Lt. 19. V Gorici, dne 14. februvarja 1901. Izhaja trikrat a* teden ˇ testih Izdanjik, in aioer: vsak torek, Jetrtek in soboto, sjutruje Iz-danje opoldne, retarno tedanje pa ob 3. Tiri popoldne, in stane z aredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ..'..... 13 K 2/h. ali gld. 6-60 pol leta . . •.¦:¦-.>-:-*. .-^».fk,*.*.. .* 3-30« četrt leta.......3 ,;Ap, „ , , 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vil. Naročnino sprejema npravnistVo. v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriSfci Tiskarni V A. GabršCek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; Bb nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročita brez doposlane naročnin«* «e ne oziramo. „1MUMdREČfclž&aja'neodvisno od tSoče. vsaa petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160. «Soča» in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz t Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tnbakarni Lavrenfiifi na trgu deli* Casenna in Pipan v ulici Ponto della Fabbra. SOČA t Večerno izdanje.) Teca| XXXI. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici fit 7 v Gorici v I. aadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopcludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dpp. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi naj se pošiljajo 1» uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo 1« upravništvo. _____ Oglasi In poalanlca se računijo po petit-vrstah, 2e tiskano 1-krat 8 kr., t-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -~ Večje črke po prostoru. Naročnino (n oglase je plačati lcco Gorica. „Gor!«ka TIskarna" A. tialrSfek tiska in salam razen «Soče» in »Primorca« Se -Slovansko kujlzalco*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno t gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. •-"*-•-¦> 8e računijo po JO kr, petit-rraSoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! c Gor. Tiskarna* A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tlaka in sal. Nasitila m našiti srednjih šolah. Zaključek prvega semestra na naših srednjih šolah v Gorici nas je osrečil z vspehi, \ ki nas silijo zopet in zopet, da se moramo resno baviti s temi učnimi zavodi ter povzdigniti v imenu slovenskega prebivalstva odločen glas proti škandaloznim razmeram, ki vladajo tukaj in nam uničujejo sicer dovolj nadarjeno mladino. Na gimnaziji kakor na realki pojejo dvojke svojo uničujočo pesem. Na gimnaziji je padlo nad t retjino, narealki pa nad polovico učencev. Tak zaključek prvega semestra mora prešiniti s strahom slehernega očeta, Slovenca kakor Italijana, vsem veljavnim možem v deželi pa je svareč opomin, naj se vendar enkrat začn6 zanimati za te Šolske zavode ter se z vso silo uprd razmeram, ki more nato mladez ter tako neizmerno škodujejo deželi in prebivalstvu moralno iti malerijalno! Naša mladez je dovolj nadarjena, o nali slovenski vemo celo, da je v obče j a k o nadarjena, -™ od kod torej toliko kljuk, toliko strtih in uničenih nad mladine in njenih roditeljev ?! Odgovor je le jeden: Vzrok so nemški učni jezik in nemški profesorji. Ni dovolj to, da je v obeh srednjih šolah nemščina učni jezik, — ne, kakor za nalašč pošiljajo v Gorico trde Nemce za profesorje, ki ne umejo prav nič naše mla-deži, ker ne razumejo nobenega deželnega jezika. Da, dogaja se celo, da nam pošiljajo take trde Germane, ki govore" v Soli neko čudno nemščino s še bolj čudnim naglaše-vanjenr, zategovanjem, požiranjem po uzorcu jednega izmed tolikih smešnih nemških na* rečij! — In takega profesorja naj razume naš otrok, ki pride z 10. ali 11. letom v srednjo šolo ? Kaj naj počne profesor, ko ga otrok ne razume, kako naj poučuje, da bo imel vspeh P Tu vidimo Žalostna slave stari sistem nase preljubljene Avstrije, ki zahteva od JO-Setnega slovenskega ali laškega otroka, da mora razumeti nemškega profesorja, od tega slednjega pa nič ne zahteva, da bi poznal jezik svojih učencev, ako hoče službovati in jesti belega kruha v tej deželi! In edino v tem žalostnem dejstvu leže vzroki vseh učnih nevspehov i»a naših srednjih šolah! Nočemo tajiti, da v mnogih slučajih so vzroki tudi drugi, to je lenoba, nemarnost, lehkoživost (zlasti v višjih razredih S) ali dušama revščina, toda o teh vzrokih ne govorimo, ker so vsakdanji in tem se nikdo ne čudi. Ali vsi poznamo navadne odstotke učnih nevspehov, ki imajo take vrste vzrokov l Na goriških srednjih šolah pa je postotek propadujoče mladine tako strašen vsled — germanskega sistema, vsled nemškega učnega jezika in trdih, cesto ultranemških profesorjev, ki nimajo potrebnih sposobnostij za poučevanje naše mladeži (¦— niti na zavodih z nemškim učnim jezikom S —) in nimajo do nje nikakega srca. Kaj tem ullranemškirn profesorjem mari, ako propadejo tudi vsi naši učenci! Se bolje bo to za — Nemce, ki bodo lože vtihotapljali v noše kraje svoje sinove v najboljše službe! Slovenski in italijanski prvaki — saj se enako slabo godi v tem pogledu vsem v deželi ! — pa morejo pač začeti misliti na skrajno potrebo, da se odpravijo take neču-vene razmere na naših srednjih Šolah I Treba posebno nam odločno stopiti na noge in zahtevati, da se ustanovi slovenska višja gimnazija v Gorici, na realki pa vsaj slovenske vsporednice v nižjih razreddi. Italijani enako za-sel Mi jim to privoščimo, kakor morajo oni privoščiti nam Slovencem t Zavist, da bi i mi Slovenci napredovali, je doslej Italijanom mašila usta, da niso odločno nastopali za odpravo nemščine iz naših srednjih šol. Ali sosedje Italijani nis j doslej že dovolj drago plačali te zavisti z uničevanjem svoje mladine ?} Čas bi pač bil, da se vsaj na tem polju združimo in skupno nastopimo odločen boj proti germanskemu molohu, ki žre enako slovensko kakor italijansko mladino ter pripravlja pot nemškemu mostu do Adrije. Da, čas bi že bil, da poneha ona stara bedasta napetost med Italijani proti nam Slovencem, ki nam Slovencem sicer drugače ne škodi, ali nas vendar ovira na poti napredka, ker pušča naše srednje šole nemškim rokam, da pometajo z germansko brezobzirnostjo našo mladez v propad, v nesrečo, ali je vsaj ne puste do napredka, do zaželjenega vspeha, da bi se vračali naši dijaki med narod kot uradniki, zdravniki, odvetniki, inžinirji itd. Potem pa se čudijo namestniki in ministri, kako to, da nimamo svojih ljudij za razne cesarske službe, ceš, kako hočete, da se bo tuintam uradovalo slovenski, ko ni na razpolago slovenskih uradnikov, kako hočete, th ne bomo nastavljali Nemcev, ker domačinov ni. — Ako se tako uničuje naša mladez po naših srednjih šolah, potem seveda je umevno, da jih nt in jih rte more biti. Vlada sicer to dobro ve, saj ona pro-vzroča tiste škandalozno razmere na naših srednjih šolah s tem, da obklada naše otroke zt velenemškimi profesorji in nemškim učnim jezikom, ve torej, da naša mladez ne more naprej, ker so jej nastavljene trde ovire še ob početku študij, ali vsejedno pravi: Kaj hočete, ko ni slovenskih uradnikov. To j# izgovor, kateri si po omenjenem načinu vstvarja vlada sama, da Um lože importlra nemške uradnike v naše deželo ter tako pomaga nemškemu stremljenju, pridobiti si v naših deželah vedno trdnejših tal in končno prevladati domačine. — —• Takim razmeram moramo narediti energično konec. Se je čas, ali slednji! Naši davkoplačevalci ne plačujejo davkov radi lega, da se bo negovala velika nemška ideja v naši deleli z našim denarjem ter se bo pometalo po nalili šolah z našo mladino, kakor se to bal zljubi kakemu slovanožrskemu profesorju 1 Tega ne moremo več trpeti! — Naša stranka stori v tem pogledu primerne korake. Dopisi. 8 Krasa, dne 4. febr. 1901. - Iz Vipave grede sem se vstavil pred nekolikimi dnevi v neki krčmi Stanjelske občine, kjer se je staro in mlado živahno pogovarjalo pri kozarcu rujne domače kapljice. Z večine se je pietcl pogovor o volitvah in tamošnjem g. nuncu, šefu kraških klerikalnih agitatorjev. Ta človek, kakor se vidi, gospodari in župani tamkaj v pravem pomenu besede. Vedeli so povedati, da je g. nune rekel pred volitvijo, da nobenemu ne odpusti, kdor bi njega ne volil. Cerkovnik je prišel pozneje celo k nekemu vaščanu ter mu rekel, naj gre g. nunca prosit odpuščanja, ker ga ni volil. Nekdo je celo hudomušno dostavil, da ni prišel g. nune »požegnat* revnemu čevljarju-vdovcu, s kopico ctročičev, hiše o sv. Treh kraljih in je ta »žegen* baje ostavil v Štanjelu oa vratih nekega konjskega hleva! V krčmo pride tudi nekaj domačih Štanjelskih fantov, klerikalcev — kakor se vidi — od nog do glave, kojl so seveda naročniki »Prismojenega Lil ta*. Jeden izmed njih se celo odreže: ,Od ruta treh imam ga le jaz, pa me ne stane nič, ker mi ga je g, nune naročil. Saj listje je nekaj vredno, ker nam kmalu zmanjka itelja." Naročeno je nanj tudi starešinstvo od letošnjih volitev sem, da se bolj vtrdi v g. nunčevi poiitiki, a občinski čuvaj ima celo dva, katera mora ubogi revež nositi od hiše do hiše ter pripovedovati obftinarjem .prismojene« novice. Ubogi podplati 1 Pa saj jih plača gosp. nune, kedar bode treba »potempljat." Nehote mi pride pri tem na misel, da kdor ima „brač in škarje*, lehko striže. Ubogi ljudje, biti morate res celo premožni, da gosp, nuncu tako zalagate malho, da ima potem vsa sredstva, s kojimi vas vodi na vrvici. S tem denarjem bi so marsikojomu revežu pomagalo sedaj po zimi za v lonec — ne pa »Prismojeni List". Moke manjka — moke, za to proč s ,Prismojenccm,l Slišal sem tudi druge reči »o kuratorju* tukajšnje občine in njegovi „komandi", kateri je si. starešinstvo tako poslušno in slepo vdano, da mu da, če potrebuje in se mu ljubi, vsako stvar in tudi svoj podpis. Ve pa naj, da je »kuratorjeva* malha brez dna ter ne bode nikoli polna, ako zteze ves Štanjel z lukovsko goro vanjo. V kakšnih čislih so pa še tu pa tam žalibog narodove vstavne pravice, pojasni nam sledeča izpoved nekega volilnega moža, koji se je imenitno odrezal 1 »Pet g. nuncev je plačalo nam kosilo in pijačo na dan volitve. Moj Rog! Kako hočete, da bomo volili Turno 1 Teran, teran, ne Turna J* Ako je pa sicer dobro ljudstvo tako nevedno, temu se ni še ravno toliko čuditi, tembolj pa neki tamošnji gospodični, vršeči važno vlogo v občini, koja je tudi natočena na »Prismojenca*, ter javno kriči »Živio Gregorčič", kar neki posebno prtstoja njenemu stanu, nevedoča, da bi tega klerikalci najraje podjarmili in bi bil ta potem zopet njihov .pantofelj"! I no, gospodična je mlada in ne pozna politike, — živeča, kakor se vidi, v najlepši slogi s farovžem, kar je sicer lepo a ne preveč. Hvala Bogu, da so drugi naši Kraševci bolj razsodno ljudstvo, koje ve, kaj je prav iio s Roman. Poljaki spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dmjjo.) i Vinicij m« ubrani ob času potrebe, si je rekel v duhu, kajti za to me vendar ne kliče, da bi me dal umoriti.« Osrčivši se še bolj, vpraša: »Dobri Človek, ali je poslal moj prijatelj, plemeniti Vinicij, nosilnice po me? — Imam noge otekle ter ne morem iti tako daleč.« »Ne,« odvrne Uršo, »pojdeva peš.t »A kaj, ko ne bi hotel?« »Ne delaj tega, kajti moraš iti.« »Nit, pa pojdem, toda svojevoljno. Drugače bi me nihče ne prisilil, ker sem prost človek in prijatelj mestnega prefekta. Kot modrijan imam tudi sredstva proti nasilju, ker znam spreminjati ljudi v drevesa in živali. Toda grem, grem. Vzamem pa samo nekoliko toplejši plašč in kuklico, da me ne spoznajo sužnji v tem delu mesta, sicer bi me neprestano ustavljali ter mi poljubovali roke.« Po teh besedah navleče na se drugi plašč, na glavo pa si natakne veliko galijsko kuklico iz bojazni, da bi ga Uršo ne spoznal, ka'iar prideta na ulico. »Kam me pelješ ?« vpraša potoma Urša. »Cez Tibero.« »Nisem Se dolgo v Rimu in nikdar še nisem bil tam, toda gotovo ondi žive ljudje, ki-ljubijo čednost.« Toda llrso, ki je slišal od Vinicija, da je Grk bil ž njim na pokopališču v Ostrijanu ter ga je tudi videl stopiti v hišo, v kateri je stanovala Ligija, se za trenutek ustavi ter reče: »Ne lagaj, starec, kajti bil si danes z Vinieijem na Ostrijanu in pred našimi vrati.« »Oh!« odvrne Kilon, »torej vaša hiša stoji za Tibero? Nisem še dolgo v Rimu in ne vem dobro, kako se imenuje jeden ali drugi del mesta. Da, prijatelj ! Bil sem pred vašimi vrati ter rotil Vinicija, naj ne hodi notri. Bil sem tudi v Ostrijanu, toda ali pa veš, zakaj ? Zato, ker si že več Časa prizadevam, spreobrniti Vinicija, radi Česa sem tudi hotel, naj Čuje najstarejšega izmed apostolov. Naj prešine božja svetloba v njegovo in tvojo dušo! Gotovo si kristijan, ker želiš, da naj resnica zmaga nad lažjo.« »D&,« odvrne pokorno Uršo. Kilonu se zopet vrne prejšnji pogum. »Vinicij je mogočen gospod,« reče, »in prijatelj cesarjev. On se Še pogostoma vda napadom hudega duha, in ko bi samo jeden las padel z njegove glave, pa bi se maščeval cesar radi tega nad vsemi kristijani.* »Nas varuje višja moč.« »Resnica, resnica! Toda kaj nameravate storiti z Vinieijem ? «vpraša Kilon znovič vznemirjen. »Ne vem. Kristus nam zapoveduje, da naj bomo usmiljeni.« »Dobro si povedal. Ohrani si to zmerom v spominu, sicer se boš cvrl v peklu kakor klobasiea v ponvi.« Uršo se globoko oddahne, Kilon pa si domisli, da s tem, v jezi tako strašnim človekom, kadar je ganjen, lahko učini vse, kar hoče. Želeč pa izvedeti, kaj se jo vse dogodilo pri nameravanem unosu Ligije, vpraša dalje z glasom- strogega sodnika: „„..., »Kaj ste učinili s Krotonom? Govori,toda resnico.« Uršo vdrugič vzdihne. »To ti pove Vinicij.« »To pomenja, da si ga zabodel z nožem, ali pa potolkel z tatom.« »Bil sem golorok.« Grk se ni mogel ubraniti začujenju nad nadčloveško močjo tega človeka. »Naj ti Plut!.. To.je, hotel sem reči: Naj ti Kristus odpusti!« Nekaj časa sta šla molčS; na to reče Kilon. »Jaz te ne izdam, ibda čuvaj se stražnikov...« »Jaz se bojim Kristusa, ne pa stražnikov.« »Prav je tako. Ni ga hujšega groha nego je uboj. Moliti hočem za-te, toda ne vem, bo li pomagala moja molitev, ako se ne zavežeš, da se nikogar več ne dotakneš s svojo roko.« »Nisem ga umoril nalašč,« odvrne Uršo. Kilon pa, ki se je hotel vsestransko zavarovati, le ni odjenjal Ursu studiti umor ter mu prigovarjati, naj napravi obljubo. Povpraševal ga je tudi o Vi-niciju, toda Lig ni rad odgovarjal na njegova vpra-šanjn, ponavljaje, da iz ust Vinioija samega začuje vse, kar želf izvedeti. Razgovarjaje se tako, sta pre-korakala dolgo pot, ki je ločila Grkovo stanovanje od onega dela mesta za Tibero ter dospela pred na-značeno hišo. (Dedje pridu.) In kaj napCno, Po len naj bi si vzeli vzgled tudi Štenjelci, da se ne bodo morda prepozno kesali. Vaš prijatelj S...... % Vipavskega, dne 11. svečana 1901. — Nisem sicer imel namena, odgovarjati dopisniku iz Sv. Kriza, ker njegov dopis v .Gorici* od 1. februvarija St. 9. že sam pove dovolj, da društvo hira, pa vendar par vrstic, da ne bode mislil g. dopisnik, da sem se v .Soči" potopil. Kaj ne, g. dopisnik, se Čudite? Tudi Vi, g., bi se morda rad kopal v »Soči", pa sedaj ne smeste, zato, ker mažete svoj revma s klerikalnim mazilom, da Vam želodec bolj gosposko stoji. Gospod dopisnik me pozivlje, naj govorim in povem vzroke, zakaj društveniki odstopajo. Čudno, da jih tudi Vi ne navedete, n6, ako bi se društvo (društvena soba) obrnila z vrati in z napisom kam drugam, proti burji ali kaj podobnega, bi gotovo vedel dimi svet te vzroke, a sreča je mila, da je bralno društvo obrnjeno proti jugu, in je tako prilično, posebno klerikalnim poJrep-nikom sosedom, mežnarjcm in tajnim nadzornikom v rujavi suknji itd. Gospod dopisnik poživlja tudi odpadle društvenike, in one, ki mislijo odpasti, da naj ne podirajo, kar se zida. G. dopisnik! AH se spominjate, koliko se je vodja uarod. petja lansko leto trudil s pevci, da bi napravil eno veselico (ako se ne motim, v čast in korist Prešernovemu spominu). Ali se ni tu ved podiralo nego zidalo? Morda odstopli društveniki? O kaj še, morda bi še kedo rekel, jaz ne, pa ko bi ga vprašal, zakaj pa ne pomagate? Ali ne veže dolžnost razun vodje nobenega drugega? O zabavljalo se je pa, a kaj napravi, saj nima kedo itd. in tako je zaspalo. Tudi tega ne smem zamolčati: bralna soba je na krčmi, in akoravno je hiša prostorna, je bralna soba ognjišče krčme, in ako nimaš penezov, ne hodi tje noter, posebno v nedeljo ne. Kdor ima denar, Ima vsak vstop, tudi če je tujec in cigan, da le pije. Kaj pravijo društvena pravila? Gospodari Poglejte na zidu obešeni hišni redi Želel bi, da bi se prepričal kedo na-rodno-napredne stranke, pa ne kot tak, (ker bi mu bilo gorjd, moral bi se preobleči v čisto klerikalno suknjo, ali pa kot pajek kje zad za pečj6) to bi videl in slišal bando klerikalnih podrepnikov (del te bande je razgrajala pri dr. Tumovem shodu na Cesti in nekateri izmed teh so volilne liste volilnih mož kovali). Slišal bi mogočnega, kako modruje, predlaga, se prilizuje in briše nos pri polni mizi vina, v duhu je pa zamišljen, in gleda županov stol, kedaj bode prazen. Pa glej .Belca-baba", on je ravno te misli, m oči se jima srečujejo, pa pustimo jih, naj trpita na tej epidemiji. Gospod dopisnik pravi, da ni gluhih društvenikov. Izkaz res priča to, ker ni nobeden prečrtan a tajnikova vabila in računi nimajo odmeva, sliši se tu pa tam: kaj mi pošilja vabilo in račun, saj nisem več ud več kot leto. Da je bilo društvo vzorno, to je res, a komu gre zahvala, morda g. dopisniku? Jaz mislim, da ne (mislim da se ne motim). G. predsednik se je veliko trudil, in se še trudi, a koga ima v pomoč? Kedo podira? Morda odstopni udje? Gotovo ne! Bog Vas je obdaril z dvemi obrazi. Iz Dornberga, dne 8. febr. 1901. — Sprejmi, slavno uredništvo, tudi od nas mali dopis l Vsaki dan bolj vidimo, kako naši klerikalci črnijo naše pristaše na vse mogoče načine, in sicer največ z lažjo. Saj .Gorica* in »Prismojenec* se še tepeta za dopis, ako je podoben laži I Ali se še spominjate, kako je za časa volitev volilnih mož v peti kuriji agitiral obče znani K . . . . po trgu pred cerkvijo, razsajal in mahal s klobukom po zraku, kakor navdahnjen od sv. Duha. .Če ste za vero, sedaj se pokažite, ako ste pravi kristjani! Kaj Vas bo dr. Turna previdel ? Brrr.... ga, brrr....ga, pek šombrana. Naša zmaga, naša zmaga 1« Ali čujte, zakaj se je toliko prizadeval. Mislil je, da bo njegov sin za zaupnega moža v četrti kuriji. Toda izpod-letelo mu je. Prišedši na volišče že za rana, je sprevidel, da njegovega sina ni v imeniku volilnih mož in odšel je godrnjaje: abrrr....ga, brrr..,.ga, pa vendar sem mislil, da bode kaj drugače", in ni ga bilo več. — Toda, cenjeni čitatelji, naši klerikalci niso tako trdega srca, kakor bi kdo mislil, obljubili so mu, da bode za starašino ali pa celo za podžupana.------- Seve, on je delal ,za verq"i Radi bi vedeii, ali je delal za vero tudi takrat, ko je šel na praznik sv. Petra žveplat vinograd, in je sam rekel, da on je delal fuc, fuc, sin pa je na koru glorijo pel.------- Torej možje! Sedaj ko se bliža dežel-nozborska volitev, pustite take agitatorje ha miru, da se ne vjamete na njih Iimanice! Za sedaj dovolj. — Bog živi našo narodno-napredno stranko in naše voditelje! .Mladoletni naprednjaki". Rlhemberg, dne 10. svečana 1901.— V predzadnji »Soči* pravi čislani dopisnik, da letos naroči župnik rihemberški, preč. gosp. Andrej Brezavšček, kar celo občino na knjige družbe sv. Mohora. To pa stori, da se izogne tako nekim južinam. — No, veseli nas, da se je mož spreobrnil. Star je pač že in misliti je treba na pokoro. Do zadnjega časa se je krčevito držal tega pravila in javno dokazoval, da je najbolje, da kmet nič ne bere. Opetovanoje skušal nas prepričati, da branje in znanje ni nikakor za niže ljudstvo. Seveda še posebe so mu bile na-predneje knjige in časopisi na poti in tudi se nismo čudili, če je premnogokrat na priž-nici ta in oni časnik .panal*. Ljudstvo je pa »tumasto*: vedno bolj se vzbuja in hlepi po »prepovedanem" čtivu. Ker hoče torej napredovati in brati, ne bo se več upiral, temveč le v .pravi" tir to ljudsko ukaželjnost spravi. Sliši se, da naroči tudi .Slovenca" in temu sorodne časnike za obe naši društvi v Rihembergu in v Brjah. Živio! Tako velja! Na dalje gre tudi govorica okrog, da ne bo več tako grozil proti našim društvom in tudi ne lazil več v svojih visokih svitlih botah po hišah in proti njim ril. Ko se bodo prirejale veselice, ne bo več, kakor nam ja zatrjeno, — klical vseh legijonov peklenščekov k udeležbi, ampak dovoli, da se porabi ves prostor za I ljudi. — Sploh spremeni vse svoje življenje: * Posluževal se bo v svojih pridigah milejših izrazov. Odpove se grdemu denunciranju, tož-barstvu itd. Ne bo več služil zlatemu teletu, temveč izmed ogromnih svojih tisočakov jih mnogo razdeli med razne dobrodelne naprave in med tukajšnjo zadolženo in ubogo trpeče ljudstvo. — Še marsikaj bo, pa naj bo za danes! Iz vsega se vidi, da hoče biti deležen milosti, katero je Bog določil komaj 99 nedolžnim. Velike Zabije, dne 10. svečana 1901. — G. urednik! V predzadnji štev. »Gorice* je dopis iz Vel. Žabelj, kateremu se pozna, da ga je pisala maziljena roka. Tako zani-čevaino, surovo in zmirjajoče pišejo navadno le kaki »božji namestniki6, in tudi tu je dopisnik oni, ki nam ob nedeljah prodaja svoje modrosti na prižnici. Spravlja se v svojih pridigah tudi na časnike in ni dolgo od tega, kar je proti njim rentačil. Obira se vo le napredne, zlasti je vzel na piko tudi »Rodoljuba". .Mi pa vemo, da ti časniki so prepovedani res kuiarjem, da jih ne smejo citati, a nam svobodnim ljudem niso, in zato za kapucinske take brezobrazne želje ne damo niti pipe tobaka! Naj ne misli, da so Zabije radi kakega kapucina tu, ampak on je naš služabnik. Časnike in naprednjake naj pusti lepo v miru, ker s tem nič ne doseže. Ako mu ugajajo napredne klobase, liberalna jajca in posvetni mošt, kar vse vsako leto okoli »feh-tajo", naj jim ugajajo tudi naprednjaki sami in mirna Bosna! Kar se pa tiče rajnega vikarja S,..., je ne le res, da se je v nekem pismu izrazil, češ, da Vel. Zabije morajo enkrat stopiti v pravoslavje. Povedal je, da on tega ne sme voditi očitno, da pa bo na strani stal in svetoval! S tem pa ni rečeno, da je bil rajnik »brezverec*. O, ne! — S tem je le pokazal, da je imel srce za svoje ljudi in da je bil pravičen, da pa nima srca za velikanske prostore kakega farovža, ki pri vsej svojej obilnosti nezasluženo in neopravičeno sesa ubogo ljudstvo. Slava takim možem! — Sploh pa pustite našo vero in nas, naukov so bolj potrebn* aa škofiji in sploh cerkvene oblastnijei Amen. Iz brantške doline, dne 10. februvarija 1901. — Odkar smo imeli volitve volilnih mož, od takrat dalje imamo skoro le politične propovedi v cerkvi. Naš gospod Marko je ubral versko struno in zdaj bije po njej kakor nekdaj David na harfo. Tudi smo slišali lep čas ob začetku vsake pridige klic: Pripravljajte pot gospodu! Koncem pridige pa smo izvedevali, kakim gospodom naj pri- pravljamo pot, namreč dr. Gredolčiču, dr. Šusterštču in dr. Žitniku. Toda naši volilci se niso dali prekaniti od vseh njegovih političnih propovedij razun par podrepnikov. Sedaj v nedeljo 10. t m. pa smo imeli pridigo o ptičih. .Pa si dajmo ogledati malo nekatere ptičke, in ti ptički so tisti, ki so se dali zapeljati po brezverskih časopisih". Tako je pričel, potem pa je razlagal, kako se dajo ljudje loviti in da prodajajo svojo dušo in vero za kozarec vina. Na to pa že moramo povedati g. Marku, da tistih časopisov, o katerih je govoril, nimamo za brezverske, ker niso. Mi pa tudi nismo še prodali ne duše ne vere, ampak smo prav taki kristjani pred Bogom, kakor smo _bilipred^^ časom volite v. Ako pa res kedo v naši dolini postane brezverec, tomu boste pa Vi kriv, gospod Marko! Kaj pa kričite vedno, in še obljubljate, da boste kričali. Ako ne odnehate, zapustimo cerkev, in vpijte praznim stenam. Mi zahtevamo v cerkvi besede Božje in pa krščanskega poduka ne pa politike! Do grla smo siti Vaših političnih pridig. Zadnji čas je, da nehate, ker sicer izgubite še tisto spoštovanje, kar ga še imate, cerkev bo prazna, mi krenemo pa drugam! Spreobrnite se, in namesto da študirate politične pridige, brigajte se rajši bolj za šolo. Otroci ne znajo skoro nič veronauka. Tam, tam treba delati, g. Marko, altro che politika v cerkvi! Gapito?! Iz Ročlnja, dne 10. febr. 1901. — Na slovenskem Beneškem so imeli pred kratkim blizu meje misijon. Ljudstvo je drlo skupaj od raznih stranij, in še celo iz naših krajev. Šla sta na ta misijon tudi kaplan iz Ročinja in LukČ iz Kambreškega. Slabo se jima je godilo na potovanju. Šla sta skupaj, in eden ali drugi njih, ki rad puši smodke, ie zapalil smodko in vrgel žveplenko v travo. Ker pa je sedaj trava suha, je nastal ogenj po celi senožeti. Dolgo sta gasila aH nista mogla nič opraviti, in končno sta začela teči. Ali laška financa jima je bila takoj za petami, da nista mogla uiti. Ko se je konsta-tovalo, kdo da sta, stu bila zopet izpuščena. Ogenj je bil prišel celo do nekega senika, ga uničil in ž njim 60 centov sena. Gospoda sta bila pripravljena plačati škodo, namreč da plača g. nune 80 gld. za seno, drugi pa da naredi nov senik, kakoršen je bil poprej. Gospodar-pogorelee ni zauovoljen s ponujenima svotama, marveč je vprašal 600 gld. odškodnine. Ker se je pa zdelo to le preveč, odloči končno sodnija svoto, katero bo treba plačati za škodo. Da ni bilo misijonarjev in »firbca" za nje, pa bi ne bilo toliko škode! Domačin. Domače in razne novice. Javen shod v Kojskem. — V nedeljo dne 17. svečana bo v Kojskem v Brdth javen shod, in sicer takoj po krščanskem nauku, v dvorani gosp. Mariniča. Dnevni red: Govori o našem splošnem in gospodarskem položaju. Javnemu shodu sledi shod zaupnikov. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: • Dr. Henrik Toma. Tri poroke. — Dne 6. t. m. se je poročil g. Ivan Kocjan, sin zadnjič odlikovanega župana v Žirji (župaiiija Povir) z go-spico Dragico Perhavčevo, hčerko rodoljubne rodbine v Ležečah. — Dne 18. t. m. pa se poroči g. Anton Tur k v Šepuljah s sestro prej imenovanega poročenca, gdč. Alojzijo Kocjanovo. — Vse tri rodbine so odlični stebri naše stranke na Krasu. — Naj bi te dve poroki še bolj i.trdilt dosedanjo prijateljsko vez! Mladima dvojicama kličemo iskreno: Bilo srečno! Na mnogaja Ijeta! — Gospica Valerija Sterle se je poročila dne 4. t. m. v Nabrežini z g. Albertom pl. Zahn, c. kr. carinarskim uradnikom. Bilo srečne! Dr. Šusteršlču t album. — Glede na razcepljenost, katero je provzročil dr. Šu-steršič na Dunaju, piše ,Na*a Sloga*, torej gotovo ne liberalen list, tako: »Slovenski listi sosednje Kranjske udarjajo hudo drug po drugem radi tega, ker so njihovi zastopniki tudi na Dunaju razdeljeni na dve stranke. Mi obžalujemo ta prepir kakor obžalujemo tudi razdor slovenskih zastopnikov na Dunaju. Ali je komu drago ali ne, mi moramo vreči krivdo radi razdora na Dunaju na prvaka narodno-katoliške stranke, ki je izključil iz slovenskega kluba svoje sodeželane narodno-napredne stranke. On se ni smel postaviti za sodnika svoji in protivni stranki. marveč bi bil moral prepustiti ta posel hrvatskim zastopnikom, da poravnajo oni spor ter privedejo vse slovenske. poslance v*en klub. Povsem je neopravičeno očitanje ka-toliško-narodnih listov hrvatskim zastopnikom, da se nahajajo v istem klubu s slovenskimi zastopniki narodno-napredne stranke, ker Hrvatje niso pristopili Slovencem ampak obratno in ker Hrvatje hišo mogli odbiti bratskih zastopnikov, kakor so jih odbili ne-bratski njihovi lastni bratje." — Tako se glasi lepa rodoljubna beseda .Naše Sloge*« katero naj bi si zapisal dr. Šusteršič v album, ako je v istem sploh še kaj prostora za narodnostni čuti Cerkljanska kaplana Vinko Buda in Mihael Kragelj sta nam poslala tako-le pismo; »Slavno uredništvo »Soče". Ker je 14. štev, »Soče«-dn6-81—jan—1:901—Tle—tretjič ponovila laž, da sva na dan volitve zvečer plesala, poživljava Sočino uredništvo, opiraje se na § 19. tisk. zak., da prekliče laž vi. prihodnji številki, drugače se bo skazala resnica sodnijskim potom. Cerkno, 12. febr. 1901. Vinko Buda, Mihael Kragelj, kaplana. Ker smo priobčili dopise, ki so šli proti njima, priobčujemo tudi njuno pismo. Na dopisnikih pa je sedaj, da se oglasijo, kaj in kako! »ftorlea* — breznarodnu. —• V članku »dr. Gredolčič v »centrumu* je bilo rečeno med drugim, da »Gorica* je breznarodna. Gospodo, ki je zbrana krog .Gorice", je zadelo to živo v srce. Da jih je zadelo tako, je verjetno, saj stoje za njo tudi možje, ki so bili nekdaj res narodni, ali so se vrgli po razkolu, nekateri sami ne vedo, kako in zakaj — v naročje brezdomovinstva in breznarodnosti, kakor gojevajo to klerikalci na Slovenskem na sploh. Zadelo jih je in odgovorili so. Ali -kako? Bevskajo okoli sebe kakor stekli psi in zmerjajo: propali ljudje, največje bedarije, najgrje laži, trhla moralna propalica, duševna uboščina, moralna sprijenost, sebičneži, duševna degradacija, vsakojake nemoralnosti itd. brez konca in kraja. Načrtali so pač v več potezah ljudi, ki stoje za .Gorico", naše trditve o očitani breznarodnosti pa le niso ovrgli in je ne ovržejo nikdar. Poglavar »Gorice" je dr. Gredolčič, in kak je ta mož današnji dan v nartfdnem pogledu, je prebritko znano. Znana kapitulacija pred dr. Pajerjetu, zveze ž njim, pa tisti nastop v deželnem zboru, ko je zatajil svoj slovenski jezik ter govoril rajši laški nego slovenski (laški poslanec bi nikdar ne storil tega, da bi odgovarjal slovenski, ker drži visoko idejo narodnosti!), to pač govori dosti. In kakoršen gospodar, taki pristaši, tak list! Vrhovni poglavar vseh naših klerikalcev, v duhovski in neduhovski suknji, pa je kardinal, ki je poznat, da je breznaroden! Ali se spominjate na pr., kaj je storil takrat, ko je bil cesar v Gorici? V posmeh Slovencem je zatajil ob tako slovesni priliki svojo slovensko narodnost. Viva F. G. I. je blestel na njegovi palači! Zgražali so se narodno čuteči Slovenci in srce jih je bolelo, da tiči pod kardinalskim plaščem človek, ki v narodnem ožim nas postavlja ob takih časih v zasmeh Lahom in vladi! Kaj pravite k temu, občutljiva gospoda?! Kakoršen poglavar, taki podglavarji, taki pristaši, tak list. — .Primorski List" pa je bolj pameten v tem pogledu. On na taka očitanja niti ne odgovarja. Opetovano že smo mu očitali, in sicer seveda opravičeno, da mu je narodnost deveta briga. Še ni tako dolgo od tega, ko smo ga prijeli prav trdo v tem pogledu, ali dr. Pavlica lepo molči. Tudi nima kaj odgovoriti, ker ve in je prepričan, da je resnica, kar mu je očitala .Soča", Na to stran je dr. Pavlica odkritosrčen in on priznava naše trditve, ker molči. Skoro bi storil prav tisti goreči učitelj narodnosti pri »Gorici*, ako bi ga posnemal. Vprašajte ga za svet! Laži in »Prismojenec*.—Dr.Pavlica je že začel pozabljati, kako je hodil okoli in moledoval, naj za božjo voljo odstopi ravnateljstvo »Trgovsko-obrtne zadruge* od tožbe proti njemu in njegovemu bratu, katera je bila naperjena radi lumparij, katere sta zakrivila proti imenovani zadrugi. Sedaj že piše v ,Prim. Listu*, da je laž, da sta bila ujeta na paragrafe. To pa je res, da sta bila ujeta. Sodnija je spoznala jvadbo proti njima kot opravičeno in imela se je vršiti že obravnava prav po paragrafih, na katere sta bila ujeta, ali se ni vršila, ker so jima liberalci prizanesli. To ni laž, ampak resnica. Ali v katoliškem besednjaku, kateri rabi dr. Pavlica, kadar piše za »Prim. List*, stoji laž tam, kjer bi imela stati resnica: odtod taka pisava. Kadar se pa tiče stroškov za poroto, bomo še le videli, kdo jih plača. — »To je pač častno za oba dr. Pavlica*, pravi »Prim. List* na koncu tistih lažij, češ, vidite, kdo je prizanesel, ali liberalci njima ali ona dva liberalcem. — Da si štejeta kaj takega v čast, kar sta počela proti »Trgovsko-obrtni zadrugi", to ju označuje res kot prava zbesnela klerikalca! — Ta črna banda je zapravila res že zadnjo trohico časti! Sami peklenščeki gledajo iž njih v svet. Luka Dugar je znan agitator za „Prim. List", kateri vsiljuje, kjer le more. Včasih se mu posreči, vsiliti ga, včasih pa ne. Te dni je prišel tudi v neko gostilno v Gorici, kjer že imajo »Gorico*. Ali zdela se mu je hiša le Se premalo katoliška, še »Prim. List* bi morali imeti. Silil je in silil, ali le nič ni bilo! Končno je odšel jezno rekoč: Malo ljudij imate, pa še manj jih "boste imeli. Torej bojkot? S strahovanjem in terorizi- j ranjem vsiljujejo svoje liste, kamor le pridejo. Toda ne se bati, ker škodovati ne morejo dosti aH pa nič take vrste ljudje. Grdo pa je od gosp. dr. Pavlice, da uči svoje ljudi tako postopati in tako govoriti nasproti poštenim ljudem samo za to, ker nočejo njegovega »Prismojenca*. Neki uslužbenec pri tukajšnjem brzo-; 'javnem uradu izlažt^g^Stfčtl»H0^a»t«-da jo~ peha po mizah po gostilnah. Da zraven ne molči, je umevno samo po sebi. Za danes to samo omenjamo, vprašamo pa vodstvo postnega in brzojavnega urada, ako se sklada z uradnimi predpisi, da nižji uslužbenec javno v gostilni nekako zasrarnuje list naše stranke?! Prosimo odgovora. Y Boren priredi delavsko izobraževalno društvo plesnivenček pri »Ekseljnu*i Temu društvu je glava znani kaplan Abram. Čudno, da prireja ta kaplan plesni venček, dočim drugodi besnijo proti plesu. AH ta ples bo na katoliški podlagi! Poročajo nam, da kaplan Abram zbira v tem društvu po-največ mlade fantiče po 14; 15 let, katerim priredi sedaj celo ples. To je zapeljevanje mladine v pijančevanje in razuzdanost, to more uplivati na mlade ljudi le dembralizo-valno. Rodoljubi v Bovcu, aH se ne morete otresti takega društva ? Ako to storile, storite za mladino mnogo dobrega! Padel z voza. — Franc Devetak, 35 let star, je peljal dne 11. t. m, po noči po ul>ci Angiolina izmete. Na voglu imenovane ulice in ulice Leoni je voz zašel v mali kanal za vodo, se nagnil in Devetak je padel z voza, kateri mu je šel čez telo, da je kmalu potem, ko so ga prenesli domov, moral umreti. Zapustil je edovo in pet nepreskrbljenih otrok. • ... F Gradišču v zaporih je hotel te dni neki Tržačan Apollonio Carlo usmrtiti načelnika čuvajev g. Ve. Mozetiča. Ko je pre-gledaval celice, ga je napadel omenjeni Tržačan ter ga hotel z nekakim ostrim orodjem zabosti v trebuh. To pa se mu ni posrečilo, ker je prišel k sreči neki drugi čuvaj vmes, ki je odbil napad. Potem je hotel jetnik pa še samega sebe usmrtiti z istim orožjem, ali se mu tudi ni posrečilo. Zaprli so ga na to v posebne temnice. Plesna zabava t Čnilcah. Poročajo nam: V Crničah priredi dne 17. t. m. tamkajšnje bralno društvo v prostorih Ivana Pignatarija plesno zabavo. Vse naše somišljenike najuljudnejše vabimo, da se udeleže tega plesa, ker je to društvo komaj v povojih in potrebuje v boju za svoj obstanek mnogo gmotne podpore. Oskrbeti si mora novo opravo. Potreb ima res mnogo, oso-bito ker se mora bojevati proti mogočnim domačim nasprotnikom, kateri bi radi zatrli vsak napredek v naših postojankah. Torej ponovno priporočamo mnogoštevilno udeležbo. Pričelek točno ob 4. uri popoludne. Sviral bo oddelek vojaške godbe 47. peš-polka, kar je pač nekaj nenavadnega po naših vasicah. Občinske volitve t Podragi so bile dne 5. t. m. ob nepričakovani udeležbi. Zmagali so sijajno pristaši narodno-napredne stranke v vseh treh razredih, čeprav so se truditi vipavski nunci na vse pretege. Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini priredi v nedeljo dne 17. t. m. ptesno veselico v dvorani gosp. Fr. Bratine. Sviral bo oddelek vojaške godbe pešpolka št. 47. iz Gorice. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina za ude SO kr., za neude 1 gld. Vstopnina k plesu od 3. do 7. ure za vsak komad 10 kr. Preostanek je določen v društvene namene. .Narodna Čitalnica* v Vipavi uljudno vabi k veselici, katera se bode vršila' v soboto dn6 16. svečana 1901 v Vipavi. Vspored: 1.) Šaljivi prizor: , Jurij neumni*. 2.) »Gluh mora biti". 3.) Ples, pri katerem svira vojaška godba. Začetek ob polu 8. uri zvečer, odbor. Bralno In pevsko društvo .Ladija* t Beviuu vabi na plesni venček, kateri priredi dne 17. februvarja 1901. v prostorih g. Ples-a. Začetek ob 7. uri zvečer. Pri plesu svira vojaška godba pešpolka 97. iz Trsta. Vstop: za gc?pode 2 K, za ženske 60 h. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. .Bralno In pevsko društvo* v Št, An-drežu vabi na plesni venček, kateri priredi v soboto dne 16. februvarja 1901. v prostorih g. Josip Nanuta. Svira vojaški orkester. Začetek plesa ob 6. uri popoludne. Vstop : možkt t kroni, ženske 40 vin. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Bralno društvo »Lipa* v Biljani vabi na veselico s plesom, katero priredi v ponedeljek dne 18. februvarja 11. v dvorani .Dorišče'. Začetek ob 6. uri zvečer ter traja do" 5. ure zjutraj. Svira orkester iz Komuna. Vstop: možki 2 kroni, ženske 20 vin. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Čitalnica t Rcneah priredi v nedeljo zvečer predpuslno plesno zabavo, h kateri Vabi plesa in zabave željno občinstvo. Listnica. — Gosp. dopisniku iz Gor. Br.: Kakor veste, smo bili dobili v jednem pismu dva dopisa iz Gor. Br., katera sta govorila o jednem in istem predmetu. Priobčili smo en dopis, torej je drugi odveč. Tega pa ne sme nikdo zahtevati, da bi eno in isto reč po dvakrat opisovali na en in isti način, Radi tega je najboljše, da se v prihodnje zmenita z onim drugim g. dopisnikom, kdo bo pisal, ali eden ali drugi,'ker ni potrebno, da pišeta oba o isti reči. To mora biti pač vsakemu umljivo. Prosimo torej, da se ravnate po tem navodilu, da ne bo nepotrebnega dela in mi bomo mogli vsem vstreči. Pozdrav! —>Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji dne 12. t. m. je bilo mej došlimi spisi 58 cesarskih na-redeb, izdanih v času ob 15. junija 1897. do 29. decembra 1900. na podlagi § 14. Predsednik- grof Vetter von der Lilie je otvoril sejo ob 11. uri in en četrt in je prečital dopis ministerskega predsednika, s katerim senaznanja izjava ^nadvojvode Frana Ferdinanda povodom njegove poroke, slično kakor v gospodski zbornici: Predsednik je izjavil, da se prijava jemlje spoštljivo na znanje, da se shrani v arhivu in je pridodal željo, da bi nadvojvoda še dolga leta o izvrševanju svoje naloge dobival podporo v svoji soprogi. Poslanec Gross je menil, da z ozirom na nevadno važnost tega akta ne zadostuje samo pohranjenje v arhivu in vsprejetje na znanje predsednišlva, zbok česar je predlagal, naj se izvoli odsek 37 členov, ki naj sporoči o stvari. Poslanec Kramar je prečital v češkem jeziku sestavljeno izjavo, s katero češki poslanci odrekajo državnemu zboru kompetenco v stvareh prestolonasledstva, ampak vindi-cirajo to pravico za Češko in za dežele, utelešene češkemu kraljestvu, za zastopstvo kraljestva češkega. Češki poslanci smatrajo torej zbornici priobčeno izjavo kakor da se ni zgodila; po takem se ne udeleže glasovanja o predlogu Grossovem. Dr. Kramar1 je zaključil s častitko za nadvojvodo in njega soprogo, na kar so češki poslanci zapustili dvorano ob glasnem vsklikanju na levici. Ker oe ni nikdo več oglasil za besedo, se je glasovalo o predlogu Grossovem, in je bil isti soglasno sprejet. Na to je začelo čitanje došlih interpelacij in predlogov, kar je trajalo dve uri, ker je bil podanih nad 300 vlog, vštevši razne vladne predloge. Po nasvetu Plačeka pridejo vse vladne predloge na prvo branje. Na to se je oglasil ministerski predsednik KOrber, zatrjujoč, da vladi nikakor ni samo za to, da bi se izvolile delegacije in kvotna deputacija ter bi se potem zatekla nazaj k g 14., marveč vladi je na tem, da res deluje; vlada namerava zaporedoma podajati svoje predlogo, o katerih naj se obravnava. Finanči minister Boh m - Bawerk je govoril potem k predloženemu proračunu za tekoče leto. Za investicije se je poskrbelo drugim potom, zato niso obsežene v proračunu. Pravi, da proračun so dotika spbSnih gospodarskih potreb itd. ter konečno priporoča zbornici, da ga sprejme v interesu prebivalstva. Po govoru ministra so se vršile volitve v imunitetni, legitimacijski in peticijski odsek. Gospod SchOnerer pa se je jezil na tem, ker je ministerski predsednik predčrtal zbornici program delovanja. To da ni stvar vlade, in Schonerer je apostrofiral predsednika, da-li se misli v bodoče upreti takemu postopanju vlade ? Predsednik pa je menil, da je vlada izrekla le svojo željo, tega pa da se jej vendar ne more braniti. Zbornici je predloženih dosedaj 197 predlogov in 48 interpelacij. Mej prvimi so predlogi poslancev Ja\vorkega, Pacaka in Pernerstorferja, tičofti se adresne razprave v odgovor na prestolni govor. Mej interpelacijami sta važni ona o železniški zvezi med Dalmacijo in Bosno in SchOnererjeva za — nemški državni jezik. V razpravi je nujni predlog radi odgovora na prestolni govor o adresi. Govorila sta predlagatelja vitez Javorski in dr. Stranskv. Poslednji je hudo napal Vsenemce, ki gredo za tem, da se Avstrija razbije in priključi nemški državi. (Velik ropot in oporekanje mej Vsenemci. Klici: denuncijant, romar v Moskvo, in zastopnik Židov!) Stranskv je izvajal: Krona naj enkrat izve, da je sedanja smer, ki podpira gospodarstvo nemške levice, ko je vendar ta levica pod komando Vsenemcev, nevarna za državo in za, obstanek iste. (Velik ropot.) Za Stran-skym je govoril posl. Daszvnski. V dsbato o prestolnem govoru je posegel tudi dr. Ferjančič, ki je rekel, da Slovenci na Štajerskem in Koroškem so izročeni na nemilost Nemcem in v Primorju je še slabše. Od 15 poslancev, katere pošiljajo primorske dežele v parlament, so samo 3 Slovani, in vendar je prebivalstvo po veliki večini slovansko! Razmere v primorskih deželah so take, kakor da bi imeli namen, pripravljati Primorje in Trst, katerih važnost za Avstrijo je znana, da padeta ali kmalu ali Sčasoma kakor zrelo jabolko v naročje sosednjega kraljestva. Mi hočemo izpodbiti zaslepljenost naše vlade, ki ne vidi, kaj se godi tam doli, in se je v zadnjih letih, da se spravi v lepšo luč laški irredentizem, začelo govoriti celo v hrvatskem irredentizmu! Slovenci so ploskali, levica pa te je smejala. Govorili so še drugi. Končno je bil odklonjen predlog, da se izvoli komisija za adreso na prestolni govor, ker ni dobil dve-tretjinske večine. "^ Zbornica je izvolila še komisijo za bud-get, za železnice in za vojaške reči, potem je bila seja zaključena. Danes je zopet seja, potem ne bo sej j skozi osem dnij. * * * l Po »ključu«, ki so ga določili načelniki \ klubov na konferenci pri predsedniku za odseke 48 in 37 členov, bo pripadal v odsekih iz 48 členov na vsakih 8 poslancev, spada-jočih v en klub, po 1 mandat; v odsekih iz 87 členov pa na 11 poslancev po en mandat. Po tem .,kljuiu.6,.bjO!sl;a.imela torej .Slovanski cenlrum* in .Hrvatsko - slovenski klub* v odsekih 48 členov po dva mandata, v odsekih 37 členov pa prvi 2, drugi 1 mandat. Vprašanje vsprejemanja in čitanja ne-nemških ulog še ni rešeno. To je vzrok, da dosedaj uložene nenemške interpelacije in predlogi niso bili še čitani. .N. Freie Presse* poroča, da utegne priti do kompromisa v tem zmislu, da se budo take uloge sicer čitale, a potem jih bo predsedništvo dajalo prevesti na nemški jezik in bodo v nemškem jeziku priložene zapisniku. Na desni so za to, da, se taki spisi v obeh jezikih prilagajo zapisniku ; na levici pa bi hoteli, da bi se ti spisi prevajali na nemški jezik že pred či-tanjem. V odseke so bili voljeni ti-le jugoslovanski poslanci: v legitimacijski odsek Plantan in Šusteršič, v peticijski Peri d in Žičkar, v immunitetni odsek pa Klaic in Vencajz. Predsedstvo parlamenta prt cesarju. — Kakor običajno, se je poklonilo novoizvoljeno predsedstvo parlamenta cesarju. Po nagovoru grofa Vetterja je dejal cesar: »Veliko zadovoljstvo mi daje nagla in razmeroma I soglasna izvolitev predsedstva. Iz tega dejstva zajemam nado, da nastopijo sedaj v parla- | mentu boljše razmere. Pojdite na delo, to je najvažnejše in najnujnejše I" Državni proračun. — Državni proračun za leto 1901. kaže skupno potrebščino kron 1.641,163.344. Skupno pokritje znaša kron 1.641,997.586. Prebitka je torej 834.241 K. Proračun kaže proti rednemu proračunu leta 1900., brez investicijskih proračunov, na-rastek v potrebščini od 58,082.757 K in na-rastek v pokritju od 58,146,763 K, torej za 64.006 K visi prebitek. RazkrulJ MIlan Obrenovle' je umrl v 47. letu svoje dobe. Porodil se je v Rumu-niji 10. avg. 1854 od princezinje Katargije, vzgojil se jo v Parizu in po umoru svojega strij^a, kneza Mihaela III, 10, junija 1868 kot mladoleten nastopil vlado. Dne 22. avg, 1872. je bil proglašen Milan polnoletnim ter samostojno zašel vladarski prestol kot knez Milan IV. Pod njegovo vlado v letih 1876. in 1878, se je izvojevala vojna s Turčijo, ki je donesla Srbiji zemlje in neodvisnost. Ti vspehi so privedli Milana do tega, da se je v letu 1882 dal oklicati za kralja kot Milan I. S tem pa je dospel na vrhunec svoje slave, kajti od tega časa je padal njegov ugled. Nesrečna vojska z Bolgarijo, ogromno narasli državni dolg in razpor s kraljico Natalijo, od katere se je ločil 1. 1888, vse to je popolno omajalo njegovo stališče in dne 6. marca 1889 se je moral odpovedati vladi na korist svojemu sinu Aleksandru I. Potem je živel nekaj časa v Parizu kot grof Takowa, odpovedal se vsem kraljevim pravicam in zahteval seveda za to .žrtev" precejšnjo svoto. Toda njegovo razuzdano življenje mu je kmalo izpraznilo vse žepe in, da bi prišel zopet k potrebnem drobižu, se je spravil s soprogo Natalijo in pregovoril celo Aleksandra, da mu je zopet vrnil pravice člana kraljeve rodbine. Imenovan je bil celo 1. 1898 vrhovnim poveljnikom srbske armade. To mesto je pa odložil oziroma moral odložiti v juliju 1900, ko se je Aleksander poročil z Drago Mašin. Od tega časa je živel deloma v Parizu, deloma pa na Dunaju, kjer ga je najprej influenca, pozneje pa plučnica položila na postelj in v poned. doletela nepričakovana smrt. Pokopljejo ga v Krušadolu v nekem samostanu v Smirni. Kraljevska domačija. — Kraljica Viktorija, ki je pretekli mesec umrla, je bila znana kot .skromna" žena. Kakšna je bila ta skromnost, pokazujejo nekatere številke. Na dvoru je bilo vse polno dostojanstvenikov z visokimi plačami. Lord Stevvard kot hišni oskrbnik je imel 30.000 kron, kraljičin blagajnik 24.000 kron, kuhinski intendant 18.000 kron; ravno toliko je imel višji kuhar. D\*a slaščičarja sta imela po 6000 kron in mnogo pomočnikov. Tri dame so bile za pripravljanje čaja, kave in čokolade. Srebrne posode so bile vredne 60 mil. kron. Za domače gospodarstvo se je porabilo 5 milijonov na leto. Od državnih dohodkov si je Viktorija na leto lahko prihranila dva milijona. Njeno privatno premoženje je iznašalo 500 milijonov kron. Kadar ji navadni dohodki niso zadostovali, je pa moral parlament pomagati. Francoske kongregaelje se odpravljajo na odhod. Ker se razpravlja v francoskem parlamentu o zakonu, po katerem bodo utis-njene razne verske kongregacije tako, da nikakor ne bodo mogle širiti svojega upliva, ki državi in ljudstvu ni koristen, tako kakor doslej, se odpravljajo na odhod iz Francije. Oditi mislijo v Španijo, Švico in v Belgijo. V Kataloniji je kupila neka kongregacija že velika posestva. Slavni asuncijonisti jo misliti potegniti v Švico. Vprašanje je le, ako jim dovolč naselitev. Mraz na Ruskem. — Iz Rostova poročajo: V Novočerkarsku in v Kovnem, kjer je vladala dosedaj razmerno mila temperatura, je padel termometer na 20 stopinj pod ničlo, vrhu tega je zapadel debel sneg. Ks španskem se vrše dan za dnevom po raznih krajih, v Madridu, Valenči, Barceloni, Valladolidu itd., demonstracije, ki so naperjene proti kongregacijam, pred vsem proti jezuitom, ter proti vladi. Izgredniki so ponajvefi dijaki, pa tudi drugo ljudstvo. Politiki smatrajo te demonstracije kot predigro k splošni vstaji, ki bi hrepenela po republiki. Kitajska Je prodala Rusiji 13 otokov v koreanskem zalivu. Anglija pa noče priznati Rusom pravice- do onih otokov, ker se pogodba ni sklenila diplomatičnira potom. Angleži se boje, ker je ona skupina otokov velike važnosti, in bi imela Rusija v posesti teh otokov velik vpliv na razvoj kitajske politike. Vojna t Južni Afriki. — Poroča se več bojev, 30. januvarja se je vršila med Blcenfonteinom in Smaldelom med Buri, katere je vodil baje Dewet, in med generalom Pilcherjem boj. Angležem je prihitel na pomoč major Creve. Buri so se umaknili za par ur, potem pa zvabili Angleže v tako pozicijo, da so streljali na nje od treh stranij. Angleži, katerih je bilo 700, so izgubili jeden lop in veliko število ubitih in ranjenih. Baje so imeli Buri 2500 mož. Iz Kapstadta poročajo, da je general French zasedel Grmelo. Buri, ki štejejo 6000 mož, so se umaknili v Amsterdam. 6. t, m. so Buri naskočili predatraže generala Smith-Dorriena pri Bothwellu. Angleži so imeli velike izgube in so le z najhujšim naporom zavrnili Bure, katere je vodil Louis Bolha. Angleži so imeli 24 mrtvih in 24 ranjenih, Buri pa 20 mrtvih. Dewet namerava južno Jagersfonteina prekoračiti železniško progo in odmarsirati proti zahodu, Iz Kaplandije poročajo, da preganjajo angleški oddelki Bure proti severu, Narodno ppoMo. .Slovensko čebelarsko druStvo* za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, a sedežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, vsaj ima že prav blizo 700 udov. Za našo cebelorcjo, ki je zelo važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zol6 razširjena, pa je v zadnjem polatoletju močno propala, je to društvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list •Čebelarja11, ki daje potrebne nasvete o naprednem čebelarstvu, Letna udnina (s .Čebelarjem, vred) 2 kroni naj se pošilja blagajniku gosp. Avg, Pudbarju, faktorju Blas-nikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor Čebelarskega društva bo dne 18. t.,m, ob 7,10. uri v »Mestnem Domu* v Ljubljani. Na Pruskem je sprejet zakon o povišanju carine na tuja žita. Ruski časniki kažejo vsled tega silno nevoljo, in istotako ogrski, ker se je zadni čas mnogo Žita tudi iz Ogrske uvažalo v Prusko. Sedaj zahtevajo Ogri, da se poviša carina na ono robo, ki se iz Pruske uvaža k njim. Davek na žganje. — Državnemu zboru predloženi zakonski načrt o povišanju davka na žganje z namenom, da se jeden del tega dohodka odkaže deželam, se na sploh pokriva z načrtom, ki je bil svojedobno predložen deželnim zborom; razlikuje se od prvega le v razdelitvi doneska, ker se bo do-litev vršila po ključu uporabe, ki se pa za dežele: Štajersko, Koroško in Kranjsko tako popravi, da te dežele v odkazanih jim zneskih dobijo popolno nadomestilo za deželno do-klado na žganjarino. Tu gre le za znesek kakih 850.000 K, kar pomenja komaj 5% prikrajšanje deležev druzih dežel. Ta sprememba bo vedno manjša, kakor bo rastel dohodek in z njim odkazi deželam. Svojedobno namerjana revizija razdelitvenega ključa se je opustila. Razdelitveni ključ naj bo veljal za vso dobo odkazanja, ki ima trajati do konca 1909. Med avstrijskim Hovdom In vladama avstrijsko in ogersko se vrše že dalje časa pogajanja za konečno določitev vožnje na novi črti v južno Afriko. S početka so mislili na najmanj tO voženj v letu, toda najbrže se bo moralo to število zdatno zmanjšati. Nova ta črta bo jako koristila avstrijskemu izvozu, ker se odpr6 v državih južne Afrike novi trgi za naše izdelke. Cementarskl kartel. — Velike tovarne za cement se trudijo, da bi ustanovile kartel vseh cementarskih tovaren. Vzrok temu je slabo stanje te vrste industrije, ki izhaja od tod, da se je ustanovilo v poslednjem času mnogo novih tovaren, tako, da je nastala nadprodukcija in so vsled tega padle cene cementu. Novi bankovci. -— Novi bankovci, katere je izdala vlada, niso zadovoljili nikogar, niti v praktičnem, niti v umetniškem oziru. Zato hočejo izdati druge in je v ta namen že razpisano tekmovanje, h kateremu je bilo poslanih 117 načrtov. Stara pestunja. Poljski spisal M. Balucki. (Dalje.) Na dan proskuSnje je Hipolit, ki ni bil pri njih že celi mesec, prišel v fraku in belem ovratniku, kar mu je,- po mnenju Kasije, močno prilegalo. V tej praznični obleki z bledim licem od razburjenosti, ali nemara vsled prebedelih nočij, je bil videti tako" svečano, da sta ga obe* gledali s spoštovanjem in bojaznijo, kakor nekaj nenavadnega ter se samo radovali v duši, da je prišel k njim po blagoslov in slovo. To pa je bila zmota; njemu Še v glavo ni prišlo kaj podobnega. On je zašel tje radi tega, ker je imel ravno ugodno priliko, ker ga je vest nekoliko mučila, da je na svoje davne znance tako pozabil in pri tem hotel se je tudi pobahati pred njimi, češ, da že gre naposled na to preskušnjo, katero je tako brezvestno odkladal od leta do leta. Bil pa je še drug vzrok, ki ga je prignal semkaj; grede" na preskušnjo, je potoma zapazil, da sta se dva gumba na njegovem fraku skoro odtrgala ter visela na eni niti, in ker je imel še celo uro časa, je stopil poprosit gospodično Ljucinko, da mu ju prišije. Ljncinka je to učinila z trepetajočima rokami od razburjenosti in sreče. Veselilo jo je, da mu more skazati v tem svečanem trenotku vsaj to majhno službo, in bila mu je kaj hvaležna, da ji je dal to priložnost, Zdelo se ji jer da je sedaj že popolnoma njen, da ga ona spremlja iz hiše, kakor žena svojega moža. To ji je pridudalo toliko poguma, da mu ni le prisila gumba, marveč popravila še ovratnik in podala mu svoj glavnik, da si je poravnal raikodrane lase. Hotela ga je, kolikor mogoče, lepše pokazati ljudem. Kasija je od svoje strani tudi pomagala, kolikor je mogla; dela je nit v šivanko, ker Ljucinka vsled razburjenosti ni mogla najti ušesa; na to je očedila cilinder, da se je bliščal kakor zrkalo, ter podala mu svrhnik. Obe ženski sta ga spremili do stopnic, in ko je bil že spodaj, se je starka še sklonila čez ograjo, da mu je rekla še enkrat: »Pomagaj vam Bog!« Te kratke ure, v katerih bi se imela vršiti preskušnja, sta revici prebili v groznem strahu in nemiru, pozivajoč na pomoč svojemu ljubčku Boga, Mater božjo, Jezusa Kristusa in vse važnejše svetnike. In ko so te ure, katere so se jima zdele strašno dolge, ker sta jih šteli z urnejšim bitjem svojega srca, naposled minile — sta zopet natezali sluh in pridrževali sapo, pričakovaje njegovo vrnitev. Najmanjši šum ali gibanje na stopnicah ju je spravilo po koncu. Zdelo se jima je, da je to on. Kasija je nekolikokrat pogledala celo v vežo. Prišla jo šivilja s tretjega nadstropja, vračajoča se od dela; služabnica z vodo, druga služabnica s perilom na podstrešje; prišel naposled celo sam Hileček, toda Hipolita ni, pa ga ni! Grozen nemir prevzame obe ženski. Nista smeli razodeti druga drugi svoje misli, toda eni kakor drugi je prišlo v glavo, da ni prestal skušnje, in radi tega ni prišel. (Dalje pride.) i v Gorici, RašteU št. 21, II. nadstropje. —-•---- Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. gW Zobovje na zračni tlak (Speeijaliteta). Popravljanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in t ceno. Govorne ure: lFd~iTnare~lIdpoIul^ V\arol praščilv pekovski mojster in sladeičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobre ure in po eeni! s n-Ioinim iiiMinenim jamstvom lazpoiilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (fieSknj. Dobi-. ura I ioni iz niklja II. :{7:»; srelirnu m a U jih. ti .VSO; .srebrna verižna II. I 21); bmlilnik iz niklja ti. I-!):.. Tvrdku je odlikovana s <:. dr. orlom; ima zlat«; in .srebrne svetinje iz razstav ter tiso«"e prizn-ilnih pismi. Ilustrovan cenik zastonj! Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf)t Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Seinenlski ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« »p* Veliko zalogo -*« šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne ,llclical' ima 8AUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ekerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami je vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo^ z odličnim spoštovanjem udani SAUNIG & DEKLEVA. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Koiyedic <& Zgtfec (prej G. Darbo) pred nadškotijo Sir. 5. Podružnica konec Raštela štv 2. Zaloge v ulici Morelii št 12, ? Gosposki ulici št 7. v posojilnicni hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinfeaste, pocinjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pohlsneoa, itedilna ognjišča, peči, cavi m predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov a kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz t ^ prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni. i Kažipot in koledar po Primorskem z nat»njenim! podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva se v „Goriški Tiskarni" A. Gabršeek v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. več. Naročniki »Primorca' dobe »Kažipot" za 1 krono. »SLAVIJ A« vzajemno zavarovalna banka v Pragi skkpa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-Felfii mož z-gotovi proti Četrtletni zavarovalnini K 6*42 zaostalim stojim K 1000'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje so zavarovalnina za divldendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom, V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda.........K 716.541-28 Reserve In fondi..........K 20,578.494-88 Dosedanja izplačila.........K 62,922.342-86 Pojasnila in tarife ratlovoljno pošilja peralno ravnateljstva banke »SLAVME" v Pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani. Vsaka gospodinja in mati se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, vačnost in dobri okus Kalhremer-Kneippovo slc-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zcviLldh) I ^Ljubljanska kreditna banka" ft Nakup in prodaja 1 Y Liubliani A T1* Vrst ,?en'»