225. številka. Trst, v petek dne 3. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" izhaja enkrat da Han. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ca ček. l*-to........24 kTon ra p«.i leta........12 za četrt leta........ 6 zm er n ........ 2 kroni Nar«* ij:n© je plaifrali naprej. Na napodi* priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobak*rnah t Tr-tn «e prodajajo po-siiBrtT^ -t^llk* j^i 6 -totink 3 izven Tm:i j.a po 8 -totink 4 nvč • Telefon 870. Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi «»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo primernim popustom Poslan*, osmrtnice in javne zalivale domači og'a.-i itd., se računajo po pogodbi. Vbi dopisi nji j se po.-iljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne -prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase -prejema upravni-tvo. Naročnino :n oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiakarna se nahajata v ulici Carintia stv. TJ. Upravništvo in aprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. .'5, II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Dalmacija m Dalmatinci. brv. krogov.) I^eta 110:*, torej ravno pred *<*> leti, je ogr-kt kralj Koloman prekoračil šumečo Dravo, da s silo podvrže Hrvate svoji vlasti. Pričakovala ga je silna hrvatska vojska. Kc-ioman se je ustrašil, ter se začel dogovarjati s hrvatskimi poglavarji utemeljujč svoje pravo na sorodstvo s pokojnim ktaljem Zvonimi-r m. Paeavski Hrvatje t med Dravo in Savo* so se dali zaslepiti io priznali kralja taje krvi. Ali niso ga pripoznali primorski, sosebno pa ne dalmatinski Hrvatje. In celo, ko je Koloman Krenil proti zapadu, da se tam — po običaju hrvatskih kraljev narodne krvi — da kronati ! v kakem primorskem mestu : ustavil ga je nekje pri Grozda (Kaj>ela) Peter Sv*ač;<:, že kronani kr. lj primorske Hrvatske. Junak Peter je pal r krvavi bitki in ž njim je pala hrvatska samostalnost.... Kje so sedaj potomci vitežkega Srač-ča, sje unuk; junaških pristašev njegov h ?! Se-li more danes trditi, da so Dalmatinci ostali, Kar so bili, to j« : vredneji, bolji del hrvatskega naroda ? ! Meni se zdi, da je v njih -edaj premalo samozavest-, premalo ponesa in premalo umevanja dolžnosti ! Da nt tako, ali bi bilo mogoče, da v deželi, ki ima le 3"/0 Italijanov, a 97°/0 Hrvatov 'in Srbov), da v taki deželi Itali ani napadajo iu pretepajo Hrvate, kakor se je lanskega leti d< godilo v Spljetu, a tega leti v Zadru? ! Da: 3° 0 Italijanov napadajo in pretepajo Hrvatov......! Dalmatinci imajo — menda radi solidar-n< sti z brati v banovini — ;narodno stranko«, j stranko prava» in »čisto stranko prava«. Ako so pravaši ralikaln;, potem so »5 sti pravaš « še ra tikalneji, pak v ime te radikalnosti v prvem mestu Dalmacije v Spljetu, govore med seboj malone izključno — italijanski ! Volitelji so tudi v tem... voditelji! A nar> ina stranka se odlikuje najbolje v tem, da ne obČnje z narodom, da narod prezira! Zastopniki naroda so vsi — brez izjeme — uzorni. E len je izvoljen, ker se je v Irvttski Dalmaciji drznil rtševati akte v hrvatskem jez ku. Nekdo drugi je postal »vitez«, ker v parlamentu ni nikdar spregovoril nit besed*. Nekdo tretji ni pestal vitez, da si moiči kak« r oni drugi. Nekdo četrti je slavil f »# l> L I M T E K iovedala sobarici. »Sramota bi bila za-me, da nisem pred njo bila na nogah.., Gospodinja mora vedno prva vstajati !« je nekako pet'ndvajsetletnic > pak je v listu, ki izhaja vsaki dan, priobčeval skozi štiri mesece čestitke, ki so mu jih doposlali prijatelji povodom slavja. Nekdo peti.... Dosti, dosti, do9ti! Nu, tudi v Dalmaciji je ljudij, ki so oboroženi potrebno umnostjo, potrebno dobro voljo in (kar je najvažneje) potrebnim političnim poštenjem. — Jeden teh je g. dr. Smoilaka. Dtl B~>g, da on in njegovi pristaši iz-čiatijo v»e, kar ima Dalmacija gnilega ! Hrvat. Politični pregled. V Trsta, 3. obtobra 1902. Nagodba — sklenjena ? ! Včeraj smo v uvodaem članku izrekli mnenje, da to pot pride, če tudi z muko, do sporazumlje nja med obema vladama. Da-si so te dni vsa poročila — in tudi ona prijateljice gosp. Koerberja, »Neue Freie Presse« — zvenela jako pesimistično in se je te dneve sploh označalo kakor kritične prve vrste, vendar sta govorila dva momenta za to, da pride do sporazumljenja. Odločno pojavljena volja krone — cesar je radi teh pogajanj definitivno odpove lal svoj izlet na lov — in pa čas, ki beži, ki sili, ki neizprosno hiti priti onemu momentu, ko bo trebalo sklepati trg. pogodbe ter pušSa le še kratko razd.tbje za veliko delo, ki ga boJo zahtevale razprave v parlamentu o nagodbi. Rečena dva momenta sta brezdvomno delovala na obojestranski vladi tako, da more že prej omenjena prijateljica dra. Koerberja javiti v svojem zadnjem izdanju, da je v vprašanju nagodbe storjen odločilen korak, ker so velike težave premagane ! V meritoričnem pogledu — tako trdi »Neue Freie Presse« — je doseženo popolno soglasje med obema vladama terje sklep nagodbe smatrati z a g o t o v I j e -n i m, oziroma : dejanski n*e tudi še ne formalno) dovršenim ! Kar je še storiti, se stori te dni še v Budimpešti, osobito se določijo tam še zadoje nerešene postavke v carinskem tarifu. Ta poslednji je tudi ves čas delal velike težave. B >j med obema viadama je izvojevan. Sedaj 1k> na gospodu Koerberju, la v parlamentu pokaže svojo diplomatsko spretnost ! V boju za nagodbo v parlamentu bo kabi- govorila le tako, da bi prikrila stvar pred služabništvom. Baronica se je oblekla v tem hipu; po česala je lase za silo, ogrnila se s težkim volnenim plaidom in hitela v park. Ko je šla po parku, je obstala za hip in se ogledala, dali zapazi koga? Ni videla nikogar. Tedaj je uprla pogled na stezico, ki je bila posuta tinim peskom. Ha! tu bo pleu ! Šla je počasi in oprezno naprej. Tu je sled od malih ženskih čeveljčkov, katerih visoke pete so bile nekoliko globokejse vtisnene v pesku ; a tu je utisek moške noge. Sled je bila nepretrgana in je vodila popolnoma lepo do one skupine smerek, kamor je zavila Melita z Alfredom. Ko je baronica prišla v bližino, je začela stopati tiho in oprezno, kakor da preža. Slišala je šepet, gibanje — — — in kakor da je pala z neba, se je pokazala na uhodu in se javila svojim močnim glasom : »Dobro jutro I« Kakor da je strela udarila, sta se ljubimca spustila in skočila na noge. »BrezobrsKaost!« je izustila Melita skozi stisnene zobe ter vrgla besen pogled na baronico, dočim je Alfred stal bled in poražen ter gledal v tla. »Glej, to je Mely... A jaz sem mislila, da je Ljubica !« je rekla baronica na videz net Koerberjev lil boj tudi za svojo ek-zistenco. Poročilo senatorja Villarija Torej jekoliko pripomb. Letos je senator Villari svojo poročilo na občnem zboru društva »Dante Alighieri« posebno raztegnil v j>o-drobnosii. Govoril je o naših pokrajinah ka kor o predelih, ki faktično, državnopravno, sicer niso Se priklopljeni sose Injemu kra ljestvu, ki pa že spadajo v f-fero interesov t Hc'jelne Italije. Med onimi, ki so z velikim interesom in intenzivnim zanimanjem poslušali poročilo družbinega predsednika, je bil — kakor je notorično — oficijelni zastopnik vlade, bilo je visokih državnih funkcijonar-jev, častnikov in došel je na zborovanje — kakor smo zabeležili včeraj — tudi pozdrav kraljev. Vspričo takih dejstev pač ne more biti dvoma, kako stališče zavzema oficijelna Italija do društva »Dante Alighieri« in nje govih ciljev. Oficijelna Italija pritrja delovanju reČenega društva : njega ciljem in tudi sredstvom, katerih se poslužuje, potem, katera hodi. Te poti pa se stekajo v naših pokrajinah, sečejo v jugoslovansko last. — Družba »Dante Alighieri« se umešava v notranji avstrijski stvari — na to stran je iz ključen vsaki dvom po poročilu senatorja Villarija o svojim potovanju po avstrijskih pokrajinah ; oficijelna Italija odoli r u j e to u m e š a v a n j e — na to Btran govore zopet preglasno dogodki na občnem zboru. Oficijelna Italija se zanima za boje Italijanov v naših pokrajinah, a (kakor priča poročilo Villarija) to zanimanje nikakor ni samo platonično, ampak se kaže tudi v ma-terijalnem podpiranju in direktnem moralnem vs[>odbujanju — v dejstvih}! Posezanje družbe »Dante Alighieri« v avstrijske pokrajine ob očitnem soglasju z oficijelnimi krogi Italije pa je — bi menili mi — moment, ki bi moral siliti avstrijske oficijelne kroge, da ce puščajo še nadalje, kakor so, žal, do sedaj, lahkomišljeno iz vida tega razmerja med društvom z eklatantno irredentarskimi cilji in tistimi oficijel-nimi krogi v Italiji, od katerih sme naša država zahtevati nekoliko več lojalnosti ! Ako si dobro ogledamo poročilo Vil larija, kjer govori o btjih med Italijani in Slovani v naših pokrajinah, moramo slutiti, da se o njegovem potovanju po naših kraji h delovali nanj razni uplivi, katerim je dal popolnoma mirna ; na to se je obrnila in od šla po svoji poti. »Spijonaža najpripro3tejše vrste !« je besnela Melita, stiskaje čelo v gube. »Ta kača, ta čarovnica !« »Za Boga, zberi se, Melv !« jo je miril Alfred. »Jaz grem !.... Takoj oddidem !... Daj takoj zapreči za me!« je pravila Melita v največi besnelosti. »Alfred!« je bilo čuti sedaj ojstri, zapovedujoči glas baronice, ki je šla nekoliko časa hitro naprej, a hkratu je obstala in se obrnila proti strani, kjer sta bila Alfred i a Melita. »Takoj !« se je oglasi Alfred in se obrnil do Melite: »Kje se vidiva, Melv?.... Morda na Vrbskem jezeru«, jej je rekel v naglici. »Ne, ne !... Jaz odpotujem takoj dalje«, je odgovorila ona. »Ne vprašuj me uič, jaz ne morem misliti, ni govoriti... Z Bogom!« Nudila sta si razburjeno rosi in udarila vsak po svoji poti. Ko se je Alfred približal baronici, ga je ista pogledala strogo v obraz in mu rekla : »Reci tistej____ brezsramnic:, da je ne maram videti v svojem dvoru niti minuto več«. »Ona je pripravljena takoj oditi !« je iziaza v svojem poročilu in je zbok tega zašel v precej huda protislovja. i?edaj je vriskajoč «>ptim;et, potem pa hitro tužen pesimist ; sedaj vidi stvar svitlo, koj na to pa zopet temno. Sedaj opisuje nas Slovane kakor mehak element brez odporne sile, ki se j»o-italijančuje od danes do jutri, v isti hip zopet kakor nacijonalne bojevnike, katere naj bi Italijani posnemali. A niso ta protislovja, ki so nas najbolj zanimala v poročilu na občnem zboru »Dante Alighieri«. Izvestni nenavadni akordi, ki jih je iet03 ubiral senat< r Villari in po katerih se letošnje njegovo poročilo jako razlikuje J od svojih prednikov, so nas nekako frapirali. Ti akordi vzbujajo v nas mnenje, da oni, ki so letos okolo vodili V.llarija, niso tako za-tajevali taktičnih razmer v naših krajih, kakor v prejšnjih časih. Pred vsem zaslužuje, da je zabeležen, fakt, da je Villari iizreono 'govoril o ekzistenci S 1 o v a » o v v teh krajih kakor o 1 . činitelju, b katerim treba računati! Saj je priporočal Italijanom celtS, naj posnemajo Slovana v delavnosti ! Villari sam je to pot desavouiral one, ki govore, da so to italijanske pokrajine! In ne le, da je priznaval našo ekzistenco, ampak je tudi govoril o Slovanih z nekim spoštovanjem, ka-koršnjega nismo vajeni čuti od italijanske strani. Zanimivo bi bilo doznati, da-li je bistro oko Viilarija samega prodrlo megl<>, v katero je dobival povite informacije, ali pa je med našimi Italijani s-amimi ljudij, katerim je začelo svitati spoznanje, da to ne koristi Italijanom, ako zatajujejo to, kar je ! Ni treba ravno posebno finega posluha, da čujemo, kako iz izvajanj Villarija zveni nami-gavanje na možnost boljih o d n o-saje v med Slovani in Italijani. Govoril je n. pr. o »modrejih« med Slovani, ki žele sporazumljenja z Italijani ; omenjal je prijateljskih odn< šajev med Slovani in Italijani v prejšnjih stoletjih. Obžaloval je nekako nezaupanje, navstalo med obema plemenoma vsled neprestanih srditih bojev. Menil je, da bodo Slovani spravljiveji, ako bodo videli življensko silo Italijanov. Najvažneje pa je, da je se svojim izrekom, da po spoznavanju italijanske kulture in literature morejo Slovani utrditi svojo narodno k u 11 u ro, Villari priznal Slovanom pra- odgovoril Alfred čmernega obraza, po katerem se je moglo soditi, da je tudi njega baroničen nastop jako ozlovoljil in ujezil. »Tem bolje!« je rekla baronica in šla dalje, Alfred pa za njo, zaostajaje, kolikor je mogel. Za eno uro je Melita odpotovala iz Winterhofa, ne pošlo vi vsa se od nikogar. Alfred je moral po baroničinem nalogu odjahati v gozdarn co, a baronica je šla v sobo Ljubice, katera je še trdno spala. Služabništvo v dvoru je zaslutilo povod tako naglemu Melitinemu odhodu, in bilo je o tem mnogo govora i u šepetanja v \Vinter-hufu. Kljubu vsemu temu Ljubica ni izvedela nikdar za ta dogodek. Baronic« je hotela ohraniti pošteno mlado ženo, ki bi bila lahko nesrečna za vse življenje, ako bi izvedela ta dogodek. Ko je Ljubica vstala in vprašala mačeho po Meliti, jej je povedala le ta, da je morala Melita takoj odpotovati. »Dobila je brzojavno depeša, a te ni hotela buditi... Pozdravlja te lepo!« »Ah, kako mi je žal, da je nisem mogla več videti !« ie rekla sirota, ne vedoča, kakšna burja vihra nad njeno glavo. (Pride še.) v i c o in sposobnost do lastne narodne kulture. To so akordi v Villarijem poročilu, nenavadni do sedaj indirektno nasprotni vsej tradiciji v dosedanji politiki Italijanov proti nam. N.smo tako najivni, da bi menili, da bodo tem akordom sledile praktične posledice v našem razmerju do Italijanov. Ne, ni možno, ker so se Italijani preveč zarili v boj proti nt m. Ali brez simptomat čne vrednosti vendar niso označeni novi akordi v poročilu senatorja Villarija. Ali so pa ti akordi morda posledica sedanjega kursi italijanske v d a n i e politike?! V ljenje njihovega ponosa in dostojanstva in njihove avtoritete. Angleži se sedaj kažejo naravnost ekscesivne v svoji brezčutnosti. Tržaške vesti. V spomin pokojnega Ivana Naber-goja »očeta okolice«. (Dopis iz okolice.) Pomnik postavimo mu tak. Kot »reden re* je možak! Ponavljanje je mati znanja in modrosti ; a ponovljenje izreka : „Slovenec nima sreče** je sicer tudi z n a n o z n a n j e, a ob enem ti je politike:*! V tem slučaju pa britko in greuko. To ponovljenje t. govor, bi imeli gospoda na BallpUtzu na Dunaju se cek pog|avja 0 žalostnih dejstvih in pojavih, nekaj več razloga, obračati svojo pozornost ponvah se roeii nami.........Kar je dogodkom, kakorsnji so občni zbori društva ; mož _ trdnih korenjakov v »djanji in ne- »Dante Alighieri«. »Hrvatska stranka prava«. Zdru hanji«, prezgodaj legajo v »poste i j pod zera Ijo« ; kar je kremen značajev, pa.....kaj žena opozicija na Hrvatskem seje slednjič se ho^e.....zUtom{ g0 rariičai t Iq prj nas skozi 30 let mestni svetovalec, opominjal se ' Banelliju priporočamo, da bi po izgledu je ojstrih bojev, katere je pokojnik bojeval v jednega svojih prednikov podaril Skedenjcem mestnem svetu in je povdarjal, da se vsaj jedno »bandjero«, katero bi v spomin na mora preko groba pozabiti na politična na- l njegovo konšiljerstvo nataknili na vodnjak Bprotstva. j sredi vasi, ker druzih spominov nanj itak ne Na to se je župan spominjal smrti pc- ostane, kojnega Jurija Galattija, kateri je zapustil Izpuščeoje v morje vojne Indije » Bu- občini skoraj vso svojo veliko imovino za benberg«. Jutri ob 10. in pol uri zjutraj gradnjo norišnice. Povdarjal je, da je Galatti, izpuste iz ladijedelnice San Marco v morje čeravno grškega pokoljenja, vendar neizmerno vojno ladijo »Babenberg«, ki je napravljena ljubil umrl. naše mesto, v katerem je živel in Tajnik dr. Rozzo je prečital na to predlog municipalne delegacije, naj se v bodoči po istem modelu kakor vojni ladiji *Hab* burg« in »Arpad«. Izpuščenju bodeta prisustvovala tudi poveljnik vojne mornarice, admiral baron Spaun in kontreadmiral pl. norišnici postavi Galattiju spomenik in naj se Ripper. Kumovala bo soproga namestnika njegovo ime vpiše med dobrotvorce mesta, grofa Goessa. O tej priliki je policija iz l:v'a- Predlog je bil seveda soglasno sprejet. poseben red za Kočije. Vožnje električnega Župan je potem prečital dopis sveto- tramvaja od Llovdovega arsenala S tednja sporazumela tudi glede imena. Ime bi moralo je v navadi zistera, ki uam ne privošča — v niti biti sicer postranska stvar, ker — delo je ^0. razsvitljenem veku! — niti — šole l glavno. Ali ozirom na vprašanje združenja pag grda ironija : la raz^vitljeni vek! — A vseh hrvatskih opozicijonalmh elemente.' je mi hožemo dokazati, da smo narod, roo vprašanje imena igralo dolgo časa jako fivetj pokami> r po šoli hrepeni. Kdor omike si želi. Temu je „koltura** mar. Plemenit mu je njen žar: Kilor pa šole noče dat", < >n kulture ti je tat, Skruni sveti njen altar: Pravi, pravcati »1» a r b a r«~. Kedo se je pa med prvimi naše šole ? Ni ga več tii^.«1 nami ! „Orna ga zemlje krije odeja- — važno ulr»go. In glasniki Khuen-Hedervarvjeve vlade so se tudi to pot rogali škodoželjni, da se ob vprašanju imena razbijejo vsi poskusi za ujedinjenje hrvatske opozicije ter so iz tega dokazovali sploh absolutno obnemoglost te poslednje. No, to pot so se varali vrli podajt«'- zistema. kajti za gor označeno ime ne le da sti se sporazumeli obe glavni skupini opoz c je — stranka prava in neodvisna narodna — ampak se je »Obzor« pridružil želji »Hrvatske«, da se pridružijo tudi »čisti«. Pod rastavo »Hrvatske stranke prava« «e hoče hrvatska opozicija boriti za svobodo in samostalnost domovine in naroda. Te stranke so sicer tudi dosedaj stremile po tem cilju: ali velikega taktičnega pomena je vseka ko, da so se združile tudi pod skupnim imenom. »Agramer Tagblatt« povdarja, da na tem d ogodku, katerega mora le z veseljem pozdravljati sleherni Jugoslovan, ima zopet največ za ti upe veliki bskup Strossuaaver. On je v sv<-;ji m > Irosti in velikodušnost: umaknil zastavo na kateri je bilo zapisaao njegovo ime, tla so se mogli vsi boriteiji za boljšo bodočnost naroda združiti tudi pod skupnim v nanj m znakom. Veliki knez Nikolaj v Carigradu. Včeraj je došla ruska vojna ladija »Georgij Pobjedonoseev« v carigrajsko pristanišče. Na krovu je bil veliki knez NikolajeviČ, katerega so o piih du vsprejeli sultanovi delegati, ruski {K>alanik Sinovjev in Členi ruskega poslaništva. Veliki knez ss je na to v četverouprežni kočiji in v spremstvu jednega eskadrona konjice odpeljal v Ildiz-Kiosk, kjer ga je eultan najprisrčneje vsprejeL Pozneje je sultan povrnil velikemu knezu obisk v Mera-«li#i-Kiosku, kjer b> veliki knez stanoval tekom svojega bivanja v Carigradu. Burski generali »Debelo« prijateljstvo med Berolinom in Londonom je za hip malce skaljeno. Burski generali, ki so s svojim zasul m proglasom apelirali na usmiljenje Evro|>e in Amer ke, da bi svojim ne sreča 1 m rojakom v južni Afiiki, zboljsali grozno položenje, so ukrenili, da potrkajo zoj>et na tista vrata, ki so jim s/ojedobno ostala trdovratna zaprta : zaprosili so namreč za avdijenco pred nemškim cesarjem. Ni sicer še dtfinitivno določeno, dali bo tej prošnji ustreženo ali ne. Vendar prevladuje mnenje, da >e to pot cesar Viljelm ne bo hotel zopet postavljati v nasprotje z javnim meneojem in s simpatijami ogromne večine nercnke^a naroda, in da bo torej b« ž cone ustreženo prt šoji! Ali že možnost, da bo nemški cesar hotel slušati prošnjo za usmiljenje do nesrečnega ljudstva burskega. ki mora vrhu t3g-*, da je izgubilo toliko svoje krvi, svojo samostojnost in svojo svobodo, trpeti p© nanj kanje na vsem neizogibno potrebnem za življenje: že ta tara £or' možnost, da cesar Viljelm vsprejme proseče j požrtvovalnost našo burske generale, je silno ozlovoljila v Londonu in an^ležki listi dajejo glasno izraza svoji nevolji. Nemški listi pa tudi odgovarjajo in odločno reagirajo na žaljive pretenzije angležk b listov. Ce prav je že vedenje Angležev pred in med vojno moralo ogorčati vsako sočutno srce, pa vendar ni bilo tako grdo, kakor je sedanje, ko ne le sami ne privoščajo j>omoči bednim Burom, ampak poraženim, premaganim, strtim ne privoščajo usmiljenja od strani drugih in smatrajo vsaki pojav usmiljenja kakor ža valca Banellija, kateri izjavlja, d a s e — odpoveduje časti mestnega svetovalca, kernoee nositi nikake odgovor n-osti za izvolitev prvega pod pred- s- e d - ... „ n « k a in dostavlja, da je ta n-i e-ki hoče . , . J. , , . g o v sklep neomajen in d; a Iv p smatral za razžaljenje, ako b' i pa bodo prekinjene od ih ure do zaključka slavnosti. Zakaj l O l raznih strani nam poročajo da je redarstveno ravnateljstvo zadnje čase vsprejelo med redarje takih mož, ki ne 11 mejo »iti besede slovenskega jezika ! K temu ne moremo molčati, ne roenč se pa ima z* to, da nas naši socijalisti morda zopet ga skušal kdo pregovoriti, naj o zmerjajo s »policaji«, ker se brigamo za odstopi od svojega sklepa. delo, ki je je on zapričel, ne sme razpasti, j janekeora<. Trita Tudi svetovalec dr. D >mpieri je naznanil v kratkem lakoničnem dopisu, tla polaga čast mest' j nega svetovalca. Na predlog svetovalca Combija dovolil je mestni svet 1000 K podpore za ponesre-potezal za I Čenče v 31 >dici. 9vet.. dr. Spadoni je predlagal, naj mestni svet naloži županu, da sporoči isti tVancoz-kemu na učnem u miniaterstvu sožalje »itali- ne sme se zrušiti v razvalino, kjer naj bi se ... , , . „ ' J j- - atavitelja svebotte »n pravice. — Za pozneje solnčila ostudna kača, kakor edini žalosten spom;n obstanka onih, _Ki bili so, A ni jih vet'-." na smrti Emila Zole, pred-ta predlog so glasovali vsi navzoči svetovalci razun slovenskih _ O volitvi prvega podpredsednika oddanih Želel si šole svojemu ljubljenemu, a je bilo 43-glasovnic; od teh je bilo 6 praz- teptanemu rodu, dragi 1 vane, in prvi si se po- nih, 1 neveljavna, 7 jih je bilo oddanih na tezal za-njo z vsemi mečmi, s katerimi te je razna imenu, 29 njih pa je nosilo ime d r. obdarilo nebo. V e n e z i a n a in je bil ta tako izvoljen Dosegel nisi mnogo v tem pogledu, a prvim podpredisednikom mestnega sveta. Po zapustil nam živi izgled, kako moramo neustrašeno braniti pravice, -Katerim čuvar Nebes je vladar In Avstriji i-ar." Ce si Ti brez posebnih šol postal ljub- izvolitvi se je dr. Venezian zahvalil v dolgem govoru, v katerem je prav mnogo govoril, a ničesar povedali. je seveda burno odobravanje od strani najete galerije. Mestni svet je prešel k volitvam v de- Še Ijenec naroda okoličauskega ; če ti je ta v Se Pred Pričet teptani, zaničevani, a zlati narod okoličanski kom volitev Je izJavl1 G o r i u p v imenu pridal najčastiteji in najslajše pomembni na- ! slovenskih, svstovaleev, da se iz že slov: »očeta«, k čemu naj nas spodbuja to ?! uvedenih varokov oa in njegovi somišljeaiki zmerjajo take stvari. Mi pa vemo, ker t>5e skušnje iz za rajnih dogodkov, tla je v gotovih treootkih razburjenja — izlasti pa za naše ljudstvo, ki ne pozna zahrbnosti,. iiakor iz-vostn-i drugi ljudje, ki le preradi j nosi sr e jeziku in- ki v svoji nnjivnosti in svojem po-štenju: eesto bre» potreb nosi svojo kožo na trg —r na.i veroo, koliko je easto odvisno od postopanja : ot! takta ali netaktaosti, a tudi od zmožnosti najpriprostejega organu javne varnosti v jezikovnem pogledu : ali pride raš človek ob> kaki priliki v neprilike in< nesrečo ali pa ne pride. Zato pa, »polioaji-« gori »policaji«- doli - to ni vse eno toliko- slovenskemu mestnemu prebivalstvu, kolikor onim nusim ljudem, ki prihajajo v Trst, kake ljudi nastavlja naše e. kr. redarstveno lavna-teljstvo. Mi ne zahtevamo, dn Co ravnateljstvo vsprejema le Slovence v sliižbo redarjev 1 Ne — mi smo zadovoljni tudi 7/ drugorodci, ako se znajo vesti taktno, z našimi ljudmi. To pa je možno izlasti, v kočljivih- trenotkih, edino le, ako s-o v e š-č- li s 1 o- v e n s- k. e m. 11 j e-z/i k u ! ! Znanje slovenskega je^ ka je za rer- purgo% Uascovich, Valerio, Venezian, Yen tura : namestniki : Doria, Ricchetti, Spadoni, Vianello, Zanolla. Prvi okraj zopet brez //.^topnika ! To n L J^rav ! Iz Sv. Ivana nam pišejo : Nedoigo temu smj čitali v linosti« dvta tri notice o našem šolskem vprašanju. Dopisnik ali dopisniki so poživljali naše ljudstvo, naj ne pošilja svojih otrok v tuje šole Kdo bi si mislil: slavni ozkohlačni skedenj-'in vrteče, ko imamo ve udar pri sv. Ivanu ski konšiljer Banelli se je skujal in — kakor svojo slovensko šolo in tudi slovenski otroški Bolje ne moremo častiti in slaviti Tvojega spomina, predragi, nepozabni nam »oče okolice«, nego da pomagamo mladini izšolati je razvidno iz poročila o sinočaji seji mestnega sveta — noče biti več konšiljer. Bjg sam vedi, kaj je Carletta. dovelo do tega »odločnega« čina ? ! Oj sicer zatrjuje, da esiu se, oni mladin', ki je del družine one »majke ai prav, ker je bil Venezian izvoljen prvim teligenca, oziroma naši boljši krogi ne ravnaše«, katero si Ti ljubil v »zgodi in ne- podpredsednikom ter da on noče biti sokriv najo po istih modrih nasvetih ? ! na taki izvolitvi; hudobni ljudje pa aatrju- vrtec. Mi sveto*vanski prostaki radi čitam> take patrijoličae pozive iu tudi radi ubogamo one, ki nam svetujejo kaj dobrega. Nam pa ne gre v glavo, zakaj naša .n- zgodi«, kateri si daroval vse svoje moči, kateri si ostal pokoren^ udan in zvest sin do zadojega srčnega utripa svojega! V ta namen mri) začeli nabirati nekateri Tvoji fastilci za »dijaško kuhinjo« in nabrali IT) K. Darovali so: Ed. Drašček 2 K. A. S. 2, dr. Moča -J, Ferdo Ferluga 2, M. Pš 1, A. V. 1, S. F. 1, J. Š. 3, Fr. K. 1. Naj bi ta izgled vspodbudil še drjge i »sinove okolice« (in druge njihove brate), da bi na ta plemeniti nač n proslavili spomin »svojega očeta«, čegar duh se b> gotovo ra-visoko nad zvezdami, vidć „V priW učeie se nilmline In premile domovine." To bodi pomnik »mo/.u očetu okoIi<*e«, o katerem lahko rečemo s pesnikom : „Kair Ti dalo je nebo, Posvetil vse si domovini.- Zato Ti kbčejo tužaa naši srca: Večni mir in pokoj in večna j a Ti para- jat! E.....V. Mestni svet tržaški. Pričetkom sinoč nje seje mestnega sveta spominjal se je župan dr. Saadrinelli v kratkih besedah smrti pokojnega Ivana Nabergoja, ki je bil Mi prostaki pošiljamo svoje otročiče v jejo, da njemu istotako ne bi bilo prav, domačo slovensko šolo in v slovenski otroški ako bi bili koga drugega izvolili pod pred- vrtec. Naša gospodi pa pošilja svoje otroke sednikom, ako se tisti kdo drugi slučajn i ne v — mestne šole ! bi imenoval — Carletto Banelli! Ali z dru- j Mi, kakor rečen ), r:'. li ubigamj lepe iu gimi besedami: Carletto bi sam rad bil koristne nasvete, prosimo pa, naj se nam zra-prvi podpredsednik, a ker tega drugi niso ven lep h nasvetov podajo tudi izgledi v de-hoteli, se je skujal in je vrgel tudi konsi- janjah. lirstvo v kot. Carletta pa niso hoteli imeti Vemo sicer, da naši gospodi ni ljubo, za prvega »vice«, pr^ič, ker ima preozke ako se jim oč tijo kake »malenkosti«, ali v tem hlače, drugič, ker bi mu ne stala prav »kana«, pogledu ss čutimo dolžne izpovedni, k*r nas in tretjič, ker je le okoličinski in ne mesten peče' Pa bre/: zamere. konšiljer. 1 Radikalci. Tako govore zlobni jez:ki, zbok česar ne Nekoliko pojasnila Dopis iz >ie Inja. prevzemljetao mi nikake oig »v jrnosti. Dovolite mi, g« spod urednik, da s par vrst- Volilci prvega okraja pa naj si nikar ne cami nekoliko pojasnim zadevo učitelja g. jemljejo preveč k srcu te nesreče, da jih je Andreja Godine. Mene je tozadevni dopis v namreč Banell. pustil na cedilu! — Saj bo' cenjeni tEdinosti« svoječasno tako osupnil, Banelli lahko zanje ravno tako modro — | da sem šel takoj k imenovanemu gospodu in molčal, kakor je do sedaj, tudi če ne bo več ga povprašal, da-li je vse rea, kar je trdil konšiljer! Nekateri zatrjujejo tudi, da je b i Bt-nelli vse komedije, ki ga je kaj dragi stala, sit .n da je porabil prvo ugodno priliko, da se je ločil od mandata, za katerega pridobitev je toliko delal, se trudil in potil na — kronah. dopisnik ? Odgovoril mi je, da je ta dopis njega samega iznenadil, ker on da ni v osno-valnem odboru za laško čitalnico in tu li ni podpisal nikatega poziva. Si le pozneje, k > je že čital dopis, prepričal se je, da j & tudi njegovo ime tiskano na va^ bilih za vstop v to čitalnico. kar |ia-?e je zgodilo l>rez njegove vednosti in proti njegovi volji On je bil le evojeoaano in na uailjivo nagovarjanje obljubil, da bo včaadi obiskoval to čitalnico, ako se sploh ustanovi — na čemer je pa zelo dvomiti — ni pa hotel pristopiti oenovalnemu odboru in tudi ni obljubil nikomur, da se vpiše v to laško čitalnico. Ko je izvedel, da so brez njegovega dovoljenja stavili njegovo ime na povabila, je pr^ti temu odločno protestiral in izjavil, da noče biti več sploh v nikaki dotiki s tem društvom. oziroma z osnovalnim odborom. Slavili Ondrieek v Trstu Dne 21. t. m. nastopi ta slavni češki vrtuoz v Schiller-jevi dvorani, žal, da le z enim koncertom. Velikodušen dar. Gospa Angelika P. Radimiri v Tr0 kron. — Hvala plemeniti gospe! Eccellente memoria«. Sinoćnji »Trie ste-, glasilo tržaških milijonarjev in — kakor govore zlobni jeziki — tudi vladno glasilo, naznanja, da je iz poznanega okrajnega gla varja nastavši redarstveni nadsvetnik Laščak (pardon! Lascia«-) že nastopil svojo novo službo. »Triestu« je torej to »eccellente memoria« ! Verujemo. Saj se poznamo! A ravno zato, ker se poznamo, ne umetno, Čemu prav za prav i»haja list — »Trieste« ! Za posel, ki ga pomaga opravljati, vendar zadoščajo popolnoma — nam vsaj se zdi tako — »Pic-colo«, »Indipendente«, »Gazzetino«, »Istria« itd. Specijalno, kar se dostaje g. višega redar-stvenega svetnika in posebno še bivšega glavarja v Poreču, La*ciaca, so vsi ti listi v naj-divnejem soglasju s »Trieste«. Kdor pa ima - kom iste ljubljence, goji tudi žnjimi isto — ljubezen ! Malo domačega prepira je sicer včasih v tej prečastiti rodbini, sicer pa se vendar čutijo »tutti una 1'jimiglia«, kolikor jih »Piccolov«, »Indi{>endentov«, »Gazzettinov« in — »Tr estov« ! Nova opereta. Iz »Slov. Naroda« po snemljemo, da je znani naš komponist, gospod c. kr. okrajni glavar Parma, zložil krasno opereto »Amaconka«. Libreto da je živahen, zanimiv in zabaven, glasba da je pikantna in tiia. Pe>-p0t0V;»le<* po Evropi. Danes zjutraj se je predstavil v našem uredništvu 1. klepar Peter Lemert iz Belegagrada, kateri že pet iet potuje peš po Evropi in je do sedaj križem prepotoval že vse evropske države, raznn S -anije in Portugala. Lsmert pa ni morda šel le pretio teh držav, marveč je ^e vsako državo prepot »val na vsi strani in obiskal vse provincije. Tako je na pr. obiskal vse dižavice v Nemčiji, bil po raznih gu-oernij&h obširne Rusije, prepotoval vse avstrijske kronovine itd. L?m*rt potuje brez denarja in se le tu pa tam kje ustavlja, da se svojim dele m zasluži za novo obleko ali kako drugo potrebo. Poleg srlwkega govori tudi franenki, nemški, ruski ter nekoliko madjarski in turšk'. Na potovanju se mu je dogodilo tudi več nezgod f tak i se je bil potopil parnik, na katerem se je vozil v Varno, na Angležkem pa so ga hoteli nasilno spraviti v južno Afriko, da bi ga tam uvrstili v angležko vojsko, ki se je bojevala proti Barom. In res bi bil moral Lemert proti svoji volji v južno Afriko, da ga ni rešil srbski odposlauec v Londonu. Sedaj potuje L?meit v Beligrad, kamor ga kliče vojaška dolžnost, pozneje pa obišče še Španijo in Portugal, kjer se pomudi jedno leto, na kar se definitivno povrne v svojo domovino, kjer opise svoje potovanje. Uružlta sv. .Mohorja je začela miuoli teden razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevala si bo, da častiti udje dobijo kn ge Č.m hitro mogoče. Zaboje s knjigami odpravi po tej le vrsti : Škofije : 1. K-ška, 'J. Goriška, 3. Amerika in Afrika, 4. Razni kraji, 5. Tržaška, <». Ljubljanska, 7. Lavantinska. <'enjene gespode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosi odbor, naj takoj, ko dobijo »a vi so«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih re k amacij, ki pjvzročujejo samo zamude in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo ča*t. poverjenikom povrniti posamični udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosi odbor, naj čim preje pošljejo po nje, da ne bodo zasoji zastavljali prostora, katerega itak primanjkuje. »Opreziw*iem«. Prejeli smo: »Oprez-nežem« odgovarjamo,. da smo tudi mi slučajno prejeli in preči tali t. zvezek romana »Beračeve skrivnosti«. Jezik je še kolikorto-liko pravilen in lep. Glede števila snopičev in ča>ia izhajanja ne moremo odgovoriti, ker nam ni nič znano o tem. Kedor želi drugih pojasnil, nij se obrne do zalagatelja na Dunaj. Jubilej ! Včeraj je v Trstu obče poznani 60-letni razgrajač C ana slavil svoj 50. nastop pred — tržaško sodnijo! Ta človek je nepoboljšljiv. Zato — in pa, ker je o priliki, ko so ga bili olstran-li iz kavarne »Specchi«, žalil našo državo in redarje — mu je deželna sodnija ob priliki 50. nastopa njegovega odmerila 3 messce nagrade in tri poste — za po vrše k ! Draibe premičnin. V Bob)to, dne 4. okt. ob 10. uri predpoludne se bodo vsl^i maredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : v ulici Karneto št. 10, hišaa oprava ; v ul. S. Giovanni št. 7, tiskarski stroji; na Vr-deli št. 488, hišna oprava; v nlici Nuova št. 1, mehanična oprema, svetiljke in pjhištvo ; v ulici deli Istituto št. 13, hišna oprava ; v ulici Molino a vapore št. •"», hišna oprava. > remena k t vestnik. Včeraj: toplouu r jb 7. uri zjutraj 17.0 ob 2. uri popolu Inc 25.5 C.* — Tlafaomer ob 7. uri ejutraj 756.9 — Danes plima ob 10.10 >relp. in ob 8.38 pop. f oeeka ob 4.05 predpoludne ia ob 4.<>7 pop iludne mimo glave v steno. Prihitel je policaj, ki je razjarjeni grofici iztrgal revolver. Grofica je pod policijskim nadzorstvom. X Nečuvena brez obraz nost. V Pulju so izdali pozive na kontrolne shode samo v italijanskem jeziku. Udala jih je sicer občina, ali v takoimenovanem prenesenem delokrogu, torej v imenu državne oblasti. Te italijanske pozive so morali izjecljati tudi občinski »de-legatje« — po cisto hrvatskih selih okolice puljske. To je res brezobrazno. Tu gre za davek v krvi, katerega morajo jeduakomemo nositi vse narodnosti. Najprvotneja pravica bi zahtevala torej, da se vsaj o plačevanju takega davka govori z vsakim narodom v njegovem jeziku! Drugod je tudi tako. Ali v Pulju — saj vemo, kako je! Gospod župan Rizzi ima nalogo, da s pomočjo c. in k. vojne mornarice (ki dobiva skoro ves in najbolji svoj materijal iz hrvatske Dalmacije) vzdržuje — italijanski značaj mesta pulj -skega ! »To je nečuvena brezobraznost« — piše »Naša Sloga« —, ako se v takih stvareh prezira naš jezik — oni jezik, katerega se neki krogi radi poslužujejo, kadar treba pozivati Slovane na prelivanje krvi za carja in za Avstrijo. Ali seveda — sedaj treba mazati in tolažiti Kalabreže, ker so sirote v zadnji čas, ko je imel cesar priti in je prišel v Pulj, preveč trpeli — zvesti j q udanj kakor so!« Društvene vesti. Pevsko društvo »Zastava* v Lonjerju vabi na vrtno veselico, s petjem, godbo in s sodelovanjem »Tržaškega Sokola«, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. oktobra t. ). Vspo-red : 1. N. M škov : »Koračnica«, svira godba. 2. H. Volarič: Slovenski svet ti si krasan«, poje možki zbor. 3. N.: »Valovi«, valček svira godba. 4. F. S. Vilhar : »Na Velebitu«, poje moški zbor. .">. N.: »Cigani«, svira godba. G. Gj. Eisenhut : »Mazurka«, poje možki zbor. 7. N.: Sekstet iz opere »Prodana nevesta«, svira godba. 8. Telovadba, izvaja telovadno društvo »Tržaški S>kol«. 'J. N. : »Diane lovski klic«, svira godba. 10. N. : »Na Neheju gradu«, poje m ški zbor s sprem-Ijevanjem godbe. 11. »Slovenski venec«, svira godba. \'J. Ples in svob >dna zabava. Na veselici svira narodna godba od sv*. Mar. Mag. spodnje. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnica na veselieo 50 stot. (25 nvč.), k plesu 1 krono. (O.roci, spremljani po sta riši h, so vstopnine prosti). Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen v poplačanje harmonija, katerega si je društvo letos kupilo. Na obilno udeležbo vabi odbor. Vojaško - veteransko podporno društvo pod protektoiatom Njeg. ces. in kraljeve visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda je na željo poveljnika vojne mornarice, admirala ba rona Spauna, zasnovalo oddelek za veieraae c. in kr. vojne mornarice. Prošnji društva, da bi členi tega oddelka smeli nositi posebno uniformo, je oblast ustreg a. Pojasnila daje društvena p-sarna, ulica Tintore št. 5. Vesti iz ostale Primorske. X Simptomatično. Te dni se je na ekrežnem sod šču v Rovinju vršila vskl caa razprava zoper nekega pazinskega redarja, ki je bil na okrajnem sodišču v Pazinu obsojen zato, ker je bil v službi postavil roko na nekega italijanskega podanika, ki je žilil občinske redarje. Proti italijanskemu podaniku sodišče ni postopalo, niti dovolilo prič, katere je bil navel redar v svojo brambo. Navzklicni razpravi je bil redar rešen obtožbe. Povdarjamo pa to zato, ker ?e je dogodilo že 4—5krat, da je okrajno sodišče v Pazinu obsodilo obč. redarje v Pazinu, a so bili poslednji vsako krat rešeni od druge instance. Značilno je tudi, da italijansko novinstvo vsikdar glasno spremlja vsako obso Ibo občinskih redarjev v Pazinu od Btrani prvega sodnika, doČim razsodbe druge instance niti ne omenja ! X Sestra streljala na brata. V zgodovinskem gradu Trsatu pri Reki se vrši razprodaja zapuščine pok. grofa Arturja Nu-genta. PredvČeraj sta prišla zapiske pregle dovat grof Lavel Nugent in njegova sesira Ana. Pri tem sta se sprla, in grofica Ana je tekla v drugo sobo po revolver ter ustrelila na brata. Kroglja mu je zletela tik Vesti iz Kranjske. * V Višnji gori razširijo š>lo v štiri-razrednico in sezidajo novo šolsko poslopje. Tako so sklenili interesentje na komisijonalni razpravi. * teciljino društvo v Ljubljani bo slavilo dne 8. novembra svojo petindvajset-letnico. V orglarako šolo je bilo letos vspre-jetih deset novih učencev ; tako je zdaj vseh skupaj dvajset. Vesti iz Štajerske. — Deželnozborske volitve na Štajerskem. Obilno obiskan shod zaupnikov brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja v Rajhenburgu dne 1. t. m. je proglasil kandidatom za kmečke občine tega okraja g. župnika Z i č k a r j a. Shod je kandidatu tudi za bodoče prepustil svobodno roko glede vstopa v deželni zbor. Zaupni shod, ki se je vršil v Celju dne 2. t. m. je proglasil kandidatoma za kmečke občine celjskega okraja dra. J. D e č k o t a in dra. Hrašovca. Za mestno skupino celjsko bo slovenski kandidat dr. Karlovšek, za slovenje-graško dr. M a v e r. — Zgubil se je. Jože Suhadolec, posestnikov s n na Dobrovi, peljal se je v nedeljo s svojim očetom Frančiškom Suhadol-cem na sejem v Bučko. Na Zidanem mostu sta morala prese-»ti v zagrebški vlak, a prišla sta k vlaku v hipu, ko je že odhajal. Oče i je še prišel v voz, sin pa je ostal nazaj. Poslednji ni več prišel domov in nihče ne ve, kje se nahaja. — Promocija. Včeraj je bil na graški univerzi promoviran doktorjem v^fga zdravilstva g. Jože Goričar iz znane rodoljubne rodbine v Mozirju. Castitamo ! litev Evgena barona R ttarja Zihonvja predsednikom in Ljudevita Mighettija podprt d-sednikom trg ivsko-obrtne zbornice v Gorici. Veliki knez Nikolaj v Carigradu. CARIGRAD 3 (B.) Sestanek sultana z velikim knezom Nikolajem Ni kola je vičem je bil izredno prisrčnega značaja. Veliki knez je prinesel sultanu pisma carja Nikolaja z zagotovilom prijateljskdi Čutstev istega. I a obisk naj dokaže, da slavnosti v soteski Sipka niso bile nikaka politična demonstracija, ampak izključno le vojaška spominska slavnost. Pogreb Zole. PA1UZ 3. (B) Policijski prefekt je izdal obsežne odredhe, da o pogrebu Zole prepreči vsako kaljenje reda. Odposlanstva, ki se hočejo udeležiti pogreba, se imajo oglasiti direktno pri njem, ker je on sam prevzel organizacijo pogreba. Govori s=e, da Fccijali-stičnim društvom ne bo- dovoljeno udeležiti ee pogreba zastavami in znaki. Bratje Sokoli! Vabljeni ste, da se udeležite v društveni obleki izleta, ki ^a priredi naše društvo v nedeljo v Lonjer na veselieo pevskega društva »Zastava . Zbirališče 'v konsunmem društvu pri sv. Ivanu, 'Odhod od tu ol> 21 , uri i>0p. ODBOR. Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-kih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Preudinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi Skatljica 8tane 60 stoti nk. XXXXXXXXXXXXXX XX 2 Svoji k svojim ! JJ 2 ZALOGA 5 IC H g pohištva | j* dobro poznane ^ X tovarne mizarske zadnje y Gorici (Solkan) X X X X X X X X X X X X r X X X X X X X X vpisane zadruge z omejeuim poroštvom prej /inton Čcrnigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, sajti les 3e osuši v to nalažč pripravljenih prostorih fl temperaturo (iO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčna cene. IV Album pohl&tev brezplačen. Razne vesti. Emil Zola. Včeraj zjutraj dosia je v Par z udova po pokojnem pisatelju. Ko je imela priti u lova v hišo, kjer leži nje pokojni soprog, so intimnejpi hišni prijatelji odredili, da ne erae nihče obiskati mrliča, pač pa je bila na ulici ogromna množica ljudij, kateri so molčč snemali pokrivala, ko je šel mimo voz, v katerem se je vozila gospa Zola. Udovo je pogled na truplo s Ino pretresel in so jo le s težavo odtrgali od mrliča. Pozneje se je nekoliko pomirila in ostala ves dan poleg mrtvaškega odra. Vlada je sklenila prirediti pogreb Zole na državne stroške. Pogrebnega sprevoda se udeleži tudi Alfred Dre v f u s. Na grobu bo med drugimi govoril tudi znani pisatelj Ludovik Halćvv. Sinoči so odprli testament in se zatrjuje, da je Zola e;ojo soprogo imenoval glavnim ded čem ; otrokom pa je določil znatne legate. Brzojavna poročila. Goriška trgovsko obrtna zbornica. DUNAJ 3. (B.) »Wr. Ztg.« javlja: Minister za trgovino je potrdil zopetno izvo- ayxxxx«xx*x*x*»x prodajalnica obleke, ki se je nahajala na tr^n Z »nta je preložena v ulico delle Acque št 12. (zraven g. Jakoba Perhavec nasproti kavarne ( entral i L*i\wlaja možkih in ženskih oblek ter drobnarij za krojače in Šivilje. Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk Vilko Tosti. iMsufir Levi Muzi g Prva la Hdjvelja tovurna pohillia ▼teh vrst. gj —#j trst — sj TOVARNA: j ZA.LOOS: gJ m m t® ra (O i & & VI« Tata, vogal Via Ualtuu (šolsko poslopja) in Via Rlb«r|« it. 21 Telefon it. 670. --«M-- ■ Piazza Roaari« it 2 gjj ! (šolsko poalopi«) V O) Velik txbo. tApecarlj, sical ln sik. Is-vršaje aaročbe tudi po poscbaib o«2rtJh (S Cone brts konkurence. (S ILUITfiOf Al i Cllii ZA3T0IJ ll fklilO gi Predmeti poe.avio ae r.a pa- obrod rfS a »• ?«loznipo rq o ' „Anini it Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: liter |x> 4-0 kr. 36 ,, Bela vipavska . . Črna istrska . . . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-k i mi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. I>rnž nam se p<>i 1 i a na m od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. PrifH>roča se tudi kremarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej |»o dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. ku hu hu ^^ ^tf ^^Ni/ASi/ SM ^ ^ /v* * ^ ^ /T^ ^ rn ^ ^V^* ^TI ^T^ ^ ^fS ^ ^^S /IV ^V /'V^Vr^ ^ V novi trgovini na drobno * Peter Klansicb Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris se nahaja bogata zaloga platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam poX najugodnejšimi cenami. --Velik dohod fruštanja in pogprinjal. - - Edini zastop se zalogo za Trst, Goriško, Keko; Istro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI, FIANDRIJA (BELGIJA). v v v V VV WWAWWVWWVW A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. { Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst. ročnih kovČekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. Srečkanje jutri Srečke loterije c. i di. redarstva po 1 krono 15C0 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50.000 kron. Prvi trije glavni dobitki kron 25.000. 5000, 1000 se ix pil* raj o na zahtevanje po odbitku zakonitega davka W v gotovem denarju. Vdobivmjo se v vseh menjalnicaht tohakarrah. loterijskih nabiralnicah in pri Folizei-Lotterie-Bureaii, Dniii, I Siuserstrasse 2. kateri pošilja tudi v«nken u kupcu sreč e brezplačno in franko izkaz sreOkanja. < < C < < < < < < ( < < < < < < Obuvala! $ Pri Pepetu Kraševcu / zraven cerkve sv. Petra < Piazza Rosario pml ljud soloj r Bogata zaloga raznovrstnih obuval * za gospode, soisju' in otroke. Poftne naročile se izvrže takoj. Pošiljat ve so pošt- i nine proste. Prevzema vsako deb» na deltelo in drobno ter s* izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon- | kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-rfga skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. ptiv. avstr. Lloyda. Henrik Preuer Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Kaj zmernejše cene. JAKOB BA2VEBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij,. vsakovrstnega olj a, navadnega iu najtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-/ rečeno blago tudi na deželo na debelo in } drobno. — Cenike raznosili a frau ko. > ---'_ C Prave l kranjske klobase razpošilja po poštnem povzetju od .*» klg. na prt* j. kilo po gld. !.:;."» Angelu Novak. Trelmje. Dolenjsko. TOUflRNfl POfllŠTUfl IGNACIJ KRON Uld Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848 Prodaja h de siaie >n do\ e ; ► oopr*v«, knere izviši v i-Mjit »ajeetL ča-u in v polDO za uvoljni»-t naročili Ija. Cene brez konkurence Za oh lne nan 1do vplačana glavnica 2,000.000 K: 0buvala za moške, ženske in otroke, ustanovljena oH dunajskega banenega društva , . v in bavar-te hipotek a roe iu menifije l)ankc v popravlja male stvari brezplačno Mnnakovu. ter sprejema naročbe vsakovrstno obu->elo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Sprejema zavarovanja na živ ljenje v j valo na debelo in drobno, raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Spteiialno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplaeavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. olajšanje r »kupovanja te prodajajo vri }iedn.eti tudi La mesečne obreke. Glavni zastop v Trstu, Corso St. 7. Telefon 469. naravno iz sta-jerskili planot. prodajal nu-a ' itev. Jf^t v ui prodaja in p<»- j šilja na dom ulici Farneto Spoštovane slovenske psuoflinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoBijevo cikorijo. FERDO GUŠTINĆIČ klesarski mojster TRST ?ia Ginliani 11 — BASKOVLJE zraven uokoraliSCa Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferd o G u št in č i v klesarski mojster. Na znanje. S avnemu slovenskemu občinstvu si dovoljujem najulju