KMETIJSKl NASVETI
Rahitis pri domadh živalih
Rahitis se pojavlja predvsem kot bolezen mla-dih živali (pujski, teleta, jagenjčki). Do nje pri-haja zaradi pomanjkanja fosforja in kalcija v materinem mleku ali obroku živali. Pogosti razlogi so tudi preobilje oksalne, mlečne, vinske in jabolčne kisline v kislih travah, ki jih polaga-mo živalim. Prav tako ima podoben učinek na zdravje živali tudi previsoka vsebnost beljakovin v obroku. Hrana, ki vsebuje premalo maščob in ogljikovih hidratov, vsebuje pa preveč celuloze, ovira resorpcijo kalcijevih soli v telesu in vodi v nastanek rahitisa. Tudi dolgotrajne prebavne motnje in specifičnost prehrane pri posameznih živalskih vrstah imajo iste posledice.
Rahitis se pri prežvekovalcih pojavlja zaradi pomanjkanja fosforja, pri prašičih pa zaradi pre-obilja fosforja in obenem premalo kalcija v pre-hrani. Vitamin D deluje kot nekakšen varnostni faktor pri prometu fosforja in kalcija v organiz-mu in če ga je premalo, so živali rahitične.
Na razvoj bolezni ugodno delujejo tudi na-slednji faktorji: premalo gibanja na soncu in svežem zraku, prehiter razvoj živali, incestna reja in nekatere bolezni, ki so značilne za mlade (doječe) živali in njihove matere.
Prvi znaki bolezni se pojavijo od enega do treh mesecev po začetku nepravilne prehrane. Najprej se kažejo znaki lizavosti, potem nepra-vilnosti pri menjavi zob in krči, ki so podobni tetaničnim krčem (posebno pri odojkih). Ti te-
tanični krči se lahko javljajo ves čas trajanja bolezni, še posebej pa pridejo do lzraza, če je žival izpostavljena stresnim situacijam ali pa ima prebavne težave. Posebej so nevarni tetanični krči tedaj, ko zajamejo dihalne mišice, kar pri-vede do pogina živali zaradi zadušitve. Rahitič-ne živali imajo težave pri gibanju in vstajanju, bolečine v kosteh, stopicajo na mestu, nepravil-no in teško dihajo ali pa trajno ležijo. Vsi znaki bolezni se, če bolezen ne zdravimo, stopnjujejo na slabše. Prihaja do nastanka oteklin na nogah in rebrih, mišične tetive začno krvaveti in odsto-pati od kosti, medenica se zožuje, hrbtenica pa krivi. Zaradi prizadetosti čeljustnih kosti, živali ne morejo normalno prežvekovati in jesti, zato zaostajajo v rasti in hirajo. Pri piščancih pride do zavijanja prsne kosti.
Bolezen ima navadno kroničen potek in lahko traja več mesecev. Če ne pride do različnih komplikacij bolezni, lahko živali same ozdravi-jo, vendar ostanejo degenerativne spremembe na kosteh in zahiranost živali.
Rahitis zdravimo s hrano, ki ima optimalno vsebnost fosforja in kalcija in zadosti vitaraina D. Pomaga tudi sončenje (ultravijolični žarki) v kombinaciji z gibanjem na prostem. Prašičem in rastlinojedim živalim pokladarao deteljo, de-teljno moko in lucerno, perutnini pa deteljo in svežo travo.
Pri težjih primerih rahitisa dodajamo v obrok kalcijev karbonat, kalcijev klorid in kostno mo-ko, vitamin D pa v obliki ribjega olja.
ZLATKO KRASNIČ