Od 1. nor. dal)«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva nl.6/IIL TeL 40-01 do 40-05
mm^bm aBHiH^ mk^*. ^B MMMMM^^.	ček. ra!.: LJubljana
lii^"^ HH^ W	št. 10.650 za naroč-
Hi T| WBM JH^ B m^m ^■Br	w m no in 10.349
M m nv m M
^^ JBW m ^HL	^ TeL 40-01 do 40-05
^^^^^ ^	Celje, Ptuj,Jesenice,
Kranj, Novo meato.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku-	Trbovlja.
Kako je bil zavzet Tobruk
Angleži javljajo 20.000 ujetnikov, med njimi 4 generale, I admirala in 200 zaplenjenih topov. Angleške izgube ne dosegajo 500, italijanskih ranjencev so odpravili že 2000
Angleške motorizirane čete napredujejo že proti Derni
stvo sploh ni delovalo. Pri napadu na Bardio je morala angleška divizija tankov, ki je drvela v trdnjavo in podila pred seboj nasprotnika, vzdržati v enem samem dnevu 18 letalskih bombnih napadov. Tokrat pa nohonega. Angleško letalstvo je nasprotno lelalstvo že prej izločilo iz l>ojev.
V	Abesiniji
Kartum, 23. jan. t. Reuterjev poročevalec Young poroča z abesinske meje, da se na velikem abesinskem prostoru. ki leži zahodno od jezera Tsana ( l ana) med Modrim Nilom in reko ■Selit, razvijajo zanimivi vojni dogodki. Italijanske čete se umikajo. Nova abesinska brigada, ki jo je pregledoval bivši abesinski nc-guš, je že odšla v gorovje. Vojno poveljstvo je mnenja, da do jezera Tsana, odnosno do Gon-darja samega ne bo zadela na večji italijanski odpor. Italijanske posadke se hitro umikajo iz abesinski!) obronkov tja proti velikim vojaškim cestum v notranjosti.
Reuter.ev poročevalec opisu e podrobnosti napada na Tobruk in pomen angleške zmage
V	bližini Tobruka, 23. januarja. Reuter: Z opazovalnice, ki obvladuje »nikogaršnjo zemljo«, sem videl vojsko generala Wavella, ko se je pripravljala za veliki napad na Tobruk. Imperialne čete so sestavljene iz britanske in avstralske pehote ter iz mehaniziranih čet. Glavni napad je veljal vzvišenemu ozemlju med tobruškim polkrogom in tobru-ško luko, kjer so Italijani utrdili svoje postojanke. Ko so avstralske čete prestrigle bodeče žice, so se zgodaj zjutraj tanki spustili proti svojemu cilju. Za njimi je šla pehota, predvsem Avstralci. Ostale čete so takisto krenile proti svojim ciljem. Ostanek čet je krenil na desno in na levo v notranjščino tobruškega polkroga, čisteč topniške postojanke. Naše moštvo jc prodiralo za topniškim zajjornim ognjem, ki se je pomalem pomikal naprej. Italijanske topove v prvih vrstah smo hitro prisilili k molku. Pol ure po začetku napada se je moglo videti, kako prodirajo tudi kolone za oskrbo in enote Rdečega križa skozi prebiti obrambni pas. Ostali sovražnikovi topovi so nadaljevali svoje srdito streljanje. Tedaj sem opazil strahovit prizor. Na tisoče italijanskih vojakov, ki smo jih obkolili, se je zua-šlo sredi ognja svojih lastnih tojx>v. Granate so eksplodirale sredi med njimi in mnoge izmed njih je zagrnil dim, drugi so se pa razbežali na vse strani.
Ko sem prispel na mesto, kjer so bili topovi, prvi cilj napada, sem izvedel, da so jih Avstralci zaplenili v dveh urah, namesto v štirih, kakor je to določil glavni štab. Mnogo topov je dobilo direktne zadetke našega topništva, bolničarji so pa že izkazovali pomoč ranjenim vojakom. Naša vojska je obvladala utrdbi Solare in Airente za Tobrukom, ki obdajata luko. Neki častnik je rekel: »Na-prej mislimo zavzeti ti dve utrdbi, tedaj bo tudi utrjeno taborišče Pilastrino, ki ga takrat še nismo mogli zavzeti, odrezano in brezplodno.« Kakšni dve uri pozneje sem prisostvoval poznejši fazi boja. Na moji strani se je širila peščena dolina, spuščajoča se proti Tobruku. Nad luko se je dvigal črn dim, ki je prihajal od petrolejskih skladišč — dokaz za delovanje naših letal. Na velikanski puščavski površini je vrvelo kakor v mravlji-
t
šču. Čete so bfez posebne naglice, a po načrtu prodirale v jx>polnem redu proti svojim ciljem, in sicer strojničarji, tanki, oklepni vozovi in pehota. Med tem časom so baterije za menoj bombardirale prednje sovražnikove utrdbe. Pod mrak sem krenil proti Tobruku in sem si ga ogledal s hriba. Velika ladja, zasidrana v pristanišču, ie bila v plamenih, prav tako tudi ostale ladje. Videl sem jambore potopljenih ladij, moleče iz vode. Križarka »San Giorgio* je bila vsidrana pri vhodu v luko. Tedaj sem izvedel, da so Britanci zavzeli prvo utrdbo in najbrž že tudi drugo. Noč jc legla na zemljo in topniško streljanje je prenehalo. Tedaj sem si mislil, da je končni napad odložen na drugo julro.
Medtem ko so Avstralci zavzemali topniške fiostojanke v središču Tobruka, so oklepne divizije, med njimi tudi francoske svobodne čete, potiskale garnizijo proti zahodnemu delu me<sta. Med temi 0|>eracijami se ni prikazalo niti eno italijansko letalo. Britansko letalstvo je nesporno obvladovalo zrak. Ujeli smo bili že okoli tisoč Italijanov in za-lenili mnogo tojiov. municije in avtomobilov. Ka-or v Sidi-el-Baraniju in v Bardiji so bile britanske izgube zelo majline.
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 23. jan. t. Poročilo št. 230 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Zelo srdita bitka med utrjenimi postojankami Tobruka se je nadaljevala včeraj ves dan. Šele popoldne so avstralske čete prodrle v mesto Tobruk, kjer je bilo vse zažgano, staro ladjo »Son Giorgio« smo pu razstrelili z dinamitom. V zahodnem odseku utrdb traja še zmeraj silno srdit od|M>c proti sovražnikovemu napadu. Italijanske črte, zbrane v Tobruku, so sestavljene iz ene same divizije in nekaj oddelkov mornarice in graničar.jev. Celo sovražnik je prisiljen priznati, da so izgube njegovih petih divizij, ki so izvrševale napad na mesto, izredno težke. — Naša letala so bombardirala zbirajoče se sovražnikove čete. Sovražnikova letala so napadla več krajev v Libiji in povzročila nekaj škode.
V	Vzhodni Afriki: Na sudanski fronti delovanje topništva in patrulj. V jiokrajini Gala-batu delovanje patrulj. V pokrajini iSerui smo zavrnili s protinapadi sovražnikove napade in prizadejali sovražniku občutne i/gube.
V	Egejskein morju so sovražnikova letala skušala napasti noko naše letalsko oj>orišče, ko so jih pa naši protiletalski tnjiovi sprejeti z obstreljevanjem, so odletela, še pr,eden so povzročila kakšno škodo, fino letalo jc, zadeto od naših baterij, treščilo v plamenih v morje. Neko drugo letalo tipa, ki vzleti s katapulta, so naši lovci zbili v bližini nekega sovražnikovega oporišča. V noči od 22. na 23. t. m. .so britanska letala napadla Catanijo in druge kraje na Siciliji, ne da bi povzročila kakšno škodo.
Mnenje v Italiji: Ni važno
Rim, 23. jan. DNB. »Giornale d'Italiac piše v zvezi s padcem Tobruka: Po padcu Bardije smo pričakovali dogodke, ki so se zdaj odigrali v Tobruku. Toda ti dogodki ne bodo Vplivali na nadaljnji jx»tek vojne, ne na borbenost in ne na odločnost Italije za nadaljnje vojskovanje. Kakor v Bardiji. so se italijanske čete izredno hrabro borile v Tobruku in so vredne velikega sj>ošto-vanja spričo svoje hrabrosti v boju z mnogo močnejšim sovražnikom.
Pred večjimi boji v Albaniji
Južna Amerika v sedanji vojni
Med vzroki, ki so vplivali na vlado Združenih držav Severue Amerike, da bodo Angliji dobavljale vojni material v skoraj neomejene!« obsegu, niso same politični interesi, ampak, kakor se razume samo po sebi, tudi gosjiodarski. Treba je braniti liberalni gospodarsiu sistem, zgrajen na zlati valuti, na svobodni trgovini in na možnosti, da ima Amerika slej ko prej s svojimi produkti in izdelki prosto pot v vsem svetu.
Pri tej politiki igra zelo važno vlogo tudi Južna Amerika. Hkrati ko se bo zaradi dobavljauja vojnega materiala Angliji ameriška proizvodnja pognala do višine, ko se bo za to dobo zmanjšala in sčasoma popolnoma odpravila brezposelnost in si bo Amerika izposlovala od Anglije še nadaljnje gospodarske in strateške koncesije, bodo Združene države Amerike lahko gospodarsko zagospodovale tudi nad državami južne ali latinske Amerike, kakor ji danes pravijo. Doslej sta bila največja gospodarska tckmeca Severn1; Ameiike na tem območju ^Velika Britanija in Nemčija. Danes sta ti dve državi v političnem in gospodarskem življenju Južne Amerike izločeni, medtem ko je Južna Amerika zdaj popolnoma odprta Združenim državam Severne Amerike z vsemi svojimi ogromnimi zakladi na surovinah in s svoja veliko potrebščino po trgu Združenih držav. Tudi politična svoboda držav Južne Amerike nima danes tiste obrambe, ki jo je imela, dokler so Severna Amerika, Velika Britanija in Nemčija tekmovale med seboj na političnem in na gospodarskem poprišču in tako same skrbele za tisto ravnovesje sil, ki je potrebno državam Južne Amerike, da ohranijo tudi svojo politično neodvisnost v vsakem pogledu. Pri tem seveda ne mislimo na suvereniteto nad lastnim prostorom, ki je nihče ne ograža, ampak na večjo ali manjšo politično odvisnost od inozemstva in inozemskih držav, ki naravno sledi iz prevelike gospodarske odvisnosti. Danes ni med Južno in Severno Ameriko nikogar, ki bi mogel preprečiti, da ne bi Združene države izvajale vsega svojega mogočnega političnega in gosjx>darskega vpliva nad Južno Ameriko, razen če bi ta predstavljala politično enoto ali pa vsaj trdno povezano skupnost latinskih držav, za kar pa niso dani danes nobeni realni pogoji, razen neke nacionalne ideologije, ki pa plava po zraku.
Vojska v Evropi je povzročila v državah latinske Amerike izredno gospodarsko stisko. Tako je Brazilija izgubila za svoj najvažnejši izvozni produkt, to je za kavo, skoraj ves evropski trg, bodisi zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, to je trgovskega ladjevja, bodisi zaradi pomanjkanja zlala in deviz, bodisi zaradi blokade Atlantskega in deloma tudi Tihega oceana. Večina delavstva je zato brez posla in ta brezposelnost se bo Čedalje bolj večala. Podobne razmere vladajo v Čilu, ki dobiva največji del svojih dohodkov iz izvažanja umetnih gnojil, tako imenovanega guana. in soii-tra, pa tudi od izvoza bakra, ki ga je v Čilu v izobilju. Vrednost izvoza iz čila v Veliko Britanijo je bila lanskega leta za 500 milijonov dinarjev v našem denarju nižja kakor leta 1939, ker Anglija zaradi že povedanih vzrokov ne more dobavljati iz Čila živil, volne, solitra in bakra. Nič manjša ni gospodarska stiska v Argentiniji, ki bo, če všte-jemo še vse leto 1941 imela 15 milijonov ton žita odveč, ki ga ne bo mogla nikomur prodati in ga bo morala sežgati ali za kurivo porabiti, kakor to Brazilija že dela z ogromnimi kupi svoje kave.
Združene države Severne Amerike temu ne morejo odpomoči s tem, da bi nakupovale poljedelske produkte južnoameriških držav, ker imajo tega blaga same ne samo dovolj, ampak še preveč. Kakor je izračunal znani ameriški gospodarski politik Hanaen, znaša vrednost prebitka vseh produktov tako v Severni kakor v Južni Ameriki, ki se izvažajo drugam, približno 2 milijardi dolarjev. Od tega zneska odpade na latinsko Ameriko skoraj polovica, na Kanado 300 milijonov, na Združene države Severne Amerike pa 750 milijonov. Iz tega je razvidno, da Združene države niso zmožne sprejeti ogromni prebitek produktov Južne Amerike, ko pa niti svojih lastnih prebitkov ne morejo izlepa izvoziti. V teku sedanje vojne so mogle Združene države Severne Amerike izvoziti iz Južne Amerike samo za 31% več blaga, kakor pred vojno, medtem ko se je njihov izvoz v Južno Ameriko zvišal za 50%. Gospodarski položaj je torej za Južno Ameriko neugoden in stiska se bo seveda še povečala.
Severnoameriške države pomagajo Južni Ameriki s tem, da ji dovoljujejo velika posojila, ki pa po soglasni sodbi gospodarskih strokovnjakov pomenijo samo kapljo v morje in bodo v nekem oziru imela celo slabe učinke. Treba bi bilo vse južnoameriško gospodarstvo popolnoma preurediti, da bi bilo kos sedanjim razmeram; to pa je zaenkrat nemogoče. Seveda si Združene države Severne Amerike prizadevajo, da lak položaj kar moč izrabijo zase, in razen gospodarske pomoči so začele ludi veliko propagando, da se okrepijo gospodarski in kulturni odnošaji med Unijo Severne Amerike in državami latinske Amerike. Seveda ta propaganda zadeva na odpor nacionalne misli v latinski Ameriki in ta odpor ni majhen. Ob priliki, ko si je zdaj ameriška vlada na podlagi sklepa pan-ameriške konference začela graditi vojaška oporišča v ustju La Plate, so se naenkrat vznemirile vse države, ki imajo v tem porečju svoje interese: Uruguay, Argentina, Brazilija in Paraguay. Znano je tudi, da je največja južuoameriška država, ki krije v sebi še ogromne politične in gospodarske možnosti za bodočnost in zalite/a velikega upoštevanja, to je Brazilija, tudi, kar se tiče politične ideologije, zelo v nasprotju s severnoameriško demokracijo. Zato ni čudno, da si latinska Amerika želi čimprejšnjega konca sedanje vojne, ker dobro čuti, da čim delj bo ta vojna trajala, tem bolj bo ogrožena latinska Amerika, da popolnoma podleže vplivu aiogočne Unije na severu.
Ker Združenim državam Severne Amerike ni ljubo, če bi se v Južni Ameriki širilo in utrjevalo tako nerazpoloženje, zato si seveda prizadeva, kako bi Južno Ameriko odškodovala zato, ker je izgubila evropsko tržišče. To nalogo pa morejo Združene države izpolniti le, če čimbolj zvišajo svojo vojno produkcijo v korist Angliji, hkrati pa tudi produkcijo v svoj lastni prid, da bodo mogle nakupovati čim več sirovin iz osrednje in Južne
Angleška poročila
Kairo, 23 januarja, t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Angleške imperialne čete so včeraj zvečer zasedle trdnjavo Tobruk z vsem utrjenim ozemljem. Operacije se sedaj nadaljujejo na ozemlju zahodno od Tobruka. V Tobruku smo zajeli dosedaj nad 2 0 tisoč ujetnikov, med njimi je en poveljnik armadnega zbora, en divizijski poveljnik, dva druga generala, en udmiral ter večje število višjih generalštabnih častnikov suhozemske vojske in vojne mornarice. Skupno je bilo v tem odseku ujetih osem častnikov z generalnim činom. Med vojnim plenom smo dozdaj našteli okrog 200 topov raznih kalibrov. Drug vojni material, ki je velik, še ni bil preštet. Izgube angleške vojske ne dosegajo 300 mrtvih in ranjenih, število mrtvih in ranjenih pri sovražniku še ni ugotovljeno. Dosedaj pa je bilo odpravljenih v zaledje že nad 2000 ranjenih italijanskih vojakov.
V	Eritreji so angleške imperialne čete ▼ stalnem stiku z umikajočim se sovražnikom. Angleške čete so zasedle zdaj postojanke, ki obviudajo Biscia in B a r e n t u. Operacije se zelo uspešno in hitro nadaljujejo.
V	Abesiniji nadaljujejo naše čete pritisk na sovražnika vzhodno od M e t e m e.
V	K e n j i nadal jujejo imperialne čete svojo ofenzivo v polni meri in na vsej črti. Sovražnik se je na vsem prostoru umaknil iz Kenje v pokrajine za mejo.
20.000 ujetnikov
Kairo, 23. jan. t. Reuter: Dodatno k svojemu prvemu uradnemu poročilu sporoča vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade:
Skupno število ujetnikov v Tobruku cenijo sedaj na 20 tisoč. K tej številki je vključena italijanska metropolitanska Gl. divizija, 1.500 mož pomorske posadke. 700 mož posadke potopljene križ.arke »San Giorgio«, vojaška policija, uradništvo in stotine tehničnega osebja.
V	Tobruku je v normalnih časih prebivalo 10.000 civilnih prebivalcev. Italijanske oblasti pa so evropske pripadnike odselile, tako, da je med civilnim prebivalstvom ostalo v Tobruku samo še ono arabskega in judovskega porekla.
Letalski napad na Derno
Kairo. 23. jan. t. Reuter: Letalsko poveljstvo poroča: Derna, in sicer mesto in letališče, je bilo hudo bombardirano v noči na 21. jan. Več ton bomb je bilo vrženih na vojaške zgradbe iji druge vojaške cilje. Nastali so požari, ki so bili vidni še na razduljo 130 km. Nastale so velike eksplozije. Drugi letalski napad je bil na A polon ia, ki ježi 150 km zahodno od Derne. Od teh poletov se ni vrnilo eno letalo.
Naša lovska letala so bila včeraj ves dan pod nebom, ko je armada napredovala jx> puščavi. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno nad Si d i Meghereb, ki leži 40 km zahodno od Tobruka.
Sedaj na — Derno
Kairo, 23. jan. t. Reuterjev dopisnik poroča s fronte, da se angleški motorizirani oddelki nahajajo že pred nadaljnim obalnim mestom Derno, ki leži 250 km daleč od Tobruka. Angleške motorizirane čete so, kakor je bilo javljeuo pred 1(1 dnevi, že zasedle mesto, pristanišče in letališče v EI G a z a 1 a , ki leži 200 kni dalje proti zahodu ter so takorekoč že očistile ves puščavski prostor na jugu. Po zavzetju Tobruka se bo takoj brez prestanka začelo obleganje Derne. Angleška taktika se je v tem pogledu izkazala kot izborna. Medtem ko namreč en del njenih čet oblega obalne trdnjave, so motorizirane čete že zdavnaj prej dosegle zunanjo okolico naslednje trdnjave, ko je prva trdnjava padla, se takoj začne obleganje naslednje, medtem ko motorizirane čete drve spet dalje do prihodnje postojanke ter pripravljajo obleganje.
Italijansko letalstvo
Kairo, 23. jan. t. Reuterjev poročevalec poroča, da pri napadu na Tobruk italijansko lelal-
Cesta it Tobruka proti Derni
Amerike. To je ogromen eksperiment, kako pa se bo posrečil in komu bo na koncu prišel v prid, na to danes še ni mogoče odvrniti.
Grška poročila
Atene, 23. jan. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 88 grškega generalnega štaba se glasi:
Grške čete so pri uspešnih krajevnih nastopih zajele 150 sovražnih vojakov ter zaplenile nekaj vojnega materiala. Naša letala so z uspehom bombardirala razne vojaške cilje na fronti.
Sovražila letala so včeraj metala bombe na področje pri Janini. Bombe niso povzročile niti škode, niti niso zahtevale kakšno človeško žrtev.
Vladni tolmač je na konferenci tiska v svo-iKidnem razgovoru s časnikarji dejal, da ima grško poveljstvo vtis, da Italijani v velikih prevoznih letalih, ki jim jih je posodila Nemčija, spravljajo čete v Albanijo. Poročila ameriških dopisnikov, da so Italijani zadnje čase prepeljali v Albanijo že 18 novih divizij, pa so fantastična, kajti k divizijam ne spada samo moštvo, marveč tudi tehnična oprema in municija. Grški generalni štab se zaveda, da mora biti pripravljen na protiofenzivo, ki jo mora novi poveljnik že iz prestižnih razlogov izvesti, toda tudi Grki so pripravljeni in so včeraj, ko so odbili hud italijanski protinapad v odseku na Klisuri, pokazali, da imajo sredstva, da zadržijo še tako hud nasprotnikov naval na svoje postojanke. Tolmač vlade je dodal, da so bili zelo hudi topniški boji okrog izvirov roke .Skumbe in reke Dovoli. Italijani so tamkaj močno utrjeni, kakor je pokazal napad grških pehotnih čet na postojanke pri naseljih Malina in Iludište. Velike ovire grškemu napredovanju dela italijansko težko topništvo, ki so ga uspeli postaviti na Mokro planino, od koder obvladajo obalo Ohridskega jezera.
Atene, 23. januarja. Reuter. Pooblaščeni grški zastopnik je snoči izjavil, da so Grki včeraj odbili štiri sovražne protinapade. Ti protinapadi so imeli za cilj, da bi si sovražnik priboril važne postojanke v osrednjem prostoru. Italijani so imeli izgube in so opustili nadaljnje po^kuso.
štirje italijanski napadi odbiti
Ncwyork, 23. jan. b. Poročevalci ameriških agencij v Albaniji poročajo danes dopoldne naslednje: Včeraj je bosnela ena od najkrvavejših bitk na srednjem delu albanskega bojišča. Po |>o-ročilih iz grških uradnih krogov, so bili odbiti štirje zelo močni napadi italijanskih čet na sektorju severno od mesta Tepeleni. Vsak napad je bil prijiravljen s topniškim obstreljevanjem. Ena in druga stranka sta hoteli napraviti z granatami prodor v bojnih vrstah, skozi katerega bi morala prodreti pehota.
Delovanje angleških bombnikov
Atene, 23* jan. t. Atenska agencija poroča: Angleška bombna letala so bombardirala vojaške naprave v Beraiu v Albaniji ler voj. transporte na cesti med Beratom in Klisuro. S sovražnimi lovci se je razvila bitka, toda angleška letala niso trpela nobene škodo.
Ponoči so angleški bombniki napadli Marico na otoku Rodos Na letališče je padlo veliko število bomb, ki so zažgale vojaške zgradbe. Vsa letala so se vrnila.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 23. jan. Uradno poročilo št.
230:
Na grški fronli akcije krajevnega značaja, pri katerih je sovražnik imel občutne izgube. Pri nekem sovražnikovem napadu na neki kraj v Albaniji je neko naše lovsko lelalo dohitelo sovražnikova letala in eno od njih sestrelilo, oslala pa pognalo v beg.
Zagrehkkn vremenska napoved: Oblačno, eventualno lokalne padavine.
Zemunska rrrm. napoved: Pretežno oblačno. Ponekod nekoliko dežja. Toplota brez posebne iz-premembe.
PoMtai
Poročilo o nemškem zborovanju v Mariboru
Graška »Tagespost« prinaša dolgo poročilo o zborovanju Ncmcev v dravski banovini ter pravi, da se jc tega zborovanja udeležilo 1100 narodnih zastopnikov. List pravi, da je središče zborovanja bil govor nemškega »Gaufiihrerja« protestantovske-ga pastorja Johanna Barona ki je med drugim v svojem govoru tole naglašal: »Usoda nam je dopustila, da smo smeli doživeti ta dan svoje skupnosti. Že desetletja dolgo se to ni dogajalo, da bi bili nemški ljudje tako sklenjeno in enotno mogli izpovedati svojo voljo. Daaes smo med seboj, kakor še nikoli ne. Še nikoli ni bila zbrana tako »čedna družba«. Perlustrirani, fotografirani in nazadnje od nas samih še enkrat kontrolirani, smo danes res med seboj. Ni pa bilo vedno tako. Še pred leti smo bili raztrgana in razbita množica . .. Teh pet let, ki so za nami, so bila leta boja, kjer smo bili brez orožja. Bili so bridki časi. Žrtve so bile potrebne. V teh petih letih so hoteli dokazati, da smo čisto majčkena manjšina. Kdor pa s številkami dela, mora tudi svojemu nasprotniku dovoliti, da se jih poslužuje. Če bi hoteli, bi lahko postavili protiračun: Tukaj nas sicer res ni posebno veliko, toda v vsej državi nas pa je skoro 50% enega izmed treh državnih narodov. Če bi šlo le za število, bi celo lahko zahtevali eno ministrsko mesto. Toda tega ne storimo... Hočemo živeti, delati in na tej zemlji biti doma! Čeprav nas je tukaj malo, vendarle lahko zagotavljam, da je naša zavest, da pripadamo 80 milijonskemu narodu, večja, kakor na zavest, da smo tukaj le manjšina.«
Ali naj učitelji dobe uniforme?
Po belgrajski »Narodni odbrani« posnemamo, da je v glasilu jugoslovanskega učiteljskega društva, v »Narodni prosveti« anketa o tem, ali naj učitelji dobe uniforme. Med drugim sta 6e oglasila dva učitelja, Nikolič, ki je za uniformo, in Milen-kovič, ki je zoper njo. Kratka vsebina Milenkovi-čevega članka bi bila ta: »Naš narod nima rad uniforme, pred njo nima spoštovanja, marveč strah. Če bi že moral biti kak enoten kroj za učitelje, bi bila za nje bolj primerna narodna noša kakor pa uniforma. Tudi ni resnica, da bi bila uniforma cenejša kakor c:v:li.a obleka, marveč je narobe resnica. da je uniforma dražja... Ako ima g. Nikr>lič kake boljše razloge za uniformo, naj jih pove, učiteljstvo pa bo prav rado sprejelo vse, kakor sprejema tudi drugo, kar koristi moralnemu d/iga-niu našega naroda. Prepuščamo uniformiranje tistim nacijam, ki imajo tudi možgane že uniformirane, zato pa vzgajajmo človeka, ki bo v svoji zavesti in vesti vedno nosil delo, red, lepo vedenje, disciplino, spoštovanje in dostojanstvo.«
Pravda dr. Boškoviča in bratov Stankevičev
Znani voditelj vojvodinske SDS dr. Dude Boškovič ter bivša narodna poslanca Gjura in Stani-mir Stankovič se tožijo zaradi razžaljenja časti. Prvi je bratoma očital, da sta nepravilno dobila neko zemljišče ali nekaj podobnega. Onadva sla ga zaradi tega tožila ter izjavila, da jc dr. Baškovič bil deležen nekega zemljišča zaradi svoje politike. Zdai jc dr. Boškovič tožil. V sredo 22. t 1. se je pred belgrajskim sodiščem nadaljevala obravnava, ki je bila že prekinjena. Pri tej obravnavi sta brata Stankoviča, kakor posnemljemo po belgrajskem »Vremenu«, trdila, da dr. Boškoviča nista hotela osebno žaliti, medtem ko je dr. Boškovič dejal, da tistih 120 hektarjev zemljišča, ki sta mu ga Stankoviča očitala, ni dobil protipostavno. Stankoviča sta še na koncu dejala, da imata v rokah sodno potrdilo, ki je iz njega razvidno, da je dr. Boško-vičeva pravica na tistih 120 hektarjev zemlje, ki jo zdaj ima, bila precej osporjena, da pa je pozneje nekako znal doseči, da mu je zemljišče končno pripadlo Stankoviča sta še trdi'a, da je sedanji minister za kmetijstvo dr. Čubrilovič dr. Boškoviču dodelil tistih 120 hektarjev. Kakor hitro pa sta izrekla, da imata v rokah sodna potrdila, je dr. Boškovič zaklical. da to ni res, nakar je bila obravnava spet preložena.
Prepovedan angleški list v Belgradu
Domači in tuji listi poročajo, da je v Belgradu bilo prepovedano izhajati angleškemu propagandnemu listu »Intercontinent Press«, ki je bil nadaljevanje prejšnjega angleškega propagandnega lista »Bri-tanova«, ki ie tudi izhajal v Belgradu. Jugoslovanske oblasti so ta časopis prepovedale zato, ker je izhajanje takega lista nezdružljivo z nevtralnim stališčem in politiko Jugoslavije v tem ppopadu. Angleško propagandno centralo v Belgradu na Terazijah je vodil časnikar Kozomarič, ki je bil tudi urednik obeh ustavljenih listov.
Zagrebški Kulturbund v novih prostorih
Kakor poroča graška »Tagespost«, se je nemškemu Kulturbundu v Zagrebu po dolgem iskanju vendarle posrečilo dobiti primerne prostore. V novih prostorih bo dovolj prostora za tisoč članov. List poroča: »Bivš« poljski generalni konzulat in zasebno stanovanie poljskega generalnega konzula sta bila najbolj primerna za ta namen. Ko jc bila narejena najemna pogodba z lastnikom hiše, so začeli stanovanje preurejati, da se bo Kulturbund lahko kmalu preselil v nove prostore. Dosedanji dom Kulturbunda v Kukuljevičevi ulici bo ohranjen še naprej ter bo služil za mladinski dom. Nemška mladina hrvatskega glavnega mesta, pomnožena z gojenci nemške zasebne gimnazije, je tako dobila prostore, Iti docela ustrezajo vsem zahtevam.«
Propaganda »Železne garde c v Jugoslaviji
Belgrajek; li6t »Ravnopravnost« prinaša članek, kjer se peča = pisanjem nekaterih rumunskih listov, češ da so v Makedoniji Rurnun« ter da je Makedonija ■rav za prav »latinska«, nakar pravi: »Te ofenzive jesed in peresa ne jemljemo preveč tragično. Ze večkrat v zgodovini smo dokazali, kako je treba braniti svoje meje. Take ofenzive iz čmila od one strani meje nas torej ni strah. Pač pa nas zanimajo neka znamenja, ki jih opažamo pri Romunih na tej strani meje, ki so naši državljani. Zadnje ča.se so se na slavno«tih naših Romunov začele kazati slike Codreana in vno slišali pesmi Železne garde. Ru-munski list »Nadeidea«, ki izhaja v Vršcu, večkrat prinaša članke o legionarsfccrn gibanju, o leg'onar-skih mučencih ter slike poglavitnih legiooarjev. Njegove simpatije za legionnrsko gibanje so očividne. Naša javnost sodi, da je tako uvoženo blago čim nrei treba poslati nazaj v sriginfclnih psketik*
c:
Obrtna zbornica v Ljubljani
ustanovljena
Uredba določa ustanovitev obrtne zbornice ter likvidacijo dosedanjo skupne zbornice, iz katere postane trgovsko-industrijska
Belgrad, 23. januarja, m. Na podlagi člena 1. uredbe o spremembi obstoječih predpisov in o iz-danju novih je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani ter spremembe in dopolnila uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Uredba se gla6i:
Čl. 1. Za pospeševanje gospodarskih interesov v zvezi z obrtjo se ustanovi v Ljubljani obrtna zbornica. Uredba o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1923 z vsemi svojimi spremembami in dopolnili bo veljala tudi za to zbornico, v kolikor za to uredbo ni drugačnih predpisov. Področje obrtne zbornice v Ljubljani obsega vse področje dosedanje zbornice za TOI.
Čl. 2. Odstavek 2., čl. 4. uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, spremenjen z uredbo ms. br. 690 z dne 22. maja 1940 s spremembami in dopolnili uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932, II. br. 24640, se spremeni tako, da se v točki 7. besede »Trgovinska, industrijska in obrtna zbornica« zamenjajo z besedami »Trgovinsko industrijska zbornica«, na koncu odstavka pa za točko 14. se doda nova točka, ki se glasi: 15. (obrtna zbornica v Ljubljani s področjem, označenim pod 7).
Čl. 3. V roku 15. dni od današnje objave te uredbe bo trgovinski minister postavil trgovinsko-industrijski zbornici ter obrtni zbornici v Ljubljani predsednika, podpredsednika in svetovalce z go-
osebc razrešijo dolžnosti ter na njihovo mesto postavijo druge. Naloga gospodarskih svetov je, da
izdajo nove statute zbornic, da izdajo vse, kar je potrebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnosov dosedanie trgovinske, industrijske in obrtne zbornce, da to likvidacijo izvršijo in da izvršijo vse posle, ki spadajo v zbornični delokrog.
Čl. 4. Za likvidacijo osebnih in materialnih odnosov trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice v Ljubljani veljajo predpisi čl. 38. in 39. uredbe o trgovinsko-industrijskih in obrtnih zbornicah s sledečimi spremembami:
1.	Ravnateljstva zbornic morajo prevzeti osebe trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice v Ljubljani. Pri predsedništvu obrtne zbornice se bo določilo, koliko nameščencev dosedanje trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice bo prevzela obrtna zbornica. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo o tem odločal ban dravske banovine.
2.	Obrtna zbornica v Ljubljani izjemoma iz odredbe čl. 394., točke 11., zakona o obrtni, ne bo imela pokojninskega sklada za svoje uslužbence ter bo morala vse zavarovati pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Čl. 5. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, obvezno moč dobi 15 dni po tem.
Prednjo uredbo o ustanovitvi obrtne zbornice v Ljubljani so podpisali vsi člani kraljevske vlade ter je s tem na posredovanje in zahtevo vseh naših činiteljev ugodeni davni želji slovensega obrt-
spodarskim svetom. Po potrebi se postavljene 1 ništva po lastni stanovski zbornicL
Rooseveltov odposlanec prišel v Belgrad
Polkovnik Donovan je časnikarjem dal izjavo o svojem potu
Belgrad, 23. jan. m. S snočnim ekspresnim vlakom je dopotoval v Belgrad iz Sofije posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan. Eks-presni vlak je prispel s 43 minutuo zamudo. Na železniški postaji je polkovnika Donovana sprejel ameriški poslanik na našem dvoru, z osebjem ameriškega poslaništva. Navzoči so bili tudi domači in inozemski časnikarji.
S postaje se je polkovnik Donovan odpeljal na ameriško poslaništvo, kjer ostane gost ameriškega poslanika ves čas bivanja v Belgradu. Danes je imei Donovan prvi sestanek z našimi voditelji in odgovornimi cinitelji.
Opoldne pa je sprejel domače in tuje časnikarje v ameriškem poslaništvu, v palači Jadranske podunavsko banke. G polkovnik Donovan se je prisrčno rokoval z navzočimi časnikarji, na kar je ameriški poslanik povedal navzočim, da ga g. polkovnik naproša, naj pove časnikarjem, da posebne izjave nima, pač pa bo prav rad v okviru možnosti odgovarjal stavljenim vprašanjem. Nato jc g. Donovan spregovoril, vidno izredno dobro razjjoložen:
»Izredno sem srečen, da sem mogel obiskati vašo državo.« Takoj jjo teh besedah so se začela vprašanja časnikarjev, ki so med drugim vprašali, ali prihaja g. polkovnik sedaj prvič v Jugoslavijo. G. Donovan je odgovoril, da je sedaj drugič v Belgradu, prvič je bil pred zadnjo svetovno vojno.
Naslednje vprašanje, ki so ga časnikarji postavili, se glasi:
»Kakšna jc razlika med vašim potovanjem in potovanjem Sumuer Wellsa?«
G. Donovan je odgovoril: »Razlika je zelo velika. Moje potovanje je zelo različno od potovanja Sumuer Wellsa. VVells je potoval uradno, medtem, ko jaz jjolujem čisto zasebno. Cilj mojega potovanja je, da dobim podatke o Balkanu in Bližnjem vzhodu za g. Roosevelta.«
Naslednje vprašanje: »Kako, da sto izgubili potni list? Ali ste izgubili še kakšne druge dokumente ali kaj od svoje prtljage?«
Samo j>otni list sem izgubil, o dokumentih pa ni govora, ker jih sploh nimam«. G. Donovan je s prstom pokazal na čelo in dejal: »Vse imam in nosim v glavi, razen potnega lista nisem ničesar izgubil.«
»Koga boste obiskali v Belgradu?«
»Na io v vprašanje vam bo najbolje odgovoril g. minister.« Gosp. Donovan je pokazal na g. poslanika, kateTi je časnikarjem pojasnil: »G. polkovnik je bil dopoldne pri predsedniku vlade Dra-giši Cvetkoviču, popoldne pa pri jiodpredsedniku vlade dr. Mačku, razen teh dveh bo obiskal še zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in vojnega ministra Pešiča. Mislim, da bo sprejet v avdijenco tudi pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ura sprejema pa še ni določena.«
Časnikarji so se zanimali, kako dolgo bo ostal polkovnik Donovan v Belgradu. Donovan jim je odkrito povedal: »Tega še ne vem, to ni odvisno od mene, temveč od voznega reda. Mislim, da potujem jutri zvečer.«
»Kam potujete, g. polkovnik?«
»Moja pot gre: Iz Belgrada v Atene, dalje v Turčijo, Palestino in Egipt.«
»Kdaj se vrnete v USA?«
»Tega še ne vem, gotovo je samo to, da bom meseca februarja že v Ameriki.«
»Po kateri poti se boste vračali?«
»Skozi London s Clipperjem.«
Nato je ameriški časnikar na prošnjo jugoslovanskega časnikarja vprašal g. Donovana o položaju v Ameriki ter o stikih Amerike z Jugoslavijo. Gosp. Donovan je izjavil:
»Žal za sedaj ne moreni ničesar povedati, morda pozneje.«
Časnikarji so bili radovedni, ali bo g. Donovan obiskal tudi osiščni državi.
Gosp. Donovan: »Ne, to za sedaj še ni vključeno v moj načrt.«
Na zadnje vprašanje, ki so ga časnikarji postavili Rooseveltovemu odposlancu, ali je prišel na Bližnji vzhod dajat nasvete ali zbirat informacije, g. Donovan ni odgovoril.
Po krajšem odmoru se je g. polkovnik ljubeznivo poslovil od časnikarjev in se z g. poslanikom umaknil v druge prostore.
Dr. Kulovec v avdifenci
Belgrad, 23. jan m Z drugimi člani kraljevske vlade se je vrnil v Belgrad tudi podpredsednik vlade g. dr. Maček, ki je najprej konlertral s finančnim ministrom dr. Sutejem in ministrom brez listnice dr. Barišom Smoljanom, ki sta mu oba poročala o tekočih dogodkih Potem pa je dr, Mačka sprejel predsednik vlade in zastopnik notranjega ministra g. Cvetkovič ter je imel z njim daljši razgovor.
Več političnih razgovorov so imeli v teku dneva tudi drugi člani vlade. Prav tako je imel danes več političnih razgovorov tudi g. predsednik dr. Kulovec. ki ie bil popoldne ob 6 sprejet v avdijenco od kneza namestnika Pavla.
Večer a na madžarskem poslaništvu
Belgrad, 23 januarja AA. Dne 22. januarja je cb 20.30 ckscelenca baron Bakacz Beseny, madžarski poslanik na našem dvjru, s svojo soprogo priredi! na madžarskem poslaništvu večerjo na čast Nj. kr. Visočanstva kneza namestnika Pavla in kneginje Olge Pri večerji je bila navzoča tudi grofica Tering. Poleg drugih povabljencev sta bila navzoča tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z gospo, zunanji minister Aleksander CincaT-Markovič z gospo, dvomi minister Milan Antič z gospo in dvoma dama Nj Vis. kneginje Olge ga, Lozanič.
Akademska zveza je zborovala
Nocoj ob peUh je imela oDčni zoor matična organizacija naših katoliških akademikov, Akademska zveza. Prvič se je danes izvajal ves občni zbor po novih pravilih, ki dajejo glasovalno pravico Ie delegatom posameznih društev v AZ. Občni zbor je potekel v znamenju novih pravil, ki so formulirane v dveh predlogih: eden jc za okrepitev Akademske zveze, drugi za čim večjo svobodo društev. Poročila odbornikov 60 dokazala prevladujočo moč in iniciativnost, ki jo je imela AZ na naši univerzi. Pokazalo se je tudi, koliko so v razmeroma zelo kratki dobi prispevala navou6tanovljena stanovska društva tako za okrepitev Akademske zveze same kakor tudi za zmagovit nastop katoliških akademikov v strokovnih društvih. V pretekli poslovni dobi je bilo delovanje zveze usmerjeno tudi proti komunistični propagandi oa univerzi. Tu je bilo veliko uspeha. Poudariti je treba, da so se v tej akciji pridružili katoliškim akademikom tudi mnogi pošteno misleči nacionalistični akademik; ter s tem mnogo prispevali k borbi zoper nezdrave pojave na naši univerzi.
Ko to poročamo, občni zbor še traja in še nt znan podiobnejši izid.
Belgraiske novice
Belgrad, 23. jan. AA. S poklicanega mesta smo zvedeli, da bo odrejen splošen popis vseh zalog pšenice in drugega žila (pšenične in koruzne moke itd.) v vsej državi.
Belgrad, 23. jan. m. Belgrajska univerza je začela izdajati učne knjige, ki jih bo akademikom prodajala po nizkih cenah. Kapital bo črpala iz posebnega fonda zadfžbine Lirke Celoviča, ki znaša 2 do 3 milijarde dinarjev. Dosedaj je izdala že 4 knjige.
Ljubljana, 23. januarja 1941. petih jc imela občni zbor matična or-
Ob 4. obletnici jugosiovansko-boEgarskega pakta
Izjava našega in bolgarskega zunanjega ministra
Belgrad, 23. jan. AA. Ob štiriletnici jugo-slovansko-bolgarskega pakta o večnem prijateljstvu je dul zunanji minister Cincar Markovič za bolgarski tisk sledečo izjavo:
- Oba naša naroda sta pred štirimi leti z iskrenim zadovoljstvom pozdravila podpis pakta o večnem prijateljstvu, ker sta bila prepričana, da politika dobrega sosedstva in širokega sodelovanja zagotavlja tako Bolgariji, knkor Jugoslaviji velike koristi. Ne smerno izgubiti izpred oči tudi vseh dobrih rezultatov, ki sta jih naši državi dozdaj dosegli, držeč se te politike, tako pri ojačevanju medsebojnih zvez in gospodarskega sodelovanja, knkor tudi na poprišču mednarodne politike. Ostanimo tudi v bodoče zvesti duhu pakta, ki odgovarja željam in čustvom bratskih narodov in najdimo v n jem trdno ofioro za izvedbo miroljubne politike, za katero se v sedanjem težkem položaju zavzemata i Bolgarija i Jugoslavija.
Sofija, 23. jan. AA. Za štiriletnico sklenitve pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je dal zunanji minister Popov dopisniku Agencije Avala sledečo izjavo za jugoslovanski tisk:
Na današnji dan pred štirimi leti je bil v Belgradu položen temeljni kamen za politiko miru, prijateljskega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. To je bilo storjeno s paktom o večnem prijateljstvu, v katerem so dobile svoj izraz želje obeh bratskih narodov, da bi med seboj živela v sporazumu. S paktom so bile likvidirane metode preteklosti, ki so ločevale oba naroda in so s tem slabile njuno življenjsko in odporno silo. Od tedaj do danes so se odnosi med obema državama razvijali v duhu iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Zaradi pakta o večnem prijateljstvu sta moglu oba naroda v medsebojnih odnosih, ki so s paktom nastali, mirno pričakovati usodne dogodke, ki so nastopali v Evropi ta čas in kateri so pokazali, da je bil ta pakt nujnost. Pukt vsebuje nekaj zelo
zdravega in trajnega, ker je spajajoča vez med Jugoslovani in Bolgari, ki hočejo biti pionirji svoje lastne sreče. Prežeti z ideali, na katerih sloni pakt, bodo z največjim mirom in zaupanjem gledali v jutrišnji dan. Prisrčno prijateljstvo, ki ju veže, je jamstvo za mirni razvoj, napredek in uspeh obeh narodov.
Ameriški poročevalec o dramatičnem prodiranju Avstralcev v Tobruku
Dopisnik »Associated Press« je svojim ameriškim časopisom jx>slal daljši popis bojev za Tobruk. V njeni pravi, da se je napad pravzaprav začel v ponedeljek zvečer, ko so Tobruk napadli bombniki. Po dveurnem bombardiranju so letala odletela in se je oglasilo ležko topništvo s strahovitim streljanjem, ki je trajalo eno uro in zmetalo na utrdbe na tisoče težkih granat. Potoni so se pripravili za napad tanki. Ko so bili pripravljeni, je prišlo povelje za nastop pehote. Oddelki oklopne divizije, ki je bila sestavljena iz raznih čel, največ avstralskih, kjer pa je sodeloval tudi neki znani polk iz Anglije, so nastopili. Najprej so bile porezane žične ovire, nakar sc- se skozi vrzel zakadile motorizirane čete. Topništvo Jo s strašnim zaj>ornim ognjeni ta nastop branilo ln je bil vsak poskus Italijanov, da bi iz mesta mogli izvesti protinapad skozi gorečo mrežo topovskih krogel, nemogoč. Ko so za tem ognjenim
zastorom motorizirane čete svoj posel opravile, so napadle topovske postojanke, ki so jih v dve-urnetn boju premagale. Italijansko topništvo je srdito streljalo, toda s svojim zajiornim ognjem je mnogim svojim vojakom onemogočilo, da bi se bili umaknili nazaj v trdnjavo. Nato je nastal večurni odmor. Popoldne so avstralske čete nadaljevale napad in so proti večeru že obvladale dve močni notranji utrdbi. Istočasno je vojno brodovje obdelovalo Tobruk z morske strani in iz mesta so se začeli dvigali gosti, črni dimi. I>adje v pristanišču so gorele, toda težki topovi italijanskih pristaniških utrdb so še vedno streljali. Zvečer so boji nehali in šele zjutraj ob zori so avstralske čete nadaljevale napad brez ore-stanka več ur ter so takoj jx> nol lnevu vdrie v središče mesta samega. Proti večeru so oiie zavzele vse utrdbe.
Dom za feticne v Cel[u -v spomin na f kral.a Aleksandra I.
Celje, 23. januarja.
Na današnjem zborovanju protituberkuloz-ne lige, o katerem fioročamo na drugem mestu, ie župan dr. Voršič sprožil pereče vprašanje, Kako naj se Celjani oddolže sjjominu blago-pokojnega kralja Aleksandra 1. Poročal je o vprašanju sjiomenika. Predlagal je. naj proti-tuberkulozna liga v Celju izvede akcijo, da bo postavila spomenik — v Celju prejx>trebni dom za jetične. Temu predlogu se je pridružil tudi celjski primarij dr. Rajšji, nakar je bil predlog soglasno sj>rejet. Prof. Kovačič je predlagal, naj se to vprašanje čim prej reši, nakar je bil odbor pooblaščen, naj to izvede.
Pri volitvah je bil izvoljen sedanji odbor s predsednikom ti r. Zdolškom na čelu Poročilo o delovanju protituberkuloznega dispanzerja je podal dr. Ivič. O njem poročamo na drugem mestu.
Vžigalniki
Belgrad, 23. jan. AA. Pravilnik o vžigalnikih (čl. 18) določa, da mora lastniki vžigalnikov plačati letno monopolsko pristojbino 100 din najpozneje do konca januarja vsakega leta, in sicer z nakui>om znamkic.e, ki se nalepi na ustrezajoče mesto v izkaznici (potrdilu). Zato se opozarjajo vsi lastniki vžigalnikov, da si kupijo znainkice, da se ne pregreše proti določilom monopolskega zakona. Znamkiee se dobe pri prodajalcih vžigalic na debelo. — (Iz pisarne uprave drž, monojx>lov.)
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 23. jan. b. Danes zjutraj ob 9 je umrl v Zagrebu v starosti 63 let dr. inž. Fran Hanaman, profesor tehniške fakultete zagrebškega vseučilišča.
Kruh iz plesnive moke v Belgradu
Belgrad, 23 jan. m. Ker se v zadnjem času v prestolnici ponovno dogaja, da so prestolniški peki prodajali kruh iz plesnive moke. je mestna občina po svojih organih pregledala skladišča pekov. Organi mestne občine »o na več krajih res zalotili plesnivo moko Tako so v Pekarski zadrugi našli 32 vreč plesnive moke. Organj oblasti so to moko zaplenili ter bo vzorec te moke pregledan v občinskem kemičnem laboratoriju Tako hoče občina dokazati, da so nekateri brezvestni peki re* prodajali kruh iz plesnive moke O vsem tem je mestna občina obvestila tudi upravnika mesta Belgrada g. Drinčiča zaradi nadaljnjega poslovanja.
„Rcmunija - razklana v dva tabora"
Nasprpti vladnemu poročilu, da jo v se v najlepšem redu, poročajo bolgarski in ameriški viri o pravi državljanski vojni po vsej državi — Horia Sima sedi v Berlinu in čaka — Madžari upajo, da bodo poceni prišli
do južne Transilvanije
Poročilo generala Antonesca: vse v redu
London, 23. jan. t. Ass. Press: Romunsko poslaništvo v I/ondonu je objavilo naslednje službeno sporočilo:
General Antonescu je s pomočjo romunske armade gospodar položaja v državi. V Bukarešti in po nekaterih krajih v podeželju so še nekatera gnezda, kjer se drže uporniki, v ostalem pa vlada po vsej Romuniji mir in red.
Sporočilo daje nato kratek pregled dogodkov. Iz njega je razvidno, da so v torek oddelki legionarjev Železne garde v Bukarešti in ponekod v podeželju povzročili nerede in zahtevali ustanovitev nove vlade, ki naj bi bila izključno legionarskega značaja. Pouličnih bojev nikjer ni bilo, čeprav je morala ponekod armada nastopiti z orožjem, da brani samo sebe in državno lastnino. V Bukarešti sta bila ubita dva upornika, v Ploestiju štirje, v Brajli pa 15.
„Dva tabora, ki se med seboj kol eta"
Budimpešta, 23. jan. m. Po zadnjih poročilih iz Bukarešte so bile včeraj m danes ogorčene borbe med legionarji in vojsko. General Antonescu je oklical obsedno stanje po vsej Romuniji, toda najbrž prepozno. Ogorčene borbe med legionarji in redno vojsko so zavzele tak obseg, da ni mogoče vedeti, kdaj in kako bodo ustavljene. Generalu Antonescu pomaga samo en del vojske, in sicer tisti, ki so bili pod poveljstvom Jorge in Madarua. Romunija se je razdelila v dva tabora, ki se medsebojno koljeta. Članom Železne garde so se v mnogih krajih pridružili kmetje, s čemer se je zmešnjava v Romuniji še povečala. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Iz pripovedovanja beguncev je razvidno, da so najbolj krvavi boji v Bukarešti in Brašovi.
General Dragainu koraka s svojo armado na Bukarešto
Kje je trenutno general Antonescu, ni znano, prav tako ni znano bivališče Horia Sime, nepotrjene so vesti, da je Horia Sima v Berlinu. Radio centrala poroča, da je general Dragainu na čelu 5. armade pričel korakati proti Bukarešti. Ni znano, če je ta general s svojo armado na strani generala Antonesca ali na strani Železne garde. Deneral Dragainn je znan kot eden najodločnejših romunskih višjih častnikov. Člani Železne garde so menda zasedli Konstanro, Brajlo, Jassy ter še nekaj drugih važnejših mest. Tudi del romunske mornarice in letalstva se je pridružil upornikom.
Prav tako vznemirljive vesti prihajajo iz južnega Erdelja. Srditi notranji boji divjajo v Sebinju, Temešvaru in Lubošu.
Del armade z uporniki
Sofija, 23. jan. m. Po poročilih, ki so danes prispela iz Romunije, je položaj romunske vlade zelo težak. Del romunske vojske se je pridružil upornikom. Po zadnjih poročilih so uporniki zavzeli Konstanro in letališče v Krajovi. Razen tega so uporniki v Bukarešti zasedli več ministrstev. Poročajo, da je vodja Železne garde Horia Sima v Berlinu.
Bolgarska poročila: V Transilvaniji hudi boji
Sofija, 23. jan. b. United Press poroča: Semkaj so prispela poročila, da romunske oblasti v mnogih mestih še niso gospodar položaja. Iz prispelih poročil se še ne more dobiti točna slika o j>oložaju, ki vlada sedaj v Romuniji. Za enkrat je jasno le, da je Gelea Codreanu, oče ubitega ustanovitelja Železne garde začasno prevzel vodstvo skupnostnega krila legionarskega pokreta. Trdijo, da je oblast v Bukarešti uspela odgnati člane Železne garde iz policijskega poslopja in
poslopja uprave romunskih železnic, dočim železna garda še vedno sedi v bukareški radio postaji.
Informacije, katere prihajajo sem o dogodkih v Romuniji, prihajajo v glavnem iz Ru s f u k a in drugih obmejnih most. Toda tudi romunska obmejna mesta imajo zelo slabe zveze z Bukarešto. Država se je razklala v dva nasjimtna tabora, katera sta stopila v medsebojno borbo. V Bukarešti so legionarji v večjem številu, ter še vedno drže zasedeno radio postajo, policijsko pre-fekturo, poštno ministrstvo. Poročajo, da je tudi letališče v Tckupu v rokah legionarjev. Kar se tiče vojske, so menda garniziie v J a s i j u , Krajovi, Brašovi in nekaterih drugih mestih prešle na stran legionarjev, r Transilvaniji pa jc v vseh mestih oblast v rokah legionarjev. Preko bukareštanskega radia pošiljajo legionarji stalno poročila svoji vojski. Najbolj krvavi boji so se odigrali v Transilvaniji. Voditelj tamkajšnjih legionarjev G i o r m a n i je poslal Horii Simi poziv, da stopi na čelo pokreta.
Ameriška poročila: »Proti Judom in komunistom«
Newyork, 23. jan. b. Kakor poroča dopisnik »Associalod Pressa«, se razvija položaj v Romuniji vse slabše za vlado. Izven vsakega dvoma je, da so vstaši še vedno v posesti radio postaje v Bukarešti. Gotovo je tudi, da se nahaja v njiho-vik rokah radio postaja »Romania« v Ploestiu, odkoder so včeraj objavili svoj poziv romunskemu narodu, v katerem pozivajo vse Romune, da se zbero okrog pravih legionarjev v borbi za naravne romunske meje proti Židom in komunistom. Po poročilih iz Budimpešte je madžarska vlada zaradi razdvoja v Romuniji zeio zaskrbljena, ker »pravi legionarji« no priznajo dunajske razsodbe, in zahtevajo povračilo onega dela Transilvanije, katerega je dobila Madžarska jx> dunajskih posvetovanjih. V raznih mestih Romunijo sc širi propaganda, da mora vsak Romun biti pripravljen na novo borbo.
Zmeda v železni gardi sami
Budimpešta, 23. jan. m. O dogodkih iz Romunije so dobili naslednje informacije: Legionarji so po radiu znova pozivali prebivalstvo, naj preneha s krvoprelitjem. V drugi radio emisiji legionarji napadajo framasone ter jim očitajo, da so z orožjem napadli Železno gardo. Na drugi strani pa so legionarji dobili poročila, da morajo z orožjem zasesti vse položaje, ki so jih imeli že prej določene. Ta dva poziva dokazujeta, da ni mogoče dobili prave slike o položaju v Romuniji. Izgleda, da je tudi v sami Železni gardi več strank, ki 3e ne bore samo proti Antonescu, temveč tudi druga proti drugi. Radionapovedovalec pravi, da legionarji ostanejo še nadalje na strani Nemčije, toda zahtevajo. da mora priti vlada pod vodstvo najzanesljivejših članov Železne garde.
Horia Sima čaka v Berlinu
Moskva, 23. jan. t. Ass. Press: Sovjetski listi le malo poročajo o dogodkih v Romuniji. Toda to, kar prinašajo, dokazuje, da se zanimajo za razvoj borbe legionarjev za oblast, kajti to je po njihovem mnenju jedro vseh dogajanj. Kakor znano, legionarski pokret Sovjetom ni prijeten in so se že dvakrat v Bukarešti pritožili proti postopanjem oblasti proti levičarjem, od-nosno proti prijateljem Sovjetske zveze. Toda kakšnih nadaljnih ukrepov Sovjeti ne bodo podvzeli in so vsa poročila v tej zvezi izmišljena. Sovjetska zveza se je glede Romunije dogovorila z Nemčijo in v to vprašanje ne bo dregala, dokler se nemške čete nahajajo na romunskem ozemlju.
Vtis v Moskvi
Budimpešta, 23. jan. t. United Press jx>roča iz Berlina, da se nahaja romunski voditelj Železne garde Horia Sima v Berlinu, kjer čaka na nadaljni razvoj dogodkov. Če se legionarjem
Zahodna fronta bolj mirna
Napadi na Anglijo
Nekaj bomb na vzhodno Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 23. januarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka vojna ladja, ki deluje v prekomorskih vodah, je potopila 31.000 sovražnikovega ladjevja. Prejšnji uspehi te ladje, ki je poprej potopila 100.000 ton sovražnikovega brodovja, so bili že objavljeni. Pri neki ogledniški akciji je borbeno letalo potopilo zahodno od Irske neko trgovinsko ladjo za 3 500 ton. Razen tega smo uspešno bombardirali neko pristanišče na jugovzhodni obali Anglije in železniške naprave. Preteklo noč so naša letala posamič napadla važne vojne cilje na vzhodni obali Velike Britanije.
Snoči je sovražnik vrgel manjše število za-žigalnih in eksplozivnih bomb na zahodno Nemčijo. Vojnih ciljev ni zadel, škoda, ki jo je naredil, je pa nepomembna. Ena oseba je ubita, tri pa so lažje ranjene. Lovci so včeraj zbili dve sovražnikovi letali, tretje je pa sestrelilo pomorsko topništvo. Eno lastno letalo pogrešamo.
Angleška poročila
London. 23. jan. t. Reuter. Letalsko minjstr-stvo poroča:
V pretekli noči so se sovražna letala udej-stvovala nad raznimi kraji Anglije le v malem obsegu. Na vzhodne angleške pokrajine je padlo nekaj bomb ki pa niso povzročile veliko škode. Na London niso izvedla nobenega napada.
Reuterjev poročevalec pristavlja, da jc bilo slabo vreme vzrok slabotnega delovanja sovražnih letal nad Anglijo.
Odstavljen angleški častnik
London. 23. jan. t. Reuter. Vojni minister Margesson je v spodnjem domu pojasnil, da^ je polkovnika Binghaina razrešil častniške službe, ker je v nekem pismu v >Timesu« menil, da se
častniki iz srednjih in delavskih stanov niso izkazali ter da bi bilo treba' vbodoče častniško službo pridržati izključno višjim plemiškim stanovom, ki da bolj pojmujejo dolžnosti častnika. Minister je dejal, da je takšno pismo žaljivo in da takšna miselnost ne spada več v sedanjo dobo.
Ameriška letalska proizvodnja
Washington, 23. januarja. Reuter. Vodja vrhovnega obrambnega ravnateljstva pri predsedniku Rooseveltu, Knudsen, je izjavil na sestanku s časnikarji, da upa, da bo od sedaj pa do julija 1942 izdelanih 33.000 vojnih letal, od tega pa je za Anglijo določenih 14.000 letal.
Angleški protinapadi
Bombni napad na Diisseldorf
Angleška poročila
London, 23. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
V pretekli noči so skupine naših bombnikov napadle razne vojašk > cilje v Diisseldorfu in okolici. Napad je bil uspešen. Podrobnosti bodo še objavljene. Druga skupina bombnikov je z uspehom bombardirala sovražne tojKivskc postojanke na obali med Rokavom in reko Somme. V nadaljnjem poletu so angleška letala s strojnicami obstreljevala letališča v Belgiji in v severni Franriji. Vsa lelala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Nemška poročila
Berlin, 23. januarja. DNB. Snoči pred polnočjo je nekaj angleških lelal letelo nad ozemljem zahodno Nemčije. Angleška letala so vrgla malo število zažigalnih in eksplozivnih boinb. Povzročena škoda je neznatna in je prizadejala civilne osebo. Nastalo je nekaj manjših požarov, ki so jih takoj v začetku pogasili. Po dosedanjih podatkih človeških žrtev ni bilo,
posreči, da poderejo Antonesca, se vrne v domovino in prevzame vodstvo legionarskega režima. Če ne, pa pride v drugem svojstvu.
Madžarski vojni minister v Berlinu
Berlin, 23. jan. t. Associated Press: Madžarski vojni minister general Bartha je danes prispel v Berlin, kjer ostane nekaj časa kot gost maršala Keitela, šefa nemškega vrhovnega generalnega štaba. Jutri bo obiskal generula Fromma, vrhovnega jioveljnika nemške rezervne vojske, ki trenutno zastopa maršala Brauchi-tseha (izg. Bravhič), vrhovnega poveljnika nemške suhozemske armade.
Budimpešta, 23. jan. t. Ass. Press: Mad-
žarski listi veliko pišejo o bivanju vojnega ministra Bartha v Nemčiji. V diplomatičnih krogih vztrajajo pri mnenju, da je j>otoyanjc madžarskega vojnega ministra v Nemčijo v zvezi z dogodki v Romuniji. Toda v diplomatičnih krogih nikakor ne delijo na/.iranja nekaterih madžarskih krogov, da je zda j prišla priložnost, da Madžarska zasede še južni del Transilvanije, marveč da bo nemška vlada priporočila Madžarski, naj zadrži te vrste propagando, ker nemške čete, ki se nahajajo v Romuniji, iK>|K)lnorna zadostujejo, da vzdržujejo mir in red v Romuniji, če bi se pripetilo, da bi general Antonescu tegu ne zmogel več.
Nemške čete v Romunijo ali iz nje...?
Budimpešta, 23. jan. t. Ass. Tress: Po poročilih iz nekih obveščenih virov ni resnično, da bi bili Madžari ukinili osebni železniški promet zaradi tegn, da bi mogle železnice prevažati vojaštvo v Romunijo, marveč zaradi tega, ker so Nemci nekaj svojih čet te dni odpoklica I i iz Romunije. (To poročilo prinašamo z vsemi pridržki, ker ni nobenih junistev, da bi odgovarjalo resnici.)
Grof Teleky o paktu večnega prijateljstva med Madžarsko in Jugoslavijo
Budimpešta, 23, jan. m. Po božičnih praznikih se je danes zopet sestal madžarski parlament. Na današnji soji je predsednik vlado grof Teleky predložil parlamentu v ratifikacijo sporazum o priključitvi Madžarske trojnemu paktu in madžarsko-jugoslovanski sjx>razum o prijateljstvu Razlaga zakonskih prcdlogovv za ratifikacijo omenjenih sfiorazumov je zelo zanimiva. Tako se pojasnjuje priključitev Madžarske trojnemu paktu s tem, da je najvažnejša osnova madžarske zunanje politike bila že več let v prijateljstvu napram 06iščnim silam. Za uspeh, » katerim je Madžarska popravila krivičnost tria-nonske pogodbe, se mora zahvaliti osiščnim silam. Glede madžarsko-jugoslovanskega sporazuma o večnem prijateljstvu pravi uradna razlaga zakonskega predloga, da je pri sklepanju tega sporazuma igralo posebno vlogo Tzajemno spoštovanje in simpatije, ki obstojajo med širokimi plastmi madžarskega in jugoslovanskega naroda.
To spoštovanjo pripada v prvi vrsti bivšemu junaškemu nasprotniku, ki je posebno imponiral s svojimi vojaškimi sposobnostmi. To spoštovanje čuti madžarski narod tudi napram sedanjemu prijatelju. Nič ne razodeva globljih korenin madžarsko-jugoslovanskega prijateljstva kakor okol-nost, da so vidni znaki tega prijateljstva javnega mnenja obeh držav z navdušenjem in radostjo pozdravljeni. Pod takimi okolnostmi je madžarska vlada smatrala, da jc nastopil čas, da v sporazumu in v sodelovanju i jugoslovansko vlado dn temu prijateljstvu tudi za bodočnost vidnejšo obliko.
Dalje pravi razlaga, da sili osišča polagata Teliko važnost na to, da ostane vojna omejena in da se še nadalje ohrani mir v Podonavju in na Balkanu. Zato sili osišfa gledata v madžarsko-jugoslovanskcm prijateljstvu garancijo za mir v jugovzhodni Evropi.
Vojni cilji Nemčije in Italije
Zanimiva priznanja službene italijanske revije
Rim, 23. januarja, t. Znana službena revija »Re-lazioni Internazionali« objavlja članek o vojnih ciljih velesil osišča. List pravi, da Nemčija in Italija nimata nobenega namena ustanavljati v Evropi kakšne vojaške diktature ali politične nadoblasti nad njo, marveč, da hočeta samo to doseči, da se narodni socializem in fašizem ohranita in da se v Evropi ustvari pravo ravnotežje. To pa 6e bo zgodilo tako, da bosta Nemčija in Italija dobili tiste življenjske prostore, ki so jima bili odvzeti: Nemčiji njene ko-
lonije, Italiji pa njena pravica do svobodne poti pod svetovno 6once. Sedanja vojna je za Nemčijo in Italijo zaključitev njune nacionalne edinosti. Pri Nemčiji gre za to, da tisti stotisoči nemške krvi, ki so zaradi zgodovinskih okoliščin prišli izven naravnih nemških meja ter so se razpršili po različnh državah, spet pridejo nazaj v njihov naravni okvir, pri Italiji pa za to, ds sc ji vrnejo vse tiste dežele, ki ji bodisi po gospodarski legi, bodisi po zgodovinski oreteklosti, pripadajo.
Težavna obnova v Franciji
200 glavi posvetovalni parlament
Vichy, 23. jan. t. Havas. V prihodnjih 24 urah bo izšla vladna odredba, da se ustanavlja začasni, fx»svetovalni parlament. Novi državni zbor bo imenovan od maršala Petaina, bo štel okrog 200 poslancev in bo imel samo posvetovalni značaj. Imenovan bo po vsej verjetnosti »Veliki jx>svetovalni svet« in ga bo maršal Petain skliceval samo od časa do časa ob večjih trenutkih in za vaižnejše posvete, toda vse po osebni uvidevnosti maršala Petama kot vladarja Francije.
Maršal pisal Hitlerju
Ziirich, 23. jan. b. Kakor poročajo iz Vichyja, so s službenega mesta sporočili inozemskim časnikarjem, da smejo preosnovo vlade pričakovati šele tedaj, ko bo prišel odgovor na osebno sporočilo maršala Petaina Hitlerju. Tako je bilo dogovorjeno med Vichyjem in Berlinom. Francosko zadržanje glede odnošajev z Nemčijo se ni spremenilo niti v decembru, niti sedaj, brez Lavala ali z Lavalom. Francija se drži smeri, ki jo je odredil maršal Petain. Temelj za pogajanja z Nemčijo bo tudi v bodoče samo pogodba o premirju, ki se ga je Francija strogo držala in katerega se bo strogo držala tudi v bodočnosti. Zaradi tega ni na mestu, če neki inozemski krogi še sedaj širijo glasove, da se vodijo pogajanja za odstop brodovja, ker to ni v skladu s pogodbo o premirju.
Izjava maršala Petaina o francoski nacionalni revoluciji
Vichy, 23. jan. Havas. Maršal Pelain je sprejel ameriške časnikarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je rekel, da se »današnja francoska nacionalna revolucija ne obrača proti tej ali tej politični stranki, ampak proti redu, ki jo je preživel. Ta revolucija je prišla po vojaškem porazu, sedem let za narodnosocialistično in 18 let za fašistično revolucijo. Njen duh pa je popolnoma drugačen, kakor pri teh dveh zgodovinskih revolucijah. Francoska revolucija je ostro prelomila s preteklostjo in se trudi, da uvede skupnostno disciplino, ljubezen do dela, rodovitnost francoske družine in gojitev domovinskega duha. Ta revolucija se je šele rodila in vsega svojega obsega še dolgo ne bo dosegla. Šele ko bodo urejene socialne razmere, bo zaživela svoje polno življenje. Delavski stan bo moral dobiti svoje varščine, kmetski stan svojo življenjsko pravico. Francoska revolucija potrebuje za svoj uspeh sicer tudi svobode, a v precejšnji meri je treba to svobodo omejiti, vsaj kolikor tiče individualizma, to se pravi v državnost .izoblikovanega samoljubja. Ta revolucija hoče tudi enakost, vendar ne samo pri vpivanju, marveč tudi pri žrtvah za skupno dobro. Tudi ona gradi na bratstvu, ki pa mora biti očjščeno vsakih dvoumnosti in političnih enostranosti. Na ta način bo sedanja revolucija nadaljevala delo* prve, velike francoske revolucije.«
Maršal Petain je govoril tudi o preosnovi Evrope, ki je neizbežna po zaključku sedanje vojne. Francija hoče j>ri tej preureditvi lojalno sodelovati. Če pa hoče sodelovati, mora v prvi vrsti samo sebe obnoviti, sami sebi vrniti notranjo moč. Temu delu se Francija sedaj posveča v lepem sodelovanju z nemškimi oblastmi, ki so deželo zasedle. Dostojanstveno obnašanje francoskega prebivalstva v zasedenem delu domovine ter pametno državno vodstvo so na veliki svet zunaj napravili najboljši vtis. Francija je začela spet vstajati. Združene države severne Amerike so to tudi vzele na znanje, ko so se prej bale posledic vojaškega poraza. Francija je že dala dokaz, da bo vzdr-
žala iti da je spet našla svojo edinost. Tistim, ki so v hudih dneh iskali zavetišča v tujini, je sedflj že žal Tudi to je dobro znamenje.
»Strokovnjaki ljudske fronte« so se pojavili pri Flandinu
Bern, 23. jan. t. AF1: Preteklo soboto so v Franciji pričakovali »velikih dogodkov«. Popoldne je bila ministrska seja in so govorili o »usodnih sklepih«, ki da bodo sledili spravnemu sestanku med Peta i nom in Lavalom. Povod za takšne domneve so dali tudi čudni sprejemi pri zunanjem ministru Flandinu, ki je v petek [»poldne nenadno sprejel tri bivše socialistične veličine, bivše poslance Barthelmyja, Brunefa in Paula Faura. Zadnji je bil znan kot pomirjevalni nasprotnik Leona Blu-ma in zastopnik miroljubne politike francoskega socializma, ali z drugimi besedami p>olilike sodelovanja z Nemčijo in Italijo. Nenadna pojava starih marksističnih veličin iz časov ljudske fronte je jravzročila več kakor radovedno zanimanje. Kaj se dogaja? Čemu to vstajenje? Mnogo sedaj govorijo o novih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo. Ker pa le slabo napredujejo se hočejo poslužiti osebnega posredovanja nekaterih osebnosti, ki f,o na teni polju že sodelovale. Flandin, ki je svoje dni sam v isti meri kakor Lava.1 slovel kot zagovornik prijateljstva med Nemčijo in Francijo, se je začel ozirati za možmi, ki bi mu mogli biti koristni in se je obrnil, kar je za njega naravno, v tabor desničarjev v nekdanji ljudski fronti, na tako imenovane« zmerne marksiste«, da bi mu stali na strani. To je nemalo začudilo fracosko javnost, ker večina Francozov danes misij, da ima ljudska fronta za Francijo še »prevelike zasluge«, da bi mogli njene nekdanje korifeje uporabiti kot strokovnjake za nemško-francosko zbliževanje na gospodarskem polju. Toda maršal Petain, ki bo imel zadnjo besedo pri vprašanju preosnove francoske vlade, še ni spregovoril. Njegova postava še vedno stoji ne-zlomljena z zravnano nad vso Francijo. Ljudstvo z zaupanje gleda v njega. Zato ni verjetno, da bi »strokovnjaki« iz ljudske fronte zdaj spet naenkrat prišli reševat državo.
Zakaj je Amerika ukinila prepoved izvoza letal v Sovjetsko zvezo
Washington, 23. januarja, DNB: Zunanji minister Hull je včeraj časnikarjem izjavil, da ukinitev »moralne prepovedi« za izvoz letal v Sovjetsko zvezo pomeni samo poskus, da bi se odstranilo razmeroma majhne težave, ki obstoje v odnošajih med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Hull je nato podčrtal, da se vprašanje nevtralnega stališča Sovjelske zveze pri diplomatskih razgovorih v zadnjih mesecih sploh ni načenjalo. Hull ni maral odgovoriti na vprašanje, ali bo Sovjetska zveza zahtevala še kakšne usluge in kako se bo postopalo z nakazili dovoljenj za izvoz v Sovjetsko Rusijo.
New York, 23. januarja, t. Associated Press: »New York Sun« piže, da ;e ukrep ameriške vlade z ozirom na izvoz letal v Sovjetsko zvezo postranskega pomena. Četudi bi se pripetilo, da bi Sovjeti kupili in odpeljali kakšno letalo iz Amerike, je prav gotovo, da ga ne bodo prodajali naprej Nemčiji ali Japonski, Amerika sme v tem pogledu biti varna, da njeno orožje tudi po tej krivulji ne bo moglo priti v države trozveze Netnčije-Italijo-Japonske.
ttfjOAp&dcAStMD
Turnšek Pongrac:
Kriza savinjskega hmeljarstva
Vsaka panoga našega kmetijstva ima v teh časih, če ne prav dobro, vsaj dobre rentabilnost, z edino izjepio hmeljarstvo, ki stoji danes pred najhujšo krizo, ki grozi uničiti naše hmeljarstvo in tudi hmeljarje. Res je, da krize v hmeljarstvu nastopajo pogosto, skoraj periodično, bodisi da so temu vzrok izredne razmere kakor danes, bodisi da nastopajo kot posledica nadprodukcije Toda nikdar ni • kriza nastopila tako nenadoma, skoraj čez noč, kakor letos, saj vemo, da se je lansko leto ob tem času plačeval zadnji ostanek hmelja po 70—80 din za kg, dočim je letos naj višja cena bila okrog 40 din za kg in je do danes padla na 25 dinarjev in celo Se nižje, vendar tudi po tej ceni ni mogoče spraviti hmelja v denar, tako da še leži pri hmeljarjih nad 80% hmelja neprodanega, kar je edinstven primer v zgodovini hmeljarstva. Mnoge so lanske visoke cene ob koncu prodajne sezone zapeljale, da so še razširili svoja hmeljarstva in so vrgli v to še zadnji rezervni kapital, ki so ga morda imeli, še več jih je pa napravilo dolg, tipajoč, da se jim bo ta rizilto bogato izplačal. Ko se je vojna razširila proti jugu, izgledov za visoko ceno ni bilo več, a upanje jc še bilo da bo cena vsaj taka, da se bo produkcija izplačala.
Toda zgodilo se je obratno. Cene vseh življenjskih potrebščin, katere v veliki meri kupuje savinjski hmeljar, so izredno poskočile, hmelj je neprodan, tako da se velika večina savinjskih hmeljarjev nahaja danes pred pomanjkanjem vsakdanje hrane. Morda se zdi komu ta trditev neverjetna, vendar kdor pozna hmeljsko kulturo in gospodarski ustroj savinjskega hmeljarstva, temu ne bo oporekal.
Savinjska dolina je gosto obljuden kraj že s samimi kmeti, poleg tega je pa še mnogo industrijskega delavstva Kmetije so povečini majhne, ki se intenzivno obdelujejo največ zaradi hmelja, ki zahteva dobro obdelovanje in gnojenje, zato se zelo gnoji tudi žitu, da se ga na majhni površini pridela čim več. Umetnih gnojil se v Savinjski dolini porabi največ, saj hmelj skoraj sploh ne uspeva brez teh, ker je zemlja povečini plitva in prodnata.
Bilanca savinjskega hmeljarstva v 1. 1940 je tale: Na okroglo 2000 ha površine ali na 10 milijonov sadik se je pridelalo 25.000 met. stolov suhega hmelja ali 1250 kg na ha.
Pridelovalni stroški so znašali na ha minimalno 22.000 din, računano po cenah v 1. 1940, danes so že mnogo višji, skupno 44 milijonov din, ali nad 17 din za kg hmelja. Od tega je šlo za redno obnovo hmeljcvk 8 milijonov, škropivo in škopilnice 3 milij., hlevski gnoj in umetna gnojila 5 milij., obiranje hmelja 8 milij., sušenje, kurjava 3 milij., sušilnice, davek, orodje 5 milij., skupaj 32 milijonov. Poleg tega se je 1. 1940 porabilo 4 milijone dinarjev za potrebne hmeljevke v razširjenih nasadih. Za ostalo delo, plače delavcem pri vsem delu v hmeljarstvu, lastno delo itd. 12 milijonov dinarjev.
Torej od zneska 44 milijonov, ki je potreben
kot vsakoletni obratni kapital za savinjsko hmeljarstvo, je šlo 30 milijonov din (2 milijona odbije-mo za hlevski gnoj) izven Savinjske doline in le 12 milijonov je ostalo kot nekakšna cirkulacija v Savinjski dolini. Iz tega torej sledi, da hmeljarstvo ni važno samo za Savinjsko dolino, temveč v enaki, če ne še v večji meri tudi za druge kraje in druge panoge našega gospodarstva.
Od vsega letošnjega pridelka je prodanih največ 20% po povprečni ceni 30 din za kg, kar znaša 15 milijonov dinarjev. Ostalih 29 milijonov jc pa večinoma kot dolg na obrestih po 8%, kar da re#i njegovo malo kmečko gospodarstvo in v njem letno 2,320.000 din obresti ali mesečno skoraj 200 tisoč dinarjev.
Praktično povedano, za ta denar, ki nam gre v izgubo, bi lahko vsak mesec prejeli 10 vagonov koruze.
Če bi na 2000 ha hmeljišča, ki je najboljša zemlja, kar jo premore Savinjska dolina, posejali s pšenico, bi računajoč lansko slabo letino, pridelali na ha 12 met. stotov pšenice, skupno torej 240 vagonov pšenice in bi še pri tem prihranili najmanj 30 milijonov kapitala, ki ga je vzelo pridelovanje hmelja.
Na podlagi gornjega računa je savinjsko hmeljarstvo v letu 1940 do danes napravilo čiste izgube 30 milijonov in še obresti.
To so porazne ugotovitve gospodarstva Savinjske doline, ki stoji pred težkim vprašanjem, ali naj vzdrži naprej ali pa naj hmeljarstvo popolnoma opusti. Kdor ne pozna bistva hmeljarstva in savinjskega gospodarstva, bo z ozirom na sedanje razmere mnenja, da se hmeljarstvo opusti in goji druga bolj rentabilna kultura. Toda pri tej rešitvi mora savinjski kmet izgubiti ves kapital v hmelj-skih sušilnicah, katerih vrednost je nad 100 milijonov, ter porabiti za drva hmeljevke, katerih vrednost znaša tudi 80 milijonov in še bi se moralo polovica kmečkih prebivalcev Savinjske doline izseliti, ker bi pri drugi gospodarski kulturi ne imeli ne dela ne kruha.
Poleg tega bi izguba izvensavinjskih krajev, kakor obiralci hmelja, prodajalci hmeljevk, industrija orodja, strojev, umetnih gnojil in sredstev
za škropljenje, rudniki za premog, zna.šala celih 30 milijonov. In še bi produkcija katere koli druge kulture v normalnih razmerah tlačila cene proizvodov kmečkega gospodarstva v drugih krajih, namesto da bi bila njihov konzument, in bi od preisnove savinjskega gospodarstva imelo izgubo celotno naše gospodarstvo. Kje je rešitev savinjskega hmeljarstva? Znano je, da je 95% našega hmelja navezanega na izvoz in da tudi podvojena proizvodnja piva pri nas ne bo porabila nad 10 odstotkov našega pridelka, Svoječasno se je naš hmelj izvažal na Češko in v Nemčijo, te države so ga na svoje ime in račun izvažale naprej, zadnja leta se ga je mnogo prodalo v Belgijo, Francijo in Angljjo in 1. 1939 jc nastopila kot večji kupec Amerik/i, ki je ostala tudi 1. 1940 naše največje upanje. Zaradi razširitve vojne na jug je pa blokada zajela vsa morja, in hmelja zaenkrat ni mogoče prodati. Kar je prodanega, so kupile evropske države, ali pa čaka v skladiščih, Vojskujoče države ga pa sploh ne kupujejo, ker imajo Se svojega preveč.
Vodstvo savinjskih hmeljarjev je poskušalo na vseh straneh odstraniti ozire za izvoz, toda povsod so se pojavljale nove ovire in danes po petih
Švicarski kapital v naših elektrarnah
Te. dni je imela svoj občni zbor švicarska električna iu prometna družba v Baslu. Ker spada v njen koncem ludi elektrarna Fala, naj navedemo nekaj podatkov o družbi. Družbina glavnica znaša 21 milij., obligacijskih posojil pa ima družba zunaj 21 milij. frankov. Med aktivi znašajo vrednostni papirji 8.30 (8.48) milij., posojila pa 30.08 (31.20) milij. frankov. Družba je pri lanskem čistem donosu 0.75 milij. frankov morala še odpisati znatne zneske pri posojilih, nadalje pri vrednostnih papirjih in nepremičninah.
O transferju pravi za našo državo, da so se transferne težave izredno povečale, tako da so obrestni donosi iz naše države bili pod normalnim zneskom. Podobno je tudi z drugimi državami.
V koncem družbe spadajo: Štajerska električna družba (Steweag) v Gradcu, Švicarskoargentin-ska električna družba, Buenos Aires, Elektrarna Fala ter Sila svetloba, d. d., Bazel. O poslovanju jugoslovanskih družb pravi poslovno poročilo tole: Produkcija Elektrarne Fala je od 1938 na 1939 narasla od 173.1 na 17(5.0 milij. kilovatnih ur. Donos pa se je zmanjšal za 0.03 na 32.5 milij. din. Družba Sila in svetloba, d. d. Basel, je oddala leta 1939, mestu Belgradu 51.2 milij. kilovatnih ur, kar pomeni v primeri z letom 1938. povečanje za 6.6 milij. kilovatnih ur ali 14.8%. Dohodki so znašali v letu 1039. 3.67 milij. šv. frankov, izdatki za obratovanje, obresti, davke in vloge v račun za popravo vrednosti in odpise 3 52 milij. frankov. Tako je bil izkazan čisti dobiček v znesku 152.783 šv. frankov, kar je omogočilo razdelitev 3% dividende.
Gospodarsko življenje današnje
Francije
Ko je bil pred kratkim med Fraacijo in Švico sklenjen dogovor o plačilih starih dolgov in novih nakupih živil, je bil določen tečaj francoskega in švicarskega franka na podlagi 10 francoskih frankov za švicarski frank. To razmerje je bilo v veljavi tudi pred junijem, torej pred katastrofo Francije, kar je jasen dokaz, da je frank v inozemstvu ohran'1 svojo kupno moč, obenem pa znak, da je 6vet trdno prepričan v skoraj^ijjo gospodarsko in politično obnovo Francije,
Maršal Pčtain je napovedal boj vsakršnim špekulacijam, ki ne le izrabljajo sedanje težko gospodarsko stanje Francije, temveč so vobče vsakemu zdravemu narodnemu gospodarstvu škodljive. »Finance in denar« je dejal »so v 6lužbi naroda, zato se ne bomo branili finančno priskočiti na pomoč onim podjetnikom z jasnimi nameni, ki bi bili v stiski, kajti prepričani smo, da je dandanes treba
predvsem producirati ter 6 tem zagotoviti delo in kruh vsakemu Francozu.«
Zdi se, da nadzorstvo nad cenam« ni nikjer tako strogo, kot v Franciji. Vlada je vsem predmetom določila cene ter nakup tudi racicnirala. Kazni za kršitve, ki so za današnje prilike ogromne, onemogočajo,; izrabljanje že itak nesrečnega prebivalstva. Maršal Petain. jih upravičuje z besedami: »Nad-y zorstvo nad cenami teži v glavnem na tem, da se prepreči vsakršna špekulacija, ki bi imela za posledico oviranje normalne preskrbe naroda, in ki bi onemogočala revnejšim francoskim slojem, ki so vredni največje pažnjc, nakup prepotrebnih živil.«
Francoski minister za javna dela je v svojem govoru izjavil, da bo v februarju že nad 200.000 brezposelnih pri obnovitvenih delih. S tem bo v marsičem urejeno vprašanje, ki sa je sprva zdelo nerešljivo: kam z vsemi onimi, ki so bili zaposleni v francoski industriji, v kateri je zaradi pomanjkanja surovin nastal vsaj v početku velik zastoj. Misliti je bilo treba tudi na one brezdomce, ki so prišli iz
Mbs>-■ . "—r—™**1	_____ _
■. -v.- " . • "
.pjff^K ifr^s?	- .-.'■	■	■ . •
t'i"h i 111111*11 I n'M I n lin I- .»MM—»i Iiih-< ■ ' "J — 1 1 ■■ * Potujoči kino v propagandne namene za črnce ▼ Nigeriji
mesecih smo tam, kakor smo bili. Upanja na skorajšnje izboljšanje položaja ni in naglo se bliža pomlad in z njo delo v hmeljiščih, lanski pridelek pa leži na sušilnicah in dolgovi nad glavo: Čez nekaj
mesecev bo vrednost hmelja nepobasanega enaka ničli in kdo bo šel z veseljem na delo, ko vidi, da se mu niti lansko delo ni izplačalo in se boji, da tudi letos ne bo nič boljše.
Naloga in dolžnost vseh činitcljev je, da vprašanju savinjskega hmeljarstva posvetijo več pozornosti. Nujno potrebno je doseči dovoljenje in dati sredstva za izvoz našega hmelja. Kajti če smo danes izgubili svetovni trg, smo ga izgubili za vedno in s tem je povedano vse. Tudi vidimo, da hmeljarstvo ni življenjskega pomena za kraje, kjer jim je to postranska gospodarska panoga, a osrčje Savinjske doline s hmeljarstvom svoji in pade. Dobili smo hmeljarski zakon, potreben nam je bil, če tudi bo sedanja kriza sama rajonirala in maksimirala hmeljarstvo. Toda iz te krize, v kateri se nahaja hmeljarstvo, mora pomagati država, kakor so tudi Savinjčani v času žitne krize pomagali z milijoni bogatim vojvodinskim kmetom. Ako na noben način ni mogoče doseči prostega izvoza v Ameriko, niti 6 posredovanjem vseh institucij, se mora dobiti iii dati na razpolago brezobresten kredit hmeljski trgovini za prevzem hmelja od pro-ducentov po ceni pridelovalnih stroškov ter za konzerviranje in pakovanje hmelja, da se ohrani pred pokvarjenjem ter da se lahko ob prvi ugodni priliki izvozi. To je nujno, da se savinjski hmeljar reši pred naglo se bližajočo gospodarsko katastrofo. Mislimo, da vprašanje kreditov nekaj milijonov ne sme biti ovira, da se ne bi podprl gospodarski sloj, ki je v dobrih časih dal tudi državni blagajni lepe dohodke in da se s tem dejanjem še bolj utrdi njegova državljanska zavest.
Alzacije in iz Lorene. Kmetijsko ministrstvo že pripravlja široko zasnovane načrte, ki bodo tudi te begunce uvrstili v kader zaposlenih pri obnovi Francije.
*
»Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zveze, jc posvetil svojo januarsko številko spominu g. dr. Antona Korošca, predsednika Zadružne zveze. Prinaša več življenjepisnih člankov, podatke o Zadružni zvezi ob smrti dr. Korošca, nato pa zanimiv člančič Dr. Korošec na livaru, zadružni testament dr. Korošca, o dr. Korošcu v mednarodnem zadružnem tečaju v Baslu leta 1931. in končno o dr. Korošcu v zvezi z delom mladine v zadružništvu. Številko krasi tudi mnogo slik. Končno prinaša »Narodni gospodar« še topel nekrolog zaslužnemu zadružnemu delavcu Antonu Kralju
Izvoz živih prašičev v Nemčijo. Za izvoz živih prašičev v Nemčijo so razdeljeni kontingenti takole: 40% izvozniki, trgovci, 40% zadruge in 20% produ-centi. Ta razdelitev velja do 20. marca 1941, ko bo uveljavljena nova naredba o reguliranju izvoza živine. Cena znaša 20.50 din franko nemška meja, tehtanje pa bo na Dunaju. Dosežen je bil tudi sporazum
0	izenačenju prevoznih stroškov do nemške meje.
Zvišanje cen piva. Gostilničarja pivovarna d d. Laško je prijavila pristojni oblasti, da je zvišala cene piva za 20%. Pivo do sedaj še ni spadalo pod kontrolo cen. Referat za ko«ntrolo cen pravi, da s sedanjim poviškom cen piva ni prekoračen primeren dobiček.
Važno za obrtnike! Rok za vlaganje prijav pvidobnine, davka, pavšal itd, je kratek. Pri sestavljanju napovedi jo vseni obrtnikom na razpolago davčni strokovnjak vsak dan od 12 do
1	v pisarni Zveze slovenskih obrtnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25.
Proizvodnja Surogatov za kavo. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se načelno dovoljuj^ proizvodnja nadomestkov za kavo (surogatov) izpraženih žitaric, suhega sadja, cikorije in leguminoz.
Kateri predmeti so pod nadzorstvom cen na Hrvatskem. Za področje banovine Hrvatske je izdal hrvatski ban seznam predmetov, ki spadajo pod nadzorstvo glede cen. Predmeti so razdeljeni v naslednje skupine: življenjske potrebščine, obleka in obutev, tekstilije, kurjava, razsvetljava in pogon, kože in usnje, gradheni material, železo in izdelki iz njega, steklo in izdelki iz stekla, elektrotehnični material, kmetijsko orodje, semenje, umetna gnojila in ostalo, material za barvanje, kavčuk <n izdelki iz kavčuka, milo in tehnične maščobe, papir in izdelki iz papirja ler nekateri drugi predmeti kot para fin, cin, šivalni 6troji itd. Tako je objavljena popolna lista predmetov pod kontrolo.
Izprememba cene kvasa. Dosedanja cena kvasa 32 din (z vračunanim skupnim davkom) je znižana na 31 din, tako da se skupni davek vračunava posebej, Ta davek znaša 1.10 din za 1 kg, tako; da zinaša cena dejansko več kot piei, ker je sedaj 32,10 dinarjev.
Pogajanja s Francijo. V sredo so se v Belgradu začela trgovinska pogajanja z Francijo Francijo zastopa trgbVineki ataše pri poslaništvu v Belgradu.
l>t|najski. velesejem, bo letos v času od 9. do 16. marca. Putnik sporoča, da je odobren za obiskovalce dunajskega velesejmana- nažiji železni-, cah 257°, na nemških pa 60% popust. Vizum je brezplačen. Postopek za prijave obiskovalcev je letos poenostavljen in se je v vseh vprašanjih obiska dunajskega velesejma obrnniti na 1'utnika v Ljubljani.
Kontrola cen na drobno na Hrvatskem. Z objavo seznama predmetov, ki 60 pod kontrolo cen na Hrvatskem, |e prišlo do tega, da ta seznam odgovarja tudi seznamu predmetov, ki so pod kontrolo cen v ostali državi. Med zagrebškim in belgrajskim uradom za nadzorstvo je bil dosežen tudi sporazum o določanju enotnih bruttozaslužkov v trgovini na drobno. Poleg tega je na Hrvatskem pričakovati, da bo v kratkem objavljena banova naredba, na osnovi katere trgovcem nadrobno ne bo treba več prijavljati svoj'h zalog v smislu uredbe o nadzorstvu nad cenami S tem je dana trgovcem na drobno velika olajšava za njih poslovanje. .
Zanimiv računski zaključek Zagrebška tvrdka Prevedan in Hoffmann, d d. za blagovni promet, objavlja svoj računski zaključek za 1940, iz katerega je razvidno, da je znašal čisti dobiček brez prenosa 0.04 (za 1939 0.3) milij. din. Od čistega dobička v letu 1939 s prenosom vred v znesku 0.5 milij. in je bilo preneseno ra druge račune 0.-15 milij din. Za le'o 1940 pa je na razpolago 0.99 milij. din pri glavnici 5.0. Ivlančni vsoti 6.6 (7.65) in brutodonosu s prenosom vred 5.0 (4.0) milij. din. Upniki so znašal- za 1939 1.95, lani pa samo še 0.3 milij. din. — Družbi, predlaga zanimivo novost, da ho znižala delniško glavnico od 5 na 2.5 milij din s povrnitvijo 2.5 milij. din delničarjem v gotovini.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne
16. januarja. Bela pšenična moka št. 0 9 din, krušna 5 din, govedina 16 do 17 din, teletina 20 do 26 din, svinjina domačih prašičev 20 do 25 din, svinjina hrvaških prašičev 18 do 24 din, ovčje meso 14 din, sveža slanina 25 do 26 din. svinjska mast 28 din. prekajena slanina 30 do 34 din in krompir 2 din za 1 kg. Sladko mleko 3 diu za liler in jajca po 2 din za komad.
Novi minister za prehrano g. dr. Milan Sv. Protič
Borze
Dne 23. januarja.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka »4.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 9,277.780, na belgrajski 10 milij. din, od tega 284.408 in 328.000 mark. 43.414 švicarskih frankov in 7323 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 335.000 din.
Ljubljana —
London 1 funt . . . Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov .
Ljubljana Berlin 100 mark . Solun 100 drahem .
uradni lečaji: .... 174.57- 177.77 .... 4425.00—4485.00 .... 1028.6-1—1038.64
zasebni kliring: .... 1772.00—1792.00 .... 38.50 den
Ljubljana — svobodno tržišče:
Ixui d on 1 funt.......215.90— 219.10
Ne\vyork 100 dolarjev . ... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 38.50 den
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 diahem..... 38.15— 38.83
turih. Beljjrad 10. Pariz. 8.25, London 10.10, Newyork 431, Bruselj 60 (nom.), Milan 21.70. Madrid -10, Amsterdam 229 (nom), Berlin 172.50, Stockholm 102.775, Oslo 08.50 (nom.). Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.25, Lizbona 17.24. Budimpešta &5, Atene 3, Carigrad 3.375. Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.73, Buenos Aires 101 75.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 470—474 v Zagrebu 475 denar v Belgradu 473.50 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv, pos. 100 —102, agrarji 55—57, vojna škoda promptna 470— 474, begi. olv. 84.50—85.50, dalm. agrarji 80.50— 81.50, 8% Bler. pos. 106--108, 7% Bler. pos. 08— 101. 7% pos. DIIB 101—105, 7% stab. pos. 95-99.
—	Delnice: .Narodna banka 7000—7200, Trboveljska '365—375. KI D 142 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 475 denar* begi. obv 83 denar, dalm. agrarji 81.50
—	82 *(81.50), 6% šum. obv. 80 denar, 4% sev. agrarji 55 50—36 50 (36). 8% Bler. pos. 106.50 denar, 7%' Bler. pos. 100.50 denar, 7% pos. DHB 102 —104, 7% slab, pos...97 denar. — Delnice: Narodna banka 7030 denar, PAB 200 denar, Trboveljska 372.50—380
Belgrad. Drža-nj papirji: 7% inv. pos. 100.50 denar, vojna škoda promptna 473.30 denar. begi. obv. 85.?5 denar, dalm agrarji 80 50—81 (S0.75), 6% šum. obv 79.23—80 (79.50), 4% sev agrarji 53—55.30 (55), S% Bler. pos 106 denar, 7% Bler. pos. 100-101, 7% pos. DHB 103.50 denar, 7% stab. pos. 98 deuar.
Žitni trs
Novi Sad. Oves bač, srem., slav, 355—365. Fižol bač., srem., beli brez vreče 2% kasa du-plikat 560—570. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Živinski sejem v Kranju dne 20. januarja:
Dogon: 23 volov. 17 krav, 11 telet. 2 bika, 80 svinj in 75 prašičev. Prodanih je bilo: 15 volov, 13 krav, 11 telet, 2 bika, 60 svinj in 54 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9.50 din, voli II. vrste 8.75, III. vrste 7.25 din; telice L vrste 9.50, II. vrste 8.75, III. vrsle 7.25 din: krave I. vrste 8.25, II. vrste 7.50. III. vrste 625 din; teleta I. vrste 13, II. vrsto 12 din; prašiči špeharji 1(i—17 din, prašiči pršutarji 15—16 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički za rejo 7 do 8 tednov stari 250 din do 300 din za clavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 16 din, zadnji del 18 din, goveje meso II. vrste prednji del 15, zadnji del 17 din. svinjina 24 din, slanina 26, svinjska mast 26—28, čisti med 36—40. neoprana volna 86—88. oprana volna 100, goveje surove kože 23, telečje surove kože 28, svinjske surove kože 18—20 din za 1 kg. — Pšenica 4.75. ječmen 4.25, rž 4.25, oves 3.75—4. koruza 3.75. fižol 6 do 10, l< rompir 2. lucema 1.50, spno 1.50« slama 1, jabolka II. vrste 8—10, III. vrste 5—8, pšenična moka 5.50—9. koruzna moka 5.50. ajdova moka 7.50—10. ržena moka 6.50 din za 1 kg. — Trda drva 180—185 za 1 kub. meter, jajca 1 75—2 za komad, mleko 2.50—3 za liter, surovo maslo 48 do 52 za 1 kg.
Tujski promet v Ljubljani v letu 1940 1
Človek bi mislil, da mora imeti Ljubljana, ki ima vendar nad 80.000 prebivalcev, velik tujski promet. To mnenje bi upravičevalo posebej še dejstvo, da je Ljubljana tudi glavna prehodna točka za tujski promet velike večine drugih slovenskih letoviških krajev. Končno pa Ljubljana sama |>o sebi že po svoji legi in svojih značilnostih mora zbuditi tujcu zanimanje, tako, da ne bi bilo nič čudnega, če bi bila Ljubljana v tujskem prometu zelo u|>oštevana.
Doba tujskoprometne konjunkture je minila
Če pogledamo statistiko tujskega prometa v zadnjih desetih letih, vidimo, da je povprečen obisk tujcev, ki se nastanijo v Ljubljani po hotelih in drugih prenočiščih, okrog 55.000 na leto. Višek tujskega prometa je v zadnjem desetletju doseglo leto I0">3. ko je obiskalo Ljubljano 75.828 tujcev, med temi 57.000 Jugoslovanov. 'io leto je bilo doseženih tudi največ prenočnin, namreč 281.000. Že takoj leta 1954 jc padlo število tujcev, nastanjenih v Ljubljani, na 54.74.8, leta 1935 jih je bilo spet 60.013, letu 1')% 51.783, leta 1957 spet nekaj več, namreč 55.542. Naslednja leta pa opažamo izreden padec, ki je razumljiv glede na razmere, v katere je zašla Evropa. Medtem, ko je bilo leta 1938 v Ljubljani še 52.572 tujih gostov in ko je leta 1939 izbruhnila vojna šele ob zaključku glavne tu jskoprometne sezone, ki je zato v tem letu še vedno v Ljubljani čez vse leto nabrala 51.879 tujcev, je leto 1940 kot izrazito vojno leto prineslo čisto drugačen rezultat. Vsega skupaj je namreč v Ljubljani nočevalo le 44 tisoč 443 tujcev iz Jugoslavije in tujih držav.
Obisk jugoslovanskih gostov narašča
Še vse drugačno sliko pa nam da podrobna statistika o obisku iz posameznih držuv. Zanimivo je. da je v letu 1939 v 68 ljubljanskih prenočiščih prenočevalo vsega skupaj 36.647 Jugoslovanov, leta 1944) pa se je ta notranji turistični promet še povečal, saj je prenočevalo v Ljubljani lani že 38.202 Jugoslovana. Močni padec v celotnem tujskem prometu gre torej na račun izrednega padca tujcev iz drugih držav.
Izreden padec števila tujih gostov
Vsega skupaj je nočevalo tujih državljanov v letu 1939 v Ljubljani 15.835, v letu 1940 pa se je to število znižalo na 6241. Zanimiv je pregled po nekaterih, za naš tujski promet najpomembnejših tujih državah. V oklepaju bomo navedli /a številko za lansko leto še obisk v letu 1939. Že dolga leta je prihajalo k nam največ obiskovalcev iz Nemčije. Vstop Nemčije v vojno je seveda preprečil ves izletniški promet nemških državljanov in zato je njihovo število padlo na eno tretjino obiskovalcev v prejšnjih letih, namreč 3561 (10.214), pri čemer je tukaj vračunan poleg Nemčije tudi češko-moravski protektorat. Druga država, ki je pošiljala v Ljubljana več obiskovalcev, je bila Italija. Tudi pri tej je izredno vplivalo minulo vojno leto, še bolj pa druga polovica leta, ko je Italija sama vstopila v vojno. Zato je tudi padel obisk italijanskih državljanov za polovico. in sicer na 1253 (2516). Naslednja država, tudi naša soseda, je Madžarska. Madžarskih gostov je prišlo lani v Ljubljano 224 (419). Omenimo še obisk iz drugih najvažnejših dr/av: iz Francije je prišlo 114 obiskovalcev (350), iz Anglije 80 (335), iz Bolgarije 170 (240). Mnogo manj je padel dotok Poljakov, katerih je lani prišlo v Ljubljano 266 (316), to si lahko razlagamo s tem, da so v letu 1940 potovali skozi Jugoslavijo še mnogi poljski begunci. Majhen padec zaznamuje tudi Švica, odkoder je lani dopotovalo v Ljubljano 169 (223) gostov, kar je spet razumljivo, saj je Švica ena izmed redkih držav, ki je ostala izven vojnega meteža. Obisk
iz Ilolandije, ki je v prejšnjih letih pošiljala že lepo število gostov v Slovenijo, je izredno hudo padel, namreč na 24 (215). Prav tako hud padec imajo druge severne države, kakor tudi druge evropske države, izv/.einši Grčije in llo-munije, ki sta naši sosedi. Prekomorski promet je seveda izredno padel in zato je dopotovalo v Ljubljano iz Združenih držav Severne Amerike komaj 40 oseb (145). Iz držav Južne Ameriko je Ljubljana dobila le 6 obiskovalcev (19), Lz vseh drugih kontinentov pa 3 (27).
Ne pričakujmo zboljšanja
Vsem tem žalostnim številkam odgovarjajo seveda tudi nočnine tujih državljanov v 18 ljubljanskih hotelih in prenočiščih. Medtem, ko je imela Ljubljana v letu 1939 še 23.905 nočnin tujih državljanov, je bilo v letu 1940 nočnin skoraj za polovico majij, namreč le 12.827. Ta številka pomeni za ljubljansko hotelirstvo občuten udarec, poznal pa se bo ta izpad tudi pri javnih dajatvah. Za letošnje leto ne moremo prerokovati nič usodnejšega, nasprotno, upravičeno lahko pričakujemo, da bo obisk gostov iz tujine še bolj padel, to bo verjetno
veljalo že za nam sosedne države, še mnogo lx>lj pa za države, ki so daleč od nas in ločene ■
od nas po eni ali drugi vojskujoči sc stranki, j
■
Pomagajmo si sami!
Za naše tujsko prometne ustanove ne samo v Ljubljani, ampak povsod drugod po deželi, l>o v letošnjem letu prišel v večini v poštev le domači gost, Jugoslovan. Ker sino prav v zadnjih letih opazili, da je iz Jugoslavije če/, poletje odpotovalo vsako leto večje število Jugoslovanov v tuje države na izlete in počitnice, lahko računamo, tla bo to veselje do potovanja ostalo še vnaprej. Ker pa tudi nam zaradi razmer v Evropi ni lahko odpotovati v tuje države, bomo pač morali obiskovati drug drugega v okviru državne meje, če ne bo draginja prevelika in tudi ne prevelikih težav in formalnosti zaradi prehrane, bo pač naš notranji tujski promet tisti, ki bo pomagal vzdrževati obrat hudo prizadetim gostili, podjetjem v Ljubljani in drugih krajih naše domovine, lako živahnega tujskega prometa, kakor pa smo ga imeli zadnja leta pred vojno, pa tudi po končani sedunji vojni ne smemo pričakovati.
Klic naših viničarjev
Sv. Trojica v Hal., v januarju 1941.
Tukaj se je že vrsto let gradila nova cesta Leskovec-Podlehnik in tako so vsaj najpotrebnejši prišli do skromnega zaslužka. Sedaj, ko je zaradi lanske slabe letine in rastoče draginje potreba za primerno zaposlitev tukajšnjega prebivalstva največja, pa je prišlo delo naenkrat v zastoj. Ne vemo sicer za vzrok, zakaj se je delo prekinilo. Govori se pa splošno, da je kriv temu nek nesporazum med kralj, bansko upravo v Ljubljani in bivšim odborom občine Podlehnik. Naj ho že temu kakor koli, dejstvo je, da je s tem tukajšnje prebivalstvo zelo udarjeno.
Ker so tukajšnji kraji glede živil zelo pasivni, je prebivalstvo pomoči nujno potrebno. Res, da je tukaj spomladi in čez poletje dosti dela v vinogradih, toda vinogradniki, ki so po večini razni ptujski in mariborski gostilničarji, trgovci, advokati itd. ter mi.ogo inozenicev, plačujejo za dela v svojih vinogradih zi sedanji čas silno nizke mezde, ki za navadna dela niso višji od fi—10 dinarjev Kako naj kočar oz. viničar preživlja sebe in še kup malih otrok? Niso redke družine, kjer že od lanskega poletja ni bilo kruha v hiši. Dan za dnem otepavajo nezabeljen koruzni mo-
čnik in še so srečni, če si ga morejo privoščiti po dvakrat na dan. Otroci, ki jih je navadno več v eni družini, so bledi, slabokrvni, zagrenjeni in brez veselja do življenja. Ali moremo od takega otroka pričakovati, da bo nekoč vreden član človeške družbe, sposoben vršiti svoj poklic?
Nujna dolžnost merodajnih oblasti je, da takim krajem pi iskočijo na pomoč. Pomagati je treba, dokler še ni prepozno, da se bodo mogli naši otroci razviti v krepke može in žene, ki bodo ljubili svoj narod ter z veseljem branili svojo domovino.
Prosimo merodajne oblasti, da prekinjeno gradnjo omenjene ceste zopet nadaljujejo, da pride prebivalstvo vsaj do najpotrebnejšega zaslužka za življenjski obstanek.
Tudi za dela v vinogradih bi bila zelo po-trehna neka zakonito določena mezda, ker večina vinogradnikov plačuje delavcem pri vinogradniških delih toliko kot pred enim letom, dasi se je cena življenjskih potrebščin zelo dvignila. Ker pretežna večina vinogradnikov nima toliko socialnega čuta, da bi dvignili plače svojim delavcem na višino, primerno sedanji draginji, bi pač. morala vmes jioseči oblastva s primernimi ukrepi.
Novi francoski sladkor iz grozdja
Vsak dan ga izdelajo 50.000 kg
Že od oktobra si videl v francoskih izložbah tekoči sladkor iz grozdja. Ker pregovor, da v sili volk mušice žre, še drži, so v jx>manjkanju drugega sladkorja morali Francozi segati |>o njem, čeprav vsakdo takoj spozna, da ni ravno najprimernejše, imeti tekoči sladkor v steklcnici in z njim sladkati n. pr. kavo, čaj, potico ali kaj podobnega. Naslednja stopnja je bila dosežena v marseillskih čistilnicah, kjer so začeli izdelovati prav tako sladkor iz grozdja, toda že v palicah. Seveda so tudi do tega prišli le postojx>ma. Grozdje so iztisnili in ga na poseben način pripravili, ter so dobili sladkor v marmeladi jx>dobni snovi, ki so jo gospodinje kaj mlačno sprejele. Zato so marseillske čistilnice skušale najti najprimernejši način, kako bi dale temu soku trdno obliko. To se jim je tudi jx>srečilo. Na tej stopnji je danes izdelovanje sladkorja iz grozdja na Francoskem. De-
lajo pa ga takole: V posebnih vagonskih cistcrnah pripeljejo v povsem nove velike tovarne grozdni sok. Ta sok gre jx>tem skozi celo vrsto aparatov, kadi, cevi, merijo ga z manometri, ga kuhajo, mešajo, mu dovajajo razne druge snovi, nekatere pa zo|>et odvajajo, nato pa ga čistijo, koncentrirajo do 85%, jx>tem pa ga dajo v jx>sebne naprave, kjer zmrzne. Na drugi strani te verige strojev prihaja na dan trd, žgan sladkor v obliki rjavega traku, ki ga nato režejo v večje ali manjše kose.
Vse to izdelovanje je od začetka do zavijanja v pakete mehanično. Vse delajo stroji. Človeške roke jih le naravnavajo. Dober sladkor iz grozdja, ki nekoliko diši j>o sadju, bo igral v Franciji važno vlogo. Ce ga segreješ in mu dodaš nekoliko vode, ti nadomešča med. Marseillske čistilnice bodo izdelale na dan 50.000 kg takega sladkorja. Dobiti ga bo mogoče v prosti prodaji.
L ■- *
Torpedni čolni varujejo konvoj tovornih ladij.
Novi francoski novcc za S frankov s sliko martal« Pctaina.
f,Centralistična uredba"
»Jutro« je dne 23 t. m. objavilo sledečo neresnično trditev pod gornjim uUlovom:
>Kakor smo že jioročali, je izdal prometni minister inž. Bešlič novo uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja. Uredba je zbudila dosti kritike, zanimiva pa je predvsem zato, ker je strogo centralistična in jemlje samoupravam v zavarovanju državnega prometnega osebja še tisto malo avtonomije, kar so je imele jx> stari uredbi iz leta 1922. Z novo uredbo je hudo nezadovoljen tudi »Slovenec«, ki je posvetil kar dve koloni kritiki nove uredbe, pri tem pa se delal, kakor da njega no zadene nikaka odgovornost. V resnici pa so pred slovenskimi železničarji odgovorni c-ni »rini, saj so imeli dovolj priložnosti in moči, oa uredbi pravočasno izderejo centralistične zobe in jo navdajo z duhom samouprave, ki bi odgovarjala sedanji liniji državne politike.
Svoje ljudi skušajo tolažili sedaj z zagotovilom, da za trdno pričakujejo, da bo »ta uredba, ki žali najgloblja čustva našega naroda, razveljavljena«. To je povsem mogoče, ker bodo verjetno nastopili z vso odločnostjo proti njej tudi hrvatski železničarji. Naj se zgodi žnjo, kar se hoče, dejstvo pa je, da je bila s soodgovornostjo »Slovenca« zopet enkrat sprejeta strogo centralistična uredba.«
Na to zveriženo obdolžitev naj najprej ugotovimo, da je uredbo pred|)isal dne 19. so|)tembra 1940 minister za promet v soglasju z ministrom za socialno |H>liliko in da drugi ministri ali ministrski svet pri tem niso soodločevali.
Glede vprašanja, kdo je odgovoren pred slovenskimi želzničarji, da je vsebina nove uredbe zadela na tak odjior pri vseh vrstah železničarjev, naj pa navajamo dobesedno, kaj je dne 1. julija 1940 objavil v »Glasniku železničara i bro-darat Oblaslni odbor Združenja jug. nac. žel. in brod. v Ljubljani:
»Ko je UJNŽB zvedelo, da namerava gospod minister za promet na (»odlagi pooblastila v finančnem zakonu uzakoniti novo Uredbo o zava-ravanju železničarskega osebja, je centralna uprava UJNŽB po temeljili razpravi na plenarni seji dne 12. aprila t. I. sklenila, brzojavno in osebno naprositi gos|>oda ministra, naj Uredbe ne uveljavi, dokler se o osnutku nove uredbe, ki tako globoko posega v življenje vseh železničarjev, no izjavijo in ne dajo svojih predlogov za Io poklicani samoupravni organi bolniškega fonda in strokovne organizacije. Gos|>od minister je |>otem osnutek nove Uredbe dostavil glavni in oblastnim upravam l>oliiiškega fonda ter naši organizaciji. Zakaj gospod minister osnutka ni poslal tudi drugim žoleznifarskim organizacijam, ne vemo. Ugotavljamo le dejstvo, da sloji UJN2B po številu članstva in po svojem pozitivnem delu od svojega postanka vedno močno v ospredju in da .ie UJNŽB tudi v tem primeru dalo iniciativo. Ob sebi pa se razume, da imajo današnji samoupravni organi bolniškega fonda prvenstveno dolžnost. da preprečijo uveljavljenje nove Uredbe, če naj bi se z njo sedanje stanje bodisi glede dajatev, bodisi glede samouprave ne zboljšalo, ali celo poslabšalo. Tudi leta 1935 je bil pripravljen podoben osnutek za novo Uredbo in tudi takrat je pravočasno nastopilo UJNŽB.«
Mislimo, da je s tem zadostno dokazano, da »Slovenec« ni soodgovoren za centralistično Uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije za primere bolezni, jioro-dov, pogreba in nezgod, ker jc pri njej oficielno na povabilo gospoda ministra za promet sodelovala samo organizacija U .1 N Ž B, ki se pa šc nikdar ni izjavila, da jc v taboru pristašev okrog »Slovenca«.
Krušne karte v Madridu
V Madridu so 17. januarja stopile v veljavo nove krušne nakaznice. Prebivalstvo je razdeljeno v tri skupine, ki dobe &0, 120 ali 175 gramov kruha dnevno na osebo.
Beg iz Pariza 7
Hotel sem torej čim prej do Bloisa, da vidim, kaj je z mostom. Toda zvečer je vse bolj in bolj potrjevalo novico, da je most že razstreljen. Prej je bila cesta vsa jx>ina avtomobilov, sedaj pa sem srečal ie avte, ki so prihajali od Bloisa. Pa kaj mi je ostalo drugega, kot iti naprej I
Z nočjo pa je prišla tudi utrujenost, ki sem se ji zaman upiral. Moral sem si poiskati plast sena, kamor sem legel. Počival sem le dve uri, pa še takrat me je motilo brnenje aeroplanov, ki so neprestano letali sem in tja. Brnenju letal se je v daljavi pridruževalo pokanje topov, bolj blizu pa je živina, katere gospodar je bil že zbežal, mukala in tulila v gluho noč.
Pozneje sem se večkrat sjx>mnil tega tuljenja, ko so mi vojaki, ki so prišli s severa, pripovedovali, da so tamkajšnji farmarji, ko so zbežali, nagnali živino na polje, kjer jp bila prepuščena sama sebi. — In tisti, ki so se zadnji umaknili, so pripovedovali, da je bil v teh vaseh takšen smrad jx> mrhovini, da so skoraj omedlevali.
Opolnoči sem se zbudil. Ves sem bil moker, iz česar sem spoznal, da je pravkar šla preko nas močna nevihta. Pojedel sem kruh, ki sem ga še hranil iz Orlčansa. nato pa io »urno« mahnil proti Rloisu, do kamor sem imel še 30 km.
01» C zjutraj tistega dne — bila je nedelja 16. rožnika — sem vprav počival v neki vasi pod drevjem ter mislil, da bi bil lahko že doma. če bi Italija ne bila napovedala vojne. Takrat pa zaslišim brnenje aeroplanov — kmalu jih zagledam, bilo jih je šest; medtem sem na že slišal bombe, ki so v rezkem žvižgu rezale zrak, in oglasile so se strojnice. O zadnjih sem mislil, da je morda protiavionska obramba, ki strelja.
Ko so avioui odšli, nisem čutil več nobene jx>trebe po počitku, zlasti ko so nekaj višje v vasi rdeči zublji že objemali hišo, ki jo je za-
dela bomba. Vsi vaščani so bili preplašeni pri vratih; niso vedeli, ali naj gredo i>oniagat svojemu sosedu ali naj beže. Pomagati, pa s čim in kako, ko je bilo že prepozno! Ne bom jx>zabil stare, 90 letne ženice iz vasi, ki je pritekla po cesti in mi začela pravili, kako dober je bil njen sosed.
Nekaj sto metrov iz vasi sein našel ob cesti moža, ki mu je krogla raztrgala obraz. Takrat sem razumel, kdo je streljal s strojnico. Taki jiogledi so mi vzeli vso utrujenost.
Kako sem bil vesel, ko sem pred naslednjo vasjo ob cesti dobil dekleta s polnim žehtarjem mleka, vsakemu ga je dala, kolikor ga je hotel. V težavah je človek tudi najmanjše dobrote od srca vesel.
Kmalu sem prišel v naslednjo vas. Cesta je bila razrita, ob cesti pa drevo, ki na njem ni bilo več nobenega lista. Pod njim pa je med listjem ležalo troje trupel. Nekaj korakov naprej je bila porušena hiša, pred pragom je ležal mrlič, skozi vrata pa so molele noge drugega, ki ga je zasulo. In zopet naprej drevo brez listja. l>od njim pa je ležala mrtva mali, okrog nje pa sta jokala njena otroka, dve hčerki.
Imel sem še 15 km do Bloisa in takšna je bila slika vseh vasi, ki smo jih videvali na poti.
Ko smo na cesti pred Bloisem zaslišali še trikrat brnenje aeroplanov, smo bili, kot bi trenil, že v kakem žitu. Čeprav je bilo še vse rosno in blatno, nismo gledali, katn smo se vrgli. Tako smo bili četrt ure. pol ure ali še dalje v družbi prepelic — kakor je pač bilo treba.
Samemu sebi nisem mogel verjeti, da je res, ko sem proti desetim zagledal pred seboj mesto Blois in je bil most še cel. Prvič sem takrat zagledal Loireo, ki se je počasi valila po ravnini, in da bi bil prišel v meslo v drugačnih okoliščinah. kako bi užival njegovo lei>oto! Takrat i>a sem bil za vse to slep. Večkrat sem moral preko ruševin, da sem prišel do mostu, ki so ga strašili vojaki. Na drugi strani mostu pa jc bila
zgrajena ogromna barikada, iz katere so gledale topovske cevi.
Ves srečen, pa tudi jx>nosen, da sein prišel še pravočasno, sem korakal |x> nekaj slo metrov dolgem mostu. Nato pa spet hitro naprej, da pridem iz gneče, ki je bila na drugi strani. Po vsem, kar sem doživel zjutraj, sem vedel, da ni dobro bili ondi, kjer je mnogo ljudi, in končno sem iskat primeren prostor, da bi se od|>očil, česar sem bil zelo potreben.
Prej pa si je bilo treba poiskati še kruha in — če mogoče — vina. Kruh sem kmalu dobil in nazadnje še steklenico vina, o katerem sem pozneje ugotovil, da je bil rum. Kupčija sicer ni bila slaba, a težje je z rumom gasiti žejo.
Tako sein čakal, da sein prišel do travnika, ki je ločil mesto od gozdov, ki so se razprostirali v ozadju. Bil je lep dan in sonce je pripekalo na vso moč. Poiskal sein si ob robu gozda senco in že sem spal. Naenkrat me zbudi brnenje aeroplanov in krik ljudi, ki so bežali na vse strani. Pograbim svojo pelerino in tečem do prvega jarka. Komaj smo se poskrili po jarkih, že so okrog nas zažvižgale bombe in jx>kale strojnice, vse okrog je letelo vejevje in listje, zrak so drug za drugim rezali rezki poki bomb. ki so se ra*[>očile. In zakril nas ie tak val dima. da nismo videli dva metra pred seboj. V vse to J>a so se mešali še obupni klici žrtev — — —
Bilo je opoldne: napad se je ponovil trikrat, med najiadi smo imeli toliko časa. da smo prišli vsak do svoje prtljage, pa smo že bežali nazaj.
Ko so bombniki odbrneli, je vsakdo pobral svojo prtljago in po najkrajši poti krenil skozi gozd na glavno cesto. — In nihče se ni mnogo oziral, ker j)Ogled je bil pretresljiv, kakor je bil pretresljiv krik onih. ki so se v groznih bolečinah še borili s smrtjo.
Pozabil sem. da sem utrujen, in kljub so-parici, ki je oznanjevala nevihto, sem hitel dalje. Kako sem bi! vesel, ko sem sreča! popoldne neko
družino, s katero sem se slučajno začel pogovarjati in vsi smo se začudili, ko smo dognali, da sva z njihovim sinom-vojakom študirala skupaj v Parizu! Moji novi znanci so se že v prihodnji vasi ustavili pri svojih sorodnikih, mene pa so povabili na kozarček. Bili smo v najživahnejšem pogovoru, ko smo na obzorju zagledali nekaj »ptičev«. Vsak je zbežal na svojo slran in takrat sem sam pri sebi dognal, da v takih primerih tudi dvainelerski plolovi niso nobena ovira. V četrl uri smo bili zopet zbrani pri mizi. vsak je še pripovedoval svoje spomine, nato pa smo se ločili. Kmalu iz vasi sem se spoznaj r nekim romunskim študentom, ki ie prav tako hodil iz Pariza: imel je le to srečo, da se je do Bloisa še mogel pripeljati.
Ko sva v najbolj živahnem razgovoru nadaljevala pot ter s skrbjo gledala na črne oblake, ki so se vedno bolj gromadili nad nami. so spet prileteli jekleni ptiči. Zaradi plohe, ki se je vlila, so pa morali pospešili svojo brzino. Pred nevihto sva se zatekla v bližnji gozd, kjer sva se stiskala k deblom, da naju ne bi premočilo. Ko je zdaj pa zdaj zagrmelo, sva vsakikrat pripomnila. da je zdaj drugačen zračni napad, ki je milejši, ker vendar je dobri Bog boljši kot sovražniki!
Na večer sva prišla do hiše, ki je bila Šo precej na samotnem. Dež je sicer prenehal, vendar sva oba želela, da bj spel mogla spali pod streho. Prijazna gos|jodinja nama je pokazala pot na skedenj, kjer naj bi spala in kjer je že ležalo pet vojakov.
V isti hiši sta bili tudi dve gospe iz Eper-naya. Vsaka je imela svojega otroka. Pravili sta, da sta se pripeljala do Orleansa z vlakom, tam so jih naložili na avtobuse, jih zapeljali do Bloisa, kjer so jih še prepeljali čez most. potem pa ustavili v gozdu, kjer so morali vsi izstopiti. Avtobusi so se vrnili po druge, ti pa so si morali pomagati, kakor so si pač znali.
te fto*ttC&
roka, zdravniško -spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblativa, da niso bili obsojeni /aradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna
dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 10. februarja 1941 pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani.
po cbi&avi
*	Boj kmeta s tremi lačnimi volkovi. Kmet D. Živkovič, ki ima v vas Garašu pri Aragjelovcu lepo posestvo, je te dni doživel strašen dogodek. Neke noč« ga je zbudilo iz 6panja meketanfe ovac, ki so bile v staji poleg dvorišča Okrog hiše je divjal snežni melež, noč je bila lako temna, da si videl komaj tri korake pred seboj. Po staji so tekale ovce preplašeno sem pa tja. Naenkrat je zagledal Dragoslav, ki se ie privadil na temo, tri pare bolščečih oči. Sedaj je vedel, da 60 v stajo vdrli trije volkovi. Dragoslav se ni dolgo pomišljal, pograbil je 6ekiro in šel med preplašene ovce. Lačni volkovi 60 ga takoj zavohali in navalili nanj. Dragoslav je videl, njihove divje bolščeče oči ne je e vso silo zamahnil s sekiro najprej po glavi največjega volka, nato pa po glavi drugega volka. Oba volkova sta se zggru-dila na tla, tretji pa je skočil čez ograjo in pobegnil v gozd Kmet je do smrti pobil oba volkova, sam pa je ostal nepoškodovan.
*	Izgubljeni sin najden. Te dni je iz Zagreba izginil deček Vladimir Novosel. Starši so seveda bili v velikih skrbeh in so ga povsod iskali. Pri iskanju je pomagala tudi policija, ki je razposlala dečkove fotografije. Ko je predvčerajšnjim priplul parnik »Ljubljana« s Sušaka v Sibenik, so policijski stražniki na krovu prepoznali Vladimira. Novosel je iz Zagreba odpotoval na Sušait, odtam pa 6 parnikom v Šibenik. Na policiji je izjavd. da ni pobegnil od doma, marveč je hotel nekoliko potovati po Dalmaciji in obiskati nekega prijatelja v Šibeniku. Obžaloval je 6vojo nepremišljenost, posebno zaradi bolezni svoje matere in skrbi očeta. Ko je policija obvestila očela, se je ta takoj podal v Sibenik in pripeljal izgubljenega sina nazaj v Zagreb.
*	Aretacija drznega goljula, V Vinkovcih je policija prijela goljufa Adama Jurišiča iz Cerne. Jurišič je več mesecev na zelo drzen način goljufal na stotine ljudi, ki jim je izvabil večje vsote, ki znašajo skupaj nad 200.000 din. Imel je priporočila odličnih osebnosti in javnih delavcev ter razne ponarejene legitimacije. Predstavljal se je kot odposlanec »Gospodarske sloge« in »Pogoda« ter je kot tak v spremstvu občinskih načelnikov pregledoval po trgovinah in poslovanje mlinov, kakor tudi poslovne knjige Pozneje se je vrači k istim ljudem in zahteval naročnino in podporo za list »Hrvatska privredna politika«. Lagal je, da je glavni urednik tega lista in da list izdajajo v Zemunu dr. Maček, dr. Bičanič in dr. Tot. Ta drzni goljuf bi gotovo ogoljufal še mnoge ljudi, če ga ne bi naznanil Mato Karabalič iz Rckovca, kateremu se je zdel 6umljiv.
*	Družinska žalolgra. V Calincu, okraj Va-raždin, se je te dni odigrala strašna družinska ža-loigra. 30 letni kmet Srečko Vrbanec se je že dolgo časa prepiral s svojim 70 letnim očetom Markom, ker mu ta ni hotel izročiti posestva. Stari kmet se je vsak večer napil in je potem spal še vse dopoldne. Ključe od hleva, shrambe in kleti je spravljal vedno v podzglavju. Za vsak ukrep v gospodarstvu so mu morali polagati račun. Te dni jo prišel stari Marko s sejma domov močno pijan. Prodal je kravo in je del izkupička zapravil s svojimi prijatelji. Njegov sin Srečko mu jc to očilal in je zahteval ostanek denarja, ki ga nujno potrebuje za popravilo strehe. Marko pa denarja ni hotel dati. Beseda je dala besedo, vedno glasnejša sta postajala, vedno srditejši je bil prepir; nenadoma pa je stari Marko potegnil nož in zabodel z njim svojega sina. Srečko se je mrtev zgrudi! na tla Zapušča ženo in tri otroke. Starega Marka so orožniki zaprli.
*	Dvakratni morilec zahteva zase smrtno kazen. Te dni se je pred belgrajskim okrožnim sodiščem zagovarjal kmet Vitomir Milosavljevič zaradi umora svojega očeta in svoje mačehe. Vitomir je živel v očetovi hiši v Brajkovcu. Bil je priden delavec in se ni dal motiti od svoje mačehe, ki je vedno nastopala proti njemu. Da bi se izognil prepirom, je oče razdelil posestvo med svoje otroke. Ko je Vitomirjev brat Milorad umrl, bi se morala posest, ki jo je zapustil, razdeliti med brate in sestre. Vendar pa ie Vitomirjeva mačeha znala to preprečiti. Dosegla je, da sta dobili Miloradovo posest samo njeni dve hčerki. Vitomir pa ni hotel priznati te očetove odločitve, Sel je na zemljišče svojega ra jnega brata in ga začel obdelovati. Oče in mačeha, ki sta prišla mimo, sla ga nahrulila in pozvala, naj takoj neha delati, Vitomir jo jezeri navalil na oba in ..jima zadal z nožem več vbodljajev. Svojo polsestro, ki je hotela pomagati materi, je ranil na roki. Še preden je prišla zdravniška pomoč, sta Vitomirjev oče In njegova druga žena izkrvavela. Vitomir je obžaloval svoje dejanje in prosil sodnike, naj ga obsodijo na smrt, ker po tem zločinu ne more nobenemu človeku več mirno pogledali v oči. Sodišče ga je zaradi dvojnega umora obsodilo na dvajset let ječe.
Zadeva z ..bombami
JLjablja^^
Gledališče
Drama: Petek, 24. jan., ob 15: »Romeo in Julija.-. Dijaška predstava. Izven.' Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 25. januarja: »Othello.t Izven. — Nedelja. 27. januarja, ob 15: »Cigani.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Krog s kredo.« Znižano cene od 20 din nuvzdol. — Ponedeljek. 27 jan.: Zaprto.
Opera: Petek 24. jan.: Zaprto. (Generalka.) — Sobota, 25. jan.: »Hlapec Jernej « Krstna predstava. Red Premierski. — Nedelja. 20. jan., ob 15: »Carmen.« Izven. Znižane cene od HO din navzdol. 01) 20: »Pri belem konjičku.« Izven. — Ponedeljek, 27. jat}.: Zaprlo.
Rokodelski oder
V nedeljo 20 t. m., bo uprizoril Rokodelski oder velezabavno komedijo »Malura«. Za igro je zelo veliko zanimanje in bodo gotovo vsi sedeži v dvorani Rokodelskega doma razprodani. Oskrbito si vstopnice pravočasno. Začetek predstave bo točno ob osmih zvečer.
Radio Ljubljana
Petek, 24. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: Z gluhonemimi po Sloveniji (strok učitelj g. Vinko Rupnik; sodeluje Ciril Sitar, bivši gojenec ljublj. gluhonemnice. sedaj tiskarnar v Ljubljani) — 12 Naši zvoki (plošče) — 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork.
—	14 Poročila, objave — 14.10 Tujskoprometna jioročila — 17.30 Pester spored Rad. ork. — 1S.10 Ženska ura: Narodna in državna zavednost žene (gdč.- Krista Hafner) — 18.30 Plošče — 18.40 Francoščina (g, dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Planinec ljubi živali (g. Pavel Kunaver) — 20 Zbor »Grafika« (plošče) — 22 20 Prenos simfoničnega koncerta iz Belgrada — 21.40 Nekaj plesne glasbe (plošče)
—	22 Napovedi, poročila. — Konec ob 22.20.
Drugi programi
Petek, 24. januarjat Belgrad: 20.15 Simf- konc. (Škerjančeve skladbe) — Zagreb: 20 Vok. koncert
—	Bratislava- 21 Dvorakova V. simfonija: — Praga: 16.25 Zab. gl. — Sofija; 19.50 Puccinijeva opera »Madame Butterfly« — Beromiinster; 19.45 Ork. konc. — Budimpešta; 21 Plesna gl. — Bukarešta: 1920 Romunska gl. — Stockholm: 20 Beethovnova IX- simfonija — Ital. postaje; 19.50 Simf. koncert
—	Sottens; 20 Švicarski večer.
Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69m); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Pripeljite v nedeljo svoje otroke v frančiškansko dvorano, da zaživijo v svetu pravljic in čudovitih prigodb. Pa tudi odrasli se boste razvedrili ob igri »Krojačck — junaček«. Začetek ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj.
Naše dijaštvo
AKD »Veda« bo imela drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem g. urednika Kremžarja v temi: »Aktualen narodni problem.«
AKD »Ruda« ima drevi ob 20 v akademskem domu redni članski sestanek s predavanjem g. Uiž. Jcžeta Sodje: »Odgovornost tiska za poraz Francije«.
Savičarkel Na članskem sestanku danes ob
I pol 8 zvečer bo predaval g. dr Ign. Lenček o temi: »Regulacija rojstev z moralnega stališča«. — Udeležba za vse obvezna!
AKD Pravda ima drevi ob 8 redni članski sestanek, ki se ga udeleže tudi člani AKD Rudp. Predava g. inž. J. Sodja: Odgovornost lisica :a pora; Francije.
Lekarne
Nočno službo imajo leknrne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Mikiošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Lepo otroško rokavico sem našla v nedeljo zvečer. Dobi se v Rožni dolini, Pred,jamska 21.
Zgubilo sem očala na poti od trgovine Mencinger na Sv. Petri, cesti do Zmajskega mostu. Pošten najditelj naj jih vrne proti nagradi v trgovini Samec-Lavlar, Sv. Petra cesta 42.
Najdena je bila v sredo pred glavno pošto rjava usnjata damska desna rokavica, ki se dobi v našem upravnišlvu.
mmtmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmm
Vse bi rad imel. »Ta Peter je res nemogoč človek. Vse bi rad imel, kar koli kje vidi!«
»No, ravno prav. Pokaži mu svojo najstarejšo hčerko.«
na gumb" končana
Koledar
Petek, 24. januarja: Timotej, škof in mučenec; Evgenij, mučenec; Felicijan. škof in mučenec.
Sobota, 2f. januarja: Spreobrnjenje Pavla — apostola; Ananlfa, nitiScnica.
Letopis
24. januarja 1699. 1. je bil sklenjen mir v Sremskih Karlovcih. « tem se je končala vojna, ki se je začela leta 1683 z obleganjem Dunaja. Turki 60 morali odstopiti zmagovitemu cesarju vso Ogrsko razen Banala, Hrvatsko do Une i«i Velebita ter Slavonijo, razen Sremr. z Zemunom in Mitro-vico. Benečani so dobili Peloponez ter Knin, Sinj in Vrgorac v Dalmaciji. Poljaki Podoljc in del Ukrajine, Rusi Azov in s tem dostop do Črnega morja. 24. januarja 1712. I. se je rodil Friderik II. Veliki, ustanovitelj pruske velcvlaeti (1740—1786).
Novi grobovi f Dr. Želj ko Hahn
Dno 23. t. m. je v Zagrebu umrl g. dr. 2elj-ko Hahn, upokojeni direktor zdravstvenega oddelka Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pokojni direktor jo bil prvi šef zdravstvene službe v jugoslovanskem delavskem zavarovanju, katero je bilo organizirano na podlagi zakona iz leta 1022. To težko in odgovorno službo je opravljal dr. Ilalin od leta 1922 dalje. Z žilavo vztrajnostjo, z globokim poznanjem delavskega zavarovanja doma in v tujini in z veliko ljubeznijo do stvari se je pokojniku posrečilo, da je v dobi svojega službovanja organizaciji zdravniške službe jioslavil trdne temelje. Z njegovim lastnini deloin je bila ustvarjena prva kolektivna pogodba iu prva službena praginatika za zdravnike. Izdelane so bile mnoge druge organizacijske osnove in smernice, ki jih zahteva tako ogromna in odgovorna služba v delavskem zavarovanju. V letih, ko je pok. dr. Hahn vodil zdravstveni oddelek SUZOR-a, so bile zgrajene mnoge zdravstvene ustanove delavskega zavarovanja, predvsem moramo omeniti moderne sanatorije za bolne na pljučih. Zgrajene so bile ambulance na sede/.ili skoraj vseli okrožnih uradov in tudi v mnogih drugih važnejših industrijskih krajih. Direktor dr. Hahn je polagal posebno pažnjo tudi na zdravljenje revinatizma in se je trudil, da je delavsko zavarovanje ustvarilo posebno zdravstveno zavode za zdravljenje revmatičnih olvolenj. V zdravstveno službo so bila vključena tudi mnoga okrevališča za onemogle delavce.
Pok. dr. Hahn je bil literarno vsestransko delaven ter se je kol zdravnik delavskega zavarovanja intenzivno zanimal za vse važnejše bolezni delavstva. Napisal je nebroi razprav, ki so izšle v posebnih knjigah ali brošurah in pa v revijah v Jugoslaviji in pa tudi v revijah jx> drugih kulturnih državah. Posebno se je zanimal za problem tuberkuloze in za zdravstveno stanje grafičnega delavstva. Dr. llahn je bil vsestransko izobražen zdravnik, obvladal je perfektno štiri svetovne jezike, bil je v stalnih zvezah z delavsko zavarovalnimi ustanovami in organizacijami v inozemstvu, imel ie tesne osebne stike z vodilnimi predstavniki delavskega zavarovanja v vseh kulturnih državah. V tej lastnosti je pokojnik storil mnogo dobrega za popularnost našega zavarovanja in za ugled naše države v inozemstvu. Zalo je samo naravno, da je 1 >i 1 pok. rlr. Hahn član strokovnega zbora pri mednarodnem uradu dela v Ženevi in član glavnega sanitelskega sveta Jugoslavije.
Pok. dr. llahn je bil rojen 19. I. 1876 v Vu-kovaru, gimnazijo je dovršil v Novem Sadu, medicinske študije pa na Dunaju. Ze leta 1901 je v Budimpešti vstopil v službo pri Okrajni bolniški blagajni.
Z dr. Hahnom odhaja v večnost markantna oseba, kateri jo bilo usojeno, da gradi na osnovnih temeljih jugoslovanskega delavskega zavarovanja. To zavarovanje je ustvarilo mnogo lepega in koristnega, česar tudi utemeljene kritike ne morejo zalemniti. Velik del zaslug na uspešnem napredku le delavske ustanove ima pokojni dr. Ilalin. Vsi, ki delujejo v delavskem zavarovanju in tudi zavarovanci, niti morajo bili za njegov nesebični trud hvaležni. Naj mu sveti večna luč!
-f- V Radovljici so preteklo sredo izgubili najstarejšega moža v župniji, g. A I o j z i j a W a g n e r j a, ki je dočakal 88 starostnih let Po poklicu je bil barvar. To obrt je izvrševal samostojno od 1882. do 1922. leta, ko jo je izročil svojemu sinu, sedanjemu gospodarju m mojstru g. Antonu Wagnerju. V jav-jeni življenju je pokojni nastopal kot katoliško zaveden mož in tako tudi vzgojil svoje otroke. Tudi v svoji starosti jc do zadnjega zasledoval domače in svetovne dogodke iz našega dnevnika in jih motril v luči evangelija. Mučna bolezen ga je zadnja leta priklenila na bolniško sobo, pa iz njegovih ust ni bilo slišati drugega vzdiha, kot »je že tako božja volja«. Blagemu pokojniku bomo ohranili trajen enn-min, vsem preostalim pa naše iskreno sožalje. Naj v miru počiva!
Osebne novice
= V Velikih Laščah sta se poročila dne 22. januarja g. Pahulje Janez in gdč. Zakrajšek Terezija. Mlademu paru iskrene čestitke in obilo blagoslova!
= Poročita se v cerkvi sv Petra v Ljubljani g. Slane Medved, zohotehnik iz Dolskega, in gdč. Danica Kregar gostilničarjeva hčerka iz Stepanje vasi. Obilo sreče!
Slovenci v Zagrebu
Prišel je čas. ko odbori društev, zadrug in drugih organizacij polagajo svojemu članstvu obračun dela od časa, ko jim je bila zaupana naloga, voditi delo v teli organizacijah. Tako jejio-tel tudi odbor Slomškovega prosvetnega društva v Zagrebu pokazati svojemu članstvu sadove svojega truda in je zato sklical za nedeljo 19. januarja sestanek vsega članstva. Po pravilih imenovanega društva bi se moral vršiti občni zbor konec meseca septembra, toda z odlokom banske uprave banovine Hrvatske od maja meseca preteklega leta so vsi občni zbori v lej banovini prepovedani tpr .je bil tako odbor Slomškovega prosvetnega društva prisiljen poročati članstvu društva o društvenem življenju na imenovanem sestanku. na katerem so podali svoja zanimiva poročila vsi odborniki in načelniki raznih odsekov društva. Iz izčrpnega poročila smo zv>rte'L rta so nastale v preteklem letu v društvenem življenju
mnoge spremembo, prav posebno pa so je usoda poigrala z odborniki, ki so bili prisiljeni med le-tom zapustiti Zagreb in tako tudi svoje odbor-uiške posle, katere so prepustili drugim, ki so bili kooptirani na njihova mesta. Odbor, ki je na tem sestanku podajal obračun o svojem delovanju, je bil skoraj popolnoma drugačen od onega, kateremu je bilo pred letom dni zaupano krmilo društva. Članstvo, ki je napolnilo društvene prostore, je enodušno in z vesljeni odobrilo delo tega odbora t T mu enoglasno zaupalo vodstvo društva tudi v bodoče. Novoizvoljeni odbor je seslav-Ijen takole: predsednik g Maiko Težak, industrl-alec, podpredsednik g. Anton Pemič, tajnik g. France Srakar blagajnik g. Franc Sevšek, gospodar g. Franc Knez. knjižničarka gdč. Adelca Dra-šlerjeva; odborniki: gg. Inž. Metod Starman, Jože Kramar in Ivan Ograjšek; pregledniki računov: gg. Alojzij Jan in Franc Ilovar. Zelja nas zagrebških Slovencev pa je, da bi ta odbor tudi v bodoče vodil društveno življenje po pravi katoliški poti in da bo s svojo sposobnostjo in marljivostjo zagotovil društvu tudi v tph težkih časih delovanje.
Dramatični odsek Slomškovega prosvetnega društva je uprizoril v nedeljo 12. januarja v dobro zasedeni frančiškanski dvorani veseloigro -Roksi', ki je. zahvaljujoč se odličnim igralcem in režiserju g. Francetu Srakarju, navdušila gledalce.
S svojim obiskom pa je dal priznanje delu tega društva za zdravo razvedrilo zagrebških Slovencev tudi minister in senator g. Stanko Švrlju-ga s svojo gospo, ki sta ves čas z zanimanjem sledila igri in se tudi zelo pohvalno izrazila o vseh igralcih in režiserju.
Z zadnjim nastopom pri tej igri pa sta se poslovila od našpga odra in zagrebških Slovencev gdč. Lucija Kovačičeva in g. Stanko Himmel-reieh, dva naša izvrstno igralen, ki ju je usoda življenja iztrgala iz naše sredo, kjer sta z neumornim delom v društvu, prav posebno pa v dramatičnem odseku, mnogo pripomogla k lepim uspehom ter sta bila vedno z veseljem pripravljena vzeti breme na svoje rame. Za ves nesebični trud topla hvala, na njunem novem službenem mestu v beli Ljubljani pa jima želimo mnogo sreče in uspeha.
#
—	Nemška stenografija, strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učilišče Robida, Trnovska ulica 15.
•— V počastitev spomina pokojnega voditelja dr. Antona Korošča je poklonila Stavbna zadruga »Slovenski dom« v Kočevju znesek 300 din za reveže Vincencijeve konference v Kočevju. Iskrena hvala!
—	Pri komemoracijah za pokojnim dr. Korošcem bo zelo dobrodošel Farkašev življenjepis dr.
Antona Korošca. Broširan stane 12 din, vezan pa 20 din in se naroča pri Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30.
—	V naše poročilo o nedeljskem »Gautagiu nemškega Kulturbunda v Mariboru se je vrinila trditev, da spada mariborski dnevnik »Mariborer Zeitung« med Kulturbundovo časopisje. Ker ta trditev po naiih informacijah ne odgovarja dejanskemu stanju, popravljamo naše poročilo z dne 21. t. m. v tem .smislu, da ugotavljamo, da list
Mariborer Zeitung« lic spaua med organe nem-čke^n Kulturbunda.
Opozorilo
G.ERJAVEC JOSIP nima več pooblastila za sklepanje kakršnih koli zavarovanj ali za sprejemanje plačil za naš zavod.
.V Ljubljani, dne 23. januarja 1941.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
—	Tedenski turistični pregled Tujskoprometne zveze v Ljubljani v ljubljanskem radiu, bo v petek, dne 24. t. m. ob 14.10 obravnaval Skofjo Loko in njeno okolico.
—	V ponedeljek izide v prevodu p. Plus-sova knjiga »Izžarcvajmo Kristusa«,
—	Ni nevarnosti za večje povodnji. Razni predeli Slovenije so včeraj zjutraj zaznamovali jutranjo temperaturo nad ničlo. Imeli so od +2" rlo +7" C. Kranjsko gora je pa javilav da je znašala tam najnižja toplota —2" C. Tudi Črnuče so imele ponižen mraz, ko je bilo eno stopinjo pod ničlo. Transformatorska postaja je od polnoči zaznamovala približno tako toplotno stanje: od polnoči do 5 zjutraj ničla. Nato ie živo srebro počasi zdrknilo pod ničlo. Od b rlo 8 je kazal termometer —I" C. Nato se je temperatura dvignila na ničlo. Dosegla je ob 13 najvišje stanje +5" C, ob 14 pa je začela padati. Včeraj zjutraj je bilo v Ljubljani megleno. Po drugih krajin oblačno. Podnevi se je začelo polagoma jnsniti. Reke v Sloveniji počasi naraščajo. Sava je pri Brežicah včeraj dosegla 200 cm nad norntalo. Ljubljanica je pri Fužinah od srede rlo včeraj znova narasla za 10 cm. Nevarnosti za hujše povodnji ni.
rm Kino Kodelfevo tei. 41-64 m^
Danes in jutri ob 20. uri
Veličastni glasbeni velefilni za 100 letnico
rojstva največjega »lovanskeea komponista ČAJKOVSKEGA
Simfonija življenja
Zarach Leander — llans Stowe
Pustolovttine Hucka Fina
Mickey Rooney	P
Dve uri neprestanega smeha.	H
— Razpisana služba cestarja. Na osnovi § 31. zakona o banski unravi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani službeno mesto bano-vinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. r., št. 141, Polhov Oradec—Črni vrli, progo od kilometra (i.00 do kilometra 12.450. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega
Ljubljana, 23. januarja.
Junija leta 1938 je v politični javnosti vzbudila splošno zanimanje aretacija mnogih pristašev Ljotičevega »Zbora«. Povod varnostnim oblastem za odredbo aretacije je dalo neko poročilo policijski upravi v Ljubljani, ki ga jo predložil neki France Rusija, rodom i/ Idrije in v knterem je ta nuslikai z bujno fantazijo, kako da so nekateri člani te stranke pripravljali in nameravali izvršili hud zločin nad takratnim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem in sedaj pokojnim ministrom dr. Antonom Korošcem. To naj bi se zgodilo takole ob koncu Slovenskega tedna 12. junija 1938. na Jesenicah. Aretirnnci so bili od-gnnni v Belgrad in je bila uvedena pred državnim sodiščem za zaščito države nnjprej kazenska preiskava proti odvetniku dr. Mirku Tril-lerju in tovarišem zaradi /ločina po členil I zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Dr. .Mirko Triller je bil v zaporu od 14. junija tja do 19. septembra 1958. Državno sodišče jc nato zadevo od-lopilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču v redni postopek proti 9 obtožencem. 1'rvn razprava je bila 29. decembra 1938. Sodil jo kazitiski sodnik poedinec. Tu je odločil, da sp spisi vrnejo nazaj v Belgrad državnemu sodišču z utemeljitvijo, da ni pristojen, ker je dejanski stan tak, da naj sodi o stvari državno sodišče. In spis je začel dolgo romali iz Belgrada v Ljubljano in iz Ljubljane v Belgrad. Naposled je državno tožilstvo obtožilo dr. Mirka Trillerja in tovariše zaradi prestopka i>o §-n l">9 kaz. zak.. da so snovali koiuplot proti obema ministroma.
Pred kazenskim sodnikom poedincem dr. Julijem Fellalierjem so se včeraj zagovariqli zaradi omenjenega komplota rlr. Mirko Triller iz Radovljice, klepar Boris Hmeljak, plptar Viktor Horvat in Valentin Žen, vsi z Jesenic. Razprava je trajala od 8.30 tja do 13. Vsi obtoženci so dejanje in krivdo, Ja bi snovali atentat, odločno zanikali. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je zahteval tajnost razprave. Branilca dr. Fran Kandare in dr. Lapajne sla ugovarjala. Sodnik je zavrnil predlog državnega ložilca in je bila zato razprava javna, kateri je prisostvovalo več poslušalcev.
Razprava je nn dlani pokazala, kakšne ne-nrilike, nesreče in sitnosti lahko povzroči ovadim kakega nezanesljivega in brezvestnega človeka. ki se sedaj skriva in ga sodišče ni moglo izslediti, da bi njega in /eno Irnio lahko kol priči klicalo na razpravo. Oba sta sedaj v neznanem bivališču. Prav furlna in nenavadna je ovadite!jeva zgodba o »bombah na gumb«, izkazalo sp je na razpravi, da s(f) si liili izpo-vedbi obeli obremenilnih prič v hudih in kričečih nasprotjih. Rusija sj je vso zgodbo gladko izmislil.
Državni tožilec je utemeljeval obtožnico in opiral obsodbo erlinole na obe glavni in obremenilni nriči. Branilca sta obširno pobijala izpoved be obeli v preiskavi zaslišanih prič. Predlagala sta oprostitev. Sodnik jp nato objavil sodbo. s katero so bili vsi štirje obtoženci oproščeni zaradi pomanjkanju dokazov. S to sodbo bo Končno ta afera z »bombami na gunb« likvidirana.
I1UBIMNA
Fotografski umetniki županu
Da bi se Fotoklub Ljubljana oddolžil ljubljanskemu županu dr. Juru Adlešiču za razumevanje klubskih potreb in teženj, so najvidnejši predstavniki slovenske umetniške fotografije že dalj časa zbirali najboljše posnetke iz mesta Ljubljane ter to zbirko samih izbranih odličnih del, že večkrat tudi v inozemstvu in po vseh delih sveta odlikovanih mojstrov pred kiatk'm v krasotni kaseti izročili županu v dar.
Zbitka teh fotografij brez dvoma predstavlja višek slovenske fatografeke umetnosti Pripomniti pa moramo, da člani ljubljanskega Fotokluba z uspehom tekmujejo z najslavnejšimi fotografskimi umetniki na največjih razstavah vsega sveta. Ljubljanski Irotoklub se penaša že 6 svetovnim prvenstvom, ki
si ga je priboril v Ameriki, posamezni člani imajo pa že prave zbirke diplom, srebrnih in zlatih me-dalij in drugih odlikovanj iz vseh centrov Evrope in tudi iz Amerike, Azije, Afrike in celo iz Avstralije. To propagandno delo ljubljanskega Fotokluba za slovenski narod je mnogo premalo znano — 6cveda predvsem doma. Res je namreč, da Američani, Indijci, Japonci in Avstralci dela Fotokluba Ljubljana cenijo za vrhunec fotografske umetnosti, čeprav Evropa smatra indijske, japonske in ameriške fotografe za najboljše na 6vetu. Tako nas spet inozemski strokovni listi in razstave po Evropi in drugih delih sveta kar po večkrat na leto opozarjajo, kako velike zasluge iinajo ljubljanski fotoamaterji za napredek fotografske umetnosti ter obenem opominjajo na dolžnost, naj tudi domovina naposled ljubljanskemu Fotoklubu prizna zasluge za propagando slovenske kulture ter lepot slovenske domovine v tujini.
Ljubljanski Fotoklub je pa s tem svojim darilom tudi poudaril, da 6e mestna občina ljubljanska zaveda njegovih zaslug, saj ga res podpira pri njegovih prizadevanjih na različne načine ter je v dveh letih razpisala tudi dva velika natečaja za najboljše fotografske posnetke Ljubljane.
Mednarodno priznani mojstri in klubovi člani Bazel Franc, Bohm Ciril, Bolaffio Karlo, Brane Janko, dr. Frelih Ivo, Gliha Maks, Gogala Ivo, Grom Srečko, Kocjančič Karlo, Kocjančič Oskar, Kocjančič Peter, Kornič Ante, Merhar Rado, inž. Michieli Lujo, Skerlep Janko in Vidmajer Ivan so za zbirko prispevali 44 posnetkov z najodličnejšimi kopijami. Predsednik Fotokluba Ljubljana Gojko Pipenbacher je na čelu deputacije, ki je darilo izročila županu dr. Juru Adlešiču, poudarjal, da zbirka ne predstavlja sistematičnega izbora fotografij in motivov, temveč najboljša dela, ki so jih ustvarili klubovi člani z ljubeznijo do fotografije in mesta Ljubljane. Mapo bo klub še izpopolnjeval ter pri tem upošteval želje in potrebe mesta Ljubljane. Nekaj teh slik javnost že pozna iz albuma »Ljubljana«, vendar je pa večina slik nova, da bi lahko že med temi fotografijami Ljubljane lahko izbrali take. kj bodo tekmovale pri sedaj razpisanem natečaju za prvenstvo.
Toda tudi ta zbirka mojstrskih posnetkov Ljubljane nam spet dokazuje, kako upravičena je razdelitev natečaja, ki predvsem zahteva celotne poglede na Ljubljano, novo Ljubljano in Ljubljano kot vrtno mesto, nato pa šele splošne ljubljanske motive in barvne filme.
Sedanji natečaj mora pokazati, da je Ljubljana staro kulturno mesto s 100.000 prebivalci in da se ponaša s popolnoma svojo moderno arhitekturo in s 6vojimi nasadi. Iz zbirke slik Ljubljane bi mora) vsakdo čutiti utrip kulturne tradicije in razmah sodobnega prizadevanja za napredkom. Spoznati bi morali, da je Ljubljana središče kulturnega naroda z vsemi atributi kulturnih središč drugih narodov, hkrati bi pa zbirka ljubljanskih 6lik morala tujcu pokazati tujskoprometno središče z vsemi pridobitvami, ki tujca vabijo in ga pridržujejo z najrazličnejšimi užitki in udobnostmi.
Fotografske umetnine članov Fotokluba Ljubljana 60 shranjene v pompozni kaseti po načrtu klu-bovega člana kand, inž. Ruparja ter jo je iz dragocenega belega usnja izdelala Nova knjigoveznica v Ljubljani ter jo okrasila z zlatim grbom mesta Ljubljane
Dragoceno darilo ljubljanskih fotografskih umetnikov naj pomeni trajno zvezo med Fotcklubom Ljubljana in mestno občino ljubljansko pri delu za glavno me6to Slovenije doma in v tujinil
1 Častno pokopališče na Navju je vsak dan odprlo od 9 do 12 in 14 do mraka ter tudi vedno dobro obiskano, odkar je tam grob dr. Antona Korošca. Na svojo sramoto namreč moramo priznali, da- je bilo prej Navje navzlic svoji lepoti in krasnim, vedno cvetočim nasadom in kljub temu, da tam počivajo naši najslavnejši možje, vendar zelo malo znano in zato tudi prav slabo obiskano. Upravičena je bila domneva, da bo naposled tudi Navje pozabljeno, kakor je postalo zapuščeno staro pokopališče sv. Krištofa, čeprav so tain počivali predniki Ljubljančanov in za slovenski narod najbolj zaslužni možje. Da pa Navje vedno ohrani svojo aktualnost in privlačnost ter bo s tem našim nesmrtnikom trajno zagotovljen časten počitek, je mestni kulturni odbor sklenil, da na Navje prenese še druge, drugje pokopane zaslužne može in da bomo tja spremili tudi šh tiste, ki jih bo mesto Ljubljana že ob njih smrti po odločilvi župana sporazumno s kulturnim odborom počastil-i s poko)>oni na častnem pokopališču. Zalo bo Navje razširjeno in dopolnjeno, da Ljubljana kot glavno mesto Slovenije dobi res pravi slovenski Panteon, ki bo v časti preživel stoletja.
1 Sievilo ljubljanskega prebivalstva. V letu 1940 je število ljubljanskega prebivalstvo le malenkostno naraslo, pa tudi ta prirastek gre v veliki meri na račun priseljencev, ki so se doselili v Ljubljano. Konec leta 1939 je imela Ljubljana po statistikah in cenitvi 87.425 prebivalcev. V le-lu 1940 je to število naraslo na 87.780 prebivalcev. Čisti porast znaša torej 355 eseb. Ker se je
pa v lanskem letu zmanjšalo število v Ljubljani bivajočih tujih državljanov od 4.516 na 4.809, ju z dolokom od zunaj moralo priti še najmanj 147 oseb, ki so nadoknadile odhod tujcev. Prav verjetno je, da bo Ljubljana v približno 5 letih dosegla že 90.000 prebivalcev.
I Ob obletnici smrti dr. Pavla Grošlja posveti VII.-a razred Mestne ženske realne gimnazije dne 25. januarja ob 17 v licejski telovadnici svojemu nepozabnemu profesorju spominsko uro z zanimivim spoiedom. Zavod k tej pietelni počastitvi iskreno vabi pokojnikove prijatelje, znance, bivše učenke in sjiošlovalce njegovega dela.
1 Društvo inženirjev ▼ Ljubljani priredi v torek, dne 28. januarja 1941 popoldne ogled palače univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zbirališče udeležencev ob 15 pred vhodom palače v Turjaški ulici Vabljeni so društveni člani in povabljeni interesenti.
1 POPRAVILA preciznih ur — F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. — NAKUP zlata in srebra.
I Predavanje SPD »Pestri cvet v barvali«. V letošnji seziji jc Slovensko planinsko drušlvo pii-redilo že dvoje predavanj o barvili fotografiji, na katerih se je občinstvo lahko prepričalo o uspehih fotografiranja z barvnimi filmi. V torek, 4. februarja l>o že tretje tako predavanje. Pripravljenih je okrog 200 barvnih diapozitivov, ki jih je dalo na razpolago 12 ljubljanskih foloamater-jev. Posnetki so z raznih področij. Kratka pojasnila k posameznim slikam bo dajal g. dr. inž. Avčin France. Predavanje bo v dvorani Delavske zliornice ob 8 zvečer. 1'laninre in ljubitelje lepe fotografije bo predavanje golovo izredno zanimalo.
1 Obrazci za prijavo gume se dobe v mestnem prehranjevalnem uradu in siccr v Mahrovi hiši, pritličje, levo.
1 Ljubljanski odbor za zimsko pomoč z največjo iznajdljivostjo odpira najrazličnejše vire dohodkov, da bo lahko podprl čim največ mestnih revežev. Med največjimi prireditvami za zimsko pomoč 1» pa koncert mesta Ljubljane, ko bo pevski zbor Glasbene Malice z Ljubljansko filharmonijo in solisti go. Zlato Gjungjemic, go. Franjo Golob-Bernotovo, g. Jožetoni Gostičein in g. Julijem Betettom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajal slavni Verdijev »Requiem-, ki ga v Ljubljani nismo slišali že več let. Čeprav bo ta žalna prireditev v spomin dr. Antona Korošca šele v. ponedeljek 3. februarja ob 20 v veliki unionski dvorani, vendar ža današnja predprodaja vstopnic jamči, da bo ta sijajni koncert v kratkem razprodan. Ljubljansko jirobivalslvo se zaveda svoje dolžnosti in hiti, da si o pravem času zagotovi vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Naznanjam otvoritev dobre meščanske kuhinje. Sprejemam tudi abonente. Se priporočam: Josipina Tomec-Jeklcr, Kongresni trg 3-1,
1 Za zimsko pomoč ljubljanskim revežem jo t
podaril J. Kette, lastnik modne in s|>ortne trgo- | vino na Aleksandrovi c. št. 3. več puloverjev, moških srajc, čepic, nogavic, šuluv in moških rokavic v sku|)ni vrednosti 1.511 din. S tem darilom jo ta ugledni ljubljanski trgovec o|>ozoi'il tudi druge dobrotnike, naj trgovci ln produrenti za zimsko pomoč prispevajo svoje blago, zlasti pa živila, kurjavo in toplo obloko ter obutev, ki so jo reveži pozimi najbolj potrebni. V spomin dr. Antona Korošca jo pa poslal za zimsko pomoč 200 din g univ. prof. arh. Ivan Vurnik. — Dobrotnikoma mestnih revežev izreka najtoplejšo zahvalo odbor za zimsko pomoč.
1 Težke milijone smo spustili v zrak. Vsak kadilec, pa naj bo pristaš cigaret, cigar ali pipo, večinoma sani rad priznava, da jo velika škoda, vsaj za njegovo žep, ker kadi. Hkrati pa vsak rad prizna, da je pač navada železna srajca in da bo kadil še naprej. Če se tobačni izdelki podražijo ali čo je sicer mani cvenka v žepu, tedaj navadno kadilci preidejo pač na cenejšo vrsto, če niso žo na najcenejši. V tem primeru pa gredo navadilo iz celili cigaret na j)o!ovičko, s po-lovičk pa tudi na trctji|ike. Jo pač tako, ta prostovoljni davek zahteva mnogo denarja in zanimivo jo, da vržemo vsako leto več v tobak. Tako je lani Ljubljana z okolico vred porabila za okrog 40 milijonov dinarjev tobačnih izdelkov. Vsa Slovenija pa je lani žrtvovala nikotinu na ljubo kar KiO milijonov dinarjev, torej približno jirav toliko, kolikor znaša naš banovinski proračun,
I Velike ledene plošče plavajo po Ljubljanici. V času letošnjega hudega mraza so vode dosegle najnižje vodno stanje in na mnogih krajih popolnoma zamrznile. Zamrznili so |h>-sebno mirno tekoči pritoki Ljubljanice. Zaradi naglega kopnenju snega, ki traja /e od pone-dcljka naprej, so začeli potoki in reke naraščali. Poprej zamrznjeni potoki so močno narasli. Voda je začela pri naraščanju lomiti led. Graduščica in Ilorjulsčica sta zelo narasli in začeli dvigati ledene plošče. Sedaj nosi Ljubljanica od časa do časa velike ledene plošče ki se pomikajo naprej jiroti Mostam in Fužinam. Po Ljubljanici plava tudi mnogo lesa.
I Za 467.0110 din na dan prodanih cigaret. Ko so se v začetku januarja |h> Ljubljani začele širiti tajinstvene govorice, dn se bodo v kratkem podražili vsi tobačni izdelki, so mnogi kadilci hiteli nukupovat večje množine cigaret. Vse so pokupi 11. Tudi trafikanti v mestu >n okolici so nabavljali znatno večje množine, kakor običajno. Na glavno tobačno zalogo, ki ima pisarno in skladišče na Vhlovdnnski cesti, so trafikanti napravIjali več rini pravcat naskok in jo oblegali od zore do mrake. Glavna zaloga je bila primorana zaprositi na policijski upravi pomoč. Trije stražniki so delali reil v pisarni in zunaj. Dnevno je zaloga prodala velikansko množino cigaret in eigar. tako za 200.000 din do 300.000 rlin in neki da n celo /a 407.000 din. Sedaj vlada v glavni zalogi pomilno zatišje.
nunu
Tožbarska strast v Mariboru popušča
Zanimivo in nadvse točno zrcalo vsakdanjega življenja je okrajno sodišče, ki je s svojimi posli in posegi ozko spojeno z vsemi socialnimi, gospodarskimi in drugimi življenjskimi poiavi svojega delo--kroga. V tem pogledu je zanimiva statistika mariborskega okrajnega sodišča za preteklo leto. Iz nje je namreč razvidno, da je tožbarska strast Mariborčanov lani občutno nazadovala. Je ta pojav pač v zvezi 6 težkimi časi, v katerih živimo. Ljudje imajo druge skrbi ter se ne zanimajo več za vsako malenkost, zaradi katere so poprej tekli na sodnijo. Se bolj pa je ta pojav v zvezi z izpremembo gospodarskih razmer. Poprej je bilo zelo veliko tožb zaradi nepovrnjenih posojil, lani pa so te vrste tožbe močno nazadovale. Ljudje pač ne posojajo več denarja ter ga rajši nalagajo v druge svrhe. Zato pa opažamo na drugi strani izreden porast poslov v zemljiški knjigi, kar je znak. da so Mariborčani, ki nekaj premorejo. lansko leto na veliko kupovali hiše in parcele. Prinesel pa je naš čas s seboj vznemirljiv pojav — porast kriminalitete pri mladini. Vse to se pa odraža v naslednjih številkah (v oklepajih podatki za leto 1939);
Opominjevalnih zadev (tožbe do 6250 din) je bilo lani 4110 (5374); malotne zadeve (tožbe do 500 d:narjev) 1364 (1379); menični in plačilni nalogi do 12.000 din 123 (374); meničnih pravd do 12.000 din 9 (14); ostalih pravd do 12000 din je bilo 3150 (3741) — sem spadajo tudi pravde zaradi očetovstva, ali-mentacij, mezdne pravde itd.; začasne odredbe zunaj pravde (če še ni vložena tožba) 13 (19); zapuščinske obravnave 1569 (1559); varstvene in skrbstvene zadeve 651 (610); na dan 31 decembra 1910 je bilo tekočih nerešenih skrbstvenih in varstvenih zadev 9204 (te stvari tečejo dokler osebe ne dosežejo polnoletnosti). Preklicna postopanja popolnih
28 (15); delna 8 (2); preklica zaradi zapravljivosti 2 (2); preklic zaradi zlorabe alkohola 1 (1); pravna pomoč v civilni!) pravdah, zaprosila drugih sodišč, oblasti, zaslišanje strank 1331 (1367); odpovedi in nalogi za oddajo in prevzem rabokupnih stvari 583 (758); raane druge stvari 2408 (2239); overovitev podpisov — kupne pogodbe, zadolžnice itd. 2477 (1264).
Kazenske zadeve: okrajno sodišče je pristojno za prestopite, za katere je predviden zapor do 1 leta
—	teh zadev je bilo 3408 (3678); kazenskih zadev mlajših mladoletnikov je bilo 132 (110).
Prisilnih izvršb je bilo lani 8415 (10.605); nerešenih, iz prejšnjih let prevzetih 948 1716); izvršilnih predlogov s prisilno osnovo zastavne pravice (prisilna intabulacija) 614 (673); predlogov za izvršbo pod prisilno upravo je bilo 49 (83); predlogov na izvršbo na prisilno dražbo nepremičnin je bilo 278 (354); predlogov na rubež premične imovine, telesnih stvari itd. 4961 (5902); izvršenih rubežni je bilo 1733 (2590); prisilnih prodaj premičnin je bilo 58 (97); denarne terjatve 2974 (3437); izpraznitev je bilo izvršenih 47 (186).
Najbolj zanimive pa so številke v zemljiški knjigi. Vseh vlog je bilo na tem oddelku 8963 17394). Te vloge obravnavajo predloge za izpremembo zem-Ijiško-knjižnega stanja. Izpiskov iz zemljiške knjige je bilo 2275 (2053); številke denarne knjige (denar, ki ni deponiran ter je 6amo prehodno pri sodišču 2236 (3436); plačilnih nalogov 2675 (3351). Iz prometa v zemljiški knjigi se vidi prizadevanje Mariborčanov, da bi si denar naložili čimbolj v nepremičnine
—	hiše in parcele. Vsi oslali gospodarski posli sodišča pa 60 nazadovali. Največja intabulacija (vknjižba) je bila lani 18 milijonov din (posojilo mestni občini), najmanjša pa 40 din (davčna uprava).
m V cvetu mladosti je v mariborski bolnišnici umrla gojenka II. letnika zasebnega učiteljišča šolskih sester v Mariboru Dragica Brglez, hčerka šolskega upravitelja v Oplotnici. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 25. januarja ob 15.30 iz mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v jronedeljek zjutraj ob 7 v magdalenski župnijski cerkvi. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
m Prihodnja dramska novost bo ena najbolj zabavnih Nušičevih komedij »Sumljiva oseba« v Skrbinškovi režiji.
m Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je umrl v starosti 72 let trgovec Matija Letonja. Bil je včasih znan trgovec v Mariboru, potem pa je postal žrtev gospodarskih razmer ter je zadnja leta preživel v revščini. — V Slovenski ulici 40 je umrla 62 letna Katarina Josk. Naj počivata v miru!
m Ljudska univerza. Drevi ob 20 bo predaval univerzitetni docent dr. Anton Trstenjak o zelo aktualni temi »Človek in vojna-. Predavanje, ki bo pokazalo vse probleme današnje dobe, bo gotovo vzbudilo živo zanimanje mariborskega občinstva, kateremu je predavatelj znan od prejšnjih nastopov, na katerih je zanimivo in vedno objektivno podaja) sodobne probleme.
m Kongrcgacija gospodov ima drevi ob osmih sestanek.
m Za Slomškov dijaški dom je induslrijec go-s|)od J. Hutter daroval 5000 din, v isti namen go-s|K>d Jakob Kores iz Loške ulice 1000 din. Obema Bog plačaj!
m Davčna uprava za Maribor mesto razglaša,
da je plačevati specialni doprinos od L decembra 1940 dalje z naloženimi znamkami, in sicer bodo morah delodajalci, ki plačujejo tislužbenski davek v znamkah, plačevati tudi specialni doprinos v znamkah. Ostali delodajalci, ki plačujejo tislužbenski davek v gotovini, bodo plačevali še ta da-
vek naprej v gotovini. Posebne znamke za specialni doprinos se prodajajo v trafikah. Opozarjamo obenem delodajalce, da morajo predložiti do 31. jan. 1941 vse knjižice za usltižbenski davek v pregled.
m Občni zbor radvanjske prosvete. V nedeljo, dne 26. t. m, bo v Radvanju III. redni občni zbor tamošnjega nadvse agilnega Prosvetnega društva. Vrši se ob pol 4 pojioklne po večernicah v šoli. Obenem se vrši tudi spominska slovesnost za pokojnim voditeljem Slovencev dr. A. Korošcem, o katerem bo govoril veleč. g. rektor visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Josip Hohnjec.
m Južni sneg je povzročil velike sitnosti. Pri mestnem električnem podjetju in pri vodstvu telefonske centrale v Mariboru si bodo zadnjo odjugo zapomnili: še nikoli jim ni južni sneg prizadel toliko sitnosti, kakor sedaj. Plazovi snega, ki so grmeli s streh, so padali na električne in telefonske napeljave ter so povzročili velike motnje. Nešteto pretrganih žic jc bilo treba obnoviti. Ker je najmočnejša od jug a nastopila ponoči, so se ti ne-všečni dogodki dogajali večinoma v ponočnem času ter so zaradi tega bili kar naenkrat jiosa-mezni mestni predeli odrezani od dobave električnega toka. Monterji mestnega električnega podjetja so bili noč in dan na nogah, da so sproti popravljali nastale poškodbe, pa tudi monterji telefonske centrale so imeli obilo dela. Sedaj je izginil že skoraj ves sneg = streli ter so tudi poškodbe na električnem in telefonskem omrežju redkejše.
m Velike tatvine mlade služkinje. Neki mariborski zdravnik ima izredno smolo z mladimi služkinjami. Vsako leto ga ena izmed njih okrade. Sedaj je policija izročila sodišču jedva 16 letno dekle, ki ga je imel zdravnik v službi, pa mu je odneslo najraznovrstnejše reči. zlasti pa perila in dragocenosti v vrednosti 30.000 din. Policija jc večino
Tako majhen fe človek v primeri z velikim, 50 ton težkim kolesom, namenjenim za niko finsko elektrarno.
Škofja Loka
škofjeloško Prosvetno društvo bo v nedeljo, 26. t. m. ob 8 zvečer uprizorilo Finžgarjevo dramo »Veriga«. Ker bo s predstavo zvezana tudi proslava 701etnice tega najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja, ki je bil svoj čas v Škofji Loki tudi kaplan in župni upravitelj, vse meščane iskreno vabimo.
Letopis naše župnije za I. 1010. Naša župnija jo po obsegu ena mod večjimi v ljubljanski škofiji, saj sega od kolodvora pa skoro do Poljan, od Osovnika proti Črnem vrhu pa preko hribov in dolin čez Lubilik v selško stran. Župnija šteje nad 5000 duš. l'o vojski sem so namreč mesto in bližnja okolica okolica z veliko naglico industrializirala, kar so tudi pozna na dotoku delovnih moči. Na splošno jo Loka prav zdrav kraj. Matične knjige izkazujejo, da jo bilo v preteklem lotu v naši župniji rojenih 107 otrok, polog lega pa šo 7 tujih. Pred vojsko jo bilo povprečno redno okoli 150 rojstev na loto. čeprav je bilo prebivalcev za skoro 1000 manj. Porok je bilo 31. Najstarejša nevesta je imela 45 let, najmlajša 20 let. najstarejši ženin 61 let, najmlajši pa 22: na splošno so bili vsi poročenci srednjih let. Umrlo pa je v naši župniji 69 ljudi. Nad KO lol jo imelo 6 mrllčev, nad 70 let 1!) inrličev, pod 0. lelom pa devet. Najstarejši mrlič je imel 80 lol. Potemtakem je bilo 38 rojstev več kakor umrlih, s čimer pa še Mi rečeno, da je lo stanje zadovoljivo. S porastom prebivalstva bi moralo rasli tudi število rojstev, ne pa padati, kar da pametnim ljudem misliti.
Ribnica na Dolenjskem
Zaradi hitre spremembe vremena se jo pojavila v mnogih primerili španska bolezen iu je pri zdravniku dnevno prekomerno bolnikov. — Vozniki, ki vozijo krle iz Velike gore pravijo, da so našli že sled medveda, kar je tudi izreden slučaj zime. Najbrž se bo stric kosmatinec še |)rennslil in se vrnil v svoj brlog. — Krušne karte za moko so tu že upeljali. le moke še ni dobiti. V strahu gledajo zlasti revni sloji radi velike draginje v l>odočnost.
Št. Jernej pri Ločah
V nedeljo 1'). t. m. se je do smrti opekla poldrugo leto stara hči kočarju Strnada Ivana. Padla je raz peči na štedilnik ter pri padcu s seboj fHiiegnila lonec vrelo mesno juho. Opa-rila si jo zadaj glavo, pleča in roke ter v hudih bolečinah še en dan živela.
Oplotnica
Krajevna Kmečka zveza jo priredila trimesečni zimski gospodinjski tečaj, ki se vrši v prostorih g. Jožeta Leskovarja in ga redno obiskuje 1() deklet. Nekatere prihajajo vsak dan prav daleč s Pohorja. Tečaj zelo uspešno vodita banovinski strokovni učiteljici ga. M. Vru-bič in gdč. .Vlinka llabijan. Želimo, da bi prepo-trebni tečaj rodil čimveč uspehov v korist in napredek našega kmečkega ljudstva.
Prosvetno društvo zopet pripravlja novo igro: »Črni križ pri IIrustovcuc.
Umrljivost v našem kraju zelo narašča. V ponedeljek je umrlo tudi Terezija Kruhar iz Drage pri Markečici. Bila jo dobra in zavedna slovenska krščanska mati. Naj počiva v miru!
Senovo
Krajevni odbor jugoslovanske Unije za zaščito dece v Senovem se najlepše zahvaljuje sledečim darovalcem: Občina Senovo 1200 din; industrijalec Bonač, Ljubljana 200 din; TI'D 150.din; Celjska posojilnica d. d., ( olje 125 din; inž. Dukič. Ljubljana 100 din: Hranilnica mestne občine Celje 100 din; Rupert Kngelsbergcr, Krško 100 din; ga. Him Dana, št. Vid nad Ljubljano 100 din; Društvo rud. nameščencev, Senovo 100 din: stavbenik IVrar. Sevnica 100 din; ga. l ani Zidanšek. ( eljo 50 din; Rnkuseh. Celje 50 din; Prah Adolf Kranj 50 din, Skaberne, Ljubljana 20^din. drogerija Greeorič. Ljubljana 20 din: skupno v gotovini 2465 din; brača Gra-ner, Čakovec 30 parov nogavic; Jugotekstil, Maribor, blaga v vrednosti 300 din: Slermecki, Celje, blaga v vrednosti 100 din: Valentin Hladili, Celje, flunclc; Jože Plavc 5 parov nogavic.
Ameriška armada
V Združenih državah so vpoklicali nadaljnjih 10S.000 rekrutov. /. njimi šteje sedaj amerikanska narodna garda 700.000 mož. Število vojaštva v mornarici in letalstvu ni znano javnosti, le toliko je uradno omenjeno, da imata 'petkrat tako močne posadke kakor pred dvemi leti*.
ukradenih predmetov našla ter jih je lastniku vrnila.
Gledališče
Petek, 24 januarja: zaprto. — Sobota, 25. januarja, ob 20. Habakuk.. Red C. — Nedelja, 26. januarja, ob 15: Na cesaričin ukaz . Zadnjič! Znižane cene. Ob 20: »l epa Vida-. Zadnjič.
KULTURNI OBZORNIK
Pred razstavo slikarja Klemenčiča
Lastna podoba slikarja Klemenčiča
Menim, da ga skoTaj ni Ljubljančana, ki bi ne poznal Klemenčiča — slikarja Franja Klemenčiča.
Tih in skromen je in delaven ko mravja. In vztrajen in nasmejan jc pri delu. V dežju in soncu, v snegu in mrazu ga najdete pred platnom, oboroženega s paleto in čopičem in lopatico.
»Dež in sneg in mraz — to mene ne plašil« — mi je ob neki priliki dejal. »Doma, med štirimi stenami, ni mogoče ustvarjati. Nad lepoto božje narave hi grešil, če bi doma hotel ustvarjati. V največjem snegu in najhujšem mrazu sem vzdržal polnih osem ur pred platnom, ko sem delal motiv z z .Večne poti'.«
In ni pretiraval gospod Franjo — slikar Franjo Klemenčič, ko je govoril o delu in sebi. Spominjam se ga še prav dobro iz druge slovenske umetnostne razstave, ki so jo priredili naši likovni umetniki v Mestnem domu. Med deli samih priznanh mojstrov: Groharja, Jame, Jakopiča, Vesela, Strnena in drugih, je zavzemalo tudi odlično mesto Klemenčičevo delo. »Portret sestre« je vzbujal vseobčo pozornost.
»Brate, umetnikov pot je pravi .križev pot'« — je zatrjeval, ko je dogotavljal »Zimsko pokrajino«. »Vendar popustiti ne 6meš; sčasom se uveljaviš: dobro in pošteno delo se bo vedno nagrajalo. Zaprek, čeprav jih je bilo nič koliko, se nisem nikdar ustrašil. Kljub hudim časom sem se udeležil skoraj vseh naših razstav. Prvič sem razstavljal v krogu drugih slovenskih likovnih umetnikov pred štiridesetimi leti.«
»Dopolnil si šestdeseto lclo, pa si kar molčal; trdovratno molčal in čudili smo se, da v tem času nisi nikdar priredil samostojne kolektivne razstave 6vojih del.«
»Ej, često sem mislil na tak praznik, ali prazniki 60 dragi, kar sam predobro veš. Številna družina je terjala mnogo, terjala je svoje in treba je bilo najprej njo odpraviti. Šele nato sme človek misliti na sebe! Danes so v6i preskrbljeni; zato sem lahko nabavljal material, ki je potreben za tak praznik. S šestdesetimi deli 6e bom predstavil slovenski javnosti. So to novejša olja pa tudi dela starejšega datuma. Vsakdo 6i bo lahko ustvaril sodbo o mojem razgovoru, lil še nekaj bo lahko vsakdo ugotovil: umetnik povsodi in vedno z lahkoto najde hvaležnih motivov; naša zemlja mu jih nudi v izobilici. Kaj pa je lepšega od slovenskega doma, slovenskega kozolca, od našega potočka?«
»Ne poznam kompromisov, prijatelj moj! Je to v mojem značaju, deloma pa sem si to odločnost pridobil ob času, ko sem zahajal na dunajsko in mona-kovsko akademijo. Samo glas srca sem vedno poslušal in to — sodim takole je edino prav.«
»Zavest imam, da bo vsakdo v mojih delih spoznal mojo odličnost in odločnost. Samo še nekaj dni i.i odprla se bodo vrata umetnostnega hrama — vrata Jakopičevega paviljona. Veselim se tega praznika. V nedeljo, šestindvajsetega ob enajstih otvar-jam razstavo. Moj gost si; raduj se z menoj.«
»Prijatelj Franjo, tvoj uspeh je — naš uspeh.«
Knjižica o dr. Antonu Korošcu
Andrej Farkaš je napisal 100 strani obsega jočo brošuro o pravkar umrlem narodnem voditelju ilr. Antonu Korošcu, kalero priporočamo vsem, ki se v naglici hočejo seznanili z življenjem, delom in osebnostjo tega velikega našega državnika. Na podlagi dozdaj objavljenih dokunieirtov o njegovem življenju in delu večinoma po dnevnikih ob priliki njegove smrli, je g. Farkaš sestavil svojo brošuro ler jo pregledno uredil pod vidiki: I. V življenju in borbi, (mladost, v bivši Avstriji, v Jugoslaviji, smrt in pogrebi. 2 Nesmrten v svojih delili (politično delo, kulturno delo, gospodarsko in socialno delo, sodba o njegovem delni. .'1. Po-duhu in srcu (duhovnik, politik, oče siromakov in potrebnih, ljubitelj mladine, naš človek). 4. On nam — mi njemu (njegova oporoka, češčenje njegovega spomina). To so vidiki, pod katere je marljivi zbiratelj Koroščevega življenjskega dela uredil gradivo, ki je prišlo v javnost predvsem v posmrtnih člankih v »Slovencu«, ter ga lepo razvrščenega po omenjenih poglavjih podal v tej knjižici, ki je namenjena najširšim plastem naroda (din 12), predvsem pa potrebna vsem, ki se pripravljajo za govore o velikem pokojniku v času komenioracij in slavnosti v njegov spomin. Ta življenjepis ie poljudno napisan, ter nima pretenzij, podajati kako novo podobo pokojnikovo ali jo komentirati na nov način, ludi ne prinaša novega gradiva nc spominov nanj, temveč samo zbira in daje pregled čez vse, kar je bilo n njem povedano ob priliki njegove smrti. In kol laka bo izpolnila svojo nalogo ter jo priporočamo. (Zal. Salezijanska tiskarna na Rakovniku, Ljubljana.)	Id.
Hrvatska narodno znanstvena delovna skupnost
V zadnjem času smo ob raznih prilikah pokazali na velike delovnosl, ki jo razvijajo bratje Hrvati na narodopisnem in na uarodoslovnem polju. Take prilike so bile n. pr. smotre ali revije hrvatske kmetske kulture, ki jih redno vsako leto prireja Seljačka Sloga, društvo z narodopisno-kul-turnim programom, dalje izdaje raznih publikacij, razprav (dr" Gavazzi: Elnografija Hrvata, prof. Bra-tanič: Orače sprave u tlrvala itd.). Pred kratkim pa nas je Hrvatski narodni etnografski muzej v Zagrebu spet presenetil, lo pol s l. zvezkom Glasa Sarodoznnnslvene rudne zajcdnice. — lz uvodne besede lega najnovejšega hrvatskega narodopisnega glasila zvemo, da se je v Zagrebu osnovala Narodoznnnslvena mihui zajcdnica ali Etnografski kolaborativ, narodoznanstvena delovna skupnost, v katero so poklicani vsi, ki imajo dovolj dobre volje, vztrajnosti in razumevanja za življenje in kulturo hrvatske vasi, v prvi vrsti naravno pismeni kmetje, učitelji, duhovniki, zdravniki, veterinarji, agronomi, skratka vsi, ki so z vasjo in njenim življenjem v najožjih stikih. Vsem tem delavcem pa naj Narodoznanstvena radna zajcdnica ne bo neko formalno društvo, nego zgolj veliko in živo središče narodopisnega dela, središče, s katerega se more vsak čas pregledati vsa prizadevanja na področju hrvatskega narodopisja. Vsi narodopisni delavci, vsi zbiratelji narodnega blaga naj si med seboj pomagajo, vsi naj skupno z. glavnimi hrvatskimi narodopisnimi ustanovami, društvi (z muzeji, z etnološkim seminarjem na zagrebški univerzi, s Seljačko slogo) in z raznimi strokovnjaki tvorijo med seboj nevezano delovno kolo, delovno skupnost, kolaborativ.
Glas Narodoznanslvetie radne zajcdnice pa je edina vidna vez med člani in sodelavci te skupnosti, izdaja ga Hrvatski etnografski muzej kot eden izmed članov N. U. Zajcdnice. Ta Glas ho zabeležil vsako najmanjše koristno delo na narodopisnem polju, razna požrtvovalna dejanja, darila, poklone, pomoč ter podobno Glas bo izdajal posebne vprašalne pole o tistih predmetih, ki so razmeroma malo poznani in obdelani, Glas ho dalje skrbel, da bo narodopisno delo pravilno porazdeljeno, da ne bi morebiti dva opravljala eno in isto delo, ali pa da se ne bi več ali brez potrebe trosilo za en narodopisni predmet, za drugega pa zopet malo ali celo prav nič. Vsi narodopisci naj so med seboj dopolnjujejo v večji meri ko doslej. Glas pa bo vsakega obvestil, kje in kaj kdo dela na narodo-
pisnem polju, kaj je že izvršenega, zbranega in obdelanega v rokopisih, zbirkah, muzejih itd. — Prvemu zvezku tega narodopisnega glasila so že priložene tri vprašalne pole: 1. Striženo kunistvo, 2. Košnice, 3. Pletenje svadbenega vijenca. Vsak, ki prejme Glas — beremo v uvodniku — in misli, da bi bilo koristno, oprijeti se narodopisnega dela, ter je hkrati prepričan, da lahko najbolje odgovori na posamezna vprašanja na priloženih vprašalnih polah, naj stori to brez oklevanja in kar najvest-nPje. — Glas vsebuje dalje članek: Uz »etnografski! spomenicu« pučkih škola. Članek zahteva, da se poveča število učiteljev, ki so narodopisni delavci, io sicer: 1. zaradi naroda, zaradi kmetskega ljudstva, 2. zaradi pouka, 3. iz patriotskih razlogov, 4. zaradi etnologije. — Na koncu so dodani še »radni izvještaji«, iz katerih povzemamo marsikaj poučnega in informativnega o delu hrvatskih na-rodopiscev.
Ko še ugotavljam, da so vsi taki narodopisni pokreti na Hrvatskem, zlasti pa vse narodopisne ustanove in društva itd. deležni izdatne podpore Hrvatske banovine, vprašam: »Kaj pa mi Slovenci? Kako je z našimi podporami, kako je s slovenskim narodopisjem, oziroma narodoslovjem?« Ob pravkar obravnavani Hrvatski narodopisni delovni skuj)-nosti je nam Slovencem kaj težko pri duši, zlasti onim, ki poznajo neurejene razmere v našem na-rodoznanstvenem svetu in ki že leta in leta gledajo to nerazumevanje naših oblastev za potrebe naše velike kulturne ustanove, ki je slovenska v pravem smislu, t. j. Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. (Značilno, da še do danes n. pr. ni urejeno vprašanje vodstva tega muzeja!) O razmerah v slovenskem narodoslovju v kratkem kaj več, danes naj ob hravtski delovni skupnosti in ob dvanajsti uri življenja slov. narodnega blaga le za-kličem: Slovenci, pojmimo ie vendar enkrat, da slov. narodopisje in narodoslovje polagata najres-nidnejše in najtrdnejše temelje naši narodni samobitnosti, slovenski narodopisci, zgledujmo se nad vzornim narodopisnim delom Hrvatov, prva točka, našega delovnega načrta naj bo: ustanovitev Slovenskega narodopisnega društva, ki naj bo izhodišče našega sistematičnega narodopisno-narodo-slovnega delal	B. Orel.
Savremena fotografija
je naslov mesečniku za umetniško fotografiranje, ki izhaja v srbohrvaškem, hrvaškem, slovenskem in celo bolgarskem jeziku v Zagrebu. Prva številka letošnjega leta prinaša bogato vsebino zares umetniških fotografskih posnetkov, med njimi je ena —-pač najlepša — delo priznanega tozadevnega strokovnjaka Slovenca Petra Kocjančiča z naslovom: T-1'rscm oblakove. Sled: še sedem fotografskih umetniških posnetkov, in sicer Branibora Debeljkoviča iz Belgrada, Vlada Cizelja iz Zagreba, Nikole Boii-nova iz Sofije, Georgija Skrygina iz Zagreba, A. Skurihinina iz SSSR, Vatroslava Zupana iz Zagreba in Marijana Szaboja iz Zagreba.
Zvezek priobčuje tudi članke izpod peresa fotografskih strokovnjakov-umetnikov o fotografologiji, o poti do umetniških fotografij, o stilu v fotografiji, o fotografiranju pozimi, o harvab v fotografiji in o strokovnih tozadevnih nasvetih. Dalje vsebuje ilsl tudi članke z nasveti, razne vesti, društvene vesti, novosti v fotografski industriji, poročilo uredništva in fotografsko novo literaturo in drugo. — Mesečnik izdaja »Fotoklub Zagreb*, glavni urednik je Avgust Frajtič v Zagrebu, klišeji pa so iz Cinko-grafije »Univerzak v Zagrebu. Cena posamezne številke je 7 din, naročnina na leto 75 din. — List
toplo priporočamo!	(Km)
*
Jugoslovanska madžarska revija št. 4. prinaša mnogo člankov o medsebojnih kulturnih in gospodarskih stikih, političnih obiskih in zgodovinskih skupnih nastopih. Tu so slike naših medsebojnih obiskov, tudi obiska jugoslovanskih turističnih zvez pred spomenikom neznanega junaka. Poseben članek o Madachevi Tragediji človeka je napisal načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete dr. Vi te žica. kjer primerja dosedanje prevode te madžarske miselne tragedije v južnoslovanske jezike ter pride do rezultata: »Predvsem je značilno. Ha se od vseli prevodov tega dela v naši književnosti najlažje dojema, najtežje h<vc in govori slovenski prevod Novaka in Debcljaka.c
..»i -/j,...«.. *.>«".../ ■■ « Vojaki morajo biti tudi dobri smučarji.
Španski obračuni
Posebno sodišče, ki je bilo ustanovljeno za sojenje nad političnimi zločinci, je po daljšem razpravljanju izreklo obsodbo nad zadnjim predsednikom španskih republikanskih kortesov, Martine-zom Barriom, in nad socialističnim voditeljem Largom Caballerom, ki je bil v začetku državljanske vojne imenovan za rdečega ministrskega predsednika. Oba sta bila obsojena na izgubo vsega premoženja, ki sta si ga nabrala med državljansko vojno, na izgubo vseh državljanskih in političnih pravic za vedno ter na 15 letni izgon iz države. Posebno sodišče je predložilo vladi, naj obema sploh odvzame špansko državljanstvo.
Tujci v Nemčiji
Po rajhovskih uradnih statistikah o tujcih, ki so prišli v nemški rajh v zadnjih šestih mesecih preteklega leta, je prišlo čez nemško mejo v tem času 13 milijonov 280.000 tujcev. Prenočišč je bilo oddanih 74 milijonov 920.000, kar je za 15 odstotkov manj kot v istem času leta 1939.
Zemljevid kot orožje
Če vidimo slike generalov ali vojskovodij, opazimo, da so navadno slikani pred zemljevidom. To ni nič čudnega, saj mora vojskovodja točno zasledovati gibanje svojih in sovražnih čet, natančno inora vedeti, kje se nahajajo ene, kje druge, lahko naglo ukrene vse potrebno. Pa ne samo za glavni štab, tudi za posamezne divizije, brigade, polke, bataljone, da celo za čete io izvidnice je natančen zemljevid neobhodno potreben. Iz dobrega zemljevida lahko spozna vojak pri topu, kje so sovražni tojiovi in naperi svoje topove nanje. Na zemljevidu
najde tank stransko pof, ki ni zastražena in po kateri lahko pride sovražniku v bok ali za hrbet. Pionir spozna na zemljevidu, kje bo najprimernejše mesto za most, poveljnik konjenice pa, kje bo najbolj varno s konji prenočevati. Vojak je v sovražni deželi brez zemljevida, ki ga zna dobro uporabljati, v podobnem položaju, kakor če bi bil brez puške.
Ko so Nemci zasedli Poljsko, Norveško, Belgijo, Nizozemsko, Francijo, so imeli vedno pri sebi velike množine dobrih zemljevidov. Znano je, da so Angleži odstranili vse potokaze, napise, sploh vse, kar je v zvezi s krajevnimi imeni, da bi Nemci ne vedeli, kje so, če bi se jim posrečilo vdreti na angleško otočje. Nemci pa si pomagajo proti temu tako, da izdelujejo čim natančnejše zemljevide angleškega ozemlja. Služijo jim tudi fotografije. Vsak oddelek, zlasti topniški, ima v svojem sestavu tudi tiskarno, ki lahko sproti tiska potrebne zemljevide kar na bojišču.
Po vojni ...
Med Švedsko io Dansko obstoja pogodba, ki ima za vsebino načrt za postavitev zveze med obema državama preko Oeresunda. Načrt bo mogoče uresničiti šele po vojni. Zvezo med obema državama bi tvoril velikanski most, ki bi omogočeval promet med obenia državama. Sedaj je zveza med Dansko in Švedsko zlasti jx>zimi izpostavljena vremenskim neugodnostim. Morska ožina je pozimi večkrat zamrznjena. Preko mostu, ki ga imajo v načrtu, bi stekla tudi železnica, katera bi vezala obe državi nekako tako, kakor veže v Italiji železnica Mestre z Benetkami. Most bo vezal Kopen-hagen in Malmo. Dolg bo 35 kilometrov (bo torej najdaljši most na svetu) in bo tako narejen, da bodo pod njim lahko vozile ladje.
ŠPORT
Do sporazuma ni prišlo
V sredo zvečer so se sestali v Zagrebu zastopniki narodnih športnih zvez, in sicer srbske, hrvatske in slovenske, da se dokončno sporazumejo o stvareh, ki so bile doslej še sporne in napravijo potrebne sklepe za nadaljnji uspešni razvoj vsega športa v Jugoslaviji. Z ozirom na posredovanje ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pan-tiča, ki, se je pred nekaj dnevi mudil v Zagrebu, je izgledalo, da so dani vsi pogoji za uspešno rešitev perečih in spornih vprašanj v našem športu.
Trenje, odnosno nesporazum je v glavnem samo med Hrvatsko športno slogo na eni in med Srbsko zvezo športnih zvez na drugi strani, medtem, ko so zahteve Slovencev več ali manj takega značaja, osnosno tako minimalne, da so bile v načelu že sprejete Gre za spor med hrvatskimi in srbskimi športniki, ki se kar ne more premakniti z mrtve točke. Slovenci se v te zadeve nočemo vmešavati in smo slej ko prej mnenja, da naj stvar rešijo najprej sami hrvatski in srbski športniki.
Kakor pa je zadnji sestanek pokazal ni prav na nobeni strani prave volje za sporazum in se spor ni premaknil z mrtve točke niti za milimeter. Veliko škodo povzročajo taka trenja vsemu jugoslovanskemu športu in je bilo sodelovanje slovenskih zastopnikov gg. dr. Kostla in dr. Skaberneta na tem sestanku popolnoma odveč. Zato smo mnenja, da naj se Slovenci šele tedaj kličejo na sestanek, kadar se bodo Srbi in Hrvatje sami med seboj sporazumeli.
Deset narodov v Cortini d'Ampezzo Jugoslavije
toda brez
Pri svetovnih smučarskih tekmah, ki bodo v času od 1. do 10. februarja t. f. v Cortini d'Am-pezzo, bo sodelovalo po poročanju prireditelja de-iinitivno enajst narodov, in sicer: Nemčija, Italija, Bolgarija. Finska, Jugoslavija!?), Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica in Madžarska.
Četudi imajo prireditelji v svojem prijavnem seznamu Jugoslavijo, lc-te na žalost ne bo na letošnjih svetovnih tekmah v Cortini d'Ampezzo, ker jugoslov. zimskošportna zveza ni dobila potrebnih denarnih sredstev. Samo naša vojaška ekipa bo tamkaj sodelovala v patrolnem teku, medtem, ko naše državne reprezentance v tekih, skokih in alpskih disciplinah ne bo. Ne glede na to, da ne moremo dati naši smučarski eliti priložnosti, da preizkusi svoje sposobnosti z drugimi narodi, je velika škoda za ves naš smuški šport že zato, ker le mednarodna tekmovanja dvignejo kvaliteto vsake športne panoge na tako višino, da se v mednarodnem svetu lahko uveljavi in ker le taka tekmovanja pospešujejo razvoj športa pri vsakem narodu,
Kaj bo
z bodočimi olimpijskimi igrami?
Sedanja vojna je preprečila olimpijske igre, ki bi se imele vršiti lansko leto na Finskem in tudi vprašanje prihodnje in naslednjih olimpijad je več ali manj zavito v temo. Kakor bomo videli iz spodnjih izjav, odnosno mnenj, bodočnost olimpijskih iger ni ravno rožnata. Sicer stvari ne smemo vzeti preveč tragično, toda je vseeno zanimivo. kako si nekateri zamišljajo bodoče olimpijske igre.
Prejšnji generalni tajnik švicarskega olimpijskega odbora dr. Francis Messerli je mnenja,
da spričo sedanjih razmer na olimpijske igre leta 1940 sploh ne smemo misliti — in tudi na jubilejni občni zbor mednarodnega olimpijskega odbora, ki bi se imel vršiti oh isti priliki. Z gotovostjo pa lahko računamo, da se bo po sedanji vojni reorganiziral mednarodni olimpijski odbor. Po njegovem predlogu naj bi obstajal bodoči mednarodni olimpijski odbor iz jjo enega zastopnika vsakega naroda, katerega naj bi imenoval narodni olimpijski odbor in iz po enega zastopnika vsake mednarodne športne zveze.
Tudi v drugih državah se bavijo z mislijo prihodnjih olimpijskih iger. V Ameriki so precej desinteresirani na stvari, ker so dejansko ukinili svoj narodni olimpijski odbor. V Angliji, Kanadi in Novozelandski so prepričani, da je olimpijska ideja mrtva. Angleži so že tudi osnovali vsebritanski komite, kateremu načeluje Jack Lo-velock, olimpijski zmagovalec iz leta 1936 in ki hoče izvesti vsebritanske igre namesto olimpijskih iger. Lovelock pritiska na merodajnih mestih, da se izdela načrt in predlaga, da bi se te igre izvedle vsaka štiri leta, v vmesnem času pa naj bi bila tekmovanja z ameriškimi moštvi.
Stališče športnih krogov v Italiji in Nemčiji je znano. Po razgovorih, ki so bili v tem pogledu napravljeni v Rimu, se mora mednarodni olimpijski odbor iz temelja reorganizirati. Italijani in Nemci želijo, da ni se olimpijske igre tudi za-naprej vrši'e. Prepričani so, da se bodo leta 1944 lahko izvedle olimpijske igre, toda ne v Londonu, kakor je bilo sklenjeno lela 1939.
Vsekakor smemo pričakovali da se bo izvršila reorganizacija mednarodnega olimpijskega odbora in morda tudi olimpijskih iger samih, toda težje verjetno se nam zdi, da bi se tako velike in veličastne svetovne tekme, kakor so ravno olimpijske igre, kar naenkrat opustile. Tudi v zadnji svetovni vojni je človeštvo s svojo neusmiljenostjo in brezsrčnostjo trosilo gorje in smrt med narodi, toda prej kakor v dveh letih po tem svetovnem klanju so se zopet znašli narodi sveta in so v plemeniti borbi merili svoje telesne moči in spretnosti na olimpijskih igrah v Antwerpnu. Tako lepa, kakor je olimpijska ideja, ki more vsaj delno pomiriti narode ter jih zd ružiti v plemeniti borbi na zasneženih poljanah ali zelenih tratah, nikakor ne sme s "loveške po-zornice. Olimpijska ideja in šport sta namreč ona dva činitelja, ki sla še največ napravila za zbliža nje narodov.
Snežne razmere
Poročila Tujskoprometnih zvez » Ljubljani in Mariboru ter SPP od 23. januarja /94/; Batečc Planira l>70m: O, oblačno, 10 cm južnega snega
nn 38 cm podlage. Planica-Slahta !>»'' m: O. oblačno. 20 cm Južnega snega na 50 cm podlage.
Podkoren <<00 m: +1, oblačno 20 cm južnega snega na
30 cm podlage. Bled SO m: +2, oblačno, 30 em južnega snega. Bndovljica 170 m: +1, oblačno, ]!l em južnega snega. Erjavčeva krča na Vršiču z.i/j m: —1, delno hlačno, 7(1 oni snega.
Bohinj - Zlatorng .iMm: —1, delno oblačno, 25 cm osre-
njenega »nega. Dom na Kontni 1M0 m: —2, 30 cm prSiča na 120 podi. Dom na Krvavcu 1700 m: —3, delno oblačno. 10 em pršiča na 55 em podlage.
Koča na Vclilti planini !S.iS m: —2, delno oblačno, 10 cm pršičn na 4S cm podlage.
Kranjska pora ><in m: —2. del nblač , 50 e m luž snega.
Bimnki. vrelet 550 m: —1, megleno. 10 cm .inž. snega.
Peca UM m: +3 oblačno, <0 em južnega »noga.
Rog. Slatina US m: +5. oblačno, 5 cm juž. snega.
CELJE
10 let požrtvovalnega dela v boju proti (etiki
Z jubilejnega zborovanja Protituberkulozne lige v Celju
Cel j 3, 23. januarja.
Protiluberkulozna liga v Celju obhaja letos desetletnico dela v borbi proti morilki našega naroda — jetiki.
Desetletnico je proslavila Liga samo z jubilejnim občnim zborom, ki je bil danes ob osmih zvečer ob navzočnosti številnega članstva in zastopnikov oblasti v mestni posvetovalnici na magistratu.
Zborovanje je vodil namesto boinega agilnega predsednika PL g. Zdoiška prvi ligin podpredsednik, senator Alojzij Mlhelčič. Po spominskih besedah o-velikem podporniku humanitarnih društev in organizacij, našem narodnem voditelju, pokojnem dr. Antonu Korošcu so zborovalci počastili pokojnikov spomin s trikratnim »Slava*. Senator g. Alojzij Miheliiit se je nato tudi spomnil pokojnega odbornika Ktikovca Vinka, nakar ie podal iiisto-riat PL v Celju in njeno zaslužno delo v teku desetih let.
Na pobudo Okrožnega urada v Ljubljani je bil sklican prvi sestanek vseh merodajnih činiteljev za ustanovitev PL v Celju. Na tem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor iz 17 članov. Za predsednika je bil izvoljen takratni mestni župan g. dr. Ooričan Alojzij, takoj ob njegovo stran pa je stopil v pomoč agilni in desetletni požrtvovalni tajnik, upravitelj poslovalnice OUZD v Celju, g. Šmi-govec Viktor. Dne 12. februarja je bil ustanovni občni zbor Lige, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Zdolšek Bogomil, ki vrši še danes z vso vnemo posle predsedništva.
Liga je organizirala poverjeništva s pomočjo učiteljstva. Ustanovila je vsega skupaj 36 pover-jeništev v celjskem, gornjegrajskem in laškem okraju.
V propagandne svrhe je Liga v teku desetih let razdelila brezplačno tisočo brošur, prirejala tuberkulozne tedne itd. Leta 1938. je izdala Liga razglas v 10.000 izvodih, v katerem je povabila vse prebivalstvo na brezplačen kontrolni bolniški pregled v Protituberkulozni dispanzer v Celju. Upravni odbor Lige je priredil več skioptičnih predavanj po svojem okolišu.
Ob desetletnici je g. senator izrekel v imenu odbora zahvalo vsem sodelavcem, zlasti pa onim, ki so si pridobili posebnih zaslug pri nabiranju prispevkov, tako damam, samarijankam, gospodom zdravnikom in ostalim društvom, športnim klubom ter Železničarski godbi.
Upravni odbor je sklenil leta 1939. zdravstveno petletko, votiral za zgradbo oddelka za jeliine bolnike v celjski bolnišnici 100.000 din in daroval za zgradbo Počitniškega doma pod Tovstom 10.000 din. Liga je ves čas obstoja v najtesnejši zvezi s 1'roti-tubrekuloznim dispanzer|pm v Celju, ki ga vodi g. dr. Ivič. Oa je bila Liga delovna, kaže tudi su-maričen pregled blagajniških izkazov. V dobi desetih let je imela Liga 605.354 din prometa. — Dajala je podpore, zdravila jetičnim bolnikom, pošiljala na letovanje slabotne in jetiki podvržene otroke itd.
Pred leti je izvedla statistiko tuberkuloznih obolenj in ugotovila, da je v celjskem okraju znašalo v 18 občinah skupno število jetičnih bolnikov 530, od teh 180 družin iz delavskega stanu in 151 iz kmetskega slanu. Do danes se lo stanje ni miiogo spremenilo.
Zanimiv je tudi izkaz o gibanju članstva PL. Sedaj šteje Liga 317 rednih, 59 podpornih in 17 ustanovnih članov. Največ članstva je imela Liga leta 1935. — 945 — zadnja štiri leta pa se število Članstva ni zvišalo nad 400.
Tajniško poročilo je podala gdč. Završnikova, zašči'.mi sestra na Mestnem jioglavarstvu. Liga je poslala 543 dopisov na razna industrijska, trgovska in obrtna podjetja ter na denarne zavode. Na občinsko upravo je bilo poslanih 72 prošenj, poverjenikom in šolskim upravam pa je Liga poslala 110 nabiralnih pol. Podporo je dobilo za dobo treh mesecev 48 bolnikov po 100 din, pet bolnikov po 200 din, šest bolnikov po 150 din, 12 bolnikov po 150 din, oziroma 2041 din Štirim jetičnim bolnicam je Liga prispevala k oskrbnini po 20 din dnevno, in sicer za dobo treh ali štirih mesecev. Liga je nabavila zdravila za siromašne bolnike. Na počitniško kolonijo na Pohorje in v Bakarac je poslala 17 otrok. Nakupila je za 3600 din flanele in jo razdelila med siromašne (etične bolnike.
Iz blagajniškega poročila g. Plahiitnika Jožefa smo slišali, da je imela Liga lani 74.108.45 din dohodkov in 75.258 din izdatkov. Fond za gradnjo azila se je povečal z obrestmi za leto 1910. in dotacijo po 10.000 din po sklepu lanskega občnega zbora za 12.865.94 din. Vse premoženje Lige znaša 146.412.79 din Skupno premoženje se je v teku preteklega leta povečalo za 11.554 din. Liga ima 317 rednih, 59 podpornih in 17 ustanovnih članov.
Počastitev spomina dr. A. Korošca
V sredo ob 8 zvečer sta priredila FO Celje I. in DK v Prosvetnem domu spominsko svečanost v počastitev t dr. Antona Korošca. Pred krasno alegorično sliko — slovenska zastava, slika pokojnega dr. Korošca, zavita v črno tančico, pred sliko na stojalu lep šopek rdečih nageljnov, na odru člana in članici v krojih s praporama — se je zbralo lepo število članstva. Ob svečani tišini je Miklič Angela deklamirala Mernikovo pesem o pokojnem voditelju, moški zbor FO pa je zapel ganljivo pesem »Srce je žalostno«. Predsednik FO Vrabl Tone je nato recitiral še Terčeljevo pesem o pokojnem dr. Korošcu. Spominski govor o pokojnem voditelju dr. Antonu Korošcu je imel nato prof. dr. Gantar Kajetan Članstvo je stoje poslušalo ganljive besede o velikem geniju, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu in državi, zlasti pa ljubil mladino. Na koncu govora je članstvo počastilo
spomin f dr. Korošca s trikratnim »Slava«. *
c V Doma duhovnih vaj pri Sv. Jožetu nad Celjem bodo duhovne vaje za dekleta od 3. do 9. februarja, za žene od 17. do 21. februarja. Prijave je poslali teden dni pred začetkom na Dom duh. vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem.
c Lepa gesta šolskega upravitelja v Vel. Pi-rešici. V Vel. Piresici je šolsko upraviteljstvo izvedlo hvalevredno akcijo. Pri kmetih dobiva za revnejše otroke-šolarje mleko, ki ga skuhajo v šoli in dado otrokom, ko pridejo premraženi v šolo. Dnevno dobi zajtrk okrog 50 otrok. Take akcije bi lahko izvedli tudi na drugih šolali v mestu'in po deželi. Dobrotnikom naj vetja v imenu javnosti iskreni »Bog plačaj«.
c Poroka. Na Tebrtrjih pri Celju sla se poročila Leopold Stropnik in Marija Oberžan, oba iz uglednih kmečkih hiš. Na gostiji so svatje nabrali za novo bogoslovniro v Mariboru 210 din. Novoporočenreina želimo obilo blagoslova I
c IVeračtniska seja celjskega mestnega sveta bo zaradi novega devetmesečnega preračuna šele v začetku meseca februarja.
Italijanske prednje čete v albanskih gorah'.
c Iz Luškega. Na Svečnico. 2. februarja, bo po prvi sv. masi ob polit v nud/upnijski dvorani širša seja okrajne JKZ in MJ It Z. Seje se ho udeležil tudi predsednik dr. Franc Kulovec, ki bo podal splošno politično j/oročilo.
c Tako jc treba! V Galiciji pri Celju je občina dobavila tri vagone koruze, ki jo je prodajala po 3 do 3}^0 din za kg. Obenem je nabavila tudi vagon krompirja po 130 din za stot.
c Davčna uprava v Celju razglaša. Zaradi pravilne odmere specialnega doprinosa k tondu za narodno obrambo za leto 1941. se pozivajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali 4, odnosno 5 in več živih zakonskih otrok iztKid 21. leta starosti, da v lastnem interesu vlože pri duvčni upravi v Celju prijavo ter navedejo imena, dan in mesec ter leto rojstva njihovih otrok. Te |h>-dalko mora potrditi pristojna občina. Prijave je Irelia kolkovati z 10 din. Skrajni rok za vložitev teli prijav je 31. januarja 1941. Tiskovine se dobe |>ri davčni upravi v Celju.
c Vsj, ki so si rezervirali vstopnice za predstavo »Habakuke v Mestnem gledališču, naj isto dvignejo v Slomškovi knjigarni.*
c Epidemija gripo v celjskem okraju. V celjskem okraju se močno širi epidemična gripa. Posebno mnogo je bolnih na tej bolezni starejših.
c Suh. V nedeljo popoldne bo ČŠK igral od SSZ določeno prvenstveno tekmo s prvakom šaleškega okraja, s Šahovskim klubom Šoštanj.
c Maksimiranje cen drv in premoga za kurjavo v Celju. Lesni trgovci so prosili za določitev novih maksimiranih cen drv in premoga za kurjavo. Na območju mestne občine celjske so določene zalo naslednje najvišje cene za kurivo iz skladišča trgovca: za drva pri prodaji v sežnju: za 1 seženj žaganih bukovih cepanic 650 din, fcc skladišče, za 1 seženj sekanih bukovih cepanic 684 din, fcc skladišče. Za drva v detajlni prodaji: za 100 kg žaganih bukovih cepanic 36 din, za 100 kg sekanih bukovih cejianic 38 din. Za premog: za 1 tono hudojamskega kosovca 420 din, za 1 tono hudojamskega kockovca 400 din, za 1 tono trboveljskega kosovca 420 din, za 1 tono trbovejskega kockovca 400 din, za 1 tono zabu-kovskega zdroba 282.50 din, za 1 lono velenjskega oreiiovea 230 din. Te cene za premog veljajo v nadrobni prodaji. Nove cene veljajo od 22. jan. 1941 dalje. Cene morajo biti označene na vidnem mestu v prodajnem lokalu. Razglasa mestnega poglavarstva od 10. 9. 1940, šlev. 8030-40 in 7. 10. 1910 št. 9100-7 1940 sta s tem razveljavljena, v kolikor sla določala cene za bukove žagane in sekane cepanice pri prodaji v sežnju ali na drobno. Kupcu na dom postavljena drva ali premog je računati prevozne stroške po medsebojnem dogovoru. Proizvajalcu drv, odn. pre'moga pa ne pritiče nobena odškodnina za prevoz v mestu Celju. Kdor so pregreši zoper gornje določbe, se kaznuje na jx>dlagi čl. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zajx>rom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din. — Mestno poglavarstvo, dr. Voršič.
c Zadnij rok za oddajanje vprašalnih pol. Prehranjevalni urad v Celju poziva vse one, ki še niso oddali vprašalnih pol, da jih v lastnem interesu oddajo najkasneje do sobote dojioldne v uradu, ker se pozneje teh pol ne bo več sprejemalo in bodo prizadeti ostali brez kart. Izpolnite takoj in točno ter prinesite v uradi
Prehrana f v lic! f/1 ji
Po zadnjih odredbah, ki se tičejo racionalizacije življenjskih potrebščin, mora vsak Belgijec odstopiti en kupon od krušne nakaznice, če pije pivo. Vendar imajo Belgijci pivo tako radi, da bo marsikateri rad žrtvoval tisto malenkost kruha za priljubljeno pivo, ki se mu te/ko odrečejo. Pričakujejo, da se bo količina kruha še zmanjšala. Gospodinje včasih v veliki paniki letajo od peka do peka, če bi lahko še kaj dobile. Denarja nihče več ne ceni. Pekarne, ki so navadno dostavljale kruli na stanovanja, so nadaljnje dostavljanje ustavile, ker nimajo več moke. Oblasti zatrjujejo, da bo v kratkem dovolj živil, ker so kmetic dali mlinom S5.000 ton žita. Ce bi se res pokazalo [Kimanjkanje, pa imajo obljubo nemških oblasti, da bodo že poskrbele za pšenico. 1 udi krompir je na nakaznice. Vsaka družina ga lahko dobi 15 kilogramov na mesec, samo da so redke tiste srečne družine, ki ga v resnici tudi toliko dobijo. Dogaja se, da gredo meščani po 40 kilometrov daleč iz Bruslja, da bi za trojno ali četvorno ceno kupili kaj krompirja. Ker ni mesa, so vse manjše mesnice zaprte. Tudi surovo maslo je velika redkost. Noben Uriiseljčan ga prejšnji mesec ni mogel niti toliko dobiti, kolikor bi ga na nakaznice smel kupiti, čeprav je dovoljeno le 250 gramov na mesec! Mleko dobivajo otroci, bolniki in stari ljudje. Edino sladkorja je še toliko, da ga lahko vsak kupi res toliko, kolikor sme, to je 1 kg na mesec.
Sovjetski režim v baltiških državah
Iz Rige so prišla poročila, da bo pred kratkim postavljenih pred izredno sodišče mnogo uradnikov prejšnje letonske vlade, zlasti iz pravosodne in policijske stroke, mnogo drugih nižjih pravosodnih, policijskih uradnikov ler izredno veliko število prejšjih letonskih komunistov. Prav tako je postavljena pred sodišče večina častnikov letonske narodne vojske, ki so jo boljševiki po zasedbi Letonske takoj razpustili. V obtožnici je navedeno za obtožene uradnike, da so dušili komunistično propagando, za kar so zaslužili smrtno kazen, obloženi bivši letonski komunisti pa, da so se pokazali pri uvedbi novega režima nezanesljive in premalo po-komi novemu vodstvu. Tudi njih čaka smrt.
Najmodernejša knjižnica sveta bi bila skoraj uničena
Pri zadtijem napadu nemških letal na Manche-ster so bombe razdejale tudi poslopje, v katereni se nahaja slovita manehesterska knjižnica. Na srečo je knjižnica sama ostala nepoškodovana. Knjižnica v Manchestru ima slovito zbirko prvih tiskanih knjig, kakor tudi mnogo rokopisov. Poleg tega so zbrani v tej knjižnici tudi vsi rokopisi, ki so bili pisani kdaj koli na blago, svilo ali kakšne druge tekstilije. Sedanje knjižnično poslopje so zidali med leti 1927 do 1930. Je to ena najmodernejših knjižnic na svetu. Stavba je okrogla, ker v taki stavbi knjižnica lažje posluje. Na dvorišču je velik vrt s klopmi in mizami, kjer lahko čitaš in pišeš. Doslej še nobena knjižnica ni bila zidana v laki obliki. Ce jo gledaš iz zraka, dobiš prej vtis slare arene, kakor pa znanstvene ustanove.
Stoletnica poštne znamke
Letos je stolctnica poštne znamke Mnogi bode nogoče dvomili in se bodo čudili, če bodo slišali, da .»na znamka večjo vrednost ne zato, ker služi kot odenena za poštnino,.temveč zato, ker je predmet velikih dragocenih zbirk. Malo ljudi je bilo leta 1841., ko je prišla poštna znamka v promet, ki bi se zavedali, da bodo 'mele takratne znamke pozneje večjo vrednost, kakor takrat,
Če govorimo o stoletnici poštne znamke, moramo povedati, da so začeli uporabljati znamke na Angleškem konec I. 1840 Pravijo, da so imeli v Perziji dve desetletji prej znamke, toda iz tistih časov nam nobena ni ohraniena. Gotovo je, da so bile na Francoskem uvedene znamke šele 1. 1849.
Ne da bi govorili o nadaljnjem razvoju znamke, niti da bi popisovali strast zbiralcev znamk, bomo navedli nekaj anekdot v zvezi z znamkami, ki bodo morda zanimive.
Zakaj je Panamski prekop v Parami iii ne kje drugje? O tem so glasovali v ameriškem 6enatu in je bilo le 15 odstotkov senatorjev za to, da ga skop-Ijejo v Panami, 50 odstotkov senatorjev pa ga je želelo imeti v Nicaragui. Nekega dne je izšla v Ni-caragui serija znamk, ki je predstavljala bruhanje ognjenika Mcmotombo v Nicaragui. Zelo lepa in prikupna slika, tudi zanimiva, toda usodna! Neki pristaš zamisli, naj gre prekop 6kozi Panamo, je kupil toliko znamk, kolikor jc senatorjev, V6akemu jc poslalo po eno v pismu s sledečo vsebino: »Uradni dokaz strašnega delovanja ognjenikov v Nicaragui.«
Senat je sklonil, naj se takoj prično priprave za kanal skozi Panamo.
Ko je hotela mala republika I.etonska 1. 1918. tiskati lastne znamke, je bila pred veliko težavo, kam naj jih natiska, ker ni imela papirja. Kaj storiti? Našli so večjo količino kart, ki jih je pustil v deželi sovražni generalni štab. Na te Karte so natisnili znamke. Danes so te znamke med najredkej-šimi in najdražjimi.
L. 1911 so bile izdane nove indijske znamke s sliko angleškega kralja Jurija V., ki je imel okoli vratu največje indijsko odlikovanje, veliko ovratnico, na kateri je visel majhen slon. Ker je bil slon zelo zmanjšan, so Indijci mislili, da je svinja, kar je največja žalitev za njihovo vero. Indijska vlada si zadeve ni preveč vzela k srcu, znamke pa je morala kmalu vzeti iz prometa . . .
Nekaj podobnega je bilo I. 1898. v Sudanu. Prvo sudanske znamke so imele sl'ko pismonoše, ki gre skozi puščavo. Na znamki so bili tudi četverokraki križi. Muslimani 60 takoj protestirali, češ, da »nočejo objemati križa«. Vlada se je morala umaknili in nadomestiti križ s polumesecem in zvezdami.
Ljudje so se z znamkami že tudi borili. Bolivija in Paragvaj sta si lastila Cha co. Dolgo ča6a sta obe državi izdajali znamke z napisi: Chaco-Paraguayanu, Chaco-Boliviano Okusu graverjev je bilo prepuščeno, da bodo znamke čim bolj učinkovite Dva 6ta se istočasno spomnila, pa sla napisala na oboie znamk poleg že prej navedenih napisov še: »Jc bil, je in bo«.
Edgar Wallace:
19
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
Mogoče bo tudi njej, Loisi, dolgo in neprijetno čakanje prineslo spanec, ki ga do tega časa ni in ni hotelo biti. Neka ura je bila tri, pol štirih, štiri in končno pol petih, pet. Začelo se je že svitati in Loisa ie že skoraj zaspala, ko iznenada začuje neki šum in takoj dvigne glavo z blazine.
Klik-klik!
Bilo je slišati, kakor bi kdo obrnil slikalo v 6alonu. Napeto ie čakala, ali bo zopet kaj slišala. V začetku ji je prihajalo na uho samo neko nerazločno šepetanje, nenadoma pa so odjeknile razločne besede:
»Loisa Reddle je v veliki življenjski ncvar-nostil«
»Prepoznala je glas in takoj vedela, da ni tega izgovoril nihče drugi kot — Mihael Doni.
XV.
Skočila je s postelje. Boljše je, da gleda nevarnosti nuiavnost v oči, kakor pa da še naprej ostane v negotovosti Ni več čutila nikakega strahu; hotela je stopiti pred Doma in izvedeti od njega resnico. Naglo se obleče, steče proti vratom, jih btez šuma odklene in odhiti po neraz-evetljenih stopnicah.
Ko se Je znašla spodaj na'hodniku, so bila vrata salona ravno pred njo Niti za hip ni oklevala, ampak jih je takoj odprla. V sobi je bil mrak. Dotipala se je do slikala in prižgala luč. Toda ves prostor je bil prazen; nič se ni premikalo, le enakomerno tiktakanje ure na kaminu je motilo tišino O Mihaelu Domu ali njegovem nepoznanem spremljevalcu ni bilo nikjer niti sledu. Razočarajo in preplašeno je gledala okoli
sebe. Tedaj je nenadoma začula za seboj šum in se obruila.
»Kaj je tukaj?«
Bila je grofica, ki je sicer spala v istem nadstropju kakor Loisa.
»Prižgite luč na onem stojalu,« je rekla mirno.
Loisa izvrši naročilo in ugleda grofico, ogr-njeno v belo hermelinsko ogrinjalo. Izgledala je čisto mirna in niti najmanj začudena, — kakor vedno.
»Zazdelo se mi je, da slišim spodaj glasove; zato sem prišla,« reče Loisa.
»Toda, kakor vidite, ni nikogar tukaj; morali sle se zmotiti. Bojim se. da sle postali nervozni. Ptebudila sem se, ko ste odprli vrata svoje sobe. Kakšen šum ste pa slišali? Glejte, okna so trdno zaprta, in tudi vse mize in stoli so na svojih mestih, prav kakor prej.«
»Slišala sem... da nekdo govori,« reče Loisa.
»Boljše bo, otrok moj, če se lepo vrnete v posteljo.«
In lady polreplja Loiso s svojo široko roko po rami, nakar sta obe odšli po stopnicah vsaka v svojo sobo.
Ko je drugega dne zjutraj prišla Loisa k skupnemu zajtrku, se je počutila zopet zelo slabo. Prijateljico je opomnila, naj pri mizi ničesar ne govori o njunem nočnem doživljaju. Potem jo Je spremila do hišnih vrat in se vrnila zopet v jedilno sobo. Neki sluga je ravno pripravljal mizo pod Braimovim nadzorstvom.
»Orofica pravi, da ste |x>noči slišali neke glasove,« je rekel hišnik, ko je sluga zapustil sobo.
»Da... a tu morem priseči, da se mi ni to le sanjalo ali da sem si samo domišljala, da ču-jem grofičin glas v salonu.r
»Toda lady Moron snoči sploh ni bila v salonu.* odvrne hišnik ua njeno največje začudenje.
Motrila ga je z nejevernim pogledom.
»Grofic? jo bila v knjižnici, od tam pa je niste mogli slišati v svojo sobo.«
Knjižnica I Torej je tam postavl jen mikrofoni Potemtakem je Mihael Doni bil s svojim ppniočnikom v knjižnici, medlem ko je ona v salonu govorila z lady Moron: knjižnica pa je bila v pritličju na zadnji strani hiše. Loisa se-je čutila naravnost srečno, da grofica ni srečala Dor-na, ko je hodila okoli po hiši.
»Tudi meni se je zdelo, da sem vas slišal, ko ste odprli vrata,« je nadaljeval Braime. »Ravno sem hotel iti doli. ko sem slišal, da je gro-fira vstala ... No, grofica zdaj ne bo prišla doli prej kakor čez eno uro. Povabila je na obed dva> svoja prijatelja, zato želi, da vi sami odgovorile na vsa pisma, ki nimajo značke; osebno.«
Loisa ie bila že opravila |)olovico tega posla, ko je stopil v salon mladi lord Moron. Bil je zelo nervozen in vznemirjen.
»Dobro jutro, Miss Reddle!« je rekel in jo ostro pogledal. »No. ali se dobro počutite?«
»Ne ravno posebno,« se nasmehne Loisa.
»To je čudna hiša,« za m mira lord, »večkrat sn sliši kakšen šum ... v vseh teh slarili poslopjih se pomalem javljajo duhovi. Ali vas ni ponoči nič vznemirilo .. a'i ni kdo glasno... govoril... spodaj na ulici?«
»Ne. jaz vsaj nisem ničesar slišala,« reče Lpisa, nakar Selvin olajšpno vzdihne.
»No, lo mi Je zelo všeč. Upam, da nimate nič proti temu. če greni zdaj v vašo sobo in odnesem, kar še rabim. Samo, prosim vas, nikar ne ome-njejte tega grofici, ker bi mislila, da sem pozab-ljiv človek in bi mi lahko priredila neprijetno sceno.«
loisa mu obljubi in Selvin odhiti iz sobe. Ko je poleni odšla v svojo sobo. da bi se oblekla za h kosilu, je pogledala tudi pod baldahin in opazila, da ni ne zvočnika ne žic; to je tudi pričakovala.
Mogoče bj bila tega zelo vesela, če np hi vedela, da nad njo visi velika nevarnost. Iu ve-
dela je, da je ta nevarnost v določeni zvezi z grofico in njenim prijateljem...
»Loisa Reddle je v veliki življenjski nevarnosti!« Vzlrepetala je, če se je spomnila teh besed. Ta teden je že dvakrat komaj ušla sinili, ln ti nesrečni slučaji se niso zgodili slučajno, ampak so bili pripravljeni. Kdo bi neki mogel imeti kaj od tega, če ona izgubi življenje? In v kakšni zvezi je fotografija onega mladega oficirja z njo?
V eni točki pa Je prišla že do odločitve in ta sklep je drugega dne takoj razodela Lizy, ko sla se oblačili. Ilolela je zapustiti, to hišo, pa četudi bi morala bili nekaj časa brez posla.
Lady Moron je prišla v salon nekaj minut pred obedom, pregledala pisma in se podpisala, kjer je bilo treba.
Tedaj ji je Loisa razodela svoj namen. Na njeno začudeni* ni bila visoka datna niti najmanj presenečena.
>Ko sem vas zjutraj videla, sem se že bala, da bo prišlo do tega. ln jaz vam tega ne štejem v zlo. Miss Heddle, vi sle tukaj zares doživeli nekaj strašnega, četudi mislim, da so glasovi, ki sle jih slišali ponoči, nastali le v vaši domišljiji.«
Loisa ni odgovorila ničesar »Kdaj pa mislile oditi? Mislim, ali čim prej? Jaz vas ne bom zadrževala. Čutim, da sem tega kolikor toliko tudi sama kriva. Izplačala vam boni enomesečno plačo. Lahko greste že jutri od tu.< Onadva grofičina gosta sta bila Chesney Pra-ye in še neki človek, ki ga Loisa še. ni bila videla, a je že tu pa tam kaj slišala o njem od mladega grola. Po tem prvem srečanju pa si je zaželela, da bi ga nikoli več ne videla. Bil je človek okrog petdesetih let. plešast, rdečega in nadutega obraza, višnjevkasteg« nosu in odprtih ust. Če bi «e z njim srečala kjer koli na ulici in ne v tem gosposkem krogu, hi ga smatrala za tipičnega pijanca. Ta označba je bila vsekakor opravičena. Obleka na njem je bila stara in obrabljena in tudi nohte je imel površno očiščene.
t
Mihčeve čudovite
|	■• VVl
dogodivščine
(251) To traja nekaj minut in Mihec si zelo oddahne, ko zopet lahko zapusti stol. Nato zagleda v tleh neko zaklopko. Radoveden s3 postavi nanjo in se začne počasi pogrezali,
(252) Prišel je naravnost v obed-nico. Kar po nakakem koritu drče jedila vanjo. Mihec, ki je bil žc zelo lačen, se takoj loti vsega, kar mu pride v roke. Hrana mu je zelp všeč, samo nekam malo se mu zdi.
Cenena
razsvetljava I
KARBIDNA SVETILKA
99
PITON"
Za k. idSčit
stane samo nekaj desetakov, z.a 2 dinarja pa vam daje 8 ur najboljšo razsvetljavo
Izdeluje:
„BALKANMETAL", Subotfca
tvornicn limene i metalne robe
Razpis
Občina St. Bnlfenk v Slov. goricah, srez Ptuj,
razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: Stirirazredna srednja ali njej enaka strokovna šola. V službo se sjirejmo s-amo tajnik, ki ima že prakso v občinski službi, rrpdnor-i imajo samski, zmožni primerne kavcije. Nastop službe lakoj po sprejemu.
Pravilno kolkovane prošnje in opremljene r listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v .Službenem listu pri podpisani občini.
Občina Sv. Bnlfenk v Slov. gor., 21. jan. 1041.
Veliko sveiovno trgovsko podjetje
išče
industrijsko nekaj
in
mladih moči,
ki hočejo s svojim resnim delom, pri-dnostio in vestnostio napredovati in si tako ustvariti življenjsko eksistenco v družbi.
Reflektanti morajo biti s
t. jugoslovanski državljani, 2. duševno in telesno zdravi, 3 neoporečnega moralnega obnašanja,
4.	stari nad 18 let in ne stareiši od 25 let,
5.	prosti vojaščine z odsluženim rokom,
6.	potrebno teoret. trgovsko izooraženi.
Obširne ponudbe s curriculum vitae pos ati na upravo »Slovenca« pod 1024.
Najbolj aktualna knjiga je
Slovencev koledar
Obsega 256 str. z nad 100 slikami.
Stane le 28 dinarjev! Kupujte ga!
Mali oglasi
f malih ori»»lh velja nake beseda 1 din; tenltoranjskl
•slani | din. Debelo tlakanc naslovne benede se računajo IAI uwek aa ma!l ogla* U din. . Mali Jele tako] pri naročilu. ■ Pri oglasih reklamne*« enačaja » računa anokolonak«. 1 min visoka
trojno. Najmanjši tnesek plačuje
•slani n
mali oirlas U din. > Mali očllo. •
Prt oglasih
•etltaa vrstica po I din. _____
aaltb srlain« treba Drl loti U sna
Za pismen« odgovor* slede mko.
Službodobe
Ključavničarje in železo-
struga rje, dobre moči — sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tovarna« St. 1018. (b
HB
20 let star fant
pošten, išče službo. Nastop 1. februarja. Ponudbe s plačo na Barabaš, Rogaševci, Prekmurje.
Trgovska pomočnica
uglednih kmečkih staršev, želi službo kjerkoli. Zna tudi šivati. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 700.
Akademik
išče primerno zaposlitev zaradi pomanjkanja sredstev za študij. Honorar kakršenkoli. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten« št. «99.
Dekle
z malo maturo ln tečajem — sprejme vsako službo kjerkoli. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 693.
\\mm
n	Daeniila
Rabljeno parno lokomotivo
sposobno za takojšnje, najmanj enoletno obratovanje, iščemo za nakup ali enoletno posojilo za državni rudnik v Zabukovci.
Lokomotiva mora hiti za tir (300 m/m. najmanj 50—60 KS močna, tipa C ali U, adhezi jska teža ca. 12—14 ton, hitrost 15—20 km. Stoječi kotel mora imeti bakreno kurišče.
Lokomotiva bi se rabila čimprej, a najkasneje do meseca julija 1041. Lokomotiva mora imeti odgovarjajočo Iokomotivsko knjigo. Ostale informacije se lahko dobijo pri Obratni upravi drž. rudnika v Zabukovci, p. Oriže pri Celju.
Iz pisarne drž. rudnika Velenje, št. 257/41.
Sejem Rajha v Leipzigu
sc vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca
60% popusta na nemških 25% popusta na jugoslo-državnih železnicah.	vanskih drž. železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje, najpozneje do 5 II. 1941 pri pristojnem čast nem zastopniku.
V	Ljubljani: In j. G. Tonnies, Tyrševa 33, telefon 27 62;
V	Mariboru: Jos. Besjas, Gosposka 25, telefon 25-97;
V	Beogradu: Zvanični biro »ajma rajha u Lajpcigu, Knez Mhajlova 33
Posojila
dajemo našim Alanom- ln varčevalcem. Ugodni pogoji. • Vloge obrestujemo po 5'U. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« Ljubljana, Dvoržakova št. 8. Iščemo poverjenike!
Katero usmiljeno srce
je pripravljeno re.šlti mladega v nesrečo zašlega gospoda z gotovino približno 45.000 din. Popolno Jamstvo. Vrnem v teku pol leta. Pomoč je nujna. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Večna hvaležnost ln popolna dl-skreclja« št. 996.	(d
KUPUJE — PRODAJA
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR

Vretena za krožne žage
žage najboljšega izdelka, kroglične in druge ležaje nudi železnina Kr. Stu-pica. Ljubljana, Gospo-svetska 1.
^Preis^
koks, drva nudi I. PogaCnlk
L) ubij a na, Bohoričeva fi
telefon 20-59 PoitraSba brezhibna
Pisalni stroj
prenosljiv s kovčegom, v prvovrstnem stanju, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1030.	(1
IŠČEJO:
Pisarniške prostore
dveh sob v pritličju nll v I. nadstropju. Iščemo. Ponudbe v upravo »Slo-veneft« pod »Center« 1029
Državna razredna loterija
Bliža se glavno zaključno žrebanje V. razreda 41. kola, ki bo trajalo od 8. lebruarja do 6. marca 1.1.
V tem času bo Državna razredna loterija izplačala srečnim igralcem preko
56 milijonov dinarjev
Srečke za V. razred so dospele. Naročniki naj svoje srečke IV. razreda obnovijo za V. razred najkasneje 5 dni pred žrebanjem.
Oni pa, ki še nimajo srečk in imajo namen udeležiti se velikega glavnega žrebanja, naj sežejo po srečkah, katere so v številnih serijah na razpolago v glavni domači kolekturi
»Vrelec sreče"
katera vam zadete zneske takoj izplača na roke brez odbitka.
Cena srečk: cela din 1000.—
polovica „ 500.— četrtina „ 250.—
Priporoča se vam vsem glavna koleklura Drž. razredne loterije
VRELEC SREČE"
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
telefon 35-10
Kupimo
■ VSAKOVRSTNO;
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJfiMT
smrrrcdesrfirh rurihe
IISERE I.T.D. STRRIHSKE NRKITE TER UMETNINE" PO NB3VI&HH CEHBH »TdRR TVODKA ,
J-EBERLE
t jubljnmo. tyrSeva 2
..... ,1' „•;
Železne sode
za ca 200 litrov vsebine, dobro ohranjene kupimo. Remec-Co., Kamnik. (k
Zajčje
veverične, domače mačke in vse druge kože od div-jačln kupuje stalno ln plačuje najvišje cene — Zdravlč, Ljubljana, Stari trg, trgovina.	(k
»REALITETA«
zavod za nakup lo prodajo nepremičnin Je sanjo v LJubljani, Prešernov« ulica 64, 1. nadstr. Telefon 44-20.
Tristanovanjsko hišo
ob tramvajski progi, prodam za 110.000 din. Drav-lje, Sojerjeva 21. Pojasnila daje Rožič istotam.
Hišo z zemljiščem
približno 1000 m» ali zemljišče za stavbo, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam takoj 150« št. 779.	(p
Majhno posestvo
aH 1—3 orale zemljišča, kupim ali vzamem v najem. — Marija Muljave«, Delavska IS, Zg. Rad vanje, Maribor.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu« 1
Razglas o licitaciji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Banja Luki razpisuje
pismeno ponudbeno licitacijo za nabavo zaprtega osebnega avtomobila z 4 sedeži vrednega do 50.000 din
Licitacija no v sredo. 12. februarja 1941 ob 11 dopoldne v prostorih urada v Banja Luki, ponudbe pa je treba oddati najpozneje do 11 dopoldne istega dne v prejemni zapisnik urada (soba št. .12) v zapečateni kuverti z naslovom »Ponudba na št. 1096/1941 za dobavo avtomobila«.
Ponudbi, ki mora biti kolkovana po odredbi T št. 25 zakona o taksah, je treba priložiti prospekte s točnim opisom avtomobila in izjavo, da ponudnik pozna splošne pogoje licitacije, ki sc lahko dobe pri uradu brezplačno.
Ponudniki morajo pred licitacijo položiti pri uradovi blagajni kavcijo, ki znaša 5% za naše, 10% pa za tuje državljane od največje preračunane vsote za dobavo avtomobila. Kakšna naj bo kavcija je razvidno iz splošnih pogojev licitacije.
Licitacija jc popolna po prevzemu po samoupravnem organu.
Iz pisarne okrožnega urada za zavarovanje dclavcev v Banja Luki, dne 21. januarja 1941 št. 1096/1941.
V cvetju nedolžne niladosli se je preselila med nebeške krilatce naša srčno ljubljena hčerkica oziroma sestrica
DRAGICA
gojenka II. letnika zasebne učit. šolo šolskih sester v Mariboru
Pogreb naše nepozabne dušice bo v sobolo, 25. jan. 1941, ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnico v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v [lonedeljek, 27. jan. 1941, ob 7 v magdalenski župni cerkvi.
Maribor-Oplolnica, 23. jan. 1941
Žalujoči atek, mamica, Franci in Dušan Brglez
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega pokojnika, gospoda
Josipa Suchy
se najtopleje zahvaljujemo za vse izraze sočutja, za poklonjene vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti, posebno preč. duhovščini, uradništvu Trboveljske premogokopne družbe, g. docentu dr. Ivanu Matku ter vsem pokojnikovim prijateljem in znancem.
Ljubljana, Dunaj, dne 22. januarja 1911. Julija Suchy, soproga z otroci; M. Florjana, uršulinka, sestra.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari?
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenCift
LJUBLJANA
Fotografski umetniki županu
;	Da bi ie Fotoklub LJubljana oddolžil ljubljan-
skemu županu dr. Juru Adlešiču za razumevanje l klubskih potreb in teženj, so najvidnejši predstavniki slovenske umetniške fotografije že dalj časa zbirali najboljše posnetke iz mesta Ljubljane ter to zbirko samih izbranih odličnih del, že večkrat tudi v inozemstvu in po vseh delih sveta odlikovanih mojstrov pred kratkim v krasotni kaseti izročili župa-nu v dar.
Zbirka teh fotografij brez dvoma predstavlja višek slovenske fatografske umetnosti. Pripomniti pa moramo, da člani ljubljanskega Fotokluba z uspehom tekmujejo z najslavnejšimi fotografskimi umetniki na največjih razstavah vsega sveta. Ljubljanski Fotoklub se ponaša ie s svetovnim prvenstvom, ki
pa v lanskem letu zmanjšalo Število v Ljubljani bivajočih tujih državljanov od 4.516 na 4.360, je z dotokom od zunaj moralo priti še najmanj 147 oseb, ki so nadoknadile odhod tujcev. Prav verjetno je, da bo Ljubljana v približno 5 letih dosegla že 90.000 prebivalcev.
1 Ob obletnici smrti dr. Pavla Orošlja posveti VIL-a razred Mestne ženske realne gimnazije dne 25. januarja ob 17 v licejski telovadnici svojemu nepozabnemu profesorju spominsko uro z zanimivim spotedom. Zavod k tej pietetnt počastitvi iskreno vabi pokojnikove prijatelje, znance, bivše učenke in spoštovalce njegovega dela.
I Društvo inženirjev v Ljubljani priredi v torek, dne 23. januarja 1941 jjopoldne ogled palače univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zbirališče udeležencev ob 15 pred vhodom palače v Turjaški ulici Vabljeni so društveni člani in povabljeni interesenti.
1 POPRAVILA preciznih ur — F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. — NAKUP zlata in irebra.
1 Predavanje SPD »Pestri cvet v barvah«. V letošnji seziji je Slovensko planinsko društvo priredilo že dvoje predavanj o barvni fotografiji, na katerih se je občinstvo lahko prepričalo o uspehih fotografiranja z barvnimi filmi. V torek, 4. februarja bo že tretje tako predavanje. Pripravljenih je okrog 200 barvnih diapozitivov, ki jih je dalo na razpolago 12 ljubljanskih fotoamater-jev. Posnetki so z taznih področij. Kratka pojasnila k posameznim slikam bo dajal g. dr. inž. Avčin France. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice ob 8 zvečer. Planince in ljubitelje lepe fotografije bo predavanje gotovo izredno zanimalo.
I Obrazci za prijavo gume se dobe v mestnem prehranjevalnem uradu in sicer v Mahrovi hiši, pritličje, levo.
1 Ljubljanski odbor za zimsko pomoč z največjo iznajdljivostjo odpira najrazličnejše vire dohodkov^ da bo lahko podprl čim največ mestnih revežev. Med največjimi prireditvami za zimsko pomoč bo pa koncert mesta Ljubljane, ko bo pevski zbor Glasbene Matice z Ljubljansko tilharmonijo in solisti go. Zlato Gjungjenac, go. Franjo Golob-Bernolovo, g. Jožetom Gostičem in g Jul ijem Betettom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajal slavni Verdijev »Requiem«, ki ga v Ljubljani nismo slišali že več let. Čeprav bo ta žalna prireditev v spomin dr. Antona Korošca šele v ponedeljek 3. februarja ob 20 v veliki unionski dvorani, vendar ža današnja pred-prodaja vstopnic jamči, da bo ta sijajni koncert v kratkem razprodan. Ljubljansko prebivalstvo se zaveda svoje dolžnosti in hiti, da si o pravem času zagotovi vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Naznanjam otvoritev dobre meščanske kuhinje. Sprejemam tudi abonente. Se priporočam: Josipina Tomec-Jekier, Kongresni trg 3-1.
Tožbarska strast v
Zanimivo in nadvse točno zrcalo vsakdanjega življenja je okrajno sodišče, ki je s svojimi posli in posegi ozko spojeno z vsemi socialnimi, gospodarskimi in drugimi življenjskimi pojavi svojega delokroga. V tem pogledu je zanimiva statistika mariborskega okrajnega sodišča za preteklo leto. Iz nje je namreč razvidno, da je tožbarska strast Mariborčanov lani občutno nazadovala. Je ta pojav pač v zvezi s težkimi časi, v katerih živimo. Ljudje imajo druge skrbi ter se ne zanimajo več za vsako malenkost, zaradi katere so poprej tekli na sodnijo. Še bolj pa je ta pojav v zvezi z izprecnembo gospodarskih razmer. Poprej je bilo zelo veliko tožb zaradi nepovrnjenih posojil, lani pa so te vrste tožbe močno nazadovale. Ljudje pač ne posojajo več denarja ter ga rajši nalagajo v druge svrhe. Zato pa opažamo na drugi strani izreden porast poslov v zemljiški knjigi, kar je znak, da so Mariborčani, ki nekaj premOTejo, lansko leto na veliko kupovali hiše in parcele. Prinesel pa je naš čas s seboj vznemirljiv pojav — porast kriminalitete pri mladini. Vse to se pa odraža v naslednjih številkah (v oklepajih podatki za leto 1939):
Opomcnjevalnih zadev (tožbe do 6250 din) je bilo lani 4110 (5374); malotne zadeve (tožbe do 500 dinarjev) 1364 (1379); menični in plačilni nalogi do 12.000 din 123 (374); meničnih pravd do 12.000 din 9 (14); ostalih pravd do 12000 din je bilo 3150 (3741) — sem spadajo tudi pravde zaradi očetovstva, ali-mentacij, mezdne pravde itd.; začasne odredbe zunaj pravde (če še ni vložena tožba) 13 (l'9); zapuščinske obravnave 1569 (1559); varstvene in skrbstvene zadeve 651 (610); na dan 31 decembra 1940 je bilo tekočih nerešenih skrbstvenih in varstvenih zadev 9204 (te stvari tečejo dokler osebe ne dosežejo polnoletnosti). Preklicna postopanja popolnih
škofja Loka
škofjeloško Prosvetno druitvo bo v nedeljo, 26. t. m. ob 8 zvečer uprizorilo Finžgarjevo dramo »Veriga«. Ker bo s predstavo zvezana tudi proslava 70letnice tega najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja, ki je bil svoj čas v Škofji Loki tudi kaplan in župni upravitelj, vse meščane iskreno vabimo.
Letopis naše Supnije za 1. 1940. Naša župnija je po obsegu ena med večjimi v ljubljanski škofiji, saj sega od kolodvora pa skoro do Poljan, od Osovnika proti črnein vrhu pa preko hribov in dolin čez Lubnik v selško stran. Župnija šteje nad 5000 duš. Po vojski sem se namreč mesto in bližnja okolica okolica z veliko naglico industrializirata, kar se tudi pozna na dotoku delovnih moči. Na splošno je Loka prav zdrav kraj. Matične knjige izkazujejo, da je bilo v preteklem letu v naši župniji rojenih 107 otrok, poleg toga pa še 7 tujih. Pred vojsko je bilo povprečno redno okoli 150 rojstev na leto, čeprav je bilo prebivalcev za skoro 1000 manj. Porok je bilo 34. Najstarejša nevesta je imela 45 let, najmlajša 20 let. najstarejši ženin 61 let, najmlajši pa 22; na splošno so bili vsi poročene! srednjih let. Umrlo pa je v naši župniji 69 ljudi. Nad 80 let je imelo 6 mrličev, nad 70 let 19 mrličev, pod 6. letom pa devet. Najstarejši mrlič je imel 89 let. Potemtakem je bilo 38 rojstev več kakor umrlih, s čimer pa še ni rečeno, da je to stanje zadovoljivo. S porastom prebivalstva bi moralo rasti tudi število rojstev, ne pa padati, kar da pametnim ljudem misliti,
Ribnica na Dolenjskem
Zaradi hitre spremembe vremena se je pojavila v mnogih primerih špunska bolezen in je pri zdravniku dnevno prekomerno bolnikov. — Vozniki, ki vozijo krle iz Velike gore, pravijo, da so našli že sled medveda, kar ie tudi izreden slučaj zime. Najbrž sc bo stric kosmatinec še premislil in se vrnil v svoj brlog. —
1 Za ilrasko pomol ljubljanskim revežem je
podaril J. Kette, lastnik modne in športne trgovino iia Aleksandrovi e. 4t. 8, več puloverjev,
moških srajc, čepic, nogavic, šalov in moških rokavic v skupni vrednosti 1.511 din. S tem darilom je ta ugledni ljubljanski trgovec opozoril tudi drugo dobrotnike, naj trgovci ln producenti za zimsko poinoč prispevajo svoje blago, zlasti pa živila, kurjavo in toplo obleko ter obutev, ki so je reveži pozimi najbolj potrebni. V spomin dr Antona Korošca je pa poslal za zimsko pomoč 200 din g univ. prof. arh. Ivan Vurnlk. — Dobrotnikoma mestnih revežev izreka najtoplejšo zahvalo odbor za zimsko pomoč.
1 Težke milijone smo spustili ▼ zrak. Vsak kadilec, pa naj bo pristaš cigaret, cigar ali pipe, večinoma sam rad priznava, da je velika škoda, vsaj za njegovo žep, ker kadi. Hkrati pa vsak rad prizna, da je pač navada železna srajca in da bo kadil še naprej Če se tobačni Izdelki podražijo ali če je sicer mani cvenka v žepu, tedaj navadno kadilci preidejo pač na cenejšo vrsto, če niso že na najcenejši. V tem primeru pa gredo navadno iz celih cigaret na polovičke, s po-lovičk pa tudi na tretjinke. Je pač tako, ta prostovoljni davek zahteva mnogo denarja in zanimivo je, da vržemo vsako leto voč v tobak. Tako je lani Ljubljana z okolico vred porabila za okrog 40 milijonov dinarjev tobačnih izdelkov. Vsa Slovenija pa je lani žrtvovala nikotinu na ljubo kar 160 milijonov dinarjev, torej približno prav toliko, kolikor znaša uaš banovinski proračun,
I Velike ledene plošče plavajo po Ljubljanici. V času letošnjega hudega mraza so vode dosegle najnižje vodno stanje in na mnogih krajih popolnoma zamrznile. Zamrznili so jk>-sebno mirno tekoči pritoki Ljubljanice. Zaradi naglega kopnenja snega, ki traja že od ponedeljka naprej, so začeli potoki in reke naraščati. Poprej zamrznjeni potoki so močno narasli Voda je začela pri naraščanju lomiti led. Gradaščica in llorjulščica sta zelo narasli in začeli dvigati ledene plošče. Sedaj nosi Ljubljanica od časa do časa velike ledene plošče, ki se pomikajo naprej proti Mostam in Fužinam. I o Ljubljanici plava tudi mnogo lesa.
1 Za 467.000 din na dan prodanih cigaret. Ko so se v začetku januarja po Ljubljani začele širiti tajinstvene govorice, da se bodo v kratkem podražili vsi tobačni izdelki, so mnogi kadilci hiteli nakupovat večje množine cigaret V?e so pokupili. Tudi trafikanti v mestu m okolici so nabavljali znatno večje množine, kakor običajno. Na glavno tobačno zalogo, ki ima pisarno in skladišče na Vidovdanski cesti, so trafikanti napravljali več dni pravcat naskok in jo oblegali od zore do mrake. Glavna zaloga je bila primorona zaprositi na policijski upravi pomoč. Trije stražniki so delali red v pisarni in zunaj. Dnevno je zaloga prodala velikansko množino cigaret in cigar, tako za 200.000 din do 300.000 din in neki dan celo za 467.000 din. Sedaj vlada v glavni zalogi pojKilno zatišje.
Mariboru popušča
28 (15); delna 8 (2); preklica zaradi zajjravljivosti 2 (2); preklic zaradi zlorabe alkohola 1 (1): pravna pomoč v civilnih pravdah, zaprosila drugih sodišč, oblasti, zaslišanje strank 1331 (1367); odpovedi in nalogi za oddajo in prevzem rabokupnih stvari 583 (758); razne druge stvari 2408 (2239); overovitev podpisov — kujme pogodbe, zadolžnice itd. 2477 (1264).
Kazenske zadeve: okrajno sodišče je pristojno za prestopke, za katere je predviden zapor do 1 leta
—	teh zadev je bilo 3408 (3678): kazenskih zadev mlajših mladoletnikov je bilo 132 (110).
Prisilnih izvršb je bilo lam 8445 (10.605); nerešenih, iz prejšnjih let prevzetih 948 (716); izvršilnih predlogov s prisilno osnovo zastavne pravice (prisilna intabulacija) 614 (673); predlogov za izvršbo pod prisilno upravo je bilo 49 (83); predlogov na izvršbo na prisilno dražbo nepremičnin je bilo 278 (354); predlogov na rubež premične imovine, telesnih stvari itd. 4961 (5902); izvršenih rubežni je bilo 1733 (25901; prisilnih prodaj premičnin je bilo 58 (97); denarne teriatve 2974 (3437); izpraznitev je bilo izvršenih 47 (186).
Najbolj zanimive pa so Številke v zemljiški knjigi. Vseh vlog je bilo na tem oddelku 8963 (7394) Te vloge obravnavajo predloge za izpremembo zem-ljiško-knjižnega stanja. Izpiskov iz zemljiške knjige je bilo 2275 (2053); številke denarne knjige (denar, ki ni deponiran ter je samo prehodno pri sodišču 2236 (3436); plačilnih nalogov 2675 (3351). Iz prometa v zemljiški kniigi se vidi prizadevanje Mariborčanov, da bi si denar naložili čimbolj v nepremičnine
—	hiše in parcele. Vsi ostali gospodarski posli sodišča pa so nazadovali. Največja intabulacija (vknjižba) je bila lani 18 milijonov din (posojilo mestni občini), najmanjša pa 40 din (davčna uprava).
Krušne karle za moko no iu že upeljali, le moke še ni dobiti. V strahu gleda jo zlasti revni sloji radi velike draginje v bodočnost.
Oplotnica
Krajevna Kmečka zveza je priredila trimesečni zimski gospodinjski tečaj, ki se vrši v prostorih g. Jožeta Leskovarja in ga redno obiskuje lb deklet. Nekatere prihajajo vsak dan prav daleč s Pohorja. Tečaj zelo uspešno vodita banovinski strokovni učiteljici ga. M. Vra-bič in gdč. Minkn llabijan. Želimo, da bi prepo-trebni tečaj rodil čimveč uspehov v korist in napredek našega kmečkega ljudstva.
Prosvetno društvo zO|>et pripravlja novo igro: »Črni križ pri Ilrastovcu«.
Umrljivost v našem kraju zelo narašča. V ponedeljek je umrla tudi Terezija Kruhar iz Drage pri Markcčici. Bila je dobra in zavedna slovenska krščanska mati. Naj počiva v iniru!
Senovo
Krajevni odbor jugoslovanske Unije za zaščito dece v Senovem se najlepše zahvaljuje sledečim darovalcem: Občina Senovo 1200 din; industrijalec Bonač, Ljubljana- 200 din; IPD 150 din; Celjska posojilnica d. d„ Celje 125 din; inž. Dukič, Ljubljana 100 »lin; Hranilnica mestne občine Celje 100 din: Rupert Engelsberger Krško 100 din; ga. štirn Dana, št. Vid nad Ljubljano 100 din; Društvo rud. nameščencev, Senovo 100 din; stavbenik Pečar, Sevnica 100 din; ga. Fani Zidapšek, Celje 50 din; Rakusch, Celje 50 din; Prah Adolf. Kranj 50 din; Skaberne, Ljubljana 20 din; drogerija Gregorič. Ljubljano 20 din; skupno v gotovini 2465 din; breča Gra-ner, Čakovec 80 parov nogavic; Jugotekstil, Maribor, blaga v vrednosti 500 din; Stermerki, Celje, blaga v vrednosti 100 din; Valentin llla-din, Celje, flanele; Jože Plavc 5 parov nogavic.
Najnovejša poročila
AngleSlo čete zahodno od Tobruka
Kairo, 28. jan. t. Reuterjev poročevalec poroča, da so angleške motorizirane četo prodrle ie daleč zahodno od Tobruka, kjer so danes dopoldne zaplenile baterijo težkih topov, ki je Se streljala.
Voda je glavno vprašanje v Afriki
London, 23. jan. t. Reuter. Nocoj je govoril v radiu general Collins, ki je prvič razodel, da je imela armada, ki jo je general Wavell poslal proti Sidi Baraniju povelje, naj zavzame mesto v petih dneh. Če tega ne stori, mora nazaj. Razlog za to je bil, ker je dobila napadalna armada sel>oj samo za 5 dni vode. Čo bi ne bili zasedli Sidi Baranija, bi se bila začela katastrofa, kajti voda jo bila samo v Sidi Baraniju ter naprej v Sollumu. S pomočjo vode. ki so jo angleške čete dobile v Sidi Baraniju, so nadaljevali operacije. Angleško brodovje je na čudežen način spravilo pri Sollumu na obalo velike količine vode, brez katere bi bili morali Angleži opustiti napad na Bardio. Brodovje je s tem prav za prav rešilo vso ofenzivo. Brez vode bi ne bilo nobeno junaštvo pomagalo. Ofenzive bi ne bilo. Med Marsa Matru-hom in Bardio, to je v razdalji 300 km, ni bilo nikjer vodo. S tem .ie povedano, kaj je general Wavell riskiral, ko je začel z ofenzivo, in kaj bi se bilo zgodilo, če bi napad ne bil tako bliskovito uspel, kakor je.
Vojna v Abesiniji
Nairobi, 23. jan. t. Angleško vrhovno poveljstvo poroča:
Skupno s tanki in letali ter domačimi četniki so južnoafriško četo zasedle dve utrjeni postojanki na meji med Abesinijo in Kenijo. Že v soboto je bila zasedena utrjena jiostojanka E! Jibo, kjer je bilo ujetih 500 domačinskih vojakov |>od italijanskimi častniki. Padel je en italijanski častnik in 15 domačinov. Utrjena postojanka E! Lardu jo bila zasedena v nedeljo, toda ni bila zasedena od čet, ki so prodirale dalje za sovražnikom.
ISombnl napadi na sieiljska letališča
Kairo, 23. jan. t. Reuter. Letalsko poveljstvo poroča, da so angleški bombniki izvedli bombno napade velikega obsega na letališča v Siciliji, ki se jih poslužujejo Nemci kot vzletišča za svoje letalstvo. Na letališče v Coni i so je bilo vrženih več ton zažigalnih in eksplozivnih bomb, ki so povzročile eksplozije, ki so trajale celih 20 minut. Drugo napadeno letališče je bilo v A u g u s t i, kjer so nastopile eksplozije. Tretje letališče je bilo ono v Siracusi, kjer so zagoreli požari v južnem delu zaliva. Napadena je bila tudi Ca-tania, kjer je nastalo več eksplozij in so izbruhnili požari blizu lop in vzletišča. Sest bomb je padlo na železniško križišče severno od letališča. Vsa lelala so se vrnila.
Japonska posreduje med Siamom in Indokino
Vichy, 23. jan. t. Ilavas. Francoska vlada je sprejla ponudbo japonske vlade, da fiosreduje v sporu med Siamom Iti francosko Indokino. Francoska vlada je v ta namen pooblastila svojega veleposlanika v Tokiu.
Nizozemska Indija proti Japonski
Batavia, 23. januarja, t. Associated Press. Vrhovni predstojnik za gospodarske zadeve v Nizozemski Indiji Ven Mook je danes izjavil časnikarjem, da ne razume namigovanja japonskega zunanjega ministra Macuoke, ki je v svojem govoru obžaloval, da se kljub zemljepisnem položaju gospodarski odnoiaji med Nizozemsko Indijo in Japonsko še niso tako uredili, kakor zahtevajo obojni interesi. Van Mook meni, da morajo nizozemski otoki ohraniti prijateljske odnošafe ne samo z Japonsko, marveč tudi z Ameriko. Devetdeset odstotkov vseh dohodkov, ki jih Nizozemska Indija dobi od svojega izvoza, prihaja od ameriških trgov. S tem je postavljen dokaz, da zemljepisne lege nikakor ne vplivajo na gospodarski položaj določenih ozemelj.
Belgrajske
Belgrad, 23. januarja. AA. Ameriški polkovnik Donovan je v spremstvu tukajšnjega poslanika USA Blies Linea danes popoldne ob 18.30 obiskal zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Mar-koviča.
Belgrad, 23. jan. AA. Osrednji odbor društva vojnih invalidov je sklical drugo plenarno sejo širšega osrednjega odbora na 25., 26. in 27. januar. Na teh sejah bo podano splošno poročilo o delovanju upravnega in nadzornega odbora, razpravljali bodo pa tudi o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo vojnih žrtev. Tem sejam bodo prisostvovali delegati vseh krajevnih odborov v državi.
Belgrad, 23. jan AA. Minister za oskrbo in prehrano dr. Milan Protič Je odstavil honorarnega šefa urada za nadzorstvo nad cenami dr. Aleksandra JovanoviSa, rektorja visoke komercialno šole v Belgradu. Krediti, 6 katerimi je dr. Jovanovlč osebno razpolagal, se preneso na kabinet ministra za oskrbo in prehrano. Odstavitev dosedanjega honorarnega šefa urada za nadzorstvo nad cenami je vzrok, da minister dr. Protič misli, da se tako važna služba ne da opravljati kot postransko delo poleg tistega, ki ga je opravljal dosedanji šef te ustanove.
Vode na Hrvatskem upadajo
Zagreb, 23. jan. b. Velika nevarnost povodnji, katere so še včeraj pričakovali, je — lahko se reče — minila, ker reke ne naraščajo več tako hitro. Po poročilih iz Karlovca so Kolpa, Korana in Mrežnica neprestano naraščale, tako da je Kolpa dosegla 6.75
m nad normalo in poplavila veliko zemljišča. Po poročilih iz Petrinje, je tam narasla Kolpa 5.35 m nad normalo, vendar je promet z vlačilci še vedno normalen. Od Siska do Karlovca je poplavljenih čez 5000 uitrov zemlje. Medtem pa kaže, da je za sedaj nevarnost minila, ker Kolpa ne narašča več.
si ga je priboril v Ameriki, posamezni člani imajo pa že prave zbirke diplom, srebrnih in zlatih me-dalij in drugih odlikovanj iz vseh centrov Evrope in tudi iz Amerike, Azije, Afrike 'n celo iz Avstralije. To propagandno delo ljubljanskega Fotokluba za slovenski narod je mnogo premalo znano — 6eveda predvsem doma. Res je namreč, da Američani, Indijci, Japonci in Avstralci dela Fotokluba Ljubljana cenijo za vrhunec fotografske umetnosti, čeprav Evropa smatra indijske, japonske in ameriške fotografe za najboljše na svetu. Tako nas spet inozemski strokovni li6ti in razstave po Evropi in drugih delih sveta kar po večkrat na leto opozarjajo, kaKo velike zasluge imajo ljubljanski fotoamaterji za napredek fotografske umetnost; ter obenem opominjajo na dolžnost, naj tudi domovina naposled ljubljanskemu Fotoklubu prizna zasluge za propagando slovenske kulture ter lepot slovenske domovine v tujini.
Ljubljanski Fotoklub je pa s tem svojim darjlom tudi poudaril, da 6e mestna občina ljubljanska zaveda njegovih zaslug, saj ga res podpira pri njegovih prizadevanjih na različne načine ter je v dveh Ietth razpisala tudi dva velika natečaja za najboljše fotografske posnetke Ljubljane.
Mednarodno priznani mojstri in klubovi člani Bazel Franc, Bohm Ciril, Bolaffio Karlo, Brane Janko, dr. Frelih Ivo, Gliha Maks, Gogala Ivo, Grom Srečko, Kocjančič Karlo, Kocjančič Oskar, Kocjan-čič Peter, Komič Ante, Merhar Rado, inž. Michieli Lujo, Skerlep Janko in Vidmajer Ivan so za zbirko
Prepevali 44 posnetkov e najodličnejšiml kopijami, redsednik Fotokluba Ljubljana Gojko Pipenhacher je na čelu deputacije, Iti je darilo izročila županu dr. Juru Adlešiču, poudarjal, da zbirka ne predstavlja sistematičnega izbora fotografij in motivov, temveč najboljša dela, ki so jih ustvarili klubovi člani z ljubeznijo do fotografije in mesta Ljubljane. Mapo bo klub še izpopolnjeval ter pri tem upošteval želje in potrebe mesta Ljubljane. Nekaj teh slik javnost že pozna iz albuma »Ljubljana«, vendar je pa vtfčina slik nova, da bi lahko že med temi fotografijami Ljubljane lahko izbrali take, ki bodo tekmovale pri sedaj razpisanem natečaju za prvenstvo.
Toda tudi ta zbirka mojstrskih posnetkov Ljubljane nam spet dokazuje, kako upravičena je razdelitev natečaja, ki predvsem zahteva celotne poglede na Ljubljano, novo Ljubljano in Ljubljano kot vrtno mesto, nato pa šele 6plošne ljubljanske motive in barvne filme.
Sedanji natečaj mora pokazati, da je Ljubljana staro kulturno mesto s 100.000 prebivalci in da se ponaša s popolnoma svojo moderno arhitekturo in s svojimi nasadi, Iz zbirke slik Ljubljane bi moral vsakdo čutiti utrip kulturne tradicije in razmah sodobnega prizadevanja za napredkom. Spoznati bi morali, da je Ljubljana središče kulturnega naroda z vsemi atributi kulturnih središč drugih narodov, hkrati bi pa zbirka ljubljanskih slik morala tujcu pokazati tujskoprometno središče z vsemi pridobitvami, ki tujca vabijo in ga pridržujejo z najrazličnejšimi užitki in udobnostmi.
Fotografske umetnine članov Fotokluba Ljubljana so shranjene v pompozni kaseti po načrtu klu-bovega člana kand. inž. Ruparja ter jo je iz dragocenega belega usnja izdelala Nova knjigoveznica v Ljubljani ter jo okrasila z zlatim grbom mesta Ljub-ljane
Dragoceno darilo ljubljanskih fotografskih umetnikov naj pomeni trajno zvezo med Fotoklubom Ljubljana in mestno občino ljubljansko pri delu za
glavno mesto Slovenije doma in v tujinil •
1 Častno pokopališče na Navju je vsak dan odprto od 9 do 12 in 14 do mraka ter tudi vedno dobro obiskano, odkar je tam grob dr. Antona Korošca. Na svojo sramoto namreč moramo priznati, da je bilo prej Navje navzlic svoji lepoti in krasnim, vedno cvetočim nasadom in kljub temu, da tam počivajo naši najslavnejši možje, vendar zelo malo znano in zato tudi prav slabo obiskano. Upravičena je bila domneva, da bo naposled tudi Navje pozabljeno, kakor je postalo zapuščeno staro jiokopališfe sv. Krištofa, čeprav so tam počivali predniki Ljubljančanov in za slovenski narod najbolj zaslužni možje. Da pa Navje vedno ohrani svojo aktualnost in privlačnost ter bo s tem našim nesmrtnikom trajno zagotovljen časten počitek, je mestni kulturni odbor 6klenil, da na Navje prenese še druge, drugje pokopane zaslužne moze in da bomo tja spremili tudi Sb tiste, ki jih bo mesto Ljubljana že ob njih smrti po odločitvi župana sporazumno s kulturnim odborom počastila s pokopom na častnem pokopališču. Zato bo Navje razširjeno in dopolnjeno, da Ljubljana kot glavno mesto Slovenije dobi res pravi slovenski Panteon, ki bo v časti preživel stoletja.
1 Šievilo ljubljanskega prebivalstva. V letu 1940 je število ljubljanskega prebivalstvo le malenkostno naraslo, pa tudi ta prirastek gre v veliki meri na račun priseljencev, ki so se doselili v Ljubljano Konec leta 1939 je imela Ljubljana po statistikah in cenitvi 87.425 prebivalcev. V letu 1940 je to število naraslo na 87.780 prebivalcev. Čisti porast znaša torej 355 oseb. Ker se je
KULTURNI OBZORNIK
Pred razstavo slikarja Klemenčiča
Lastna podoba slikarja Klemenčiča
Menim, da (Ja skoraj ni Ljubljančana, ki bi_ ne po.znal Klemenčiča — slikarja Franja Klemenčiča. Tih in skromen je in delaven ko mravja. In vztrajen in nasmejan je pri delu. V dežju in soncu, v snegu in mrazu ga najdete pred platnom, oboroženega s paleto in čopičem in lopatico.
»Dež in sneg in mraz — to mene ne plaši!« — mi je ob neki priliki dejal. »Doma, med štirimi stenami, ni mogoče ustvarjati. Nad lepoto božje narave bi grešil, če bi doma hotel ustvarjati. V največjem 5negu in najhujšem mrazu 6em vzdržal polnih osem ur pred platnom, ko sem delal motiv z z ,Večne poti'.«
In nI pretiraval go«pod Franjo — skkar Fra»jo Klemenčič, ko je govoril o delu in sebi. Spominjam se ga še prav dobro iz druge slovenske umetnostne razstave, ki eo jo priredili naši likovni umetniki v Mestnem domu. Med deli samih priznanh mojstrov: Groharja, Jame, Jakopiča, Vesela, Strnena in drugih, je zavzemalo tudi odlično mesto Klemenčičevo delo. »Portret sestre« je vzbujal vseobčo pozornost.
»Brate, imetnikov pot je pravi ,križev pot'« — je zatrjeval, ko jc dogotavljal »Zimsko pokrajino«. »Vendar popustiti ne smeš; sčasom se uveljaviš: dobro in pošteno delo se bo vedno nagrajalo. Zaprek, čeprav jih je bilo nič koliko, se nisem nikdar ustrašil. Kljub hudim časom sem se udeležil skoraj vseh naših razstav. Prvič sem razstavljal v krogu drugih slovenskih likovnih umetnikov pred štiridesetimi leti.«
»Dopolnil si šestdeseto leto, pa si kar molčal; trdovratno molčal in čudili smo se, da v tem času nisi nikdar priredil samostojne kolektivne razstave svojih del.«
»Ej, često sem mislil na tak praznik, ali prazniki so dragi, kar sam predobro veš. Številna družina je terjala mnogo, terjala je svoje in treba je bilo najprej njo odpraviti. Šele nato sme človek misliti na sebe! Danes so vsi preskrbljeni; zato sem lahko nabavljal material, ki je potreben za tak praznik. S šestdesetimi deli se bom predstavil slovenski javnosti. So to novejša olja pa tudi dela starejšega datuma. Vsakdo si bo lahko ustvaril sodbo o mojem razgovoru. In še nekaj bo lahko vsakdo ugotovil: umetnik povsodi in vedno z lahkoto najde hvaležnih motivov; naša zemlja mu jih nudi v izobilici. Kaj pa je lepšega od slovenskega doma, slovenskega kozolca, od našega potočka?«
»Ne poznam kompromisov, prijatelj moj! Je to v mojem značaju, deloma pa sem si to odločnost pridobil ob času, ko sem zahajal na dunajsko in mona-kovsko akademijo. Samo glas srca sem vedno poslušal in to — sodim takole je ed'no prav.«
»Zavest imam, da bo vsakdo v mojih delih spoznal mojo odličnost in odločnost. Samo še neka] dni i.1 odprla se bodo vrata umetnostnega hrama — vrata Jakopičevega paviljona. Veselim se tega praznika. V nedeljo, šestindvajsetega ob enajstih otvar-jam razstavo. Moj gost si; raduj se z menoj.«
»Prijatelj Franjo, tvoj uspeh je — naš uspeh.«
Vojaki morajo biti tudi dobri smučarju
Knjižica o dr. Antonu Korošcu
Andrej Farkaš je napisal 100 strani obsega jočo brošuro o pravkar umrlem narodnem voditelju dr. Anionu Korošcu, katero priporočamo vsem, ki se v naglici hočejo seznaniti z življenjem, delom in osebnostjo tega velikega našega državnika. Na podlagi dozdaj objavljenih dokumentov o njegovem življenju in delu večinoma po dnevnikih ob priliki njegove smrti, je g. Farkaš sestavil svojo brošuro ter jo pregledno uredil pod vidiki: 1. V življenju in borbi, (mladost, v bivši Avstriji, v Jugoslaviji, smrt in pogreb). 2. Nesmrten v svojih delih (politično delo. kulturno delo, gospodarsko in socialno delo, sodba o njegovem delu). 3. Po duhu in srcu (duhovnik, politik, oče siromakov in potrebnih, ljubitelj mladine, naš človek), 4. On nam — mi njemu (njegova oporoka, češčenje njegovega spomina). To so vidiki, pod katere je marljivi zbiratelj Koroščevega življenjskega dela uredil gradivo, ki je prišlo v javnost predvsem v posmrtnih člankih v .Slovencu«, ter ga lepo raz: vrščenega po omenjenih poglavjih podal v tet knjižici, ki je namenjena najširšim plastem naroda (din 12), predvsem pa potrebna vsem, ki se pripravljajo za govore o velikem pokojniku v času komemoracii in slavnosti v njegov spomin. Ta življenjepis je poljudno napisan, ter nima pretenzij, podajati kako novo podobo pokojnikovo ali jo komentirati na nov način, tudi ne prinaša novega gradiva ne spominov nanj, temveč samo zbira in daje pregled čez vse, kar je bilo o njem povedano ob priliki njegove smrti, ln kot taka bo izpolnila svojo nalogo ter jo priporočamo. (Zal. Salezijanska tiskarna na Bakovniku, Ljubljana.)	td.
Hrvatska narodno znanstvena delovna skupnost
V zadnjem času smo ob raznih prilikah pokazali na veliko delovnost, ki jo razvijajo bratje Hrvati na narodopisnem in na narodoslovnem polju. Take prilike so bile n. pr. smotre ali revije hrvatske kmetske kulture, ki jih redno vsako leto prireja Seljačka Sloga, društvo z narodopisno-kul-turnim programom, dalje izdaje raznih publikacij, razprav (dr. Gavazzi: Etnografija Hrvata, prof. Bra-tanič: Orače sprave u Hrvata itd.). Pred kratkim pa nas je Hrvatski narodni etnografski muzej v Zagrebu spet presenetil, to pot s 1. zvezkom Glasa Narodoznanslvene radne zajednice. — lz uvodne besede tega najnovejšega hrvatskega narodopisnega glasila zvemo, da se je v Zagrebu osnovala Narodoznanstvena radna zajrdnica ali Etnografski kolaboraliv, narodoznanstvena delovna skupnost, v katero so poklicani vsi, ki imajo dovolj dobre volje, vztrajnosti in razumevanja za življenje in kulturo hrvatske vasi, v prvi vrsti naravno pismeni kmetje, učitelji, duhovniki, zdravniki, veterinarji, agronomi, skratka vsi, ki so z vasjo in njenim življenjem v najožjih stikih. Vsem tem delavcem pa naj Narodoznanstvena radna. zajednica ne bo neko formalno društvo, nego zgolj veliko in živo središče narodopisnega dela, središče, s katerega se more vsak čas pregledati vsa prizadevanja na področju hrvatskega narodopisja. Vsi narodopisni delavci, vsi zbiratelji narodnega blaga naj si med seboj pomagajo, vsi naj skupno z glavnimi hrvatskimi narodopisnimi ustanovami, društvi _ (z muzeji, z etnološkim seminarjem na zagrebški univerzi, s Seljačko slogo) in z raznimi strokovnjaki tvorijo med seboj nevezano delovno kolo, delovno skupnost, kolaboraliv.
Glas Narodoznanstvene radne zajednice pa je edina vidna vez med člani in sodelavci te skupnosti, izdaja ga Hrvatski etnografski muzej kot eden izmed članov N. I!. Zajednice. Ta Glas bo zabeležil vsako najmanjše koristno delo na narodopisnem polju, razna požrtvovalna dejanja, darila, pok Ione, pomoč ter podobno Glas bo izdajal posebne vprašalne pole o tistih predmetih, ki so razmeroma malo poznani in obdelani. Glas bo dalje skrbel, da bo narodopisno delo pravilno porazdeljeno, da ne bi morebiti dva opravljala eno in isto delo, ali pa da se ne bi več ali brez potrebe trošilo za en narodopisni predmet, za drugega pa zopet malo ali celo prav nič. Vsi narodopisr.i naj se med se hoj dopolnjujejo v večji meri ko doslej. Glas pa bo vsakega obvestil, kje in kaj kdo dela na narodo-
pisnem polju, kaj jc že izvršenega, zbranega m obdelanega v rokopisih, zbirkah, muzejih itd. — Prvemu zvezku tega narodopisnega glasila so že priložene tri vprašalne pole: 1. Striženo kumstvo, , 2. Košnice, 3. Pletenje svadbenega vijenca. Vsak, ki prejme Glas — beremo v uvodniku — in misli, | da bi bilo koristno, oprijeti se narodopisnega dela, ter je hkrati prepričan, da lahko najbolje odgovori na posamezna vprašanja na priloženih vprašalnih polah, naj stori to brez oklevanja in kar najvest-neje. _ Glas vsebuje dalje članek: Uz »etnograf-sku spomenicu< pučkih škola. Članek zahteva, da se poveča število učiteljev, ki so narodopisni delavci, in sicer: 1. zaradi naroda, zaradi kmetskega ljudstva, 2. zaradi pouka, 3. iz patriotskih razlogov, 4. zaradi etnologije. — Na koncu so dodani še »radni izvještajk, iz katerih povzemamo marsikaj poučnega in informativnega o delu hrvatskih na-rodopiscev.
Ko še ugotavljam, da so vsi taki narodopisni pokreti na Hrvatskem, zlasti pa vse narodopisne ustanove in društva itd. deležni izdatne podpore Hrvatske banovine, vprašam: »Kaj pa mi Slovenci? Kako je z našimi podporami, kako je s slovenskim narodopisjem, oziroma narodoslovjem?« Ob pravkar obravnavani Hrvatski narodopisni delovni skupnosti je nam Slovencem kaj težko pri duši, zlasti onim, ki poznajo neurejene razmere v našem na-rodoznanstvenem svetu in ki že leta in leta gledajo to nerazumevanje naših oblastev za potrebe naše velike kulturne ustanove, ki je slovenska v pravem smislu, t. j. Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. (Značilno, da še do danes n. pr. ni urejeno vprašanje vodstva tega muzeja!) O razmerah v slovenskem narodoslovju v kratkem kaj več, danes naj ob hravtski delovni skupnosti in ob dvanajsti uri življenja slov. narodnega blaga le zakličem: Slovenci, pojmimo že vendar enkrat, da slov. narodopisje in narodoslovje polagata najres-ničnejše in najtrdnejše temelje naši narodni samobitnosti, slovenski narodopisci, zgledujmo se nad vzornim narodopisnim delom Hrvatov, prva točka našega delovnega nalrta naj bo: ustanovitev Slovenskega narodopisnega društva, ki naj bo izhodišče našega sistematičnega narodopisno-narodo-slovnega dela!	B. Orel.
Savremena fotografija
je naslov mesečniku za umetniško fotografiranje, ki izhaja v srbohrvaškem, hrvaškem, slovenskem in celo bolgarskem jeziku v Zagrebu. Prva številka letošnjega leta" prinaša bogato vsebino zares umetniških fotografskih posnetkov, med njimi je ena — pač najlepša — delo priznanega tozadevnega strokovnjaka Slovenca Petra Kocjaniiča z naslovom: »Pesem oblakov*. Sledi še sedem fomgrafskih umetniških posnetkov, in sicer Branibora Debeljkoviča iz Belgrada, Vlada Cizelja iz Zagreba, Nikole Boii-nova iz Solije, Georgija Skrygina iz Zagreba, A. Skurihinina iz SSSR, Vatroslava Zupana iz Zagreba in Marijana Szaboja iz Zagreba.
Zvezek priobčuje tudi članke izpod peresa fotografskih strokovnjakov-umetnikov o fotografologijj, o poti do umetniških fotografij, o stilu v fotografiji, o fotografiranju pozimi, o barvah v fotografiji in o strokovnih tozadevnih nasvetih. Dalje vsebuje ilst tudi članke z nasveti, razne vesti, društvene vesti, novosti v fotografski industriji, poročilo uredništva in fotografsko novo literaturo in drugo. — Mesečnik izdaja »Fotoklub Zagreb<, glavni urednik je Avgust Frajtič v Zagrebu, klišeji pa so iz Cinko-grafije »Univerzak v Zagrebu. Cena posamezne številke je 7 din, naročnina na leto 75 din. — List
toplo priporočamo I	(Km)
•
Jugoslovanska madžarska revija št. 4. prinaša mnogo člankov o medsebojnih kulturnih in gospodarskih stikih, političnih obiskih in zgo dovinskih skupnih nastopih. Tu so slike naših medsebojnih obiskov, tudi obiska jugoslovanskih turističnih zvez pred spomenikom neznanega junaka. Poseben članek o Madachevi Tragediji človeka je napisal načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete dr. Vitezica, kjer primerja dosedanje prevode te madžarske miselne tragedije v južnoslovanske jezike ter pride do rezultata: »Predvsem je značilno, da se od vseh prevodov tega dela v naši književnosti najlažje dojema, najtežje hwe in govori slovenski prevod Novaka in Debeljaka.«
iŠpanski obračuni
Posebno sodišče, ki je bilo ustanovljeno za sojenje nad političnimi zločinci, je po daljšem razpravljanju izreklo obsodbo nad zadnjim predsednikom španskih republikanskih kortesov, Martine-zom Barriom, in nad socialističnim voditeljem Largom Caballerom, ki je bil v začetku državljanske vojne imenovan za rdečega ministrskega predsednika. Oba sta bila obsojena na izgubo vsega premoženja, ki sta si ga nabrala med državljansko vojno, na izgubo vseh državljanskih in političnih pravic za vedno ter na 15 letni izgon iz države. Posebno sodišče je predložilo vladi, naj obema sploh odvzame špansko državljanstvo.
Tujci v Nemčiji
Po rajhovskih uradnih statistikah o tujcih, ki so prišli v nemški rajh v zadnjih šestih mesecih preteklega leta, je prišlo čez nemško mejo v tem času 13 milijonov 280.000 tujcev. Prenočišč je bilo oddanih 74 milijonov 920.000, kar je za 15 odstotkov manj kot v istem času leta 1939.
Zemljevid kot orožje
Ce vidimo slike generalov ali vojskovodij, opazimo, da so navadno slikani pred zemljevidom. To ni nič čudnega, saj mora vojskovodja točno zasledovati gibanje svojih in sovražnih čet, natančno mora vedeti, kje se nahajajo ene, kje druge, lahko naglo ukrene vse potrebno. Pa ne samo za glavni štab, tudi za posamezne divizije, brigade, polke, bataljone, da celo za čete in izvidnice je natančen zemljevid neobhodno potreben. Iz dobrega zemljevida lahko spozna vojak pri topu, kje so sovražni topovi in naperi svoje topove nanje. Na zemljevidu
najde tank stransko pot, ki ni zastražena in po kateri lahko pride sovražniku v bok ali za hrbet. Pionir spozna na zemljevidu, kje bo najprimernejše mesto za most, poveljnik konjenice pa, kje bo najbolj varno s konji prenočevati. Vojak je v sovražni deželi brez zemljevida, ki ga zna dobro uporabljati, v podobnem položaju, kakor če bi bil brez puške.
Ko so Nemci zasedli Poljsko, Norveško, Belgijo, Nizozemsko, Francijo, so imeli vedno pri sebi velike množine dobrih zemljevidov. Znano je, da so Angleži odstranili vse potokaze, napise, sploh vse, kar je v zvezi s krajevnimi imeni, da bi Nemci ne vedeli, kje so, če bi se jim posrečilo vdreti na angleško otočje. Nemci pa si pomagajo proti temu tako, da izdelujejo čim natančnejše zemljevide angleškega ozemlja. Služijo jim tudi fotografije. Vsak oddelek, zlasti topniški, ima v svojem sestavu tudi tiskarno, ki lahko sproti tiska potrebne zemljevide kar na bojišču.
Po vojni . . .
Med švedsko in Dansko obstoja pogodba, ki ima za vsebino načrt za postavitev zveze med obema državama preko Oeresunda. Načrt bo mogoče uresničiti šele po vojni. Zvezo med obema državama bi tvoril velikanski most, ki bi omogočeval promet med obema državama. Sedaj je zveza med Dansko in Švedsko zlasti pozimi izpostavljena vremenskim neugodnostim. Morska ožina je pozimi večkrat zamrznjena. Preko mostu, ki ga imajo v načrtu, bi stekla tudi železnica, katera bi vezala obe državi nekako tako, kakor veže v Italiji železnica Mestre z Benetkami. Most bo vezal Kopen-hagen in Malmo. Dolg bo 35 kilometrov (bo torej najdaljši most na svetu) in bo tako narejen, da bodo pod njim lahko vozile ladje.
ŠPORT
Do sporazuma ni prišlo
V sredo zvečer so se sestali v Zagrebu zastopniki narodnih športnih zvez, in sicer srbske, hrvatske in slovenske, da se dokončno sporazumejo o stvareh, ki so bile doslej še sporne in napravijo potrebne sklepe za nadaljnji uspešni razvoj vsega športa v Jugoslaviji. Z ozirom na posredovanje ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pan-tiča, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Zagrebu, je izgledalo, da so dani vsi pogoji za uspešno rešitev perečih in spornih vprašanj v našem športu.
Trenje, odnosno nesporazum je v glavnem samo med Hrvatsko športno slogo na eni in med Srbsko zvezo športnih zvez na drugi strani, medtem, ko so zahteve Slovencev več ali manj takega značaja, osnosno tako minimalne, da so bile v načelu že sprejete Gre za spor med hrvatskimi in srbskimi športniki, ki se kar ne more premakniti z mrtve točke. Slovenci 6e v te zadeve nočemo vmešavati in smo slej ko prej mnenja, da naj stvar rešijo najprej sami hrvatski in srbski športniki.
Kakor pa je zadnji sestanek pokazal ni prav na nobeni strani prave volje za sporazum in se spor ni premaknil z mrtve točke niti za milimeter. Veliko škodo povzročajo taka trenja vsemu jugoslovanskemu športu in je bilo sodelovanje slovenskih zastopnikov gg. dr. Kostla in dr. Skaberneta na tem sestanku popolnoma odveč. Zato smo mnenja, da naj se Slovenci šele tedaj kličejo na sestanek, kadar se bodo Srbi in Hrvatje sami med seboj sporazumeli.
Deset narodov
v Cortini d'Ampezzo — toda brez Jugoslavije
Pri svetovnih smučarskih tekmah, ki bodo v času od 1. do 10. februarja t. 1. v Cortini d'Am-pezzo, bo sodelovalo po poročanju prireditelja de-finitivno enajst narodov, in sicer: Nemčija, Italija, Bolgarija. Finska, Jugoslavija(?), Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica in Madžarska.
Četudi imajo prireditelji v svojem prijavnem seznamu Jugoslavijo, le-te na žalost ne bo na letošnjih svetovnih tekmah v Cortini d'Ampezzo, ker jugoslov. zimskošportna zveza ni dobila potrebnih denarnih sredstev. Samo naša vojaška ekipa bo tamkaj sodelovala v patrolnem teku, medtem, ko naše državne reprezentance v tekih, skokih in alpskih disciplinah ne bo. Ne glede na to, da ne moremo dati naši smučarski eliti priložnosti, da preizkusi svoje sposobnosti z drugimi narodi, je velika škoda za ves naš smuški šport že zato, ker le mednarodna tekmovanja dvignejo kvaliteto vsake športne panoge na tako višino, da se v mednarodnem svetu lahko uveljavi in ker le taka tekmovanja pospešujejo razvoj športa pri vsakem narodu.
Kaj bo
z bodočimi olimpijskimi igrami?
Sedanja vojna je preprečila olimpijske igre, ki bi se imele vršiti lansko leto na Finskem in tudi vprašanje prihodnje in naslednjih olimpijad je več ali manj zavito v temo. Kakor bomo videli iz spodnjih izjav, odnosno mnenj, bodočnost olimpijskih iger ni ravno rožnata. Sicer stvari ne smemo vzeti preveč tragično, toda je vseeno zanimivo, kako si nekateri zamišljajo bodoče olimpijske igre.
Prejšnji generalni tajnik švicarskega olimpijskega odbora dr. Francis Messerli je mnenja,
da spričo sedanjih razmer na olimpijske igre leta 1940 sploh ne smemo misliti — in tudi na jubilejni občni zbor mednarodnega olimpijskega odbora, ki bi se imel vršiti ob isti priliki. Z gotovostjo pa lahko računamo, da se bo po sedanji vojni reorganiziral mednarodni olimpijski odbor. Po njegovem predlogu naj bi obstajal bodoči mednarodni olimpijski odbor iz po enega zastopnika vsakega naroda, katerega naj bi imenoval narodni olimpijski odbor in iz po enega zastopnika vsake mednarodne športne zveze.
Tudi v drugih državah se bavijo z mislijo prihodnjih olimpijskih iger. V Ameriki so precej desinteresirani na stvari, ker so dejansko ukinili svoj narodni olimpijski odbor. V Angliji, Kanadi in Novozelandski so prepričani, da je olimpijska ideja mrtva. Angleži so že tudi osnovali vsebritanski komite, kateremu načeluje Jack Lo-velock, olimpijski zmagovalec iz leta 1936 in ki hoče izvesti vsebritanske igre namesto olimpijskih iger. Lovelock pritiska na merodajnih mestih, da se izdela načrt in predlaga, da bi se te igre izvedle vsaka štiri leta, v vmesnem času pa naj bi bila tekmovanja z ameriškimi moštvi.
Stališče športnih krogov v Italiji in Nemčiji je znano. Po razgovorih, ki so bili v tem pogledu napravljeni v Rimu, se mora mednarodni olimpijski odbor iz temelja reorganizirati. Italijani in Nemci želijo, da bi se olimpijske igre tudi za-naprej vršPe. Prepričani so, da se bodo leta 1944 lahko izvedle olimpijske igre, toda ne v Londonu, kakor je bilo sklenjeno leta 1939.
Vsekakor smemo pričakovati; da se bo izvršila reorganizacija mednarodnega olimpijskega odbora in morda tudi olimpijskih iger samih, toda težje verjetno se nam zdi, da bi se tako velike in veličastne svetovne tekme, kakor so ravno olimpijske igre, kar naenkrat opustile. Tudi v zadnji svetovni vojni je človeštvo s svojo neusmiljenostjo in brezsrčnostjo trosilo gorje in «mrt med narodi, toda prej kakor v dveh letih po tem svetovnem klanju so se zopet znašli narodi sveta in so v plemeniti borbi merili svoje telesne moči in spretnosti na olimpijskih igrah v Antwerpnu. Tako lepa, kakor je olimpijska ideja, ki more vsaj delno pomiriti narode ter jih združiti v plemeniti borbi na zasneženih poljanah ali zelenih tratah, nikakor ne sme s "loveške po-zornice. Olimpijska ideja in šport sta namreč ona dva činitelja, ki 6ta še največ napravila za zbli-žanje narodov.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvet v Ljubljani in Mariboru ter SPD od 23. januarja 1941: Rateče-Planica S70 m: O, oblačno, 10 cm južnega enega
na 38 cm podlage. Planica-Slatna 950 m: O. oblačno, 20 em Južnega snega na 50 om podlage.
Podkoren Soo m: +1, oblačno, 30 cm južnega snega na
30 cm podlage. ttled SO m: 4-2, oblačno, 30 cm južnega snega. Radovljica 170 m: +1, oblaf.no, 19 cm južnega snega. Erjavčeva keča na VrSiču 1515 m: —1, delno hlačno, 70 om snega.
Bohinj ■ Zlatorog 5SC m: —1, delno ohlaSno, 25 om osre-
njonegH snega. Dom na Kotnni 1520 m: —2, 30 cm prSlča na 120 podi. Dom na Krvavcu 1700 m; —3, delno oblačno. 10 em
prSiča na 55 cm podlage. Koča na Veliki planini 1558 m,- —2, delno oblačno, 10
cm pršiča na 45 cm podlage. Kranjuka gora Slo m: —2. del. oblač, 50 cm Inž. »nega. Bi muki vrelec 530 m,- —1, megleno. 10 cm juž. snega. Peca Mit m: +3 oblačno, 40 em juinega snega. Rog. Slatina US m; +5. oblačno, 5 cm jui, snega.