Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sobota, 7. junija 1941-XIX Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo Ib sptiTai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. g Redazions, Ammfaihtr»rio«»i Copitirim 6, Lubiana. S ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. Gibraltar in Malta - cilj najnovejših letalskih napadov Gibilterra e Malta - meta di attacchi aerei Hrvaški pogiavnik Pavelič pri Hitlerju in pri nemškem zunanjem ministru V pokrajini pri Bardi}! mo ujeli angleške vojake, k! jim j« poveljeval neki lastnik, ki so zbeiali i otoka Krete i motornim čelnom. Sovraiao topništvo je v ▼shedni Afriki motno, toda s slabimi mspehi bombardiralo postojanke vsdoli reke Omo v odseka Abahi (6«H> i« Siduno). formidabiN Nella zona di Bardia k stato eattorato n gruppo di soldati inglesi al eomando di nn mffi-ciale, fuggiti dall’isoIa di Creta eon nn motosealo. NelPAfrica orientale le artiglierie nemiebo banno battnto intensamente, ma eon scarsi risul-tati, le nostre positioni lnngo il finme Omo, nel settore di Abalti (Oalla e Sidamo). svetovanje e kanclerjem Hitlerjem. Posveta se je udeležil tudi maršal Goring. Uradno poročalo o posvetu pravi, da je potekel v duhu prisrčnega prijateljstva, ki veže nemški in hrvaški narod. Ob koneu pogovora je dr Pavelič izročil Hitlerju vojno zastavo pruskega kralja Friderika iz sedemletne vojne ter šah Friderika Velikega. V razgovoru z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom je, kakor izjavljajo, Pavelič sporočil, da je meja med HrvaSko ter med ozemljem stare Srbije, zasedenim po nemški vojski, že določena. Ribbentrop je to sporočit© z zadoščenjem vzel na znanje. ' Politika francoski vlade po ameriški sodbi Vichj, 7. junija, a. Francoska vlada se je včeraj zjutraj sešla na važno sejo, na kateri je admiral Darlan poročal o zadnjih dogodkih. Washington, 7. junija. 8. Ameriški zunanji minister Hull je dal kratko izjavo o sedanjem položaju vlade v Vichyju. Med drugim je dejal, da politika te vlade predstavlja ogražanje varnosti na zahodni polobli, zakaj po obvestilih, ki jih je ameriška vlada dobila, stremi ta politika' za napadalnimi in zatiralnimd akcijami. Prajiitil jugoslovanski dinar |o zamenjalo iest drugih valut Budimpešta, 6. junija. 8. V balkanski vojni je razpadla Jugoslavija v šest razli&rih področij, ki imajo sedaj različne zakone in tudi denar. Tako so deli Jugoslavije prišli pod Italijo, Nemčijo, Madžarsko in Bolgarijo, nastala je nova svobodna Hrvatska, svoje ozemlje pa je dobila tudi Srbija. Zaradi tega je tudi jugoslovanski dinar dobil šest različnih vrednosti. Italija, Nemčija, Madžarska in Bolgarija so uvedle na novih ozemljih svoj denar. Na Hrvatskem uvajajo novo valuto z imenom >kuna«, katere vrednost bo enaka enemu dularju. V Srbiji, ki jo je zasedla Nemčija, pa ni Nemčiji priključena, kroži še zmerom dinar, ki ga pa bodo zamenjali s srbskim dinarjem. Madžarska je zamenjala 100 din za 10 svojih pengS. Nemčija je zamenjala 100 din za 5 RM, Bolgari dajejo za 100 din 100 svojih levov, Italija pa za 100 din 30 lir. Rim, 7. junija. Uradno poročilo št 966 pravi: V noti na 6. junij je italijansko letalstvo bombardiralo trdnjavo Gibraltar in letališči Halfar in Micabbo na Malti. Italijanska torpedovka je potopila sovralno podmornico v srednjem delu Sredozemskega morja. H Quartiere Generale della Forte Armate communica: Nella notte sni 6 la nostra aviazione ha bom-bardato la piazzaforte di Gibilterra e gli a ero-porti di Hal Far e Micabba (Malta). , Una nostra silurante ha affondato nel Medi- • terraneo centrale un sommergibile nemico. Nella notte sni 5 aerei avversari hanno lan- I ciato bombe su Rodi. I Obvezna priglasitev za priseljence v Ljubljansko pokrajino Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da je bivanje priseljencev z drugih ozemelj v Ljubljanski pokrajini v razvidnosti, odreja: Clen 1. Kdor koli se je od 1. aprila 1941-XIX dalje priselil v Ljubljansko pokrajino s katerega koli drugega ozemlja izven te pokrajine ali se priseli kasneje, se mora priglasiti pri občini, kjer se je nastanil. Clen 2. Priglasiti se morajo tudi tisti, ki so bili pristojni ali so bivali v Ljubljanski pokrajini, so pa odšli pred 1. aprilom 1941-XIX, a so se vrnili na bivanje od tega dne dalje ali se vrnejo kasneje. clen 3. Prijave iz prednjih členov morajo vložiti tisti, ki so na dan, ko je bila izdana ta uredba, že bivali v Ljubljanski pokrajini, v desetih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, tisti pa, ki se priselijo kasneje, v 48 urah od priselitve. . Člen A Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno s 500 do 2000 din, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Ljubljana, dne A junija 1941-X1X. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Določila za poštno in brzojavno službo Visoki Komisarijat za Ljubljansko Pokrajino sporoča naslednja določila za poštno in brzojavno službo. 1. za državne in zasenbe brzojavke iz Ljubljanske Pokrajine kamorkoli razen v sovražne države so dovoljene italijanščina, slovenščina, nemščina, francoščina, hrvaščina, albanščina in črnogorščina. 2. Za zasebne brzojavke ni dovoljeno skrivno besedilo. 3. Za zasehne brzojavke niso dovoljeni plačani odgovori. 4. Brzojavke se sprejemajo na popolno odgovornost odpošiljateljev. Brzojavke se odpravljajo kakor to dovljuje položaj uradov in prog. 5. Za zasebne brzojavke v Italijo in bivšo jugoslovansko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, je pristojbina tista, kakor v Ljubljanski Pokrajini. 6. Za navadne zasebne brzojavke na Hrvaško je pristojbina po sedanji zamenjavi 1.28 lir za besedo ali 4.26 dinarjev. 7. Brzojavke v drugo bivšo jugoslovansko ozemlje, ki ni zasedeno po italijanski vojski, se ne sprejemajo dokler ne bo služba obnovljena. Od 16. junija bo uveden promet s poštnimi nakaznicami med Ljubljansko Pokrajino in med Kraljevino Italijo ter med bivšimi jugoslovanskimi ozemlji pod italijansko zasedbo. Poštni uradi v Pokrajini se bodo pri tem ravnali po mednarodnih določilih, pristojbine pa bodo tiste, kakor v Ljubljanski Pokrajini. Denar za vplačila ra za izplačila bo izključno italijanski. Nobena nakaznica pa se ne bo mogla glasiti na višji znesek, kakor na tisoč lir. Nadzorstvo nad Glavno bratovsko skladnlco Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Glavna bratovska skladnica s sedežem v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Za izredne upravne posle je potrebna predhodna odobritev komisariatskega odposlanca. Za komisariatskega odposlanca se postavlja g. ing. dr. Tullio S e g u 111. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 5. junija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: i EMILIO GRAZIOLI I V noči na 5. junij so sovražna letala metala bombe na Rodos. V Severni Afriki je bil pri Sol In mu odbit sovražni poskus, naše topništvo pa je slasti močno bombardiralo zasidrane ladje v pristanišču Tobruka. Letalske skupine so snova bombardirale obrambne naprave v Tobruku. Naši lovci so sestrelili eno letalo vrste »Hurricane«. Sovrašna letala so metala bombe na Benghasi in Derno. NelPAfrica settentrionale sni fronte di Sollnm, ' ' k stata ricacciata una pnntata del nemico; le nostre artiglierie, partieolarmente attive hanno bat-tuto navi alla fonda nel porto di Tobruk. Unita aeree hanno bombardato nuovamente gli appre-stamenti difensivi della piazta. Un apparecchio »Hnrrieane« i stato abbattnto dalla caccia. Velivoli nemiri hanno iaaciato bombe sn Bengasi e Derna. Carinske olajšave za uvoz v Ljubljansko pokrajino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi člena 2. Dncejevega razglasa z dne 1?. maja 1941-XIX in smatrajoč za potrebno, da se ne obremenja z uvozno carino blago, ki je potrebno kmetijski, stavbeni in industrijski delovno«ti pokrajine, odreja: Člen 1. Carine in drugih carinskih davščin ob uvozu z ozemelj bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, so oproščeni: živila in navadna oblačila (obleka, perilo, čevlji, pokrivala), kakor tudi cement, apno, premog in modra galica. Oprostitev se ne nanaša na notranje davke za izdelavo, prodajo in potrošnjo, za katere ostanejo nespremenjeni doslej veljajoči predpisi. Člen 2. Med Ljubljansko pokrajino in drugimi ozemlji bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, je izmenjava, ki jo predhodno dovoli Visoki komisariat, oproščena vseh carin in carinskih davščin, tako uvoznih kakor izvoznih. Clen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 5. junija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Ettilio Grazioli Dopolnilne določbe glede dvojezičnih napisov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na komisariatsko naredbo s 30. aprilom 1941-XIX, št. 14, o obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise in ..... smatrajoč za umestno, da se izdajo dopolnilne odločbe za njeno natančno in enotno upo- Clen 1. Table, razglasi in napisi, izobešeni kjer koli v javnih in zasebnih nradih, v javnih obratih, v trgovinah in vobče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti v Ljubljanski pokrajini sestavljeni z dvojezičnim besedilom. Italijansko besedilo mora biti na prvem mesto v navpični smeri (odzgoraj navzdol) ali pa v vodoravni smeri (od leve na desno); poleg tega ne sme biti po razsežnosti manjše in črke morajo biti iste vrste, kakršne se uporabljajo za drugo besedilo. Člen 2. Mimo tega, kar odreja prednji člen, pa je prepovedana raba tujih besed, kakor za table, razglase in napise, tudi za industrijske izdelke, za blago in za poimenovanje tvrdk in društev. Člen 3. Da se olajša pravilno prevajanje na italijanščino v primerih iz členov 1. in 2. te naredbe, poskrbijo ljubljanska občina in okrajna načelstva za ustanovitev brezplačnih svetovalnic. Člen A Nadomestitve po členih 1. in 2. se Visoki Komisar in sosvet Ljubljanske pokrajine na poti v Rim Trst, 7. junija, s. Včeraj popoldne je dopotoval sem Visoki Komisar ca Ljubljansko Pokrajino Eksc. Grazioli v spremstvo ljubljanskega župana in sosveta sa Ljubljansko Pokrajino. Odlični gostje so se poklonili spomeniku padlih vojakov, obiskali grad ter stolnico sv. Justa. Zvečer so odpotovali v Rim. Vesti 7. junija TMki parlament je odobril trgovinsko pogodbo med Italijo in Turčijo za leto dni. Šestletni deček je bil povzročitelj velikega požara v finski vasi Teistenjoki, kjer je našlo smrt v ognju nad sto ljudi. Komisija je ugotovila, da se je deček igral z vžigalicami v hlevu ia tako povzročil velikanski požar. V Tnomhavenu na Faroerskih otokih so Angleži zajeli vse mornarje na nevtralnih ladjah in zahtevajo od njih, da stopijo v angleško službo. Veliko število francoskih mornarjev je prispe- lo iz Gibraltarja v Tanger. Mornarji so bili ukrcani na francoskih ladjah, katere so Angleži zaplenili Vsi so se podah iz Tan-gerja v francoski Maroko. Angleška admirali tet a poroča, da se podmornica »Undaunted« ni povrnila v luko. Podmornico in moštvo smatrajo za izgubljene. Zadnje dni so prispele v Gibraltar naslednje ladie: 1 letalonosilka, t bojna ladja, tri križarke, pet torpedovk in oddelek podmornic. Vse te ladje morajo sedaj popraviti, ker so bile poškodovane v operacijah pri Kreti. Veliko mrtvih pa je pripeljala neka. križarka, poročajo iz španskega mesta La Linea. 10 milijard dolarjev ta ameriško vojsko je določila finančna komisija v Washingtonu, ki pa »odi, da ta vsota najbrž ne bo zadoetovala. Is Londona so dopotovali v Newyork ameriški opazovalci, ki jih je vlada poslala, da bi preučevali vprašanje o pomoči za Anglijo. Nore egiptovske vlade se še ni posrečilo sestaviti zaradi prevelikih razlik med strankami in zaradi zahtev nacionalistične stranke. Kata, da bo za nekaj časa še ostala kar vlada. Iti je odstopila. Avstralska vlada je sklenila prepovedati zbirke za angleško vlado, češ, da bi morala Avstralija za svoje vojne potrebe najemati posojilo v Angliji, če bi se nadaljevalo zbiranje prispevkov v takem obsegu kakor dozdaj. Pač pa bo še naprej dovoljeno pošiljati darove za žrtve bombardiranja v Angliji Na predlog nemškega admirala Raederja je Hitler odlikoval poveljnika topništva na potopljeni bojni ladji »Bismarck« kapitana korvete Schneiderja z železnim križem, ker je spravil »Hoodat s svojim topništvom v petih minutah pod vodo ter oklepnico >Prince of Wales< prisilil na umik. Nemške podmornice in letala so v maju potopila eno angleško bojno križarko, sedem križark, dva rušilca, sedem motornih torpednih čolnov, tri pomožne križarke, štiri podmornice ter šest patrolnih ladij. Italijanska mornarica in letalstvo pa sta potopila pet angleških križark, dve podmornici in eno torpedovko. Razen tega sta bili hudo poškodovani dve bojni ladji, dve letalonosilki ter veliko število križark, rušilcev in drugih lahkih pomorskih enot, poročajo nemški listi. Po sklepu hrvaške vlade bodo v Banjaluki postavili veliko cerkev na kraju, kjer je prej bilo jugoslovansko vojaško poveljstvo. Stavba je bila ob vojni porušena. Francoske oblasti v Siriji so izdale vrsto ukrepov za obrambo prebivalstva pred letalskimi napadi. Japonski vojaški uradi v Indokini so dali nalog, da se mora vse vojno in drugo blago, ki je bilo namenjeno za Čangkajleka, poslati v druga področja. Med tem materija-lom je tudi vojni materija!, ki bi moral biti uporabljen proti Japoncem, in ki je prišel na nezakonit način ? francosko kolonijo. morajo opraviti do vštetega 31. julija 1941-XIX. Table, razglase in napise, ki se v tem roku ne bi preuredili skladno z določbami te naredbe, odstranijo občinske uprave na stroške obveznikov, katerim se poleg tega predpiše denarna kazen od 1000 do 10.000 dinarjev. Člen S. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina Visoki komisar t za Ljubljansko pokrajino: Erailio Grazioli Odvzem obrtnega dovoljenja zaradi navijanja cen mleku Visoki komisar je odredil odvzem obrtne pravice in zatvoritev trgovine s mešanim blagom ta 8 dni Tanku Francu od Pavla v Ribnici, ker je prodajal mleko po višji ceni kakor je določeno v veljavnem ceniku. Poleg tega je bil Tanko Franc prijavljen sed ni oblasti ter se bo proti njemu postopalo po takonu. Sospensione della licenza L’Alto Commissario ha disposto sospensione della licenza di esereisio e la chiusura per etto ftiorni del negosio di generi alinientari di Tančo Franco di Paolo in Ribnica, per aver venduto latte a prezzo snperiore a quello stabilito dal listino preiti in vigore. Inoltre il Tančo Franco & stato denuaciato ■11'Autorita giuditiaria per i provvedimenti di soa competenza. Salzburg, 7. junija, s. Načelnik hrvaške vlade dr. Pavelič je od včeraj zjutraj gost nemške vlade. Dopotoval je tja včeraj ponoči ob dveh s posebnim vlakom. Na postaji ga je sprejel nemški zunanji minister Ribbentrop z nekaj visokimi uradniki in več političnimi ter vojaškimi osebnostmi. Prvi posvet med Paveličem in med Ribbentropom je bil včeraj popoldne v Ribbentropovem gradu Fuschlu. Potem je bilo kosilo, katerega so je udeležilo vse Paveličevo spremstvo. Popoldne je Pavelič v Ribbentropovem spremstvu odšel na Berghoi, kjer je imel dolgo po- Nove grozote nad nemškimi padalci na Kreti Berlin, 7. junija, s. Vrsta grozot, katerih žrtev so na Kreti bili nemški padalci in ranjenci, raste od dne do dne. Po pripovedovanju ujetnikov prihajajo na dan vedno novi primeri. Južno od Retima so nemški vojaki v neki kleti dobili pohabljena trupla osmih nemških padalcev. Padalci so imeli odrezane roke in nocre. Italijanska skrb n (rito prebivalstvo Atene, 7. junija. 8. Grški listi poročajo, da je predsednik grške vlade imel posvet z italijanskim poslanikom v Atenah. Listi izražajo zadoščenje in hvaležnost, ki ga grško prebivalstvo čuti zaradi naglega zanimanja, s katerim je italijanska vlada poskrbela za zagotovitev oskrbe v zasedenih predelih. Listi poročajo, da se je predsednik vlade zahvalil italijanskemu poslaniku za to skrb. Spomenica danske vlade zaradi odcepitve Islandije Kopenhagen, 7. junija, s. Danska vlada je poslala islandski vladi uradno spomenico, v kateri razpravlja o sklepu Islandije, da se bo ločila od Danske. Danska vlada priznava, da je Islandija zdaj v težavah, vendar obžaluje, da je do tega sklepa prišlo ravno v sedanjih časih. Danska vlada jemlje željo islandskega prebivalstva na znanje in je pripravljena razpravljati o končni rešitvi tega vprašanja. Ordinanze iieiiAlto Commissarm per la provincia di Lubiana DISaPLINA DELLA MACELLAZIONE DEL BESTIAME BOVINO L’Alto Commissario per la provincia di Lu- biana, ritenuta 1’urgente necessita di disciplinare !a macellazione del bestiame bovino, o r d i n a : 1. £ fatlo obbligo a tutti i detentori di bestiame bovino di fare denuncia dei capi da loro posseduti al 5 giugno 1941-X1X. Le denuncie com-pilate su a posili moduli da ritirarsi presso i co-muai della provincia, dovranno essere presentate entro il 9 giugno a. c. ali comuni medesimi. 2. Della vendita o della macellazione del bestiame denunciato, dovra essere data comunicazi-one nelle 24 ore successive al comune presso il quale i stata presentata la denuncia. 3. DelPesecuzione di questa ordinanza il in-caricato 1'Ente per l’alimentazione della provincia di Lubiana, che alPuopo si varra della collabora-zione dei comuni della provincia. 4. I contra ven tori alla presente ordinanza, -he entra in vigore alla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti con 1’ammenda a 5000 fino a 15.000 dinari, e nei casi piii gravi, con 1’arresto fino a 3 mesi. Lubiana, 31 maggio 1941-XIX. PROROGA DEL LISTINO DEI PREZZI MASIMI L’Alto Commissario per la provincia di Lu-bina, vista la propria ordinanza 9 maggio 1941-XIX, n. 17, nella disciplina dei prezzi delle merci, servizi e locazioni, visto il listino dei prezzi mas-simi a. 1, di pari data, ord in a : 1. fe prorogato fino a nuova disposizione il listino dei prezzi massimi n. 1 publicato nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana n. 39 del 14 maggio 1941-XIX. L’articok> 3 dell’ordinanza n. 17 del 9 maggio 1941-XIX č modificato nel senso che il listino dei prezzi massimi resta in vigore lincht non sia so-stituto da altro. 3. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Uficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 31 maggio 1941-XIX. ESTENSIONE DELLE DISPOSIZIONI SUGLI SCRUTINI ED ESAMI ALLE SCUOLE NON ST AT ALI PAREGGIATE L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la propria ordinanza n. 28 del 20 maggio 1941-X1X, or din a: 1. Gli articoli 4, 5 e 6 dell'ordinanza n. 28 del 20 maggio 1941-X1X si applicano anche alle scuole non statali pareggiate. 2. Per gli allievi delle classi, al termine delle quali sono previsti gli esami di maturita inferiore, gli scrutini finali terranno luogo, per Panno sco-lastico in corso, degli esami prescritti anche nelle scuole non statali pareggiate. Le operazioni di scrutinio per gli alunni della classe IVa dei ginnasi e gli esami di riparazione *saranno presiedute dal delegato deH’Afto Com-mistariato. 3. Sui certificati annuali che sostituiscono il certificato delPesame di maturita inferiore, dovranno essere iscritte le annotazioni di cui agli art. 5 e 6 delfordinanza n. 28 del 20 maggio 1941-X1X, ma con richiamo alla presente ordinanza. 4. I bolli prescritti per i certificati di esame e per i diplomi sono dovuti nella misura e nei casi stabiliti dalle vigenti disposizioni, tanto dagli alunni delle scuole dello Stato quanto da quelli delle scuole non statali, anche se lo scrutinio tiene luogo di esame. Lubiana, 4 giugno 1941-XIX. DISCIPLINA DELLA PRODUZIONE E DELLA VEDITA DEI COMBUSTIB1LI VEGETALI NELA PROVINCIA Dl LUBIANA L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta la neccessiti di ottenere nel terri-torio delle Provincia la massima produzione di combustibili vegetali e di disciplinare in modo unitario c completo 1’esportazione dei quantitativi dei combustibili vegetali eccedenti il fabbisogno interno della provincia stessa, ordina: 1. Nei limiti e con le modalit* stabilite nella vigente legislazione forestale tutti proprietari di boschi nella provincia di Lubiana sono tenuti a realizzare la massima produzione delle legna da ardere o di carbone di legna. 2. Assicurato il fabbisogno della provincia di Lubiana, il commercio di esportazione dei combu-stibili vegetali (legna da ardere e carbone di legna) 4 riservato, a partire dal 1 luglio 1941-X1X alla disciplina totalitaria delPAlto Commissariato, che la esercita a mezzo della dipendente Direzione delle forcste demaniali. E’ pertanto inibita a produttori e commcrci-anti 1’esportazione e la vendita per esportazione di combustibili vegetali. Essi dovranno, su richie-sta della Direzione delle foreste demaniali cedere alla stessa le quantitk disconibili per 1’esportazi-one, al prezzo ealle condizioni stabilite dalPAlto Commissariato. 3. Entro il 15 giugno 1941-XIX tutti i commer: cianti esportatori ed i produttori esportatori di combustibili vegetati dovranno fare denuncia alla Direzione delle foreste demaniali dell’Alto Commissariato delle partite di legna da ardere e di carbone in loro posscsso alla data del 10 giugno 1914-XiX e dei quantitativi che intendono destinare all’esportazione. Nella dcnunzia dovrS essere inoltre precisato, mese per mese, il quautitativo che i produttori ed i commercianti s’impegnano di consegnare per 1’esportazione durante la restante parte delPanno in corso. 4. L'Amministrazione ferroviana e le imprese di trasporto non potranno accettare combustibili vegetali per la spedizione fuori provincia ameno-che essa non sia disposta della _ Direzione delle foreste demaniali dell’Alto Commissariato. 5. In dipendenza dell’attivita svolta dalla Direzione delle foreste demaniali per 1’attuazione del presente provvedimento la Direzzione luddetta terrk una gestione amminis trativa contabile distinta. 6. La Milizia Nazionale Forestale Comando di Lubiana k incaricata del conlrollo e del coordina-mento d’atfivii& tra i vari servizi forestall nel-1’esecuzione della presente ordinanza. 7. In caso dl inadempienza all’obbligo di cui all’art. 1, e dopo intimazione fatfa al proprietario la Direzione delle foreste demaniali delPAfto Commissariato eseguirh d’ufficio 1’utilizzazione previa rcquisizione a carico dei proprietari stesal del soprasuolo boschivo per il qnale si riconoeca ra-zionale e necessario il taglio. II prezzo di requisizione sara deiinito senza possibilta di gravame in base al prezzo di mercato dei combustibili vegetali detratte le spese tutte di utilizzazione, transformazione e trasporto. 8. Le altre contravvenzioni alla presente ordinanza sono punite con 1’ammenda da 1000 a 15 mille dinari e, nei casi piu gravi, con 1’arresto fino a 6 mesi. Potra essere disposta inoltre la con-fisca della merca e la revoca della licenza indu-striale o commerciale. Lubiana, 4 giugno 1941-XIX. Disposizioni per I servizi postali e telegrafici L’Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana comunica: 1. Per i telegrammi di Stato e privati in partenza dalla Provincia di Lubiana, ovunque diretti (esclusi i Paesi nemici), sono ammesse le lingue: italiana, tedesca, francese, slovena, croata, albanese e montenegrina. 2. Per i telegrammi privati non e ammesso alcun linguaggio segreto. 3. Per i telegrammi privati non e consentito il servizio di risposta pagata, 4. I telegrammi sono accettati a completo rischio dei mittenti; il servizio viene eseguito come lo stato degli Uffici e delle linee consente. 5. Per i telegrammi privati diretti in Italia e nei territori ex jugoslavi occupati dalle Forze Armate Italiane la tarif la e quella interna della provincia di Lubiana. 6. Per i telegrammi ordinari privati diretti in Croazia la tariffa, al cambio attuale, e di lire italiane 1,28 per parola, pari a dinari 4,26 per parola. 7. Telegrammi diretti in altri territori ex jugoslavi non ocenpati dalle Forze Armate Italiane non se ne accettano lino a quando non saru ripristinato il servizio. 8. A datare dal 16 giugno c. m. sara attivato il servizio dei vaglia postali fra la Provincia di Lubiana ed il Regno dTtalia ed i territori ex Jugoslavi occupati dalle Forze Armate Italiane; gli uffici postali della Provincia di Lubiana fa-rano nso aei moduli internazionali, ma le tariffe saranno quelle interne della Provincia di Lubiana; la moneta, tanto per Temissione, quanto per il pagamento, sara esclnsivamente qnella italiana; ed ogni vaglia non potra essere d’im-porto superiore a Lire Italiane mille (1000). Obbligo dl dichiarazione per gH Immlgrati nella Provincia di Lubiana L’Alto Commisario per la provincia dl Lubiana, considerata la necessita di censire il sog-giorno nei territori della provincia degli immi-grati da altri territori, ordina: Art. 1. Chiunque siasi trasferito nella provincia di Lubiana dal giorno 1 aprile 1341-XIX, pro-veniente da qualsiasi territorio, direrso dalla provincia stessa, o vi si trasferisca in segnito, e tenuto a farne dichiarazione al comune nel quale ha prešo dimora. Art. 3. Alla presentaziono della dichiarazione sono tenuti anche ooloro che, Ria pertinenti o di-moranti nella prov. di Lubiana, dopo essersene allontanati antcriormente al 1 aprile 1941-XIX, vi abbiano ristabilita la dimora da tale data o ve la stabiliscano posteriormente. Art. 3. Le denunce di cui agli articoli pre-cedenti devono essere presentate, da coloro che alla data della presente ordinanza abbiano giit prešo dimora nella provincia di Lnbiana, entro dieci giorni dalla sua entrata in vigore e da coloro che ha stabilissero in seguito, entro 48 ore dal traslerimento. Art. 4. I contravventori alle norme della presente ordinanza, che entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti con 1’ammenda da S00 a 2000 dinari, e, nei casi piii gravi, con 1’arresto lino a tre mesi. Lubiana, 4. giugno 1941-XNX. Vigilanza contmissariale alla Oassa di fratellanza dei minatori L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana decreta: La Cassa di fratellanza per minatori. con sede a Lubiana (Glavna bratovska tkladnica v Ljubljani) i sottoposta alla vigilanza delPAlto Commissariato per la provincia di Lubiana, che la esercita a mezzo di un proprio delegato. Non possono compiersl senza Papprovazlone del delegato commissariato atti eccedenti l’ordi-naria amministrazione. E' nominato delegato commissariato il signor ing. dott. Tullio Seguiti. II presente decreto h immediatamente esecu-tivo e sarfc pobblicato nel Bollettino UUiciale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 5 maggio 1941-XIX. Norme infegrative clrca 1’obbligo del testo bilingue nelle insegne e cartelll L’Alto Commissario per la provincia di Lnbiana, vista 1’ordinanza commissariato 30 aprile 1941-XIX, n. 14, concernente 1’obbligo del testo bilingue nelle insegne e carteli, ritenuta 1’opportunitk di impartire norme _in-tegrative per la sua esatta e uniforme applica-zione, ordina: 1. Le insegne, manifesti e cartelli, comunque esposti negli uffici pubblicl e privati, negli eser-cizi pubblici, nei negozi e, in genere, in tutti i luoghl accessljfili al pubblico nella provincia di Lubiana dovranno essere redatti in testo bilingue. II testo italiana dovr& precedere nel senso verticale (dall’alto in basso) o in quello orizzon-tale (da sinlstra a destra); dovrk essere inoltre di dimensioni non interiorl e in caratterl dello stMio tipo usato per 1’altro testo. 3. Fatta eecezlone per quanto disposto alPar-ticolo preeedente h vietato l’uso di parole (tra-niere oltre cho per le insegne, manifesti ® earte- 11, anche per I prodottl industriaii, per to merci e per to aenominazlonl delto dltte e assoclazioni. 3. Allo scopo di facilitare la eorretta tradu-zione In lingua italiana nei casi previsti agli articoli 1 e 2 della presente ordinanza, il Comune dl Lubiana ed I capitanati distrettuall provvederanno a istituire degli uffici di eonsulenza gratutta. 4. Le sostltuzloni di cul agli articoli 1 e 2 dovranno eiiere ultimate entro 11 BI luglio t*41-XIX. šolska vrata so se zaprla Ljubljana, 7. junija. Tokrat pa zares. Enkrat so se namreč že, pa so se čez nekaj dni spet morala odpreti. Ko so se vrata prvič zaprla, so mnogi že misLili, da so za letos s šolo zaključili. Pa so se vračunali in so morali spet v šolske klopi, kakor je to zahtevala izdana uredba. Z včerajšnjim dnem pa so se šolska vrata za končano leto zares zaprla. Tega so se menda še najbolj razveselili osmošolci, katerim je bilo prihranjenega veliko učenja in truda. Oproščeni so bili namreč. Letos so dobili dijaki maturitetna spričevala brez zrelostnega izpita. To pa le na državnih učnih zavodih. Na mestni ženski gimnaziji na Bletivveisovi cesti pa dijakinje tega privilegija niso bile deležne. Delati bodo namreč morale maturo. Morda pa ne bo to niti tako slabo zanje, saj pravijo starejši, ki tudi zaradi svetovne vojne niso delali mature, da so jim službodajalci kar venomer očitali; Ja, kaj boste vi, ki še mature nimate! Ali pa so jim dejali: Vi, vi, da bi radi službo, ko pa imate samo »kriegsmaturo«. Siln sitnosti so imeli študentje, ki so iskal: službe, v žepu pa so imeli samo »kriegsmaituro«. Mor sedaj ne bo tako hudo, kakor je bilo to tiste case. Torej dijakinje mestne ženske gimnazije in privatisti ter tisti dijaki, ki so pri lanski maturi padli, pa bodo morali polagati izpite. Brez matur je letos dobilo zrelostna spričevala 646 osmošolcev. Največ osmošolcev je imela letos klaaična gittma-zija, namreč 196, slede I. realna gimnazija 14 , II. realna 94, IV. realna 89. Na dekliški realni gimnaziji pa je dobilo spričevala 118 dijakinj. C« k navedenim prištejemo še tiste, ki bodo polagau maturo, pa bomo videli, da bo letos v Ljubljani maturiralo okrog 800 dijakov in dijakinj, kar je zelo veliko. Da je število tako visoko, je vzrok tudi dejstvo, da so se na ljubljanske gimnazije v zadnjem času zatekli tudi dijaki, ki jim na drugih zavodih ni bilo mogoče dokončati srednjesolskiti študij. Nenadna preiskava pri ljubljanskih pekih Proti 19 pekom bo uvedeno kazensko postopanje Ljubljana, 7. jun. 4 tajinstveni avtomobili so se v sredo že ob 5 zjutraj ustavili pred mestnim magistratom. Iz starodavnega poslopja pa je stopila večja skupina mestnih uslužbencev z začudenimi očmi, zakaj so jih prejšnji večer naročili, da morajo biti ob tako zgodnji uri že na magistratu. Načelnik preskrbovalnega urada je uradnikom po tiho povedal nalogo in jim izročil formularje z besedilom zapisnika, da se na svoji slu-beni poti uradniki ne bi preveč zadržali s pisanjem zapisnikov, temveč bi vpisali samo še imena pekov in pa njih zaloge moke. Kakor bi trenil, so avtomobili izginili izpred magistrata in zdirjali na vse stran« Ljubljane. Mestni preskrbovalni urad je namreč popolnoma nepričakovano presenetil z malimi izjemami prav vse ljubljanske pekarije z najstrožjim pregledom. Do 5 zjutraj sta za ta pregled poleg župana vedela samo še dva mestna uradnika! Pregled je bil tudi res potreben, saj so se gospodinje na vseh straneh mesta pritoževale, da pri nekaterih pekih vsak dan že zelo zgodaj zmanjka kruha — v preskrbovalnem uradu so pa natanko vedeli, koliko italijanske moke 60 posamezni peki dobili od preskrbovalnega urada. Večina pekov je bida zelo presenečena zgodnjega obiska, čeprav podobne komisije, predvsem .'tržnega urada nepre-staaio obiskujejo ljubljanske trgovce in tudi peke. V čast mesta moramo njih niso našle zalog italijanske -------- - - mesta pa v tem primeru ne štejemo več Sv. Petra ceste, seveda pa tudi ne Viča, Most, Trnovega, zlasti pa ne periferije. Uspeh preiskave pri nekaterih pekih je bil namreč tak, da je sedaj proti 19 pekovskim mojstrom uvedeno postopanje. Vse te pekarije in tudi še nekatere druge, kjer je pregled odkril manjše zaloge moke, toliko časa ne bodo dobile druge moke, dokler te zaloge ne po; rabijo po predpisih. Vsi ljubljanski peki namreč dobivajo v preskrbovalnem uradu moko, ki j° mestna občina dobiva od Prevoda. To moko pa morajo sproti porabiti za peko kruha ter krub seveda morajo oddati prebivalstvu. Ker pa pek* niso moke 6proti porabili in kruha oddali konsu-mentom, bodo sedaj morali pač občutiti posledice strogih uredb in predpisov. Predvsem taki peki so se seveda najbolj glasno pritoževali, da dobivajo premalo moke in s tem izgovorom izpred svojih pekarij odganjali lačno delavstvo in druge manj premožne konsumente. Na ta način so nekateri hujskali javnost proti preskrbovalnemu uradu in višjim oblastem, ki pa seveda niso prav nic krive, če peki ljudem niso hoteli dajati kruha ter 50 morda na ta način nameravali izkoriščati stisko prebivalstva. Novice s Hrvaške Zagreb, 7. junija, s. Po sporazumu, ki je bil dosežen med italijanskimi in hrvaškimi oblastmi, so že prispeli v Karlovac prvi hrvaški ujetniki, med katerimi je tudi več častnikov. Ostali, ki se še nahajajo v Italiji, se bodo prav tako v najkrajšem času vrnili. Zagreb, 7. junija, s. Včeraj je notranje ministrstvo izdalo odlok, da bodo morali državni uradniki v 14 dneh podpisati svojim predstojnikom izjavo o svoji plemenski pripadnosti, kakor tudi o plemenski pripadnosti svojih žena. Z istim dokumentom morajo biti opremljene tudi vse prošnje za sprejem v državno službo. Zagreb, 7. junija, s. Notranje ministrstvo je objavilo uredbo, na podlagi katere se bodo morali vsi sumljivi in nevarni elementi v roku, ki bo še določen, izseliti zaradi javne varnosti iz nekaterih delov Zagreba in se naseliti v kraju, ki ga bodo oblasti izbrale. Zagreb, 7. junija, s. 23. junija bo praznoval svoj god dr. Ante Pavelič. Isti dan bo posvečen tudi spominu 45. letnice smrti Ante Starčeviča, katerega smatrajo za začetnika hrvaškega nacionalizma. Ta dan bodo v Zagrebu slovesno proslavljali. Pri svečanostih bo nastopila tudi nova hrvaška vojska, prvič po šestih tednih, odkar so jo začeli organizirati. Zagreb, 7 junija, s. V nadaljni vrsti uredb, ki se nanašajo na jude, je dr. Pavelič odredil zaplembo judovskega premoženja, obenem pa prepovedal vsako odtujevanje nepremičnin, delniške glavnico in vsakega drugega imetja razen v primeru, ako je ministrstvo za narodno gospodarstvo dalo v ta namen posebno dovoljenje. Uredba uvaja posebne kazni zapora od enega do pet let za tiste, ki bi vzdrževali odnošaje z judi. Končno je zagrebško policijsko ravnateljstvo prepovedalo judom oddaljevati se iz področja Zagreba, nabavljati si blago in živila za prvo silo pred deseto uro dopoldne in končno kupovati svoje potrebščine v nejudovskih trgovinah. Funkcije delavskih in nameščenskih zaupnikov ostanejo neokrnjene Ljubljana, 6. junija. Nekateri delavski in nameščenski zaupniki, kakor tudii posamezni delodajalci so v dvomu glede veljavnosti za upniških funkcij v zvezi z novo nastalim položajem. Tak dvom bi mogel kvarno vplivati na obstoječe zaupnike pri pravilnem opravljanju zaupniških funkcij. Prav tako bi se moglo zgoditi, da bi posamezni delodajalci preganjali ali celo odpuščali zaupnike. Po navodilih Visokega Komisarijata za Ljubljansko provincijo obdrže vsi v letu 1940 izvoljeni delavska in nameščenski zaupniki še tudi dalje svoje zaupniške funkcije ter se njihove pravice m dolžnosti v ničemer niso spremenile. Isto velja za zaupnike, katerim so bile funkcije v letu 1940 podaljšane. Želja Visokega Komisarja je, da vsi zaupniki ostanejo na 6vojih mestih ter da vestno in točno opravljajo zaupane jim naloge. Prav tako *e apelira na delodajalce, da ne ovirajo pravilnega delovanja zaupnikov ter da tih ne preganjajo ali celo odpuščajo. — Delavska zbornica v Ljubljani. Le insegne, manifesti e eartoli che entro tole termine non saranno stati resi eonforml allo di-sposizioni della presente ordinanza saranno ri-mossl a eura del comuni e a spese degli obbli-gati, carico dei quall suri inoltre inllitta un’am-menda da 1000 a 10.000 dinari. 5. La presente ordinanza entra In vigoro dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiaua, 4 giugno 1941-XIX. L’AIto Commissario per to provincia di Lubiana: EMJLLIO GRAZ10LI. Odličen koncert Mirana Viherja Ljubljana, 7. junija- Snoči je Glasbena Matica ljubljanska priredila violinski koncert, ki ga je izvajal mladi in zelo nadarjeni Miran Viher, ki smo ga že pred leti slišali v Ljubljani kot »čudežnega otroka«. Zgodovina pripoveduje, da ponavadi nadebudni talenti, ki že v nežni mladosti kažejo neko neobičajno dozorelost, kaj radi zdrknejo s svoje prave poti in razočarajo v poznejši dobi. Zato smo bili tudi za nastop Viherja skeptični. Toda mladi umetnik nas je presenetil. Miran Viher je namreč ne le ohranil resnost in značaj zdravega umetniškega pojmovanja, temveč je mimo tehničnega napredovanja rastla tudi umetniška moč, ki nam jo je na sinočnem koncertu pokazal na visoki stopnji v delih Corel-lija, Mozarta, Respighija, L. M. Škerjanca, Paga-nini-Szimanowskega ter v eni lastni skladbi. Viher-jeva igra se odlikuje po lepem, jasnem in toplem tonu, ki ga izvablja iz svojega izredno dobrega inštrumenta. Brez kakega osebnostnega občutenj-stva je podal skladbe različnih slogov vedno dobro, pa najsi bo Corellijevo Sonato v e-molu ali Mozartov Koncert za violino v d-duru, čigar Andante cantabile in Rondo sta prišla tako po tehničnem kakor tudi po glasbeno oblikovalni veličini še posebno do veljave; dalje nam je pokazal lepoto Respighijeve glasbe v dobro oblikovani njegovi Sonati v h-molu, sledili sta L. M. Škerjanca Nesodobna bagatela in Lirična bagatela, Viherjev Perpetuum mobile in Paganini-Szimanowski: Ca-price št. 21, 20. Koncertant si je izbral dela, ki zahtevajo mnogo tehnične sposobnosti; te je pokazal dovolj. Njegovo oblikovanje pa izpričuje globoko kulturo in močan smisel za muzioiranje. Viher si ne dela problemov, problem mu je le v tem, da zvesto sledi estetski danosti del in jih skuša podati čim bolj odgovarjajoče brez kake senzualistič-ne primesi. Kljub temu pa je njegova poustvarjalnost prepričevalna, globoko segajoča, igra topla. Iz tega lahko sklepamo, da bo Viher dosegel še velike uspehe v svojem prizadevanju. Upamo, da ga bomo slišali že takoj v jeseni. — Mala filharmonična dvorana je bila polna in poslušalci so violinista nagradili s ploskanjem. Pri klavirju je dobro spremljal g. M. Lipovšek. Plin zanetil požar Ljubljana, 7. junija. Včeraj ob dveh popoldne so bili ljubljanski gasilci poklicani na Tyrševo cesto št. 23, v hišo, kjer imata pasarsko delavnico brata Zmuca. Na kraj požara so takoi odšli gasilci z 11 možmi. Pri tvrdki Zmuc so imeli varilni aparat na karbid. Prav tedaj so tudi delali s tem aparatom-Zraven aparata je bila tudi poljska kovačnica. Nenadoma pa so je plin varilnika vnel in ognjeni zublji so zajeli kovačnico. Ko je plin bušknil iz varilnika, je pri tem precej obžgal pasarska pomočnika Mikoliča Cirila in Rajka Remca, ki sta imela opravka pri varilniku. Oba poškodovanca je reševalni avto takoj odpeljal v bolnišnico. Ognjeni zubelj je obliznil najprej blizu stoječo omaro. Ker pa je ob izbruhu ognja nekaj ljudi takoj priskoči'0 na pomoč, so že ti sami v kali udušili ogenj, tak° da gasilcem ni bilo potrebno nastopiti. Sicer pa je bilo podjetje itak zavarovano za 50.000 din pr| zavarovalnici »Ankerc. Kaj hujšega pa k sreči ni bilo. Gasilci so se kmalu vrnili v Mestni dom. Nemški padalci na Kreti niso imeli tujih oblik Berlin, 7, junija, s. Kakor poroča »Daily Mailu« njegov dopisnik iz Kaira, ni mogel no* ben od vojakov, ki so pribežali « Krete, potrditi navedb Churchilla, da bi bi'i nemški P*dali-'i oblečeni v novozelandske vojaške obleke. 1a' dalci so nosili značilno zeleno obleko z zapor na zadrgo, katero pa so slekli takoj po ku in se potem borili v svojih vojaških obiskali. To izjavo so sprejeli v Berlinu z ve*' zadoščenjem, ker so bila s tem potrjena vsa z trdila nemškega vrhovnega poveljstva, po rtr s strani pa se je izkazala za neutemeljeno t-n chillova iijava o tem predmetu. Hitro poškropite sadno drevje, dokler je še čas Ljubljana, 6. junija 1941. Zaradi preteklih izrednih razmer, katere smo doživeli, je le malokateri izmed sadjarjev mogel pozimi poškropili sadno drevje, še manj pa da bi mogel poškropiti svoj sadovnjak v zgodnji spomladi, ko je začelo sadno drevje brsteti ali ko je bilo tik pred cvetjem. Ker se etos obeta dobra sadna letina, bi bila res velika škoda, če bi nam bolezni in sadni škodljivci uničili dober del sadnega pridelka. Zato bi morali zdaj nadomestiti, kar smo doslej zamudili in začeti tako škropiti sadno drevje, da y zadnjem času preprečimo škodo, ki jo dela škrlup in drugi številni sadni škodljivci. Če že nameravamo škropiti sadno drevje, pa moramo to storiti takoj. Letos 'moramo škropiti takoj, ko se cvetje osuje, in to z 2% švepleno-apneno brozgo, kateri pa naj dodamo 300 g aresina ali meritola, t. j. arzenikovega sredstva. Kdor pa nima žvepleno-apnene brozge, naj uporabi polodstotno bordoško brozgo, ki se naredi iz zmesi pol kilograma modre galice in tri četrt kilograma gašenega apna na 100 litrov vode. Tudi tej zmesi moramo dodati potem 300 g aresina ali meritola. Žvepleno-apnena brozga ali galica uniči le bolezenske kali, arzenikova sredstva pa uničijo ostale škodljivce, kot so jabolčni zavijač, ki napravi jabolka črviva, gosenice glogovega belina, zla-toritke, prstaničarja in druge, ki objedajo liste. S tem, aa škropimo, uničimo todi kali bolezni, ki povzročajo, da začnejo jabolka v skladiščih od semenišča gniti. Kdor ima nosprasit, naj ga uporabi, in sicer takole: pol kilograma na 100 litrov vode. Apna mu ni treba dodajati, ne arzenikovih sredstev, ker sam vsebuje arzenik. Pri škropljenju moramo paziti, da se škropivo razprši, kar še najboljše opravi razpršil-nik. Razpršilnik prši škropivo kot fino meglo ter na ta način pride škropivo do vseh listov in tudi na majhne plodove. Listje pa ne sme biti kakor oblito s škropivom in škropivo se ne sme izbirati na robovih listov, ker jih škropivo ožge. Drugič naj bi škropili 2 do 3 tedne po prejšnjem škropljenju; za novo škropljenje uporabljamo 2% žvepleno-apneno brozgo, kateri dodamo 400 g aresina ali meritola. Lahko Škropimo tudi s pol odstotnim nosprasitom ali pa, ako ni bilo v tem času premokro vreme, in je listje prenežno, s %% bordoško brozgo. S tem škropljenjem zatiramo škrlup, jabolčnega zavijača, gosenice že zgoraj omenjenih škodljivcev in gosenice jabolčnega molja, ki se vprav v tem času pojavijo na drevesu in zelo hitro uničujejo listje. Sadno drevje moramo vsaj dvakrat škropiti, da pridelke čim bolj prihranimo in pridelamo čim več zdravega in lepega sadja. Ker pri nas najbrž ne bo mogoče_ dobiti žvepleno-apnene brozge, pa naj v nekaj vrsticah povemo, kako se ta brozga napravlja doma. Takole morate ravnati, da dobite dobro brozgo, ki bo imela zadostni učinek in siguren uspe Za 50 litrov žvepleno-apnene brozge vza- Seria Ditla Acquista Me* talli Preziosl Vergbe e residui lavorazioni Venele Oro, argento fino ed allegato per Oreficeria. Argenteria, usi Indu-striali, Leghe Preziose Odontoiatriche. Nitrato Argento e Cloruri. — Interes-sati sono pregati di serivere a: Ditta COSTANTE DE GIOVANNI - Metali) Resna tvrdka kupuje dragocene kovine v palicah in kovinskih odpadkih Prodaja zlato, srebro (čisto in zlitine) za zlatarje, srebrnine, industrijske uporabe, dragocene zobotehniške zlitine, srebrov nitrat in klorovce, — Interesente prosimo, da pišejo na: Preziosi, Via Gaetano Negri 10, Milano D1VENTARE MILIONARIO acquistando biglietti della Lotteria di Tripoli, in vendita a Lu-biana a Lire 12 (dinari 40--). Tutti i biglieti concorrono all'estra-zione di numerosi premi, che sara iatta in Roma sotto il con-trollo de Ministero della Finanze. L'ammontare dei premi šari lissato in base al numero dei bigiietti vendutti. Nelle lotterie precedenti il 1° premio e stato di oltre milioni. Potreste vincerlo voi quest'anno. Tentate la sorte. La vendita si chiude il 18 giugno irrevocabilmente. POSTANETE MILIJONAR če kupite srečke loterije Tripolis, ki so naprodaj v Ljubljani po 12 lir (40 dinarjev). Vse srečke bodo upoštevane pri žrebanju številnih premij ki bo v Rimu pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Višina premij bo določena na podlagi števila prodanih srečk. V prejšnjih loterijah je znašala prva premija nad 3 milijone. Letos jo lahko zadenete Vi. Poizkusite srečo I Proda a srečk bo zaključena 18. junija nepreklicno. LOTTERIR TRIPOLI Uspešno zdravilo proti naduhi. Sloviti danski zdravnik profesor Kolbye je našel uspešno zdravilo proti naduhi. Pravi, da je do sedaj ozdravil že večje število bolnikov, ki so trpeli za naduho in kakršnih do sedaj ni bilo mogoče nikomur popolnoma ozdraviti. Prof. Kolbye jih zdravi s posebnimi injekcijami, imenovanimi »torantil«, ki jih daje v žilo. To je na sintetični način narejeno zdravilo, ki vsebuje organske snovi, kakršne ima bolnik sam v debelem in tankem črevesju. Ta zdravnik je ozdravil celo nekega 60 letnega moškega, ki je imel že 20 let naduho. — S tem načinom zdravljenja bolniki izgube naduho v treh tednih, v najtežjih primerih pa gotovo v dveh mer secih. Srečni oče 12 sinov. Te dni so obhajali na domu Carla Darijolija iz Domodossole spet vesel domač praznik. Darioliju, ki je mimogrede povedano, predsednik kraj. Društva števiinočlanskih družin, se je rodil dvanajsti sin. Zadnjih devet je prišlo na svet po 1. jan. 1928, vsi pa so živi in zdravi. Padel iz zibelke in se ubil. Nenavadna nesreča se je te dni pripetila v kraju Mon-tegalda v neki tamkajšnji kmečki hiši. Kmet Giuseppe Fran-zina je odšel zdoma v polje kosit, da bi lahko dal svoji živini svežo krmo, mali, komaj 16 mesecev stari sinček pa je ostal sam doma v zibelki, kjer je sladko spal. Nenadno pa se je med tem, ko je bil njegov oče na polju, prebudil, se nagnil čez rob zibelke, a mu je zmanjkalo ravnotežja. Padel je tako nesrečno na tla, da sl je prebil lobanjo in kmalu nato tudi umrl. Hiter in iočen pregled domačih in tujih dogodkov Vam nudi »Slovenski dom«! memo 10 kg žveplenega cveta in 13.5 kg čistega gašenega apna. Brozgo smemo kuhati samo v železnih ali dobro pološčenih kotlih. V bakrenih kotlih pa nikakor ne. Žveplo in apno zmešamo v primerni količini vode v fino kašo, da ne ostane žveplo ali apno v kepicah. Nato moramo doliti toliko vode, da dobimo natančno 50 litrov tekočine, in jo vlijemo v kotel. V kotlu zaznamujemo z zarezo, do kod sega brozga. Kotel postavimo na ogenj in brozgo vedno mešamo z lesenim kolom. Ko začne vreti, jo kuhamo nad zmer- nim ognjem tri četrt ure. Vse pene, ki nasta- Ž'ajo pri kuhanju, moramo potiskati nazaj v i rozgo, ne smemo pa jih posnemati. Ker voda pri kuhanju izhlapeva, dolivamo vedno vročo vodo, katero moramo imeti pri roki. Dolivati moramo le do znamenja v kotlu tako, da je vedno 50 litrov tekočine. Ko se brozga shladi, jo vlijemo v lesene ali železne sode. Pri vlivanju jo precedimo skozi vrečevino. Od te brozge vzamemo, ako hočemo 2% žvepleno brozgo za škropljenje, 2 kg na 100 litrov vode. Če hočemo za zimsko škropljenje uporabiti 15% brozgo, vzamemo pa 15 kg brozge na 851 vode. Gospodarji, ki še niste doslej poškropili sadmega drevja, glejte, da to takoj izvršite, kar bo samo vam v dobro. Ribarjenje v naših vodah Neupravičeno lovljenje rib po naših vodah je bilo in je še vedno po zakonu prepovedano. To naj uvažuje naše prebivalstvo, ki ga opozarjamo tudi an to, da so tudi naše civilne in vojaške oblasti izdale najstrožjo prepoved neupravičenega lovljenja rib po naših rekah in potokih. Kdor bo torej neupravičeno lovil ribe, bo najstrožje kaznovan, zlasti pa oni, ki bi se pri ribarjenju posluževal raznih razstreliv ali mamil. Preskrba Ljubljane z jajci je zagotovljena Ljubljana, 7. junija. Po šest jajc za kovača so včeraj ljubljanske gospodinje spet dobile na mestni tržnici, da so zares zadovoljne in potolažene prihajale domov. Samo v četrtek je bilo oddanih 11.000 jajc prebivalstvu, eno četrtino te množine so pa dobili bolniki po bolnišnicah in socialnih zavodih, saj so bolniki v prvi vrsti potrebni te hrane. Jajca so trgovci pripeljali čez mejo Ljubljanske pokrajine, kjer je mestni tržni urad organiziral nakup jajc ter tudi na trgu vestno nadzoruje njih prodajo. Kakor se je v četrtek pokazalo, je tudi ta akcija mestne občine popolnoma uspela, saj je Ljubljani redna dobava jajc po nizki ceni sedaj zagotovljena in Ljubljančanom ne bo več treba trpeti izkoriščanja s strani verižnikov in prekupčevalcev. Pri tem pa spet opozarjamo tako gospodinje kakor tudi naše trgovce, naj ne preplačujejo jajc in s preplačevanjem ne dajejo potuhe verižnikom. Kanalske cevi polagajo Kanalske cevi polagajo na križišču Linhartove in Tyrševe ceste. V smeri Linhartove ulice so delavci že pred dnevi izkopali nekaj metrov globok jarek, ki sega do kanalizacijskih vodov. Globoki jarek so obložili z deskami, da se zemlja ne bi podsula. Mestni inštalaterji polagajo v jarek nove cementne cevi in bodo zvezali nove kanale s starimi vodi. Cesta je na tem mestu precej razkopane in morajo vozniki, */o-sebno pa avtomobilisti tod vožnjo znatno zmanjšati. Previdni morajo biti zlasti pešci, ki prečkajo pot na tem kraju, kajti kaj lahko pride do nesreče, ko je promet tako velik. Enako globok jarek so delavci izkopali tudi od nove stavbe, ki so jo sezidali zraven hiše, ki nosi številko 46b. Tudi v ta kanal polagajo cementne cevi. To je kanalizacija za to hišo. Vprav zaradi obeh jarkov, ki nista daleč drug od drugega, je cesta zelo ozka, tako da ima prehod lahko samo en avtomobil. Ko bodo oba jarka po opravljenem delu zasuli, bi bilo pa zelo prav, če bi podrli del hiše, v kateri ima svojo trgovino trgovec Kolšek. Del te hiše namreč gleda sedaj precej globoko na cesto in ni nikakor v regulacijski črti, v kateri so sezidane vse nove stavbe, ki so jih zadnje čase precej postavili. Če bodo porušili še ta odvišni del te niše, pa bo Tyrševa cesta urejena po regulacijskem načrtu in bo cesta zelo pregledna. Jutrišnji športni spored Jutri bo po vseh igriščih spet živahno. Moštva bodo spet igrala za pokal SNZ. Prav tako se bo nadaljevalo juniorsko prvenstvo. Spored tekem bo naslednji: Junlorski pari: Svoboda s Jadran, Hermes : Slavija, Moste : Mladika in pa Korotan : Mars. Moštva, ki bodo nastopila za pokal pa so naslednja: Mars : Moste ob 10.30 na Ljubljani. Korotan ^Ljubljana ob 17.30 na Korotanu, Slavija : Grafika ob 17 na igrišču na igrišču Mladike in Hermes : Svoboda ob 10 na igrišču Hermesa. Nemški poslanik v Tokiu Ott in ravnatelj ministrstva za zunanje zadevo Sakamoto sta imela daljši razgovor glede položaja v Evropi. Italijanski poslanik pa je imel pol ure razgovor z zunanjim ministrom Matsuokom, ki je sprejel potem tudi poslanika Združenih držav. Koledar Danes, sobota, 7. junija: Kv. Rob. Nedelja, 8. junija: Sv. Trojica. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr, Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra 7-1, telefon 41-52. Prijateljem živali! Društvo za varstvo živali naproša vse prijatelje živali, da prijavijo pismeno na Društvo za varstvo živali Ljubljana 5, ali pa ustmeno v društveni ambulanti na Domobranski cesti 21, dnevno od 2 do 4 vse primere, kjer ni dovolj preskrbljeno za prehrano živali. Društvo bo v konkretnih primerih poskrbelo, da živali ne bodo trpele zaradi nezadostne oskrbe. Slovenskim slušateljem višje pedagoške šole v Zagrebu. Glede na notico »Slušateljem višje pedagoške šole v Belgradu in Zagrebu« z dne 3. junija t 1. dodajam še sledeče: Slovenski slušatelji II. semestra višje pedagoške šole v Zagrebu, ki so po sedanji vojni odšli nadaljevat študij v ^Zagreb, se bodo v šolskem letu 1941-42 po želji rahko vpisali v III. semester v Ljubljani. Toliko v pojasnilo. — R. B. Javno cepljenje zoper koze bo v Higienskem zavodu — oddelku za zdrav. zašč. mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani, Lipičeva ulica, v torek 10. in petek 13. junija vselej od 16—18. Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, ki je odprta v Jakopičevem paviljonu, in ki je vzbudila že do sedaj toliko pozornosti, bo zopet v nedeljo 8. junija ob 11. Vodstvo bo imel predsednik društva slovenskih likovnih umetnikov slikar in profesor Saša Šanfel. Prijatelji slovenske umetnosti so vljudno vabljeni! Pri blagajni je na razpolago lep katalog, ki je prav za prav zbornik, opremljen s 15 reprodukcijami vseh razstavljaleev. Besedilo je prirejeno po dr. F. Šijancu, izdali in založili so razstavljalci sami. Cena s seznanom razstavljenih del je 10 dinarjev. Slikarska razstava klasično gimnazije. Klasiki so tudi letos kljub negotovosti, ki je spremljala letošnje šolsko leto, priredili slikarsko razstavo pod vodstvom svoje organizacije i Zarat. Razstava je odprta ves dan na 1. drž. gimn. (Vegova ulica) v risalnici drugega nadstropja. Vstopnine ni. Slovensko čebelarsko društvo ▼ Ljubljani vabi one svoje člane v Ljubljanski Pokrajini, ki imajo svoje čebele na ozemlju, zasedenem po nemški oblasti, naj se zglase nemudoma * društvena pisarni na Tyrševi cesti 21, da jim izposluje dovoljenje za prevoz čebel. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota. 7. junija ob 19.30-. »Revizor«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 8. junija ob 19.30 »Bog z vami, mlada leta!* Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 0. junija ob 19.30: »Ana Christie<. Igrala bo skupina slovenskih mariborskih igralcev. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sobota, 7. junija ob 19: »Rusalka«. Red Cefrtek. Nedelja, 8. junija ob 19: »Don Kihot«. Izven. V nedeljo bodo ponovili Italijansko komedijo *Bog z vami, mlada letal«, ki sta jo napisala Sandro Camasio in Nino Oxilia, Pristna italijanska gracija, lahkotnost, humornost in čustvenost so glavne odlike te sodobne igre. Igrali bodo: A. Levarjeva, Kralj, M. Danilova, Sever, P. Juvanova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, Slavčeva, Dre- novec, Gregorin, Tiran in Milčinski. Režiser: profesor šest. Predstava v nedeljo bo izven. Cene znižane. MRAKOVO GLEDALIŠČE: Sobota, 19.50: »Sinovi Starega Rimljana«. Proda se kotnostoječi rabljeni štedilnik na 2% plošče obložen z emajlnimi ploščicami. Ponudbe staviti na upravitelja Ljubljana-Prešer-nova ul. 3 med uradnimi urami. Kopališče Okrožnega orada za zavarovanje delavcev je odprto ob sobotah od 8 do 19.30. II bagno deirUfficio regionale di assteura-zioni operaie e apeto il sabato dalle 8 alle 19 e 30, E. I. *. R. Radio L|ubl|ma Sobota, 7. junija 1941-XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operetne fantazije — 8 Napoved časa iz Rima, nato nadaljevanje koncerta operetnih fantazij (glej zgoraj) —• 8.15 Porodila it Rima — 12.30,Poročila v slovenščini — 12,45 Slovenska glasba — 13 Napoved časa in poročila iz Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini 13.17 'Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Gal-lina — 14 Poročila iž Rima — 14.15 Operna glasba 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče znamke Cetra — 18 Prekinitev oddaje — 19.30 Poročila v slovenščini — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Simfonična glasba: PiazinI: Pesem Dolomitov — 20.40 Orkester pod vodstvom Mo Strappinija — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Charlie Chan v San Franciscu Detektiv je nekaj trenutkov omahoval. Med gosti Barrvja Kirka mu je posebno eden padel v oči in vzbudil v njem zanimanje v večji meri, kakor vsi drugi: tisM hladni in strogi človek, ki je prepotoval puščave in puščal za seboj mrtva trupla tistih, ki niso mogli prenesti naporov poti, sam pa je trmasto korakal naprej do svojega cilja: polkovnik Bea-tem, ta je bil tisti, ki je stopil iz kabine Li-Gunga. Chan je pogledal na uro. Po navadi se mu ni nikoli mudilo, toda sedaj je moral hiteti. Globoko je zavzdihnil m zmetal skupaj svojo prtljago. Gori na krovu se je srečal z ladijskim komisarjem. »Gremo domov, gospod Chan?« ga je veselo vprašal pomorščak. »To je bil moj prvotni namen, toda zdi se, da bom moral povratek odložiti. Vidite, v zadnjem hipu se moram izkrcati, vozovnica pa mi velja samo za to ladjo. Skoda!« »No, to se pač lahko uredi v ladjarski agenciji. Tam vas V6i poznajo.« _ •Lepa hvala. Mojo veliko prtrljago so že spustili noter v ladjo. Prekasno je. da bi vlekel ven. Bodite tako prijazni in jo izročite mojemu sinu, ki me bo prišel čakat.« »Brez skrbi, gospod Chan.« Zadnjikrat se je zaslišal klic: »Odhod!« »Nikar se predolgo ne zadržujte na tej prekleti celini, gospod Charlie,« mu je vzkliknil v slovo komisar. Na pomolu je gdč. Morrow nenadoma prijela Kirka za roko. »Poglejte! Poglejte človeka, ki koraka z ladje! Polkovnik Beatem! Kaj pa počenja tukaj?« »Glej, glej! Sam Beatem. Kaj bi bilo, če bi ga povabil v avtomobil. Ne bo nič... saj ga čaka njegov taksi. Pa naj gre k vragu! Ta okrutni človek mi nič ne UgS U-.A -■ servizi i Dal- Nemške bojne ladje pa imajo po Halla to prednost, da imajo obi oklepnice in brzino kakor križarke. H dolgi odpor »Bismarcka« zaradi poseb po kateri je ladja razdeljena v ve dušno ločenih predelov. >Bismarcka< angleško brodovje, temve« letalstvo Bismarcka« je golo naključje in sre« talski torpedo, ki je zadel ladjo v k uničil ravno krmila in vijakov, bi s gočni nemški ladji najbrž posrečilo p Vojnega brodovja zdaj ni več mogoče samostojno vojno silo, temveč je vojr >brimi 14 dnevi je bila v češkem Na-iališču v Pragi že 600. predstava, na-akom srednjih šol. Takšne predstave agi že lepo preteklost Prvo te vrste Pragi že leta 1899, tako da so letos 42-letfflico prve dijaške predstave. delPArtide. — V mrzli kopeli Severnega ledenega Malo znani junaki večnega ledu Pretresljivi prizori, ki m vsako loto odigravajo na ogromnem zaledenelem zemeljskem »odru« Časopisi vsega sveta se na široko razpisujejo o velikih dogodkih, ki se odigravajo v severnih polarnih krajih, kadar ljudje odkrijejo tod kaj pdmembnejSega, pa čeprav gre pri takšnih dogodkih morda bolj za šport, kakor pa za znanstvena raziskovanja. Zadnje novice teh velikih športnih junakov z večnega ledu prinašajo časopisi pod velikimi naslovi in pri takšni priliki ves svet nekako prisluhne. Toda to so junaštva, ki se z njimi ponaša le peščica ljudi, dobro pripravljenih in denarno podprtih za takšna nevarna potovanja. O stotinah malih junakov večnega ledu pa svet dosti ne govori. Svetovni tisk zato nič ne ve o pogumnih dejanjih, o bojih in trpljenju mnogih, ki leto za letom tekmujejo z naravo in se bore s »polarnim zmajem«. Ti neznani in preprosti ljudje se podajajo v neznani mrzli svet za kruhom ne pa za pustolovščinami ali pa, da bi se pred svetom proslavili. Kljub vsemu pa dosti bolj poznajo raznovrstne pustolovščine, kakor pa veliki, svetovno znani polarni raziskovaloi in športni junaki. Podajajo se v nevarnosti, ki vsepovsod preže z ogromnih ledenih plošč, da bi preskrbeli svojim revnim družiinam potrebnega kruha, družinam, ki morda pričakujejo po skromnih kočah tam nekje na severnem koncu Evrope, ali kje v finskih gozdovih njihove vrnitve Težko čakajo na skromne vsote denarja, ki jim ga pošlje skrbni oče morda iz Trondhjema ali Hammerfesta. Nihče pri nas ne govori o teh skritih junakih, kadar pa kdo izmed njih pri reševanju ladij ali tovariša žrtvuje svoje življenje, se ta ali oni časopis kje na Norveškem v nekaj vrsticah spomni te nove žrtve ledenih poljan. Najpreprostejši »mali junaki« severa so norveški ribiči, ki tja do poletja love po vodah Severnega ledenega morja. Takšen lov je dostikrat podoben dramatskemu prizoru, ki se odigrava na ogromnem zemeljskem odru. Celo ladjevje parnikov in starih jadrnic, bark in sodobnih motornih Čolnov odpluje pri takšni priliki ven na široko. Siloviti viharji Ledenega morja tudi poleti prinašajo pogubo. Dostikrat se katera teh ladij nikdar *veB ne vrne domov, ker jo je vihar s preveliko silo butnil ob ledeni breg. Ob vrnitvi jih sprejmejo najprej -tatovi Življenje ribičev je silno skromno, Čeprav dobi vsak svoj delež od celotnega izkupička. Kadar ribiči dobe denar, se jim kaj hitro posuši v rokah, kajti v Trodhjemu, Vordoju ali Hammer-festu, odkoder odhajajo na lov in se potem tja spet vračajo, že prežijo nanje razni kvartopirci ali celo tatovi vseh »strok«, ki so na morju navadno veliki strahopetci, na kopnem pa se na svoj posel kaj dobro razume ja Norveški ribič pa je med ljudmi na kopnem prav tako naiven in lahkomiseln, kakor je na morju odločen in se neustrašeno bori, da reši iz viharjev ladjo in tovariš® pogube. Njihovo ravnanje spominja na življenje lovcev za zlatom, ki prav tako lahko v jjeto|*dneh nepremišljeno zapravijo vse svoje pre- Kadar gredo nad medvede in tjulnje Mornarjem, ki se podajajo na Ledeno morje, pa prete tudi še hujše nevarnosti. Navadno služijo gospodarju, ki ima po več ladij in organizira love po severnih vodah. Na lov odrinejo pozno v jeseni in se ponavadi vračajo spet domov šele na poletje. Tam love med drugim tudi severne medvede. Ker so te bele zverine zelo krvoločne, rii lov nanje nič manj nevaren kakor mikaven. Nekaj čisto drugega pa je lov na tjulne. Pri tem je manj nevarnosti, čeprav večji tjulni, ki so obstreljeni, zadajo lovcem s svojimi ostrimi zobmi lahko strahotne rane. Nasproti temu pa je lov na mlade tjulne kar se da surov in okruten. Norveški pisatelj Eduard Welle-Strand, ki se je v svojih mladih letih nekoč udeležil takšnega lova na tjulne, v nekem romanu zelo živo popisuje svoje doživljaje. Nekako takole piše: Mladi tjulni se grejejo na ledenih ploščah, se igrajo in se vesele svojega življenja. Nenadoma jih obkoli skupina rjovečih ljudi, ki skušajo z nečloveškimi glasovi živali preplašiti. Za beg je tedaj ie prepozno. Tjulni ne morejo nikamor. Drug za drugim padajo pod udarci težkih železnih palic. Dostikrat potegnejo lovci kožo s tjulna, ki je še napol živ. Človek se tu pokaže strahopetnega, zakrknjenega in zverinsko surovega. Tovarištvo brez primere Značilno pa je, da je na krovu polarne ladje več Fincev, ki žive na Norveškem, kakor pa pravih Norvežanov. Na Ledenem morju postane človek krut sredi prirode, v kateri je neprestano v smrtni nevarnosti. Zato pa med temi ljudmi toliko bolj cenijo odločnost, ki je nikdar ne manjka, kadar je treba zastaviti življenje za prijatelja, kadar se je treba z vsem pogumom podatii v največjo nevarnost. Najlepše se to vidi takrat, kadar kdo zaide kje v ledeni puščavi in ga njegovi tovariši skrbno iščejo, ali pa, kadar zajame vihar ladjo kje na širokem morju. Orkan se razbesni, iz morja se dvigajo ledene piramide »stolpi smrti«, ob katerih se lahko ladja razbije na drobne koščke. Posadke ladij vztrajajo na svojih mestih, čeprav se vsi zavedajo, da gledajo smrti v obraz. Brez obotavljanja in skrajno napetih živcev stoje pri krmilu ali na, kapitanskem mostiču, in se z nadčloveškimi napori prizadevajo, da bi rešili ladjo pred potopom. Krvave žaloigre zaradi plena In zdaj se ladja že vrača z bogatim plenom. Da, nadvse bogatim, kajti tjulnove in medvedje kože imajo visoko ceno. Dostikrat pride tudi do krvavih žaloiger v večnem ledu. Mnogi lovci se nikdar več ne vrnejo domov. Zakoni, ki veljajo pri teh severnjakih, s onamreč nenavadno strogi in kruti... Čisti zrak — balzam za živce V podobnih razmerah ždve lovci na kožuhar-je. Ti prezimujejo na Spitzbergih. Njihovo življenje je morda še dosti težje kot pa tisto, ki ga žive ribiči sredi morja, kajti tem slednjim je na širnih vodah vsaj preskrbljeno za večkratno spremembo, ki jim krajša čas. Na Spitzbergih pa je zima dolga, neskončno dolga, polna snežnih viharje vin hudega mraza. Bila bi neznosna, če ne bi bil zrak tako sijajno čist. Čeprav je ta zrak izredno oster, vendar deluje na vznemirjene živce kot balzam. Morda je vprav ta zrak vzrok, da so vsi ti skriti junaki severa tako mirni in se čutijo sposobne za še težavnejši boj z naravo. Najbolj čudno pa je, da vsakogar, ki je dalj časa živel tam gori na visokem severu, vleče neka tajna sila nazaj. Zakaj? Bog ve. Nekaj podobnega je z ljudmi, ki se dalj časa pomude v vročih krajih ob zemeljskem ravniku. Tudi ti hrepene, da bi se skoraj vrnili tja, pa sami ne znajo povedati, kaj jih tako žene spet na globoki vroči jug. 42 letnica prve dijaške predstave v Pragi Pred dobrimi 14 dnevi rodnem gledališču v Pragi menjena dijakom sminjih imajo v so »meli v obhajali že II Direttore generale per la stampa, Cons. naz. dott. Casini e il dott. Nani capo dei stampa e propaganda presso l’AIto Commissan ato della Slovenia e Comtnissariato della mazia. — Glavni ravnatelj za tisk, nar. svetni dr. Casini in dr. Nani, voditelj tiskovne službe propagande na Visokem Komisarijatu v Sloveniji in na Komisarijatu v Dalmaciji. Ameriška sodba o pomenu in bodočnosti bojnih križark in bojnih ladij Rim, 6. junija, s. Ameriški kapitan Stevens King Hall razlaga potopitev oklepnice »Hood« in pravi, da pomeni konec te mogočne pomorske enote končni poraz takoimenovanih bojnih kri- žark. Te imajo enako topništvo kakor bojne ladje ter večjo hitrost, ki jo dobe na škodo oklepa. Ta šibkejši oklep je najkočljivejša točka pri bojnih križarkah. Te so svoje pomanjkljivosti pokazale že med poslednjo svetovno vojno v bitki pri Jutlandu. To 6e je potrdilo tudi z uničenjem >Hooda«, ki je bdi največja bojna križarka na svetu. zvezi z lastnim letalstvom in v razmerju do nasprotnega letalstva. Nemške Halla to pa imajo po sodbi King imajo obrabo kakor križarke. Hall poudarja posebne izdelave, v veliko nepre-ni potopilo letalstvo. Potopitev in sreča. Če bi le-adjo v krmo, ne bil bi se bilo mo-v Brest, smatrati za sila le v Nel bagno freddo morja. Paradižniki Iz Južne Amerike se je naselilo pri nas mnogo koristnih kulturnih rastlin, med njimi tudi paradižnik — lycopersicum esculentum. Ime lycopersicum je grškega izvora in pomeni perzijskega volka. Pri nas se je paradižnik udomačil šele pred desetletji, a sedaj je v vsaki kuhinji nenadomestljiv. Seme posejemo zgodaj spomladi v zabojčke, ki jih imamo na toplem. Najprimernejša toplota za kalitev je 15.6° C. Pri tej toploti kali seme 6 dni. Mlade sejančke moramo večkrat presajati, da se okrepe. Dovolj močne rastlinice, presadimo na toplo, proti mrzlim vetrovom zavarovano lego, ki ima gredice že v jeseni dobro prekopane in pognojene s starim hievskim gnojem. Pred saditvijo pa lahko gredice pognojimo s 3 ke 4% kalijevo soljo, 4 kg amonijevega sulfata in 5 kg Tomaževe žlindre. Posebno lepo uspevajo paradižniki ob južni strani kakega zidu. Po sajenju postavimo k vsaki rastlinici količek in jo nanj privežemo. Ob paradižniku napravimo manjšo kotarajieo, da pri zalivanju rfe odteka voda. Grede moramo često okopavati in rahljati. Čez 5—6 tednov po saditvi zalijemo vse paradižnike z gnojnico, ki ji pridamo precej vode. Ker pa enostransko gnojenje z dušikom povzroča le bohotno rast brstja, a ne plodov, zato dodamo na 100 litrov gnojnice še 2 kg kalijeve soli. To gnojenje ponovimo po 3 tednih, če nastopi suho vreme, moramo paradižnikov nasad močno zalivati, da ne opeša, Ker pa imajo paradižniki bujno rast, bi brez pravega obrezovanja dobili le malo plodov. Zato že zgodaj poščipljemo vse tanke in slabotne poganjke ter mu pustimo le 3 najmočnejše, vse druge pa stalno pinciramo. V Franciji goje vrtnarji paradižnike z enim steblom in baje z velikim uspehom. Ko prične rastlina zoreti, j! priščipnemo vse vršičke, da s tem ustavimo rast.. Sok, ki je bil namenjen za rast, porabi sedaj rastlina za debe-litev in zorenje plodov. Pri pinciranju pa moramo biti previdni, da ne porežemo preveč listov. Plodovi so namreč dosedaj rastli v senci in bi jih vroči sončni žarki kaj kmalu opekli. Taki plodovi ne morejo dozoreti in navadno zgnijejo. Ker pa premočno obrezana rastlina tudi dihati ne more, se navadno posuši. Mnogo grešimo tudi s tem, da sadimo paradižnike preveč skupaj. Rastlina potrebuje približno lm’ prostora. Marta) Italo Balbot Italijanski roji nad svetom Stormi d’ltalia tal mondo Osem letal je nadaljevalo pol proti severu, kjer je bil veter močnejši in pravilnejši, ker ni pihal skozi gorska grla na otokn. Prišlo so do Los Alcazaresa in so bili vsi na varnem na španskem vodnem letališča. Ko smo prišli iz parnika, sem šel do konzula ter sestavil poročilo za predsednika vlade. Po4em sem se z Longom napotil spat potrtih kosti v hotel, ki je bil nad zalivom. Toda sen se me ni polotil. Vsako toliko so hodile Inči pred mojim oknom. Klical sem Longa. Morda se je nevihta ojače-vala v svoji besnosti. Morda je veter ngnal naših šest strojev, razvrščenih na obali v Pnerto de Campos. Slišali smo rjovenje viharja. Toda Inči niso bile drngega kakor pretrgani snopi svetlobe, ki jih je prav pred naše okno metal pristaniški svetilnik. Tndi ta noč je minila: čez vse dolga noč, polna tesnobe. Zjntraj amo ob zori odšli v Puerto de Campos, seveda smo si prej preskrbeli cigaret za tovariše. Morje je bilo še vedno divje. Ni bilo misliti na odhod. Pre bili smo ves dan v zavetja neke gostilne, ki jo je tvorila ena sama polmračna soba, polna dima. Ribiči iz Puerta de Campos žive ločeni od sveta v kakih dvajsetih hišah. Njihove navade so preproste, govore pa nerazumljivo catalonsko narečje. Toda nismo smeli biti tako natančni. Vsi skopaj, častniki in podčastniki smo si preganjali nre s tem, da smo proučevali vreme v upanjn, praznem, da bo nevihta minila. V tem šotoriščn so nam delali družbo štirje finan carji ter dva španska orožnika. Bili smo neprenehoma premočeni, ker smo kar naprej hodili pregledovat stroje. Jedli smo kar v letalski opravL Nekdo je zaradi pomanjkanja miz držal krožnik na kolenih. Ponoči smo pač morali misliti, da bi kako počivali. Zbrali smo se v neki hiši, ki smo jo mimogrede vzeli v najem. Sobe so bile čisto brez oken. Veter nam je pihal na hrbet, vlaga nas je rezala v kosti, nevihta je svobodno udarjala med štiri stene in pisala svoj fantastični ples. Nekaj častnikov se je rajši zateklo za krila letal. Jaz sem ostal in sem moral potem prenašati posledice. Ta postanek mi je prinesel za nekaj dni mrzlico. Nevihta je trajala osem in štirideset ur. Konec koncev smo videli, da se je nebo zjasnilo. Nismo smeli zgubljati časa, zato sem zapovedal odhod. Toda tudi ta odhod ni imel biti tako lahek. Stroji na obrežju so se bili docela pogreznili v pesfek. Veter je nanesel kupe peska okoli čolnov. Vsi, častniki, strojniki in radiotelegrafisti smo se s pomočjo domačih ribičev spravili na to novo delo, ker smo se bali, da ne bi neurje spet pritisnilo. Treba je bilo dosti časa, toda nazadnje so se stroji le pozibavali na vodil Odlet ni potekel brez težkoč, zakaj zaliv zapirata dve čeri, med katerimi je za kakih sto metrov odprtine. Ker nismo strojev potegnili s čolni, je bilo treba spraviti letala z lastno silo na odprto morje, veter je pa grozil, da jih bo vrgel ob čeri. Pomagali smo si torej z lastnimi sredstvi, in sicer z motorji na roko, toda da smo to reč izvedli, je bilo treba časa. Ko sem konec koncev bil v zraku, sem moral čakati več kakor uro, da sem videl, kako sta se dvignila dva moja nova tovariša iz oddelka. Tedaj sem po radiu sporočil Longu, naj odide s svojim oddelkom na lastno pest, zakaj orkan še ni bil čisto izginil z odprtega morja, kakor je bilo videti po odločnem zibanju. In res smo občutili rep viharja tja do rta sv. Antona. Tam se je obličje narave k sreči docela spremenilo. Prikazalo se je sonce, da nas poplača zq zadnje težave. Potem nam je pritisnil močan veter v hrbet in nas v dirki gnal proti cilju. V dveh urah smo bili v Cartageni. Pozneje sem zvedel, da se je orkan razdivjal nad Alžirom in povzročil za dosti mfli-jonov škode. Poldrugo uro za mano je prišel v Los Alcazares major Longo s svojimi tremi stroji. Vse nas je z bratsko prisrčnostjo sprejel španski polkovnik Ugarte, ki nas je gostil že drugekrati. Sprejeli so nas pa tudi atlantski tovariši, katerih radost ob svidenja je bila gotovo enaka naši. Ena sama misel je sijala v duši in se iskrila v očeh vseh: polet je bil rešen! 10. Proti Bolami Pri svojih poletih sem videl najbolj čudne in najbolj različne pokrajine. Preletel sem v raznih smereh libijsko puščavo, brezmejno in otožno Gefaro. čeprav se ti srce stiska in postaja neznatno, ko letiš čez tripolitansko puščavsko goloto, vendar nekaj rastlinja, bornega pa vztrajnega kar naprej dela tu pa tam po pesku nekaj temnejših madežev. In v Libiji ni težko za grebenom kake sipine, v globeli porisani s progami puščavske trave uganiti mravljišče sivih pastirjev in od ure do ure kak beduinski šotor, progo dima, ki ti govori malo o človeškem dihu, pa spet čop palme, ki ga sonce odraža na izsušeni zemlji. Tu pa ni prav docela ničesar. Samo pesek in pesek, ki ga okrog in okrog prebadajo neusmiljeni sončni žarku Zemlja izžareva do neskončnosti, brez meja, brez obrambe, brez diha. To je skrivnostno obrežje Ria de Oro, žalostno v svoji goloti, brez vsega in vsepovsod enolično in enako rumeno. Začenja se pri rtu Noun, potem pa se ta puščavska obala spušča postrani do rta Juby in ne da bi kdaj spremenila obličje, sega tja do Ville Cisneros, do kamor pojde danes naša pot. Gorje, če se moraš spustiti ob teh strašnih obalah. S Cagnom se spominjava strašnih dogodščin španskih pilotov, ali pa pilotov francoske proge Latecoere, ki so jih ujeli roparski pastirji in jih odvlekli v notranjost. Spominjava se pomilovanja vreidnih in žalostnih primerov Marcela Reyneja, Odoarda Serreja, pilota Mermosa, letalcev Pivota in Vidala. (Nadaljevanje sledi.) Za tiskarno * Ljnbljanh Jote Kramarič — Izdajatelj« Inž. Joie Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 13 M—f-n j« 14 din, m inozemstvo H din — Uredništvo: Kopitarjeva oliea 6/m — Uprava t Kopitarjeva ulic* 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-09 — Mlilikti Maribor, Ccjje, Pfad, Jeoenke, Kranj, Nono mesto, Trbovlje