Q> JJ& Ameriška Domovina "o/ 'RICAN IN SPIRIT I % ' LANGUAGE ONIY • /I'll/l'E iU€/j’HI—HOJ ce-. da dobe predsedniki po komnilo še enega komunističnega prašiča. Toda budnost OZNE je našla grešnike in bodo svojo požrešnost drago plačali. Kaj bi bilo iz te uboge Titovine, če je ne bi reševala budnost tajne policije! terjev. Zahtevajo $2 na uro, do-čim dobivajo zdaj po $1.75. * Chicago. — V Chicagu so šli na stavko delavci pri dveh glavnih mlekarnah, Bowmand in Dean Dairy. Vsled tega je bil AGRARNA REFORMA je žel stavljen skoro ves dovoz mleka tudi pokazala, da nekateri partizani niso dobili še popolne vzgoje po gozdovih. Beremo (Lj. pr.” 6. marca), da so v Radvolji-ci pri razdeljevanju zemlje kar pozabili, kako se glasi zakon agrarni reformi. Kar pod roko so delili in spet je bilo treba budnega očesa špijonov, da so našli te nepridiprave. Kar cela vrsta je bivših klerikalcev in starih liberalcev, ki so jim pustili preveč zemlje. Enim so spregledali odvzem 5 ha drugemu tri ha itd. Glavni grešnik, ki je delil milosti v nasprotju * ekonom je ne- AGR ADE SO DOBILI Samomor župana Havane, Na prireditvi zadnjo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Vida, ki jo je priredilo društvo Najsv. Imena, so dobili nagrade sledeči: $500: Joe Retter, 6409 St. Clair Ave. $100: Louise Sterle, 6219 St. Clair Ave. $75: Shirley Sysak, 1395 E. 47 St. Po $50: Srnovrsnik in Carole Rogel. Po $25: Mr. in Mrs. L. Novak, John Novak, Mary Rožic, Mary Rojc, Frank Skully, Jr. Po $10: M. Deželan, W. Frank, F. Kampo, Mary Jeraj, Mildred Habič, Vertačnik, Chas. Hamadt, F. Kotnik, John Muniza, in Martin Repar. Odbor za prireditev bo skrbel, da bo vsak teh omenjenih prejel v redu svojo nagrado. po mestu. Cleveland, O. — Tukaj je za-stavkalo kakih 400 selitvenih delavcev. Zahtevajo od podjetnikov 8 garantiranih ur dela na dan. Podjetniki jim ponujajo 4 garantrane ure na dan. Vsaka selitev po mestu je ustavljena. Pričakujejo pa vsak čas poravnavo. Delavci pri Fisher Body na Coit Rd. pripravljajo glasovanje za stavko. Zahtevajo mezdo po dnevni lestvi in ne od kosa. • vi, trdi komisija. Večinoma vsa večja indu- $50,000 na leto phone & vila, da bo premotrila vladno sugestijo, da bi dala družba telefonskim uslužbencem $5.14 na teden priboljška. Unija misli, da bo na podlagi tega prišlo do sporazuma. je izjai plina/prihodnjo zimo. -4- ker ni mogel izpolniti kampanjskih obljub Havana— Tukaj se je ustreli župan dr. Manuel Fernandez .. , . . , Supervieile. Zapustil je pismo! V mestlU ZOOriUCI S ta 2“ * stavljraudve zel« si končuje življenje radi tega, VaZIU TCSOlUCljl ker ni mogel izpolniti svojih j v Clevelandski mestni zbor-kampanjskih obljub, na katerih niči sta stavila odbornika Ko-je bil izvoljen za župana Hava- vačič in Pucel dve važni resoluciji. Odbornik Eddie Kovačič iz 23. varde je stavil resolucijo, da mesto dovoli skupini veteranov postaviti na ulice v promet 100 taksijev. Temu so se dozdaj upirale družbe taksijev. Odbornik Eddie Pucel iz 10. varde je pa stavil; resolucijo, da mestna zbornica zahteva od Pennsylvanske železniške družbe, da podre sedanji zastareli Židovska organizacija zelo hvali sovjetske delegate pri Združenih narodih Jeruzalem— Irgun Zvai Le-umi, podtalna židovska teroristična organizacija je potom radia pohvalila nastop sovjetskh delegatov pri skupščini Združenih narodov v New Yorku. Sovjeti so se namreč potegnili za Žide, da naj se jih zasliši pred vso skupščino zaradi palestinskega vprašanja. New York. — Skupščina Združenih narodov se je včeraj sporazumela v toliko, da bo židovska delegacija prinesla svoje težnje zaradi Palestine pred politični odsek skupščine in ne pi-ed vso skupščino, kakor so zahtevali sovjetski delegati. ------o------ DAJ BUT. DAJ BES TU. SPOMNI SB BEGUNOV S KAKIM DOLABJBM ne. Tega da ne more prenesti, je zapisal. V kampanji je obljubil, da bo preskrbel Havano z novo vodovodno napravo namesto sedanje starinske in nezadostne. Radi te obljube so ga ljudje izvolili. Ko je pa nastopil urad, ni mogel dobiti denarja za vodovod. Mestna zbornica mu ni dovolila, da bi se zato mesto zadolžilo, vlada pa tudi ni hotea dati denarja. Ko so ljudje videli, da ne bo izpolnil obljube, so ga začeli javno zasramovati. To mu je šlo tako k srcu, da si je vzel življenje. Mestna zbornica, ki ni hotela sodelovati na njegovem programu, je ob njegovi smrti določila tridnevno žalovanje. Vse zabavišča po mestu so zaprli za tri dni. Ukradene in najdene stvari na dražbi Clevelandska policija bo prvi pondeljek v juniju razprodala na javfii dražbi vse stvari, ki so bile tekom leta ukradene po mestu in ki jih je policija odvzela uzmovičem. Dalje vse stvari, ki so bile najdene in izročene policiji. Kdor misli, da je tam kakšna njegova stvar, se lahko zglasi še ta mesec na glavni policijski postaji zanjo. Tam imajo ure, obleke, čevlje, suknje, denarnice, postavi na njegovo mesto moderno poslopje. Sedanje poslopje, je rekel Pucel, niti ne služi več svojemu namenu, niti ni v poseben kras mestu, ki hoče olepšati jezersko obal. Bogat klavničar je bil obsojen Chicago. — Samuel Chapman, načelnik Empire Packing Co., je bil obsojen na eno leto in en dan zapora in v $10,-000 globe, ker je leta 1943 zamolčal $193,319 za dohodninske davke. . Materinski dan je vsa njena zasluga West Chester, Pa. — Anna M. Jarvis, ki je ustanovila Materinski dan, je oni dan praz-zapestnice, prstane, biciklje in novila svoj 83. rojstni dan. Na-druge stvari. Denar od izkupi- haja se zdaj v Marshall sana-čka bo šel V policijski pokojnin- toriju slepa, gluha in prikle-ski sklad. njena na posteljo. strijska mesta v Ohio, zapadni Pennsylvaniji, New York, zapadni Maryland in West Virginiji morajo biti pripravljena za močno restrikcijo pri rabi naravnega plina, poroča komisija. Pomanjkanje naravnega plina se bo čutilo vse od Skalnatega gorovja do države New York. Za državo Colorado je pa nekaj bolj veselih novic. Colorado Interstate Gas Co. bo napeljala skoro gotovo cevi od Kansasa do Denverja, kar bo dalo več plina za Denver, Colorado Springs, Pueblo, Boulder in Fort Collins, ter za Cheyenne, Wyoming. Mesta v Nebraski, Iowa, So. »tta_______________ Wo pričakujejo p Washington. — Poslanec Bell iz Missouri je vložil predlog, ki določa $50,000 na leto pokojnine za doslužene ameriške predsednike. Ako bo predlog sprejet, bo predsednik Truman prvi, ki bo deležen te pokojnine, kadar bo šel iz urada. Za ta predlog se poganja še .več drugih kongresnikov, ki upajo, da bo sprejet s tako veliko večino, da predsednik ne bo v zadregi, ko ga bo podpisal za postavo. Kongresniki, ki se poganjajo za ta predlog, so mnenja, da se odstople predsednike Zed. držav ne sme pustiti na cesti, kadar do-služijo, ker vsi niso bogati, kakor sta bila, na primer, Roosevelt in Hoover, Predsednik TrUman ni- Res je, da dobiva predsednik Natural Gas Pipeline Co. na- $76,ooo plače na leto, toda po merkva zvišati dobavo plina za 30 Odstotkov, kar bo pomenilo več plina za Chicago in okolico ter za nekaj mest v severnem Illinoisu in Indiani. V prošlem februarju so.za-znamovhli do 500,000,000 kubičnih čevljev pomanjkanja plina na dan. NA TELEFONSKO UNIJO ČAKATA CIO« AFL Washington. — Obe, ALF in CIO čakiata na samostojno telefonsko unijo, ki vodi ob tem času stavko v Ameriki. Ker u-nija nimajo denarja, jo podpirati obe mtočni uniji. Ako telefonska unija ne bo dobila vsaj $6 na teden priboljška, dočim zahteva $12, bo lahek plen za AFFL ali CIO. Izkušeni delavski voditleji Union kolodvor pri jezeru in trdijo, da je Beirne, predsed- nnofovi no rn'oirnun moafn mn .41. J..1 .J_l._ _• ■ _v i nik telefonske unije, vprašal za preveč in prezgodaj. Kot znano je John L. Lewis, predsednik premogarske unije, oni dan izročil ček za $100,000 v podporo telefonski uniji. Namen je: snubitev za pristop k AFL. NAM JB TUKAJ DOBRO. ZATO SE FBI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCI PRAVUO, DA NE BO DEŽJA DANES Od zadnjih 35 dni smo imeli v Clevelandu in okolici 26 deževnih. To je skoro dvakrat toliko kot normalno. Prvih 5 dni v maju smo dobili že več dežja kot ga imamo normalno za ves mesec. Vremenski urad trdi (toda ne pod prisego), da danes ne bo deževalo. Bo pa precej hladno in megleno, čez dan bo kazal toplomer kakih 50 stopinj, proti večeru pa okrog 40. odbitku dohodninskega davka in no glasuje z manjiino, vse drugače dela Taft Toda Bricker pravi, da , mu je vseeno kje je veči- j ra, ker glasuje po vesti Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Prevzem trgovine— Sestri Molly in Eleanor Skully, hčerki poznane Mrs. , Frances Skully, ki so prej pre-Washington. — John W. bivali na 61. cesti, sta prevzeli Bricker, bivši ohijski guverner perkotovo konfekcijsko proda-m leta 1944 podpredsedniški ja]no na 6304 St. Clair Ave. V kandidat republikanske stranke,'zaiogi bosta imeli razne šolske ima smolo v senatu. Glasuje na-; potrebščine, igrače, kartice, Va F?. n.a s*-ran'> k' je v candy in vse drugo, kar spada . v to stroko. Rojakom toplo pri- Jtuasz22 - tr“h ski senator Taft. V 8redo bo ,darovana Bricker je glasoval proti, da ? Cerkv‘r3V- V,da ™?a za, P0’ bi ostalo racioniranje sladkorja'!k°3,n.ega bovreaCa Petkovšek ob do 31. oktobra. Senat je glaso-'pnbkl 1 obletnlce njegove val z večino za, Taft tudi. i3m.. '■ . ■ Bricker je glasoval proti ape-| Pn’azen obf~1 . „ lu Trumana, da bi se dalo Grči-' V spmmftvu JosePh Ponuk-ji in Turčiji $400,000,000. Se- varja- gl' -Predsednika -3DZ, nat je glasoval za in Taft tudi. Bricker je glasoval p^oti imenovanju Davida Lillienthala za načelnika atomske komisije. Senat ga je odobril z večino. Taft je takrat glasoval z Bricker jem. Bricker pravi, da mu je vseeno, če glasuje z večino ali manjšino, ker vedno glasuje po svoji sta nas včeraj obiskala prijazna Mr. in Mrs. Louis Koprivec iz Denver, Colorado, kjer imata svojo gostilno. Prišla sta na obisk k Antonu Strahu, 1002 E. 63. St., ki je brat Mrs. Koprivec. Obiskala Sta tudi Mrs. Frances Drobnič na Glass Ave. ter Mr. in Mrs. Grimšič na vesti, da je tako najboljše za' 123- ®esti. Sem grede sta ob- deželo. mi GROBOVI iskala tudi svojo hčerko Rose, sedaj Mrs. Bearid, ki je diplomirana bolničarka v Louisiani. Včeraj sta odpotovala zo- drugih izdatkov, ki jih ima vrhu 19312 Kewanee Ave. Rojena uradnih izdatkov, mu preostane je bila v Clevelandu in je bila komaj kakih $4,000 na leto za- članica društva Marije Vnebo-njegovo osebno uporabo. I vzete št. 103 ABZ. Tukaj za- timrla v Cleveland State bol-jke in prijatelje, katerim se nišnici Miss Alvina Perusek, I P«? lepo zahvaljujeta za pri-stara 33 let. Stanovala je na iazn<> postrežbo za časa njiju bivanja tukaj. Seveda, naročila sta si tudi Ameriško Domo- Res je, da bivši ameriški predsednik lahko dobe službo, največ v tem smislu, da rabi kaka frma ali družba njegovo ime. Zato pa trdi poslanec Bell,, naj bi se dalo odstoplemu predsedniku dovolj denarnih sredstev iz vladne blagajne, da ne bo gledal za vsakdanji kruh, ko ni več predstavnik najbogatejše dežele na svetu. Ameriški in sovjetski delegatje so se sprijeli radi Palestine < New York. — Pri skupščini združenih narodov so si skočili v lase ameriški in sovjetski delegatje zaradi pripusta židovskih zastopnikov pri skup-ščni. Sovjetskski delegat Gro-mikov je podprl predlog poljskih delegatov, da se pripusti židovske zastopnike na pričevanje. Proti so se oglasili ameriški zastopniki, ki so trdili, da ta zasedanje skupščine nima druge naloge, kot da izbere komisijo, ki bo v Palestini preštudirala položaj in jeseni poročala in priporočala nadaljno akcijo. Kako bo celotna skupščina glasovala o tem se še ne ve. Slišijo pa se glasovi, da bo zmagala ameriška delegacija. Industrijec Bata je bil otxojen Praga. — Češko sodišče je obsodilo znanega veleindustrijca Bata na 15 let ječe, ker ni pomagal češkfemu odporu za časa nemške okupacije. Bata je bil obsojen v odsotnosti, ker se nahaja v Braziliji, kjer inuf ‘izde-lovalnico obuvala, kakor jih je imel pred vojno na češkem in drugod po Evropi. pušča štiri sestre: Mrs. Ann Pugel, Mrs. Mary Marsey, Mrs. Frances Putich in Vera, ter brate: Frank, George in Cyril. Mati ji je umrla leta 1913, oče pa 1917. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 in na Kalvarijo. Milica Badza Danes zjutraj ob 1 je umrla Mrs. Milica Badza, stanujoča na 1963 Columbus Rd. Stara je bila 60 let. Tukaj zapušča soproga Nikolaja. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. čas pogreba še ni določen. Iz ranih naselbin Benld. III. — Joseph Ravkar je bil 17. aprila pobit v premo-gorovu. Zdrobilo mu je prst na desni roku — Justina Grua je bila 11. aprila odpeljana v bolnišnico St. Louis Maternity. Ona je hčerka Vidmarjeve družine. Duluth, Minn— V bolnišnici tre Mary Pugel. St. Mary čaka operacije Fred Sušnik iz Chisholma. — Po osmih tednih zdravljenja v isti bolnišnici se je John Pregled vrnil domov na Gilbert in enako tudi John Grahek z Elyja. — V isti bolnišnici se nahaja Mrs. Shwaygar iz Towerja. Waukegan, 111. — Tony Kanci-lja ml., veteran zadnje svetovne vojne, je bil izvoljen za direktorja tukajšnjega Slovenskega hra-’ nilnega in posojilnega društva, za tri leta. Eveleth, Minn. — Umrl je John Rahne, star 58 let, član društva 69. Zapušča dva sinova in hčer — žena mu je umrla pred šestimi leti. V tej naselbini je živel okrog 40 let. vino zanaprej. Vabilo na sejo— Društvo St. Ciair Grove št. 98 WC bo imelo jutri ob 8 zvečer svojo redno mesečno sejo v SND na St. Clair Ave. Prosi se velike udeležbe. Strice Mie— Frances Kočevar iz Zvirče vasi išče strice Franka in Johna Kočevar, ki sta nekje v Clevelandu. Ako to čitata, ali če kdo drugi ve za njih naslov, naj sporoči na 6930 Hecker Ave. Sestrično išče— Lazar Ivica roj. Arhar bi rada zvedela za naslov sestrične Uršule Drobnik. Piše naj ji na naslov: Lazar Ivica, Lager Liechtenstein, Judenburg, Austria. Ara sejo— Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob 7:30 važno sejo vSDD na Recher Ave. Po seji bo domača zabava. K molitvi— Članstvo dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ na pride nocoj ob 8 v Svetkov pogrebni zavod. da se poslovi od pok. ses- Važna seja— Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel sejo jutri večer ob 7:30 v SDD na Recher Ave. Vse članile naj se udeleže. Med AFL in CIO ne bo združitve Washington. — Tukaj so bili pri posvetovanju voditelji unij -AFL in CIO. Namen je bil, če bi se moglo spojiti obe uniji v eno. Po zaključenem posvetovanju so voditeji izjavili, da ne more Jlfiti do združitve. Obljubili so pa, da se bosta obe uniji borili proti sprejemu protidelav-skih predlogov v kongresu. ž|y. I Ameriška Domovina »§s minit- uoanasis (JAMES DEBEVEC. EdltOr) «11 St. Cklr A ve. HEnderjon 0628 ClmUnd J, Ohio Publbhed H,l1g except Saturdays. Sundays and Holidays____ jo dan za dnem nove “izdajalce” na morišče, špijon vohuni P» m." Kar čudim se, kje jih za špijonom, nikoli ne zmanjka protidržpvnih elementov, naš “rednik pobu:* to da mu sumljivih prijateljstva z Amerikanci ali Angleži. Strah je vse tako prav pride, mj šeJUb-najvišji gospod Titovine. Verska svoboda je tako daleč, da ničane poseka. Lepo posdrev-redovniki ne smejo po samostanih sami poučevati svojih ljam vse čitatolje in čltateljice Priznanje ob 30 letnici zveste službe Lovrencu Zupančiču '947 ' i \ j 6 7 8 9 io ti i) 14 15 16 17 18 19 to u 11 i) M ij 16 17 iS 19 jo ji NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland tn Kanado po poiti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50: za Cleveland ln vnnn/irv po poStl četrt leta $2.75. Za Clveeland ln okolico po raznašalcih; celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Posamezna številka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. 8. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U 8 $2AO for 3 months Cleveland and Canada bv mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2A0 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879._______________________________ p83 No. 89 Tues., May 6, 1947 Staro in novo je zapusti' prilpovedu- gojencev, ker da je vsa vzgoja po ustavi stvar države. Ve- - ■ • •• • * 1 >-*-«■--! —vada ne bi moglo Černe mašo ob nedeljah so postale v Ljubljani navada, ker goni novi režim ljudstvo čez dan na delo, Viktor Kravčenko, sovjetski uradnik, ki Stalina in napisal knjigo “Svobodo sem izbral, je v tej knjigi tudi o vtisih, ki jih je napravil nemški napad leta 1941 na Ruse. Pravi, da so šli v boj ne za Stalina, ampak v upanju, da se ga iznebe. V boj so šli v resnici za svojo domovino, za Rusijo. Tam na vzhodu blizu Kazana )e Kravčenko v tistem času prenočeval pri kmetu m ta mu je ponavljal in ponavljal, da hoče novo Rusijo, da ne mara prisilnih kolhozov (prisilnih skupnih gospodarstev), da ne mara novih gospodarjev, kakor ni maral nekdanjih pod ruskimi carji. Noče več carja in starega tlačanstva, prav tako pa tudi noče “novih” gospodarjev in novega suženjstva/Ta kmet pa je ves pripravljen boriti se za res novo svobodno Rusijo. Kdo se ne spomni pri tem na slovenskega kmeta, da, na vsakega slovenskega človeka v starem kraju? O, marsikaj je bilo slabega v stari Jugoslaviji in nihče na Slovenskem si ne želi več take stare jugoslovanske države. Proti kolikim napakam - da se milo izrazimo — te države se je borilo slovensko ljudstvo od prvega dne, ko se je znašlo v Jugoslaviji. Srbska nadvlada, ki je gospodarsko izrabljala slovenske bolj razvite kraje, ki je. hotela Slovenca izenačiti z Makedoncem, ki je nasprotovala vsemu, kar je bilo res izrazito slovensko, ta nadvlada je našla odpor v vseh zavednih Slovencih. Vodila je ta odpor glavna politična skupina, Slovenska ljudska stranka, ln spet borba za politično svobodo'. Belgrad je hotel sam imeti vse vajeti v potmoll ali svojih rokah. Posameznim pokrajinam so hoteli iz Belgrada odvzeti vsako samostojnost. Znani zastopnik te velesrbske in centralistične zamisli Svetozar Pribičevič je izrazil to centralistično misel, ko je kot minister prosvete izjavil, da hoče vedeti natanko, kdaj po celi državi postavljajo otroci piko na črko i. Balkanski centralizem je našel vso zaslombo na dvoru. Kralj in klika okoli njega je držala v rokah tudi armado. Z njeno pomočjo se je iz teh centralističnih teženj razvila kraljevska diktatur?, totalitarni poskus s kraljem na čelu. Res je malo pred zadnjo vojno centralizem nekoliko popustil; prišlo je do sporazuma s Hrvati. Tudi diktatura srbstva se je omilila proti koncu. Toda iz zgoraj navedenih razlogov jugoslovansko ljudstvo ni moglo do point demokracije in njenih svoboščin. Tudi socialne krivice, ki jih povsod prinaša s seboj nebrzdana tekma neomejenega kapitalizma, so bile velike. Kmet in delavec na Slovenskem sta se po pravici pritoževala, da manjka socialne pravičnosti. Marsikaj je tedaj bilo narobe v stari Jugoslaviji. Če bi bila vojna uničila te napake, gori naštete in še druge, bi pomenila velik napredek. Nihče si tedaj ne želi nazaj kake “stare” Jugoslavije, kot bi to rada vtepla v glavo komunističnim sopotnikom propaganda sedanjega režima. Ni ga Slovenca, ki ne bi živo čutil kako sovražen je bil belgrajski centralizem. Kdor slovensko čuti, si tedaj ne želi kake ponovne srbske nadvlade. Zato tudi ne more v slovensko čutečih srcih biti navdušenja za kralja in kako dvorno gospodo, ki je bila steber srbstva in glavna ovira demokratskega razvoja. Če bi še kdaj prišlo,do monarhije v Jugoslaviji, ne bi srbski kralj na Slovenskem užival posebne ljubezni. In kdo ne bi bil vesel, če bi zadnja vojna resnično odstranila vsake privilegije bogatejših in če bi upcstavila res polno enakopravnost vseh, ne, samo pred sodiščem,.ampak tudi v socialnem in gospodarskem življenju. Če in kolikor je tedaj zadnja vojna odstranila slabe strani nekdanje Jugoslavije, ji bo vsak Slovenec le hvaležen. Starih napak stare Jugoslavije nihče ne mara. Kar se o tem piše je samo komunistična propaganda, ki jo more verjeti kak zaostal Sansovec ali kdor za vsakim grmom vidi reakcionarne strahove. Toda slovensko ljudstvo v starem kraju je v isti težavi kot kmet v Kravčenkovi knjigi. Ta ni maral starega tlačanstva pod carji, pa tudi ni maral novega suženjstva pod “novo” komunistično gospodo. Tako tudi Slovenci ne marajo nazaj starega, pa prav tako ne marajo novega — še slabšega. Toliko pišejo komunistični listi o “novi" Jugoslaviji! Kaj naj bi bilo tam kresnici tisto novo? Res je odstranjen kralj, pa je na njegov prestol sedel Tito. Ta in njegova komunistična okolica vlada vse. Za seboj ima armado in policijo, s katero vse strahuje. Belgrajski centralizem kraljev se je samo spremenil v centralizem komunistične stranke. Novi ljudje namestu starih in nove krivice na mestu starih. Slovenski kmet in delavec delata, sadove njunega dela uživa “nova” gospoda, ki je sedla na nova uradna mesta jn se vselila v kraljeve dvore. Ljudstvo je ostalo, gospodarji nad njim so se menjali. “Nova” demokracija je v tem, da ni več svobode tiska, govora, zborovanja. Samo, kdor je za vlado ene stranke uživa svobodo. Pa se še ra vedno boji, da ni dovolj zaveden .navdušen in vdan diktatorju. Sodišča pošdja- . da praznovati Gospodovega dne. ln socialna pravičnost? Delavec je bil prej suženj posameznega kapitalista, danes je suženj države. Prvemu se je mogel zoperstaviti, drugemu se ne more. Kmet na drugi strani bije obupen boj proti “novi” državi za pravico do zemlje in do svobodnega razpolaganja s sadovi svoje lastne zemlje in svojega truda. ) Vsa država pa občuti “nove” gospodarje najbolj po tem, da vsega manjka in da vsi stradajo. O, ne vsi! Oni na visokih mestih so preskrbljeni. Tisti, ki pišejo, kako'je vse v Jugoslaviji lepo pod novim režimom, tisti niso lačni. Zanje, ki so novi priviligiranci, ie vsega dovolj. Toda tisto ljudstvo, tista ogromna večina, ki ne trobi v rog komunistične stranke, ki bo zapomnila komunistično diktaturo predvsem po tem, da mu je novi režim prinesel nekaj novega, česar niso poznali doslej na Slovenskem namreč — lakoto. Taka je “nova” Jugoslavija take so “nove” pridobitve. Ali more kdo reči, da smo podali napačno sliko razmer? Za nekatere je dobra ta “nova” Jugoslavija. Pa je teh izvoljencev iz komunistične stranke malo. Tudi stara Jugoslavija je bila prav' dobra za nekatere. Pa je tudi tedaj bilo premalo tistih, ki še jim je res dobro godilo. Ljudstvo tam doma, resnično ljudstvo namreč, ne mala komunistična manjšina, ki danes vihti bič nad narodom, to ljudstvo pa res hoče novo, svobodno, demokratično Slovenijo brez starih napak iz oni “stare” Jugoslavije in brez “nove” strahovlade komunistov. Po tolikem trpljenju je slovensko ljudstvo zaslužilo pravi mir in svobodo. Prepričani smo, da pade sedanje nasilje in pride dotfiTšrečnejša doba. h-m4 tega lista, Mary Zar. Chicago, 111. — Naročnina mi je potekla marca meseca. Bil bi že poslal denar poprej, pa sem vedno čakal, da bo prišel kateri zastopnikov okrog, zato sem odlašal, pa tudi bolan sem bil zadnje čase in se je tako še dlje odvleklo. Priloženo prejmete naročnino za na prej. — Jaz sem prav zadovoljen z listom in prav težko bi ga sedaj pogrešal, ker imam dosti časa za branje, ker za drugo delo itak več nisem. Pozdravljeni, Joseph Knaus. BESEDA IZ NARODA +-h-h-w-ww+ww-tww*«*****«** t ’ Članicam Zveze Oltarnih društev Cleveland, O. — Na sejah v januarju in zopet sedaj v mesecu aprilu je bilo sklenjeno, da bomo zopet romale v Lcmont in sicer 16. avgusta, to je drugi dan po prazniku Matere božje. Važno pa je to: šle bomo na božjo pot, ne na kakšen izlet. Vsaka, ki ima dobro srce in pobožen varil in ki po očetovsko skrbi za nas. Da ne bo tudi nam treba nekoč očitati kot učencem, ki so pospali na Oljski gori: niste mogli niti eno uro čuti z menoj. Nikar se ne izgovarjajte, da greste k sv. obhajilu lahko posamezno. Sestre, delajmo skupno, da bomo trdno v ljubezni povezane in še močneje klicale: Hvaljeno in češčeno naj vedno presveto Rešnje Telo. AmerjHri papeievih besedah za božič 'i6) 5.) Korošec — Natlačen Pa tudi slovenski lajični voditelji so opozarjali pred nevarnostmi našega časa in odpirali narodu oči. Tako je dr. Korošec kot aktivni minister za novo leto 1940 izrazil svoje najgloblje prepričanje o treh največjih sovražnikih za slovenski narod, ki so: framasoni, komunisti in “nadležni tujci,” kakor je tedaj imenoval nemške hitler,iance, ki so kot turisti preplavljali našo deželo. Za njim je tudi ljubljanski ban dr. Na'Uacen povzel v banskem svetu besedo o razdiralnem delu komunistov ter hotel onemogočiti v zarodku njih razdiral-no delo, še preden bi moglo po-gnati strupen sad ... pa mu ANTON JAMAR: V,V miselnosli se nismo IflOHII Zadnji mesec je praznoval naš rojak LOVRENC ZUPANČIČ 30 letnico, odkar zastopa največjo življensko zavarovalnico Me-(Misli slovenskega begunca ob tropolitan. ................... V teh dolgih letih je kot pošten zastopnik pomagal stoterim rojakom in kot tak olajšal trpljenje marsikatere družine, kateri je smrt pobrala glavarja. Brez Zupančiča bi skoro dejali, naš St. Clair skoro ne bi bil St. Clair. Poleg svojega poklica se je Lovrenp Zupančič vedno požrtvovalno udejstvoval pri naših kulturnih in verskih ustanovah, že več let je predsednik cerkvenega odbora fare sv. Vida. Lovrenc Zupančič se j€ rodil 7. maja 1892 (Happy birthday, Lovrenc! Op. ured.) v vasi žalna pri Višnji gori. V Ameriko je prišel leta 1909. Za Metropolitan zavarovalnico je pričel delati 16. aprila 1917. Družina stanuje na 65288 Schaefer Ave. Kolegi so priredili Zupančiču prijetno zakusko in mu poklonili tudi primeren spomenik. Poleg višjih uradnikov družbe so s svojo navzočnostjo počastili Zupančiča tudi sledeči, ki jih kaže gornja slika od leva na desno: Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, slavljenec Lovrenc Zupančič, ravnatelj M. Ritchie in bivši guverner Frank J. Lausche. — Slavje se je vršilo v hotelu Belmont. Žnto^S6TT SSJboj'8* mir ‘entralna vlada v Beogradu ni moli ali pri^va nabožne^- talki »vete vwe ta gl*Vn‘b mdl' smi in vse naj veže prava sestrska ljubezen. Romajmo pod zastavo Kristusovo in v Marijinem varstvu. Drage matere, častilke najsvetejšega zakramenta, ker je bilo lansko leto vozilo bolj slabo, bo pa letos toliko boljše, ker Mr. Walter ima letos nove buse in dobre voznike na razpolago, to so dobri katoliški možje in tudi naročniki Ave Marije, to mi je dobro znano. Katoličan podpira katoličana. Katera se je namenila, da bo šla, naj se zglasi vsaka pri svojem društvenem odboru, kjer bo dobila tudi vsa nadaljna pojasnila. Drugi sklep zadnje seje pa je, da se na dan sv. Bešnjega Telesa skupno udeležimo sv. obhajila. Mislite že sedaj na tisti dan in ne delajte praznih izgovorov. Pokažimo se, koliko nas je, ki smo pripravljene tudi nekaj žrtvovati za tistega, ki nas je usi- pa na prste krivičnim kom. Bog te živi in vse, lajo za te. Z Bogom, Anna Gliha. -------o------- \ Glas naših naročnikov Little Falls, N. Y. — Uredništvo prosim, da mi oprostite, ker sem malo zaostala z naročnino, zato pa sedaj prilagam poštno nakaznico za naročnino za naprej. Prav lepo pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine. Jennie Cankar. • * • Waukegan, 111.—Ker vidim, da mi bo naročnina za Ameriško Domovino kmalu potekla, pošiljam priloženo denar za eno leto naprej. List mi jako ugaja. Včasih se moram kar naglas smejati, ko berem tisto lepo kolono "če verjamete al’ (Tako se je ob velikem odločnem ideološkem boju Cerkve proti brezboštvu tudi politično predstavništvo slovenskega naro- v 9e!ov.ec ln g°v°rl da odpredelilo proti komunizmu j™ naiv^J'm uradnikom dolgo spal.. lil. S kolom in pod masko Ko je framazonstvo sprožilo kamen v prepad, je nad Slovenci zadivjal nemški nacizem Iz vso svojo ostrostjo in zopet —v skladu s svojo brezbožno-ostjo udaril — po Cerkvi in duhovnikih. Sam Hitler je pri-svo- in se mu skušalo zoperstaviti s svojimi sredstvi in taktiko, ki niso sredstva in metode postav-Ijavcev načelnih versko duhovnih smernic, psč pa taktika izvršilne politične oblasti. Koroščeva politična prognoza se je uveljavila z vso usodno krutostjo: po framazonskem udaru leta 1941, ki je Jugoslavijo vrgel prezgodaj v katastrofo v njeno in zaveznikov škodo, sta zajahala kot apokaliptična jezdeca Slovenijo najprej "nadležni tujec” — nacizem obenem z njim pa in potem krvavi komunizem. In ob tej usodni katastrofi smo imeli Slovenci budne oči toda evropski in ameriški svet izven našega območja je vse “pre- okupirano ozemlje o uničenju slovenskega naroda, o progonu duhovnikov, ki Jih zmerja s “Pfaffe,” še posebej pa poudaril ‘die klerikale Partei muss ausgerottet werden!’ to je: dosledno je treba uničiti vsak vpliv Cerkve in duhovnikov na javno življenje. In začelo se je nasilno preseljevanje najvplivnejših Slovencev, predvsem vernih katoličanov, v Srbijo ter izgon ogromne večine duhovnikov na Hrvaško in sploh izven meje novega ozemlja. Zaplenili so vsa njihova premoženja. Zaplenili škofijska posestva (Gornji grad, Goričane). Zaplenili so verski zaklad vse škofije, uničili zavod z vsem njegovim knjižnim bo- gastvom v veliko škodo slovenske katoliške kulture in katoliške duhovniške bodočnosti. Prepoved slovenskih pridig in petja ni grozila samo z narodnim potujčevanjem, temveč tudi z versko mlačnostjo. . . Tako je nacizem pokazat “ ;r svoje, brezbožno lice ter udaril s kolom... Skrival pa ga je komunizem, ki se je pojavil med okupacijo v obliki OF, pod lepo masko “narodnega osvobojenja.” Toda le notranje, resnično prebujeno ljudstvo, je moglo sprevideti, da se za to masko skriva resnični, pravi, brezbožni komunizem, pred katerim so Slovence svarili že sto let njihovi voditelji in prijatelji; katerega so napovedali največ misleci in javni delavci med njimi in med katermi so iz papeških o-krožnic videli njegovo pravo podobo: kri in nasilje, da se “prevrne ves /družabni red in porušijo temelji krščanske družbe.” Papež sapi jih je svaril pred krinkami in zvijačami, pod katerimi prihaja ta “najhujši sovražnik Cerkve, voden iz Moskve” med narode; ____(Dalje na 3. strani) tE VEf m mm* “France,” sem dal ustno izročilo svojemu partnerju v'jerper-gah, “da ne boš pozabil deti v kovčeg tisto mednarodno stvar, ki nam je sinoči dajala tek za večerjo. Se lahko primeri, da nam bo še prav pršia. Videl sem, da jo je še za štiri prste visoko v steklenici, torej dovolj, da si jo človek nekajkrat kane na jezik, če ne dela ravno po kravje.” “Je že v kovčegu, saj veš, da vedno skrbim zate,” se javi Jak-šič k raportu, “Ni treba nič zame skrbeti, bom že sam, saj je moja flašca še nedotaknjena, ker smo se sinoči zmenili, kakor veš, da bomo najprej tvojo, potem pa vsak svojo. Tako nas uče komunisti, k: so pripravljeni razdeliti do zadnjega vse, kar ima kdo drugi” Ozrla sva se še po sobi, če nisva kaj pozabila, prijela za pun- keljčke in jih odvlekla doli v vežo. Tam sta že čakala na naju gospod Fronc in Mr. Grdina. Ker nisem hotel, da bi k,ateri od njiju začel namigavati na kakšne lenobe, ki se ne morejo ski-dati zjutraj s postelj, sem raje jaz povzel slavnostni nagovor: “Ali sta že naročila zajtrk?” “Nak, ga nisva, čakala sva, da bomo šli vsi štirje skupaj k mizi. Kaj bodo za vsakega posebej mize rihtali?” je govoril naš glavni blagajnik. “Torej le naglo v restavracijo, da se podpremo in da jim ne zmanjka,” silim in stopim na čelo ekspedicije ter jo zmagoslavno vodim v restavracijo, kjer smo rino. če bi bil sedel v restavraciji pri Somovih na st. clairskem bulevardu, bi bila katera izmed brhkih strežnic postavila predme šalco kofeta, ne da bi ji to naročil in potem šele vprašala, kaj si izvoli moja visoko obrajta-na peršona. Tako sva jih obrih-tala pri šornovih z našo Micko. Včasih to pride sitno, če pride namreč kak moj znanec v restavracijo in vidi pred menoj na mizi kavo. pa ne ve, ali je to že po jedi, ali pred jedjo. Tam v Oškošu je bilo treba pa vsako stvar naročiti in dopovedovati, predno smo se sporazumeli. “Nekaj več bom naročil,” sem prejšnji večer tako dobro mla- skromno pripomnil, “ker do Wil-tili. larda ne bomo nikjer počivali.” Zopet smo imeli sitno delo, da “Upam, da vas bodo napasli, bi si zmišljali, kaj bi. Jaz sem saj je videti dobra jedilnica,” gledal na levo stran jedilnega je pripomnil Mr. Grdina, lista, kjer so bila natiskana te- “Nek pregovor pravi, da gre lesna dobra dala, naš glavni bla-! jubezen skozi želodec. Torej ka-gejnik, to sem dobro videl, je pa' ko vas bom pa, mili moj prija-bolj gledal n* desno stran, kjer telj, rad imel, če ne bom sit,” so bile natiskane cene. Vsak po sem se izgovarjal. “Veste, na svoje, bi rekel. Ne vem kako je Menišiji smo bili vsi ješč ljudje, to, ampak meni ni bilo nikoli dp- &ato smo bili pa tudi zakej, da sti do cen, se bolj ahtam na tva- bi rekel. Saj ste menda že sli- šali o Zaverlovem štinetu, ki je lahko ustavil voz, naložen s krcli. Z vsako roko je prijel za eno kolo in ga držal, kot bi ga zažlajfal. In ob drugi priliki, ko je bil slučajno nekaj slabe volje, je vzel v roke tram in ž njim v vsako okno nekoliko potrkal skozi doli po vasi. Seveda, ampak zato je moral imeti pa košto, vam rečem, že od mladega. Da boste vedeli, kako smo pri nas že v mladih letih gledali na košto, naj vam služi to le. Pri Brežčih je služil Uletov Tone za pastirja. Brezka, uhrna kot je bila, je Tonetu nekoč, ko je gnal živino v gmajno, odrezala precej nedolžno šnito kruha. Tone ni rekel nobene besede, ker se ni hotel zameriti. Ampak ko je stopal za kravami doli po vasi, je držal cisto šnito kruha pred očmi in gledal skozi njo v sonce. Meniševke so se zgledva-le in obirale Brezko, da nikdar toga, ki fanta strada. Blažono-va Mica, ki je imela opaldo koncem vasi, je Brezko obrala do samih kosti in nekoč ji je celo v obraz vrgla, da ji bo tista tenka šnita kruha na duši gorela. Ampak pomagalo pa je ,vam rečem. Poslej je dobil Tone tak kos kruha, da mu je roka omahovala. Ampak o božiču so se pa razšli, če mi ne verjamete, pa stopite ob priliki v Lorain in sami vprašajte Toneta, če sem prav govoril ali ne. A’ha, vodo nam že nesejo iz kuhinje, če je kateri hudo žejeen, mu mojo iz srca rad odstopim. Jaz se ravnam po pametnem nasvetu prijatelja Jima, ki me vedno uči in dopoveduje: “Jack, le počasi z vodo. V Ameriki je treba vodo plačati in še draga je.” “Ampak je zdrava pijača,” lene vmes besedo Mr. Grdina. “Eno ifgo je zdrava. Jaz poznam dosti judi, ki niso nikdar pili drugega kot vodo, pa so vseeno umrli,” ngalo dokažem svojo bojazen do vode. “Ali veste vi trije, zakaj osel ne pokusi druge pižače kot vdo, a?” “No in zakaj?” je prijel za 'vado Jakšič, ki si je že pripravljal cigaro za po zajtrku. “Zato, ker je pač osel!” sem ji mpovedal bridko resnico. J Miklova lipa ZGODOVINSKA POVEST Q. “Kaj? .. . Meni najboljšemu svojemu prijatelju pa ne boš zaupal?” “No, no, kar molži! Vse ti 'povem, saj se ne bojim nikogar!” Cviter zopet pije, potem pa reče, ko je pomenljivo z očmi pomežiknil: “Prijateljček, jaz sem zdaj velik gospod!” Huber ga premeri zdaj z o-čmi od nog do glave, potem pa pripomni smeje se: “Videti baš ni!” “Pa sem vendar! Pomisli, nekaj dni sem že vojskovodja.” “Oho!” vzklikne nekoliko o-supel Huber. Koliko pa jih i-maš pod seboj? Dvanajst, ali več? . . .” “Ali ti misliš, da sem, kak hajduk, kaj ne? Ne, prijatelj, ne! Prav pravi vojskovodja sem in imam jih nekoliko tisoč za sabo!!” Hluber ga začne gledati začudeno, kakor bi dvomil, je li pri zdravi pameti. Cviter, to opazivši, se zasmeje na glas in reče: “Čudna ta, kaj ? ... Ne boš je iztuhtal, če si še tako beliiš glavo!” “Potem pa govori človeški in ne jezi me!” zahteva Huber. “Ko pa ne vem, kake vrste človek si. Lahko bi mi napravil kake sitnosti! . ..” “Beži, beži!” odvrne nestrpno Huber.’“Saj me,vendar poznaš in veš, da sem pripravljen za vsako Malopridnost . . .” “ Baš radi tega ni, da bi ti človek zaupal,” pripomni Cvi- V BLAG SPOMIN - ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA LawrencePetkovšek ki nas ie za vedno zapustil 5. maja 1943 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sredo Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blesti. Žalujoči ostali: THERESA, soproga, in OTROCI, - ' > VNUKI in VNUKINJE. Cleveanf O.. 6. maja 1947. ter, na vsa usta krohotaj e se. Bilo mu je všeč, da se je bil Huber tako dobro označil. “Sicer pa, kaj Mi Moreš? Ce bi mi hotel škodovati, ti zavijem vrat, predno'prideš do tega, d« toriš kaj zoper Mene! Vedi torej, da bodim Turčine. Tam doli blizu Novega mesta sem se sešel z njimi in zdaj ne bo nikdar dolgo, ko jih bo vse polno tod okoli. Mene so poslali naprej, da si vse prej nekoliko ogledam in jih popeljem lahko tja, kej se bo dalo z najmanjšo nevarnostjo največ dobiti.” * ‘Kaj vraga!” se začudi Huber, privzdigne nekoliko glavo in stremi v tovariša. Preteklo je nekoliko minut, ko izprego-vo zopet: “No, primaruha, lep kristi-jan si! Kaj takega pa še ne!” “No, in ti . . .? Kaj neki bi bil storil pa ti, če bi se ti bilo tako namerilo, kakor se je meni? Ti bi si bil dal pa kar glavo odsekati nemara, kaj ?” Cviter je bil prezrl, da se Huber norčuje, in govoril je te besede skoro jezno:: “Kaj pa da. Jaz bi bil z veseljem prelil kri . . . hahahia!” se zakrohata Huber, potem pa nadaljuje resno: “Cviter, pasjo srečo imaš! veš! . . Ali dveh bi pa ne mogli rabiti, kaj ” “Mogoče!” “In kam pa jo mislite udariti Od, tod?” ‘“Med svoje koroške brate popeljem enkrat te preljubfe TUr-čine. Naj pošljejo tudi njih nekoliko v krtovo deželo. Zakaj bi samo Kranjci uživali to srečo 1” “In po kateri poti jo mislite mahniti?” “Cez Trbiž.” i “Pri Trbižu imam jaz svojo ] ..............Huber. “Kaj, tako daleč si že Pa jaz ti ne morem pomagati. Naj ti jo zažgo. Kaj pa ti je bilo treba koče?” “‘No, veš, za kočo mi ravno ni.” Odvrne Huber zaupno. “Dosti škode mi ne narede, tudi če mi jo požgo. Vendar pa miislim, da bi ne bilo napak, če popelješ svojo armado po drugi poti na Koroško. Pri Trbi-žžu ni tako lahko priti čez mejo, ker je zmeraj zavarovana. Pametneje je če krenete čez Kokrsko dolino. Na tej strani ne misli še nihče na Turčina. Šlo bi torej brez .vseh ovir in splačalo bi se tudi, to smeš meni verjeti! Železna Kaplja je trg, kjer se bo dalo marsikaj dobiti, zlasti pa dosti lepih fantov in deklet, te pa Turki zelo cenijo. Vrhtega je od tam tudi odprta pot na dve strani na Celovec’in na Maribor . . .” “Pa meni ti kraji niso znani in ne vem kod se pride tja . .” (Dalje prihodnjič.) Pomagajte Ameriki, kupujte Vifitorg bende in znamke. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Dotie preko Trata) (Nadaljevanje a L strani) ki Franc Božič. Ta nepridiprav je celo poročal višjim inštancam, da je delo razdeljevanja naravnost vzorno. TUDI ŠTAJERCI so podobni grešniki. Ti so skrivali vinograde pred tatom, ki je prišel do njih v imenu države. Dajali so podpisavati .viničarjem izjave da so najemniki vinogradov in ne samo viničarji, pa so tako na navidez postaven način obšli postavo, ki jih je sicer oropala vinogradov. Pa jih je budno oko OZNE našlo. Pa še pravi kdo, da OZNA ni potrebna? VRHNIČANI pa so se grdo pregrešili proti “ljudski” oblasti, ko so razdeljevali amerikan-ske konje, ki jih je poslala UNRRA. Kriva je živinorejska zadruga in njen konjski odsek. Predsednik tega odseka je neki Šemrl. Ta je dajal konje takim, ki so jih že imeli, potem pa za druge dobre partizane ni nič ostalo. Sedaj bo budnost OZNE tudi tukaj napravila red med konjarji. POSEBNI GREŠNIKI SO TREBANJCI. — štirikrat po vrsti našteva “Lj. Pr.” trebanjske grehe. "Novi” čas jih ni kar nič poboljšal, če tudi se trudi za njih spreobrnenje neki učitelj štefe z veliko mu jo. V tem okraju se za podržavljena podjetja nihče ne briga, šef gospodarskega odseka je Dolfe Pavlin, pa ta se briga samo za gostilničarje in posestnike, ne pa za to, kar je državno. Sploh je vsa ljudska oblast v Trebnjem in tam na okrog na papirju. V okolici so tri živinorejske zadruge, pa vse tri spe. V Dobrniču so tako navr dušeni zA “novo” zadružništvo, da je dal .krajevni odbor prostor v lastni hiši privatnemu trgovcu, državna zadruga “Naproza” pa se mora stiskati drugod. Veliki grešniki so tudi okrog trebanjske Naproze. Tum se je pp-jgjjjpbiaati Tomšič Hubert, Po-ga mu Senica, ki je bil prej ‘ :ovec, pa so ga podržavili. Se- la. Ko so ji odmerili 12,410 dij narjev, je plačala samo 3,290 din in še zmeraj niso podvzeli ničesar resnega proti njej. Torej nemarnost, ki dela čisto po starem, kot da ni “nove” Jugoslavije. Pa bo ljudska oblast, učitelj štefe, že naredila red. Zakaj pa imamo OZNO? ------o------- “V MISELNOSTI SE NISMO MOTIH” (Nadaljevanje s 2. strani) razodel, da prihaja z imeni, ki prav nič ne spominjajo na komunizem, da prihaja pod lepo idejo tistega, kije trenutno v isti deželi najbolj potrebno in priljubljeno, pa naj bo zdaj hrepenenje po miru, zdaj po razrednem boju, zdaj po vojni. Da se celo utihotiaplja v katoliške organizacije in da divja najbolj tam, kjer je cerkveno življenje najbplj cvetoče, kakor je pokazal vzgled v Španiji. r In Španijo smo videli malo prej v podobi na kongresu, ki je v smislu katoliške akcije in papeževe okrožnice prebudil našo katoliško zavest in nam odprl oči, da vidimo skozi krinke in maske, pa nam tudi pripravil dušno razpoloženje za žrtve za rast Cerkve. Pod to krinko je' nastopil komunizem pri nas z ‘‘OF,” tajno, skrivnostno, v zvezi z najsodobnejšo slovensko željo: osvoboditi se okupatorjev, in začel svoj “družabni, prevrat in rušenje temeljev krščanske družbe” v Sloveniji. Kako prav so imeli tisti, ki so tedaj v “OF” videli komunizem, nam kaže sedanje stanje slovenskega naroda. Da je ta komunizem resnično oni pravi! krvavi, revolucionarni sovjetski in španskif* komunizem, k\ga je obsojal predvsem apei, trni brezbožni« ki neštetokrat sami javno priznali, da je Bilo vse osvobojenje delo komunistov in njihovih preiskušenih voditeljev.” Ne mečemo teh besed na slepo, poglejmo samo, kako sedanji komunistični tisk prikazuje snovanje osvobodilnega boja pri nas in razumeli bomo, zakaj se škof in slovensko ljudstvo ni udeležilo boja na njihovi strani in kako je bilo to v soglasju z zahtevo naj višje cerkvene avtoritete, ki je leta 1937 pisala: “Komunizem je nekaj bistveno slabega in zato v prav nobeni reči ne bo ž njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture.” Danes pravijo, da se je ustanovni sestanek OF vršil 27. a-prila 1941 in smatrajo ta dan za državni praznik, dasi v tem dobro poučeni ljudje dosledno trdijo, da se je ustanovni se-' stanek vršil šele po vstopu Nemčije v vojno z Rusijo. — Zato so tudi dokazi njihove velike simpatije do Nemcev, saj so jim šli z rdečimi zastavami nasproti. Važno je, da so sedaj razodeli imena tisti, ki so prvi ustanovitelji OF (Koledar družbe sv. Mohorja za 1946): Josip Vidmar, Boris Kidrič, Jože Rus, Tone Fajfar, Aleksij Bebler, Boris Ziherl, Ferdo Kozak, Fran Albreht in profesor Sturmi. In kaj nam predstavljajo ta imena? - Potujoči sokač Srečate ga lahko v vsakem kitajskem mestu. Vse svoje imetje in podjetje, to je štedilnik, posode in živila, nosi s seboj na bambusovi palici ter išče po ulicah kotička, kjer bi se mogel za nekaj ur nastaniti, da uveljavi svojo kuharsko umetnost. Ko najde prostor, ki se mu zdi prikladen, razpostavi svojo prtljago, zakuri ter se loti kuhe. Njegov trud velja pripravljanju, raznih jedi, o katerih ve, da godi- vsa zaloga razprodana. Saj si celo ubogi kuli rad privošči priboljšek, ako ima le še kak belič v žepu. Sokač je nazadnje lahko kar zadovoljen, ko vidi, koliko zanimanja je deležna njegova jedilna obrt. Celo odpadki postanejo predmet navdušenja in povpraševanja. Zanje se namreč pulijo psi in prašiči, brez katerih si ne moreš misliti pristnega kitajskega mesta. Marsikateri sokač zasluži počasi toliko, da mu ni treba več begati po svetu. Nehvaležno vlogo večnega Žida lahko obesi na klin. čim postane zbog svojih kuharskih vrlin majhen kapitalist, si najame v kaki hiši bolj ali manj skromen prostor ter si uredi stalno kuhinjo. Odslej sprejema goste ne več pod milim nebom, — in to pomeni razliko! V novi kuhinji tudi lahko sediš. Kdor na tak način kosi, južina ali večerja, ta ne greši, če se šteje napol h gospodi. Kajne, ako te tedaj podjetni mojster odlikuje z blagodone-čim naslovom “princ” — mar se mu ne boš dal rajši prepričati kakor pred letom dni, ko si še prostaško jedel na cesti? DELO DOBIJO HALI OGLASI Stanovanje iščejo Zakonski par z enim otrokom išče stanovanje. Je pripravljen sam kaj malega popraviti pri hiši in skrbeti za dvorišče. Kdor im|a, kaj primernega, naj pokliče EN 6366. (89) Dve hiši naprodaj Lastnik prodaja 2 hiši enem lotu; vsaka hiša po 6 sob in vsaka ima kopalnico in fur-nez, toilete in pralnja korita. Hiše so na 1256 in 1258 E. 59. St. Cena je $9,300. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59. St. —(92) VKPOMOtNKH MFEIERUO SE SPREJME Delo je v čisti, »dragi pkoJU Morajo razumeti tat tovoriti angleškg Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglasijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company •oba 901 700 Prospect Ave. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93 ^c na uro čas in pol za nad 8 ur Zgladite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (91) di, čeprav spreminja ime, daj dela v zadrugi/Ta dva dela- danes (jasno, ko ves Svet čuje o preganjanju duhovnikov in ta po svoje. No, na občnem zboru 23. marca je zmagalo ljudstvo, to je. učitelj štefe Ivan, ki je član OF in torej upamo, da je čisto pravi za sedanje nove čase. Prejšnji odbor je tudi pridno potoval in zapotoval 35,000 din. DAVKE SLABO PLAČUJEJO. — Tudi pri plačevanju davkov je šlo v Trebnjem kar po 'starem naprej. Davke je odločala kar dvakarija, nobene besede pa ni imela nova ljudska oblast. Zlasti kmetje so plačevali še po starem načinu, na podlagi katasterskega donosa. Tako kmet plača premalo davkov. Kmet Štepec Anton iz Dolenje Nemške vasi je na pr. plačal samo 2240 dinarjev, pa je še god-njal povrhu. Tudi Springerca v Trebnjem ne plača, kar bi mora- rih”) — sd vendar v letu 1945 PO YOU ©ET VITAMINS? Oi tour«« you do. Couldn't IWo H lW dldjV »J question k, do yo« 9** VZomlnrf do not, sod « • (Ktt low pat. ONElM PAY »uljtfTrVITAlSrSGKUIJS * tlnglo Onu-A-Doy (brand) M* tip!« Vitamin *>/■ (urnlthM ih. bode do#y -misli vse? Kaj ni v 2 dneh že skoraj ubil človeka, obletel Tr-lepa in župnika in menihov, vrnil v svoj kraj.” Prav tačas je Žitovit prišel izza hiše. “Budislava bom spremil,” je' Pa se je spomlnil ie meniha, ki ima menda prvo besedo, tistega prijaznega, ki ga je tolažil in mu vele!: “'Potrpi, moli, žitovit povedal. “Še ti pojdi z_ Materi božji se priporočaj!” In zmučeno srce mu je od vdanosti zakoprnelo, a misli, pobožne in vdane, so zaman iskale spodoben lik, milo podobo Matere božje, da bi jo rotile in prosile. Našel jo je v domisleku na lastno mater. le obstale na Ljubinovi koči in gradu in Rodane in njenih ve- se niso mogle ločiti dolgo dolgo ne. Kar ti ga je dvignila čisto posebna misel, da je skoraj stekel k Rodani. “Pomagaj mi!” jo je prosil. “Kje te boli ” . In ji je razpovedal vse od kraja. “Vidiš, tu pa ne morem storiti nič,” je obžalovala. “Mislim, da bi lehko, samo nočeš ne!” "Pa če bi mi dal velnico denarja, ne bi mogla.” ‘■‘Ukrivi mi grajske, pa sem rešen vsega hudega!” “A kako, sirotec moj??” se je smehljala. kovo udno ali kostno bolezen jim naprti!” “Kaj neki blodiš?” se mu je smejala. “Glej, napoti so mi ko kost v grlu,” je moledoval. “Ali res v noben kup ne moreš?” “Saj si neumen, že vidim.1 “Pravijo, da si umetalna in vedna vešča, ti pa praviš, da: ne moreš . . .! Bes me potipal, če se vse to ne zlaga kakor rogovje v vreči!” “Vidiš, to si rekel že precej pametno.” Hotimir je stopil še do njenih sinov velikanov, ki so se senci valjali, ker jih mlati ob nedeljah ni puščala na lov. Se njim.se je potožil in jih potlej vprašal: “Ali ste otorej, da bi mi pomagali zatreti grajske mogočnike? Samo gospoda Di trika naj se nihče ne pritakne, ker je lep iznimek med njimi.” Velikani so ga sprva tiho gledali, potlej so začeli renčati, da je pristopila še Rodana. Mlad si, zdrav ko zlatnik, taka mladenka te ljubi, pa vendar nepravdanski človek in bi mi rad še sinove zapeljal!” je godrnjala in bila huda ko sam tresk. “Ko bi vedela, kako mi je, se ne bi jezila name, še sama bi jim ukazala, naj mi pomagajo!” je vzdihoval. “Dokler se z Živko ne vzameta, je ona varna. Preloži ženitev, kakor ti je Ditrik sveto- likanov? —- Ali ta trezni premislek se mu je utrnil, ko je z višine zagledal Gorazdovo domačijo. , . . Zaželel je, da bi sam slišal, kaj I je Majnhalm dejal Gorazdu. In kar tja jo je uprasnil. “Rad bi zvedel, ali mi boste prišli v svate?” je šel za ovinkom. “Nikar si ne beli las, kje boš dobil uzdo, preden nimaš konja!” se je Gorazd malo smehljal in ntu prav po besedi povedal, kakovih mu je bilo slišati na gradu. “In kaj mi svetujete zdaj?” je hripavo vprašal. “Zdaj? Da se ne ženi še! PUNCH PRESS OPERATORS EXPERIENCED. 3rd Shift Good Incentive Earning! The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 St. iv, mo. "nemara gradu kaj premislili.” .In kako je z gostom, ki mu ga je dal kresni večer, je še vprašal, da bi besede zaredal v drugo smer. “S prvim svitom jutri se nama!” ; Ko je slišal, da pojdeta po veliki cesti, je brž dejal; “Pojdem z vama do Trebnjega, bom vsaj videl kaj sveta!” Mladeniči so se vse domenili za pot. Potlej je hitel domov, da se pripravi in da Živki in staršem pove, zakaj ga prav za prav mika iti v tako daljo. V Trebnjem se na gradu že več mesecev mudi Ema, sestra Višenjskih. Še njo bi prosil pomoči. In če bo tudi to zamen, ve, kaj mu bo potlej početi. “Pobil ali vsaj pohabil jih bom|!” se je dušal sam vase. O, hudo mu je bilo, da ni moči povedati. Pa nobena bolečina ne skeli kar venomer; tudi že prav huda vsaj za trenot-ke odnehava, ko je najhujša, pač zato, ker je človek sicer ne bi mogel preboleti. In kako mu taka bridkost umiri strasti in omeči srce! Trpeči sin solzne doline bolj in bolj spoznava, kako ubog je in sam v svoji bolečini in da bi mu jo lahko polajšalo in tudi vzelo le višje bitje. Tudi Hotimir se je tisti večer, ko je v senici brez sna ležal na dišečem senu in preu-kako bi lepo po vrsti s poti spravil grajske, kar nenadoma spomnil odrezavega mrkega meniha, ki mu je dejal: “In ne greši, tudi v mislih ne!” “Hm, ubijati — res, greh je. Trlep sam, tak mogočnik, pa je bil hud že zgolj ob misli na uboj. Rodana, mnogovodena vešča, ki bese same lahko pesti po mili svoji volji, bi ga bila skoraj natepla, ko je njene silne hostnike pregovarjal, da bi mu pomagali pokončati te grajske ljudL In velikani sa-l vzdihoval. zanj stokrat po vrsti in vsak veroval je in Marijino ime dan rada dala življenje, tako ga ljubi in tako skrbi zanj. — Samo zakašnja naj ali kaj zastoka, pa že priteče v strahu in skrbeh, ga izprašuje in gleda in streže in zdravi z zavrelico zdravilnih zeli. Tako je, iščoč Mater božjo, premišljeval in bolj in bolj trdno veroval. Molil bi bil rad v njeno čast, pa znal ni. No- Mati, to je zmerom vedel, bi bene take molitve ni znal, le -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride r-^-I ^hSimiS te !♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦ ANNOUNCING THE GRAND OPENING OF THE Irahik 2303 PROFESSOR ST. WEDNESDAY, MAY 7th, 10 A. M. to 10 P. M. For a full week following, there will be on display at our studios an unusual exhibit of photographs by leading American professional photographers. We are fortunate in being able to have this exhibit because of our own membership in the Photographic Association of America. The exhibit can be seen-^-lZ to 4 P. M. hnd S te » P. M. dally. Zbere will be no admission fee and all are welcome. , PHONE MA. 4249 rp ♦♦♦♦♦................»♦♦Hlinil iwtu I Iitwv, tan,. liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt | EKSPERTNA RADUSKA POSTREŽBA Vse delo garantirano. I MALZ ELECTRIC Pokličite EN 4808 da pridemo zastonj iskat in pripeljemo domov 6902 St. Clair Ave. ailllllllllllllllllllllllllllll iiiiiiiiimimimii? Tebi. ljubi soprog, naj pa sveti Večna Luč, dokler se ne snidemo nad zvezdami. y Žalujoči ostali: MARY'KAPLA, soproga; ADOLPH, sin; MARY ANDREWS, hči; APOLONIA LONČAR. MARIA STRAUSS, sestre; FILIP KAPLA. Chicago, IH.. ANTON KAPLA. Ljubljana, Jugoslavija, brata; 4 VNUKI in več SORODNIKOV. Cleveland," O. 6. maja 1947. LTJirin-TjmrL-LrL-mjn_,H rmrirmjTJirijmjin AL ULLE PLUMBING A HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter chcular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. ymjTjmnjmmmrirLimnjmr^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (lanom in nečlanom na zemljica in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnik obrokih. Za pojasnila In informacije pilite na: GLAVNI URAD N.LK.JEDN01E 351-52 NORTH CHICAGO STREET 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. P JOLIET, ILLINOIS NAZNANILO M ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je ločil od nas in se preselil v nebeške višave naš ljjubljeni soprog inože> ,j , - ‘A t.:.ki Blagi soprog in oče je bil doma iz vasi Bič, fara Št. Vid pri Stični in ob času prerane smrti star 58 let. Blagi naš oče se je poslovil od nas previden s tolažili sv, vere dne 4. aprila. Njegovo dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 8. aprila na Kalvarija pokopališču. Z globoko hvaležnostjo se želim*) zahvaliti č. g. kanoniku Omanu za opravljene cerkvene obrede, za tolažilni govor in za spremptvo na pokopališče. Prav lepa hvala Rev. Father Slapšaku za tolažbo nam preostalim, za molitve ob krsti in za asistenco pri pogrebni maši. Enako tudi hvala Rev. Father Bazniku in dijakonu g. Joseph Ozimek. Hvala članom dr. sv. Imena za molitve in darovana sv. obhajila. Prav lepa hvala vsem, kateri so darovali za sv. maše, katere bodo opravljene za mjr in pokoj našega pokojnega očeta. Hvala vsem, kateri so darovali vence in cvetlice, ter okrasili njegov zadnji dom' na zemlji. Hvala vsem, kateri so prišli ga kropit,,so molili za dušo pokojnega in čuli ob mrtvaškem odru. Hvala vsem, kateri so nas tolažili ob času velike žalosti ob izgubi ljubečega soproga in skrbnega očeta. Hvala dr. članom in vsem, kateri so se udeležili pogrebne sv. niaše. Hvala nosilcem krste. Hvala vsem(, kateri, so dali svoja avtomobile ob žalnem sprevodu in vsem, kateri so ga spremili na zadnjem potu v dolgo večnost. Hvala Ivanu Zormanu za zapete žalostinke. Hvala pogrebniku Louis Ferfolia za vso pomoč in za vzorno vodstvo pogreba. Ti pa, Ljubljeni soprog in oče, veliko prezgodaj si zapustil nas. Gledamo po hiši, po vrtu, ali tebe od nikoder ni. Tvoje srce, katero nas je tako ljubilo, sedaj miruje, počiva v zemlji. Tvoja duša pa je pri Bogu v nebesih. Saj je bilo tvoje življenje le trpljenje za nas. Zato vemo^da imaš pri Bogu veliko plačilo. Počivaj mirno ljubi oče. Spavaj sladko moj soprog. Božja Volja to je bila, da odvzel te nam je Bog. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad1 zvezdami. Na svidenje pri Bogu. žalujoči ostali: ir ' MAGDALENA RIUS, soproga; ANTON, AVGUST, sinova; MAGDALENA por. KRISTANČIČ, SOPHIE, STEPHANIA, KRISTINA, JULIA, hčere; JOSEPH, LOUIS RUS, brata. V stari domovini Marija, Ana, sestri. Clevelnd, O. 6. mj 1947.