom, istočasno pa je najavil, da bo njegova vlada storila vs® potrebno, da bo do združitve res pr1' šlo 14. oktobra. Zato bodo že v ponedeljek nadaljevali pogajanja z Bonnom v zvezi 5 sporazumom o združitvi, ki naj bi določil pravne vidike združitve. Ta sporazum pa tudi ni všeč vzhodnonemškim socialdemokratom, ki trdijo, oa gre za »razprodajo«, odstavljeni finančni minister Romberg pa je dejal da interesi občin in bodočih dežel s tem sporazumom niso dovolj zaščit®", ni. Ob krizi v vzhodnonemški vladi pa je kancler ZRN Helmut Kohl pozva* vse vzhodnonemške stranke, da v parlamentu zagotovijo potrebno večino za ratifikacijo sporazuma 0 združitvi obeh Nemčij. Italijani imajo vse bolj radi tobak iz tujine Južnoafriška vlada in ANC ustanovili Forum za mir v transvaalskih naseljih RIM — Italijanski kadilci čedalje manj segajo po cigaretah domače proizvodnje, po drugi strani pa vedno bolj kupujejo uvožene. Kot izhaja iz podatkov ministrstva za finance so v Italiji lani »popuhali« 55 milijonov kilogramov tobaka italijanske proizvodnje, kar je 4,5 odstotka manj kot leta 1988. Nasprotno pa se je povečala prodaja uvoženega tobaka, in sicer za več kot 5 odstotkov; uvoženega tobaka so prodali 33 milijonov kilogramov. Prav tako se je povečala prodaja tobaka, ki ga predelujejo v Italiji po tuji licenci; tega so lani prodali skoraj 10 milijonov kilogramov, kar je 7,7 odstotka več kot leto prej. Poraba tobaka v lanskem letu se je začuda nekoliko zmanjšala (z 99 milijonov iz leta 1988 je namreč zdrknila na 98 milijonov kilogramov), vendar dobiček pri prodaji se je povečal. Lani je namreč znašal 10.133 milijard lir, kar je skoraj 8 odstotkov več kot leto prej. Prizadevanja domače tobačne industrije, da bi izboljšala imidž in kakovost so vsaj za zdaj bila neuspešna. JOHANNESBURG — Južnoafriški minister za pravosodje in policijo Adriaan Volk in podpredsednik gibanja ANC Nelson Mandela sta v noči na petek ustanovila Forum za mir, ki bo deloval v Sowetu. Forum so ustanovili z namenom, da bi čim prej prekinili medetnične boje med Zuluji in njihovimi večnimi sovražniki, potomci ljudstva Xhosa, kateremu pripada tudi Nelson Madela. Včeraj je bilo v Sowetu in bližnjih črnskih naseljih v pokrajini Transvaal sorazmerno mirno, od začetka tedna pa so medetnični spopadi terjali neobičajno visok krvni davek. Po uradnih informacijah, naj bi namreč umrlo 150 oseb, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Ustanovitev foruma, ki bo dostopen vsem, je bila torej nujna. Glasnik krajevne policije je dejal, da bo forum prisluhnil vsem pritožbam temnopoltega prebivalstva. Policija je morala poseči tudi predsinočnjim, ko so se v Sowetu spopadli člani Afričan National Congressa, ki v glavnem zagovarja stališča ljudstva Xhosa in zulujski člani deželne stranke Inkatha. Policijski agenti so streljali na množico z gumijastimi naboji in solzilci, šele po daljšem času pa jim je uspelo razpršiti skupine »bojevnikov«. Soweto in druge črnske naselbine so namreč še vedno prizorišče spopadov narodnostnega značaja, čeprav je treba temu dodati še težave, kiso nastopile potem, ko je Mandela zavrnil' zahtevo zulujskega glavarja Buthelezija, da bi se sestala. Zuluji so julija ustanovili tudi svojo medrasno stranko Inkatha freedom Party, ki je zarširila svoje delovanje tudi na dežele zunaj Natala. Jeseni bo v Parizu konferenca o varnosti in sodelovanju Za krepitev sodelovanja Te dni so končno potrdili, da bo vrh Evropske konference o varnosti in sodelovanju od 19. do 21. novembra v Parizu. Navzočih bo 35 držav, ki jih bodo predstavljali najvišji predstavniki, predsedniki držav ali predsedniki vlad. Novost bo tokrat ta, da bo zraven tudi Albanija in sicer kot opazovalka. Evropski mozaik bo s tem domala popolen. Številne delovne skupine so že zastavile prve priprave. Pričakovanja so tokrat velika, tako zavoljo pomena te ustanove, ki je zmeraj bolj »osrednja politična institucija Evrope«, kakor so ji priznali zadnjič na Dunaju, zlasti pa zato, ker bo konferenca sovpadala in bo pravzaprav potrdila globoke spremembe, ki jih doživljamo na evropski celini. Mitterand je rekel celo, da bo to »najpomembnejše povojno srečanje v Evropi, če ne celo na svetu«. Na njem bodo takorekoč sankcionirali novo ero: konec blokov, ki so še nedavno nenehoma zaostrovali in preprečevali stike na naši celini. Pariška konferenca bo postavila temeljni kamen za »novo ravnovesje« v Evropi, ki kajpak ne bo več blokovsko (to je bilo vedno nezanesljivo), marveč bo izhajalo iz novega sistema varnosti in sodelovanja, ki 'ga proučujejo. Pjipravljalci opozarjajo, da bo »teža« sodelovanja tokrat prevladujoča. Udeleženci se bodo poslovili z Evropo, kakršno je določila Jalta. Evropa je pač ena in v bistvu nedeljiva; ni naključje, če je v nekaterih listinah, ki jih pripravljajo, govor o bodoči federaciji evropske skupnosti, če ne celo o konfederaciji, ki bi zaobjela vse dežele od Atlantika do Urala, ki jo je pred smrtjo najavljal takratni francoski predsednik De Gaulle. Konferenca o varnosti in sodelovanju v Parizu si potemtakem ne bo prizadevala takorekoč za »nove kvalitete« pri starem stanju, marveč naravnost za novo stanje, ki naj z ene strani pomeni preobrat, z druge pa navsezadnje uveljavitev »narav--nih« razmer v Evropi kot enoviti celini. Pomembno pri tej konferenci bo tudi, da bodo, kakor kaže, sprejeli sklep njeni »institucionalizaci-ji«; Mitterand trdi, da moramo konec koncev sprejeti ne le političnega, marveč tudi pravni instrument. Prejkoslej bo nastal nekak stalni sekretariat, v bistvu organ, ki naj bi »spodbujal in vsklajeval« napore za evropsko varnost in sodelovanje. Teme, ki jih nameravajo obravnavati, še niso natanko določene, ve pa se, da bo šlo za naslednje svežnje: nova Evropa, konvencionalno oboroževanje, pravzaprav razoroževanje, in gospodarsko dogovarjanje. Novo Evropo naj bi upodabljale razmere, ki nastajajo z odstranitvijo Jalte in z globokimi spremembami na Vzhodu, ki so pripeljale tudi do odstranitve berlinskega zidu; pri konvencionalnem razoroževanju bodo, kakor napovedujejo, skušali _ določiti »maksimum« (v zadnjih mesecih se je vzhodna Evropa »razorožila« za več kot 20 odstotkov, zahodna nekoliko manj, vendar so njeni konvencionalni potenciali nekoliko manjši), razen tega pa bodo določili, koliko vojakov bo smela šteti nova, skupna nemška vojska. Predlogi, o katerih se sliši, še niso zanesljivi. Nemci so nemara predlagali 300 tisoč mož, na Vzhodu predlagajo nižje število, na Zahodu pa se z njim bržčas strinjajo. V zvezi z gospodarskimi problemi pa pričakujejo, da bodo v Parizu priporočili »utrditev in obogatitev košare«. Ni redko mnenje, da bi pariška konferenca o varnosti in sodelovanju lahko pospešila sedanja gospodarska pogajanja med zahodno in vzhodno Evropo, ki seveda niso več blokovska, izhajajo pa še zmeraj iz predpostavke »dveh nasprotnih strani«. Zdi se, da bodo posebno pozornost posvetili prometni problematiki kot ključni za poglabljanje gospodarskih stikov. Nenazadnje pa bodo oder na ev ropski politični sceni pred Konfe^ renco o varnosti in sodelovanju P° magale postaviti tudi tako imen0 vane nevtralne in neuvrščene dež le. Njeni predstavniki navsezadnj^ utemeljeno pravijo, da si že v leta prizadevajo za novo, skup Evropo ter da nosi zdajšnja evr0?e ska podoba tudi njihovo znamehl Domnevajo, da bodo te ^eZ^e. nastopile v Parizu predvsem s matiko o »regionalnem s0<^e °aI-nju«, ki postaja zmeraj bolj st nost. Njena zadnja potrditev je 1 na »pentagonala«, ki je nasta avija-jansko sredi Evrope in jo sesta . jo deli, ki so še nedavno Pr‘Paajo-najbolj različnim skupinam- ' nalno sodelovanje je oblika, & premoščati stroge državne o s. obenem pa tudi, kako širiti m° ^e, ti za krepitev vloge specifičnI javnikov, kakršne so na P1*1*1. eZnih rodnostne skupnosti. V ust ^ dokumentih, ki jih PriPraVda[sariO, Pariz, je med drugim tudi zaP. »zida naj bi tudi manjšine posta ve. vljenjski člen« medsebojnega p zovanja. MIRO KO cjaN