ŠTEVILKA 5 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO •H7DIJ.SICA Maj je praznik cvetja in sonca, praznik mladosti in veselja ter razkošja prebujajoče se narave. Vendar pa je mesec maj za vse nas še nekaj več. Če je začetek meseca maja bil veličasten delavski praznik za vse narode širom sveta, pa je za nas državljane socialistične Jugoslavije maj še en velik praznik, ki ga slavimo z velikimi željami za dolgo zdravje in Življenje našega dragega tovariša Tita. To je 25. maj, ko vsi slavimo in praznujemo rojstni dan našega najbolj ljubljenega človeka v socialistični domovini, Leta neizmerno hitro hitijo mimò nas in mnogo ostaja za njimi, naša mladost ter energija in veliko spominov na preteklost. Za ene lepše, za druge spet drugačna. Tako bomo letos praznovali že 86-rajstni dan našega dragega in ljubljenega tovariša Tita. Vsekakor je to naš veliki in skupni praznik ne le mladih ob dnevu mladosti, ampak ga’ praznujemo prav vsi, ki živimo v svobodni socialistični samoupravni družbi v socialistični Jugoslaviji. Vsi, prav vsi, ki želimo našemu dragemu voditelju resnično iz dna srca še mnogo let ustvarjalnega življenja med nami, ki ga ljubimo ter spoštujemo z globokim spoštovanjem v zahvalo, kar je celo življenje žrtvoval za svoje ljud- stvo, za njegovo oziroma našo skupno svobodo. Vedno nam zaigra pri srcu, ko pride med nas tov. Tito, ko zagledamo njegov vedro nasmejani obraz, ko slišimo besede iz njegovih ust, ki so namenjene našemu delavcu, kmetu, dijaku in študentu — skratka nam vsem, pa čeprav mnogokrat slišimo te besede iz radia ali po televiziji, nam je vseeno vedro in blago pri srcu. Če bi lahko odločala naša volja in ljubezen do njega, potem on resnično ne bi nikoli odšel od nas. Njegovi nenehni stiki z delavci, kmeti, vojaki, in mia- (Nad. na 2. strani) Letnik xvi VM. kongres ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se vam v imenu Vlil. kongresa ZKS zahvaljuje za pozdrave oziroma čestitke, ki ste jih poslali kongresu. Vače sporočilo smo sprejeli kot spodbudo za delo kongresa. Vsem, ki smo prevzeli nove dolžnosti, pa pomeni tudi obveznost, da se odločno bojujemo za uresničitev stališč in sklepov osmega kongresa. Tovariški pozdrav! Predsednik centralnega komiteja ZKS Prance Popit Ljubljana, aprila 1978 IZ VSEBINE: — Titova štafeta v Ptuju — Veličasten zaključek pohoda po poteh revolucije — Ponosni, da so sestavljali odred Borisa Kidriča — Kje smo z inventivno dejavnostjo v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo? — Voda postaja tudi pri nas vedno bolj dragocena — Obiskali smo vojaško gimnazijo »Franc Rozman -Stane« v Ljubljani in vojašnico na Vrhniki — Učenci Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo so ob obrambnem dnevu napisali — Želimo si manj delovnih nezgod in več delovnih uspehov ' !JSA oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo<> Foto: Mohorič Titova štafeta v Ptuju V ponedeljek 8. maja 1978 so mladinci in ostali občani ptujske občine pričakali zvezno štafeto na trgu Mladinskih delovnih brigad. Štafeta je, preden je prispela na Ptuj, potovala skoraj po vseh vaseh ptujske občine in povsod so jo z navdušenjem pozdravljali. Omenim naj, da so tudi mladi iz TGA sodelovali v spremstvu štafete v enem izmed številnih avtomobilov kolone, ki se je pomikala vse od Haloz preko Ptuja do Slovenskih goric. Kot že rečeno, je štafeta prispela na Ptuj v ponedeljek zjutraj. Po bogatem kulturnem programu, ki so- ga pripravile šole iz Ptuja in okolice in govoru predsednika občinske (konference ZSMS, so začele prihajati na trg MDB lokalne štafete, ki so jih nosili predstavniki šolske mladine, mladih delav- „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! cev, mladih iz krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev ter predstavniki oboroženih sil. Vsak nosilec lokalne štafete je prebral pozdravno pismo tovarišu TITU z najlepšimi željami in čestitkami za njegov rojstni dan. Višek svečanosti pa je nastopil, ko je prispela zvezna štafeta, ki jo je nosil mladinec iz TGA, tov. Rajko Matijevič, delavec iz TOZD vzdrževanje. Glas se mu je tresel, ko je prebiral pozdrave in želje dragemu TITU. Iste želje pa so se kazale na obrazih vseh prisotnih na tej svečanosti'. Mladinci s Ptuj-a so nato ponesli štafetno palico dalje in jo predali mladim iz Šmarja pri Jelšah. Tudi mladinci in vsi o-stali člani kolektiva se pridružujejo čestitkam k 86. rojstnemu dnevu mar; šala TITA z željami, da bi nas še dolgo vodil. F. D. CKX>0<>0C><>C>C><>0<><>0<><><><>0000<><>00<>0<> Ob 86-letnici našega dragega tovariša Tita WAVW/W’.ViW.WV* & (Nad, s I. strani) dino so vedno tako pristni ter prisrčni, da mnogokrat tudi solza v očeh pove kako ljubljen nam je vsem naš dragi tovariš TITO, zato resnično ostajajo naše Želje po dolgem iiv-tfenju ' našega maršala-in predsednika republike fatatile in prisrčne. Če na kratko pogledamo zaporedje, ki se vrti skozi leto in v katerem praznujemo mnoge praznike je to resnično zaporedje. Toda ob življenjskih jubilejih našega voditelja ni potrebno nobeno zaporedje, saj nam ostaja vedno enako spoštovan, ljubljen in drag. Že v lanskem letu, ko smo praznovali leto TITO- VIH IN PARTIJSKIH JUBILEJEV smo mu prisrčno zaželeli, da nas še vodi mnoga leta v bodoče, zato so tudi ob tem času ob njegovem 86-življenjskem prazniku naše želje enake: ŠE DOLGA LETA NAS VODI LJUBLJENI TOVARIŠ TITO. ŽIVI MED NAMI ŠE MNOGA, MNOGA LETA! France MEŠKO ■00<><><><>00000<><>0 Težko je vedno pisati o problemih s katerimi smo se že večkrat srečali, vendar žal tudi brez tega ne gre. Treba je stremeti za tem, da našega delavca seznanimo s problemi in uspehi, ki jih dosegamo. Bližamo se že mesecu, Idi bo istočasno pomenil tudi konec prvega pol leta našega poslovanja in se bo potrebno ozreti na prehojeno pot v prvih šestih mesecih. Vsem nam je znano, da smo v prvih mesecih imeli tuda burne trenutke, ki pa smo jim bili z razumevanjem kos. Volitve v nove organe samoupravljanja ter uspeli referendum sta za nami, toda s tem ni rečeno, da smo sedaj na konju, kot temu pravimo. Prav sedaj nas čakajo odgovorne in zahtevne naloge, da sprovedemo vse sprejete samoupravne akte v vsakdanje življenje, da skušamo odpraviti tiste napake, ki smo jih storili. Na sceno torej stopajo novoizvoljeni člani samoupravnih' organov, ki smo jih izvolili v mesecu- aprilu. To so torej nove moči v samoupravnem sistemu, ki stopajo v bodoče mandatno obdobje z mnogimi izkušnjami delovanja delegatskega sistema — nove moči samoupravljanja, ki so bogatejše s tem kar je ta sistem prinesel. Morda jim bo to koristno služilo in bodo uspešnejši od svojih dosedanjih sodelavcev, za katere pa nikakor ne moremo trditi, da niso storili mnogo, prav v času, ko je bilo problemov na kupe. Prav gotovo pa se bo tudi v sestavi uredniškega odbora precej spremenilo, saj bi že moralo priti do formiranja nove službe informiranja, ki bi imela konkretno nalogo pri dokončnem delovanju informativne službe v naši delovni organizaciji). Naša želja je vsekakor v tem, da tudi v bodoče ostanejo, zvesti naf logam informiranja vsi dosedanji sodelavci in, da se pojavijo tudi novi. Zavedati se moramo, da je zaenkrat naše glasilo še vedno le mesečnik in je zato zelo težko v njem urediti način informiranja tako, kot način obveščanja oz. informiranja mora biti. Ne moremo seveda reči, da nimamo raznih, oblik s katerimi pridejo razne informacije 'in obvestila do našega delavca, toda žal se še vedno dogaja, da mnoga obvestila in informacije ostajajo po predalih, da pa tudi mnogokrat kaj hitro zginejo iz oglasnih desk v nekaterih TOZD. To smo videli tudi ob zadnjem referendumu. Tega sicer ne gre posploševati ali dramatizirati', vendar tak način prav gotovo ničemur ne služi. Če sem v prejšnji številki' omenil, da ste morda opazili' nekatere bistvene premike v oblikovanju našega glasila, pa boste tudi kaj hitro lahko, sami ugotovili, da se tako stanje nenehno spreminja, predvsem zaradi tega-, ker se nekateri posamezni sodelavci enkrat ojunačijo in pošljejo svoje prispevke že v naslednjem trenutku pa jim zmanjka poguma, čeprav imajo dovolj materiala iz svojega vsakdanjega dela m prakse. To prav tako velja za posamezna društva m organizacije, tako v sauni DO, ^ kot tudi v okviru KS. Prepričan semi, da se bodo vsi dosedanji in tudi bodoči sodelavci ojunačili ter si zagotovili mesto v svojem glasilu, kar bo seveda še kako popestrilo naš »Aluminij«. In ne zamerite mi dragi bralci in sodelavci, če se moram ponovno dotakniti nekaterih zadev o katerih sem do sedaj že večkrat pisal, žal pa za nekatere še vedno brez uspeha. Ponovno in tokrat res zadnjič poudarjam, da bomo v uredništvu sprejemali sestavke od naših sodelavcev, ki ne bodo obsegali več od tri do štiri tipkane strani. Gre namreč zato, da nekateri še vedno pošiljajo sestavke, ki obsegajo po 16 — 20 in celo 30 tipkanih strani. Verjemite, da je to problem, ki ni tako enostaven in zadaje uredništvu preglavice. Takih sestavkov ni moč objaviti naenkrat, ker pa izhajamo le enkrat na mesec si lahko predstavljate kako razvlečen je tak sestavek v nekaj številkah. Zato smo v uredniškem odboru sprejeli sklep, da v bodoče ne bomo sprejemali sestavkov, ki bodo obsegali več kot štiri tipkane strani, (razen določenih izjem, ko gre za razne poslovne in druge informacije v okviru OZD ali TOZD v DO) saj tako obširni sestavki niti ne zanimajo bralca in ga celo odvračajo od tega, da si prečita ostale. Zato bo že od te številke naprej veljalo pravilo, da bodo našli svoje mesto v glasilu prvenstveno sestavki, ki bodo obsegali od ene do največ štirih tipkanih strani, saj smo takih sestavkov, ki so kratki in korektni' ter jedrnati najbolj veseli, prav tako pa vsi bralci in ne nazadnje tehnični urednik, ki) ureja naše glasilo, saj lahko tako dobiva glasilo privlačnejšo obliko za bralca. Ko sem že pri tem še enkrat povdarjam, da je rok za oddajo sestavkov vsak 5. v mesecu, da mora biti sestavek tudi lastnoročno podpisan (brez tega ne bo objave), po možnosti napišite v dvojniku in čim 'krajše. To je osnovno pravilo, ki velja že od vsega začetka našega izhajanja razen datuma oddaje gradiva seveda. Prepričan sem, da bodo tokrat dosedanji in bodoči sodelavci to vzeli za resno in v bodoče tako tudi delali, za kar smo jim že v naprej v uredništvu hvaležni. Vaš urednik Iz tabele I in II je razvidno, fcaiko smo postavali v mesecu aprilu 1978. Indeks 1978/1977 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji' v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat P1 a n—_____Prženo______ ______mesečno kuimutait. 78/77 A. GLINICA 1. Izluženo — marec 100 104 100 99 — april 100 104 101 100 2. Kaloinirano — marec 100 100 101 99 — april 100 106 102 101 B. PROIZVODNJA ALUMINIJA 3. Elektroliza A — marec 100 96 97 97 — april 100 98 97 97 4. Elektroliza B — marec 100 97 97 98 —april 100 96 97 98 5. Anodna masa — marec 100 106 99 81 — april 100 104 100 74 C. PREDELAVA ALUMINIJA — marec 100 96 96 98 — aprili 100 97 97 97 V TOZD Z ZAHTEVNEJŠIM IN TEŽAVNEJŠIM DELOVNIM PROCESOM sme naloge varstva pri dedu opravljati le pooblaščeni delavec, M ima strokovno izobrazbo varnostnega inženirja aM drugo ustrezajočo izobrazbo inženirsko tehnične smeri, predpisano prakso in republiški strokovni izpit iz varstva pri delu po prvem programu. II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — IV/1978 Na 1 tono proizvoda Pian --------— f s _ _______________________________________april I-IV/1978 1. GLINICA Al hidrat — AlsOs — boksit 100 101 102 — NaOH 100 66 107 — paira 100 94 106 — el. energija 100 95 95 2. PROIZVODNJA ALUMINIJA Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 93 101 — kriolit 100 152 161 — Al fluorid 100 77 88 — el. energija 100 100 103 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 98 96 — 'kriolit 100 159 141 — Ail fluorid 100 89 78 — el. energija 100 105 104 Anodna masa Za domačo porabo — petrolkoks 100 101 100 — katranska smela 100 100 101 — el. energija 100 87 89 Raport komandantov odredov po poteh revolucije Prelepa sončna sobota 22. aprila 1978 bo mnogim izmed udeležencev pohoda po poteh revolucije v Kidričevo ter vsem udeležen-oem svečanega zaključka tega praznovanja, ostala v najlepšem spominu. Kot, da je tudi vreme, iki je zjutraj sicer bolj slabo kazalo, bito ta dan izredno naklonjeno, tako organizatorjem proslave, kot tudi samim neposrednim udeležencem. Kidričevo se je za ta dan zelo dobro in lepo pripravilo, kar so najbolj dokazale v lahnem vetru plapolajoče zastave v celem naselju ali bolje rečeno na območju celotne KS Kidričevo. Predvsem še tam kjer so hoddli po poteh revolucije mnogi mladi in starejši občani iz celotne ptujske občine. Ne bom opisoval pohoda vseh odredov, ki so ta dan prihajali iz raznih strani naše občine, ker je o tem bilo napisanega in tudi povedanega dovolj v naših sredstvih javnega obveščanja. želim spomniti le na nekaj, najbolj svečanih trenutkov iz samega kraja dogajanja — to je pred spomenikom našega velikega revolucionarja in narodnega heroja ter gospodarstvenika tovariša BORISA KIDRIČA v Kidričevem. V času ko so mnogi hodili po poteh revolucije ter obiskovali mnoga obeležja dz NOV v naši občini, pa so se v samem naselju že zbirali tudi mogi občani iz raznih krajev, ki se pohoda iz tega ali drugačnega razloga niso mogli udeležiti ter so dajali slutiti, da bo danes na tem kraju zares svečano in praznično. In nismo se zmotili, saj se je nekaj, po 11. uri vsem, ki so že bili zbrani na slavnostnem prostoru pričelo pridruževati še okrog 8 tisoč mladih in starejših, ki so sodelovali v pohodu, tako da je bila končna številka vseh zbranih okrog 12.000 udeležencev te velike proslave. To pa je za tak kraj kot je Kidričevo že več kot spoštljiva številka. Potrebnih je bilo mnogo priprav za sprejem takega števila ljudi,, kar so pa v glavnem vse v najlepšem redu opravili vsi, ki so zato nosili največjo odgovornost. Izredno lep ambient prihoda odredov na zborno mesto, raporti komandantov odredov tovarišu Zoranu Poliču, ki je bil1 tudi slavnostni govornik, naša himna ter slavnosten pričetek samega slavja je doživel vrhunec, ko je predsednik sveta KS tovariš Miro KOVAČ otvoril svečan začetek ter predal besedo tovarišu Zoranu POLICU, M je nato zbrani množici spregovoril o delu in liku pokojnega Borisa KIDRIČA. Burni aplavzi občanov so bili največji dokaz, kako naš kraj, ki nosi s ponosom ime po tako velikem sinu naše domovine, spoštljivo o-bujajo spomine na svojega narodnega heroja. Prelep kulturni program učencev OŠ BORIS KIDRIČ, godb na pihala, pevskega zbora DPD Svobode, so samo še dali pečat vsemu, kar j le za ta dan ostalo zares neizbrisno za številne prisotne, M kot sem omenil 22. aprila 1978 v Kidričevem ne bodo tako hitro pozabili. Drugo leto pa nasvidenje v Mostju. F. Meško Prihod odredov na zborno mesto Udeleženci iz Kidričevega med pohodom. Foto: K. Zorec Pripadniki odredov in čet, ki so se postrojili v Kidričevem. Foto: Franjo Hovnik Ponosni, da so revolucionarja Že zgodaj zjutraj so se mladinci skupaj- s pripadniki enot civilne zaščite, gasilci, borci, -rezervnimi starešinami JLA in krajani-, pričeli zbirati na športnem igrišču pri osnovni šob v Vidmu, pod vnož-jem Haloz, kamor so prihajali dobro razpoloženi z državnimi in partijskimi zastavami, prapori., transparenti ter se na to napotili na 17 kilometrov dolgo pot skozi Lancovo vas, Sela, Apače v Kidričevo, točneje pred slavnostno tribuno, ki je stala v neposredni bližini Kidričevega spomenika, po katerem se imenuje naš kraj in naša tovarna aluminija in glinice. Srca mladih so ta dan posebej žarela, posebej zato, -ker so sestavljali odred, ki je nosil ime po našem velikem sinu revolucije, doma s Kmežca nad Rogaško Slatino, prvem predsedniku slovenske vlade, ki je bila izvoljena 5. maja 1945 leta v Ajdovščini na Primorskem, še v času, ko je drugod divjala vojna vihra in -povojnem gospodarstveniku Borisu Kidriču, ki je umrl, ko mu je bilo vsega 41 let in en dan življenja. V odredu je bilo vsega- kar 2015 pohodnikov vseh starosti. Pohoda so se udeležili tudi taborniki iz Maribora. Foto: K. Zorec Udeleženci iz Kidričevega čakajo v Apačah na prihod Kidričevega odreda, kateremu so se nato priključili. Foto: K. Zorec Kidričev odred na poti v Kidričevo. V ozadju Videm pri Ptuju Foto: Franjo Hovriik sestavljali odred Borisa Kidriča Veličasten je bdi pogled na nepregledno kolono mladih pohodnikov, ki se je v veselem razpoloženju, s pesmijo o pomladi in revoluciji, pomikada proti cilju v Kidričevem, kjer je na osrednji svečanosti, potem, ko je prejel raporte vseh komandantov odredov in čet, ki so sodelovali v tem pohodu, spregovoril Zoran Polič, podpredsednik RK SZDL Slovenije. ' Na tem pohodu so sodelovali še pohodniki, ki so sestavljali Lackov in Sagadinov odred in Osojnikovo, Krambergerjevo in Natašino četo. Vsega je so- delovalo na teh pohodih kar nekaj nad 9000 udeležencev. Mnogi med njimi so se Udeležili že vseh pohodov, ki jih je v Ptujski občini organizirajo v spomin na praznik Osvobodilne fronte Slovenije v čast delavskemu prazniku ter hkrati v spomin na poslednji boj legendarne in hrabre čete prvih sloven-skogoriških partizanov, ki je potem, ko je bila izdana. izkrvavela v gozdičku Laze, v bližini Mostja; kjer bodo že v kratkem postavili ter uredili v spomin na poslednjo bitko borcev za svobodo spominski park. Franjo Hovndik Pogled na svečano tribuno Foto: K. Zorec Pričetek slavja. Udeleženci med igranjem himne Foto. K. Zorec Predaja raporta Zoranu Poliču. Foto: K. Zorec Slavnost je začel Miro Kovač, preds. Krajevne skupnosti Kidričevo Slavnostni govornik je bil Zoran Polič, podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Med slavnostnim govorom pred spomenikom Borasi Kidriču v Kidričevem Foto: Franjo Hovnik <*0^c*0*c*0»c*0*0^0« ♦0*0^0^0^c*0^040^č>*c>^0^c*0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^c>*0^0*0^0^0^0^0*0^0^0*0^0^o 0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+ ♦0^0^040^0^0^0^040^0'^C PETRA KALANA — BORISA KIDRIČA NI VEČ MED NAMI! Z nami in v nas pa Živi še vedno podoba odločnega moža-vojaka, bistrovidnega državnika, glo-boko-umnega politika in gospodarstvenika, ki je vse svoje življenje bil velik človek, prijatelj mladine in zaščitnik ljudi. Tako nekako razgljablja v svojih spominih na pokojnega revolucionarja in narodnega heroja BORISA KIDRIČA — PETRA KALANA — tovariš Ivan Lokovšek — Jan! Zato smo se v zadnjem od treh sestankov iz spominov na našega velikega junaka borbe in dela tovariša Borisa Kidriča odločili za spomine, ki jih je zapisal tov. Ivan Lokovšek — Jan v zbirki iz spominov na BORISA KIDRIČA: stava oficirja, ki se je z vsakim posebej rokoval, vsakemu namenil nekaj vzpodbudnih, a ne brezupno vzpodbudnih besed, kakršne dajejo bolnikom ljudje brez čuta in usmiljenja za bolnike. Za njim se je vsula v bunker truma spremljevalcev, med njimi tudi človek, ki je bil nekakšen ekonom v mirodobnem pomenu besede. Zlasti sem si zapomnil čutarico, ki jo je imel ta partizan s seboj in jo velikodušno ponujal vsem po vrsti, k čemer ga je Boris Kidrič (vzpodbudno nasmejani oficir ni bil namreč nihče drugi kot on) vneto priganjal. »Le skrni ga, Jan, še boš potreboval moči za nove borbe.« Potem pa mi je živo, neposredno hitel pripovedovati, kje in kdaj »smo spet nakresali Italijane«. Njegova pripoved je bila tako slikovita, ka- IZ SPOMINOV NA POKOJNEGA BORISA KIDRIČA „Treba je skrbeti za ljudi.. »Borisa Kidriča se spominjam še iz študentovskih let. Ko sem bil v četrti je on hodil v šesto gimnazijo. Ne vem natačno, kdaj je to bilo, ali 1929 ali pa 1930 leta, vsekakor pa po šestojanuar-skih dogodkih. Boris je hodil z mojim bratom v isti razred in tako sem zvedel, da so fanta, ki je bil znan pri študentih kot živahen, odkrit in tovariški človek zaprli. Tedaj je preživel nekaj težkih mesecev v beograjskih zaporih, menda v Glav-njači, sloviti mučilnici komunistov. Ko se je od tam vrnil, sem ga nekoč srečal oz. videl na cesti; opiral se je na palico, močno je šepal, od ene strani pa ga je podpirala Zdenka, ki mu je tudi v najtežjih dneh vselej zvesto stala ob strani. Pozneje sva se nekajkrat srečala pri partiji šaha nevedoč, da bova to igro nekaj let pozneje igrala v čisto drugih okoliščinah. Tekla so leta. Nad Evropo se je zgrnila nevarnost fašizma in tudi Jugoslaviji ni bilo prizanese-no. Pota so nas ločila in nihče ni mogel slutiti, da se bomo še kdaj sešli. V prostranih gozdovih Roga sem spet občutil moč njegove plameče besede. Sestali smo se tam komandanti štirih slovenskih brigad, da bi čuli mnenje tovarišev iz CK. Zlasti pa nas je zanimalo, kaj bosta povedala tov. Kardelj in Kidrič o partizanskih akcijah, kako sodijo o borbah naših brigad ljudje, ki so istočasno tudi idejni voditelji. Kaj je tedaj povedal Kidrič, Me. bi mogel dobesedno ponoviti, pač pa moram priznati, da nas je ta bistri človek s svojo ognjevitostjo in širokim konceptom ogrel in razvnel, s poznavanjem gverilske borbe in njenih slovenskih specifičnosti pa zelo presenetil. Čudili smo se od kod je tov. Kidrič zvedel, da je zaradi nepazljivosti padlo več naših ljudi, ki so se morali dobesedno biti za vsako zrno, za vsako goved, da brigade ne bi stradale in, da ne bi padla borbena morala. Komu so znane razmere na Kočevskem spomladi 1943, bo potrdil, da so si tedaj beli in Italijani prizadevali NOV odrezati od prehrambenih virov in nekajkrat v brigadah zaradi tega ni bilo kaj jesti. In Boris Kidrič nam je spričo tega zabičal, da moramo varovati svoje borce bolj, kftkor, da bi bili naši sinovi in jih ne puščati v akcije, ki bi lahko imele za nas težke posledice. Nekdo izmed komandantov mu je potožil, češ manjka nam streliva, če hočemo iti v nove borbe in zmage. On pa je na te besede vzplamtel kakor mladec in vzkliknil: »Glejte koliko je streliva!« Z roko je zamahnil v dalj, kjer je bdel sovražnik in meneč njegovo postojanko po kratkem presledku odsekano pripomnil: »To so naše tovarne in naše preskrbovalne baze!« Jelendol, julija 1943. Bolnišnica je pol nad zemljo, pol pod njo. Nepoučen človek, ki bi se izgubil v gozdu, niti slutil ne bi, da nekaj korakov od steze, ki se vije med košatimi bukvami, pod zemljo dihajo in živijo ljudje. Tako dobro je bila skrita, da so tudi ljudje, vanjo namenjeni, prišli do nje le Z vodičem. Bolnikom in ranjencem so na primerni razdalji pred bolnišnico zavezali oči, tako globoka in ostra je bila konspiracija. Ležal sem pod zemljo, ranjen v pljuča, trebuh in nogo. Nad nami je nekoč vihrala hujša ofenziva. Okupatorski vojaki so si nedaleč, komaj deset korakov vstran, zvijali cigarete in prav razločno je bilo slišati do nas njihov brezskrbni govor. Tri dni in tri noči smo zadrževali dih in trepetali, potem pa je četrti dan prišlo olajšanje. In to v podzemno Vrsta je prišla tudi name in, ko sem čutarico pošteno nagnil, je Kidrič sedel k meni in mi dejal: bivališče ranjenih partizanov je nekega september-skega dne stopila čokata zaupanja zbujojoča pos- 1 Ò ♦ Ò 1 O ♦ Ò m Ò ♦ o ♦ o kor da je bilo povsod, kjer je naše orožje želo zmage, osebno navzoč. Potem je nekaj minut govoril o bodočnosti, o vsem tistem, kar je partizanu, še bolj pa ranjenemu, od borb odrezanemu borcu, najbolj pri srcu. Težko poškodovani so se dvigali na svojih ležiščih, da bi bolje slišali besedo o življenju tam gori nad nami in menda tudi ni slučaj, da sta dva borca hrepeneče po borbah in tovariših, dan po Kidričevem obisku iz bolnišnice skrivoma pobegnila. Čudno je to slišati in verjeti, še zlasti pa zato, ker je eden od njiju še močno šepal in brez palice ni mogel hoditi. Toda resnica je resnica in nikdar prej in nikoli pozneje se, kakor ob tem primeru, nisem mogel nikjer bolj prepričati o malone zdravilnih, osvežujočih močeh besede, ki jo je kdaj koli govoril PETER KALAN BORIS KIDRIČ«. Posebno plemenit in razigran je bil Peter Kalan med mladino. Tam je^ odvrgel videz stroge resnosti, ki jo je sicer v občevanju z borci v službi očitoval njegov odločilni obraz. Pa tudi z nami, starejšimi, se je znal prešerno zabavati. Najbolj se spominjam nekega prijetnega večera v njegovi roški baraki. Tedaj me je pripravil tudi do tega, da sem se močno razpoložil in na njegovo veliko veselje začel posnemati kretnje, besede in držo najizrazitejših profesorjev na gimnaziji, ki sva jih oba poznala. Naključju se imam zahvaliti, da lahko govorim tudi o Kidriču — državniku in gospodarstveniku. V planski komisiji v Beogradu je bil moj šef in tudi med tamšnjimi uslužbenci je veljal kot iskren, odločen človek. Zahteval je od vsakogar dosledno natačnost in vestnost, predvsem pa konspiracijo, ki se je zlasti pozneje, po prelomu s Sovjetsko Rusijo izkazala za edino pravilno in potrebno. Hebrangoc primer je pokazal, da je bilo niegovo pozivanje k budnosti daljnovidno in upravičeno. Tedaj je imel Boris Kidrič navado, da je ob katerikoli uri ponoči prišel v urad. pogledat, kako so zaklenjena vrata, predali v miznicah itd. Več svojih najožjih sodelavcev je ob neki priložnosti zaradi nepazljivosti kaznoval z . administrativnimi kaznimi. Neko jutro, ko sem prišel v službo, so mi padla v oči priprta vrata moje pisarne in brž sem velel zapreti vse izhode, da bi izvršil preiskavo. Še prej sem stopil k predsedniku, tovarišu Kidriču in mu povedal, kaj sem ukrenil in da terjam za tistega, ki je pri meni vlomil, najhujšo kazen. Tovariš Kidrič me je resno^ preresno poslušal, nato pa bruhnil v smeh. »Veš kaj,« je dejal če je pa tako imaš krivca zelo blizu. Kar mene bo treba zapreti!« Ko je namreč ponoči prišel na inšpekcijo, so se mu vrata moje pisarne vdala že ob rahlem pritisku. Da takšen je bil naš Peter KALAN — BORIS KIDRIČ. Kot sem omenil njega ni več med nami. Z nami in v nas pa še vedno živi podoba človeka-moža-vojaka, bistrovidnega državnika, globoko-um-nega politika in gospodarstvenika kipe vse svoje živjenje bil resnično velik človek, prijatelj mladine in zaščitnik ljudi. Naj zato povzamem za njim besede »TREBA JE SKRBETI ZA LJUDI!« in zgolj spričo njih bo ostal spomin na KIDRIČA-ČLOVE-KA MED NAMI VEČNO ŽIV IN NESKALJEN«-. Po zapisih Ivana Lokovška — Jana pripravil F. MEŠKO PS. S tem končujemo objavljanje spominov sodelavcev pokojnega revolucionarja BORISA KIDRIČA ob 25-letnici njegove smrti. VEČNA SLAVA JUNAKU IN BORCU ZA DELAVSKE PRAVICE BORISU KIDRIČU 0 delu delavskega sveta TOZD livarna lahkih barvnih knvln Trbovlje Delavski svet TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, smo izvodili dne 16. 12. 1978. Delavski svet šteje enajst članov. Delavski svet je imel v času od izvolitve pa do 10. 4. 1978, skupno 10 sej. Na prvi seji je bil spre-dojet sklep o verifikaciji mandatov članov DS, za predsednika je bil soglasno izvod jen tov. Alojz Vidmar, za namestnika predsednika pa tov. Peter Logar. Na podlagi določil zakona o združenem delu ter statuta-, v katerem so poenoteni izvršilni organi v vsej OZD TGA ter na podlagi predloga družbenopolitičnih organizacij, je DS imenoval še člane odbora za gospodarjenje in člane odbora za kadre in splošne zadeve. V odbor za gospodarjenje so bili imenovani: 1. Vili Medvešek, predsednik, 2. Miha Robek, član 3. Marjan Šinkovec, član, 4. Andrej Centrih, član, 5. Alojz Vajdič, član. V odbor za kadre in splošne zadeve pa' so bili imenovani: 1. Miro Golob, predsednik, 2. Ivan' Srabočan, nam. predsednika, 3. Ana Rota, član, 4. Ratko Banovič, član, 5. Martin Hribar, član Nekateri izmed pomembnih sklepov, ki jih je delavski svet sprejemal v tem času so: 1. Razpis referenduma o sprejemu Samoupravnega sporazuma' o združitvi1 v delovno organizacijo TGA »BORIS KIDRIČ«, Kidričevo, 2. Razpis referenduma o sprejemu statuta TGA »BORIS KIDRIČ«, Kidričevo, 3. Razpis o sprejemu referenduma za sprejem statuta TOZD, 4. Razpis referenduma o sprejemu samoupravnega sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti med TODZ livarna in STT, TOZD TIOT Delavski svet je dalje na podlagi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju, na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju prihodka, z delovno organizacijo AVTOTEHNA Ljubljana (sporazum smo sprejeli na zboru delavcev) imenoval za podpisnika tega sporazuma, tov. Vilija Medveška. Na 4. seji, je delavski svet razpravljal in sprejel predlog tipične delokroge za DO TGA v TOZD livarna Trbovlje ter razpisal (Nadaljevanje na 7. strani) Odlitek 0 delu delavskega sveta TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje (Nadaljevanje s 6. strani) volitve delegatov v delav-siki svet DO TGA »BORIS KIDRIČ«, Kidričevo. Na 8. seji pa smo dali v 15-dnevno obravnavo katalog ovrednotenih delovnih nalog in opravil in pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD, osebnih prejemkov in drugih nadomestil in inovacij. Na 10. seji delavskega sveta pa je bil sprejet sklep, da bo delovno organizacijo TGA »BORIS KIDRIČ«. Kidričevo, v skupščini Ekonomskega oeratra Maribor zastopal en delegat in sicer tov. Anton I-LEC. dipl. ekonomist, njegov namestnik pa bo tov. Erika FEGUŠ, dipl. ekonomist. Prav talko je bil sprejet tudi sklep o sprejemu letnega plana poslovanja za TOZD. DS SS in DO, za leto 1978, v obliki, kot to predlaga PKS, s svojim sklepam štev. 39-78, in obsega elemente, ki so navedeni v predlogu od 1 do 25. TOZD livarna lahkih barvnih kovin, prav tako s sklepom DS, 10 seja pristopa k samoupravnemu sporazumu o merilih, pogojih', načinih in postopkih, za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga ih, storitev ter odliva deviz za leto 1978, ki ga je predložila samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino SRS. Delavski svet prav tako ni imel pripomb na pravilnik o kontinuirani inventuri v TGA »BORIS KIDRIČ«, Kidričevo ter smatra, da ga delavski svet TGA, lahko sprejme. Viktorija Petauer Delaj vedno z zaščitne napravo! TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Kidričevo, dne 11. 5. 1978 Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje Znak: VF/KA Štev.: 261 Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je na seji dne 11. 5. 1978 razpravljal o razvrstitvi; prosilcev za 'kredite za individualno stanovanjsko izgradnjo po 30. členu samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in sprejel naslednji s k 1 e p : Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje objavlja na osnovi določil 31. člena samoupravnega sporazuma o enotnih ‘kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike v tovarniškem glasilu »Aluminiji« in na oglasnih deskah vseh TOZD in DS SS: 1. prioritetno listo za dodelitev posojila za individualno izgradnjo po razpisu XI. natečaja in 2. priroritetno listo za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš po razpisu VII. natečaja. Prioritetni listi sta sestavni del tega sklepa. Prosiloi na obeh prioritetnih listah imajo pravico zahtevati preizkus razvrstitve v prioritetno listo v 15 dneh po objavi' v tovarniškem glasilu »Aluminij,«. Zahtevek za preizkus je nasloviti na delavski svet TGA, vložiti pa v tajništvo organov samoupravljanja. Predsednik sveta: Franc Vreže, s. r. PROSILCI ZA DODELITEV POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJSKE HIŠE PO RAZPISU XI. NATEČAJA Tek. št. Mat. štev. Priimek in ime TOZD DS SS Skup. štev. točk. Prosi za poso j. Že dobil posoj. v znesku Ugotovitve komisije in predlog sveta i. 245 Galun Franc DSSS 125 ruu.000 II. faza 2. Fakin Franc Liv. Tr. 96 70.000 II. faza 3. 4047 Kameža Jože Proizv. 98 100.000 II. faza 4. 1920 Kozoderc Anton DSSS 95 100.000 II. faza 5. 2445 Kozoderc Marija Proizv. 90 100.000 II. faza 6. 4312 Mesarič Ivan Predel. 85 80.000 II. faza 7. 4108 Piegar Franc Proizv 82 100.000 II. faza 8. 3770 Lamberger Jože Vzdr. 78 100.000 III. faza 9. 3420 Koderman Jakob Promet 75 100.000 III. faza 10. 3790 Senčar Maks Vzdr. 75 100.000 III. faza 11. Frelih Alojzija Liv Trb. 71 100.000 IV. faza 12. 3404 Medved Franc Vzdr. 68 100.000 III. faja 13. 4314 Mojzer Franc Predel. 67 100.000 IV. faza 14. 4438 Krajnc Vincenc Proizv. 67 100.000 II. faza 15. 4293 Lobenwein Viktor Vzdr. 64 100.000 II. faza 16. 4354 Viinikler Janez Vzdr. 57 100.000 II. faza 17. 609 Šegula Alojz Glinica 53 100.000 II. faza1 18. 3757 Kmetec Venčeslav Predel. 52 100.000 II. faza 19. 3943 Topolovec Marija DSSS 50 70.000 III. faza 20. 3600 Potočnik Franc Promet 49 100.000 IV. faza (dograditev zgornjih prostorov — sob) 21. 3772 Čelan Anton Vzdr. 48 50.000 IV. faza (dograditev zgornjih prostorov —sob)' Promet 45 100.000 II. faza 22. 464 Levanič Karl 23. 4210 Korošec Marko Vzdr. 39 100.000 II. faza 24. 4370 Vincetič Ivan Vzdr. 38 100.000 IV. faza 25. 3868 Saiemovič Radenko Gl. 37 100.000 III. faza 26. 4284 Pavličič Marija Vzdr. 34 100.000 II. faza 27. 4375 Žnidarko Stojan Vzdr. 34 100.000 II. faza 28. 4085 Čelan Anica DSSS 31 50.000 IV. faza' (dograditev zgornjih prostorov — sob) Prosilci, ki ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev posojila in niso razvrščeni v prioritetno listo: 1 Slapar Emil Livarna Nista lastnika oz. solastnika gradbene parcele — 41. člen 2. Slapar Katarina Livarna sporazuma in XI. natečaja 3. 'Snoji Pavle Livarna V. faza — 46. člen sporazuma 4. 2409 Tainšer Franc Proizv. Nima II. faze — 43. člen sporazuma 5. 3492 Frangeš Anton Glinica Posojilo za rekonstrukcijo leta 1977 — 30.000, 12. člen sporazuma 6. Arh Albin Livarna Nima gradbenega! dovoljenja — 41. člen sporazuma, XI. nat. 7. Šinkovec Marjan Livarna V. faza — 46. člen sporazuma PROSILCI ZA DODELITEV POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKE HIŠE PO RAZPISU VII. NATEČAJA Tek. Št. Mat. št. Priimek in imi TOZD DSSS Skup. štev. točk Prosi za posoj. Že dobil posoj. v znesku Ugotovitve komisije in predlog sveta 01. 3943 Pišek Franc Proizv. 80 50.000 30.000,— 02. 1790 Kodrič Franc Proizv. 67 50.000 30.000,— 03. 1487 Jerič Franc Proizv. 63 30.000 30.000,— 04. 4004 Kodrič Janez Vzdrž. 60 50.000 30.000,— 05. 3656 Kopušar Karl Glinica 45 30.000 30.000,— 06. 3988 Kopušar Znedka DSSS 30 30.000 30.000,— (Nadaljevanje na strani 9.) iz najd ite I j st vo - iznajditeljstvo - iznajditeljstvo Kje smo z inventivno dejavnostjo v TGA „Boris Kidrič” Kidričevo? Služba za inventivno dejavnost, ki je bila organizirana 1. februarja 1978, ima med drugimi nalogami tudi ti dve: — prvič, da propagira inventivno dejavnost v delovni organizaciji, zaradi česar sedaj objavlja anketo, s katero želi, da bi dali inventivni dejavnosti mesto, ki ji pripada po naših samoupravnih aktih. Inventivna dejavnost mora biti sestavni del vseh proizvodnih procesov, saj1 smo vsi, od ÖOS, OOZK pa do vodilnega kadra v OZD poklicani, da vsak pri svojem delu ugotavlja težave, išče izboljšave in pokaže njihovo rešitev. Za stimulacijo imenovanih idej i-mamo »Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih,« katerega namen je, da spodbuja vse člane delovne skupnosti TGA k izumljanja, odkrivanju ter u-vajanju novih rešitev določenega tehničnega problema in k racionalnejši u- ponabi tehničnih sredstev ter tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek materiala in energije, boljša izraba strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje in, poslovanja, boljša varnost pri delu ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katerekoli funkcije v TGA; — drugič, da nudi predlagateljem inventivnih predlogov vso potrebno pomoč pri uresničevanju in dopolnjevanju njihovih prijav in predlogov do končne prijave za obravnavo. Zato vabimo vsakega, ki ve za kakšen koli problem v svojem ali drugem delokrogu opravil, ne glede na to, adi že ima popolno rešitev za določen problem ahi samo delno, ker imamo v TGA strokovne službe, ki bodo reševale imenovane probleme, prijavitelji pa se bodo obravnava h kot inovatorji koristnih predlogov Ob pregledu vseh rešenih in nerešenih predlogov je bilo ugotovljeno na dan L 5. 1978, kar je razvidno dz diagrama, da je bilo skupno prijavljenih 119 predlogov, od katerih je 34 pozitivno rešenih in za katere bodo avtorji, ki jih je 31, prejeli 450.000 dinarjev, saj njihovi predlogi izkazujejo korist 5,700.000 dinarjev, 45 zavrnjenih in 39 le nerešenih predlogov. Da bi se v letu 1978 inventivna dejavnost še bolj razširila kot v letu 1976, ki je bilo proglašeno za leto inovacij, objavljamo anketo, katero najt sleherni član kolektiva izreže iz časopisa ALUMINIJ, jo 'izpolni tako, da obkroži u-s trezen odgovor in odda v pisarni TOZD ali sektorja, katere bodo dostavile anketne liste službi za inventivno dejavnost do 10. junija letos. dipl. ing. Bombek ANKETA Ali poznate kakšen problem na svojem ali drugem delokrogu opravil? da ne Aii imate idejo, kako bi1 problem rešili? da ne Ali je potrebno predlog še strokovno obdelati? da ne Ali bi se dal imenovani predlog še letos realizirati? da ne Ali ste že prijavili kakšen inventivni (iznaj diteljskii) predlog? Aii se boste oglasili v Službi za1 inventivno dejavnost, ki vam da ne mora nuditi vso pomoč za prijavo predloga? da ne Kaj mislite, ali je potrebna inventivna dejavnost v OZD? Kaj mislite o inventivni dejavnosti v TGA da ne »Boris Kidrič« Kidričevo? da ne Kaj pričakujete od Službe za inventivno dejavnost v zvezi z dosedanjim reševanjem inventivnih predlogov? PODATKI O ANKETIRANCU: Delam v TOZD.....................t oz. DS SS, sektor Priimek in ime ................................. Seznam avtorjev IN ŠTEVILO NJIHOVIH REŠENIH PREDLOGOV, KATERI SE UPORABLJAJO V PROIZVODNJI TGA »BORIS 1 KIDRIČ« KIDRIČEVO Priimek in ime Število predlogov ADAMČIC Mirko 1 BREGAR Jože 1 ČELAN Anton 1 DREVENŠEK Franc 1 FELE Ludvik 1 FIRBAS Ivan 5 FURMAN Jože 1 ILEC Silvo 1 KAMPL Ivan 1 KEBER Ljubo 1 KLINGER Franc 1 KOKOL Anton Ì KOLARIČ Franc 1 KORNIK Franc 1 KORPAR Franc 1 LONČARIČ Sveto 1 MODRIČ Ivan 1 NEMEC Jože 1 PUKL Stanko 1 RI2NER Konrad 1 SALEMOVIČ Radenko 1 SKURJENI Franjo 1 SMOLI NGER Jože 2 SERC Vlado 1 TKALČEC Marija 1 URBANČIČ Boris 1 VESELIČ Venčeslav 1 ZAJSEK Janko 1 ZAMUDA Stanko 2 ZASPAN Mirko 1 2ARGI Marjan 2 INVENTIVNA DEJAVNOST V TGA LETO 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Delavci TOZD livarna Lahkih bairvnih kovin Trbovlje, smo dne 8. 12. 1977 odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev TOZD livarna lahkih kovin Trbovlje. Volilnih upravičencev po vol. imeniku je bilo 135. Glasovanja se je udeležilo 120 delavcev aM 88, 88 odstotkov upravičencev. Za sprejem navedenega sporazuma, so glasovali vsi delavci, neveljavnih glasovnic ni bilo. Komisija je na podlagi tega ugotovila', da je samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD litvama lahkih barvnih kovin Trbovlje, sprejet. Dne 16. 12. 1977, smo izvedli volitve v samoupravne organe TOZD dn to v: delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo. Glasovanje se je pričelo ob 5. uri zjutraj, ob 14. uri', pa je bilo glasovanje končano, nakar je komisija za izvedbo volitev, glasovalno' mesto zaprla. Od skupno 136 volilnih upravičencev, je na volišču glasovalo 98 vol. upravičencev ali 71, 9% volilnih u-pravičencev. Volitve so v celoti uspele. Dne 27. 12. 1977, smo se na referendumu odločali o sprejemu predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo^ Tovarna glinice im aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Volilnih upravičencev je bilo po imeniku 135, glasovanja se je udeležilo 107 upravčencev ali 79,2%), za sprejem predlaganega sporazuma je glasovalo 106 delavcev, proti je bil eden, neveljavnih glasovnic ni bilo. Komisija za izvedbo referenduma je na podlagi rezultatov ugotovila, da je referendum v TOZD livarna. uspel ter, da je s tem veljavno sprejet samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Tovarna glinice in alu- minija »Boris Kidrič« Kidričevo. Istega dne smo se z referendumom odločali o sprejemu predloga statuta DO Tovarna glinice^ in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Glasovanja se je od skupno 135 delavcev, udeležilo 107 delavcev, od tega jdh je 106 glasovalo za sprejem statuta, eden je bil proti. Po 'končanem u-gotavijanjiu izida referenduma, je komisija za izvedbo referenduma objavila, da je le-ta uspeL in, je statut veljavno sprejet. Prav tako smo dne 27. 12. 1977, glasovali za sprejem temeljne organizacije. Od 135 upravičencev, se je glasovanja udeležilo 107, delavcev, ki so glasovali za sprejem tega akta, eden pa je bil proti. Referendum je uspel in je statut TOZD veljavno sprejet. Istega dne smo se na referendumu odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje in STT — TOZD TIOT Trbovlje. Od skupno 135 upravičencev, se je glasovanja u-deležilo 107 delavcev, za sprejem sporazuma je glasovailo 105 delavcev, dva pa sta glasovala proti sprejemu sporazuma. Dne 19. 1. 1978, smo na referendumu odločali za sprejem predloga pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za o-sebne dohodke, osebne prejemke, skupno porabo in inovacije. Glasovanja se je udeležilo 109 delavcev, ki so glasovali za sprejem predloga pravilnika, proti ni glasoval nihče, neveljavnih glasovnic ni bilo. Po končanem štetju je komisija za izvedbo referenduma ii-gotovila, da je ta pravilnik sprejet. Dim 19. 1. 1978 smo sprejemali tudi pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Osebne prejemke, H I X Delavski svet TGA je na seji dne 26. 4. 1978 £ X razpravljal o analizi izpolnitve stabilizacijskega x O programa za leto 1977 in sprejel naslednji X sklep: Delavski svet TGA izreka Javno pohvalo vsem TOZD in DS SS za dosežene uspehe pri izpolnjevanju stabilizacijskega programa v preteklem letu, posebej pa TOZD tovarna glinice, ki je v letu 1977 dosegla največje uspehe pri izpolnjevanju stabilizacijskega programa. Predsednik DS TGA: Franc Lah oooooooooooooooo skupno porabo in inovacije. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejiemike, skupno porabo in inovacije, je bil .veljavno sprejet, saj je od skupno 134 upravičencev, za sprejem pravilnika, glasovalo 109 delavcev. Dne 9. marca 1978, smo izvolili člane delegacije za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (7 članov) in člane delegacije temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti, za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti' in sicer dve delegaciji (A in B), vsaka pa šteje 10 delegatov. 14. aprila 1978,, smo volili v TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje tri člane za delavski svet TGA, enega čl ana v odbor delavske kontrole TGA, trd člane za delavski' svet SOZD UNIAL in pa predsednika in namestnika predsednika disciplinske komisije TGA. Za delavski svet TGA, smo izvolili tov. Mira Goloba, Alojzijo Koder in Ivana Ravnikarja. Za odbor delavske kontrole TGA, smo izvolili) tov. Stanislava Klančnika. Za predsednika disciplinske komisije TGA, smo iz- volili tov. Ano Vrabič, za nam. predsednika pa tov. Ivana Obrana. Za delavski svet SOZD UNIAL smo izvolili Franca Gobovca. Ivana Klančišar-ja in Pavla Snoja. V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD UNIAL. smo izvolili: Antona Čelana, Ivana Er-cegoviča, Ludvika Mesariča. V volilni imenik je bilo vpisanih 144 upravičencev, na volišču pa je glasovalo 121 vodilnih upravičencev. Neveljiavna glasovnica je bila ena. Izvleček napravila: Viktorija Petauer Volitve v TOZD proizvodnja aluminija Volitve v DS skupne službe HI (Nadaljevanje s 7. strani) Prosilci, bi ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev posojila in niso razvrščeni v prioritetno listo: 01. 1589 Sagadin Alojz 02. Nagode Janez 03. Srabočan Ivan 04. Glas Antonija 05. 06. Cestnik Martin in Cestnik Ivanka Vzdrž. Ni predložil priglasitve obnovitvenih del — 41. člen sporazuma in VII. natečaja Liv. Trb. Manjka predpisana dokumentacija — 41. člen sporazuma in VIL natečaj Liv. Trb. Manjka predpisana dokumentacija — 41. člen sporazuma in VII. natečaj Liv. Trb. Manjka predpisana dokumentacija — 41. člen sporazuma in VII. natečaj Družbeno stanovanje — ni v Liv. Trb. smislu sporazuma in VII. natečaja Lep jubilej krvodajalstva Ker smo v začetku meseca maja 1978 praznovali 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva v naši ožji republiki smo se odločili za krajši zapis o tej humani akciji, predvsem še za to, ker prav v naši aktivni krvodajalci v TGA Kidričevo zasedajo odlično mesto na samem vrhu v Jugoslaviji, saj je že vsaki tretji delavec v naši DO krvodajalec, upamo pa, da jih je sedaj, ko imamo tudi TOZD livarno lahkih barvnih kovin Trbovlje še več in, da je številka še bolj pozitivna. 8. maj' je mednarodni dan rdečega križa, ki je I brez dvoma edini in najbolj zaslužen zato, I da je v SR Sloveniji da-I nes že vsak tretji krvodajalec Tudi osrednja republiška proslava v I Ljubljani, ki je bila prav ob 25-letnici prostovoljnega kivodajal-stva v Sloveniji, je dokazala koliko pozornosti se pri nas posveča tej humani akciji oziroma bolje rečeno humanitarni organizaciji ! rdečega križa ter vsem j njenim aktivistom, ki nenehno skrbijo za to, da se številka aktivnih ' krvodajalcev v SR Sloveniji nenehno veča. Iz poteka same proslave smo lahko prepričljivo ugotovili, da je pri nas krvodajalstvo doseglo resnično že tisto raven, ko je vse bolj jasno, da se naš delovni človek zaveda svoje družbene zavesti. Da je temu resnično tako pa vsekakor najbolj zgo- vorno govorijo tudi številke, ki kažejo na to, da je pred 25. leti bilo v Sloveniji nekaj čez 20.000 prostovoljnih krvodajalcev (tega leta se je namreč pričelo _ s prostovoljnim dajanjem krvi — prej se je lai plačevalo), da jih je leta 1976 bilo že skoraj 103.000 in v lanskem letu je to število že iz- redno nanaslo, sai j se je v minulih 25-letiih vpisalo med prostovoljne darovalce krvi preko 600.000 občanov iz česar je lahko povzeti to, da je v socialistični republiki Sloveniji krvodajalec že vsaki tretji Slovenec. In če smo prej že o-menili, da je tudi v na- ši delovni organizaciji tudi že vsak tretji delavec krvodajalec, potem se s to številko resnično 'lahko ponosimo z veliko željo, da bi ta številka krvodajalcev rasla iz meseca v mesec in da bi naša delovna organizacija dosegla še veliko večje uspehe. Naše aktiviste dobro poznamo, saj so resnično neumorni pri svojem delu, naša dolžnost pa je, da jih pri njihovih prizadevanjih podpremo, se vključujemo v njihove vrste in tako doprinašamo k temu, da bo v vseh razmerah vedno na razpolago dovolj krvi. V naši DO je bilo veliko razumevanje do teh humanih akciji, vendar bo le-te potrebno še razširjata in krvodajalcem nuditi vse ugodnosti za njihovo humano desio, zaslužijo si mnoga priznanja, priznanja, odlikovanja in podporo. Toda, to je le delček priznanja za vse . tisto kar oni nudijo — svojo kri za rešitev življenja drugih ljudi. Ob lepem jubileju, 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v SR Sloveniji, tudi vsem našim krvodajalcem in krvodajalkam iskrene čestitke. F. MEŠKO Nudenje prve pomoči v poljski bolnišnici. Foto: Peter Gegič Izvolili nove skupščinske organo 12. april 1978 ni pomemben le za vse tri zbore skupščine občine Ptuj, am-p>ak tudi za ostalih 59. občinskih skupščin v SR Sloveniji, ki so se sestale na ta dan, ki je bil pravzaprav tudi svečan, saj smo poleg konstituiranja novih delegatskih skupščin, _ z izvolitvijo svojih individualnih organov SO in kolektivnih izvršilnih organov izvolili tudi delegate za republiška in zvezna skupščinska telesa. Dnevi so bili obširni in pomembni, zato so tudi seje zborov občinskih skupščin trajale precej dolgo. Na kratko se seznanimo z delom naše občinske skupščine oziroma s prvimi sejami zborov SO Ptuj. Le-ti so se v sredo 12 aprila 1978 najprej sestali' na svojih ločenih sejah ter si izvolili svoje predsednike in podpredsednike ter sekretarje zborov, nato pa so se sestali na skupni seji v veliki dvorani narodnega doma, kjer so naprej izvolili za predsednika občine Ptuj dr. Cvetka DOPLIHARJA dosedanjega ge-neralnegla direktorja KK Ptuj, za njegovega namestnika oz. za podpredsednika SO pa dr. Mitja Mr-goleta, direktorja splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prav tako so na skupni seji izvolili predsednika IS in sicer za predsednika ing. Franja GNILŠAKA (le ta je to dolžnost opravljal tudi v pretekli mandatni dobi) ter za podpredsednika IS tov. Jožeta VIDOVIČA, predsednika občinskega sodišča Ptuj. Kot smo povdariii pa so na tej seji delegati s tajnim glasovanjem izvolili tudi člane pnedsestva1 Skupščine SR Slovenije ter delegate za zvezno skupščino. Pred-tem pa so na svojih ločenih sejah posamezni zbori izvolili tudi svoje predsednike, podpredsednike ter sekretarje ter delegate za družbeno-politični zbor SRS. Delegati družbenopolitičnega zbora so si za' novega predsednika izvolili tovariša Branka GORJUPA, dosedanjega predsednika SO Ptuj za podpredsednika pa tov. Jožeta ČEHA in za sekretarja tov. Milana ČUČKA. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so si delegati tega zbora izvolili' tov. Jožeta Kolarja iz Manjišperka, za podpredsednika Jožeta Kaučeviča in za sekretarja tov. Feliksa Bagarja, dosedanjega sekretarja IS. Prav tako so tudi delegati zbora združenega dela izvolili svojo predsednico in sicer Majdo Petrovič iz podjetja Agis, za podpredsednika Feliksa Taciga in za sekretarja ponovno tovarišico Sonjo Škorjance. Delegati vseh treh zborov so izvolili tudi 9-članski izvršni svet SO Ptuj ter razne komisije in odbore. S tem pa so bili storjeni tudi prvi koraki novoizvoljenih delegatov katere pa čakajo v naslednjem štiriletnem obdobju brez dvoma zahtevne in odgovorne če ne že tudi težke nalo- ge. Kot vemo je štiriletno obdobje novega delegatskega sistema za nami in nemalokrat smo v preteklosti slišali tudi marsikatero kritiko na račun delovanja delegatskega si- stema, zato pa je toliko bolj odgovorna naloga pred sedanjimi delegati, saj je splošno mnenje, da smo se v preteklih štirih letih le nekaj naučili. Že ob samem evidentiranju poznejših predkandd-dacijiskih in samih kanidir daoijskih postopkih smo menili, dia morajo nove de-delegacije sedanji položaj v marsičem izboljšati, pa je zato tudi bilo vse u-smerjeno prav v predloge takih kandidatov, ki bodo to delo tudi zanesljivo zmogli. Prepričan sem, (sam sem namreč že bil tudi v minuli mandatni dobi delegat DPZ) da smo si marsikatero izkušnjo nabrali v preteklih mandatni dobi in, da nam bodo prav te izkušnje še ikako pomagale pri bodočem delu, pomagati pa bomo morali tudi tistim, ki so bili sedaj šele prvič izvoljeni. Vendar, če so sledili razvoju delegatskega sistema potem jim ne bo težko veliko bolj in dosledneje izvajati dobrega delegatskega sistema. Mislim, da v naši občini ne manjka problemov in, da jie prav zato pred novimi oz. sedanjimi delegati vseh treh zborov odgovorna naloga, ki jo bomo morali skupaj z našo bazo uspešno reševati, pri čemer pa ne smemo pozabljati tudi na lastno izobraževanje po vprašanju čim-baljšega delegatskega sistema tudi v ptujski občini. O nadalnjem poteku zasedanji zborov SO Ptuj bomo naše bralce-čLane kolektiva in njihove družinske člane tudi v bodoče sproti redno obveščali. F. MEŠKO Ograja iz aluminija Voda postaja tudi pri nas vedno bolj dragocena Pravimo, da so voda, zrak in sonce vir vsega življenja. Če enega od teh dejavnikov ni, ni popolnega življenja. Če pa sta voda in zrak onesnažena, je življenje otežkočeno ali pa celo nemogoče. Lokacija naše tovarne in našega življenjskega okoliša je na takem mestu, kjer do nedavnega nismo vedeli za pomanjkanje vode ali pa, lahko smelo trdim, da še večina prebivalcev ptujsko-dravskega in ptujsko-poljskega okoliša ne ve in ne čuti kakšni časi se nam približujejo glede pitne vode. Da lahko to mnenje potrdim, navajam besede iz nekega sestanka, kjer se je obravnavalo lokacijo za predvidene nove obrate predelave aluminija v naši tovarni. Med drugim je bilo navedeno, da bomo rabili za proizvodnjo v teh obratih toliko in toliko vode, ki jo bomo pridobivali z izkopom novih studencev. Ti studenci bi naj dajali industrijsko vodo, ki se po uporabi odvaja po tovarniškem kanalu v Dravo. Do tu vse lepo in prav, saj menda ni člana našega kolektiva, ki z nestrpnostjo čaka, kdaj bomo kaj zgradili, kdaj povečali naše zmogljivosti, kdaj povečali skupni prihodek in s tem tudi osebni standard. Vendar se tu pojavlja drugi problem, ki ali ga nočemo videti in zatiskamo oči pred prihodnostjo ali pa smo tako naivni, da tega enostavno ne vemo in seveda potem tudi ne verjamemo. Ta problem je v padu nivoja talne vode na Dravskem polju. Od leta 1954, ko je naša tovarna začela obratovati pa do danes je nivo talne vode na našem območju padel za cca 6 metrov. Da ne bo kdo napačno razumel in mislil, da je temu pripomogla samo naša tovarna. Mi imamo v tovarni statistiko o nivoju podtalnice. Vendar lahko trdimo, da imamo potrošnjo vode zadnjih 10 let konstantno in se bistveno ne spreminja, dočim nivo podtalnice stalno pada. Naj večji padec podtalnice je opazen od takrat, ko je bil skopan odtočni kanal od hidrocentrale v Zlatoličju. No med tem časom pa tudi drugi niso mirovali, povečalo se je, zaradi potreb, črpališče v Hajdini, na novo se črpa voda v Selah in v Starošin-cih. Med tem časom je tudi v Mariboru nastala potreba po novih studencih in večjo kapaciteto vode. Iz besed, ki sem jih slišal na prej navedeni raz- pravi imam občutek, da bo nekdo rekel, kaj pa i-majo zgoraj navedena črpališča z našimi vodnjaki, ki jih mislimo kopati. Prav gotovo večina tistih, ki niso v življenju še nikoli i-meli problema z vodo, bodisi v službene namene ali za privatno uporabo ne vedo, da obsega dravsko poljski bazen od Maribora ob robu Pohorja in Haloz do obrežja desnega brega reke Drave. Globina te podtalnice pa sega od 1 do o-koli 22 metrov, kjer se začnejo skalna nepropustna tla. Za dokaz padca podtalnice v našem primeru. pa ni potrebna niti kaka posebna statistika, ker vsak malo starejši prebivalec našega kraja ve, da smo imeli pred 25 leti studence globoke 5 do 6 metrov, danes jih imamo 12 do 13 metrov, da pred petindvajsetimi leti postavljene hiše v Apačah, v Lovrencu, Župečji vasi itd., niso mogle imeti kleti v zemljo, ker je poplavljala podtalnica. Gramozna jama na stari postaji je imela toliko vode, da smo se kopali v njej, sedaj je suha. V naši livarni je ob naraščanju nivoja podtalnice voda v kleti brizgala izpod temeljev in to na nivoju minus treh metrov. Se in še bi lahko našteval čisto enostavnih dokazov, ki pa nič ne pomenijo, ker vode ni, oz. je primanjkuje. Na naši vodarni smo pred leti lahko črpali iz starih vodnjakov s tremi črpalkami vodo, sedaj je padel nivo na tako gladino, da komaj zadostuje eni črpalki, ki pa pri tem padanju nivoja kot ga zasledujemo tudi ne bo več dolgo dajala vode. Sigurno lahko iz opazovanja sklepamo, da bo ime- la svoj vpliv na nivo pod-, talnice regulacija reke Polskave in osušitev zamočvirjenih predelov od Apač do Pragerskega. Će vsaj malo resno pomislimo na vsa zgoraj navedena dejstva, potem moramo misliti na to, kar i-mamo in kako gospodariti z vodo na najbolj primeren način. Smelo lahko trdim, da smo do sedaj mnogo premalo ali skoraj nič naredili, da bi to vodo, ki jo koristimo direktno iz zemlje bolj smotrno uporabili. Naj navedem samo dva primera, kjer spuščamo čisto vodo kot biser v kanal, to je na aluminiju pri rotacijskih in batnih kompresorjih, kjer teče pri vsakem po cca 3 m3 vode na uro in tudi več, kar da cca 20 m3 na uro pri sedmih kompresorjih. Ker pa je večina ves dan v pogonu je to dnevno po 480 m3 vode. Slični primer je pri transformatorjih na RTP in v naši stiskalnici, kjer se porabi enaka količina vode, če še ne več kakor pri kompresorjih. Ker nas bodo vodne rezerve prisilile, da bomo v najbližji prihodnosti primorani uporabljati to, kar že imamo, če ne bo še slabše, smatram, da bi bilo nujno da pogledamo dejstvom v oči in pričnemo že pri tej investiciji misliti, kako se izogniti težavam, ki bodo nastale prej ko slej. Najenostavnejša rešitev ie v tem, da zgradimo v bližini obstoječih objektov, kjer imamo najboljšo odpadno vodo bazen z enako rešitvijo, kakor v vodami s starim sistemom in uporabimo od tam črpalke. Za vodarno pa nabavimo nove potopne, ki bi se vgradile v stare studence, kakor je napravljeno na studencu št. 5 in 6, kar smo bili prisiljeni pred leti napraviti zaradi občutnega padanja nivoja podtalnice. Povsem pa bi bil umesten predlog kot se ga sliši med člani kolektiva, da bi imeli strokovnjaka, ki bi skrbel za vodni režim po celi tovarni, ki bi skrbel tudi za jutrišnji dan in ki bi tudi načrtoval oskrbo z vodo dolgoročno. Večina smatra, da bi se to delovno mesto bogato obrestovalo. To sem napisal zato, da ne bi zvonili po toči, da ne bi delali napak kot smo jih v preteklosti in da ne bi zagrenili življenja bodočim rodovom, ker pitna voda je vir življenja. Anton Kokol Otekali smo vojaško gimnazijo „Franc Rozman-Stane” v Ljubljani In vojašnico na Vrhniki Komisija za obveščanje in politično propagando pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je organizirala obisk in razgovore v vojaški gimnaziji »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani in vojašnici na Vrhniki. Namen tega obiska je bil, da se seznanimo z delom in življenjem gojencev in vojakov v gimnaziji in vojašnici. Po krajšem razgovoru s predstavniki gimnazije smo si ogledali učne prostore in internat. Učni prostori skupaj s kabineti so sodobno opremljeni, tako, da imajo gojenci gimnazije odlične pogoje za učenje snovi, katera je zelo zahtevna in zahteva od slehernega gojenca maksimalno angažiranost. Poleg učnih obveznosti imajo gojenci veliko prostega časa za druge aktivnosti, katere so zunaj učnega programa, vendar so obvezne za slehernega gojenca. Imajo razne sekcije kot so: fotosekci-ja, kinosekcija, dramska sekcija, literarna, in druge in je vsak gojenec obvezen sodelovati v eni izmed navedenih sekcij, odvisno je od tega, za katero ima največ zanimanja. Umik je narejen tako, da gojencem ostane še dosti časa za izhode v mesto za ogled raznih kulturnih in športnih prireditev. Potrebno je omeniti še to, da šolanje traja 4 leta in celotna oskrba je za gojence brezplačna, vključujoč mesečno žepnino v določenem znesku. Gojence so po uspešno končani1 gimnaziji razporeja v voja&ke akademije. Možnost izbire za posamezne rodove vojske imajo taisti' gojenci, M so gimnazijo končali z odličnim uspehom. Po končanem obisku v vojaški gimnaziji smo se odpeljali na Vrhniko, kjer smo si ogledali in imeli pogovore s starešinami vojašnice »Ivan Cankar«. Vojaki in starešine so nam z velikim ponosom pripovedovali o svojem delu in nam razkazali svojo vojašnico, na katero so res lahko. ponosni, saj so v letu 1977 dosegli izredne rezultate, za katere so tudi sprejeli primemo priznanje. Enota Boška Ratkoviča iz vrhniške vojašnice »Ivan Cankar« si je lani priborila naslov najboljše enote na ljubljanskem armadnem območju. Prehodno zastavico jim je za dan JLA predal poveljnik ljubljanskega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok. Tako velik uspeh prav gotovo ni naključen, že vr- sto let zapored so bili v ožjem izbom za najboljšo e-noto, toda najvišji naslov se jim je vedno izmuznil iz rok. Bili so vedno drugi. Zato so sedli za mizo vojaki in starešine ter analizirali naloge za »spodrsljaj«, če v šali lahko tako imenujemo drugo mesto. Pri tem so angažirali vse dejavnike od organizacije ZK, ZSMS, poveljstvo, vojaške kolektive, skratka vsakega vojaka in starešino. To je pripomoglo, da so v lanskem letu dosegli velik napredek na vseh področjih življenja in dela v enoti. Največ pozornosti so posvetili strokovnemu usposabljanju, ki je osnova za hitro, pravočasno in učinkovito izpolnjevanje vseh borbenih nalog tudi v najtežjih okoliščinah. Visoka politična zavest članov enote Boška Ratkoviča, mo- ralno politična enotnost vojaških kolektivov, razvita zavestna disciplina, podkrepljena z željami, da posežejo po naslovu najboljše enote, so pomenili trdno osnovo za dosežene rezultate. Obenem je bila vrhniška enota druga v JLA, za kar so sprejeli tudi pohvalo zveznega sekretarja za narodno obrambo Nikole Ljubičiča. Od rezultatov naj omenimo le nekatere, saj bi bilo naštevanje vseh predolgo. V lanskem letu so s štednjo porabe goriva, vode in elektrike prihranili kar 54 milijonov starih dinarjev, na drugih področjih pa 50 milijonov starih dinarjev. Za takšne uspehe vrhniških voj tikov bi verjetno zavidale mnoge delovne organizacije pri nas. Lani so v vojašnici adap- tirali staro zgradbo v sodoben vojaški servis. Vrednost del je znašala 180 milijonov starih dinarjev, vložili pa so vsega 22 starih milijonov. Zelo tesno sodelujejo tudi s terenom z vsemi družbeno-političnimi in delovnimi organizacijami, toda ne le iz vrhniške občine ampak celotne notranjske regije. Sodelujejo z mladimi iz občin: Logatec, Idrija, Ljubljana-Vič in seveda z Vrhničani. Vojaški klub v vojašnici »Ivan Cankar« prav tako sodi med najboljše na ljubljanskem armadnem območju, saj je v letu 1976 osvojil I. mesto. Vojaki imajo za preživljanje svojega prostega časa na razpolago: knjižnico, kino dvorano in rame sekcije. V lanskem letu so za vojake pripravili čez 30 pre- Med strelskim tekmovanjem. Foto: K. Zorec Predaja pokala zmagovalni ekipi SD Kidričevo. Foto: K. Zorec davanj in razgovorov o najrazličnejših aktualnih družbeno-političnih in gospodarskih vprašanjih, 26 zabavnih prireditev, 17 kviz tekmovanj, 7 koncertov, več gledaliških in 270 filmskih predstav, 180 športnih srečanj, 9 razstav itd. V klubu deluje tudi vojaška univerza. Preko nje se vojaki seznanjajo s temelji našega samoupravnega socialističnega sistema in poglabljajo znanje s področja naše revolucionarne preteklosti. Zelo razvita je tudi inventivna dejavnost, s katero posamezniki na svoj način prispevajo k posodobitvi in pocenitvi zahtevnega procesa, uren j a v borbenih veščinah. Prav ob podelitvi prehodne zastavice, sta vojak in starešina prejela priznanje za konstrukcijo zapletenega simulatorja, ki bo urjenje bistveno izboljšal. Omeniti velja tudi vojaka — pedagoga, ki je kot za šalo naučil pisati 15 kolegov. In ko smo že v vrhniški enoti, moramo seveda omeniti tudi tukajšnji dom JLA. Vrhniški dom JLA je bil lani namreč že drugič doslej proglašen za najboljšega na ljubljanskem armadnem območju. Vrhničani so bili najboljši leta 1975, naslednje leto so bili drugi, lani pa so zopet posegli po najvišji lovoriki. Nobene pomembnejše kul-tumo-umetniške, vzgojno-izobraževalne ali športno-rekreativne prireditve na Vrhniki si ni več mogoče zamisliti brez sodelovanja doma JLA. To je samo dokaz več, kako velik ugled uživa ta ustanova v vrhniški občini. V dom JLA zahajajo takorekoč vsi občani Vrhnike in ne-le tisti, ki so zaposleni v JLA. V okviru doma JLA deluje več društev in klubov. Šahovsko društvo sodi med najaktivnejše v naši republiki, ima tudi največ dopisnih šahistov v Sloveniji. Člani radijskega kluba »Ivan Cankar« so lani vzpostavili več kot 4 tisoč zvez z radijskimi amaterji vsega sveta. Naj omenimo še to, da so lani sprejeli v ZK nad 200 vojakov. Ta številka tudi lahko pove prizadevanja tega vojaškega kolektiva, ki se lahko ponaša s priznanjem, ki ga je sprejel v letu 1977. To je le nekaj podatkov o uspehih te enote. Ob koncu zaželimo vojakom in starešinam v enoti tov. Boška Ratkoviča na Vrhniki — še več uspeha v letu 1978. Franjo Majačič Obrambni dan V soboto smo imeli obrambni dan. Ko je zaitulila sirena, smo se postavil® v vrsto in zbežali v noša zaklonišča. Takrat so prišli aiviomi im napadli tovarno in šoto. Ko je sirena dala znalk za konec napada, smo se vimiili. Videli smo, kako so gasilci reševali učence. Nato so razkužili igrišče. Za malico smo dobili partizanski golaž. Obrambni dan je uispel. Matjaž VAVKEN, 1. a Ne želim si vojne Zjutraj, ko smo prišli v šolo, smo se pogovarjali o vojni. Med pogovorom je zaitulila sirena. Odpreti smo morali okna in ugasniti luči. Hitro smo se postavili v vrsto in odhiteli v gozd. Bito nas je strah. Nad glavami so krožila letala. Po končanem napadu smo prišli itz gozda. Pripeljali so se gasilci z avtom. Ti so razkuževalli igrišče ter okolico. Vsi smo bili srečni, da je bil naš obrambni dan samo vaja, ne pa resničnost. Želim, da ne bi nikoli bito vojne. Albiina ZOBIČ. 4. b Hudo je, če je vojna Sovražnik podivjan podi se prek poljan. V srce me zaskeli, ko otroku teče kri. Sam mu del življenja dam, da zopet zagleda čist in svetel dan... Kako srce jih ne boli? A sovražnik podivjan pregnan iz naših je poljan. Zdaj nič več ne teče kri, zdaj srce jih le boli. Igor Sevšek, 5. c Sobota je. Zgodnje jutro. Vsi učenci naše šole hitimo v šoto, čeprav pouka ne bomo imeli, vsaj običajnega ne. Danes bo v šoli' pouk posebne vrste. Učili se bomo, kako ravnati v primeru vojne, potresa ali drugih nevarnosti. Vsi nestrpni, radovedni in tudi vznemirjeni čakamo na znak za alarm. Nenadoma zaslišima zavijanje sirene. Zavijala je v petih kratkih presledkih, kar je pomenilo, da se približujejo sovražnikova letala. Brž smo stekli v najbližje zaklonišče v gozdu. Vsak razred je stekel v svoje zaklonišče. Komaj smo se za silo umirili, že so prihrumela letala in odvrgla bombe. Ob eksploziji je nastal siten pok. Čeprav sem vedela da bombe niso prave, ampak samo manevarske, mi je bito pri srcu kar tesno. Ko so se letala oddaljila, se je spet oglasila sirena. To je bil znak, da je nevarnost mimo in smemo zapustiti zaklonišča. Odšli smo na rokometno igrišče, kjer smo opazovali pripadnike civilne zaščite iz TGA, ki je gasila požar in reševala učence, ki se ob napadu niso mogli pravočasno umakniti v zaklonišče. Nato so s posebnim aparatom ugotavljali, če je ob eksplozijah bomb prišlo tudi' do radioaktivnega žarčenja. Z zastavicami so zaznamovali področje žarčenja, nato pa so ga posipali z belim praškom in izprali1 z močnimi curki vode. Po končani vaji smo dobili malico — partizanski golaž, nato pa smo odšli domov. Naš obrambni daln je imel namen pripraviti nas, kako ravnati v času vojne. Res je bilia vaja poučna in koristna. Kljub temu, da si močno prizadevamo za mir in to po vsem svetu, pa maramo vedno biti pripravljeni na obrambo. Le tako bomo sposobni varovati in braniti dobrine naše samoupravne socialistične države. Darinka GRADIN, 6. a Obrambni dan V soboto na naši šoli obrambni dan je bil, zato se v petek pri pouku, nihče ničesar ni naučil Vzrok neznanja pa je bil, da vsak o obrambnem dnevu le je govoril. Fantje so se držali, kot da heroji bodo postali, dekleta tudi so ob strani stala dn venomer nekaji šušljala. Govorila so o tem, kako kot bolničarke v primeru vojne, pomagala bi vsem ljudem. Tudi fantje niso se smejali, pripravijÄ so načrt, kako sovražnika bi pregnali, da bil bi mrtev, za zmeraj strt. Ko prišel je sobote dan, zjutraj vsak v šoli bil je še zaspan, a buden kaj hitro je bil, ko alarmni zrak ob osmih se je oglasil. Vsi v zaklone smo bežali, niti glasu od sebe nismo dali, vsi tresli sono se od strahu, kaj bi bilo, če sovražnik res napadel našo bi zemljo. »Ah, nič!« trdili naši so korenjaki, saj smo mi junaki taki, da bežal bi vsak sovrag pred nami, če pa ne, pristal1 pri krtih bi v jami. Ko konec bombandiranja je bito, se lice vsem je razjasnilo. Odšli smo na igrišče, tam bilo je šele prizorišče. Enote civilne so zaščite reševale »ranjence« vse razbite in hitele so razkuževati, ker strupenih se snovi nam je treba bati. In gasile sp požar, pa še proti plinu se borile, rešile rade vsako bi pač stvar, da nikomur od nas ne bilo bi sile. Tako pri kraju bil je že naš obrambe dan, v pravd vojni zelo hladan, a takrat bil je kar krasan, ker živimo in stopamo v svoboden dan. Zato vsi ljudje sveta naj vojne se boje; in fašističnega geta sovražni škornji nič več naj ne more. Marija KOZODERC, 8. c razred Orodje Sirena Zbudilo me je jutro, ki ni bilo navadno, vsakdanje jutro. Bila je sobota; imeli smo obrambni dan šole. Pozajtrkoval sem v naglici in se poln pričakovanja pridružil sošolcem. V razredu smo se zbrali ob pol osmih. Kmalu je prišla tovarišica razredničarka in nam ponovno razložila pomen obrambnega dne. Ob osmi uri je zavijajoči glas sirene naznanil nevarnost, za nas pa je to bil znak za zapustitev u-čMnice. Hitro smo stekli na mesto v gozdu, ki nam je bito določeno. S sošolci smo postali izvidniki, zato smo urno preiskali okolico. Ob hrupu letal smo naglo zbežali v zaklonišče. Tam smo počakali znak sirene, ki je naznanil konec nevarnosti. Na igrišču smo si z zanimanjem ogledali vajo gasilcev dn enote za odstranjevanje bojnih strupov Na koncu smo bili pogoščeni s partizanskim golažem. Želim si. da bd obrambni dnevi bili vedno vaja in ne kruta resničnost v boju s sovražnikom. Borut LOBODA, 5. c Umik iz razreda Pozor, pozor! Sirena zavija. Napad. Otroci hitro, hitro v zaklon! Tekli' iz razreda hitro srno v gozd. Letala bobnijo! Bombe grozijo. Mi vsi prestrašeni v nebo strmimo. »Saj to ni vojna, to je le vaja!« si v mislih šepetajoče govorimo in si želimo, da vojne na svetu nikoli več ne bi bilo. Vesna Teodorovič, 5. c Zaradi problemov iz področja varstva ljudi pri delu, ki so ponovno pojavljajo, me sài, da napišem nekaj vrstic z namenom, da bi mi vsi dosledneje upoštevali navodila in o-stale predpise za varno de- lo. Naj spregovorim nekoliko o zgodovini oz. razvoju varstva ljudi pri delu v tovarni. Varstvo pni delu kot organizirana oblika dejavnosti v naši tovarni je dokaji kratko, sicer pa je tudi tovarna relativno mlada, kljub temu, da je bila po vojni ena od prvih oz. med prvimi v Jugoslaviji z večjo proizvodnjo. V novi Jugoslaviji smo torej začeli zidati hišo na novih temeljih po novih načelih, toda z istimi ljudmi, M v marsikaterem primeru niso obračunali s staro miselnostjo in preživelimi nazori tudi kar se tiče varstva. Toliko težje stališče so potem imeli tisti, ki so dejansko šele pripravljali teren za kasnejše delo. Že kmalu po vojni (1946) je bil sprejet zakon o inšpekciji dela. V skladu z njim so vpeljani v del. or-ganizacdjih. ostalih organih in ustanovah takoimeno-vane delavske inšpektorje. Delavski inšpektorji so bili kot pomožno osebje oz. organ pri opravljanju, in izvrševanju nalog inšpekcije. Naloga delovnega inšpektorja je bila skrbeti za spoštovanje nadzorstva nad veljavnimi predpisi. Predvsem iz opravil delovnih razmerij, pogojih za delo, seveda pa tudi za pravilno uporabo delovnih priprav in naprav, sredstev in ukrepov za higiensko in tehnično varstvo pri delu ter skrbeti' za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti'. Delavski inšpektor je imel pravico pregledati vse oddelke in delovne prostore, kakor tudi vse higienske in tehnične varstvene naprave ter osebna zaščitna sredstva. Seveda je bilo vse skupaj v zelo skromni in nestrokovni o-bliki. Naj: si bo v tehničnem smislu, glede naprav in nadzora nad napravami in tudi razpolaganja z o-sebnimi zaščitnimi sredstvi, ali pa glede priprave pisanih navodil za delo. Zato me danes izredno preseneča, ko se nesreče dogajajo, zaradi tehničnih pomanjkljivosti naprav in zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev. Več o tem problemu bom spregovoril 'kasneje. Tudi pri nas smo imeli delavske inšpektorje — prostovoljce. Čeprav je bil inštitut dfelavsMh inšpektorjev formalno odpravljen šele z zakonom o inšpekciji dela 1959 leta, je dejansko prenehal obstajati že mnogo prej. Enostav- Illll Varilec Valj no je preživel in ni bilo več potrebe po njem. Šlo je namreč za obseg dela. Ta se je z intenzivnejšim uvajanjem sodobne tehnologije, ' z., večjim številom zaposlenih, z vedno novi-mi administrativnimi nalogami toliko povečal, da ga nepnofesionalec ni več zmogel. Ali bi moral svoje redno delo zanemarjati, ali pa opustiti funkcijo delavskega inšpektorja — prostovoljca. In ker se zadeva ni obnesla oz. vsa podjetja so imela težave, več ali manj podobne narave, je na pobudo inšpekcije dela komisija HTZ pri socialnem zavarovanju pričela ustanavljati delovna mesta profesionalnih referentov za varstvo pri delu. Naša tovarna je sledila dokaj hitro t. j. leta 1957, sicer v zelo skromni obliki z enim človekom'. Nesreče pri delu pa imamo registrirane od samega začetka t. j. od leta 1954. Torej postavitev referenta oz. varnostnega tehnika je ir melo za pozitivno posledico, najbrž ni* dvorna, res pa je, da se niso pokazale takoj. Prva in največja ovira s katero se je boril var. tehnik je bila miselnost ljudi (na srečo ne vseh), ki so to področje obravnavali hudomušno.., vse dotlej1, ko se jim ni pripetila ne- zgoda. Drugi delavci, pa žal tudi vodilni) in vodstveni kader (zopet samo manjšina) so trdili, da se nezgode dogajajo zgolj po naključju m da se one ne dogajajo po verjetnostnem zakonu oz. zaradi pomanjkljivosti v razporedu delà, tehnologiji, neprimerne in slabe zaščite strojev in še vrsto drugih faktorjev. Te faktorje bi bilo potrebno reševati skupno s tehničnimi strokovnjaki , psihologi, sociologi, zdravniki medicine dela. To je e-diina pot za realizacijo čim manji poškodb pri delu. Pri opravljanju oz. izvrševanju svojega dela se je varnostna tehnik poslu- ževal splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih pri delu iz leta 1947, ki se ga še danes poslužujemo, 'kljub temu, da že imamo republiški zakon o varnosti pri delu. (Ur. I. SRS št. 32-74). Ta zakon nalaga OZD, da je potrebno organizirati službo za varstvo pri delu, kjer se poveča nevarnejše delo. To določbo je nalagal tudi že zvezni zakon o varstvu pri delu iz leta 1965. No ne glede na določila, je naše podjetje že prej ustanovilo službo za varstvo pri delu, in sem prepričan, da je svoj obstoj opravičila. Ni dvoma, temeljna naloga varstva pri delu je, 'kar je že samo po sebi umevno, skrb za varstvo ljudi pred nesrečami pri delu in poklicnimi oz. drugimi obolenji, ki so kot posledica samega dela na del. mestu, oz. tehnologije. Žal’ moram tu priznati, da še vedno nismo dovolj naredili kar se tiče zdravstvenih razmer. Lahko pa trdim, za kar imamo tehnično dokumentacijo, da tudi po tehnični strani nismo dovolj naredili oz. ne odpravljamo pomanjkljivosti, ki jih naša služba ali pooblaščeni zavodi pri pregledih u-gotavljajo ali pa jih odpravljamo z zelo zapoznelim raki. Pri tem bo potrebno vlagati več napora, več prizadevanj od lastnikov naprav in priprav do TOZD vzdrževanja, a da bi se ugotovljene pomanjkljivosti čimpreje odpravilo. Ne vidim nobene logike " oz. smotra, ko pregledujemo stroj ali ostale naprave, se dogovorimo za roke o odpravil pomanjkljivosti, zadeva pa se ne gane z mesta. To sem omenil samo mimogrede, ker ima služba tudi težave pri organih, ki nadzorujejo spoštovanje predpisov s področja varstva ljudi pri delu. Glede sitva ljudi pri delu, glede odpravo pomanjkljivosti. Moram se dotakniti tudi področja neupoštevanja tabelarnega dela samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. V podjetju že obstajajo interni akti o varstvu pri delu, dobrih 14 — 15. let imamo tudi navodila za vsako del. mesto, še za čistilce. Vsak delavec, ko pride v podjetje, dobi v SVD, splošne akte in navodila za varno delo po podpsih. Zelo malo OZD je v Sloveniji, ki bi imele zadevo s področja varstva tako u-rejeno z raznimi akti. Mih slom pa, da s pismdnimi navodil še nismo 'kaj prida dosegli oz. nič, če jih (Nadaljevanje na 15. str.) (Nadaljevanje s 14 strani) dosledno ne mislimo izvajati. Ogromno nezgod se pripeti, ker delavci menijo da je teorija eno, praksa pa drugo, češ: »Saj’ sem že ničkolilkakrat opravljal nevarna dela pa se mi nič ni zgodilo, kljub temu, da sem opuščal navodila za varno delo.« Tovariš, moram podati svoje konkretne pripombe, da temu ni tako,. To govore primeri poškodb s težkimi posledicami, da ne omenjam smrttaih primerov, ki so se žal pripetili tudi pri nas. Res je, da je lahko teorija zelo skopa, če ni povezana s prakso, zato je potrebno uporabiti eno in drugo. Povezati prakso . s teorijo. Prepričan sem in to lahko podkrepim z dokazi, da so se mnogi delavci izognili težkim in celo smrtnim poškodbam, ker so upoštevali navodila za varno delo. Še nekaj o osebnih zaščitnih sredstvih in osvežujoči pijači. Kot sem že omenil imamo sprejet tabelarni del pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih. Za ilustracijo ali pa za obnovitev spomina na stabilizacijo, naj omenim, porabljena denarna sredstva za osebno zaščito, to so: Pripominjam, da so ti izdatki oz. stroški v novih dinarjih, se pravi če pomaknemo decimalko za dve mesti, dobimo nekaj manj kot 0,5 milijarde oz. 445 milijonov. Če prištejemo še gospodarsko izgubo zaradi nezgod v znesku 772.157,12 din in gospodarsko izgubo zaradi obolenj hrez socilnega zavarovanja in stroškov bolnišnice, ki je 12,133.283,98, znesejo stroški skupaj' v novih dinarjih 17,358,027,34 din. S tem želim povdariti, da podjetje daje sredstva namensko za osebna zaščitna sredstva, se pravi delavec naj' jih tudi uporablja, namen je da se i- zognemo pogostosti nezgod in obolenj. Opaža se tudi prekomerna- poraba zaščitnih sredstev, dogaja se, da se namerno poškodujejo osebna zaščitna sredstva, samo da bi lahko stara zamenjali, kljub temu, da so & uporabna. Taki primeri so obsojanja vredni in bi se morali vsi izavedati, da je to razmetavanje družebnih sredstev in denarja tistih, ki se znojijo in trudijo za čimvečjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Na koncu prispevka, naj za tiste, ki ne bodo ime® možnosti- priti do letnega poročila, podamo še nekaj- statističnih podatkov, glede nezgod. 1976 Premog 1977 prirastek v % Povprečno število za po- poslenih moški ženske Nezgode pri delu Nezgode na poti Izgubljeni dnevi zaradi nezgod: pri delu na poti Število obolenj Izgubljeni dnevi zaradi obolenj Opravljene delovne ure redne ure % nezgod pri delu Izgubljeni dnevi na nezgodo pri delu se je ponesrečil vsak % nezgod na nogi izgubljeni -dnevi na nezgodo na poti se je pon-, vsak 1960 1981 + 1,07 1724 1742 + 0,46 236 249 + 5,50 139 150 + 7,99 25 21 16,00 1933 2224 + 24,00 819 284 58,11 2786 2665 — 4,34 27809 27937 + 0,58 175033 36126669 13,46 4117460 3556909 13,61 57573 55760 3,14 7,09 7,57 + 6,77 13,90 14,82 + 6,61 14,10 13,20 + 6,38 1,27 1,06 16,53 32,76 13,52 58,73 78,40 94,33 — 20,31 Republiški povpreček izgubljenih dni na eno nezgodo je 18,1 dneva, naš povpreček izgubljenih dni na eno nezgodo pa je 14,82. Po podatkih rep. inšpektorata za delo se je v letu 1976 v Sloveniji ponesrečilo 46.000 zavarovancev, v našem podjetj-u 171, skupno s tistimi, ki so se poškodovali na poti na delo oz. obratno, teh je 21. V Sloveniji smo zaradi nesreč izgubili okoli 830.000 delovnih dni oz. 7,5 % od celotne odsotnosti- z dela zaradi bolezni, ki je v preteklem letu, oz. v letu 1976 znašala več kot 11 milijonov dni. Mislim, da bi se morali globoko zamisliti ob takih številkah, da ne govorimo o humanosti do delavca v naši družbeni ureditvi. Vsi mi naji si bo ob delu ali zunaj ograje tovarne, pa lahko ogromno storimo, da bi zmanjšali frekvenco in resnost nezgod -pri upoštevanju navodil, ki jih je delavec na podlagi izkušenj in prakse sprejel. Delaj varno! zaščitna sredstva osvežujoče pijače osebna higiena zdravstveni pregledi skupaj : 2,113.683,59 din 1,105.037,35 din 476.692,43 din 757.273,87 din 4,452.686,24 -din Livar Nezgode aprila letos TOZD ALUMINIJ TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET OBLIKE NESREČE stis ob predmet 2 padec osebe 3 padec predmeta 3 polit je z lugom 1 stik s skraj. tempe. 4 udarec predmeta 3 padec predmeta 2 TOZD ALUMINIJ 1. Avgust Ljubeč, mat. št. 3627 iz hale B, se je ponesrečil 27. aprila. Pri opravljanju anodnega e-fekta na elektrolitski celici 726 je ponesrečencu pri potiskanj ulesenega droga v talino brizgnil tekoči krioliit na rokav in mu stekel za ro- kavico ter ga popekel po dlani leve roke. 2. Vinko Drevenšek, mat. št. 3805 iz hale B, se je ponesrečil 26. aprila. Ob priliki črpanja alu-nija na elektrolitski ce- '• lici št. 831 je ponesrečenca popekel tekoči a-luminij' po desni' nogi. Do nesreče je prišlo, ker je zatajila signalizacija nivoja, zaradi tega je bil lonec preveč napo-ljnjen in ko je ponesrečeni odprl čep se je talina vlila iz lonca. na delu na poti skupaj 6 — 6 4 — 4 4 — 4 2 — 2 16 — 16 3. Alojz Lamberger, mat. št. 4040 iz hale B, se je ponesrečil 18. aprila. Pri črpanju aluminija na e-lektrolitski celici št. 819 je ob spuščanju črpalne cevi, cev padla in udarila po pokrovu črpalne-ga lonca. Ker je ponesrečeni v tem trenutku držal roko na pokrovu lonca, ga je cev udarila po desni roki. 4. Ivan Šibila, mat. št. 4382 iz bale A, se je poškodoval 25. aprila. Pri ugašanju anodnega efekta na el. celici je ponesrečenec potiskal leseni drog v kopel, pri tem mu je spodrsnilo, vsled česar je padel na rob katodne omare Ob padcu si je. poškodoval kazalec leve roke. 5. Franc Drogša, mat. št. 4514 iz hale B, se je ponesrečil 15. aprila. Pri prebijanju él. celice 803 s prebiialcem skorje se je z roba celice vsipala glinica, ki je bila zaradi naliva mokra. Zaradi mokre glinice je brizgnil kriolit, pri čemer je ponesrečenec dobil lažje opekline po levem očesu. 6. Koloman Roganov, mat. št. 3166 iz livarne, se je ponesrečil 20. aprila. Pri dvigovanju T formatov nai žago za žaganje aluminija je ponesrečenca stisnil zaskočni mehanizem vpenjalnih klešč 500 — 900 mm, ker je bila pogonska ročica mehanizma zlomljena. Poškodovani je zaradi tega direktno odpiral mehanizem, ki mu je stisnil 4 prste leve roke. TOZD GLINICA 1. Martin Lesjak, mat. št. 4659 iz glinice — rdeči del, se je ponesrečil 3. aprila. Ponesrečenec je pehal 'boksit v silosu nad mokrima mlinoma. Pri pehanju z lesenim drogom je udaril v zaščitno steklo svetilke, katero se je razbilo in padlo na ponesrečenca, pri tem je utrpel vreznino na hrbtu. Vzrok: svetilka ndi bila zavarovana z mrežo. 2. Marjan Kovačec, mat št. 4559 iz glinice, se je ponesrečil 23. a-prila. Nezgoda se je pripetila v pralnici pri zamenjavi membrane na avtomatskem ventilu. Pri dvigovanju zgornjega dela ventila je iz cevi pihnila sopara in ga popekla po desni roki in nogi 3. Jože Horvat, mat. št. 3995 iiz skupine za teko- če vzdrževanje, se je ponesrečil 28. aprila. Nezgoda se je pripetila v beli’ filtrirnicii pri de-montaži cevi. Pri sestopu iz rezervoarja je stopil na držaj pokrova grezne jame, pri tem mu je noga spodrsnila in sii jo je zvil v gležnju. 4. Ivan Bervar, mat. št. 2716 iz glinice — rdeči del, se je ponesrečil 17. aprila. Nezgoda se je pripetila v skladišču boksita. Ponesrečenec je čistil vsipni jašek gumi traku 131—25. Pri čiščenju je z roko udaril ob ohišje jaška in si pri tem poškodoval palec desne roke. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Slavko Gasparič, mat. št. 1652 iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 19. aprila. Pri vklaplja-nju ločilnega stikala za trafo II v transformatorski postaji mešalnice je ponesrečencu stisnilo prstanec desne roke med ročico stila, ki je imela preveliko zračnost in ogrodje stikala. 2. Jože Kancler, mat. št. 4593 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 14. aprila. Nezgoda se je pripetila v beli fil-trimici. Pri mazanju C filtra je imenovanemu spodrsnilo na stopnicah in si je pri tem poško- doval levo nogo. 3. Janez Golob, mat. št. 3027 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 7. aprila. Pri razkladanju zabojev s phalno maso iz el. vozička je zdrsnil eden ob zabojev z vozička ter mu poškodoval stopalo desne noge- 4. Franc Belovič, mat. št. 4325 iz vzdrževanja, se je ponesrečil 26. aprila. Nezgoda se je pripetila v pralnici na merilnem sistemu redkega luga. I-menovani je menjaval ventil pri merilnih zaslonkah. Ko je odvil dva od štirih vijakov je brizgnil lug., ter ga polil po desni strani' obraza, vratu iln ustnicah. TOZD PROMET 1. Vili' Pišek, mat št. 3721 iz cestnega prometa, se je ponesrečili 3. aprila. Pri sestopanju iz tovornega avtomobila je-pon. zdrsnilo na stopnici, padel je ter si poškodoval desni laket. 2. Stevo Perič, mat. št. 3210 iz cestnega prometa, se je ponesrečil 24. aprila. Ponesrečenec je opravljal remont za stranski dvig. Pri ponovnem nameščanju zaščitnega pokrova mu je ta padel na sredinec in prstanec desne roke. U-trpel je lažjo poškodbo. Pred nekaj dnevi me je vprašal 14-letni sin: »Ati, kaj je to inovacija?« Ne glede na to, da moram skoraj vsak dan brskati po svojem spominu ali slovarju tujk, da bi sinu pojasnil veleumne besede iz vsakdanjega življenja, vsakdanjih časopisov in TV oddaj, me je njegovo vprašanje presenetilo. »Ali je mogoče ugotoviti način kako izdelati šolo brez obiska pouka; mogoče, kako bo dejansko izgledalo usmerjeno izobraževanje, ali pa je, kot kak novi nadobudni Nikola T esla. izmislil večnamenski, do sedaj najpopolnejši stroj in se hoče z mano, nevedne-žem, ponorčevati z vpra. šanjem kaj je to inovacija« — sem se vprašal. »Vidiš sine«, sem mu kljub temu povedal »i-novacija je tujka in po. meni novatorstvo, vpeljevanje nečesa novega in smo ravno leto 1977 razglasili za leto inovacij v SFRJ. Naloga vseh nas, predvsem strokovnih in samoupravnih or. ganov v delovni organizacijah je, da odgovorno in zavzeto podprejo inovacijsko dejavnost in tudi najmanjšo pobudo in idejo pravilno ocenijo in usmerijo«. Prepričan, da sem s tem pojasnilom zadostil vprašanju in dal celo nekaj več informacij, sem nadaljeval s svojim delom. »Zadeva mi kljub tvojemu pojasnilu ati, niso popolnoma jasne« je nadaljeval sin. »Zakaj?« sem vprašal že malce jezen, »ko pa sem ti vendar vse tako lepo in obširno pojasnil, in celo brez uporabe tujk«. »To mi je vse jasno« je kar naprej vrtal sin »ne morem pa razumeti zakaj ste pri vas v tovarni preskočili leto 1977«. Seveda, sem se zamislil nad temi besedami, njih bistva pa kljub Konmjji Inovacija temu nisem dojel. Hitro sem odprl predal in iz njega potegnil obračunske liste osebnih dohodkov. »Tokrat si se pa zmotil« — sem ves srečen povedal sinu. »Poglej januarja 1977 delal toliko ur, zaslužil toliko din za sebe in družino, združil din za zadovolje-odbitki toliko din, ostane za izplačilo toliko din. No, in potem februar, marec, april... Celotno leto 1977, za katero trdiš, da smo ga v tovarni preskočili je kot na dlani.« »Saj se nisva pogovarjala o osebnem dohodku in delu, temveč o inovacijskem letu 1977« — se je skorajda nesramno zarežal sin in zažvižgal eno izmed popularnih »bingl — bangi« melodij. »Povej ti raje meni ali nisi ti v začetku leta 1977, točneje januarja meseca, dal dva inovacijska predloga oz. en koristen predlog in eno tehnično izboljšavo«? »Seveda sem« — je bilo vse kaj sem lahko spravil iz sebe. »Ali ni komisija 25. 2. 1977 razpravljala o teh predlogih« — se zopet oglasi sin in se nasmehne skorajda po celem ho-rinzontalnem obsegu glave. »Ja, in kaj potem« — se malce tišje oglasim. »Predlog za tehnično izboljšavo so ti sprejeli in zadolžili ustrezni TOZD, da opravi preiz~ kus?« - je modro pritdil-no vprašalno zaključil sin. »Seveda so in tudi sklep takšne vsebine so izdali« — sem ponovno odgovoril. »No, vidiš ati, očitno je da ta sklep v inovacijskem letu 1977 ni realiziran, bojim se le, da tudi leto 1978 ne bo dalo novih rezultatov in bosta vaš TOZD ter komisija za izume in tehnične izboljšave preskočila tudi leto 1978« mi še sedaj zvenijo zaključne besede dialoga s sinom. Prepričan, da sanjam in da se to resnično ne more zgoditi, sem rekel sinu, da me vščip-ne in me zbudi: Vščip-nil sem se tudi sam in sedaj imam razen modrih pečatov, le še zapisnike sej komisij in ustrezne sklepe. Vič Kako bodo cenili nafto leta 2000 Nafta je naravni izvor iz vrst ogljikovodikov. S predelavo nafte se' dobi vrsta produktov vseh a-gregatskih stanj. To so goriva, maziva, .cepiva, kakor tud predhodne surovine za petroikemijsko industrijo. V prihodnosti bodo produkti dobljeni iz nafte najverjetneje bolj potrebni kot hrana, obleka in obutev, ne pa kot izvor energije. S čiščenjem nafte se izločijo tiste snovi, katere so nepotrebne v želenem produktu. Nafto čistimo na več načinov. Novost je čiščenje nafte z mikrobiološkim postopkom. Z vnašanjem' bakterij» ki se hranijo z visokomoJekuiarni-mi parafini, poteka depa-rafinizacija diessel goriv Pletenje mreže in maziv s čimer zmanjšamo temperaturo zgoščevanja. Studiranje mikroorganizmov, ki se hranijo z ogljikovodiki je zanimivo še iz drugih vidikov. Nestabilnost derivatov nafte, posebno olja za vrtanje in rezanje je največkrat izvana od bakterij. Poleg neštetih škodljivih vplivov mikroorpanizmov, kateri se hranijo z nafto, lahko dajejo biološko vrednost mase s 50% proteinov, ki se lahko uporabljajo za hrano. Pri predvidoma velikem povečanju prebivalstva bo problem' prehrane postal zelo pereč. Možnosti reševanja tega problema z mikroorganizmi so prav gotovo neverjetne Poiskus- na predelava je v ZSSR in na Kitajskem’. Cas dvakratne povečave mase mikroorganizmov (20 — 120 min.) je približno 500 krat krajši kot pri žitaricah in nekaj tisočkrat krajši kot pri govedu. Vsporedno s temi problemi, se lahko reši problem prehrane pri dolgih vesoljskih poletih. Zaključim lahko, da bodo energetska vprašanja v tistem času reševali sončna energija, elektromagnetna polja in gravitacij'-ske sile. Današnji pomen in uporaba nafte ho še živel kot spomin in mnogi se bodo čudili kako slabo smo izkoristili' ta naravni vir — nafto. Franc Tomažič 0 alkoholu In alkoholizmu (6) Neposredne (akutne) posledice uživanja alkoholnih pijač Neposredno (akutno) de-lovanjfe alkoholnih pijač se kaže v pijanosti. Pijanost sama po sébi še ni bolezen — alkoholizem. Od časa do časa se opijejo tudi sticer trezni in solidni ljudje, ki niso alkoholiki PIJANOST NI BOLEZEN V PRAVEM POMENU BESEDE. TODA PIJAN ČLOVEK JE, DOKLER SE NE STREZNI, V NENORMALNEM STANJU. Akutno pijan človek ne more kontrolirati svojega dela, vedenja in govorjenja. Kadar se kdo o-pije, gre skozi nekaj stopenj' pijanosti. Spočetka ob Lahki pijanosti postane dobre voljé. V tem razpoloženju se počuti močnejšega, boljšega in pametnejšega, kot je v resničnem življenju. Ta občutek ga zavaja, da v žlobudranju razsiplje svojo moč, znanje iin neustrašnost. Če na tej stopnji pijanosti Mo vozi motorno vozilo, se izpostavlja nevarnosti, ker bo zaradi takšnega Lažnega občutka gotovosti in sposobnosti tvegal tudi tam, ker bi trezen nikoli ne: prehiteval bo npr. na nevarnem mestu, vozil hitreje, kakor je dovoljeno itd. Za takšno začetno pijanostjo pride navadno naslednja stopnja, ko je opiti zaspan; vse telesne in duševne dejavnosti so počasneješ, pojavljajo se neretko tudi žalostna raspoloženja, neretko tuđi jok. Končno se pijani pogrezne v globoko t. im. alkoholno spanje. Mišična moč pri ar kutno pijanem slabi in refleksi so počasnejši: to pa utegne biti usodno pri delu in v prometu. Z zmanjševanjem refleksov je treba imeti v mislih dejstvo, da se podaljša čas, ki po navadi preteče od nekega dražljaja do reakcije na ta dražljaj. S preprostimi besedami bi se to reklo, da potrebuje pijan človek, ko opazi morebitno nevarnost, v primeri s treznim, dalj časa, da na to nevarnost reagira s smotrnim ira vnanjem’, npr. z begom. Znane so oblike akutne pijanosti, ki’ kažejo zelo hude duševne motnje. Pri tej pijanosti, iki se razlikuje od znane, običajne pijanosti, govorimo o t. im. PATOLOŠKI (bolezenski) pijanosti). Takšno stanje se pri posameznikih lahko pojavi tudi po zaužitju majhnih količin alkoholnih pijač. Osebe, ki zabredejo v stanje patološke pijanosti lahko v svoji okolici koga tudi napadejo, poškodujejo ali ubijejo, ko pa se streznijo, se ne spominjajo ničesar, kar se je zgodilo z njimi v pijanosti. Posledice dolgotrajnega, kroničnega ulivanja alkoholnih pijač Uporaba alkoholnih pijač je zelo razširjena in splošno priznana, dasi pri nekaterih ljudeh povzroča vrsto družinskih neprijetnosti» pojav kroničnega alkoholizma, pa tudi še druge zdravstvene, gospodarske in družbene škode. V čem je ta nevarnost zaradi uživanja alkoholnih pijač in kako pride do nje? Dolgo časa so mislili, da je čezmerno uživanje alkoholnih pijač znamenje moralne hibe, pokvarje-nosti oseb, ki se vdajajo, takim užitkom. Mnogi so poskušali, da bi ta' pojav zatrli s prisilnimi ukrepi prepovedi, uporabili pa so še različne disciplinske postopke Ti ukrepi niso dali pozitivnih uspehov v preventivi (preprečevanju) alkoholizma in zdravljenja alkoholikov. Nekateri ljudje pijejo zmerno in z uživanjem alkoholnih pijač nikoli ne ogrožajo sebe niti ne svoje Okolice. Nekateri pa, čeprav s pitjem sami sebi prizadenejo neizmerno škodo, svojim bližnjim pa silne bolečine, še naprej pijejo brez mere in brezobzirno. Ali gre pri teh ljudeh resnično samo za moralno hibo? Ali se tem ljudem da pomagati? Toda kako? PO DOLGEM OPAZOVANJU IN PROUČEVANJU TEGA PROBLEMA SO U-GOTOVILL DA NEKATERI LJUDJE NE PIJEJO ZARADI TEGA, KER SI ŽELE PIJACE, TEMVEČ ZATO, KER JE V NJIHOVI OSEBNOSTI NASTALA TAKŠNA SPREMEMBA, DA NE MOREJO PRENEHATI S PITJEM, KER SO OD ALKOHOLNE PIJACE POSTALI ODVISNI. JASNO JE, DA PRI TEH LJUDEH UPORABA ALKOHOLNIH PIJAČ NI ZNAMENJE MORALNE HIBE, TEMVEČ SIMPTOM (ZNAMENJE) NEVARNE BOLEZNI. TAKO JE ALKOHOLIZEM SLEDNJIČ PRIZNAlN ZA HUDO, NEVARNO BOLEZEN, KI PRIZADENE VELIKANSKO ŠKODO NE SAMO POSAMEZNIKU, TEM- VEČ TUDI DRUŽBI. TODA Z VSEM TEM ŠE NI RAZJASNJENO VPRAŠANJE, V CEM PRAVZAPRAV JE BISTVO ALKOHOLIZMA. Vsak bralec se bo vprašal, kaj je alkoholizem, kako nastane alkoholizem, zakaj postanejo alkoholiki samo nekateri od velikega števila tistih, ki uživajo alkoholne pijače. Šele v 19. stoletju se alkoholizem prvič začenja omenjati kot bolezen, šele pred 30 do 50 leti pa alkoholizem nasploh v medicini in v družbenih vedah priznajo za bolezen. Vendar pa velike množice ljudstva tudi še danes ne mislijo tako. Tudi v naj-noveješm času skušajo vprašanje alkoholizma reševati disciplinsko. Ta stališča so posledica pomanjkljivega znanja, zato posvečajo vzgoji čedalje večjo pozornost tudi alkoholizmu. (Nadaljevanje prihodnjič) (povzeto iz 'knjige dr. Hudolina) Dr. Z. I. šport in rekreacija -šport in rekreacija - Sport in rekreacija Športna rekreacija v turizmu kot pomemben dejavnik za njegov nadaljnji razvoj Turizem in športna rekreacija se kot pomembni področji današnjega načina življenja in dela vedno bolj prepletata in povezujeta. V turističnih in športnorekreacijskih središčih naj bi poklicni organizator športne rekreacije s svojimi sodelavci in ob zasnovanem akcijskem načrtu poskrbel za aktiven oddih domačih in tujih turistov ter občanov in delavcev. Prav tako pomembne naloge ima organizator športne organizacije TOZD, posebno glede organizacije, vsebine in metod dela na področju letnega oddiha delavcev. Izgradnji počitniških domov in športnorekreacijskih središč za delavce pa bi morala poleg TOZD posvetiti večjo pozornost tudi širša družbena skupnost. O turizmu kot specifičnem področju, ki spremlja dinamiko človekovega bivanja, je bilo že veliko napisanega. Obstaja več del, študij in publikacij, ki tako ali drugače s tega ali onega vidika obravnavajo področje turizma kot posebnost 20. stoletja. Pri tem je mnogokrat v ospredju obravnavanje turizma kot ekonomske kategorije, osvetljujejo pa ga tudi s širšega, družbenoekonomskega vidika. Precej razprav, ki posegajo na področje turizma, se ukvarja z vprašanji geografsko-regionalnih pogojev za razvoj turizma, ali pa gre za posebna vprašanja tako imenovanega zdravstvenega turizma. Posebno ožje področje se odpira z uvajanjem zdraviliškega turizma, ki zaradi mnogih ^negativnih dejavnikov, ki jih prinašata s seboj sodobni delovni proces in način življenja, vse bolj pridobiva na pomenu in vrednosti. Vedno več zanimanja je tudi za kmečki turizem, ki se pravzaprav rojeva Šele v zadnjem času. še razmeroma malo obdelano je tudi področje delavskega turizma, kot ga radi imenujemo, pri čemer mislimo predvsem delavce iz neposredne proizvodnje. Ime samo torej ni ravno najbolj posrečeno izbrano, vendar je v vsakdanji praksi pogosto v rabi. Takih ožjih področij turizma bi lahko našteli še več. V zadnjem času se ne čudimo več izrazom ali pojmom, kot so: kongresni turizem, lovni turizem, navtični turizem itd. Tudi znana izraza poletni in zimski turizem svojevrstno opredeljujeta časovno dinamiko in dogajanje na področju turizma. Pri tem se, kot je znano, obravnavajo posamezna vprašanja gle- de na letni čas — poletje ali zimo. Gre torej za izredno široko in razvejano področje, ki postaja iz dneva v dan pomembnejši, spremljajoč in nepogrešljiv dejavnik življenja sodobne^ človeka. Razlogov za tako trditev je seveda več, zato jih bomo poskušali nekaj našteti. Še posebno nas zanimajo tista ožja področja, za katera menimo, da jih lahko tesneje povežemo s te-lesnokulturnim dogajanjem ali ožjim področjem športne rekreacije. S tem seveda odpiramo novo dimen- zijo na področju turizma, saj se v praksi že pojavljajo številni problemi in mnoga vprašanja, na katera bomo šele morali odgovoriti. Že površen opazovalec lahko kaj hitro opazi, da je število strokovnih zapisov ali del, ki obravnavajo slično področje turizma in športne rekreacije, razmeroma skromno. Naj ob tem zapišemo še nekaj splošnih sicer znanih ugotovitev. Ni dvoma, da je človek na posameznih delovnih področjih dosegel izredno visoko stopnjo razvoja, zaradi razvoja znanosti, tehnike in družbenoekonomskih odnosov. Turizem postaja torej eden najpomembnejših pojavov, in jasno je, da ne gre samo za ekonomsko kategorijo, marveč za mnogo več. Tudi pri nas vedno bolj prerašča v področje, ki postaja pomembna prido- bitev delovnega človeka, delavca in občana, kar je svojevrsten prispevek k njegovemu osvobajanju in humanizaciji njegovega bivanja, dela in življenja. Stopnja družbenoekonomskih odnosov posameznih narodov in dežel je prav gotovo pogoj za razvoj turizma, odločilna pa je tudi za pojav športne rekreacije v turizmu. Velika proizvodna zmogljivost in položaj našega delavca v proizvodnji omogočata izredno hitro rast osebne in družbene življenjske ravni. To pozitivno rast spremlja tudi večanje prostega časa, s čimer se rojeva vse večja potreba po dejavnosti na področju športne rekreacije, pa tudi v povezavi s turizmom. Pri tem je izredno pomemben razvoj prometa in prometnih sredstev. Na tisoče ljudi si želi zapustiti svoje domove ter delovno in življenjsko okolje, da bi spoznali nove kraje in ljudi, njihove znamenitosti in posebnosti, obenem pa tako prekinili monotonijo, ki spremlja človeka med vsakodnevnim življenjem in delom. Omenjeni dejavniki torej odločilno vplivajo na razvoj turizma in tudi športne rekreacije v turizmu. Lahko rečemo, da vedno več ljudi spoznava pozitivne vrednosti nenehnega ukvarjanja s to ali ono športno-rekrea-tivno dejavnostjo ali vrednote rekreacijske vadbe na- sploh. Razumljivo je, da se to zrcali tudi v prodoru športne rekreacije v širši krog turistične dejavnosti. Zelo zanimivi so podatki, ki govorijo o tem, kako zelo se je v zadnjih letih razvil turizem po vsem svetu. Na mednarodnem kongresu na temo »Prosti čas danes in jutri« je A. Olo iz Belgije poleg drugih zanimivih podatkov navedel, da je 40 milijonov Evropejcev med letnim oddihom zapustilo svoje dežele. Reke sodobnih nomadov tečejo s severa in se zlivajo proti jugu. Pri tem ni treba posebej poudarjati, kako pomemben delež v narodnem gospodarstvu posameznih dežel predstavlja prav turistična dejavnost. Po'podatkih, ki sta jih na mednarodnem seminarju leta 1966 na Bledu na temo »Turizem in šport navedla H. Macanovič in D. Antony, lahko rečemo, da naraste mednarodni turistični promet od leta 1961 dalje vsako leto za 12%. Silovit razvoj je zajel tudi proizvodnjo in prodajo športno-rekreacijske opreme. V nekaterih deželah v svetu se je ta povečala celo za 100 %. Tako kot v drugih deželah se pojavlja tudi pri nas turizem v vse večjem obsegu. V letu 1969 je bilo v naših turističnih središčih in drugod na primer 22 milijonov nočitev, pri čemer odpade 60 % le-teh na tuje turiste. Devizni priliv sredstev v turizmu raste približno po stopnji 38 %. Ob tem naglem razvoju pa želimo posebej govoriti o pomenu in vlogi športne rekreacije, ki spremlja ta razvoj z različnimi organizacijskimi in vsebinskimi oblikami ter metodami dela. Povezanost turizma in športne rekreacije Glede na misli, ki smo jih zapisali, sta turizem in športna rekreacija dva pomembna družbena pojava. Njuna medsebojna povezanost je iz dneva v dan večja- Če so v bližnji preteklosti številni občani in prebivalci posameznih krajev le pasivno spremljali velike športne dogodke pri nas pa tudi v svetu, in na tem ožjem področju nehote povezovali šport in turizem, pa je danes slika precej drugačna. Tudi v turistični dejavnosti v posameznih turističnih in gostinskih središčih so vidni kvalitativni premiki. Mnoga turistična naselja so prešla v odločen boj, ne samo za pridobivanje novih objektov, večjega števila posteljnih zmogljivosti in spremljajočih ali tako imenovanih stranskih objektov, marveč so poskrbela tudi za izboljšanje vsebinskih programov, ki mnogokje že stopajo na prvo mesto. V številnih tovrstnih delovnih organizacijah so sprejeli geslo, na osnovi katerega naj turistična dejavnost poteka vse leto in ne samo med tako imenovano »turistično sezono«, ki je bila mnogokrat omejena le na poletne mesece. Taka sprememba v politiki načrtovanja pa zahteva bistveno drugačen, naprednejši in sodobnejši način obravnave. V ta namen so preuredili številne objekte, dodane so bile npr. ogrevalne naprave, zgrajeni bazeni s toplo vodo, savne, kabineti za trim, trimske steze in drugi športno-rekreacij-ski objekti. Ponekod so ob hotelih zrasla prava šport-no-rekreativna središča. Glede na vse to si turistični in drugi delavci prizadevajo spremeniti tudi miselnost in predvsem dejavnost gostov-turistov, ki želijo svoj počitniški čas preživeti čimbolj dejavno in sodelovati pri izvajanju posameznih športno-rekrea-cijskih programov. (Nadaljevanje na 19. strani) (Nadaljevanje z 18. strani) Sodobni turisti želijo tudi veslati, jadrati, smučati na vodi ali snegu, drsati, teči na smučeh, kolesariti, igrati golf, se rekreirati na stezi ali v kabinetu za trim itd. Taka športna rekreacija pomeni aktivni oddih, sprostitev in obnovo sil, vse to pa je mogoče doseči s sodelovanjem v izbranih in omenjenih športnorekreacijskih dejavnostih. Povedano drugače: športno rekreacijske dejavnosti postajajo tudi pomembno korektivno-kompenzacij sko sredstvo na letnem oddihu ne glede na to, ali turist preživlja ta aktivni odmor v letnem, zimskem ali kakšnem drugem turističnem središču. Kot je znano, je omenjena korektivna in kompenzacijska vloga športne rekreacije potrebna zaradi sodobnega načina življenja in dela, posebno delovnega procesa, za katerega so značilni statični napor v sedečem ali stoječem položaju, monotonija, ropot, neugodna mikroklima itd. Tem negativnim dejavnikom pa se pridružujejo še nenehen boj s časom, neugodne življenjske razmere v mestnih središčih in urbaniziranih okoljih, s prekomernim prometom, onesnaženjem ozračja in okolja, ropotom, pomanjkanjem žele nih in rekreacijskih površin itd. Ta neskladja mnogokrat rušijo človekovo notranje ravnovesje pa tudi ravnovesje z njegovim okoljem, obenem pa porajajo želje po bivanju in dejavnosti v naravi, posebno med letnim oddihom, ki naj bi bil pravo nasprotje vsakodnevnega, utrujajočega in monotonega dela. Športna rekreacija postaja torej vse pomembnejši dejavnik turistične ponudbe in povpraševanja. Posebej moramo omeniti analizo interesov, želja in potreb sodobnega turista, ki preživi določeno število dni na dopustu. Ob tem si mnogi zastavljajo vprašanja, kako bodo preživeli 10 ali več dni ob morju ali na snegu, v hotelu, na športno-rekreacijskih objektih; kakšen program jim je na voljo, kako bo poskrbljeno za rekreiranje njihovih otrok itd. V Jugoslaviji že imamo nekaj raziskav o športni rekreaciji in turizmu; največ so jih naredili v inštitutu za kineziologijo fakultete za telesno kulturo v Zagrebu. Na temelju podatkov, ki so jih dale raziskave v letih 1967—1969, lahko povzamemo, da imajo .občani in turisti pozitiven odnos do aktivnega oddiha in vključevanja v različne športno-rekreacijske dejavnosti tudi med dopustom. Raziskava navaja podatek, da 96,6 % anketiranih posameznikov, ki so izrabili storitve športno-orekreacij-ske dejavnosti, meni, da bi to morala postati stalna praksa in sestavni del turistične ponudbe in povpraševanja. 75,4% anketirancev je odgovorilo, da so tako nakazani programi posameznih turističnih središč odločilni dejavnik za izbiro mesta letovanja. V znanem turističnem središču »Plava laguna« v Poreču je skoraj tretjina turistov izjavila, da že nekaj let prihajajo v ta center predvsem zaradi športno-rekreacijskih objektov in programov, ki jih nudi to turistično in športno-rekreacij-sko središče domačim in tujim gostom. Analiza motivov ali silnic, zaradi katerih se posamezni turisti na letnem oddihu odločajo za športnorekreacijske dejavnosti je pokazala, da je 46,9 % turistov željnih igre in gibanja, 30 % turistov si je že v domačem kraju pridobilo potrebne navade, tako da so primerno zavzeti in znajo sodelovati v posameznih športno-rekreaticnih dejavnostih, 10,9 % pa jih meni, da je aktivni odmor u-činkovito sredstvo za ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja. Poleg tovrstnih analiz pa je bila omenjena problematika obravnavana tudi z e-konomskega vidika. Rezultati so pokazali, da je tako organizirana športna rekreacija tudi ekonomsko u-činkovita. Po teh zapisanih mislih je očitno, da sta najširše področje turistične dejavnosti in športna rekreacija tesno povezani, njun skupen razvoj pa postaja imperativ sodobnega časa. Športna rekreacija kot del turistične ponudbe v turističnih in špor tno-r ekreacij skih središčih Ob tako podani zvezi med športno rekreacijo in turizmom pa si poglejmo, kak- šen je lahko delež športne rekreacije v turistični ponudbi, kako poteka delo v praksi in kako dela služba za športno rekreacijo v turističnem središču. Vsi ti problemi so posebno zanimivi za poklicnega organizatorja športne rekreacije, ki se ukvarja s turizmom, ali v neki drugi delovni organizaciji, kjer je v širše zasnovani program vključena tudi športno-re-kreacijska dejavnost delavcev na letnem dopustu v večjem ali manjšem turističnem kraju, s takimi ali drugačnimi klimatskimi pogoji itd. Mnoge napredne turi- stično-gostinske delovne organizacije imajo v svoji organizacijski shemi predvidene tudi posebne profile kadrov, npr.: ekonomiste, propagandiste, zdravnike, animatorje, in kar je za nas pomembno, tudi pedagoge ali organizatorje športne rekreacije. Športna rekreacija se torej vedno pogosteje pojavlja v turistični ponudbi, taka pot pa je prav gotovo tudi pot k napredku na tem področju. Če organizator športne rekreacije dela v kakem turistično-gostinskem središču, potem pri zasnovi akcijskega načrta tesno sodeluje z ekonomistom, zdravnikom in drugimi strokovnjaki, še posebno pa skrbi za izdelavo programa za športno-rekreacijske dejavnosti. Z analizo stanja zbere vse podatke in potrebne informacije o strukturi objektov, njihovi kakovosti, možnostih za organizacijo in izvedbo številnih oblik in zvrsti rekreacijske dejavnosti — posebno pomembna sta število in kakovost športnih rekvizitov — zanima ga že obstoječa kadrovska shema, finančne možnosti itd. V tej prvi fazi je seveda pomembno določiti število športno-rekreacijskih dejavnosti, njihovo vsebino ali kratek opis vseh tistih, ki jih bo moč vključiti v vsakodnevno športno-re-kreacijsko dejavnost domačih ali tujih turistov. Prav tako pomembni in v turizmu mnogokrat celo odločilni so podatki o obstoječi informatiki in propagandi. Ko ima zbrane podatke, pripravi organizator športne rekreacije osnutek ponudbe športno-rekreacij-skega programa, ki predstavlja v osrednji turistični ponudbi določenega kraja posebnost na tistem območju. Spekter športno-rekreacijskih dejavnosti naj bi bil v tej fazi kar se da širok, da bi bila izbira kasneje čim večja. Drugi del analize zajema neposredne udeležence turiste, ki so prišli za določen čas na letovanje. Pri dobro organizirani službi turisti že ob sprejemu dobijo vse potrebne in- formacije, posebno pomembni pa so podatki o turistih samih, njihovih željah, interesih itd. V ta namen izdelamo primeren anketni vprašalnik, ki zajema podatke o starosti, spolu, narodnosti, znanju posameznih šport-no-rekreativnih dejavnostih, interesih in željah, zdravstvenem stanju in nekatere druge podatke. V sodobnih turističnih središčih je organizirana tudi zdravstvena služba, vendar konkretno organizatorja športne rekreacije ne zadevajo zdravniški posegi med bivanjem turistov, pač pa ocena zdravstvenega stanja turistov ob prihodu v turistično središče. Pri tem gre za oceno zdravstvenega stanja posameznikov, kakšne so prilagoditvene sposobnosti srca in ožilja, dihal, kolikšna zamaščenost idr. Poleg teh informacij naj bi dobil organizator rekreacije tudi podatke o tako imenovanih psihomotoričnih sposobnostih posamez- nikov. To seveda na temelju določenih preskusov ali testov, ki pa morajo biti preprosti, ekonomični in ne smejo vzeti turistom veliko časa. To delo opravimo največkrat v kabinetu za trim. Posebno pomemben je način obravnave; ta mora biti primeren in nevsiljiv. Če posamezniki ali skupina ne kažejo posebnega zanimanja za tovrstno dajanje informacij, potem u-porabimo druge podatke, ki so nam na voljo. Vse te informacije so potrebne za oblikovanje bolj ali manj homogenih skupin, in kar je najvažnejše, pomenijo osnovo za izdelavo določenega programa za posamezne skupine. V nekaterih primerih v naši praksi (Plava laguna — Poreč) posamezne turistične delovne organizacije že uvajajo tudi tako imenovane rekreativne zdrav-stveno-preventivne in programirane aktivne odmore. Če gre za tako organizirano dejavnost, so seveda vsi dobljeni podatki obsežnejši in posegajo tudi v posameznosti. Za mnoge tovrstne delovne kolektivke je seveda odločilnega pomena počutje gostov. Če je uvedena tudi športno-rekreativna dejavnost, je zanimivo in tudi potrebno, da ugotovimo, kako so turisti s storitvami zadovoljni. Strokovno pravimo, da so nam potrebne tako imenovane povratne informacije. Ko program poteka, se marsikje izkaže, da ga je treba zaradi želja turistov in drugih razlogov dopolniti ali celo spremeniti. Ob koncu tovrstne dejavnosti ali ob koncu posamezne izmene, moramo pred odhodom turistov poskrbeti še za zadnje in morda najpomembnejše informacije o tem, ali so bili zadovoljni, kako so se počutili, o ugodnih ali neugodnih vtisih, o kakovosti ponujenega programa, o andragoških sposobnostih vodij posameznih skupin itd. (Konec prihodnjič) •ALUMINIJ« izda|a delavski svet Tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Urednički odbor sestavljajo: Ivo Tušek — predsednik, Franc Meiko — odgovorni urednik, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tehnični urednik Franček Ste-lanec — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo. Oproščeno temel|nega prometnega davka pe mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov. DELAVCI V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA IN NJENI ORGANI MORAJO ORGANIZIRATI OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TAKO, DA JE ZAGOTOVLJENA VARNOST PRI DELU IN IZVAJATI POTREBNE UKREPE ZA VARSTVO PRI DELU IN ZA VARSTVO DELOVNEGA OKOLJA. (43. ČLEN ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU) ■ZDRAVNIKOV KOTIČEK■ ZDRAVNIKOV KOTIČEK-ZDRAVNIKOV KOTIČEK- Rak debelega črevesa in danke • Najbolj zanesljivo je še vedno kirurško zdravljenje Debelo črevo in danka predstavljata približno 150 cm zadnjega dela prebavnega sistema. Poleg neštetih, za prehrano važnih opravil, oblikujeta ta dva predela črevesa tudi blato. Pojav rakavih obolenj na tem delu črevesa je pogosten in število obolenj' iz leta v leto narašča. V Sloveniji odkrijemo letno blizu 3800 novih bolnikov, obolelih za rakom, in od teh jih boluje za rakom debelega črevesa in danke okoli 280. Ta številka jasno opozarja na resen problem, ki ga predstavljajo ta obolenja. Če se hočemo z boleznijo spoprijeti in jo uspešno zdraviti, je nujno potrebno, da jo pravočasno spoznamo. Pri tem sodelujeta vedno bolnik in zdravnik Bolnik namreč gre po nasvet k zdravniku, ko je zapazil v svojem organizmu taka znamenja, ki jih do tedaj ni opazil in so mu neprijetni. Eden od njih je tudi bolečina. Bistvenega pomena je, da bi bil čas, ko bolnik sam odkriva da se v njem nekaj' dogaja, kar mu je bilo doslej neznano, čimkrajše. Prepogosto bolnik svojo neprijetno in skrb vzbujajočo skrivnost zapira vase in jo vtakne v predal z naslovom »neprijetnosti«. Navadno je dolga pot od tu do zaupnega pomenka s prijateljem in končno . z zdravnikom. Zato je cilj zdravstvene vzgoje predvsem, da se čas od pojava prvih znanilcev bolezni pa do posveta z zdravnikom čim bolj skrajša. i Kaj vemo o vzrokih? Kaj povzroči rakovo bolezen črevesa in danke, danes še ne vemo. Vemo pa, da obstajajo predrakava obolenja tega predela črevesa, ki so nagnjena*, da se izrodijo v rakava;. To pa seveda ne pomeni, da se tako obolenje vedno spremeni v raka. V predrakava obolenja debelega črevesa in danke sodijo dolgotrajna vnetja sluznice in polipi*. Bolnike s takimi obolenji moramo š-meti pod stalnim nadzorstvom. Znamenja Kakšni so znaki raka in kateri znaki naj nas navedejo na misel, da je ^nekaj v našem debelem črevesu narobe? Prehod iz zdravja v bolezen je vedno prikrit. Kmalu pa bolezen naznanja vrsta znamenji, ki so dokaj značilna. Posebno pozorni* moramo biti na motnje z zaprtjem, tope, nedoločene bolečine v trebuhu, driske, ki se pojavljajo za dolgotrajnejšim zaprtjem in na to, da bolniki tudi po odvajanju blata ne občutijo olajšanje, kot so ga bili navajeni čutiti poprej Bolniki občutijo v trebuhu pritisk, tiščanje, napetost, krče, po jedi se jim spahuje, lahko tudi blujejo. Pojavi se izguba apetita, hujšanje, slabokrvnost, splošna slabost z u-trujenostjo, duševno nerazpoloženostjo, in zmanjšano zbranostjo. Važno je, da bi vsakdo opazoval svoje blato, posebno pa še če ima težave v trebuhu. Blato je lahko smolnasto, črne barve, vodeno, smrdeče, ali pa mu je primešana sveža kri; lahko postane tenko kot svinčnik ali podobno kozjemu blatu.. Če bula na debelem črevesju na- raste jo včasih otiplje že sam bolnik. Čeprav opazimo vsa ta znamenja, to še ne pomeni zanesljivo, da ima bolnik že raka, pač pa nam je opozorilo, da moramo temeljito pregledati debelo črevo. Izkušnje nam kažejo, da je obdobje od tedaj, ko bolnik opazi en ali drugi od naštetih znakov do posveta z zdravnikom po večini zelo dolgo, pogosto traja 9 mesecev in več. Bolnik bi moral biti urnejši, to pa bo možno le, če bo seznanjen z znaki bolezni in če bo bolje o-pazoval nenavadna dogajanja v svojem organizmu. Ustrezni strokovnjak ima na voljo inštrumente, s katerimi lahko pregleduje notranjost debelega črevesa in danke. Če od- krije, da gre za raka, se z bolnikom pomeni o predvidenem zdravljenju in o tem, kakšne bodo morebitne posledice. Zdravljenje Kot pri vseh rakavih o-bolenjih imamo tudi pri raku na debelem črevesu in danki na voljo tele načine zdravljenja: 1. kirurško zdravljenje, 2. zdravljenje z obsevanjem in 3. zdravljenje s kemičnimi sredstvi, tako imenovanimi citostatiki. Najbolj zanesljivo in zato na prvem mestu je še vedno kirurško zdravljenje. Do XIX stoletja je veljalo mnenje, da rakave bul© na debelem črevesu ni mogoče 'kirurško odstraniti. Prvo operacijo take bule so izvršili’ šele 1833 leta v Lyonu. Velik vzpon pa je operativno zdravljenje raka* na debelem črevesu in danki doseglo v prvih desetletjih našega stoletja. Pravočasna operacija danes omogoča bolniku popolno ozdravljenje. Osnovno načelo operativnega zdravljenja je, da odstranimo oboleli del črevesa in spojimo preostalo črevo. Če je potrebno odstraniti večji del debelega črevesa in danko, moramo napraviti na trebuhu novo odprtino za odvajanje blata. Pogosto se bolnik te posledice operacije ustraši in s težavo privoli v operacijo. Iz pogovorov z bolniki', s katerimi vzdržujemo redne stike še dolgo po zdravljenju vemo, da se le ti nanovo odprtino za blato tako navadijo, da lahko žive povsem normalno življenje, kot pred operacijo. Ker so obolevanja za rakom na debelem črevesu in danki v porastu, je ljudi s tako odprtino za odvajanje blata na trebuhu danes po svetu več in več. Kot o-zdravljeni se vrnejo k svoji družini in v svoj' poklic. Na drugem mestu je zdravljenje z žarki, ki ga lahko s pridom izvajajo bodisi samo ali pa v zvezi z kirurškim zdravljenjem. Kombinacija obsevalnega in operativnega zdravljenja se je pokazala za uspešno in se je na onkološkem inštitutu pogosto poslužujemo. Tretji možni način zdravljenja je kemoterapija. Namen tega zdravljenja je, da bi zavrti razmnoževanje rakavih celic, ki so se morda že razse-jiale po organizmu in vgne-zdrile v drugih organih. To novejše zdravljenje vsekakor pomeni napredek v zdravljenju rakavih obolenj nasploh in tudi pri raku na debelem črevesu in danki dosegamo določene uspehe. Usoda pravočasno operiranih bolnikov je zelo .u-godna. Zaradi precejšnjega števila zakasnelih primerov pa v povprečju dosegamo le okoli 50% dokončno ozdravljenih. Na kraju lahko povzamemo, da je zdravstvena prosvetljenost bolnika e-den od odločilnih dejavnikov za njegovo usodo. ^Uspeh zdravljenja z načini, ki so nam danes na voljo, je tem večji*, čim manjša je rakava razrast, ko pride bolnik v rake strokovnjaku. Če opazimo enega ali drugega od naštetih bolezenskih znamenj, torej' čimpreje k zdravniku*. Doc. dr. Franc Lukič, specialist kirurg