Št. 211 (15.312) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._____ TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600__ GORICA-Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ Hranilna pisma 8.75%neto PZ-ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 lir NEDEUA, 6. AVGUSTA 1995 Preobrat v vojni sreCi Balkanu jemlje sapo. Se lani so bili analitiki Prepričani, da bi naskok 113 Krajino neizogibno povlekel v vojno ZRJ, ki bi nrvasko gotovo porazila. Danes pa nad Kninom vi-ara hrvaška »Šahovnica«, Natanko tisti simbol, ki je Krajišnike pognal v upor... Marsikaj je mogoče razložiti z razmeroma banal-uimi dejstvi. Ob siceršnji urvaski vojaški premoči je Krajino brez pomoči od zunaj praktično nemogoče braniti, zaradi razpotegnje-Uosti in plitvosti ozeiplja. Nekaj let vegetiranja na absolutnem robu preživetja in čedalje hujših prepirov z oddaljeno matico je gotovo globoko demoraliziralo tamkajšnje prebival-stvo. Tudman je sila sprejo izkoristil srbsko ofenzivo v Bosni in klavrno nebogljenost »mednaro-une skupnosti« ob njej: če slednja ne more in noče zaščititi niti območij, ki Jur je sama izrecno postavila pod svoj protektorat, potem ima vsak od prizadetih vso pravico, da si Pomaga sam. Zato so vse zahodne odsodbe hrvaške ofenzive in Se zlasti Janvi-arovo »resno razmišljanje«, da bi poklical Natova letala, učinkovala manj r^sno od ptičjega strašila -niso se lotili z neštetimi oarbarstvi okrvavljenih bosanskih Srbov, pa se bodo zdaj lotili Hrvatov, ki zgolj zasedajo del svojega mednarodno priznanega ozemlja!? Kar resnično osuplja, Pa je popolna ignoranca iz Beograda, v katerem je bil Pred leti dejansko spočet brdi upor v Kninu, sedaj Pa ne migne niti s prstom v pomoč najzahodnejsim Podanikom. Gre res za tako rekoč nadčloveški smi-sel odljudnega tirana z Dedinja za »realpolitiko«, ali pa je to, nasprotno, Znamenje usihajoče moči, kr se bo po starih napovedih končala z državljan)-®ko vojno v Srbiji kot za-unjim dejanjem balkanske vojne? novo velikopotezno »etni-buo čiščenje«, le da tokrat nad samimi seboj, pri čemer jim seveda Hrvati * v elikodušno » p omagajo. Krajina se bo, kot kaže. Popolnoma izpraznila, saj Srbi na Hrvaškem danes ne morejo računati na milo usodo, pa naj so »uporniški« ali »urbani«. Ža to s° si največ krivi sami, toda ne smemo tudi pozabili, da človekove pravice pa Hrvaškem niso blago v izobilju... Kdo ve. Vsekakor kraji-®ki Srbi te dni uprizarjajo ■ Rožnata pričakovanja za nov teden | na denarnem in boiznem trgu RIM - Za liro, M se postopoma, a prepričljivo krepi, se jutri začenja teden, v katerem bi se moral njen tečaj z marko še bolj približati 1.100 liram. Po zadnjih kotaci-jah v petek zvečer je namreč nemška deviza veljala le še 1.126 lir, sicer pa je lira v juliju nadomestila 4 odstotke vrednosti, ki jo je bila od marca sem izgubila v menjavi z marko, in 3 odstotke v menjavi z dolarjem. Tečaj 1.100 lir za marko se je še pred kratkim zdel bolj pobožna želja kot realistični cilj, po skoraj mesecu počasne, a nepretrgane krepitve italijanskega bankovca pa je na dosegu. Podobno pozitivna so tudi pričakovanja za nov borzni teden, Se posebno, ker se je za derivate dr- žavnih vrednotnic kot vse kaže začel nov pozitivni ciklus. »Piaz-za Affari«, pravijo v Milanu, čaka le še na vžigalico, da pošteno zagori. To z drugimi besedami pomeni, da pogoji za razmah borznih poslov so in da bi za sproženje plazu zadostoval že kamenček, kakršen bi bil lahko pospešek v zaspanem procesu privatizacij. ■ Vojna v Kiajini: I list brez panike TRST - Na Tržaškem, kjer ni opaziti težav in večjih posledic vojne v Krajini, različno ocenjujejo dogajanja na Hrvaškem in zadržanje predsednika Tudjmana. Tudi na mejnih prehodih s Slovenijo ni posebnih gneč ali kolon. Gibanje ”Nord libero" je tragična dogajanja na tleh bivše SFRJ izkoristilo za sramoten napad na delavce iz bivših jugoslovanskih republik. V bistvu zahteva njihov izgon iz Italije. Na 6. strani HRVAŠKA / TRIDESET UR PO ZAČETKU OFENZIVE Karadžič degradiral Mladiča v svetovalca, toda general se je uprl ZAGREB - Hrvaška vojska je včeraj opoldne, trideset ur po začetku velike ofenzive zavzela Knin. Na mestni trdnjavi je zavihra-la ogromna hrvaška zastava. Kljub srbskim granatam so ulice vseh hrvaških mest oživele. Več tisoč ljudi je s pesmijo in zastavami v rokah proslavljalo padec simbola srbskega upora. Med objemi, poljubi in avtomobilskim hupanjem je zmagovita hrvaška vojska zasedla še Benkovac in se pri vasi Rakovica v zahodni Bosni združila s 5. korpusom muslimanske vladne vojske. Srbi so na hrvaške uspehe odgovorili s topovi iz Bosne. Obstreljevali so civilne cilje v Sisku, Karlovcu in Vinkovcih. Svoja letala so pred tem že umaknili z zloglasnega letališča Udbina v Banja Luko, kamor se je usmeril tudi val srbskih beguncev. Vseh beguncev bo menda kar 100 tisoč, napovedujejo predstavniki krajinskih Srbov. Med ofenzivo so življenje izgubili trije pripadniki enot mirovnih sil Združe- nih narodov, zato je Varnostni svet pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov. To so zahtevali tudi v ruskem zunanjem ministrstvu, ki je za vojno okrivilo Zahod in zahtevalo posredovanje mednarodne skupnosti. Nemški kancler Kohl je namesto tega predlagal pogajanja in si prisluži ostro kritiko Avstrije. Kancler Vranitzky je tudi ameriškemu predsedniku Clintonu, ki dopušča vojno rešitev, prisodil nedopustno izkoriščanje novih razmer. Se težje besede je izbral mirovni posrednik Bildt, ki je hrvaškega predsednika označil kot vojnega zločinca. Povsem drugače so se odzvali muslimanski politiki, ki so opozorili na zločine, ki so jih Srbi zagre-šili nad Muslimani v Bosni. Da gre bosanskim Srbom za nohte, kaže spor med Kara-džičem in vojaškim poveljnikom Mladičem, ki ga je »predsednik« degradiral v svetovalca. Mladič je novo funkcijo takoj zavrnil in ostaja prvi človek svojih privrženih borcev. Na 2. in 3. strani ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V GOETEBORGU Ferrenova osvojila bron Bukovčeva danes v finalu GOETEBORG - Ze prvi dan tekmovanj za SP v atletiki je bil za Italijo dokaj uspešen. Italijanka Or-nella Ferrara je namreč osvojila bronasto kolajno v maratonu, kjer je bila prva Portugalka Manuela Mac-hado, srebro pa je osvojila Romunka Anuta Catuna. Uspešna je bila tudi Slovenka Brigita Bukovec, ki se je na 100 m ovire uvrstila za današnji finale Včeraj so podelili še en komplet kolaj v metu krogle za ženske. Zlato je osvojila Nemka Astrid Kumbernuss pred Kitajko Zhigon Huang in Bolgarko Svetlo Mitkovo. Na sliki AP: s starta ženskega maratona. Danes v Primorskem dnevniku Hude nesreče in kolone po Italiji Številne prometne nesreče so tudi včeraj okrvavile italijanske ceste, po katerih je potekal gost promet. Marsikje so se ustvarile tudi več kilometrov dolge kolone. _. . Stran 4 SKP o potezi sen.Brotine Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove kritično ocenjuje nedavno vložitev zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Stran 5 Železarji na zeleni veji Sindikat in družba Servola (Bolmat-Lucchini) sta končno dosegla sporazum o ponovni zaposlitvi uslužbencev škedenjske železarne. stran 6 Nagrada Amidei filmu Pred dežjem V Gorici so včeraj podelili nagrado Amidei filmu Pred dežjem makedonskega režiserja Milka Mančev- skeSa' Stran 9 Američan Foster danes v Trstu Ameriški košarkar Greg Foster, ki bo letos okrepil tržaški Illycaffe v Al ligi, bo danes dopotoval v Trst. * Stran 32 BOSNA IN HERCEGOVINA SPRTE STRANI V BOJU ZA BIHAC Radovan Karadžič prevzel tudi vojaško poveljstvo »Balkanski klavec« zavrnil položaj predsednikovega svetovalca SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanske oblasti, Id spremljajo boje v sosednji Hrvaški, podpirajo hrvaško sile, ki so osvobodile Krajino in se pred Bihačem združile s 5. korpusom muslimanske vojske. Skupaj bodo skušali prebiti obroč okoli enklave, kjer že od leta 1991 životari vec kot 160 tisoč Muslimanov in Hrvatov. Vendar se vlada v Sarajevu dobro zaveda, da hrvaška ofenziva napoveduje nastanek dveh močnih sil na ozemlju nekdanje Jugoslavije - Srbije in Hrvaške. »Zahodni politiki se zavzemajo za stabilnost na Balkanu. Nobenega dvoma ni, da so cilj pripravljeni doseči tudi s pogovori z Miloševičem in Tudmanom, seveda na račun Bosne,« je izjavil neki predstavnik bosanske vlade, ki je želel ostati neimenovan. Ko se je v petek Tudman odločil, da k Hrvaški spet priključi ozemlje, ki so ga uporni Srbi razglasili za samostojno republiko, Miloševič krajinskim Srbom ni priskočil na pomoč. Predstavniki ZN so včeraj menili, da bo Tudman po zmagi v kninski Krajini postal bolj samozavesten, zato ni izključena možnost, da se bo z Miloševičem pogodil o usodi hrvaškega ozemlja na vzhodu, ki ga še vedno nadzorujejo Srbi in’je za Miloševiča strateškega pomena. Po oceni nekega predstavnika ZN naj bi že jeseni oba državnika sprejela načrt o razdelitvi Bosne (menda naj bi se o tem dogovarjala že leta 1991), ki je vklešCena med Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo. Nobena skrivnost tudi ni, da so nekateri bosanski Hrvati še vedno naklonjeni ustanovitvi samostojne dr- žave na ozemlju Bosne, ki bi bila povezana s Hrvaško. Čeprav je vodja bosanskih Srbov Karadžič že v petek pozval Beograd, naj pomaga kninskim Srbom, vse kaže, da se Miloševič ne bo vmešal. Karadžič je v petek odstavil Ratka Mladiča s položaja poveljnika oboroženih sil bosanskih Srbov in sam prevzel poveljstvo, kar mu dovoljuje »ustava« bosanskih Srbov. Mladič je bil imenovan za »posebnega svetovalca vrhovnega poveljstva srbskih sil«, njegova naloga je tudi uskladiti delovanje vojske v Republiki srbski in Republiki srbski Krajini. »V skladu z ustavo in zakoni je potrebno in neizogibno, da prevzame svetovanje vrhovni poveljnik,« je poudaril Karadžič. Po njegovih besedah je do reorganizacije poveljstva prišlo zaradi potrebe po »učinkoviti, skupni obrambi bosanskih in hrvaških Srbov«. Karadžič je v posebnem programu televizije na Palah med drugim ogorčeno izjavil: »Ljudje sprašujejo, zakaj se je srbski predsednik Miloševič odpovedal nacionalnemu programu. Pozivam ga, naj krene na pravo pot in spet postane vodja vseh Srbov.« Karadžič je tudi poudaril, da je treba hitro ukrepati, saj so Srbi iz »različnih razlogov izgubili Kupres, Glamoč in Grahovo«. Po njegovem mnenju je za izgubo krivo neusklajeno poveljevanje: »Zato sem se odločil, da general Mladič prevzame naloge v vrhovnem poveljstvu, kjer bo odgovo- ren za koordiniranje vojaških akcij,« je še dodal vodja bosanskih Srbov. Mladič je iz svojega začasnega poveljstva v Drvarju takoj zavrnil »predsednikovo« odločitev, ki naj bi bila nezakonita. »-Sem vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov in bom to tudi ostal, vse dokler me bodo podpirali borci in ljudstvo,« je sporočil. H BEGUNCI h Skupaj s civilisti se v Bosno umikajo tudi srbski vojaki SARAJEVO (Reuter) - Predstavnik Visokega komisariata za begunce ZN Mans Nyberg je včeraj izjavil, da so voditelji kninskih Srbov organizacijo prosih za pomoč pri evakuaciji 30 tisoč beguncev, predvsem tistih iz Knina. Več sto beguncev je na poti proti širšemu območju Banja Luke, Id je pod nadzorom bosanskih Srbov. Po ocenah predstavnikov ZN naj bi se vec deset tisoč srbskih beguncev znašlo v obroču hrvaških sil. »Prometne poti iz Knina so bržkone pretrgane. Ni tudi jasno, kam naj gredo ti ljudje. Verjetno bomo morali to vprašanje rešiti v pogovorih z bosansko-hercegovsko vlado,« je poudaril predstavnik ZN Ivanko. Ker se enote bosanske vojske spopadajo s separatističnimi Srbi že štirideset mesecev, seveda niso navdušene nad morebitnim prihodom oboroženih srbskih sil iz Hrvaške. Čeprav je naloga UNHCR pomagati beguncem, mora ta organizacija ZN spoštovati tudi mnenje Članice Svetovne organizacije - Bosne. Ce se bodo predstavniki ZN obrnili na bosansko vlado, ta beguncem iz kninske Krajine skoraj zagotovo ne bo dovolila prehoda Cez svoje ozemlje. »O tem vprašanju smo se s predstavniki ZN že pogovarjali, zato dvomim, da nas bodo vprašali za dovoljenje,« je izjavil neki bosanski predstavnik in dodal. »Niso nas vprašali za dovoljenje, ko so iz vzhodne Slavonije Cez našo mejo pripeljali Srbe v Bosno, zato upravičeno ne pričakujemo, da nas bodo vprašali tokrat.« Predstavniki ZN so se znašli v nezavidljivem položaju: srbskim beguncem bi radi pomagali, toda ne brez soglasja bosanskih oblasti, saj bi to utegnilo poslabšati njihove odnose z bosansko vlado. Žarišče štiri leta trajajoče vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je preneslo v Krajino in severozahodno Bosno, kjer se šest strani bojuje za bihaško enklavo LEGENDA I I ozemlje, ki ga nadzoruje vojska / 1—1 bosanskih Srbov nekdanja srbska Krajina g bosanska vladna vojska A »varovana območja« N/ Zdmženih narodov BOSANSKI SRBI Imajo premoč v težkem orožju voditelj: Radovan Karadžič i. a t* _jr vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (’000) vozila raketometi minometi 65 - 70 665 78 700/900 6 18 BOSANSKA VLADA Ima večje število vojakov, vendar ji primanjkuje težkega orožja voditelj: predsednik Alija Izetbegovič i — » vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (GOO) vozila raketometi minometi 92 66 2 100/200 0 5 KRAJINSKI SRBI Po hrvaški ofenzivi so njihove enote v razsulu voditelj: Milan Martič i §0 JT k— vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (000) vozila raketometi minometi 40 - 50 350 0 200/- 16 9 REUTER Redne enote so podprle bosanske Hrvate pri zavzetju Grahova in Glamoča in osvobodile Krajino voditelj: predsednik Franjo Tudman t—^ vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (000) vozila raketometi minometi 70 330 67 300/590 20 25 MUSLIMANSKO-HRVASKA FEDERACIJA Bosna in Hrvaška sta se povezali v federacijo marca 1994. Bosanska vojska in hrvaški borci sodelujejo z nezaupanjem, voditelj: Krešimir Zubak t — vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (000) vozila raketometi minometi 45 - 50 180 30 80/300 0 0 UPORNIŠKI MUSLIMANI Imajo le nekaj enot voditelj: Fikret Abdič i. 1» tt# Jr k— vojaki oklepna večcevni topovi, letala helikopterji (000) vozila raketometi minometi 2.5 0 0 0/0 0 0 VmllSS NOVICE NORMALIZACIJA AMERIŠKO-VIETNAMSKIH ODNOSOV Ameriški senat sprejel še eno sporno odločitev VVASHINGTON (Reuter) - Ameriški senat je v petek glasoval o pripravah in odobril gmotna sredstva za novo serijo jedrskih poskusov v ameriški zvezni državi Nevada. Nasprotniki poskusov opozarjajo, da bi bili morebitni ameriški poskusi nevaren in provokativen signal državam, ki se upirajo ukinitvi jedrskih poskusov. Senat se je s 56 glasovi za in 44 proti odločil, da bo država namenila 50 milijonov proračunskih dolarjev za nadaljevanje poskusov. Njihovi zagovorniki javno obljubljajo, da bodo uporabljali rušilno moč, kakršna je predpisana z ženevsko mednarodno pogodbo. Ta bo ustrezala rušilni moči dveh kilogramov eksploziva TNT. Toda nasprotniki jedrske energije ne verjamejo uradnim zagotovilom ameriške vojske in napovedujejo, da se utegne zgoditi, da bodo imeli napovedani poskusi rušilno moč enakovredno učinku 20 ton TNT. Po njihovem mnenju je najhuje to, da bodo ZDA slab zgled drugim državam, saj s takšnim početjem jasno dajejo vedeti, da se ne zavzemajo za dokončno prepoved jedrskih poskusov. Irak popustil pred zahtevami ZN BAGDAD (Reuter) - Irak je predal Združenim narodom pisno deklaracijo o programu razvoja lastnega biološkega orožja v bližnji preteklosti, je včeraj sporočil Rolf Ekeus, predsedujoči posebne preiskovalne komisije ZN (UNSCOM) in na ta način še enkrat izrazil svojo odločenost, da naredi vse potrebno, da Varnostni svet ZN umakne embargo. Kot je povedal Ekeus, deklaracija vsebuje tako zgodovino razvoja biološkega orožja, kakor tudi tehnične podrobnosti. Hkrati je Irak priložil dokumente, ki dokazujejo, da je ta zalivska država uničila svoje biološko orožje, kakor tudi opremo s katero so to orožje proizvedli. Ekeus je napovedal, da so v prihodnjih dneh predvidena številna srečanja z iraškimi uradniki, da bi ZN lahko na terenu ugotoviti, ati je iraška deklaracija ter dokumentacija odraz dejanskega stanja. Nesporazum o biloškem orožju, jebil zadnji na tisti ovir, da bi ZN odpraviti embargo na prodajo iraške nafte. Medtem je Irak že zagrozil, da bo prekinil sodelovanje z Ekeusom, če UNSCOM ne bo končal svoje misije do konca tega meseca. Christopher uradno razglasil konec sovražnosti Združene države upajo, da bodo po izgubljeni vojni dobile bitko za obetavni vietnamski trg HANOJ - Združene države Amerike in Vietnam so v soboto uradno razglasili konec medsebojnih sovražnosti, vnovično navezavo diplomatskih stikov in napoved novega obdobja sodelovanja med državama. Vietnamski zunanji minister Nugyen Manh Gam in ameriški državni sekretar VVarren Christopher sta podpisala sporazum o odprtju predstavništev v obeh glavnih mestih (tele-foto: AP). »Začenjamo novo obdobje v zgodovini vietnamsko-ameriških odnosov,« je izjavil Gam. Poudaril je še, da se bo Vietnam trudil za konstruktivno sodelovanje z Združenimi narodi na temelju spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in enakosti druge države ter nevmešavanja v njene notranje zadeve. VVarren Christopher je prvi ameriški državni sekretar, ki je obiskal Vietnam po letu 1970. Med obiskom je izrazil svoje zaupanje v prihodnje sodelovanje obeh držav in naznanil, da bo poklicni diplomat in strokovnjak za Azijo Desaix Anderson prvi ameriški odpravnik poslov v Hanoju. Christopher se je med obiskom poklonil spominu na več kot 58 tisoč Američanov, ki so izgubili življenje v vietnamski vojni. Transport njihovih posmrtnih ostankov v domovino je predstavljal vprašanje, ki je od konca vojne ležalo na duši Američanov, zdaj pa ga bodo lahko dokončno rešili. Posmrtne ostanke štirih ameriških vojakov so v krstah prepeljali v vojaški laboratorij na Havajih, kjer jih bodo najprej poskušali identificirati. Nekaj podobnega se je v preteklosti zgodilo že večkrat, saj so si ameriške oblasti ves čas prizadevale, da bi domov prepeljale vse svoje pogrešane vojake. Zdaj se je prvič zgodilo, da je pri ceremoniji sodeloval ameriški državni sekretar in da so povsod plapolale ameriške zastave, kar je dodaten dokaz normalizacije ameriško-vietnamskih odnosov. Tik pred odhodom je Christopher poudaril, da je bil dokončen seznam vseh ameriških vojnih ujetnikov in pogrešanih ena od prednostnih nalog pri navezavi stikov med državama in da bo tako tudi v prihodnje. Brez tega bi bila normalizacija vietnamsko-ameriških odnosov nemogoča... »Vojna travma je med narodoma stkala vez, ki je ni mogoče pretrgati, zato moramo pozabiti na pretekle dogodke in se posvetiti plodnemu sodelovanju v prihodnosti,« je dodal Christopher. Večina Američanov je pozdravila normalizacijo odnosov z Vietnamom, ki jo je prejšnji mesec napovedal ameriški predsednik Bill Clinton. To je bilo tudi zadnje dejanje akcije, ki jo je z omilitvijo prepovedi mednarodnih posojil Vietnamu leta 1993 in odpravo trgovskega embarga leta 1994 sprožil njegov predhodnik George Bush. Toda več tisoč vietnamskih veteranov in njihove družine še vedno ne morejo preboleti prete-kosti, saj so prepričani, da Hanoj ni storil dovolj, da bi izsledil še 2200 pogrešanih Američanov. V vojni je izgubilo življenje tudi več kot dva miljona Vietnamcev, usoda mnogih od njih pa bo bržkone za vedno ostala uganka. Združene države upajo, da bodo po prvi izgubljeni bitki na tem območju zdaj dobile drugo, in sicer bitko za čimvečjo udeležbo na tem obetavnem azijskem trgu. Carol Giacomo / Reuter Ameriški državni sekretar VVarren Christopher in vietnamski zunanji minister Ngujen Manh Cam ^USPEŠNA OFENZIVA ZA OSVOBODITEV ZASEDENIH OZEMELJ Nad simbolom srbskega upora je zavihralo »šahovnica« ZAGREB (Reuter, dpa, D. P.) - Hrvaška vojska je včeraj dopoldne vkorakala v Knin in na mestni trdnjavi izobesila dvajse-toietrsko hrvaško zastavo. Kjub nevarnosti srbskega maSCeva-nia je na ulice vseh hrvaških mest prihrumelo več tisoč ljudi, ki se v solzah objemali in poljubljali. Po štirih letih je simbol srbskega upora konCal v hrvaških rokah. Hrvaške sile so 36 ur po začetku ofenzive za osvoboditev zasedenih ozemelj popolnoma razbile enote srbskih upor-mkov. Ti so jih skušali zausta-vjti s topovskim obstreljeva-njem civilnih ciljev v Sisku in Karlovcu, najhuje pa je bilo v vzhodni Hrvaški. Iz bosanskih oporišč so na Vinkovce izstrelili veC kot 700 topovskih izstrelkov, od katerih so nekateri zadeli tudi Osijek, Hrvati pa so »povozili« Srbe na jugu. Po zasedbi Knina, ki ni nudil pričakovanega odpora, so pripa- PORTRET Franjo Tudman je dobil najpomembnejšo bitko ZAGREB - Franjo Tudman, nekdanji general JLA, ki je pozneje postal zaveden Hrvat, je v petek začel svojo najpomembnejšo bitko. Svoji vojski je ukazal, naj napade uporne krajinske Srbe, ki so si nekatere predele Hrvaške prisvojili že leta 1991, ko se je Hrvaška odcepila od Jugoslavije. Tudman si že od hrvaške neodvisnosti prizadeva, da bi se njegova država priključila zahodnoevropskim državam, toda Zahod je njegove pobude zavračal zaradi omejevanja svobode tiska, poročil o nezadostnih pravicah manjšin in hrvaških osvajanj Bosne leta 1993 in 1994. Tudman se je izognil ukrepom Združenih narodov in z bosansko vlado podpisal mirovni sporazum, ki je pripeljal do ustanovitve hrva-sko-muslimanske federacije. Tako ozemlje pod nadzorom bosanskih vladnih sil lažje odbija napade bosanskih Srbov. Za izvajanje gospodarskih reform je dobila Hrvaška tuja posojila in se začela povezovati z Evropsko unijo. Tudman je pred nekaj meseci s svojo odločitvijo, da bo Hrvaška odrekla gostoljubje mirovnim silam ZN, vznemiril velesile. Svoje grožnje sicer ni izpolnil, njegova vojska pa je le osvobodila del hrvaškega ozemlja v vzhodni Slavoniji. Mednarodna skupnost proti Hrvaški ni uvedla ukrepov, ker so zahodni diplomati poudarjali, da je hrvaška vojska osvobodila svoje nekdanje ozemlje. Tudman se je odločil, da bo ukrepal, saj so mirovne sile le varovale ozemlje, ki so ga osvojile srbske sile. Ker priljubljenost njegove stranke HDZ pada, Tudman pričakuje, da bo njegova odločitev vplivala tudi na izid volitev prihodnje leto. Hrvaški predsednik Tudman se je rodil 14. maja leta 1922 v Zagrebu. Med 2. svetovno vojno je bil partizanih, vendar je zaradi srbske nadvlade v povojni Jugoslaviji leta 1961 kot general-major izstopil iz JLA in opravil doktorat iz zgodovine. Zaradi nacionalistično obarvanih zamisli so ga dvakrat zaprli. Na političnem prizorišču se je vnovič pojavil pozneje -ustanovil je Hrvaško demokratično zvezo (HDZ), ki se je v Času po Titovi smrti zavzemala za hrvaško neodvisnost. Leta 1990 je HDZ na prvih svobodnih volitvah po tridesetih letih prevzela oblast na Hrvaškem. Junija leta 1991 se je Hrvaška odcepila od Jugoslavije, uporna srbska manjšina pa je s pomočjo jugoslovanske armade v šestmesečni vojni prevzela nadzor nad skoraj tretjino hrvaškega ozemlja. Na Hr-yaskem so začele delovati različne stranke. Tudman je začel uveljavljati zakonitosti tržnega gospodarstva. Hrvaški ugled se je v svetu zmanjšal zaradi onemogočanja delovanja opozicije in oživljanja simbolov fašističnega režima iz let od 1941 do 1945. Z opravičilom Zidom zaradi hrvaške fašistične preteklosti in Podpisom mirovnega sporazuma z bosansko vlado si je Tudman v svetu pridobil izgubljeni ugled. Mark Heinrich/Reuter dniki ZN na ulicah porušene krajinske prestolnice našteli veC deset trupel. Od Knina se je Hrvatom odprla pot do Rajkoviče, kjer so se združili s svojimi muslimaskimi zavezniki, ki skušajo prebiti srbski obroč okoli BihaCa. Preden so Hrvatje večji del svojih enot usmerih proti najmočnejšemu vojaškemu oporišču srbske paradržave Slunju, so osvojili tudi GraCac, nato pa ob 18. uri Se Benkovac, od koder so uporniki Štiri leta obstreljevali Zadar. Hrvati so na nekaterih mestih že dosegli mednarodno priznane meje z Bosno in Hercegovino. Srbske položaje sta v samoobrambi napadla tudi dve Natovi letali, ki sta zašli v radarski snop uporniškega protiraketnega sistema. KrajiSniki so svoja letala že pred tem iz zloglasnega letališča Udbina umaknili v Banja Luko, kamor se zgrinja tudi 30 tisoč srbskih beguncev. Hrvatje med ofenzivo niso bili pozorni na opozorjene enote mirovnih sil Združenih narodov, ki so izgubile tri pripadnike, več pa jih je bilo ranjenih. Niso jih zaustavili niti pozivi mednarodne skupnosti, ki je vnovič pokazala svojo neenotnost. Tradicionalna srbska zaveznica Rusija je za hrvaške uspehe obtožila Zahod, ki »ni pravilno ocenil vojaške priprave Zagreba«, ur zahtevala takojšnjo posredovanje v konfliktu. »Nobene vojaške rešitve ni,« je odvrnil nemški kancler Kohl, »rešitev je treba poiskati v pogajanjih. Čeprav se zdi položaj brezupen, moramo izkoristiti vsako politično možnost za mir.« Varnostni svet Združenih narodov je izrazil obžalovanje zaradi ofe-nizive in pozval, »naj se takoj prekinejo vse vojaške dejavnosti.«. Posebno skrb so posvetih civilistom in od vojskujočih strani zahtevali, naj v celoti spoštujejo njihove človekove pravice. Hrvaško ofenzivo je najostreje obsodila tudi Avstrija. Kancler Vranitzky je posebno kritiko namenil Kohlu in ameriškemu predsedniku Clintonu, ki tiho dopuščata, da Hrvatje s silo rešujejo krizo. »Neverjeten škandal je, da skušajo tisti, ki imajo moc, izkoristiti nastale razmere,« je izjavil. Osupla hrvaška diplomacija je zahtevala, naj se mirovni posrednik Bildt opraviči za izjavo, v kateri je hrvaškega predsednika označil za vojnega zločinca... Drugače so se odzvali v islamskih državah, kjer z navdušenjem sprejemajo hrvaške uspehe. »Srbi niso dali nobenega povoda, da bi lahko sočustvovali z njimi,« je izjavil egiptovski zunanji minister Amr Musa in opozoril na njihove zločine nad muslimani v Bosni. »Kdor ubija, je slejko-prej ubit.« ______KRONOLOGIJA_______ Štiri leta vojne na območju nekdanje Jugoslavije 1990: Slovenija in Hrvaška izpeljeta prve demokratične volitve. Oblast, ki jo prevzamejo nove parlamentarne stranke, da jasno vedeti, da je njihov cilj odcepitev ali razdružitev jugoslovanske federacije. 1991: 25. junija Slovenija in Hrvaška razglasita svojo neodvisnost. Takoj po tej razglasitvi se v Sloveniji začne spopad z JLA, na Hrvaškem pa pride do spopadov med policijo in upornimi Srbi. Med 3. in 5. decembrom Nemčija prevzame vodstvo EU in kancler Kohl javno obljubi, da bo Nemčija priznala Slovenijo in Hrvaško. 16. decembra se države Članice EU odločijo, da bodo priznale vse tiste države na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki bodo zadovoljile standarde zaščite osnovnih človekovih in manjšinskih pravic. 19. decembra uporni Srbi na Hrvaškem razglasijo neodvisnost svoje nove države, Republike srbske Krajine, ki zasede kar tretjino hrvaškega ozemlja. 21. decembra bosanski Srbi izvedejo neuraden referendum, na katerem izglasujejo, da se ne želijo razdružiti z Jugoslavijo, zato razglasijo svojo državo, Republiko Srbsko. 1992: 3. januarja ZN doseže premirje na Hrvaškem ter postavi 14 tisoC modrih Čelad na razmeji- tveno Črto med Krajino in Hrvaško. 3. marca bosanski Hrvatje in Muslimani izglasujejo neodvisnost BiH na državnem referendumu, ki ga bojkotira srbsko prebivalstvo. 6. aprila EU prizna Bosno, medtem ko se boji med bosanskimi Srbi in vladnimi enotami razširijo. Srbi začnejo z krvavim obleganjem Sarajeva. 1993: 13. aprila Nato začne z nadzorom zračnega prostora BiH, kjer so z resolucijo Varnostnega sveta ZN prepovedani vsakršni bojni poleti. Junija tega leta Nato prvič ponudi svojo vojaško pomoC mirovnim silam v BiH. 1994: 29. marca ZN podaljšajo mandat mirovnim enotam na Hrvaškem. 4. avgusta se ZRJ odloči, da bo prekinila vse politične in gospodarske odnose z bosanskimi Srbi. 1995: 20. marca bosanska armada začne splošno ofenzivo na srbske položaje. 1. maja hrvaška vojska v bliskoviti akciji osvobodi zahodno Slavonijo. 26. maja se v Bosni razvije resna kriza mirovne operacije ZN, ko Srbi zajamejo 350 modrih Čelad za svoje talce in izsiljujejo mednarodno skupnost. 11. julija bosanski Srbi zavzamejo varovano območje ZN, muslimansko enklavo Srebrenico, zato Nato 1. avgusta zagrozi Srbom z vseob-sežnimi bojnimi letalskimi akcijami. Dubrovniški otroci so večji del ofenzive preživeli v zaklonišču (telefoto: AR) Pripadniki hrvaških mehaniziranih enot so osvobodili Knin H ANALIZA Zahod in vojaška sreča na hrvaški strani ■ za zdaj Zahodni vojaški strokovnjaki, ki opazujejo in presojajo hrvaško vojaško akcijo v Kninski krajini, Se niso povedali zadnjega mnenja. Mnogi so presenečeni, da se je Hrvatom posrečilo tako hitro zavzeti Knin, prestolnico upornih Srbov, zato napovedujejo, da se bo srbska vojska v sosednjih bosanskih pokrajinah prerazporedila in vrnila udarec. Drugi menijo, da je za Srbe končno nastopil trenutek soočenja s kruto resnico. Njihova vojska v Bosni in na Hrvaškem naj bi bila že nekaj časa prešibka za ohranjanje tako velikega zasedenega ozemlja. V Bosni naj bi resnični srbski položaj prikrivali še večja šibkost bosanske vojske in bližina meje s Srbijo, od koder so pri bojih za Srebrenico po podatkih ameriških obveščevalnih služb priskočili na pomoC vojaki Jugoslovanske armade ter napol zločinski, napol vojaški Arkanovci in podobni. Kninska krajina pa je daleč od srbske domovine in vojske. Ce zadnje besede držijo, hrvaška vojska ne bo imela zelo težkega dela, dokler bo pustila pri miru ozemlja, ki so jih Srbi zasedli v Slavoniji. Nenavadno pomirljiva drža srbskega predsednika Slobodana Miloševiča nakazuje, da ne bo tvegal Se hujšega nezadovoljstva velikih sil, ki bi ga doletelo, Ce bi hrvaškim Srbom poslal na pomoč kaj manj običajnega od orožja in vojaških svetovalcev. Čedalje bolj očitno je, da med srbskim in hrvaškim predsednikom vlada tihi sporazum »ti meni Knin, jaz tebi Slavonijo«. Najpomembnejše vprašanje pri tem hrvaško-sr-bskem sporazumu pa je, ali ga bo lahko doslej vsemogočni Miloševič zagovarjal pred svojimi prebivalci. Ce bodo v Srbijo pridrli tisoči obupanih beguncev, bodo javno mnenje, generali in skrajneži morda zahtevali akcijo. Slobodan Miloševič je bil doslej virtuozen pri vsiljevanju svojih političnih preobratov, toda morebitni do- končni poraz hrvaških Srbov - ali vsaj tiste tretjine, ki se je leta 1991 utaborila v Kninu - bo prizadel ugled tudi tako vrhunskega političnega transvestita. Z dokončnim padcem Krajine bi program srbske nacionalne združitve, s katerim se je povzpel na absolutno oblast Slobodan Miloševič, utrpel doslej najhujši poraz. Kje je Sele Kosovo, Ce ne bo mogoCe ubraniti Knina in zahodne Bosne? Beograd Čakajo v prihodnjih dnevih in tednih hudi politični boji, ki se že nakazujejo v političnih obračunih med bosanskimi Srbi. General Mladič, po novem samo vojaški svetovalec Radovana Karadži-Ca, naj bi bil veliko bližje srbskemu predsedniku. Ce to drži, Karadžič na svojo roko napoveduje pomoC krajinskim bratom. Položaj na bojišču Se zdaleč ni vse. Na usodo Kninske krajine bodo poleg političnega dogajanja v Beogradu vplivali tudi tihi spopadi med svetovnimi prestolnicami. Ob hrvaški akciji se je namreč Se enkrat razkrila Črta, ki v razumevanju balkanskega konflikta ločuje ZDA in Nemčijo od Velike Britanije, Francije in Rusije. Za zdaj prevladujeta VVashington in Bonn. Čeprav je hrvaška vojska (po včerajšnjih podatkih) ubila danskega in dva Ceska pripadnika mirovnih sil OZN, se je generalnemu sekretarju Butrosu Galiju posrečilo organizirati samo medel odgovor varnostnega sveta. Ameriška letala z letalonosilke Roosevelt v Jadranskem morju pa so v imenu vojaške zveze Nato napadla srbske radarje in ne hrvaških migov. Mednarodna podpora Zagrebu pa se utegne spremeniti, Ce bodo vojaške akcije preveč krvave ali premalo učinkovite. Tudi najbolj prepričani zagovorniki pravice narodov nekdanje Jugoslavije, da se branijo pred mogočno srbsko vojsko, se morajo zagovarjati pred svojo javnostjo. Barbara Kramzar TUDI POLITIKI ODHAJAJO NA DOPUST Prodi dobro ocenjuje delo Dinijeve vlade Ripa di Meana spet napada tajnika DSL D'Alemo RIM - Italijanski politiki odhajajo na dopust (poslanska zbornica in senat bosta zaprta do prvih dni septembra), med katerim se bodo najbrž tudi pripravljali na septembrske dolžnosti. Ministrski predsednik Lam-berto Dini se je skupno s pristojnimi ministri vsekakor že lotil oblikovanja finančnega zakona, njegova vlada pa je bila včeraj deležna pohval in priznanja levosredinska kandidata za premierja Romana Prodija. Bivši predsednik IRI je mnenja, da je Dini začel učinkovito in uspešno sanirati državne blagajne, kar že blagodejno vpliva na gospodarsko situacijo, ki se približuje standardom najbolj razvitih industrializiranih držav. Sedaj se bo treba po Prodijevem mnenju odločno lotiti boja proti naraščanju inflacije in za ekonomski razmah Juga, ki žal še dalje močno zaostaja za severnimi deželami. Pri tem bo treba skleni- ti nov družbeni sporazum z delodajalci in s sindikati, ki bo moral zaobjeti tudi davčno in zdravstveno politiko. Dopustniško razpoloženje pa ni umirilo voda v levosredinski koaliciji, kjer se marsikdo zelo otepa morebitnih jesenskih volitev. Mednje sodi koordinator Zelene liste Carlo Ripa di Meana, ki v intervju tedniku Epoca očita tajniku DSL Massimu D’Alemu, da se ne more na noben način otresti stare komunistične tradicije. V pogovoru ne manjka pikrih pripomb na račun Dinija in Prodija ter laskavih ocen o delu Bettina Craxija, ki je po mnenju voditelja zelenih gojil zelo ambiciozne in pozitivne politične načrte, ki pa jih je na koncu sam skvaril. Jesenskim volitvam nasprotuje tudi Krščansko-demokratski center, ki svari pred nevarnostjo sporazuma med DSL, Prodijevo Oljko in Stranko komunistične prenove. »Odpokličite ambasadorja« RIM - Stranka komunistične prenove zahteva, naj Italija - sporazumno z vsemi državami Evropske zveze - takoj odpokliče svojega ambasadorja v Zagrebu. Alfio Nicotra, ki v strankinem vsedržavnem vodstvu odgovarja za vprašanja miru in razorožitve, je mnenja, da je Hrvaška z napadom na skrbsko Krajino grobo kršila mednarodno pravo in tudi vse sporazume z OZN o zaščiti nedolžnega civilnega prebivalstva. Nicotra je trdno prepričan, da se za nedavnimi Tudjmanovimi vojaškimi potezami v Krajini skrivajo ZDA in da je Hrvaška - podobno kot Mladič in Karadžič v Bosni - ubrala pot etničnega čiščenja svojega ozemlja. Andreotti branil Bonifacija Vlil. ANAGNI - Giulio Andreotti se je šel včeraj gledališkega umetnika. V okviru Festivala Fiuggi Platea Europa je nastopil v dramatiziranem prikazu zgodovinskega spora med Sciarrom Colonno in Bonifacijem Vm., torej med cerkveno in posvetno oblastjo. Dosmrtni senator ter mnogokratni krščanskodemokratski predsednik vlade in minister je pred razsodiščem branil papeža, na stran Colonne pa se je postavil zdajšnji podpredsednik senata Romano Misserville iz vrst Nacionalnega zavezništva. Razsodišče je dalo prav Andreottiju. Pardon: papežu, se pravi tezi, da posvetne in cerkvene oblasti ne gre ločevati. Filipa IV., ki je hotel Bonifacija odgnati v Francijo, je Misserville primerjal s Silviom Berlusconijem, saj je ravno tako kot magnat iz Arcoreja izdeloval svojo strategijo na podlagi mnenjskih raziskav. SARDINIJA / ENA UMRLA, DRUGA V KOMI Sodni epilog utopitve sestric Dežurna zdravnika v Carbonii naj bi bila odrekla rešilni avtomobil CAGLIARI - Življenje 13-letne Alessandre Carte, ki je v soboto tvegala utopitev skupaj z 10-letno sestrico Eleonoro, ki pa ji ni bilo pomoči, je še vedno na nitki. Deklici sta šli k morju (v kraju Santa Caterina, 90 km od Cagliarija) z očetom, ki je ribaril in vzel s seboj vseh svojih enajst otrok. Elelonora in Alessandra nista znali plavati in ko ju je oče zagledal pod vodo, je sprožil alarm in poklical rešilca v bližnjo bolnišnico. Tam pa so mu pomoč odrekli in tako so deklici prepeljali v bolnišnico z osebnim vozilo, vendar je bilo za malo Eleonoro že prepozno. Alessandrino srce, ki se je medtem ustavilo, so sicer uspeli oživiti, vendar si zdravniki ne upajo izreči prognoze, saj ne morejo vedeti, kakšno škodo so utrpeli možgani. Za zdaj je deklica v globoki komi, s tragično zadevo pa se je začelo ukvarjati sodstvo v Cagliariju, ki je odprlo dve preiskavi, prvo o nesreči sami, drugo pa na račun zdravnikov na oddelku za hitro pomoč v bolnišnici Sirai v kraju Carbonia. Rešilni avtomobil naj bi bila namreč očetu obeh deklic odrekla zdravnika Ubaldo Bigio in Paolo Sa-ragat, ki sta zdaj obdolžena, da nista nudila pomoči. V njim zagovor se je včeraj oglasil sanitarni direktor bolnišnice, ki pravi, da zdravnika nista zavrnila pomoči, ampak da sta svetovala, naj oče za prevoz raje telefonira v SanfAntioco, ki je veliko bližji mestu nesreče od Carbonie, da bi tako prihranili dragocene minute. Administrativno preiskavo o tej tragediji je medtem napovedal tudi predsednik sardinske deželne vlade. AFERE / PO (NEZANIKANEM) PISANJU TEDNIKA CUORE Hišni pripor za Vrta Gnuttija? RIM - Hišni zapor za ligaša Vita Gnuttija, ministra za industrijo v lanski Berluconijevi vladi? Novico, ki jo je v petek anticipiral satirični tednik »Cuore«, ni včeraj nihče potrdil, a niti zanikal. Po pisanju tednika naj bi bil zahtevo po hišnem priporu za Gnuttija podpisal javni tožilec Pietro Giordano in jo naslovil na ministrsko sodišče, razlog za kazenski ukrep pa naj bi bile domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih nekdanji ministri za industrijo (in z njimi še vrsta podtajnikov in vladnih funkcionarjev) zagrešili pri podeljevanju odškodnine za gradnjo jedrskih central v Montaltu di Castru in Trino 2. Kot znano, je gradnjo elektrarn leta 1987 ustavil protjedrski referendum, Enel in druga zakupniška podjetja pa so zahtevala odškodnino za opravljeno delo. Satirični tednik je v včerajšnji številki »primeru Gnutti« posvetil obširno poročilo, v katerem navaja, da je bivši minister obdolžen zlorabe službenega položaja, ker da naj bi podpisal izplačilo odškodnine kljub nasprotujočemu mnenju računskega sodišča in državne advokature. NOVICE VČERAJ POPOLDNE V ČELNEM TRČENJU Bossija pozval na dvoboj MANTOVA - »Priči že imam, borca iz Salojske republike,« je zapisal lombardijski koordinator fašističnega MSI, grof in bivši padalski častnik Massi-miliano Molim di Vallibona v brzojaviti, naslovljenih senatu in »severnemu parlamentu«, s katerima poziva vodjo Severne lige Umberta Bossija na dvoboj. Zakaj? Ker ljudi vsevprek zmerja z besedo fašist in »to sveto besedo blati«. Bossi lahko sam izbere orožje... Na Jadranu ni preplaha ANCONA - Trajekti med Ancono, Zadrom in Splitom redno vozijo in ni nanje nobenega navala zaradi balkanske vojne preplašenih letoviščarjev, nekaj rezervacij za potovanje v Dalmacijo pa je le bilo preklicanih. Na letališču Falconara je pristal airbus 320, ki bi moral peljati v Ljubljano potnike iz Hrvaške, ne ve pa se, če turiste ah pribežnike. Miran in llaria le nista pozabljena RIM - Parlamentarna komisija, ki raziskuje ozadje uboja televizijcev Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina v Somaliji, bo oktobra v Nairobiju ah Asmari zaslišala »hiperpriči« Giancarla Marocchina in Omarja Mu-gneja. Marocchino je italijanski podjetnik, ki nadzoruje tovorni promet s kamioni v Mogadišu in je prvi prišel na kraj umora, Mugne pa je solastnik podjetja Shipco, ki vzdržuje floto ribiških ladij in je osumljeno trgovanja z orožjem, o čemer je Alpijeva hotela poročati. Odpustili so jih, ker so vpisane v sindikat TERNI - Neko podjetje za čiščenje je odpustilo iz službe že vsaj šest čistilk samo zato, ker imajo sindikalno izkaznico. Čistilke niso imele nobenega zavarovanja in so v bistvu delale na črno. Smrtna žrtev in ranjeni pri Codroipu Nesreče in kolone po vsej Italiji VIDEM - Včerajšnja poročila z italijanskih cest govorijo o nekaterih hudih zastojih in incidentih, ki so terjala tudi človeške žrtve. Tako je v popoldanskih urah pri Codroipu prišlo do čelnega trčenja med španskim kamperjem ter avtomobilom iz Tržiča, v katerem je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni in so ju odpeljali v bolnišnico. Podatkov umrlega niso sporočili, ker morajo prej obvestiti sorodnike, ranjena pa sta bila voznik, 50-letni Paolo Calliga-ris iz Tržiča ter 45-letni Nevio Baldusso iz Turjaka. V nesrečo je bil vpleten tudi motociklist, 30-letni Giovanni Ver-solato iz San Vita al Taglia-mento, ki pa se je le lažje poškodoval, a povsem nepoškodovani so bili španski turisti, ki so bili namenjeni proti Vidmu. Zal se je v naši deželi pripetila še ena nesreča s smrtnimi posledicami. Pri Fratta di Ganeva je izgubil življenje 19-letni Diego Borgato, doma iz Sacileja. S svojim motornim kolesom se je mladenič, ki je služil vojaški rok v Huminu, smrtno ponesrečil nedaleč od Fratte di Ganeva: izgubil je nadzor nad vozilom in zapeljal v neka vhodna železna vrata. Bil je na mestu mrtev. Hujša prometna nezgoda, a na srečo brez smrtnih žrtev, se je pripetila v jutranjih urah na »avtocesti sonca«, pri kraju Magliano Sabina, kjer se je tovornjak zaletel v avtobus, v verižno trčenje pa je bilo vpletenih še šest avtomobilov. Težje sta bila ranjena šofer in spremljevalec v tovornjaku. Osa pa je zakrivila smrt 45-letne Rite Benvenuto, matere dveh otrok. Zenska je bila namenjena po nakupe, ko jo je s tovornim vozilom povozil 37-letni Donato Manna. »Začutil sem močno bolečino na obrazu in nisem več videl ceste pred sabo,« je povedal Man- na. Kasneje so mu v bolnišnici ugotovili rano, ki mu jo je verjetno povzročila osa. O kilometrskih kolonah in večurnem čakanju pa poročajo iz Piombina: vrsta avtomobilov, ki so čakali na vkrcanje za otok Elba, je bila dolga kar petnajst kilometrov. Tudi pootniki za Sicilijo so na vkrcanje morali čakati več kot dve uri. Nič bolje ni bilo na avtocesti »A4« v smeri proti Benetkam: kolona je dosegla tudi 16 km, a zastoji so se pričeli pri Dolu (Benetke) in so se nadaljevali vse do izstopne postaje pri Mestrah. Promet je bil povečan tudi v naši deželi, in sicer na cestah proti turističnim krajem, vendar je bila čakalna doba pri Latisani (za tiste, ki so si izbrali plaže v Lignanu in Bi-bioneju) relativno kratka. Kilometrska kolona se je ustvarila na Trbižu, na izstopu proti Avstriji, ter pri izstopu pri Palmanovi. Zaplenili za devet milijard lir vredne sodobne umetnine RIM - Rimski karabinjerji so zaplenili 235 umetnin v vrednosti okrog devet milijard. Gre za dela sodobnih avtorjev, kupil pa jih je Giuseppe Parrella v času, ko je bil glavni ravnatelj ASST, državne ustanove za telefonsko službo. Bogastvo, ki ga je Parrella nabral od leta 1988 do 1993 z raznimi podkupninami, je znašalo okrog 70 milijard lir. Denar je bil na razpolago politikom »prve republike« in je bil na raznih bančnih računih v tujini. Zatem so ves denar prenesli na račun neke banke v Vaduzu v Liechtensteinu, a del so investirali v umetnine. Parrella je s preiskovalci začel sodelovati leta 1993, sad tega sodelovanja pa je 32 milijard lir, do katerih so prišli že junija letos. Sedaj je poskrbel, da so omenjene umetnine s tovornjakom pripeljali do Ventimiglie, kjer jih bodo zaplenili. BELJAK / TRADICIONALNO 2EGNANJE 50-LETNICA KULTURNE ORGANIZACIJE Tižačani so navdušili obiskovalce prireditve Med nastopajočimi tudi tržaška skupina Stu ledi ZSKD pripravlja pomembno slavje Prireditev bo septembra v dolinski občini Doprinos društev iz treh pokrajin FJK BELJAK - Beljak, drugo najveCje koroško mesto, je včeraj praznovalo svoj veliki praznik - tradicionalno Beljaško že-gnanje, ki je hkrati tudi oajvecji ljudski praznik na (avstrijskem) Koroškem. Prireditev, ki so jo letos priredili 2e dvainpet-desetic, je potekala v znamenju folklornih skupin iz prostora Alpe-Jadran. Zegnanje je zaključil slavnostni sprevod, kateremu je sledil Se veliki ognjemet. Kot v zadnjih letih je tudi letošnja prireditev Privabila blizu 50.000 obiskovalcev, rekordno Pa je bilo tudi število nastopajočih folklornih skupin: nad 3000 ljudi je sodelovalo pri sprevodu, tned njimi ne le skupine s Koroške in iz ostalih avstrijskh zveznih dežel, temveč tudi iz Furlanije-Julijske krajine (tokrat Prvič slovenska folklorna skupina "Stu ledi” in skupina "Refolo” 'iz Trsta) ter iz Slovenije, kjer ie po besedah organizatorjev interes folklornih skupin za udeležbo na taj prireditvi tako velik, da so morali tudi letos nekatere skupine potolažiti s povabilom na prireditev v naslednjem letu. Prireditve se je udeležil tudi tržaški župan Riccardo Illy, pozdravili Pa so tudi delegacije nekaterih obmejnih občin 12 Slovenije. Beljaški žu-Pan Manzenreiter je ob otvoritvi še posebej 'zpostavil povezovalni značaj te prireditve za o°ljše sožitje v prostoru Alpe-Jadran. Ivan Lukan Folikloma skupina Stu ledi med nedavnim nastopom TRST - Kljub počitnicam so v polnem teku priprave za praznovanje 50-letnice Zveze slovenskih kulturnih društev. Organizacija, ki združuje veCji del slovenske ljubiteljske dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini, je po vojni nekajkrat spremenila svoje ime, ohranila pa je svojo kulturno identiteto in kontinuiteto. Tudi povojnih 50 let delovanja nosi v sebi kulturno izročilo, ki sega v prejšnje stoletje. Pripravlja se torej praznik slovenske kulturne prisotnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Petdesetletnica označuje zareze med fašističnim mrakom in osvoboditvijo, ko je slovenska kultura lahko ponovno, Če- prav ne brez ovir in travm, spregovorila v javnosti brez sekire za vratom. Praznično proslavljanje in potrjevanje dolgoletnega dela bo potekalo 8., 9. in 10. septembra v dolinski občini. Organizatorji so predvideli tudi poseben veCer v Gorici, ki bo pozneje. Praznik bo govoril z jezikom kulture in umetnosti. Prvi dan prireditve, to je petek, 8. septembra, bo posvečen likovni, literarni in esejistični dejavnosti. Ogledali si bomo lahko odprtje slikarske razstave mlajših slovenskih slikarjev in fotografske razstave posvečene Saši Oti, sledila bo predstavitev knjižnih novosti treh slovenskih avtorjev, ki Danes slovesna posvetitev stolne cerkve v Pušji vesi VIDEM - Po 19 letih so slovesno odprli stolno cerkev v Pušji vesi, ki jo je opustošil potres maja in septembra leta 1976. Videmski nadškof, mons. Alfredo Baltisti, je že leta 1979 sklical odbor za obnovo cerkve, njegovo poročilo je naslednje leto osvojil minister za kulturo, leta 1986 so izdelali načrt, ki je bil zatem dokončno odobren. Slovesna posvetitev bo danes ob 18. uri, udeležile pa se je bodo številne cerkvene in posvetne oblasti, tako iz naše dežele kot tudi od drugod. MANJŠINSKA ZAŠČITA / STALIŽCE SKR O POTEZI SENATORJA BRATINE »Upati je, da bo Prodi osvojil osnutek« »Razprava bi se lahko pričela že pred meseci« - Magris dolguje Slovencem pojasnila TRST - Slovenski senator DSL Darko Bratina je v petek, kot smo poročali, vložil v senatu zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predlog je vsebinsko oblikovalo predstavništvo manjšine, podpisalo pa ga je vsega skupaj kar 62 senatorjev vseh političnih skupin, z izjemo Nacionalnega zavezništva in Berlusconijeve stranke "Forza Italia“. Med podpisniki zakonskega osnutka so tudi bije podpredsedniki senata in sicer Marcelo Staglieno, Michele Pinto in Carlo Rognoni. Slovenska komponenta Sbanke komunistične prenove nam je s tem v zvezi poslala naslednje sporočilo: »Predstavitev dogovorjenega zakonskega osnutka o pravicah naše narodne manjšine iz proceduralnega vidika ni tako pomembna, saj se zakonodajna doba bliža svojemu koncu. Navsezadnje bi se razprava o pravicah naše manjšine lahko pričela že pred meseci. V pristojni komisiji je namreč dogovorjeno besedilo zaščitnega osnutka predložila komunistična skupina že na začetku zakonodajne dobe, kakor tudi MSI (pozneje NZ) in goriški senator Romoli za gibanje "Forza Italia". Mučno zbiranje podpisnikov med senatorji drugih strank, predvsem pa umik podpisov tržaškega senatorja Claudia Magrisa in furlanskega senatorja Diega Carpeneda, priča predvsem o tem, kako zakoreninjeni so še pomisleki do priznanja manjšinskih pravic celo pri ljudeh, ki naj bi predstavljali odprtejše oblike laične in katoliške kulture. Kar zadeva nepričakovano zadržanje sen. Magrisa, pa komunisti in Slovenci nasploh čakamo na njegova pojasnila. Kajti izvoljen je bil z odločilno podporo slovenskih volil-cev in nam, Ce ne zaradi drugega, to pojasnilo dolguje takoj. Bojimo se namreC, da stopa tudi Magris na pot zagovarjanja "statusa quo” in ravnodušnosti do perečih vprašanj naše manjšine, kjer že prednjači bžaški župan Illy. Skupni zakonski osnutek so torej podrpli predstavniki skupin, do SKP do Severne lige, ki naj bi na prihodnjih volitvah nastopile v skupnem volilnem zavezništvu. Upati je, da bo torej postal del Prodijevega programa. Samo v tem primeru bo namreč ta poletna pobuda dosegla svoj prvi in najbrž edini uspeh«. jo bo popestril koncert skladb Ignacija Ote (ena izmed novosti bo njegova pesmarica). Sobota bo namenjena rock glasbi. Ob domačih skupinah bo nastopil si-ciljski ansambel Agri-cantus, ki uspešno deluje v priljubljenem toku sodobnih predelav etnične glasbe. Ansambel je izdal veC plošC ter nastopil na pomembnih koncertih v Italiji in Evropi. Gre za skupino, ki je bila deležna številnih priznanj mednarodnega občinstva. Izkupiček koncerta bo namenjen skladu Luchetta, D’Angelo, Ota in Hrovatin. Osrednja proslava bo v nedeljo, 10. septembra v Dolini, nastopili bodo pevski zbori, godbe na pihala, recitatorji in skupine, ki delujejo v sklopu ZSKD. Organizatorji so upoštevali vso deželno stvarnost, kar pomeni, da se nam obeta mogočna in razvejana prireditev. Predvideni so pozdravni nagovori, osrednjo vlogo pa bodo odigrali ljudje in skupine, ki sestavljajo mrežo naše ljubiteljske dejavnosti. O podrobnem programu, krajih dogajanja, nastopajočih in manjših presenečenjih bomo natančneje poročali. Vsekakor bo izvedba tako razvejane prireditve, praznika in proslave vljuCevala veliko društev in ljudi z mislijo na Čase, ko so podobne množične prireditve pomenile dokaz Človeškega in narodnega ponosa. Namen ZSKD je ohraniti zgodovinsko nit, ki se vije v prihodnost. ŽABNICE / PO USPEŽNI SEZONI SO SE PRI KULTURNEM DRUŠTVU PLANIKA LOTILI ZAHTEVNEGA PROJEKTA Večjezičnost v Kanalski dolini Posvet boso v oktobru pripravili skupaj s Slovenskim raziskovalnim inštitutom kanalska dolina 'Kulturni delavci Plani-iz Kanalske doline (Na fotografiji posnetek iz 2a-bnic) bodo letos imeli ze-|° malo časa za dopust. Fetosnjo sezono so na-^tec končali prav v teh oneh, ko se je iz Ankara- na vrnila skupina otrok, ki je bila v obmorskem kraju na študijskem letovanju. Ze v naslednjih dneh pa bodo zaceli s pripravami za pomembno pobudo, ki jo bo Planika izpeljala ob sodelovanju s Slovenskim razi- skovalnim inštitutom. Gre za prvi mednarodni posvet na temo »Večjezičnost na evropskih mejah: primer Kanalske doline«, ki ga bodo pripravili od 20. do 22. oktobra v kulturnem središču na Trbižu. Na njem bodo sodelovali izvedenci za narodnostna vprašanja iz raznih evropskih držav. Posvet zadobiva velik pomen, saj bo prvič, da se bo poglobljeno in celovito spregovorilo o vprašanju večjezičnosti v Kanalski dolini ter še posebej o prisotnosti Slovencev na tromeji. Kanalcani so v tej sezoni povsem uresničili zastavljene cilje in pripravili nekaj odmevnih pobud, ki so se zaCele s proslavo ob dnevu slovenske kulture. Med pomembnejšimi manifestacijami bi omenili tudi revijo pevskih zborov Koroška poje ter nadaljne-valne teCaje slovenščine in glasbenega pouka. Kot smo povedali, je kanalskih desetero otrok konec julija letovalo v Ankaranu. Malčke iz Kanalske doline je med letovanjem obiskala predsednica parlamentarnega odbora za manjšine Jadranka Sturm-Kocjan, ki se je pozanimala o zdajšnjem narodnostnem trenutku na tem območju. Povejmo še, da bodo pri kulturnem društvu Planika septembra izdali prvo številko informativnega glasila. Kar zadeva mednarodni manjšinski posvet, velja povedati, da so že sestavili okvirni program. Posvet se bo pričel v petek, 20. oktobra z uvodnim referatom prof. Vla-dimira Klemenčiča, sledili bodo posegi predstavnikov nemške, furlanske in slovenske skupnosti iz Kanalske doline. V petek bodo na trbiškem simpoziju spregovorili še Albina Necak-Luk iz Ljubljane (Večjezičnost: sožitje v sociolingvisticrii perspektivi), Robert Minih iz univerze v Bernu (Raba jezika in samozavedanje: nekateri razmisleki govorcev slovenščine v Kanalski in Ziljski dolini) ter Irena Sumi iz Ljubljane (Slovenski knjižni jezik v Kanalski dolini: uCenje in vzorci rabe). V soboto, 21. oktobra, pa bodo spregovorili An-ne Knudsen iz univerze v Kopenhagnu (Evropske etične in jezikovne skupnosti v socioantropolo-ški perspektivi), Andreas Mortisch iz celovške univerze (Proces nacionalne diferenciacije v Kanalski dolini in na področju home je do prve svetovne vojne), Karel Stuhlpfarrer iz dunajske univerze (Kanalska dolina med leti 1918-45) in Ernst Steine-cke iz univerze v Innsbrucku (Socialno-geo-grafske posebnosti v Ka- nalski dolini). V soboto popoldne bo na vrsti plenarno zasedanje, ki ga bo vodil sociolog Darko Bratina, osrednja poročila pa bodo iznesli Avguštin Malle iz Celovca, Emidij Susic iz Trsta in Janez Strgar iz Ljubljane. Nedeljski del simpozija bo namenjen obisku nekaterih znamenitosti Kanalske doline. Rudi Pavšič ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^ NOVICE Zaključni večer operetnega festivala Prihodnjo nedeljo se bo ob 21. uri v dvorani Tri-pcovich zaključil Mednarodni festival operete s koncertom, ki bo posvečen glasbi Franza von Sup-peja. Festival je tudi letos požel DOBER uspeh. Ker poteka stoletnica smrti dalmatinskega skladatelja von Suppeja, bosta na zaključnem večeru orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Alfreda Eschvveja izvedla nekaj njegovih najuspešnejših del. Naj med temi omenimo uverture Pesnika in kmeta, Lahke konjenice. Jutra, poldne in večera na Dunaju, pa tudi bogato antologijo najbolj znanih operet, kot sta Lepa Galateja in Boccaccio. Kot soh-sta bosta nastopila mlada itabjanska pevca: sopranistka Patrizia Ciofi in tenor Tommaso Randazzo. Sodelovati bodo tudi trije umetniki iz zbora Verdi: tenor Riccardo Rotta, bariton Nicolo Ceriani in bas Leonardo Palmigiani. »Fona Italija« nasprotuje parkirišču pod Trgom Unrla Berlusconijeva stranka spet izraža odločno nasprotovanje načrtovanemu podzemnemu parkirišču pod Trgom Unita, o katerem se v javnost govori in predvsem polemizira. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki ”Forza Italia" predlagati občinski upravi nekatere možne lokacije za nova parkirišča in sicer pod Rušim mostom, v bivši kinodvorani Filodrammatico in v bivšem državnem arhivu. Zeleni pozdravljajo sklepa o bolnišnicah Deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina ugodno ocenjuje konec postopka za obnovitev glavne bolnišnice in za razširitev bolnišnice na Kati-nari. Studijo za posodobitev obeh bolnišnic je izvedla deželna uprava v okviru (spornega) deželnega zakona o preustroju zdravstva, ki je povzročil hude polemike med potitičnimi strankami. Motociklist ranjen v trčenju z avtomobilom Sinoči med sedmo in osmo se je zgodila na Tigu Baiamonti prometna nesreča, v kateri je bil precej hudo ranjen mlad motociklist, ki se je z motorjem jamaha enduro silovito zaletel v avtomobil. Ob trku je nesrečnika vrglo kakih deset metrov daleč pod nadvoz, kjer je nezavesten obležal sredi vozišča. Motor ni bil kaj prida poškodovan in je za njegov odvoz poskrbela neka zasebna tvrdka, fanta pa so z rešilcem službe za nujne posege 118 hitro prepeljati v katinarsko bolnišnico. Za ime ponesrečenca in dinamiko nesreče nismo mogli pravočasno zvedeti. VOJNA / POROČANJE MEDIJEV Alaim v Trstu? Ta je pa dobra! Za milanski II Giorno meji FJK kar na Hrvaško - Kje so meje senzacionalizma? Italijansko časopisje in televizijski dnevniki so včeraj opisovali Trst skoraj kot predsobo balkanske klavnice. Skozi vrata naj bi se jasno slišalo pokanje pušk, bomb, granat, kot če bi bil Knin nekje med Lipico in Sežano. »Alarm v Trstu«: tako je včeraj na prvi strani naslovil časopis La Repubblica. V mestu naj bi veljalo skorajdka izredno stanje, s policijo, ki nadzira najvažnejše objekte iz strahu pred terorističnimi napadi. Mejni prehodi - tako poroča eden nejpomembnejših italijanskih dnevnikov - so skrbno zastraženi. Obrnili smo se na kvesturo. Prijazna telefonistka nam je povedala, da ob sobotah v uradih ni skoraj nikogar: celo odogovomi za protiterosticno obrambo naj bi bil na tedenskem dopustu. Res čudno, da v “trenutku krize in alarma” na kvesturi ni splošne mobilizacije! Dnevnik II Giorno poudarja kaos, ki je baje zajel mejne prehode zaradi množičnega vračanja italijanskih turistov v mirnejše domače kraje. “Kilometrskim vrstam” na mejnih prehodih med Italijo in Slovenijo posveča dobro polovico strani, opremljene s fotografijo in zemljevidkom. Tale zemljevidek je bolj ponesrečena zadeva. Prikazuje razpored mednarodnih vojaških sil na Jadranu, dokazuje pa pomanjkljivo izobrazbo avtorja, ki je očitno prezrl dejstvo, da Italija na vzhodu meji na Slovenijo, ne pa kar na Hrvaško. Kako je s temi mejami, smo se pozanimati pri dežumih na prehodih med Italijo in (vsaj do nadaljnega) Slovenijo. »Vse mimo,« so nam zagotoviti. Na Pesku so, v primerjavi z nekdanjimi sobotnimi kolonami, zabeležiti edinole znaten upad hrvaških kupcev, ki običajno prihajajo v Trst. Nobenega eksodusa v smeri Italije, nobenih pomislekov turistov, ki se odpravljajo čez mejo - pa naj bo v Slovenijo ali na Hrvaško (kot kaže fotografija, posneta v petek zvečer). Nemci in Avstrijci vprašajo, kako je “tam čez”, se spogledajo in nadaljujejo po programu. Na Škofijah je policist povedal, da pravi test za oceno položaja pričakujejo za danes. »Ob sobotah smo pač priča tradicionalni izmenjavi: nekateri odhajajo, drugi se vračajo. Nič izrednega. Kdor vozi v smeri Hrvaške nas vpraša, ali je vožnja priporočljiva. Kaj naj jim odgovorimo? Pogumni so, gredo... če bodo opaziti, da je položaj kočljiv, se bodo pac vrnili jutri (se pravi danes, op. ur.). Nedelja bo pravi test: če jutri ne bo eksodusa, pomeni, da je položaj miren.« Televizijski dnevniki so poročati, da je letališče v Ronkah poostrilo nadzor iz strahu pred terorističnimi napadi. »Seveda smo to storiti, pa ne zaradi Bosne ati Hrvaške,« so nam pojasniti odgovorni. »Nadzor smo poosbiti že pred davnim, to pa zaradi islamskih skrajnežev.« Tako torej Trst, predsoba balkanske vojne, doživlja svoje “alarmno stanje”. Ljudje se vsekakor ne pretepajo za mleko v prahu, kot so počenjali v času Zalivske vojne. Samo gledališče Verdi je preklicalo nastop orkestra, ki je bil predviden v Pulju za 12. avgust. Ge se temu pravi alarm... (MG) PO SINDIKALNEM DOGOVORU Privatizacija železarne brez alibijev Sporazum bodo preučili še na delavski skupščini »Zdaj pa res ni nobenega alibija veC za kakšno zavlačevanje,« nam je zatrdil nekdanji pokrajinski tajnik stanovske organizacije kovinarjev FIOM Waldy Catalano, ki je že dalj časa odgovoren za industrijska vprašanja pri deželnem tajništvu sindikata CGIL. S tem je tudi pokomentiral okoliščino, da so včeraj ponoCi na Združenju industrijcev končno vendarle sestavili osnutek sindikalnega sporazuma, ki bo zavezoval bodočega lastnika škedenjske železarne, da bo spoštoval pridobljene pravice uslužbencev AFS. V mislih imamo jeklarskega mogotca in svojčas še predsednika Confindu-strie Luigija Lucchini-ja, ki bo vodil tovarno kot večinski delničar družbe Servola (80%), medtem ko bo njegov manjšinski partner (20%) podjetje Bobnat traderjev Vittoria Mala-calze in Bruna Bolfa s sedežem v Švici. Po ravnokar sklenjenem dogovoru bodo 600 delavcev in uradnikov vpisati v režim mobilnosti in jih v razdobju enega leta spet redno zaposlili (150 jih pojde predčasno v pokoj), obenem pa vzeli v službo 200 mladih moči. Seveda se bodo o sporazumu z novim delodajalcem izrekli še sami železarji na skupščini, ki bo ta torek v tovarniški menzi. Pred uradnim podpisom listine, do katerega bo prišlo najpozneje v nedeljo, 20. avgusta, na ministrstvu za delo, hočejo pač sindikalisti izbojevati trdna jamstva glede doslednega izvajanja duha in črke dogovora. Ko bo enkrat razvozlan tudi ta vozel, bodo komisarji železarne Giampaolo de Ferra, Franco Asquini in Pino Fanchiotti lahko nemoteno podpisali kupoprodajno pogodbo z navezo Bolmat-Lucchi-ni. To naj bi se zgodilo do konca meseca; in če si ne bo kdo izmislil kakšnega novega alibija, bo dolgoletne dramatične zgodbe izpod Skednja zares konec. Zaslugo za to pa si bodo verjetno prisvojili tudi nekateri, ki so leta in leta stali ravnodušno ob strani, a se kar naenkrat zaceli oglašati takrat, ko je kazalo, da se bo železarski obrat le dalo rešiti. Gre za gospode in vrst obro-bnejših sindikalnih organizacij, prek katerih je politična skrajna desnica na vse načine skušala prodreti v srca delavcev ter jih odvrniti od osrednjih treh sindikatov. Kdo ima največjo zaslugo za uspešno spe-Ijavo kočljive zadeve, je seveda na dlani in to je posredno potrdil tudi sam Lucchinijev glasnik Massimo Romano. Kajti ko ne bi bili CGIL, CISL in UIL po siti razmer odigrali vloge, ki je bila na moč podobna vlogi politi-čno-institucionalnega subjekta, bi danes Trst verjetno žaloval za železarno. Drago Gašperlin Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Tret Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000'UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. TV A 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trem št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG RASIZEM NE POČIVA »Udarimo po delavcih iz bivše Jugoslavije...« V Trstu se vedno najde kdo, ki v "pravem trenutku" zahrbtno udari po šibje-ksih, naj bo iz nacionalističnih, rasističnih ali drugih vzgibov, ki seveda nimajo nič skupnega z omikanim soočanjem in trezno izmenjavo mnenj. Indipen-dentistično gibanje ”-Nord libero" je izkoristilo bližnja vojna dogajanja za pravo sramotno hajko proti delavcem iz Slovenije in Hrvaške (na Srbijo so pozabili, a jo očitno imajo v mislih), »ki so zelo hitro razpoznavni, ker se dnevno zbirajo na Garibaldijevem trgu«. Svetovalec Giorgio Marchesich se navezuje na težko situacijo v sosednjih državah in sprašuje župana Ricar-da Illyja, ali imajo vsi ti delavci veljavne dokumente, zakaj Občina pri opravljanju teh del ne privilegira domači-ne(!) in zakaj nihče ne naredi ničesar za odpravo množičnih pojavov "dela na črno". Vodja indipendenti-stov na koncu poziva župana naj vendarle nekaj ukrene proti pojavom balkanske mafije, »ki se širi vzporedno z že obstoječo politično mafijo«. V sporočilu "Nord libero" manjka še poziv, ki je vsekakor impliciten, policiji in karabinjerjem, da takoj izpraznijo Garibaldijev trg in da vse delavce iz držav nekdanje SFRJ (še boljše če je med njim kak ”vu cumpra" in mamilaš) kratkoma-lo izženejo iz Italije. Marchesichevo stališče bi si v drugih sredinah najbrž zaslužilo le molk in prezir. Zadeva pa je žal preresna, da bi jo obravnavali le kot izbruh skrajneža. S.T. ODMEVI NA VOJNO NA HRVAŠKEM Različna stališča o dogajanjih Mirovniki obsojajo Hrvaško - Zelena listaipozor na nacionaliste! Ofenziva hrvaške vojske v Krajini je tudi pri nas doživela precej različne odmeve. Medtem ko vsi po vrsti obsojajo neverjetne izjave hrvaškega predsednika o domnevnem italijanskem imperializmu, pa se nekateri sprašujejo o umestnosti hrvaške vojaške ofenzive, saj so mnenja, da bi Tudjmanova poteza labko imela neprevidljive posledice. Tako mislijo mirovniki "Združenja za mir", ki odločno obsojajo hrvaški napad na srbsko Krajino. Po njihovem mnenju gre za vojno dejanje, ki nima nobenih opravičil, za kar nosijo odgovornosti tudi zahodne države, ki tega niso znale ali hotele preprečiti. Hrvaška je ravnala neodgovorno, njena poteza bo oškodovala predvsem nedolžno prebivalstvo, ki beži iz vojnih žarišč. "Združenje za mir“ tudi obsoja srbsko maščevanje na hrvaška mesta. Ce Hrvaška ne bo takoj ustavila napada - menijo še mirovniki - si Zagreb zasluzi diplomatske in gospodarske sankcije, od tod poziv rimski vladi, da pritisne na Tudjmanovo vlado, da preneha z vojno. "Združenje za mir“ ocenjuje kot nore izjave hrvaškega voditelja o italijanskem imperializmu in poziva ljudi, naj protestirajo pri hrvaškem veleposlaništvu v Rimu (tel. in fax 06-32250242). Tudi deželni svetovalec Zelene tiste Paolo Ghersina obsoja Tudjmanove izja- ve o Italiji, ki so po njegovem naperjene predvsem proti italijanski manjšini v Istri in proti Istrskemu demokratičnemu svetu. Pri tem pa ne gre pozabiti - dodaja voditelj zelenih - na zadržanje nekaterih vidnih tržaških politikov, ne samo mi-sovcev, ki so do včeraj odkrito hvaliti srbsko politiko. Med njimi, kot rečeno nista samo Fini in Giacomelli, a tudi predsednik Trgovinske zbornice Donaggio, ki je v brk mednarodnemu embargu vseeno povabil Srbijo na tržaški velesejem. Tudi v tem primeru smo po Ghersino-vem mnenju priča političnemu oportunizmu tistih, ki so vse življenje posvetiti revanšizmu. Take in podobne situacije po njegovem le krepijo italijanske, srbske, hrvaške in slovenske nacionaliste, katerim se je treba zoperstaviti v imenu miru, sožitja, sodelovanja in razvoja, saj je "bosanski bakcil" stara evropska bolezen. Ghersina na koncu izreka priznanje predsedniku vlade Diniju in zunanji ministrici Agnellijevi za trezno, a odločno reakcijo na Tudjmanove besede, ki ne zadevajo toliko Italije, a predstavljajo "opozorilo" Istri, njeni avtonomiji in večkulturnosti. Izjave hrvaškega predsednika so obsodila tudi ezulska združenja, ki pozivajo mednarodno skupnost, naj obsodi ofenzivo v Krajini. BEGUNCI / VČERAJ PRISPELI V TRST LETTERE TRIESTINE Vsaj petnajst brezskrbnih dni Zakaj ni prodrla revija, ki spodbuja k razmišljanju o Trstu Mladi na letovanju v Albaredu in Carrari Uredništvo je povabilo bralce na pogovor o mesečniku Včeraj sta na tržaško avtobusno postajo s pre-aejšnjo zamudo prispeli 'ava skupini begun-Cev(Foto Balbi/KROMA) lz zbirnih centrov v Slo-Veniji in Srbiji. Njihova Pot se je nato iz Trsta nadaljevala v smeri Albare-da in Carrare, kjer bodo mladoletniki preživeli Petnajst dni brezskrbnih Počitnic. Starost mladih gostov §re od desetega do sedemnajstega leta. Krajši do-Pdst, ki bo tokrat že tretje eto zapored prekinil dol-8o životarjenje v begun-akih taboriščih, prireja ita-tjansko Vsedržavno zdru-5enje za solidarnostne po-nde v sodelovanju z al-medsko občino ih carrar- * sko sekcijo vsedržavnega ^druženja ARCI. »Otro-kom želimo nuditi mo-2n°st, da se vsaj kratek fas znebijo občutka, da so begunci - drugačni,« so Povedali odgovorni. Ph Trsta so najstniki Prispeli na avtobusih za-sebnega prevozniškega Podjetje, od-tu pa bodo P°t nadaljevali z vozili, ki jim jih je dalo na razpolago Obrambno ministrstvo. Prva etapa njihovega potovanja na italijanskih tleh bo Tržič, kjer bo nanje Čakala večerja. Po dolgih birokratskih tavanjih in utrudljivi vožnji bodo otroke sprejele družine in mladinski domovi, morje, eksurzije in igra z vrstniki. V Avditoriju Muzeja Revoltella je v petek, ob 22. uri uredništvo tržaškega mesečnika Lettere Triestine priredilo srečanje z bralci z namenom, da bi preverilo pravilnost poti, ki jo je revija ubrala. Kljub dokaj nenavadni uri se je v hladni dvorani zbrala tride-setica zvestejših bralcev, med katerimi je sedel tudi marsikateri elan skoraj štiridesetglavega uredništva in tako povsem prepustil nalogo predstavnikov glasila le štirim osebam: odgovornemu uredniku Pietru Cor-dari, njegovemu namestniku Francu Panizonu, Giacomu Costi in Vladi-mim Kosiču. Kot je povedal prof. Panizon - ki je z ostalimi neformalno sedel na ro- V INDUSTRIJSKI CONI PRI OREHU_______ Velika škoda v obratu Sitip Požarje zajel bale bombaža - Prišli celo gasilci iz Vidma in Gorice _ŽUPNIJSKA SKUPNOST Repentaborse pripravlja na praznik velikega šmarna Prazniki Velikega m ar n a so pred nami. Srednji prostor tega Praznovanja je že po sto-^etni tradiciji Repenta-0r- Da bo enako slove-in prijetno kot prej-®ja leta, so poskrbeli ^ani župnijske skupno- Fiovost letošnjega pra-Ztlovanja bo razstava in Predstavitev knjige v ^nameniti ”hiši na ska-p1 ’ srenjski hiši poleg cerkve. Za to priložnost i® bila temeljito obno-ijena s prostovoljnim jmnn. Svoja dela na te- Konec miljskega Poletnega pusta Drevi se bo zaprl za-st°r nad letošnjo izvedbo miljskega polet-nega pusta. V imenu ^stopajočih se bo poslovila godba »Bulli e Pope« s koncertom na na Trgu Marconi, ki °° ob 21. uri. mo Kras in Repentabor bodo razstavljali trije umetniki, dva domača Milan Bizjak s slikami in Mirko Guštin z deli v lesu, ter Pavel Ferluga prav tako slike. Razstava bo odprta od sobote, 12. avgusta, ko bo ob 20.30 odprtje razstave s priložnostnim kulturnim programom, do vključno 16. avgusta. Isti večer bo tudi predstavitev knjige Repentabor Paola Parovela pod pokroviteljstvom re-pentaborske občinske uprave in župnije. Knjigo je izdala založba Mladika. Na nedeljo, 13. avgusta v še predprazničnih dneh bo ob 17. uri srečanje za ostarele in bolnike. Ta dan še ne bo toliko ljudi in vsakdo bo lahko prišel tudi z avtom do cerkve. O samem prazničnem delovanju bo sporočeno v prihodnjih dneh. Tone BedenCiC Škode sicer dokončno se niso ocenili, vendar pravijo, da presega dve milijardi lir. Povzročil jo je hud požar, že tretji v zadnjih desetih dneh, ki je izbruhnil v skladišču tekstilnega obrata Sitip v industrijski coni pri Orehu, na levi strani ceste proti mejnemu prehodu pri Škofijah. Plameni so že predsino-Cnjim zajeli bale bombaža in so zaposlili gasilce iz Trsta, iz Milj, z Opčin, katerim so priskočili na pomoč celo kolegi iz Gorice in Vidma. Skupno jih je bilo vec desetin. Skladišče obrata je precej veliko, okrog 80x30 kvadratnih metrov, bale pa so zložene ena nad drugo (tudi po desed, dvanajst), bilo jih je okrog 2500. Zaradi ognja sta se podrla tudi strop in ena od sten, vendar ostali oddelki in stroji niso bili poškodovani. Včeraj so plamene pogasili, vendar domnevajo, da bo potrebno še precej časa, predno bodo vse bale znosili na prosto. Gre namreč za zamudne posege, ker-bombaž tli tudi po vec dni. Pravega vzroka ne- zgode niso še ugotovili, a domnevajo, da gre za samovžig. Tudi v prejšnjih dveh požarih, ki sta bila sicer bolj omejena, naj bi prišlo do samovžiga. Obrat Sitip, kjer proizvajajo bombažno blago in kjer imajo 130 zaposlenih, je sicer trenutno zaprt zaradi dopustov, tako da proizvodnja ne bi smela trpeti večje škode. Vodstvo namreč upa, da bodo do 21. avgusta, ko se bodo dopusti končali, obnovili zaloge, tako da bodo delo normalno nadaljevali. a PRIREDITVE DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ NABREŽINE priredi danes, 6. avgusta na športnem igrišču v Nabrežini PRAZNIK ob 20. uri nastop komika Bronzija in ples z ansamblom Adria Kvintet. TABOR '95 - Prosvetni dom v torek, 8. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave ČLOVEK IN ZEMLJA -OPENSKI JUS. Predstavitev Zoran Sosič, na večeru sodelujejo domači igralci z Utrinki iz starih na Opčinah. Priredil Drago Gorup. bu kamnitega privzdignjenega odra in ne uradno za mizo z mikorofo-ni, kar sicer ni izboljšalo akustike, je pa brez besed izpričevalo vzdušje neposrednosti, odprtosti, ki ga hoče revija uveljaviti - je mesečnik Lettere Triestine nastal p er poldrugim letom, tako da sedaj preživlja svoje drugo poletje. Doslej je zamenjal glavnega urednika, prvi je bil namreč Paolo Berti, in tudi zunanjo podobo, kar so narekovali ekonomski razlogi zaradi podražitve papirja. Pri njej sodeluje dokajšnje število predstavnikov tukajšnjega političnega in kulturnega življenja, vendar pa hoče biti brez kakršnegakoli predsodka odprta kar najširšemu krogu mnenj, zato je uredništvo posvetilo poseben pomen rubriki s pismi bralcev. Revija šteje 700 naročnikov, mesečno pa tiskajo 1.000 izvodov, od katerih jih veliko prodajo tudi v Tržaški knjigarni, saj imajo kar precej slovenskih bralcev. Mesečnik ima torej veliko pogojev za uspeh, vendar pa dosej ni doživela pravega zagona. Zakaj, se je vprašal prof. Panizon. Ker ni dovolj učinkovita, Članki so prijetni, korektno napisani, vendar jim manjka odločnosti, SCepec zlobe, da bi zbudili zanimanje in dosegli svoj namen, je temperamente iz občinstva odgovoril prof. Paolo Cendon, ki je sicer tudi sam stalni sodelavec. Na koncu pa so se prisotni vsi strinjali z oceno, ki jo je izrekel evropski poslanec Giorgio Rossetti: terminski pogoji, zaradi katerih med tiskanjem in izdajo mineta kar dva tedna, narekuejo reviji, da se posveti skrajni in natančni poglobitvi tem. (bov) □ OBVESTILA KRUT prireja od 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju (vpisovanje do 25. avgusta) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062, razen sobot, od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu zaprta do 31. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča. da bosta njeni po- POLETNO SREDIŠČE SKLADA MITJA ČUK v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. JESTVINE MEZGEC MEZljši filmski scenarij. 2 Jia filmskih delavcev, ' predseduje scenari Mše> je izbrala film»Bef P the rain«(Pred dežjer lr5 po našem mnenju n M moglo biti drugac Presunljivi in hkrati po bcni film o nemogoči fiubeznih in medcb Veških odnosih v mo-reCem, napetem, nemirnem okolju (kot kadar se Pripravlja na dež) stopnje-yailja etničnega ločevanja m sovraštva med Make-nonci in Albanci je bil v ®lcer kakovostni selekciji letošnjega festivala gotovo najzaslužnejši za nagrado. Poleg tega se je žirija odločila še za drugo, imenujmo jo kar tolažilno na-Sfado, najbrž predvsem z namenom, da bi spodbudili tudi italijanske ust-varjalce, saj je letos že butjic zapored šla prva nagrade v tujino. Posebno nagrado za “najboljši scenarij italijanskega filmskega prvenca” so podelili fiosalii Poiizzi, scenaristki (skupaj z Mariom Prospe-f/jem) in režiserki filma Anni ribelli”. V filmu, ki smo ga na gardu gledali smoei po nagrajevanju, je avtorica na osnovi lastne življenjske izkušnje posredovala zgodbo o mladi bCerki v Argentino izseljenih Italijanov, ki išče sv°jo identiteto. O sinočnjem slove-snem nagrajevanju, ki so Se ga udeležili razni ugledni filmski ustvarjal-oi. bomo še poročali. Tu ra)e posvetimo nekaj be-sed petkovemu veCeru, ko ie Prav s predvajanjem zmagovitega filma Pred dežjem letošnji festival Amidei dosegel višek. Mancevskijev film, ki je morda v današnjih dramatičnih dneh še aktualnejši kot pred enim letom, ko je izšel, je ganil in prevzel goriško občinstvo. Tudi razmeroma hladni Goričani, vključno s provincialnimi “predstavniki oblasti”, ki mislijo, da jim brezplačne vstopnice dajejo pravico, da zviška gledajo na filme in njihove ustvarjalce, so tokrat ostali prilepljeni na sedeže tudi po koncu filma. Gledalci so svoja Čustva sprostili v bučen, vecmi-nutni aplavz, ki se je spremenil v pravo ovacijo, ko je na oder stopil nosilec glavne vloge, igralec Rade Serbedžija. Predvideno je bilo, da bo odgovarjal na vprašanja občinstva, vendar igralec srbske narodnosti, ki se je v valu etničnega loče- vanja, opredeljevanja in sovraštva umaknil s Hrvaške in se je, prav kot protagonist filma, zatekel v London, tega ni zmogel. »Oprostite«, se je z rosnimi očmi opravičil občinstvu, »toda v teh urah, ko stotisoCi napadajo dvaj-settisoCe in ko jih bo jutri morda dvesto tisoč napadlo onih sto tisoč v neustavljivi spirali absurdnega nasilja, res ne morem odgovarjati. Zato brez besed, prosim. Raje vsi umolknimo, da bomo morda v tišini tudi tostran Jadrana slišali bobnenje topov.« Prisrčen aplavz je povedal, da je občinstvo razumelo to vsega spoštovanja vredno izbiro. Na sliki (Fotostudio Reportage) z leve: Rade Serbedžija s prijateljem, režiserjem Markom Sosičem, hčerko in predsednikom žirije scenaristom Agejem Nagrado “Sergio Amidei” za najboljši evropski scenarij je sinoči sprejel nosilec glavne vloge v Ulmu Pred dežjem (“Pri-ma della pioggia”), Rade Serbedžija, ki se je že v petek zvečer predstavil goriski publiki. Ob tej priložnosti Serbedžija, ki je hrvaški državljan srbske narodnosti, ni želel odgovarjati na vprašanja občinstva, ker so ga grozne novice, ki so tisti večer prihajale iz njegove rodne Hrvaške, hudo pretresle. Včeraj pa nam je v pogovoru z novinarji svoj pogled na jugoslovansko vojno objasnil in razložil, da po njegovem mnenju ni več povratka nazaj, v nekadnjo situacijo.»Krivci so politiki (Clinton je “falirani baseball igralec”, Eltsin “pijanec”, srbski voditelji so “norci”, Major “neopredeljivi stvor”), intektual-ci, ki so s svojimi nacionalističnimi izbruhi zanetili vojno Se pred razpadom Jugoslavije in mediji, ki so se poslužili svoje tehnologije zato, da so laži spremenili v velike narodne resnice.« Serbedžija ne vidi rešitve v tem konfliktu, po njegovem mnenju smo priča razpadu neke civilizacije. V noči med petkom in soboto so napadli mesto, kjer je Rade doraščal, Vinkovce. O vojni je kot pesnik pisal in piše veliko, o svojem mestu Vinkov-cih, pa je napisal, da bi jih branil, samo da ne bilo vse tako, kot je. »Sam nisem odšel na fronto braniti svojo domovino Hrvaško, ker nočem podpirati se- danjega fašističnega režima Tudjmana in njegove nacionalistične politike. Toda zame ni domovine zunaj meja Hrvaške in tudi zelo dobro vem, da sila, ki je razdejala nekdanjo Jugoslavijo, državo, ki sem jo imel za idealno, lahko zagreši enako škodo kjerkoli na tem svetu.« O svoji neopredeljenosti in o svojih, za hrvaški režim motečih izjavah pa je rekel: »Nisem se hotel bojevati niti proti notranjim, niti proti zunanjim sovražnikom. Jaz sem moral iz Zagreba, ker vsakič, ko sem stopil na cesto, je bil pravi škandal. Proglasili so me za nazaželjeno osebo v hrvaški državi in moral sem oditi. Oni, nacionalisti, so pravilno razumeli smisel vojne, kako obdržati oblast. S krvjo. Njihova oblast je krvava in krivi so vsi, ki ubijajo.« Druga nagrajenka je Rosaria Poiizzi za scenarij njenega prvenca “Anni ribelli”. Novico o uspehu je sprejela z velikim zadovoljstvom. »Nagradili so nas filmarji, ne publika ali kritiki, ampak tisti, ki zelo dobro poznajo ta posel. Nagradili so naš scenarij in to mi je še posebej pri srcu, saj je po mojem mnenju v italijanskem prostoru umetnost pisanja scenarija Se vedno premalo cenjena. To gre verjetno pripisati dejstvu, da nimamo prave filmske kulture. V šoli te učijo brati knjige in ne tudi filmov, saj so doslej imeli film le za narodno zabavo, ki ni vredna posebne pozornosti.« Sonce miru pred ljudskim vrtom Prav danes poteka 50-let od začetka obdobja jedrskega terorja, ki je legel nad človeštvo 6. avgusta 1945, ko je vojaško letalstvo ZDA spustilo atomsko bombo nad Hirošimo. Obletnice se bodo zadruga Maja in druge slovenske organizacije v Gorici spomnile danes ob 9. uri pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu z akcijo risanja “sonca miru”, ki bo na pločniku zasijalo kot opomin na jedrsko nevarnost in klic proti vsem vojnam, zlasti oni v Bosni. Hirošime se bodo z žalnim pritrkovanjem spomnili tudi ob 18. uri med tekmovanjem pritrkovalcev, ki ga v Podturnu prirejajo v okviru tamkašnje šagre sv. Roka. Poletni praznik ŠD Sovodnje V Sovodnjah se še nocoj in jutri nadaljuje praznik SD Sovodnje. Na njem so v prejšnjih dneh izbrali “lepotico SD Sovodnje”. Z naslovom se lahko ponaša 23-letna Erika Tomšič iz Sovodenj. Spremljevalki sta 18-letna Vanja Cemic in mlada Tiziana Bruno, ki je dopolnila petnajsto leto starosti. Tiziana je iz Sovodenj, Vanja stanuje v Gabrjah. Dekleta bodo izbirala lepotca Na gradu bo nocoj natečaj za izbiro “misterja Gorice”. Skupinica postavnih mladeničev se bo v veselje in užitek dekletom, ki sestavljajo žirijo, predstavila nocoj v disku na terasi grajskega obzidja. VeCer prireja agencija Altea, ki je predsinoCi priredila podoben izbor tudi v Novi Gorici. Trije najlepši z vsake strani meje se bodo 19. avgusta v Gra-dežu potegovali za naslov fotomodela leta. Slovenci na “agosto ronchese” V Ronkah že skoraj tri desetletja prirejajo niz prireditev z naslovom “Agosto ronchese”. Pobudnika sta društvo Pro loco in občina. Ob odprtju letošnjih prireditev je sodelovala tudi slovenska komisija pri Občini Ronke. Fant in dekle v narodni noši sta predstavila tipične slovenske jedi in pridelke. Tako so gostje lahko pokusili vino s Praprota (Kante), olje in med iz Doline in Doberdoba, pa seveda tudi domačo potico. Vse lepo opremljeno z dvojezičnimi nalepkami. Svoj prispevek k uspehu poletnih prireditev je dal tudi klekljarski krožek, ki deluje v okviru društva Jadro, ki ima na prireditvenem prostoru tudi svojo razstavno mizico in ki je k sodelovanju povabil tudi turistično društvo Idrija, kjer so, kakor znano, doma idrijske Čipke. Delegacijo je vodila gospa Marija Osredkar, ki je tudi med organizatorji idrijskega Čipkarskega praznika. RIM / NOV ODLOK VLADE Rešen spor o dajatvah INPS Goriška podjetja oproščena Predsednica Pokrajine Monica Marcelini je vce-rai v posebni noti za tisk Mrazila zadovoljstvo za-rsdi odloka, ki ga je v pe-tek odobril ministrski svet v Rimu in ki po dol-gotrajnih zapletih. konC-n° razrešuje dileme ok-r°g oprostitve plačevanja jahalnih dajatev zavodu AjPS za goriška podjetja, (ada je z novim od-°kom razjasnila, kako na) se točno tolmači zakonski odlok 451/1994, ki je predvide-Val oprostitev teh obvez-rresti. S tem v zvezi se je Problem pojavil zaradi restriktivnega tolmačenja, na osnovi katerega je goriška podružni-ca zavoda INPS zanikala veljavnost oprostitve in Podjetja terjala, naj iz-PMcajo vec kot 13 mi- lijard lir zaostalih obveznosti. S sedanjo rimsko odločitvijo je problem rešen, saj je vlada potrdila oprostitev plačila za goriška industrijska podjetja. Marcolinijeva poudarja, da je do pozitivne rešitve problema prišlo tudi zahvaljujoč se posegu ministra Frattinija in to prav po spornem sestanku 19. julija, ko je prišlo do znanega “incidenta” v Rimu med predstavnikom Pokrajine na eni in vseh drugih go-riških predstavnikov na drugi strani. Pokrajina si s tem seveda lasti zasluge za pozivino rešitev, za katero pa je treba resnici na ljubo povedati, da so si prizadevali v zadnjih mesecih tudi drugi gori ški predstavniki. GORICA / PROGRAM OBČINE Kako ovrednotiti grajsko območje Obnovitvena dela, razstave, nove dejavnosti in kulturna ponudba Valorizirati goriški grad in označiti ta zgodovinski center kot kulturno središče. S tem ciljem je občinski odbornik za kulturo Antonio Devetak predstavil včeraj nekatere kulturne načrte. Prenova grajskega obzidja se bo zaCela kmalu, tako kot ureditev kavarne v notranjosti obzidja, v programu je organizacija novih razstav za popestritev kulturne ponudbe. Decembra bodo odprli razstavo o zgodovinskem pomenu in razvoju gradu. Nabavili bodo posebne table, na katerih bo opisana vsaka dvorana v štirih jezikih (v italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini). V grajskem naselju želijo dati možnost posameznikom, da odprejo območju primerne trgovine, kot so male knjigarne, antikvariati, obrtniške delavnice itd. Poleg že znanih prireditev kot so folklorni festival, natečaj za violiniste Lipizer, zborovsko tekmovanje Seghizzi, filmski festival Amidei, gledališki festival Terzo-teatro, lutkovni festival, koncerti Jazz itd., pripravlja Občina za prihodnje leto še nekaj prireditev na gradu in v mestu. Nadaljevala se bo glasbena sezona “Gorizia armonica” z gotsko in srednjeveško glasbo, Alpe Jadran bo poskrbel za klasično, Folkest pa za etnično mednarodno glasbo. Ob vsem tem pa opažamo malo pozornosti mladim, saj npr. rock ali alternativna glasba skoraj ni bila omenjena. n KRONIKA / V STRUG! HUDOURNIKA TER H Zasilni pristanek Štirje avstrijski državljani, ki so včeraj popoldne leteli iz Celovca proti Portorožu, so bili zaradi okvare na turističnem letalu Cessna 182 prisiljeni k zasilnemu pristanku. Le veliki prisebnosti in spretnosti pilota se gre zahvaliti, da so se izognili tragediji. Pilot je namreč malo po 14. uri skoraj brezhibno izvedel manever zasilnega pristanka na produ hudournika Ter pri Versi. Pred tem je dal alarm nadzornikom poleta v Vicenzi, odkoder so klic na pomoč posredovali reševalcem na Goriškem. Kmalu se je na kraju zbrala množica gasilcev, policistov, karabinjerjev, bolničarjev. Na srečo nihče ni bil ranjen, letalo pa bo potrebno le revizije in manjših popravil na prednjem delu. SOLIDARNOST / KOORDINIRALA JO BO OBČINA Skupna akcija za pomoč Bosni Najprej denar za živila, nato zdravila V dvorani goriskega občinskega sveta se je v četrtek sestal Odbor za pomoč Bosni, da bi se dogovorili o izvajanju solidarnostnih akcij v pomoč tamkajšnjemu prebivalstvu. Sestavljajo ga predstavniki goriške in tržiške občine, pokrajine, Caritasa in vseh sindikalnih organizacij, povabilu pa so se odzvale tudi vse najvažnejše goriške gospodarske in družbene organizacije. V pretres so vzeli obsežen program akcij, vsi razpravljale! pa so še posebej poudarili potrebo po hitrem ukrepanju. Posamezne akcije bo koordinirala goriška občina (odgovorna oseba je občinski svetovalec Gian-luca Interbartolo), ki bo delovala kot stičišče vseh sodelujočih organizacij. Najnujnejše potrebe so živila, zdravila in higijen-ski pripomočki. Primarij glavne bolnice iz Tuzle je predstavniku odbora Walterju Papaisu, sicer sindikalistu CGIL, že naslovil seznam najnujnejših zdravil in sanitetnih pripomočkov. Z učinkovitim posegom v razpravo je na podlagi svojih večletnih izkušenj pri organiziranju pomoči znani pod-turnski župnik in direktor Caritasa Ruggero Di-piazza osredotočil debato na dve točki: najprej je potrebna nabirka denarja za nakup nekaj ton živil, tovor pa je treba z dobro organiziranim prevozom pripeljati do točno izbranega cilja (npr. okrožje Tuzle ali Bihača). S tem v zvezi je predlagal, da bi Gorica “posvojila” neko bosansko vas ali okraj, tako bi bilo delovanje lažje nadzorovano, hkrati pa bi bili posamezniki bolj motivirani za sodelovanje. Združenje trgovcev Ascom je v sodelovanju s Trgovinsko zbornico zagotovilo koordinacijo in reklamiziranje zbiranja živil v glavnih mestnih marketih. Družba Sdag je takoj dala na razpolago nekaj skladišč na avto-portu, ki jih uporablja tudi Rdeči križ, prevzeli pa so si tudi odgovornost za organiziranje transportov, da bi se izognili zastojem na meji in težavam na vojnih področjih. Predstavnik prefekture je zagotovil urejanje dokumentov po hitrem postopku, padel je tudi predlog o nabiranju denarja direktno pri banč- nih okencih ali na tekočem raCunu. Vsi so se torej pozitivno odzvali povabilu Odbora za pomoč Bosni s konkretnimi predlogi. Za lažje razumevanje projekta pa je župan Valenti nazadnje razčlenil tri faze: vse sodelujoče ustanove in organizacije naj iz svojih skladov dodelijo denarno vsoto za prvi nakup nujno potrebnih živil. Nato naj se na tekočem računu začne zbiranje denarja za nakup zdravil in sanitarnih pripomočkov, istočasno naj bi se začelo nabiranje živil v glavnih marketih. Odbor se že vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo na katerikoli način pripomogli k solidarnostnemu projektu, o katerem bomo še poročali. GORICA / "800 GORIZIANO" Posebni popusti za obiskovalce razstave na gradu Sodelujejo tudi člani SGZ Predsinoci so v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev na go-riškem gradu predstavili novo zanimivo pobudo “Carta Gorizia”, ki v skupnem projektu povezuje bodisi kulturne kot gospodarske in turistične operaterje. Pobuda je nastala ob promociji visoko kvalificirane razstave “Ottocento di Frontiera, Gorizia 1780-1850 Arte e Cultura”, ki je v muzeju v grajskem naselju odprta do pozne jeseni. Pobudo je sprožilo združenje “Villaggio Glo-balo International” v sodelovanju z goriško Pokrajino, povabilu pa so se odzvale razne goriške gospodarske organizacije, med katerimi tudi goriško Slovensko gospodarsko združenje. Za kaj Na Banjški planoti odprli muzej o prvi svetovni vojni Malo poznana a zato nič manj slikovita Banjška planota je bogatejša za zanimivo zbirko orožja, opreme in fotografij iz prve svetovne vojne. Turistični tokovi to planoto kratkomalo obidejo, zato si upamo trditi, da bo vsaka, še tako neznatna pobuda Banjšice potegnila iz dolgoletne osamljenosti. Mali muzej vsekakor predstavlja eno takih pridobitev. Zasebna zbirka še daleč ne bo rešila planote pred dokajšnjo nerazvitostjo, vsekakor pa bo pomagala, da gostje tudi širše odkrijejo in spoznajo naravne lepote tega tako razgibanega delčka Goriške. Muzej je nastal na zasebno pobudo in ga je javnosti odprl domačin Zdenko MužiC. Nahaja se prav v središču planote, ob glavni cesti, niti streljaj od zaselkov PodlešCe, Trušnje in Ravne. Zdenko Mužič je dolga leta zbiral ostanke, ki sta jih vojskujoči se armadi zapustili na planoti. Pomagati so mu seveda tudi drugi domačini in večja skupina naših zamejskih jamarjev - Kraških krtov. Na otvoritveni slovesnosti se je zvrstilo več govornikov, med katerimi velja še posebej zabeležiti predsednika društva Soška fronta Simona Kovačiča, kustosinjo novogoriškega muzeja Slavico Plahuta ter dr. Vasjo Klavoro, avtorja dveh pomembnih knjig o krvavem Posočju. Največ pozornosti pa je vzbudila prisotnost verjetno zadnjega še živečega avstroogrskega vojaka na Goriškem, 97-letnega Ivana Kovačiča iz Avč, o katerem smo v našem dnevniku obširno pisati pred nekaj tedni. (VEP) konkretno gre? Obiskovalci razstave bodo obdarjeni z osebno kartico “Carta Gorizia” (v formatu Bancomat), ki jim bo nudila celo vrsto ugodnosti. Bogato opremljena brošura bo vodila turiste na ogled goriških zanimivosti in obrtniških delavnic, na obisk naravnih lepot in tipičnih gostiln. Gostje bodo lahko prepoznali sodelujoče trgovine in gostilne po nalepki na izložbah ali vhodnih vratih z napisom “Carta Gorizia”. Ugodnosti bodo večinoma v obliki popusta ali manjšega darila v trgovinah, v gostinskih lokalih pa bodo gostom s kartico ponuditi aperitiv ali kozarček po obedu. Slovensko gospodarsko združenje je predstavilo celo vrsto slovenskih podjetnih gostincev in kmetov, katerih priznana domaCa kuhinja in odlična briška ati kraška vina so nam že dobro znana. Pri akciji sodelujejo sledeči slovenski gostinci: gostilne Devetak na Vrhu, Pri Miljotu v Devetakih, Vito Primožič na drevoredu JOC.Septembra v Gorici, Koršič na Jazbinah, Pri Miro tu v Sovodnjah, Pintar v Gorici, Pri Francetu v Sovodnjah, Pri Luni v Gorici, gostilna Peric Branko v Doberdobu, Ro-senbar v Gorici, Pri Andreju v Doberdobu; vinogradniški posestvi: Majda Krapež na Jazbinah in Vanda Gradnik v Krmi-nu; kmečka turizma Ra-dikon na Oslavju in Pri parku na Plešivem; hoteti in restavracije: Pri Tomažu v Gabrjah, Nanut v Gorici in Palače Hotel v Gorici. GRADEŽ / KIOSK JE DELOVAL PRED 1, VOJNO Gabrščkov Miramar Prejšnjo nedeljo smo v Primorskem dnevniku izpod peresa Marka VValtrit-scha objavili daljši zapis o prisotnosti slovanskih in slovenskih bank ter trgovcev v Gradežu pred 1. svetovno vojno, ko se je tam turizem šele rojeval. Objaviti smo tudi nekaj takratnih razglednic, ki nam to potrjujejo. Vzeti smo jih iz zajetne knjige “Gruss aus Grado”, ki jo je izdala založba Laguna. Zal je iz knjige izpadel listek, ki je označeval eno od šti- rih razglednic namenjenih objavi, tako da je prišlo do zamenjave. Danes tu objavljamo “izpadlo” razglednico (Založba Modiano iz Trsta), ki nam kaže kiosk Mirama v Gradežu. Tu je slovenska in slovanske Časopise prodajal go-riški politik, Časnikar in trgovec Andrej Gabršček. Sama po sebi je razglednica za nas Slovence pomemben dokument, ki nam tudi v stiki potrjuje GabršCkovo angažiranost na tem področju. ŠTANDREŽ / PRERANA SMRT Rudolfi v spomin Boleča izguba za družino in prijatelje Ob še svežem grobu pokojne Rudolfe Černič por. Antoni sleherna beseda tolažbe ne zmanjšuje žalosti, ki jo družina občuti v trenutkih, ko se je pretrgala njena naveza, ker v tem primeru lahko govorimo o res trdni družinski navezi. Velika množica ljudi, med njimi jih je bilo veliko z Vrha, kjer se je pred 53. leti pokojnica rodila, občuteno petje skupine Akord iz Podgo-re, mešanega zbora Oton Zupančič, nekdanjih pevcev moškega zbora Oton Zupančič, tolažilne besede g. župnikov in mili akordi godalne skupine so bili izraz sožalja prizadeti družini. Posebno petje je izzvenelo kot pozdrav Rudolfi, ki je bila do nedavnega aktivna članica mešanega zbora, še prej pa ženskega zbora Oton Zupančič. Ge je res, da človek živi tudi od spominov, se je bodo kot zgledne že- ne, matere in none spominjali mož Ivan, hci Susy, sin Robert in vnukinja Elisa, saj se je Rudolfa popolnoma razdajala družini. Tudi številni prijatelji, s katerimi se je velikokrat veselila v veselih in tudi sočustvovala v žalostnih življenskih okoliščinah, bodo pogrešali njeno vedrost in odprtost. OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO in KRUT iz Trsta nudita ugodni možnosti zdravljenja v toplicah. 1) 10-dnevno bivanje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 27.9. do 6.10. inod 6. do 16.10. 2) bivanje in zdravljenje v zdravilišču Antiche terme Castaldi na otoku Ischia od 6. do 22. oktobra. Terme so znane zaradi uspešnega zdravljenja s fan-goterapijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu društva ob sredah od 10. do 11. ure. CERKVENI SVET VRH-GABRJE vabi danes na praznovanje vaškega zavetnika, sv. Lovrenca: ob 10. uri bo v cerkvi na Vrhu slovesna maša z nastopom pevskega zbora in pritrkovalcev; slediti bosta procesija in družabnost pred cerkvijo. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in DRUŽBA GOSERVIS sporočata, da bodo njihovi uradi zaprti od 14. do 18. avgusta. PEHOJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1. NA VRHU bo danes ob 16. uri družabnost, ki jo prirejajo Lovsko društvo “Doberdob”, KD Skala, Društvo športnih ribičev “Vipava” in društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah. PRISPEVKI V spomin na Davida Tomšiča darujejo prijatelji 1 milijon 290 tisoč tir za onkološki oddelek pri goriški bolnišnici. Ob smrti drage žene Rudolfe daruje mož Ivan 100 tisoč lir za Mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža. V spomin na mamo Romano daruje Severin Zotti z Vrha 200 tisoC tir za pevski zbor Skala iz Gabrij. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP-Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO-U. l.Maggio IP-U1. Boito . FINA - Ul. Cosutich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu RONKE ERG-U1. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipugtia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon SPREJEMANJE OGLASOV ZA GORIŠKO STRAN PRIMORSKEGA DNEVNIKA mmm ° »mi mmm o mmmM ° mmm sprejemamo na upravi-redakciji Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 533382 - 535723 ali po faxu 532958 samo od 8.30 do 12. ure (in ne več popoldne!) od 13.30 do 15. ure (in zjutraj od 8.30 do 12.30) pa sprejema vse oglase PUBLIEST, tel. 040/7796611, fax 040-768697 vsak dan, razen sobote. M_________________IZLETI PD RUPA-PEC se pripravlja na štiridnevni izlet v Marke (od 24. do 27. avgusta). Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije tel. 882285. RAZSTAVE V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je do 17. septembra odprta razstava “Gotske cerkve v dolini Soče in Brdih”. Umik razstave: vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Ob ponedeljekih je razstava zaprta. V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CO-RONINIJEVEM DVORCU je odprta razstava “Ottocento di frontiera”. Urnik ogleda: vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. V NEKDANJIH ZAPORIH NA GRADU je postavljena razstava likovnih del Tranquilla Marangonija. Odprta bo do 31. avgusta z umikom ogleda (razen ponedeljka) 9.30 - 13.00 in 15.00 -19.30. I j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALUORSO BLANCO (Ta-vasani), Korzo Italia 10, tel. 531576 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I. Maggio 94, tel. 790338. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 30. julija do 5. avgusta 1995: RODM SO SE: Lucy Virginia Cassan, Alberto Luc-chi, Francesco Camauli, Marco Berte, Luca Kocina, Valnetina Lovo, Francesca Pitagora, Aliče Panozzo. UMRLI SO: 86-letni upokojenec Rafael Merkuža, 67-letna gospodinja Romil-da Andriolo, 64-letna gospodinja Ines Pertoldi, por. Tur-cutto, 70-letni upokojenec Osvaldo Cominotto, 53-let-na bolničarka Rudolfa Černič, por. Antoni, 85-letna upokojenka Giacoma Bru-mat, vd. Petrussa, 80-letna gospodinja Carmela Raffelli, por. Livotti, 73-letna trgovka Teresita Mati sani, por. Co-lautti, 75-letna gospodinja Cirilla S krt, por. Clausero, 80-letni upokojenec Pasqua-le Cogliandro, 90-letna upokojenka Enrichetta De Vito, vd. Ingrao, 92-letna gospodinja Aliče Samar, vd. Brandolin, 82-letni upokojenec Antonio Gariup, 92-letna upokojenka Lojzka Ter-cic, vd. Marchi. OKLICI: uslužbenec Fa-bio Schiesaro in študentka Nensio Coseani, uslužbenec Deane Laurie Maxwell in estetistka Linda Berlot, gostinec Andrea Pilotto in uslužbenka Susanna Braga-gnolo, inženir Gianfranco Sechi in absolventka filozofije Paola Andrian, trgovec Pierpaolo Ara in prodajalka Paola Dilena, uslužbenec E urico Sandrino in uslužbenka Cristina Miani, uslužbenec Paolo Aita in fizik Rossella Vidimari, geometer Gianluca De Bortoli in delavka Barbara Cambruzzi. POROČILI SO SE: bančni uradnik Sandro Lorenzu! in državni funkcionar Daniela Sechi, uslužbenec Massimo Ceschia in uslužbenka Silva Brumat. JAPONSKA / OB 50. OBLETNICI JEDRSKE BOMBE NA H1ROS1MO Župan prosi odpuščanja za japonska hudodelstva Oddolžili so se tudi 20 tisoč korejskim žrtvam bombe .HIROSMA - v Hiroši-so se to noč (ob 8. uri P° japonskem in ob 1. po Jasena Času) začele urad-n? slovesnosti ob 50-let-nici atomske eksplozije, Za uvod v komemoracije Pu so se bili prebivalci tega mesta spomnili 20 ti-korejskih žrtev trage-P,e in sploh že nekaj dni 0življali ulice z najrazlic-Uejsimi prireditvami. Me-I i župan je ob tej pri-°žnosti napovedal tudi zgodovinsko prošnjo za oprostitev hudodelstev, 1 so jih izvedli Japonci med drugo svetovno vojno. Nekaj tisoC ljudi je uprizorilo mimohod pred spomenikom v Parku miru, ki stoji natančno pod točko, nad katero je v višini 400 metrov eksplodirala bomba »little boy« in povzročila smrt 140 tisoC oseb. Manifestacija se je spremenila v protestni sit-in proti napovedanim francoskim jedrskim poskusom. Sploh se je Hi-rošima ob 50. obletnici tiste grozovite eksplozije spremenila v pravo »pro- 'ernoracije so se udeležili tudi najmlajši (felefoto AP) tijedrsko prestolnico«. Po ulicah visijo napisi, ki zahtevajo prepoved proizvodnje jedrskega orožja in jedrskih poskusov, med demonstranti pa je bilo videti tudi skupino japonskih budističnih menihov in voj Sako organizirane mlade pripadnike japonske skrajne desnice. V tem scenariju je izstopalo tudi žalno bedenje kake stotine Korejcev, ki so se spomnili svojih 20 tisoC žrtev bombe. Po japonski kolonizaciji Koreje leta 1910 je bilo namreč veliko tamkajšnjih prebivalcev s silo preseljenih na Japonsko, kjer so jih uporabili za ceneno delovno silo. Eksplozija 6. avgusta 1945 je zdesetkala tudi njihovo skupnost, leta 1970 pa so korejskim žrtvam zgradili spomenik, ki stoji v neposredni bližini Parka miru. V granitu izklesan napis pojasnjuje razliko med japonskimi in korejskimi žrtvami, kajti zadnje »niso bile deležne pogrebnih svečanosti, zato njihove duše niso mogle v paradiž in so dolga leta tavale«. Misel je navdihnila budistična tradicija, po kateri lahko mrtvi pridejo v paradiž le pod pogojem, da jih živi častijo. Med današnjo uradno komemoracijo se bo teh žrtev posredno spomnil tudi hirosimski župan Takeshi Hiraoka, ki je kot rečeno napovedal, da bo formalno zaprosil za oprostitev japonskih hudodelstev med drugo svetovno vojno in še posebej za vse zlo, ki so ga Japonci povzročili svojim sosedom. Te geste sicer vsi Ja- ponci ne odobravajo, medtem pa so v Avstraliji počastili spomin na 231 japonskih vojnih ujetnikov, ki so umrli 5. avgusta 1945 med poskusom samomorilskega bega iz taborišča v kraju Covvra. Maša zadušnica je bila tudi v katoliški cerkvi (Telefoto AP) HjjpTOGUA / POSKUSI NA KUNCIH POTRJUJEJO DOMNEVO Zanimive ugotovitve brazilske znanstvenice Počutje ženske med nosečnostjo lahko vpliva na spolno usmeritev kasnejšega potomstva SAO PAOLO - Brazilska razisko-Valka na veterinarski fakulteti uni-verze v Sao Paolu Maria Martha Ber-nardi je po dolgoletnem razisko-vanju predstavila zanimivo in nedvomno iznajdljivo razlago o moški homoseksualnosti. Na 47. kongresu mazilskega združenja za znanstveno Raziskovanje je namreč pripomnila, oa lahko stres, ki ga ženska doživlja ^md nosečnostjo, spremeni razvoj Jooskosti otroka, in velika nevarnost le> da se bo rodil homoseksualec. Kar jo je privedlo do takih Zaključkov, so bili razni poizkusi, ki Jm raziskovalka opravila na posku-sr*ih kuncih. Brejim živalim je vbriz-gnila neko snov, ki povzroča stres in tesnobo, in potem opazovala spolno °bnašanje potomstva ter jih primerjala s tistimi kunci, katere je označila za »normalne«. Opazila je, da Prvi kar 15.1 sekund kasneje naskočijo samico. Bistvena Časovna razlika pa se je pokazala pri Času, ki 8a samci porabijo preden začnejo JjPolno občevati: 32 sekund pri nor- malnih in kar 100 pri potomcih stre-siranih samic! Tudi pri izlivu so drugi kar 18.2 sekund počasnejši. Brazilska raziskovalka je na podlagi tovrstnih rezultatov zaključila, da stres v nosečnosti spremeni spolne težnje potomstva. Ta sklep si je pa upala posplošiti še za človeški vrsto, Ceš da je možno, da obstaja nek nevrološki proces, ki povzroči homoseksualnost, saj je organizem v raznih fazah razvoja zelo občutljiv na zunanje dejavnike. In tako je Bernardi jeva po dolgem raziskovanju prišla do domneve, ki bi po njenem mnenju lahko pojasnila izvor teh »nenormalnih« obnašanj. Brazilski dnevnik Polha de S.Pau-lo je bil zelo navdušen nad poročilom znanstvenice, in je prvič v svoji zgodovini posvetil prostor na mreži Internet njenim razlagam o moški homoseksualnosti. Kakšen je odziv publike na tako predrzno primerjavo med »normalnimi« in »nenormalnimi« ter neverjeten preskok od kuncev do ljudi, to žal ni znano. - Marec 1994, Sankt-Peterburg Iz neznane ustanove je izginilo 4,4 funte visoko obogatenega urana, kot je sporočila FBI. Posrednik: neznan -10. maj 1994, Tengen: V nekem stanovanju so zasegli petino unče plutonija, očitno vzorčnega primerka. Posrednik: priprli so nemškega poslovneža. Priznal je, da se je pripravljal na trgovino z večjimi količinami. -13. junij 1994 Landshut: Zasegli so manjšo količino plutonija, ki naj bi bil prav tako vzorčni primerek. Posrednik: priprli so trgovko nemškega porekla ter pet oseb češkega in slovaškega porekla. -10. avgust 1994, munchensko letališče: /LZj Na letalu, ki je prišlo iz Moskve so odkrili 12 unč plutonija. Posrednik: priprli so dva Spanca in enega Kolumbijca -14. december 1994, Praga: V nekem avtomobilu so zasegli 6 funtov visoko obogatenega urana. Posrednik: jedrski znanstvenik češkega porekla, 2 osebi ruskega in beloruskega porekla. Opomba: čeprav se ocene razlikujejo, nekateri znanstveniki dopuščajo možnost, da bi iz teh količin lahko izdelali manjše jedrske bombe, že iz količine dveh funtov plutonija ali visoko obogatenega urana. Vir: raziskave AP AP/Karl Gude a O to z O1^ Trgovci bolj kislih obrazov po končanih razprodajah V vsaki tretji pregledani prodajalni pride do kršitev pravil LJUBLJANA - Razprodaje že nekaj let niso to, kar so bile. Izbira je razmeroma borna, kupcev malo, trgovci pa svoje (ne) zadovoljstvo izražajo z medlimi pojmi od »še kar« do »slabo«. Tako bi lahko na kratko opisali letošnje razprodaje poletne konfekcije, ki so se v večini ljubljanskih trgovin uradno končale ta teden. VeCina trgovin s tekstilom in obutvijo se je po podatkih Združenja trgovine na Gospodarski zbornici Slovenije vendarle odločila za posezonsko prodajo po znižanih cenah. Trgovci so znižali cene blaga za 30 do 40 odstotkov, le izjemoma za 50 odstotkov. Obutev je bila v povprečju cenejša za 30 odstotkov. Pretiranega navala kupcev v teh štirinajstih dneh ni bilo, za kar trgovci krivijo zlasti nakupe v Italiji in Avstriji. Ljudje Čedalje manj dopustujejo in zato potrebujejo manj dopustniške garderobe. Nad slabimi izidi razprodaj tarnajo tudi zasebni trgovci. O tem, kako trgovci ocenjujejo letošnje razprodaje, smo se pozanimali v nekaterih slovenskih blagovnicah. V ljubljanskem Maksimarke-tu z izidom razprodaje niso pretirano zadovoljni. 2e nekaj let je kupcev čedalje manj. Tudi v Modni hiši menijo, da je učinek razprodaje minimalen in da so takšna znižanja izgubila svoj pomen. V Nami pri Ruskem carju je bila izbira slaba, saj jim je ostalo le malo sezonskega blaga. Prodaja je bila povprečna, največ so prodali kril, bluz, hlač in srajc, manj pa kostimov. Podobne podatke smo dobili v Emonini blagovnici za Bežigradom. Kupcev je bilo manj kot lani, veliko blaga jim je ostalo. Zato ga bodo kljub uradno zaključeni razprodaji še naprej prodajali po znižanih cenah. Nasprotno pa je v Metalkinem oddelku Carier ostalo le malo izdelkov po znižanih cenah. Povedali so nam, da so že pred razprodajo prodali večino poletnih oblačil, v teh vročih dneh pa je obisk kljub znižanju slabši. Pravemu vzdušju razprodaje so se še najbolj približali v Be-nettonu na Čopovi, kjer so prodali večino poletne konfekcije, nekaj manj pa pomladanske. Ko bodo dobili novo jesensko-zimsko kolekcijo, bodo pripravili dvodnevno popolno razprodajo blaga, ki jim je ostalo. Tudi v Mariboru razprodaje niso več, kar so bile. V večjih trgovskih hišah (Merkur, Kvik, Trim, Modna hiša) in tudi v manjših prodajalnah trgovci z različnimi prijemi vabijo kupce k nakupu blaga z znižanimi cenami, vseeno pa je bilo kupcev malo. Trgovci se strinjajo, da ljudje nimajo denarja. V Mariboru, ki je znan po visoki stopnji brezposlenosti in nizkih plačah kljub razprodajam ne ostajajo praznih rok le trgovci, marveč tudi porabniki. Na Gorenjskem so nekateri zasebni trgovci znižali cene izdelkov tudi za 50 odstotkov, saj se želijo Ponekod tudi za polovico nižje cene niso privabile kupcev (Foto: Barbara Reya) iznebiti letošnjega blaga in narediti prostor jesen-sko-zimskemu. V blejskem trgovskem turističnem centru in v Radovljici so na široko odprli vrata sezonskemu znižanju cen. Tudi v večjih blagovnicah na Gorenjskem je v teh dneh mogoče kupovati po znižanih cenah, čeprav je blago nekoliko dražje kot v zasebnih trgovinah. V Celju in okolici je večina poletnih razprodaj že mimo, vseeno pa se izplača ozreti po napisih v izložbah. Trgovci ugotavljajo, da tokrat ljudje niso tako hitro pokupili vsega, kar so jim ponudili na razprodajah. V Celju so nekatere prodajalne že zaključile razprodajo obutve, drugod bodo to storile 12. avgusta. Popusti v prodajalnah obutve slovenskih podjetij navadno znašajo 30 odstotkov, v nekaterih prodajalnah s cenenejšo avstrijsko in italijansko obutvijo pa so popusti 50-odstotni. Se najbolj se je letos na razprodajah pocenila konfekcija, in sicer do 40 odstotkov. Oglasili smo se tudi na Tržnem inšpektoriatu Republike Slovenije, kjer pa še nimajo podatkov o morebitnih nepravilnostih pri pravkar končanih razprodajah. Tam smo tudi dobili podatke za prvo polovico letošnjega leta. Njihovi inšpektorji so pregledali poslovanje 278 prodajaln, v katerih je potekala posezonska razprodaja, in ugotovili kar 111 kršitev. Urša Peternel in dopisniki ZDENKO POLŠAK SPET ZA ZAPAHI Pobeglega specialca so prijeli v Zagrebu Z njim je bil tudi obsojenec Albin Božičnik LJUBLJANA - V enem izmed Zagrebških lokalov so v petek pripadniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve v sodelovanju z našimi ministrstvom, prijeli pobegla bivšega policijskega specialca Zdenka Polška in Albina Božicnika. Aretacija je potekala dokaj mimo, oba pa so že v petek zvečer na mejnem prehodu Obrežje predali našim varnostnim organom. Ubežnika sta sedaj spet v Ljubljanskem zaporu na Povšetovi, ni pa nam še uspelo izvedeti več podrobnosti o njunem pobegu in uspešnem skrivanju pred policijo, prav tako tudi ne vemo, ali sta pripravljena sodelovati z našimi varnostnimi organi. Kot je znano, je petiin-dvajset letni Zdenko Polšak iz Rogaške Slatine 20. julija pobegnil iz pripora na Povšetovi, tako da je enostavno preplezal dvoriščni zid . Tam je bil zaradi obtožbe, da je skupaj še s tremi kolegi izvedel razvpiti rop v Celovcu, obtožen pa je tudi ropa preprodajalcev pretihotapljenih cigaret. Zid na Povšetovi še vedno ni dodatno zavarovan, kljub temu, da naj bi že prejšnji torek nanj postavili zaščitno mrežo. Albin Božičnik pa se 18. julija enostavno ni vrnil iz prostega izhoda. Na Povšetovi je prestajal zaporno kazen zaradi nedovoljene trgo-vne z mamili. Mateja Bertoncelj Izsilila je prednost KOZINA - V petek malo pred 20. uro se je na magistralni cesti M-12 Kozina - Starod pri odcepu za vas Ho-tičina zgodila prometna nesreča, ki je terjala življenje 69-letnega Bogomila K. iz Slivja. Do nesreCe je prišlo, ko je 61-letna Ana K. iz Slivja s svojim jugom zavijala iz magistralne ceste v levo na lokalno cesto. Pri tem je izsilila prednost pred 25-letnim voznikom golfa koprske registracije. Ta je zaviral, vendar trčenja s prednjim delom avtomobila v bok juga ni mogel preprečiti. V trčenju se je Ana K. lažje poškodovala, njen mož Bogomil pa je umrl na kraju nesreče. (A. Zn.) ANKETA / RAZPRODAJE Kupcem se zdi blago še vedno predrago LJUBLJANA - Za mnenje o tokratnih razprodajah smo povprašali tudi nekatere mimoidoče pred ljubljanskimi trgovinami. Zanimalo nas je predvsem, ali kupujejo blago po znižanih cenah in ali so zadovoljni s ponudbo in kakovostjo. Marjeta Krajnc, 51, zo-botehnica: »Razprodaje se mi zdijo v redu, saj je na voljo precej lepih stvari, ki so poleg tega znižane kar za polovico. Tudi kakovost je super - ne zdi se mi prav rde slabša, kot je v redni prodaji, zato sem si že kupila komplet in kopalke, z nakupom pa sem zelo zadovoljna.« Gojmir Klinar, 38, profesor: »Na razprodajah nikoli ne kupujem. Blago se mi zdi predrago in tudi kakovost je slabša. Sicer pa moram priznati, da si nikoli ne vzamem prav veliko Časa in ponujeno blago bolj preletim. Veliko raje kupujem oblačila v redni prodaji in po redni ceni.« Barbara Visintin, 25, Študentka: »Ce najdem kaj, kar mi je všeč, kupim tudi na razprodaji. Vedno pa precej izbiram, saj dobiš tako izdelke slabe kot tudi dobre kakovosti. Ogledujem si predvsem izdelke tujih firm, na primer Benettona, in vedno najdem kaj lepega. Treba je znati najti...« Miha SinCiC, 18, dijak: »Mislim, da so razprodaje velika goljufija, saj trgovci pred razprodajo dvignejo cene, nato pa jih navidezno znižajo. V resnici je cena na razprodaji ista stara cena, torej nič nižja. Prav zato nikoli ne kupujem na razprodajah in tudi ne morem soditi o kakovosti ponujenih izdelkov.« (UT., foto: Barbara Reya) KOMENTAR Prisilni jopič ali naganjanje k zeleni mizi? Božo Kovač V zagrebških krogih, ki se štejejo za dobro obveščene, se govori, da so Američani poslali Hrvaški tri ladje najsodobnejšega orožja. Uporabila naj bi ga predvsem v Bosni in tam opravila vse tisto, kar bi sicer morale postoriti zahodne sile. Govoricam je mogoCe verjeti ali tudi ne, gotovo pa vzpodbudno vplivajo na bojno moralo vojakov in drugih državljanov Hrvaške, ki se je odločila, da si bo vzela nazaj, kar ji gre po človeških postavah, se pravi Kninsko krajino, naj stane, kar stane, vmes pa krepko načela tudi srbsko samopa-šnost v Bosni in Hercegovini. Pri tako široko zastavljenem podjetju seveda nikakor ni slabo, če imaš občutek, da ti najmočnejša sila na svetu potihoma krije hrbet. Zdi se, da ta občutek Hrvatov ne vara. Do resnega nesporazuma pa utegnejpriti pri meri stvari. Drugače povedano, če se je Hrvaška odločila, da bo z vojaško silo osvojila Kninsko krajino in tamkajšnjim prebivalcem, kar jih bo še ostalo, nadela državljanski in manjšinski jopič po svoji meri, se pravi, brez političnih pogajanj, potem Hrvaška najbrž ne more pričakovati velikega razumevanja v tujini. Neizogibna gverila v Kninski krajini in drugod, če bi se vsaj v prvem trenutku posrečilo ubežati širjenju vojne, bi na južnih mejah urejenega dela Evrope ustvarila negotovost, ki bi bila stalna in odločujoča ter seveda nadvse draga negativna postavka pri izdelavi evropskih varnostnih načrtov. Ce pa se je Hrvaška odločila, da bo z orožjem pripravila Srbe do političnih pogovorov, se Zagrebu najbrž ni treba bati mednarodnih posledic, čeprav mora zdaj poslušati kritike z vseh koncev sveta. Svetovne sile so vsaj doslej dajale vedeti, da je trajnejšo rešitev balkanskega problema mogoče najti samo za pogajalsko mizo, nikakor ne na bojnem polju. Ponujale so različne mirovne načrte, vendar zaman. Bosanski in kninski Srbi so zavračali sleherno ponudbo, ki ni vsebovala tudi priznanja njihovih državic. Tako je postajalo čedalje bolj očitno, da politične rešitve ne bo, dokler na celotnem bojišču (v Bosni in Hercegovini ter v Hrvaški) ne bo vzpostavljeno ravnovesje moči in strahu. Zato je bilo treba ukrepati. Hrvaška se je oborožila tako rekoč do zob in pognala bosanskim Srbom strah v kosti. Ameriški zakonodajalec je dal zeleno luč za oborožitev Bošnjakov in čeprav je predsednik Clinton nasprotoval takšni odločitvi, je močno olajšala ravnanje muslimanskim državam, ki so sklenile, da ne bodo spoštovale embarga ter bodo Sarajevu dajale in prodajale orožje. Učinki so bili skoraj hipni. Srbski predsednik Miloševič je začel rotiti Alijo Izetbegoviča in generala Mladiča, naj skleneta mir. Radovana Kara-džiča, ki nenadoma moleduje svet, naj zavaruje bosanske Srbe, zanj očitno ni več. Kninski voditelj Babič je ponujal pogajanja in se sploh ni hudoval na beograjskega uradnega predstavnika v Zagrebu, ki je hrvaškim oblastem govoril o srbski manjšini in o Kninski krajini kot sestavnem delu Hrvaške. Ravnovesje sil in strahu je bilo očitno vzpostavljeno, če se ni že kar krepko nagnilo na hrvaško - bošnjaško stran. Lahko bi rekli, da to drugo, sicer se Hrvaška ne bi tako odločno zagnala v »reintegracijo« Kninske krajine. Najbrž je pred tem tudi dobro pretehtala, kako se bodo odzvali Srbi zunaj Kninske krajine. Zaradi Pal ji ni treba biti v skrbeh; Bosanski Srbi so dodobra zaposleni v spopadih na ozemlju Bosne in Hercegovine. Za Beograd pa bi najbrž lahko domnevali, da se ne bo neposredno vpletel v vojaški spopad. Hrvaške sicer ni priznal, vendar bi veljal za agresorja na drugo državo, ki že ima svoj prostor v mednarodnih odnosih, razen tega je dobro oborožena in ji gre gospodarsko bistveno manj slabo kot Srbiji. Beograd bi kvečjemu posredno pomagal Kninskim Srbom. Vendar vseeno ne bi kazalo staviti samo na to karto. Geslo »vsi Srbi v eni državi« je zlezlo pod kožo; iz njega črpa moč večji del srbske opozicije, z njim je Slobodan Miloševič opravil svoj »pohod skozi institucije« in odstranil nasprotnike, ki so se morali umakniti v emigracijo, kjer so izgubili stik s potencialnimi volivci. Zato se tudi se ne ve odgovora na vprašanje, ali ne bo imel beograjski »esta-blishment« ne glede na trenutno voljo tamkajšnjega prvega človeka samo dve izbiri: vskoči ali beži pred lastnim ljudstvom, kar te nesejo noge. Ali pa ima v žepu tretjo izbiro, ki bo vse presenetila. V letošnje poletje in na letošnje počitnice odhajamo z grenkim priokusom, da v zadnji sezoni, v času, ki je Sel od komisarske uprave v Kmečki banki in spodletelega Oglejskega sporazuma do izrazito zgodovinsko obarvane proslave ob 75. obletnici požiga Narodnega doma pa vse do polemik o bankah, o (skupnih) predstavništvih, o glasbenem Šolanju in nenazadnje o Primorskem dnevniku, le nismo izkoristili vseh možnosti, ki smo jih kot manjšina imeli, da bi se v zimi, v kateri je v Italiji prevzela vajeti v roke "tehnična” vlada, dokopali do vsaj katere izmed toliko pravic, na katere že desetletja zaman čakamo. Skratka, človek, ki bi neprizadeto sledil dogajanjem - in mi tega seveda ne moremo - bi si lahko celo mislil, da smo zopet zamudili kako priložnost. No, nekaj smo res zamudili, na primer, da bi si v tej vročini prihranili prenekate-ro polemiko in prenekateri prepir. Poglejmo naslednji primer: RTV Slovenija je - to smo že napisali - s potezo, ki je vredna visoke diplomatske šole, v času, ko se slovenska diplomacija prereka z italijansko o zelo resnih vprašanjih, za počen groš prihranka v luknjasti bilanci slovenske televizijske hiše, okrnila oddaje italijanskega koprskega radia. Mi smo ta dogodek ocenili tako, kot ga ocenjuje vsak normalno misleč človek: zapisali smo, da je z vidika Slovenije politično neoportun in da je z manjšinskega vidika nesprejemljiv, ker gre za krčenje že priznanih pravic. To je pač bistvo. Potem pa beremo v osrednjem slovenskem dnevniku, da temu pravzaprav n i NAJ SOSEDU KRAVA CRKNE! Na počitnice z grenkim priokusom tako. Med neumnim ironiziranjem (po katerem naj bi sedaj Slovenci vendarle dokazali, da ne sprejemajo diktata močnejših), obtožbami, ki jih ne moremo preveriti (da koprski radio ni primemo poročal o razsodbi ustavnega sodišča o pokrajinskih volilnih okrožjih v Trstu; radia ne slišimo več in zato ne vemo, kako je o tej zadevi poročal) in netočnimi primerjavami (Slovenci naj bi bili, po pisanju priznanega komentatorja, skoraj pol stoletja izločeni državljani zaradi razdelitve pokrajinskih volilnih okrožij na Tržaškem, medtem ko je povsem jasno, da je bila razsodba ustavnega sodišča za nas političen uspeh, ne spreminja pa številčne sestave pokrajinskega sveta!) daje alibi šefom ljubljanske televizije in jim v bistvu priznava moškost, da so končno pokazali, kako se tem stvarem streže. Ob teh trditvah res ni jasno, ali je slo za nepremišljeno dejanje Sefa RTV Slovenije ali pa za premišljeno odločitev slovenskega političnega vrha, ki je politično očitno tako prefinjena, da je mi pač ne razumemo. K sreči nam je priskočilo na pomoč italijansko veleposlaništvo v Ljubljani in sloven-sld vladi poslalo protestno noto: odgovor, ki ga bo Bojan Brezigar tudi nam pojasnil, ali smo bili v zmoti mi, ali pa spet osrednji slovenski dnevnik strelja mimo. Pa ta problem se ne postavlja samo v Ljubljani. V zamejskem tedniku beremo, da smo sprožili vik in krik po nepotrebnem in da iščemo bilko v očesu matične domovine, ne vidimo pa bruna v očeh države, v kateri živimo. Oh, vidimo ga, pa kako še. Prav zaradi tega bruna pa nas bilke tem bolj motijo. Nepotrebne so, nikomur ne koristijo, nam pa Se posebej škodujejo. Tudi zato, ker smo mi sami nerodni. Ah ne bi bilo, na primer, zelo učinkovito, ko bi nase skupno predstavništvo prvo opozorilo Slovenijo, da manjšinskim vprašanjem ni mogoče streči na tak način? Na to morda ni nihče pomislil, in zopet se delimo - tokrat nas ne deli Slovenija - na tiste, ki so - strankarsko vzeto - prijatelji direktorja RTV Slovenije in so seveda previdno molčali, in na tiste, ki njegovi prijatelji niso, ter so zadevo kritizirali. To nas seveda ne preseneča: ko se je Primorski dnevnik znašel sredi polemik smo zaman čakali na solidarnost; niti kolegi nam je niso izrekli: nekateri so molčali, drugi pa so udrihali po nas. Tako morali solidarnost (naših bralcev, ki so največje bogastvo, kar jim imamo) poiskati sami. Pa tudi to nekaterim ni bilo všeč. Torej, ostali so pri kritikah v zvezi s koprskim radiom in pri očitkih, da smo preveč kritični do Slovenije. Po drugi strani pa v (drugem) zamejskem tedniku beremo očitek, da se odpovedujemo subjektnosti manjšine in jo želimo potisniti na raven pete kolonice matične domovine. Ta očitek je povezan z namigom, da mi nekaj predlagamo, medtem ko smo žal vse le ugotavljali. Mimo te očitne netočnosti, gre za zelo resno vprašanje, h kateremu se bo treba povrniti morda kdaj jeseni, kajti vse bolj se nam dozdeva, da je tudi prepričanje o tem, da smo subjekt in da zares sami odločamo o svoji usodi predvsem sadež našega zelnika, prapor, s katerim mahamo, a ki mu tudi sami ne verjamemo; skratka, da smo, kot nam piše naš kritik, prav zares "skupnost z omejeno suverenostjo”, pa naj nam bo to všeč ali ne. Vendar gre za preresno in preveč zapleteno vprašanje, da bi ga sedaj tu načenjali. Omenjeno je bilo samo v ponazoritev druge teze, po kateri smo preveč povezani z dogajanji v Sloveniji. Vendar tu zastavljamo kritikom vprašanje: kaj pa, če nimajo prav ne eni in ne drugi, in je naše pisanje sad razmišljanj o naši sedanjosti, o preskromni prodornosti in o stalnem zamujanju priložnosti. O teh bom na primer napisal, da so nam v letih, ki nas ločijo od podpisa osimske pogodbe (mimogrede, letos bo minilo 20 let tere ponudbe zaničevalno zavrnili, nato pa so nam vedno ponudili ... manj. Vprašali boste: ali so s temi ponudbami mislili resno? Odgovora seveda ne pozna nihče. Rekli boste: ko bi jih sprejeli, bi se odpovedali načelnosti. Res je, vendar naše ustanove od same načelnosti ne bodo živele. Tudi na drugo republiko se ne smemo preveč nanašati, kajti stvarnost je pač taka, da v naših krajih še vedno vedrijo ljudje, ki so nam v prvi republiki zelo tanko rezali kruh - in dogajanja v zvezi z vložitvijo skupnega besedila zaščitnega zakona dokazujejo, da je res tako. Tomasi di Lampedusa je opisal tak prehod v daljni Siciliji. Dogodki nam potrjujejo, da Sicilija ni tako daleč, in da so princi, kakršen je bil Fabrizio Salina, kolonizirali tudi naše kraje. Vendar je tu tudi tragikomična poanta. Nekoč smo se ločevali in prerekali predvsem v času volitev, kajti svoje volilne izbire smo podrejali ideologiji, za katero smo se odločali. Ni važno, ali je bilo to dobro ali slabo, bilo je pač tako. Sedaj pa ne več. Že kar nekajkrat smo ob volitvah (skoraj) vsi odšli na volišča in volili isto: na lanskih volitvah v senat, pri izbiri goriškega župana, v drugem krogu volitev za tržaškega župana, na občinskih volitvah v Nabrežini, Miljah in Dolini. Morda bo isto veljalo tudi za prihodnje tržaške pokrajinske volitve. Skratka, kadar nam teče voda v grlo in smo postavljeni pred izbiro, znamo najti skupni jezik in hodimo vštric, pa čeprav s stisnjenimi zobmi. Kadar bi morali pobude sprejemati sami, pa se nekaj zatakne in nikakor ne gre. Utapljamo se v polemikah in v iskanju vsega, kar nas ločuje, kot razdiralnega elementa, ne pa kot bogatenja naše pluralne organiziranosti. Kaj moremo, taki pač smo! Naj sosedu krava crkne, je bilo in je naše geslo. Medtem pa seveda razpravljamo o bilkah in o brunih ter se zaklinjamo, da se subjektnosti ne odpovedujemo niti za ped. Brez zamere, grenak priokus ob odhodu na počitnice je še vedno tu. Pa kljub temu vesele počitnice! V letu okroglih obletnic smo mnogo pisali o velikih dogodkih: o osvoboditvi, o proslavah, o spominih, o zgodovini z veliko začetnico. Obstajajo pa tudi dogodki, ki si velike začetnice niso zaslužili. Vsakdo izmed nas bi jih lahko sestavil dolg seznam. Gre za dogodke, ki ne sodijo v splošno zgodovino, vendar so za posameznika prav tako pomembni ali še celo pomembnejši. Prav zato je fax, ki smo ga prejeli v uredništvo iz Nove Zelandije, vzbudil naše zanimanje. Ne vemo kako, vendar je urednik krajevnega dnevnika Otago Daily Times Robert Charteris dobil prav naslov Primorskega dnevnika in se je obrnil na nas zt nenmavadno prošnjo. Fred, novozelandski vojak v drugi svetovni vojni, je v Trstu spoznal dečka, Stefana. Očitno mu je pustil naslov in nekaj let kasneje je v nahrbtniku našel njegovo pismo. Letošnje proslave 50. obletnice osvoboditve so ga spodbudile, da je stopil do urednika krajevnega časopisa in mu povedal svojo zgodbo. Tako smo jo izvedeli tudi mi in ne brez težav našli Stefana, ki je sedaj zdravnik v Genovi. »Ničesar se ne spominjam. Vem samo, da je bilo v naši hiši mnogo vojakov in so nam dajali hrano, ker smo bili lačni,« nam je povedal. Kljub temu pa je zavrtel številko na telefonu in poklical Freda. Stik je bil vzpostavljen. Pripomogli smo k nastanku poglavja v zgodovini dveh malih protagonistov tistih velikih časov. Obema želimo vse dobro. Za naše bralce pa smo prevedli in priredili članka, ki ju je o tej zgodbi za Otago Daily News napisal Robin Charteris. Iz Nove Zelandije smo prejeli tudi fotografijo Freda in Stefana. Z veseljem jo objavljamo. Star vojak obuja spomine in poskusi spet vzpostaviti stike s Trstom Pred petdesetimi leti je prav v tem Času, potem ko se je z nemško predajo končala druga svetovna vojna, vojak Fred Anderson -sicer doma iz Dunedina, tedaj pa pripadnik 22. bataljona novozelandske pehote -zaCel potovanje po Evropi, da bi si ogledal še neznane kotičke stare celine, kamor ga vojna še ni pripeljala. Da je bil tja poslan? Ne, to ne bo držalo. Fred je odpotoval. To je bilo prav njemu podobno, saj ni vedno cenil, da bi mu kdo ukazoval. Pa saj je bila vojna mimo! Tako je Fred, potem ko se je štiri leta bojeval na Solo-monovih otokih in v Evropi, zapustil Trst, kjer je bil nekaj Časa nastanjen, in se odpravil najprej severnim krajem naproti. Spominja se Nemčije, Avstrije, Jugoslavije ter Egipta, ne pa vseh vmesnih točk tega svojega potovanja, ki se je končalo, ko se je »enkrat kasneje« vrnil domov, v Otranto. Skoraj trideset let po teh pustolovščinah, ko je bil seveda že oženjen in je srečno živel v Alexandri, je šaril po svojem vojaškem nahrbtniku in tako po naključju odkril staro, zmečkano ovojnico. To je bilo zanj pravo presenečenje. Pisec jo je naslovil Cisto enostavno: Fredu. Pismo, ki je ležalo v kuverti, je napisala otroška roka, Stefanova - tako se je namreč imenoval najstnik, s Cigar družino se je Fred spoprijateljil v Trstu leta 1945. »Zadovoljen sem, da ti lahko po tako dolgem Času, ko se nisva videla, spet pišem. Zakaj nisi prišel? Čakal sem te. Zato sem ti s pomočjo nekega tvojega prijetelja poslal pismo. Danes smo izvedeli, da se Japonska ne bojuje veC, in jaz sem zadovoljen, ker tako ti in tvoji prijatelji ne boste veC prisiljeni v boj. »Ali mi ne moreš pisati? Ali je s teboj vse v redu? Ali se me še spominjaš? Tukaj je zelo lepo in upam, da boš prišel kaj kmalu. Moja družina in jaz ti pošiljamo najprisrCnejše pozdrave. Moj naslov je Kanitz Stefane, ul. G. Bocaccio 29, Trst.« Od takrat je pismo vzburjalo Freda. Kako je prišlo v njegov nahrbtnik - tega sam ne ve. Mladi prijatelj ga je očitno napisal nekaj mesecev po Fredovem odhodu iz Trsta (do japonske predaje je namreč prišlo šele avgusta 1945), a Fred se tja ni vrnil nikoli. MogoCe je med svojim povojnim potovanjem po Evropi sreCal svoje stare tovariše, ki so mu predali pismo. »MogoCe sem spil kozarček ali dva preveč,« nadaljuje Fred nekoliko bojeCe, saj so to vsi vedeli... Nikoli ni odpisal Stefanu. Sedaj, ko so vse slovesnosti dneva zmage v Evropi povzročile oživitev starih spominov in na spodbudo svoje žene angleškega rodu (May je bila edina ženska v posadki letala DC3, ki je sodelovalo pri berlinskem zračnem mostu leta 1948), bi stari vojak spet rad vzpostavil stik s Stefanom. Fred, ki se sedaj bliža 74. letu starosti, se spominja Stefana kot enajst ali dvanajstletnega dolgonogega dečka. V tistem Času je namreC Fred skupaj s svojima soborcema - Doyleom Grantom iz Dunedina in Billom VVrightom iz Maka-rewae - obiskoval Stefana, njegovo mamo in sestrico. Lepo bi bilo, pravi Fred zamišljeno, ko bi »mladi« končno dobil odgovor na svoje 50 let staro pismo. »Toda jaz ne pišem pisem, - pravi on - ne znam niti Črkovati. MogoCe pa bi lahko Prester John v svoji rubriki napisal zgodbo in jo poslal kakemu Časopisu v Trst. Potem bi jo Stefanon lahko videl, Ce je še živ, in mi odpisal.« Tako je torej novinar Robin Charteris prevzel zadevo v svoje roke: napisal je članek in ga poslal v Trst. Dva meseca kasneje je Prester John’sova rubrika vsebovala nadaljevanje zgodbe. Fred in Stefane lahko konCno nadalje razvijata prijateljstvo, ki se je začelo med vojno Pismo je strašilo Freda vse do prejšnje sobote, ko je v večernih urah s pomočjo mednarodnega telefonskega klica iz Italije v prostore kluba Alexandra-Clyde RSA obnovil prijateljstvo s Stefanom, ki je sedaj zdravnik preventivne medicine na genovski univerzi. Med majskim člankom in sobotnim sestankom se raz- penja prijetna zgodba o sodelovanju in raziskovanju na mednarodni ravni. Najprej nam je pomagal italijanski konzularni agent Sergio Salis, ki je sicer zobozdravnik, doma iz Dunedina: z njegovo pomočjo nam je italijansko veleposlaništvo v Novi Zelandiji posredovala naslove in imena Časopisov v Trstu, tako da smo lahko poslali prvi Članek in jih vprašali za pomoč pri iskanju Stefana. Angleško govoreči urednik Primorskega dnevnika v Trstu Bojan Brezigar je sprejel izziv. V Trstu ni našel nobenega Kanitza, tako mi je povedal, paC pa je razširil svoje območje raziskovanja in je slučajno odkril dr. Kanitza v Genovi, ki je oddaljena od Trsta približno 600 km. Tja se je namreC Stephen preselil leta 1959. Gospod Brezigar in jaz sva se pogovarjala po telefonu in se dogovorila, da si bova izmenjala fotografiji o medvojnem prijateljstvu. Prav tako sva se dogovorila, ne da bi za to vedel Fred, da bo Stefano telefoniral v klubske prostore veteranov 2. svetovne vojne prav takrat, ko se bo odvijala letna zimska božična večerja. Priložnost je bila že sama po sebi nekaj pomembnega, kajti potem ko so nekateri Fredovi vojni vrstniki (med katerimi je iz vojnih Časov Fred poznal le Doylea Granta) prebrali zgodbo, so se odločili, da pripravijo posebno srečanje v Alexandri. Deset starih borcev se je skupaj s svojimi ženami pridružilo Fredu in njegovi ženi May pri posebni »Tržaški mizi« med sobotno večerjo. Pogovarjali so se in nazdravljali starim Časom -dokler ni telefon zazvonil, kot zmenjeno, ob 20. uri (do' takrat smo Fredu že povedali o telefonskem klicu; stari borci ne prenesejo bliskovitih presenečenj). Na žalost je bilo nekaj težav z zvezo in pogovor je bil zelo kratek, saj se je zveza kmalu prekinila. »Vsekakor, je rekel Fred po tem, je bil Stefano in se je spomnil mene in starih Časov. Nekoliko sva poklepetala. Ko sva se zaCela pogovarjati, se je vse vračalo." Stefano je klical spet uro kasneje, toda med tem Časom se je Fred počutil slabo in je odšel domov. Doyle je prevzel klic. Spet je bil pogovor težaven zaradi slabe veze, toda uspelo mu je, da je dobil Stephenov naslov v Genovi, tako da si bosta stara prijatelja lahko dopisovala. Fred je ta teden še vedno nekoliko v rožcah, "toda jaz sem pijan od sreče...", je rekel vCeraj, ko se je zahvalil Otago Daily Timesu." Je kot velik oblak ki je visel tam 50 let in je bliskovito izginil." Obljubili smo mu, da mu bomo priskrbeli Stefanovo telefonsko številko, tako da si bosta lahko privoščila pošten pogovor. (Prevod in priredba S.B.j Na slikah: zgoraj: Fred in Stefano leta 1945 v Trstu (Telefoto AP za Primorski dnevnik iz Nove Zelandije); levo: novozelandski vojaki pred tržaško sodno palaC-po 2. maja 1945 (Foto M-Magajna) MLADI PROTI RASIZMU Poletje je Cas ko se, poleg običajnih turistov, ki spremenijo za nekaj tednov (vsaj tako upajo lastniki hotelov in turističnih agencij) vsako vasico °b morju v pravo multietnično metropolo, podajo na pot mladi, in to tudi zaradi številnih mladinskih srečanj, kot sta bila "Svetovni shod mladih”, ki se je odvijal na Finskem ter "Mladinski teden proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti”, zaradi katerega se je zbralo v Strasbourgu kar 1200 mladih iz vse Evrope. Ko sem sredi aprila dobil Povabilo na "Svetovni shod mladih” ali ”World Youth As-sembly”, kot je pisalo na vabi-lp Alandskega mirovnega instituta, sem se za to pobudo navdušil iz dveh razlogov. Prvič zaradi samega naziva in programa tega srečanja, ki se je odvijal v sklopu proslav 50.obletnice OZN-a in dragic, ker predstavljajo Alandski otoki res edinstveno posebno-st na področju manjšinskih Pravic. Alandski otoki sicer spadajo administrativno pod Finsko, dejansko pa je Švedščina, to je jezik tamkajšnje manjšine, edini urad-ni jezik teh otokov. Program je bil zaradi teh dejstev zanimiva zmes svetovnega in manjšinskega srečanja. Svetovna razsežnost srečanja se je zrcalila ne samo zaradi prisotnost Sefa ženevskega urada OZN-a Vladimirja Petrovskega, ampak po sami udeležbi na srečanju, saj je bilo prisotnih 150 mladih iz 42 držav iz vseh celin, ki so predstavljali tudi različne manjšinske stvarnosti. To dejstvo me je Se dodatno razveselilo, ko so mi erganizatorji ponudili vodstvo ene izmed delavnic, in si-Cer tiste, ki je obravnavala specifična manjšinska vpra-sanja. V delavnici je sodelovalo zanimivo zastopstvo manjšin iz Ruande, Kolumbije, Indije, Estonije, Kazahstana, Latvije in Norveške, tudi v tako raznoliki zasedbi je mogoče ugotoviti skupne značilnosti in situacije z skupnostmi, ki so med seboj geografsko zelo oddaljene. Ohranjanje manjšinske identitete se povsod sooča s problemom večje ali manjše nestrpnosti večin, ki temelji na nepoznavanju kulture manjšinske skupnosti. Kulturna ponudba srečanja je izhajala po eni strani iz kulturne različnosti udeležencev, po drugi strani pa so organizatorji poskrbeli za pravi severni kulturni festival, ki se je odvijal v "večernih” urah. Plesi iz Far Oerskih otokov, gledališki skupini Samijev iz Finske in Eskimov (ali, bolje, Inuitov) iz Grenlandije ter glasbeni oddelek Sole za sambo iz Stockholma, ki so jo sestavljali mladi južnoameriški priseljenci iz Švedske so predstavili kulturni izraz mladih, ki živijo v severnih deželah, bodisi kot večina, manjšina ali kot priseljenci - vsi različni, vsi enakopravni! V tem duhu se je odvijal tudi evropski mladinski teden proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Kot priprava na srečanje v Strasbourgu oziroma promocija strpnosti in sodelovanja med različnimi stvarnostmi multietnicne in večkulturne Evrope, je nekaj kot 600 mladih prispelo v Strassburg s posebnimi vlaki, ki so imeli vsak svoje ime oziroma sporočilo. Vlak, ki je pripeljal udeležence iz Aten preko Sofije, Bukarešte, Budimpešte, Ljubljane, Vidma in Milana v Strasbourg je bil vlak strpnosti. Ko sem, skupno z ostalim delom udeležencev iz Italije srečal veterane vlaka v poslopju videmske pokrajinske uprave sreCal ostale udeležence vlaka, se mi je kar hitro zazdelo, da je vlak strpnosti že postal vlak prijateljstva. Udeleženci so si bili po nekajdnevni skupni vožnji že dobri stari znanci. Med udeleženci vlaka sem zasledil tudi nekaj poznanih obrazov iz drugih konferenc: Stojana, Ivana in Dilijano iz Bolgarije sem spoznal nekaj mesecev prej na konferenci na Slovaškem, z Matejo iz Maribora pa se poznava iz Časov skupnega študija zgodovine na ljubljanski univerzi. Vožnja proti Milanu je potekala torej v znamenju obujanja starih spominov ter spoznavanja novih prijateljev. V Milanu nas je na postaji Čakala množica ljudi. Poleg novinarjev in predstavnikov organizacij civilne dražbe, ki so pomagale pri organizacij milanske etape vlaka je bilo na postaji kar lepo število ljudi, ki so neprostovoljno pričakali prihod pisane druščine iz vse Evrope, ki je demostrirala za strpnost. Strpnost je bila mnogim potnikom, ki so bili primorani Čakati na postaji zaradi stavke železničarjev res tuj pojem. Ko so zagledali nas vlak so se skoraj nagonsko približali našemu vlaku ter vprašali, Ce nadaljuje naš vlak v smer, kjer so bili oni namenjeni. Ko smo jim povedali, da je to poseben vlak, ki nadaljuje pot v Strasbourg, so se razočarani vrnili v prepolne Čakalnice, k prijateljem, družini in kovčkom. Po krajšem ogledu Milana iz avtobusa smo se udeleženci vlaka sestrali s predstavniki organizacij, ki skrbijo v Milanu za priseljence, nato pa smo se udeležili južnoameriškega večera. Sledil je odhod na vlak, do Strasbourga. Na vlaku sem spoznal novinarko italijanskega radia, ki je skupaj s tehnikom montirala kar v spalniku intervjuje, ki jih je posnela z udeleženci vlaka na postaji. Naslednjega dne je morala namreč posredovati ves material v Rim. Vprašala me je, Ce bi sodeloval pri oddaji v živo, in sicer naslednjega jutra. Ker sem pritrdilno odgovoril, me je malo pred Strasbourgom spomnila na medijsko obveznost. Oddajni center je bil v samem sedežu evropskega parlamenta. Skupaj s Krassi-mirjem iz Bolgarije in Vittorio iz Neaplja smo v polurni oddaji prve mreže italijanskega radia odgovarjali na vprašanja rimskega študija v zvezi s tednom proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. S taksijem smo se ponovno vrnili na postajo, kjer smo se pridružili spet ostalim udeležencem evropskega tedna. Družabni veCer na jezeru blizu Strasbourga je bil nekak zaključek skupne vožnje do Strasbourga ter začetek evropskega tedna boja proti rasizmu. Da sta rasizem in rasna nestrpnost prisotna tudi v Strasbourgu, to je v sami evropski prestolnici, je začutil na lastni koži mlad temnopolti udeleženec evropskega tedna iz Anglije. Na poti iz veselice do Strasbourga je zaman skušal ustviti kak taksi, ki bi ga spremil nazaj do dijaškega doma, kjer je bil nameščen. Blizu predora ga je napadla skupina "domačinov” ter ga ranila z razbito steklenico. Tudi pot do bolnice je bila za mladega iz Anglije vse prej kot lahka. S težavo je ustavil posadko policije, v bolnici pa so ga, po zacelit- vi rane na roki, ki je zahtevala 22 šivov, spustili spet na cesto, in to ponoči. Vest o tem rasističnem izgredu na sopotnika in udeleženca srečanja je odjeknila na svečani otvoritvi mladinskega tedna. Tako županja mesta Strasbourg kot predstavniki nevladnih mladinskih organizacij in Sveta Evrope niso mogli mimo ugotovitve, da je boj proti tem oblikam nestrpnosti potreben prav zaradi takih dejanj, ki izvirajo iz zavestnega odklona sožitja in strpnosti z drugimi. Občutek ogroženosti se je polastil vseh udeležencev, to pa je Se bolj združilo mlade, ki so z jasnim znamenjem hoteli demostrirati proti tem težnjam v sodobni evropski družbi. Program evropskega tedna je vseboval delo v delovnih skupinah. Jaz sem sodeloval v skupini, ki je analizirala verske konflikte oziroma možnost sodelovanja med pripadniki različnih verstev. Obisk različnih verskih skupnosti v Strasbourgu je dopolnil teoretsko delo v skupini. Kulturni del mladinskega tedna je doživel svoj vrhunec s serijo rock koncertov. V palači Rohan, tik katedrale, je nastopil s samostojnim koncertom slovenski kantavtor Vlado Kreslin s svojo Beltinsko bando, ki se je pridružil še koncertu v dvorani Palais de Fete, kjer je koncertiralo še nekaj skupin iz vse Evrope. Nekaj "slovenskega” je ponovno zadonelo v Strasbourgu, in sicer na zaključku mladinskega tedna proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. V dvorani evropskega parlamenta so se predstavili mladi begunci iz Bosne, ki so prišli v Strasbourg iz begunskih centrov iz Slovenije. Z glasbo, torej s kulturo, so opozorili nase, na njihov obstoj kot begunci, ki že tri leta živijo daleč od svojega rojstnega kraja. Njihova vedra otroška glasba je zadonela v evropskem parlamentu v Času, ko je v Bosni donela mrtva glasba kanonov in granat. Naše poletne sanje o miru, enakopravnosti in strpnosti med narodi so se za trenutek srečale s kruto stvarnostjo vsakdana. Bosanski otroci so Se naprej igrali svoje pesmi. Njihove pesmi so kmalu postale nase pesmi. Začutili smo nekaj skupnega, v njihovih pesmih smo začutili del tistih njihovih otroških sanj po miru, enakopravnosti in strpnosti. Peter Rustja Na slikah: Pod naslovom: manifestacija mladih v Strasbourgu. Levo^ folklorna manifestacija na Alandskih otokih. Nedelja, 6. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME INSTALACIJE IN POSEGI ________OB ZAKLJUČKU DRUGE IZVEDBE » POSTAJE«_ Topolove - svojstvena moč imena in prireditve Topolove - Topolo: že ime vasi, se zlasti v italijanski inačici, ki nima kot v slovenščini neke smiselne osnove ( kraj, kjer rastejo topoli. Čeprav jih v beneški vasi ni), naznanja nekaj posebnega. Povsem nevede so organizatorji, Društvo beneških likovnih umetnikov z umetniškim vodjem prireditve Mo-renom Miorellijem, odziv izvali z imenom pobude: »Postaja Topolove - Stazione di Topolo«. »Ali res obstaja vas s tem imenom, ali gre za privlačno ime domiselne pobude?« Organizatorji so zagotavljali, da je res eno in drugo, in tako je letošnjo, drugo »Postajo Topolove« po vasi oznanjalo pridušeno ponavljanje Topolove, Topolo ... »Najprej me je prevzela beseda: Topolo oz. v slovenščini Topolove. Beseda, ki je ime vasi, me je pripeljala v Topolovo že povoljno razpoloženega: zapeljan od zvoka besede sem bil radoveden. (...) Topolo je vesel zvok vasi, ki so jo prizadela zgodovinska dogajanja. To je star zvok, ki se navezuje na kmečko civilizacijo in na njene zakone, zakone, ki opisujejo odvisnost med Človekom in naravo, z vsemi napori in harmoničnimi asonancami. Topolo je harmoničen zvok«. To je samo kratek izsek iz ute-m e 1 j e v a n j a Gianfilippa Pe-doteja, ki je na drugi »Postaji« sodeloval z »zvočnim posegom«. Posnel je prebivalce vasi, ki so mu vsak po lastni izbiri izgovarjali ime vasi (v slovenščini ali italijanščini ali v obeh variantah, vendar z različnim naglasom), posnetke je premontiral, dodal druge (vmes je tudi poziv za Bosno), vse pa lahko po njegovi definiciji učinkuje kot nerazumljiva govorica preko zvočnikov (gre za enega najbolj bučnih znanilcev sedanjega hote kaotičnega obdobja) ali pa kot izraz navezanosti na rojstno zemljo. Ce je torej lansko prireditev v vasi sluSno naznanjal pre-drljiv zvok »oddaljenega« telefona (klic je namreč redno ob dogovorjenem Času prihajal iz Nove Zelandije), je letošnjo, ki se je zaključila konec julija, zvočno opremljal »poseg« Gianfilippa Pedoteja. Druga »Postaja Topolove«, ki je bila odprta cel julij, je bila namreč samo deloma zamišljena kot »razstava instalacij« z razliko od lanske, ko so instalacijam dali glavni poudarek. Letos so se odločili, da bodo ob klasičnem pristopu do instalacij, avtorji katerih pa niso samo poklicni umetniki, veliko pozornost namenili najrazličnejšim posegom, od umetniških do veliko banalnejših, vendar nadvse koristnih, kot je npr. ureditev strmih vaških stez. Poslužili pa so se tudi metode kritičnega opozarjanja na veliko škodo, ki jo povzročajo zamude pristojnih uradov in gradbenih podjetij, ki so zaCela s popravili nekaterih starih vaških hiš (popravila moraja stroga spoštovati prejšnji izgled stavbe), nato pa so dela kratkomalo brez obrazložitev prekinila. In tako so se ljudje morali odseliti in že leta Čakajo na popravljene hiše. Ob vsem tem pa je bila letošnja izvedba bolj igrivo zastavljena, saj so bili nekateri »posegi« vabilo k igri. »Mirno lahko reCem, da je »Postaja Topolove« povsem svojstvena in edinstvena pobuda, v Italiji prav gotovo in verjetno tudi v širšem okviru. Ze razstava instalacij, kakor smo jo zastavili lani, je bila precej neobičajna, letos pa smo ubrali še bolj svojstveno pot. Nas namen ni, da bi v vasi, ki je nekaj povsem posebnega - po mojem je tukaj Ze zrak povsem drugačen, kot drugje - enkrat na leto prirejali zanimivo razstavo. Mi hočemo, da vas z nami, inš- talacijami in posegi, na novo zaživi. Zato nam ni samo do tega, da bi bila vas lepa, temveč živa, da bi razkrivala svoja protislovja, ki so velikokrat protislovja sedanjega časa v splošnem, vsekakor pa protislovja tega prostora. To pa je mogoče storiti v Topolovem, ki v marsičem, npr. prav glede narodnostne nestrpnosti, ni tipična beneška vas. Za tukajšnje prebivalce, mislim za tiste, ki so ostali tukaj ali so se vsaj precej stalno vračali, je povsem razumljivo, da se uporablja slovensko govorico. Za tiste, ki prihajajo v vas enkrat na leto, npr. poleti na prijetno hlajenje, pa tega-ne sprejemajo tako samoumevno in včasih padajo pripombe, Ceš zakaj se govori »slavo«. Povsem brez predsodkov pa prihajajo v Benečijo umetniki, ki jih ob imenu privlači dejstvo, da je vas na meji oz. na veliko mejah, kar spodbuja njihovo ust-. varjalnost. Vse pa vas tako prevzame, da ji navadno trajno poklonijo pripravljeno stvaritev, tudi zato, ker je bila zamišljena izključno za ta neverjeten kraj. K dobremu razpoloženju go-s t u j o C i h umetnikov pa nedvomno pripomore tudi gostoljubnost domačinov, ki na lastnih domovih gostijo sodelujoče umetnike«. Moreno Miorelli, umetniški vodja prve in tudi druge »Postaje« je tudi osebno nad Topolovem tako prevzet, da je postal »50. stalni prebivalec vasi«. »Težko je opisati »posebnost« Topolovega, ali jo sam občutiš ali pa nate ne učinkuje. Tukaj gor je drugačno ozračje, daleč si od tegob vsakdanjega življenja, lažje dihaš in si zbistriš um. Ge odmaknjenosti vasi in njenega lege ob državni meji ne doživljaš samo kot nekakšno utesnjenost, potem je to vse lahko izziv in spodbuda za umetniško ustvarjanje, kar je za sodelujoče na naši pobudi«, je izbiro vasi za tovrstno pobudo utemeljeval umetniški vodja. Dober glas gre v deveto vas, pravi star ljudski rek, in tako so se razstavo instalacij odločili tudi v Kluzah pri Bovcu, umet-nistvo vodstvo zaupali Miorel-liju, za grafično opremo kataloga Blitzarta Kluže pa je poskrbela Donatella Ruttar, predsednica Društva beneških likovnih umetnikov in ena od gonilnih sil »Postaje«. Zgled »Postaje« se torej Siri, zamisel o tovrstnih pobudah pa zbližuje ljui z obeh strani meje, ki nikakor ni in ne sme biti ovira. Sicer pa program »Postaje« na otvoritveni in na zaključni dan »zapoveduje« mirovni pohod s Topolovega na Livek oz. v obratni smeri, pohodu pa so dali pomenljiv naslov Gez namišljeno Črto. Zamisel bodo povzeli tudi drugje, saj so se organizatorjem ob Številnih »prevzetih in radovednih umetnikih« oglasili tudi poklicni prireditelji kulturnih dogodkov. Vsekakor pa je »Postaja Topolove«, ne samo zaradi svoje lokacije, neponovljiva, Čeprav so posnemanja po oceni prirediteljev tudi nesporen dokaz o posrecenosti pobude. Pri tem zadoščenje malo greni Letos so sodelovali: Jaka Bonča - Ljubljana Elio Caredda - Pagnacco (Videm) Isidoro Dal Col - Scomigo (TV) Gioia Danielis - Videm; Jasna Hribernik in Zmago Lenardič - Ljubljana Manuel Osmo - Trst Gianfilippo Pedote - Colle Umberto (TV) Loredana Putignani - Monteleone Sabino (RI) Giani Sartor - Conegliano (Treviso) Marie Shannon - Auckland (NZ) Pixel Ferruginosi - Neapelj Gianna Torresin - Lomagna (CO) Inge Vavra - Krumpendorf (A) Pietro Vischi - Velate (MI) ugotovitev, da v krajevnem okviru »Postaji« Se ne priznavajo povsem pomena, ki ga ima. Vendar pa je zato potreben Cas, pobuda pa mora iz leta v leto rasti. Se predno se je zaključila druga izvedba, so prireditelji že imeli precej jasno sliko o nujnih spremembah. Verjetno jo bodo Se skrajšali, lani je trajala poldrugi mesec, letos pa mesec dni, zelo verjetno bo se manj spektakularna kot letošnja, manj bo instalacij in vedno vec posegov z bolj zabrisanim umetniškim, zato pa poudarjenim socialnim nabojem. »Druga izvedba je skoraj praviloma slabše sprejeta od prve. To drži tudi za »Postajo Topolove«, čeprav je tudi naša druga izkušnja pozitivna. Prvo stalno spremlja sploSno pričakovanje, ker je novost, vzbudi veliko radovednost. Pri drugi je drugače, ljudje vedo, za kaj gre, radi pripomnijo, da se stvari ponavljajo, nekatere pa začne motiti stalni vrvež v vasi, kjer nečesa takega dolgo niso bili vajeni. Zato me ne preseneča nekakšna manjša naklonjenost domačinov do pobude, pa Čeprav, ponavljam, je bila tudi letošnja preizkušnja vsestransko pozitivna. Morali pa bi narediti korak naprej, vsi, ne samo domačini. Ce je bilo v vasi slisati kakšno kritično na račun pobude, pa razne spremljevalne prireditve niso priklicale v Topolovo toliko Benečanov in ostalih, kolikor bi jih pravzaprav moralo priti. In tudi finančne podpore je za pobudo tolikšnega obsega premalo, pokrajinska uprava da sredstva za katalog, nekaj prispeva deželno podjetje za turistično promocijo, Cedaj-ski sedež TKB ni preveč radodaren, glede na svoje možnosti Se največ da Salone Luisa iz Čedada. V taksnih okoliščinah ni lahko razmišljati o krepitvi pobude, ki je ne samo za vas ali Benečijo neprecenljive vrednosti«. Ocena predsednice Društva beneških likovnih umetnikov Donatelle Ruttar je nedvoumna, neomajna pa ostaja Zelja po nadaljevanju pobude. »Postaja« ima namreč po njenem mnenju nekakšno magično moC, saj je skoraj samo po sebi umevno, da je »madni jezik« slovenščina. Tudi tisti Benečani, ki ne obvladajo knjižnega jezika in znajo »samo po domačin«, tudi ob uradnih priložnostih govorijo slovensko. To pride samo od sebe, pravijo. Ce je »Postaja Topolovo« vzvod, da se domačini zazrejo vase in zaCno rapredati niti, za katere so mislili, da so se že pretrgale, je tudi spodbuda za odkrivanje skupne zgodovine in utrinkov iz preteklosti. Na enem zadnjih večerov letošnje »Postaje« so namreč predstavili drobno, vendar zelo pomembno knjižico. Gre za drobcen izsek iz obsežne zgodovinske Študije, ki jo pripravlja Giovanni Maria Del Basso, naslov knjižice, za katero je pobudo dala prav »Postaja Topolove«, je dovolj zgovoren: O žalostnem dogodku v Topolovem, iz življenja siromakov. Zgodba, povzeta po starih uradnih zapisnikih iz 17. stoletja govori o dekli Magdaleni, ki naj bi bila umorila svojo komaj rojeno hčerkico. Tekst je prevedla Živa Gruden, spremno besedo je napisal Pavel Petricic, knjižico je tiskala Spetrska založba Lipa, ki z njo začenja založniško pot in tudi zbirko Mrvice. »Pomen izdaje te drobne publikacije je za nas, Benečane, in za organizatorje »Postaje« večkraten: zaceli smo brskati po svoji preteklosti, ki ne more biti mogočna, temveč jo sestavljajo taksne mrvice (marvi-ce po beneško), kot je zgodba o Magdaleni, zaceli smo svoje zgodbe objavljati in to z lastno založbo. Podvig seveda ni zgodovinski, temveč je spet mala mrvica v tem našem življenju, ki je pravzaprav skupek taksnih malih, pomembnih mrvic ...« Donatella Ruttar Se pove, da so knjižico tiskali na hitro, zato da bi jo lahko predstavili na »Postaji«, zaradi naglice pa se je vanjo vsililo precej napak. Seznam letošnjih spremljevalnih prireditev bi bil predolg, zato naj omenimo le nakj tistih. ki so znanilke današnje beneške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, Čeprav je treba ob tem poudariti, da organizatorji zavestno pripravljajo program, ki ni strogo beneško zasnovan. Na »Postajo« - kot izdaja ze ime - namreč prihajajo najrazličnejši ljudje s svojo neovrgljivo osebno prtljago, vsaka postaja pa je kraj, kjer se ljudje srečujejo, naključno in ne. Tako so že na začetku v Topolovem gostovale rezijanske Rože Majawe, na letošnji »Postaji« so predstavili novejše publikacije, ki se vežejo na be-necijo oz. na življenje Slovencev v videmski pokrajini, svojo zadnjo pesniško bero je predstavil pesnik Michele Obit, na predzadnji dan pa se je ponovno predstavilo Beneško gledališče. Tokrat je bila predstava z odločnim ženskim predznakom: v komediji Zensko ročno dielo, ki jo je po francoskem originalu priredila Marina Cer-netig (njena vloga na »Postaji« se nikakor ni omejila na to gostovanje), so nastopile Lidia Zabrieszach, Carla Loszach in Anna lussa, delo pa je režiral Marjan Bevk. Začetek in slovo s »Postaje« sta vselej vesela. Na njih se zberejo vsi sodelujoči, Častni gostje so seveda poklicni ali ljubiteljski umetniki, ki so za Topolovo pripravili kakšno stvaritev. Ce je prvi obisk namenjen ogledu vasi, drugi izve-ni v slovesu praviloma s poklonom pripravljenega dela vasi in njenim prebivalcem. »Moje delo (Kakor križev pot -14 postaj s teksturami predstavlja kraj) je bilo pripravljeno izrecno za ta kraj, postaviti ga drugje bi bilo nesmiselno,« je nekako v imenu vseh letošnjih go-s t u j o C i h umetnikov povedal mlad ljubljanski arhitekt Jaka Bonča. Vsi razstavljeni predmeti seveda ne bodo ostali v Topolovem, tako bosta Jasna Hribernik in Zmago Lenardič, prav tako iz Ljubljane, odnesla za to priložnost pripravljene videe. Ostala pa bo želja, da bi tudi s taksnimi »pogovori med starimi, propadajočimi hišami« (posneti so bili na videu) vnesli novega življenja v vas v strmen beneškem bregu, ki noče postati samo zanimiva poletna izletniška točka. Breda Pahor Na slikah: pod naslovom »tehtnica« Isidora Dal Cola, levo urejen prehod med starimi vaškimi hišami in zgoraj sou-venir-igra oz. možnost neposrednega povezovanja z vasjo po zamisli Manuela Osma. Fotografije Davorin KrižmandC /KROMA. ______EBLA / CAR ANTIČNEGA SIRIJSKEGA MESTA_ Večna pripoved nemih ostankov preteklosti Pred4000 leti je cvetela Ehla Arheološko najdišče Ebla se nahaja v sevemo-zahodnem delu današnje Sirije. V obdobju, ki gre okvirno od leta 2.400 do leta 1.600 pred n.š., je bilo mesto eno najpomembnejših političnih, gospodarskih in kulturnih središč Bližnjega vzhoda. Danes prištevajo Eblo med najstarejša nam znana naselja, ki so že imela mestno ureditev. Po polovici tretjega tisočletja je mogoče zabeležiti porast urbanizacije na celotnem področju visoke Mezopotamije in severne Sirije. Razvoj mest je še posebno opazen tam, kjer ni bilo razširjeno namakalno kmetijstvo, torej povsod tam, kjer velike reke niso sezonsko preplavljale bregov. Na teh predelih se je človek ukvarjal predvsem z živinorejo in je nadziral pridobivanje oz. prodajo lesa ali kovin. Ebla je bila okoli leta 2.300 pred n.š. prvič uničena in požgana, vendar so jo v naslednjih stoletjih obnovili in na začetku drugega tisočletja Pred n.š. se je mesto razvilo v pomembno središče med Evfratom in Sredozemskim morjem. V strogem centru Eble se je nahajalo obzidano mestece s kraljevo palačo, upravnim središčem in svetiščem, posvečenim kultu boginje Ištar. Zunanji del mesta je bil tudi sam obzidan z nasipi, visokimi preko dvajset metrov. Svetišče je obsegalo kakih 3.500 kvadratnih metrov površine, najpomembnejši kultni stavbi v njem pa sta bili tempelj m monument. Na območju templja so arheologi odkrili kipce in podobe, ki so prikazovale boginjo. Veliko je bilo tudi votivnih predmetov (kelihov, ptičjih okostij, dragih kamnov in bronastih kač). Monumet pa je privzdignjena površina, sredi katere je bilo izdolbeno dvorišče brez vhodov: domnevajo, da je bil to nasad boginji svetih dreves ali kletka svetih živali. Podobno strukturo omenja tudi biblija. Najpomembnejše odkritje na območju kraljevske palače pa je arhiv z glinastimi tablicami. Okoli leta 1.600 pred n.š. je mesto zajela ekonomska kriza, katere razlogov zaenkrat še niso PojasniU; tuje vojske so opustošile cvetočo mestno civilizacijo. Najpomembnejše odkritje italijanske arheološke odprave v Ebli je prav gotovo zajetna skupina (nad sedemnajst tisoč) popisanih glinastih tablic. Uspeh ekspedicije odpira nova poti za raziskovanje območja, ki velja za zibelko naše civilizacije. Eblaitske glinaste tablice so bile spravljene v državnem arhivu enega od kril kraljevske palače. Hranili so jih na tronad-stropnih lesenih policah, ki pa so med zadnjim opustošenjem mesta zgorele. Zapisi so bili predvsem upravni akti: dokumenti o trgovskih poslih, davkih, premikih večjih količin žlahtnih kovin. Veliko je zakonskih zapisov: odlokov, državniške korespondence, sodniške kronike. Nekaj je tudi literarnih odlomkov. Pisava, ki so je upara-bljali eblaitski skribe, je sumerski klinopis, ki je bil znan po vsem območju Mezopotamije. Čeprav je bila knjigovot-ska tehnika dvora v Ebli precej sorodna že znanim zapisom bližnjih krajev, je bila v marsičem inovativna. Jezik, v katerem so bili napisani dvomi akti, je arhaična oblika semitske veje. Glede na to, da se razlikuje od sumerščine, so si poznavalci enotni v sodbi, da je bil ta jezik avtohton. V enkratnost svojega jezika so bili prepričani tudi sami prebivalci Eble. O tem pričajo Tržaška razstava Ebla - ob začetkih mestne civilizacije, bo na °gled v konjušnicah Miramarskega gradu. Odprli jo bodo jutri, od torka dalje pa bo do konca septembra obisk mogoč vsak dan od 9. do 19. ure. Z oktobrom bo stopil v veljavo zimski urnik: razstavo bodo zvečer zapirali eno uro prej. Ob večerih, ko je v miramar-skem parku na sporedu predstava Luči in zvoki, bodo eblaitske izkopanine na ogled tudi po 19. uri. Cena vstopnice je 10.000 lir, za skupine, študente in upokojence so možni popusti. Dodatne informacije je mogoče dobiti na telefonski številki 040/224554. božanstva, točna interpretacija pa je zaenkrat še sporna. Prav gotovo pa je iz zgodovinskega vidika največje važnosti meddržavni sporazum, ki sta ga podpisala vladarja Eble in doslej še nepoznanega mesta Abarsal. V njem so členi meddržavne pogodbe, ki urejajo promet, trgovanje, problem beguncev in kazni. Iz dokumenta je jasno razvidno, da je bil položaj Eble v trenutku, ko je prišlo do sporazuma, neprimerno boljši od položaja mesta Abarsal. Po podatkih, ki jih prinašajo zapisi na glinastih tablicah, bo mogoče dovolj natančno rekonstruirati življenje v starodavnem sirijskem mestu, navade prebivalcev, družbeni ustroj in religijo. Besedilo: Matejka Grgič tablice, na katerih je izklesan dvojezični slovar nekaterih osnovnih terminov, ki so jih ljudje očitno uporabljali v vsakdanjem življenju. Med najzanimivejšimi dokumenti je prav gotovo mitološka pripoved, ki je doslej izvedenci še niso poznali. V bajki nastopajo razna »Razstava je namenjena širšemu občinstvu, toda...« Za strokovno mnenje o razstavi, ki Prikazuje tridesetletno delo italijanske ekspedicije v Ebli, smo povprašali slovenska arheologa Stanka Flega in Mateja Zupančiča. »Na Bližnjem vzhodu je veliko pomembnih najdbišč, tudi takih, ki jih odkrivajo šele v zadnjih letih. Izkopanine iz teh najdbišč so nam posredovale celo vrsto dragocenih podatkov, s pomočjo katerih lahko danes natančneje raziskujemo mitične civilizacije Male Azije, ki velja za zibelko civilizacije,« sta nam arheologa vokvirila pomen Eble. »V Italiji je Ebla trenutno najbolj znano arheološko območje Bližnjega vzhoda, ker ga je odkrila m raziskovala ravno italijanska odprava.« Torej mediji pomen Eble nekoliko napihujejo? »Ne, taga ne bi rekel,« nam je pojasnil Matej Zupančič, »vsekakor je takih pomembnih mest, ki jih trenutno Preučujejo, najmanj deset. Tablice, ki so jih odkrili v Ebli, so pa seveda nekaj iz- rednega.« Zakaj so te tablice tako znane? Stanko Flego: »Glinaste tablice vsebujejo zapise o trgovanju, upravi in nekaj molitvenih obrazcev. Znane so predvsem zato, ker pričajo o zelo razviti družbeni organizaciji. Pomisliti moramo, da so v času, ko je cvetelo mesto Ebla, naši kraji šele spoznavali bron; v času, ko so v kraljevi palači v Ebli hranili upravne zapise, tu še niti gradišč ni bilo. Sicer pa te tablice niso najstarejši znani zapisi: prva pisna pričevanja, ki smo jih doslej odkrili, segajo v polovico četrtega tisočletja pred n.š.« Kaj pa razstava? So take pobude namenjene ožjemu krogu izvedencev ali šriši skupnosti ljubiteljev? »Take razstave, kot bo tale tržaška, so namenjene pretežno ljubiteljem. Seveda so zanimive tudi za strokovnjake, vendar imajo slednji tudi druge možnosti, da pridejo do gradiva, ki jih zanima. Velike razstave so pomembne na samo zaradi kul- turnega, pač pa širše iz turističnega vidika: v mesto, ki jih gosti, privabijo ponavadi veliko tujih obiskovalcev.« Lahko torej tovrstne pobude predstavljajo dejansko kulturno obogatitev za tiste, ki si jih ogledajo? Flego: »Odvisno od tega, kdo si jih ogleda. Potrebno je nekaj predhodnega znanja, recimo par osnovnih podatkov o civilizaciji in zgodovinskem obdobju. Večino ljudi pritegnejo samo estetsko lepi predmeti, tokrat pa bo takih na razstavi bolj malo. Glinaste tablice so lahko zanimive, vendar pa njihov ogled ne sme biti cilj samemu sebi.« Kaj pa šolske ekskurzije? Zupančič: »Solarji vseh starosti in stopenj lahko veliko pridobijo na ogledu izkopanin iz Eble. Seveda jim morajo prej učitelji in profesorji povedati, kaj bodo na razstavi videli. Ekskurzijo morajo vključiti v obširnejši didaktični program: najmlajši bi lahko na primer pri likovni vzgoji spoznali glino in kaj napisali nanjo...« Uspešno naključje Arheološko izkopavanje na ozemlju današnje Sirije so dolga leta zasenčila odkritja v Mezopotamiji. Načrtno raziskovanje sirijskega o-zemlja se je začelo skoraj naključno, prav tako naključno pa je bilo tudi odkritje točne lokacije Eble. Leta 1964 se je odprava rimske univerze La Sapienza osredotočila na območje južno od mesta Aleppo, kamor so jo usmerila prejšnja raziskovanja anlgeških ekspedicij. Tako se je začelo sistematično izkopavanje v okolici mesta Tell Mar-dikh. Upanja arheologov, predvsem pa vodje odprave Paola Matthiaeja (na sliki levo), so se takoj izkazala za utemeljena. Senzacija pa je bila popolna, ko je odprava leta 1975 dokončno ugotovila, da so ruševine ostanki starodavne Eble. Odtlej so raziskovanja podprle tako italijanske kot tudi sirijske oblasti in kulturne inštitucije. V določenem tmutku so nekateri izvedenci izoblikovali tezo, da so napisi, ki so jih odkrili v Ebli, predhodniki svetega pisma, ki naj bi bilo povzetek arhaične religije. Polemika je zadobila politične razsežnosti, italijanski raziskovalci, ki se ukvarjajo z interpretacijo tekstov, pa so take teorije odločno zanikali. 6. avgusta 1945 50 let pozneje 9. avgusta 1945 HIROSIMA/NAGASAKI Do tal porušeno Povsem ali skoraj povsem uničeno V ' * V Padec bombe 1 milja -rf/J 1 km Hirošima Kot sedež japonske vojske in številnih vojnih industrij je bila Hirošima prav gotovo pripravljena na spopad. Bilo pa je nemogoče biti pripravljeni na bombo. Približno 80.000 osebje umrlo za neposrednimi posledicami Malega dečka; še 60.000 jih je umrlo do konca leta. Tisti, ki so preživeli, so pripovedovali strahotne zgodbe o tem, kar so videli. »Nekateri so bili ožgani do kosti in so zaradi tega umrli, drugi so bili tako hudo opečeni, da so umrli, ker se jim je koža popolnoma odpria, spet tretji so umrli, ker je bilo njihovo telo povsem izmahčeno od drobcev stekla. Videli smo vse mogoče,« je dejal 6-letni deček. Od 76.000 mestnih poslopij, jih je bilo 70.000 uničenih ali zelo hudo poškodovanih. Na manj kot miljo razdalje od ničelne točke so bile uničene tudi najtrdnejše jeklene strukture. Opečnate in lesene stavbe so se zrušile na razdaljo poldruge milje. Na razdalji dveh milj in pol so zgoreli vsi vnetljivi predmeti. Na razdaljo približno 10 milj od ničelne točke se je odkrušil omet in so popokale okenske šipe. Med porušenimi poslopji je bilo tudi 18 bolnišnic in 32 klinik za prvo pomoč. Brazgotine preživelega atomske eksplozije v Hirošimi Danes živi v Hirošimi in okolici kakih 100.000 preživelih. Mnogim so ostale brazgotine po telesu; druge pa je dejstvo, da so preživeli atomsko eksplozijo, zaznamovalo za vse življenje. Delodajalci neradi sprejemajo v službo preživele (hibakuša), ker se bojijo njihove podvrženosti rakastim obolenjem in depresiji. Mnogi so se celo odrekli poroki s preživelimi iz strahu, da bi posledice žarčenja lahko povzročile genetske napake v potomstvu. Popolnoma uničeno Povsem ali skoraj povsem porušeno 1« 1 milja 1 km Nagasaki Dejansko skoraj ni bilo debate o tem, ah spustiti še eno bombo na kako drugo mesto; zaradi ugodnih vremenskih razmer je 9. avgusta zjutraj izbira padla na Nagasaki. Z razliko od Hirošime je bilo mesto v preteklosti že tarča bombnih napadov, tako da je bila v Nagasakiju gmotna škoda mogoče manjša. Tudi strme vzpetine, ki obdajajo mesto, so nekoliko ublažile rušilnost bombe. Kljub temu je do konca leta 1945 umrlo 70.000 oseb. V naslednjih petih letih je življenje izgubilo nadaljnjih 70.000 oseb. Seveda ni bilo treba spustiti še tretje atomske bombe na Japonsko. Bombi, ki sta do tal uničili Hirošimo in Nagasaki, sta bili edini dve dejansko uporabljeni atomski bombi. Poročevalka Associated Press Eileen Glanton ovražniki so padli eden za drugim. Zavezniki so zmagovito ^^prekorakali Evropo, tako da je bila poleti 1945. Japonska edina še neporažena sila Osi. Toda mala otoška država je bila bojevita do take mere, da so bili mnogi prepričani, da se bosta japonska vojska in civilno prebivalstvo borila do zadnjega moža. Ameriški voditelji so premišljevali o različnih rešitvah: pogajanju, brezpogojni kopenski vojni in tisti, ki jo je predsednik Harry S.Truman imenoval »najstrašnejša bomba v zgodovini sveta.« Tako so 6. avgusta spustili atomsko bombo na Hirošimo, 9. avgusta pa še atomsko bombo na Nagasaki. 15. avgusta so se Japonci predali. Bil je konec obeh mest in začetek atomskega veka. Pristanek Enole Gay v Tinianu po bombardiranju Hirošime. Enola Gay Letalo B-29, prvi strateški bombnik na svetu, je bil tudi najtežji obstoječi bombnik - preko 15.000 kg. Bombnik, poimenovan Enola Gay na čast pilotove matere, je odvrgel atomsko bombo na Hirošimo. »Ozrli smo se in pogledali Hirošimo,« je pozneje dejal pilot Paul Tibbets. »Mesto je skrival strašni oblak, ki je naraščal, zadobival zloveščo gobasto obliko in se dvigal neverjetno visoko.« Mali deček Bombi, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki, sta se posluževah dveh različnih metod, da bi dosegh podobne uničujoče rezultate. Bomba, ki so jo odvrgli na Hirošimo, je imela štiri in pol tone urana in so jo poimenovali Mah deček. Naprava je delovala tako, da sta se ob proženju eksplozije združih dve masi urana. Imela je energijo 20 kiloton TNT. Mah deček je eksplodiral skoraj 600 metrov nad mestom in zgrešil tarčo za slabih 250 metrov. »Fantje,« je dejal pilot Paul Tibbets, »pravkar ste odvrgh prvo atomsko bombo v zgodovini.« Debeluh Bomba, ki so jo odvrgli na Nagasaki, je vsebovala plutonij in so jo poimenovali Debeluh. Čeprav je zgrešila tarčo za več kot poldrago miljo, je dobesedno porušila do tal polovico mesta. Debeluh je izkoriščal sodobnejši jedrski princip implozije. Navadno razstrelivo je zgnetlo prazno plutonijevo kroglo v jedro iz visoko cepljivega materiala in sprožilo eksplozijo. r HHHNi Mali deček je eksplodiral 580 m nad Hiiošimo r-rr 6 mi. 4 mi. 2 mi. Ničelna 2 mi. 4 mi. 6 mi. točka Učinek bombe Na ničelni točki so ljudje izpareli. Telesa so dobesedno izhlapela pri temperaturi, ki je dosegla 5,000 stopinj. Atomska bomba namreč povzroči rušilni val, nato uničujoč toplotni val, končno pa nasiči okolje z radioaktivnostjo. Smrt je torej prišla postopoma in mnogi, ki niso umrli v ognjenem peklu, so si nekoliko opomogli, nato pa umrli zaradi radioaktivne zastrupitve ali raka. 1 milja: Evaporacijska točka: Vse, kar se nahaja na tej razdalji, se spremeni v paro. (98 odstotkov smrtnih primerov) 2 milji: Totalno uničenje: Uničeno je vse, kar se nahaja na zemeljskem površju. (90 odstotkov smrtnih primerov) 3,5 milje: Razdejanje zaradi eksplozije: Tovarne in draga velika poslopja se zrušijo. (90 odstotkov smrtnih primerov) 5 milj: Razdejanje zaradi požarov: Vse, kar je vnetljivo, zgori. Ljudje se zadušijo, ker požari porabijo večino kisika v zraku. (50 odstotkov smrtnih primerov, 45 odstotkov telesnih poškodb) 6 milj: Huda škoda zaradi toplotnega vala in zračnega udara: Poslopja zgorijo. Ljudi podere zračni udar. Večina preživelih zadobi opekline druge in tretje stopnje. (15 odstotkov smrtnih primerov, 50 odstotkov telesnih poškodb) X Polemika Ko se je v ZDA poleglo veselje, ko so se vojaki vrnili domov in se je dim na japonskem nebu razblinil, se je pričela debata. Zgodovinarji, intelektualci, veterani in preživeli še danes razpravljajo o tem, ali je bilo res potrebno uporabiti atomsko bombo. Kako blizu je bil cesar Hirohito predaji? Koliko več japonskih civilstov bi umrlo, če bi se vojna nadaljevala? Koliko Američanov bi umrlo v kopenskem napadu? Čustva so se razvnela na obeh straneh Pacifika. V Tokiu je vlada mukoma izbirala med mnogimi alternativami besede »opravičiti se«, preden je naposled izrazila obžalovanje za vojno. V NVashingtonu je Zavod Smithsonian imel težave v zvezi z razstavo o ameriškem bombnem napadu na Japonsko, o kateri se je veteranom zdelo, da je preveč spravljiva do Japonske. Hirošima, ki je danes živahno mesto z redkimi vidnimi znaki bombardiranja, je obsedena z idejo o miru. Če katerikoli državnik dovoli kak jedrski poskus, si lahko pričakuje protesmi telegram hirošimskega župana. V Parku Miru bo gorel večni plamen, dokler ne bo svet prost jedrskega orožja. Na spominski plošči v parku piše: »Naj vse duše tu mimo počivajo; zlo se ne bo ponovilo.« Sredi gorate Kitajske (1) A / Uspelo nama je, da sva sedla v prvo vrsto in se tako izognila vsem nevšečnostim, ki bi jih za sabo povleklo sedenje daleC od prtljage. Ze od vsega začetka sva ugotovila, da je prva vrsta najprimernejša za dolge relacije na avtobusih, kjer se sčasoma vsak kotiček tako napolni, da zadnji prišleki poležavajo kar na prtljagi - ne glede na to, Ce je njihova ali tuja. Saj ne da bi v nahrbtniku imela kaj posebnega, vendar bi mi bilo zoprno že, Ce bi se mi zdrobila škatlica za zobno krtacko, saj je to edini suvenir, ki sem ga tokrat prinesla iz Rusije. Torej je res najbolje, da sediš spredaj, se zabarikadiraš z lastno prtljago in si tako krepiš iluzijo, da boš vse svoje ne-dragocene dragocenosti varno spravil do naslednjega cilja. Poleg tega sva predvidevala, da po poti, za katero na Kitajskem nikoli ne veš, koliko ur bo trajala, ne bomo doblili kaj Prida za pod zob, kar naju je dodatno obremenilo z dvema precej zajetnima vrečama raz-nih prehrambenih artiklov... Se dodatna prtljaga, ki je na dveh normalnih" sedežih nekje sredi avtobusa nikakor ne bi mogla imeti pri sebi, saj v avtobusu ni tistih ‘nadglav-nih‘ poličk za ročno prtljago, ki smo jih tako samoumevno vajeni pri nas. S svojim bornim izborom kitajskega besednjaka sva pripeljemo do planote, kjer se ob cesti vrstijo preproste vasi s hišami, zgrajenimi iz blata in obdanimi z visokimi zidovi. Kot mimoidoči popotnik lahko le slutiš, kakšno je življenje onkraj lesenih vrat, ki se odpirajo v notranjost dvorišč. Odkar se vozimo ob jeor-mularje, plačujejo za sobe in se oskrbujejo s prevreto vodo v velikih termovkah, zvestih prijateljicah Kitajcev in po Kitajski potujočih tujcev. V Heimaheju kmalu ugotovim, da se brez termovke ne bi niti umivala. Vodo, ki v enem izmed zakotnih dvorišč priteka iz pipe, odkrijem šele po dvodnevnem bivanju v ‘hotelu1. A tudi sedaj je termovka prepotrebna: kmalu po odkritju ugotovim namreč, da je voda iz pipe ledeno mrzla. Prešine me asociacija: v neki reviji sem nekoč videla do kopalk slečeno sibirsko družino, ki je v zaledeneli površini jezera izžagala odprtino ter se tam polnoštevilno z dojenčkom vred posvečala higieni. Najina soba je prav tako kot ostale opremljena v strogo špartanskem stilu. Stene so brezbarvne, Ze precej umazane, okno se slabo zapira, Ce bova hotela ponoči mirno spati pa bova morala zvečer vhodna vrata zaklepati odzu-naj, kar pomeni, da bova morala nazaj v sobo lesti skozi na kateri nas je odložil avtobus je tudi edina ulica vredna tega imena. Ob vsaki strani se ob njej vrsti dolgi niz pritličnih poslopij, zgrajenih v tistem slogu brez sloga, ki je značilen za novejša kitajska naselja. Sicer sveže prepleskane zgradbe sestojijo iz nujno potrebnih zidov, oken in vrat brez vsakršnega okrasa ali posebnosti. Od ostalih se razlikujejo le restavracije, pred katerimi plapolajo podolgovate temno modre "zastave", ki s kitajskimi pismenkami opozarjajo na restavracijo, ki se skriva v navidez prav nič posebni stavbi. V restavraciji naju sprejmejo radovedni pogledi osebja in prijetna, Čeprav preglasna glasba. Izbira zelenjave ni ravno najboljša, vendar se kuharji dobro spoznajo na svoje poslanstvo in nama pripravijo prav slastno pojedino zelenjavnih jedi, doufu-ja (sojine skute) in svežih testenin. Vas sploh ni tako nezanimiva kot se nama je zdela na prvi pogled. Presenetljivo veliko je trgovin z mešano robo, kjer dobiš prav vse: od kolačkov in bombonov do marmelade, nogavic, sveC, porcelana in loncev. Vreme ni kaj prida in se zato ne oddaljiva preveč od hotela, kamor naju prav kmalu spet nažene nadležen in mrzel dež. Noci so tukaj koledarske- mu avgustu navkljub prav zimske. Domačinom, vajenim veliko nižjih temperatur se to ne zdi prav nic posebnega in zato si kljub temu, da imava v sobi peč, ne upava izmakniti niti drobca premoga, ki se tako vabljivo leskeCe na dvorišču. Vreme se tu neprestano spreminja, kar naju ne bi smelo Čuditi, Ce pomisliva, da se nahajava na 3200m. nadmorske višine. Vendar tu nimaš občutka, da si tako visoko. Planoto obdajajo vrhovi, daleC v obzorje pa se na drugi strani izgublja jezero. Ce se spomniš, da je slano, si lahko celo zamišljaš, da si na morju. Prvemu zemljevidu nisva verjela. Poskušala sva ugotoviti, kaj neki le pomeni tista oznaka "3200" in zakaj so jo kartografi zapisali ravno nad jezero. Toda drugi zemljevid je ponujal natanko isti podatek in na enak naCin so označene tudi višine raznih vrhov na zemljevidu...Torej je res: najvecje slano jezero na Kitajskem se nahaja na 3200 m nadmorske višine. Nikoli še nisem bila na taki vendarle uspela od šoferja izvedeti, da bo vožnja iz Xinin-8a do Heimaheja ob Qinghai jezeru trajala kakih šest do Sedem ur, vendar mu skoraj ne verjameva, ko opaziva, da Se ustavi vsakič, ko mu kdo cesti mahne. Vkrcavanje vsakega potnika vzame nekaj ttrinut, saj ima skoraj vsak s sabo po nekaj kosov prtljage. Sprva nas cesta iz mesta Pelje po desnem bregu soteske. Ali je to še vedno Rumena reka? Nad nami se visoko dviga vse db vrha obdelana strmina, isto vidimo tudi onkraj rečne struge, kjer pa z nami tekmuje vlak. Nato se vlak s progo vred izgubi proti severu, medtem ko mi zavijejo v obratno smer: proti juž-ni obali Qinghai jezera. Pola-8oma se vzpenjamo in tako okno. Le zakaj vrat ni možno zakleniti odznotraj? Nekoč je verjetno soba bila kar prijetna: tu sta razen dveh postelj in mize tudi dva naslonjača in stojalo z lavorjem ter peC. Celo nekakšne zavese visijo na oknih, a kaj ko je večina državne lastnine na Kitajskem zanemarjena - nihče se npr. ne ubada z vzdrževanjem hotelov, ki so prepuščeni propadanju vse do točke, ko so potrebni korenite predelave, nakar se njihova kategorija in cena zvišata in s tem zavračata nahrbtnikarje. Ko odloživa prtljago, se podava v raziskovanje vasi. Tudi zato, ker je v sobi hladneje kot zunaj. Sama vas ni nic posebnega. Bolj kot na vas spominja na postajo ali mejni prehod: široka prašna cesta višini in pričakovala bi, da bo to organizem bolj občutil, vendar je edini kazatelj nena-vajenosti hitrejše utrujanje ob telesnih podvigih. To opaziva šele dan po prihodu, ko se v sončnem jutru odpraviva k jezeru. Do jezera ni daleC. Naravne zanimivosti, s katerimi se srečava pa naju Časovno precej zadržijo. Ko s prašne ceste zavijeva na še prašnejši kolovoz, se znajdeva sredi nedotaknjene narave, kjer sta edini zvok zavijanje vetra in oglašanje hrčkovih sorodnikov, ki s smreki in nekoliko daljšimi ušesi neprestano prežijo nad nevarnostjo. Pašnik, ki se širi v nedogled, je kot cedilo: luknja ob luknji. Čudim se, kako se ne ugreza. Sedeva in dolgo opazujeva male prijatelje, kako se igrajo in žvečijo travo. Tudi oni naju opazujejo; verjetno prej iz strahu kot zaradi antropoloških užitkov. Naše prijateljevanje grobo prekine tovornjak z romarji, ki nam nic hudega sluteči mahajo in nekaj dopovedujejo. Tovornjakar trobi. Skoda, da so nama tako pregnali prijateljčke. Veliko je divjega cvetja, ki raste po barvnih skupinah. Od daleC se ti lahko zdi, da je kdo po planoti neurejeno razgrinjal enobarvne rumene, vijolične in bele tepihe. Čudno, da ni planik. Na tej višini bi morale rasti. PoCasi se približujeva jezeru. Pa so le! Pred oCmi se nama razprostira pravi nasad te pri nas tako redke rastline. Paziti morava, da jih med hojo ne teptava. Vodna linija daleC ob obzorju se je medtem že zadebelila. Kmalu se prelevi v pravo prostranstvo, nad katerim lebdijo tri v vodne hlape zavite skale. Mar je najvecja znani otok Niao Dao? Skoda, da ob tem letnem Času tam ni ptic. Ko gnezdijo, je to najvecja atrakcija tega okoliša. Otok je baje brez ptic prepust, da bi si ga splačalo ogledati. Zato sva se temu podvigu odpovedala. (Se nadaljuje) Tradicionalna kitajska medicina - v Evropi sta še najbolj popularizirani akupunkura in qi gong - ima bogato zgodovino. Njefta temeljna značilnost in hkrati najveCja loCnica od sodobne zahodne medicine je prepletenost s kulturo in filozofijo. Za sodobno medicino bi lahko trdili, da je analizna, opisna in znanstvena, toda tradicionalna kitajska medicina daje prednost sintezi, simboliki in intuiciji. Vzhodnjaška medicina obravnava Človeka celostno, v veliki odvisnosti od ožje in širše okolice,, prav tako ne loči med fizičnim in psihičnim v organizmu, zahodna pa to poCne. Če želimo vsaj delno spoznati kitajsko tradicionalno medicino, moramo najprej odstreti tančico s filozofije, na kateri sloni. Kitajci so prepričani, da v naravi vlada princip jina in janga, poleg tega pa še princip petih elementov (WU XING). Tako jin in jang kot pet elementov so abstraktni pojmi, ki simbolično predstavljajo ogenj topi kovine); kovine rojevajo vodo (ali tekočino, ko se stopijo), ki jo nadzira zemlja (zemeljski nasipi zajezijo vodo); voda rojeva les (korenine Črpajo vodo, drevo raste), ki ga nadzirajo kovine (kovinska sekira odseka drevo ipd.). Gledano iz točke pozitivne vezi med elementi gre za sklenjen krog, kajti les ro- tem, da je zdaj les pod nadzorom, tako da slabi. Čeprav je bil les na začetku iz kakršnega koli razloga povečan in je zato drugače vplival na ostale elemente, je bil končni rezultat zmanjševanje lesa, torej vnovično vzpostavljeno ra-v vnovesje. Enako velja tudi za ostale elemente. Če je kateri koli od elementov iz sistema okrepljen ali oslabljen, se sistem sam uravnava. Med petimi elementi obstaja dinamično ravnovesje, ki se ves Cas vzpostavlja, zahvaljujoč medsebojni prepletenosti in odvisnosti. Toda meje sistema, ko se ta še lahko sam uravnava, niso neskončne. Če neki zunanji dejavnik bistveno vpliva na posamezen element, potem se poruši ves sistem. Tradi- •* A ledvična točka M—^r- ;» 2 točka shen men ‘(živčni nadzor) točka nadledvične žleze V vsakem ušesu je več kot 120 akopunkturnih točk, ki so povezane z drugimi deli telesa in organi konkretne pojave - na primer Človeka - v naravi in njihovo medsebojno prepletenost ter odvisnost. Med petimi elementi obstaja dinamično ravnovesje, podobno kot med ji-nom in jangom, vendar je med prvimi in drugima razlika. Jin in jang namreč predstavljata nasprotja znotraj enega samega pojava v naravi, pet elementov pa predstavlja prepletenost in odvisnost med posameznimi pojavi v naravi. Tudi število pet je simbolično in skuša jeva ogenj, ki rojeva zemljo, ki rojeva kovine, ki rojevajo vodo, ki rojeva les ... Sklenjen krog velja tudi za negativno vez med elementi, kajti voda nadzira ogenj, ki nadzira kovine, ki nadzirajo les, ki nadzira zemljo, ki nadzira vodo ... Vsak od petih elementov je po- cionalna kitajska medicina meni, da je mogoče vnovič vzpostaviti dinamično ravnovesje med elementi le, Ce se na sistem vpliva od zunaj. Prav to počno zdravniki, ko uporabljajo eno od metod tradicionalne kitajske medicine. Velikokrat se obolenje z enega organa prenaša na ostale, tako da dober zdravnik - še preden do tega pride - ne zdravi samo obolelega organa, tem- Zdravljenje kot uravnovešanje V tradicionalni kitajski medicini so posameznim elementom pripisami posamezni notranji organi. Tako kot obstaja medsebojna prepletenost in odvisnost med petimi elementi, tako obstaja tudi med petimi vitalnimi notranjimi organi. Pri tem so funkcije posameznih organov opisane bolj z lasnos-tmi posameznih elementov kot pa z resničnimi fiziološkimi funkcijami. Tako na primer velja za jetra, da so organ, ki ne prenesejo nobenih ovir, podobno kod korenine in veje vedno silijo naprej, Ce pa naletijo na oviro, je rast okrnjena. Vranici je pripisana funkcija ustvarjanja qi-ja, življenjske energije. Tako kot je vse življenje na zemlji odvisno od plodnosti zemlje, tako je življenje ljudi odvisno od delovanja vranice. Do bolezni pride zaradi porušenja sistema petih elementov v organizmu zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov. Usklajeno delovanje vitalnih organov je pogoj za zdravje, Ce pa se harmonija med njimi poruši, Človek zboli. Če zboli en del, bo to vzroCno-poslediCno vplivalo tudi na druge dele. Človek je del narave; okolje, v katerem živi, vpliva na vsako funkcijo njegovega organizma. Spremembe v temperaturi, hrani, ... povzročajo spremembe tudi v delovanju organizma. Ce so zunanje spremembe prehitre in premočne, predolgotrajne in presežejo sposobnost prilagajanja organizma ali kadar je delovanje organizma neurejeno in se ne more uskladiti s spremembami v okolju, se notranje ravnovesje poruši in Človek zboli. Notranje ravnovesje lahko poruši tudi vsakdo sam - to so t. i. notranji dejavniki za bolezen - s pretiranimi ali predolgotrajnimi razpoloženji, ki jih telo ni sposobno uravnovesiti. Ta razpoloženja so: jeza, veselje, skrb, žalost in strah. Zdravniki, ki zdravijo na temelju tradicionalne kitajske medici- Zabadanje tankih in razkuženih igel v točno določene točke na telesu uravnava pretok energije (Iz knjige: Alternativna medicina) samo nakazati zakonitost prepletenosti pojavov v naravi, dasi je teh pojavov dejansko več kot pet. Imena petih elementov so vzeta iz narave: les, ogenj, zemlja, kovine in voda. Med petimi elementi obstaja pozitivna vez - »eden drugega rojeva« - ter negativna vez -»eden drugega nadzira«. Na primer: les rojeva ogenj (kajti les gori, veC kot je lesa, veC je ognja), ki ga nadzira voda (kajti več kot je vode, manj je ognja); ogenj rojeva zemljo (pepel), ki jo nadzira les (pri tem se misli na korenine, ki prodirajo v zemljo); zemlja rojeva kovine (kovine pridobivamo iz rudnin iz zemlje), ki jih nadzira ogenj (- v e - zan z ostalimi štirimi, vendar na svojstven način. Dinamično ravnovesje Ce bi v sistemu petih elementov prevladoval les, bi preveč nadzoroval zemljo, oslabljena zemlja ne bi mogla dovolj nadzirati vode, zato bi se ta okrepila, okrepljena voda bi bolj slabila ogenj. Oslabljen ogenj spet ne bi mogel dovolj nadzirati kovin, ki bi se zato okrepile, okrepljene kovine pa bi bolj nadzorovale les. Prišli smo vnovič do začetka kroga, s v e C tudi tiste, na katere ta vpliva. Funkcije petih organov v Človeškem telesu so samo eden od konkretnih pojavov, ki jih je mogoCe predstaviti s sistemom petih elementov. S tem sistemom bi lahko predstavili tudi človeško življenje: rojstvo (les), rast (ogenj), dozorevanje (zemlja), staranje (kovine) in smrt (voda). bolnika pregledajo glede na drugačne značilnosti, kot bi to počel na primer zahodni zdravnik. Posebna pozornost je namreč namenjena petim »oknom« vitalnih organov - oCem, jeziku, us- tnicam in ustni votlini, nosu in ušesom ter petim razpoloženjem. Dobro delovanje jeter je tako na primer povezano z odličnim vidom. Ce se Človek veliko jezi, bo to škodljivo vplivalo na delovanje jeter in podobno. Zdravitelj bo tudi pozoren na to, kako se bolnik hrani, preveč pekoča hrana na primer lahko povzroči slabo delovanje pljuC, preveč slana pa oslabljene ledvice in tako naprej. Zdravitelj, ki zdravi na temelju tradicionalne kitajske medicine, bo skušal vnovič vzpostaviti ravnovesje med petimi vitalnimi organi v telesu z zunanjimi posegi. Najprej bo skušal ugotoviti, kateri od elementov ali organov je »premočen« ali »pre-oslabljen« in je tako prva domina, ki je povzročila bolezen. Zdravljenja tega organa in tistih, na katere ta organ vzročno-p o sledi eno vpliva, se bo lotil glede na dva principa - »praznjenje otroka« ali »polnjenje matere«. Tisti element (organ), ki rojeva drugega, je imenovan mati, rojen element (organ) pa otrok. Ker les rojeva ogenj, potem je les »mati«, ogenj pa »otrok«. Enako velja tudi za ostale elemente in organe. Princip »praznjenja otroka« se največkrat uporablja pri boleznih, pri katerih je zelo moCan spopad med močnimi patološkimi dejavniki in obrambnimi mehanizmi, tako imenovani SBI ZHENG. Če gre za takšno vrsto obolenja, bo zdravitelj »praznil otroka« obolelega organa ali izvajal XIE F A metodo. Na primer, da je prišlo do SBI ZBENG obolenja jeter. Zdravljenje jeter bo v tem primeru »praznjenje otroka« oziroma srca. Drugi naCin zdravljenja je t. i. »polnjenje matere« ali BU FA, to se uporablja, ko so tako patološki dejavniki kot obrambni mehanizem šibki, gre za XU ZBENG obolenje. Ce je na ta način obolelo srce, potem bo zdravitelj »polnil mater« tega organa, se pravi jetra. Ne glede na to, po kateri metodi iz bogate zakladnice tradicionalne kitajske medicine bo zdravitelj posegel -akupunkturo, qi gongom, masažo, zeliščarstvom ... -bo princip zdravljenja vedno isti. Ksenija Kvas Akupunktura-najpopularnejša metoda TKM na zahodu V zdravilne namene so jo na Kitajskem zaceli uporabljati menda že v kameni dobi, tedaj so se pojavile prve kamene, tako imenovane »bian« igle. Te se uporabljajo še danes, vendar bolj za masiranje akupunkturnih točk, kot pa za zabadanje. Prva posebna monografija o akupunkturi se je pojavila v 3. stoletju našega štetja, napisal jo je Hu-ang Fumi. V njej najdemo sporočila o imenih in mestih akupunkturnih toCk, njihovih pomenih in metodah uporabljanja igle. Akupunktura ni alternativna metoda zdravljanja, temveč konvencionalna oblika zdravljenja, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priznala in uvrstila v projekt Zdravje za vse do leta 2000. Pri Slovenskem zdravniškem društvu že dobrih deset let deluje Sekcija za akupunldnro, ki si prizadeva, da bi bila akupunktura uvrščena v zdravstveno zavarovanje. Ima približno 300 elanov, zdravnikov akupunkturistov. Ce si želite strokovnega nasveta v zvezi z akupunkturo, se lahko obrnete na Sekcijo za akupunkturo pri SZD, Komenskega 4, Ljubljana. UC-v. ■'» - Za kožo nam gre! Vročini se laže zoperstavimo, če uživamo dovolj tekočine, mineralov in vitaminov 75 O 2 z O Vročini se lažje zoperstavimo, Ce uživamo dovolj tekočine (vsaj 1 - 2 1 mineralne vode, naravnih sokov ali hla-°nih sadnih Čajev dnevno; izogibati pa se velja alkoholu), 'hana naj bo Čimbolj sveža, Ce je le mogoCe surova, dobro °prana ali olupljena (Črevesne infekcije), bogata z vitami-ci ni minerali. MoCne začimbe hladijo organizem, ker ši-fij0 krvne žile kože in podkožja, obenem pa varujejo pred lekcijami. Nosimo lahka zračna oblačila iz naravnih ^aterialov, sončimo se zgodaj dopoldne in pozno popol-cne, pri čemer se ustrezno zaščitimo. Pjf111 opravili na “'jamo kozmetic sončenje z zaščita ^ati tudi vlažij Rojaki si zaenkr. Ponujajo sredstv gorjem 50 in ve na sončnega žari Sajo, da fakt™ Ptad 90 odstotki sončnih žarkov, aktor 20 pred 96 odstotki, faktor ? Pa pred 97, 50 dstotki). Vsaj pr-. nekaj dni kljub zaščiti s fakto-med 8 in 20, ostajajte prete-. 0 v senci (tudi kasneje med 11 JP14 ali 15 uro), skrbite, da ne done opeklin (opečena koža se ta-®at ireverizibilno - nepovratno -Postara za celih 6 mesecev, naraste Oevarnost malignih sprememb, Proti katerim se telo samo brani z Učenjem kože - okvarjene celice organizem izloči Se preden postanejo rakaste, sicer pa se opečene in okvarjene cebce Sele po 20 - 30 letih prelevijo v maligne). Namažite se vsaj pol ure pred sončenjem Najbolje v zadostni meri z vodo-odpomim zaščitnim sredstvom, ki ne zahteva ponovnega nanašanja po vsakem kopanju. Umetni pigmenti, ki povzročajo porjavelost v domači kopalnici ne ščitijo pred sončnimi opeklinami. Glede koristnosti vsebnosti E vitamina v sredstvih za sončenje so mnenja strokovnjakov trenutno Se deljena (vec pa jih je naklonjeno dodatku tokofero-la, ki naj bi preprečeval Škodljiv vpliv spektra UVA in posledično staranje kože zaradi neugodnega vpbva prostih radikalov, podobno delujeta tudi vitamina A oz. betaka-roten in seveda C). Upoštevajte Cas sončenja, ki ga lahko razberete iz najrazličnejših dokaj natančnih praktičnih tabel, ki jih dobite v lekarnah in drogerijah, na voljo pa so tudi že ure, z mini kompjuterjem, ki sproti določa Cas sončenja in potrebno zaščito. S pomočjo vrednosti UV indeksa (odraz intenzitete sončnih žarkov), ki varira od 9 ali vec (maksimalna vrednost, absolutna kontraindikacija za sončenje), od 7 do 8,9 (sončenje v senci), od 4 do 6, 9 (zmerno soncenej v varnem Času) in od 0 do 4 (sončenje brez posebnih kavtel in omejitev). Naravna zaščita kože pred opeklinami znaša po najnovejših ocenah 5 -10 minut pri svetlopoltih in svetlolasih in rdečelasih, pri srednje občutljivih rjavolascih 20 minut, pri temnopoltih in Črnolasih pa kar 40 minut, nato pa je nujna zaščita z ustreznim faktorjem, pri Čemer faktor 12 podaljša nenevarno fazo sončenja pri svetlolasih na eno do dve uri. Intenziteta sončnih žarkov s približevanjem ekvatorju narašCa (nevarnost opeklin pa obstaja celo ob Svemem morju, kjer se človek zaradi hladnejših temperatur in vetra običajno ne zaveda prodornosti UV-žarkov). Prav tako je uporaba solarijev pred odhodom na dopust v sonCne kraje še vedno predmet resnih znanstvenih raziskav (s svojim UVA spektrom pa nedvomno pospešujejo staranje kože). Najbolj ogroženi so izpostavljeni deli telesa Najbolj je potrebno zaščititi posebej izpostavljene dele telesa (nos, Celo, ušesa, ustnice, prsi, kolena, tilnik, ramena in goleni), ki zaradi svoje lege delujejo kot nekakšne telesne terase, kamor se sončni žarki najraje uprejo (pazljivost je potrebna tudi pri Športih v vodi in na njej ter na kopnem v sončnem vremenu). Sončenje je nevarno tudi dojenčkom (teh raje ne izpostavljajmo direktnemu soncu), otrokom in ostarelim (ustrezna zaščita s pokrivati in oblačiti ter s preparati za sončenje z visokim faktorjem). Dodatno ogroženi so vsi posamezniki z materinimi znamenji (mlajši ljudje imajo običajno 20 - 50 materinih znamenj, pri starejših pa se število teh poveCa. Posamezniki z več kot 50 dodatnimi materinimi ati pigmentnimi znamenji so 50-krat bolj ogroženi, da zbolijo za kožnim rakom). V kolikor kljub vsemu pride do opeklin, v blažjih slučajih zadoščajo hladni obkladki, obloge z mrzlim jogurtom, skuto ati kislim mlekom (nikakor ne olje ati goste kreme, ki preprečujejo hlajenje kože, pa tudi ledenomrzle prhe povzročijo neprijeten posledičen občutek pekočih bolečin), izogibanje soncu vsaj nekaj dni (tudi v senci ohranijo UV-žarki še 50% intenzitete) in pa dovolj tekočine, po potrebi tudi kak Aspirin. Hujše opekline pa seveda sodijo v strokovno medicinsko oskrbo. Kožnega raka, ki je nastal kot posledica predhodnih poškodb celic z UV-žarki ni moC vec preprečiti, lahko pa ga Cimprej odkrijemo in omogočimo uspešno zdravljenje. Škodljiv učinek UV spektra pa še okrepi in pospeši kombinacija s toplotnim infrardečim sevanjem (-pod vplivom vročine se razširi oži- lje, pojavi se kuperoza - razširjene kapilare ipd.). Vlažna koža tudi hitreje podleže opeklinam (slana voda pa opekline še dodatno spodbuja). Pogosto nadlogo in motnjo predstavljajo tudi solarne alergije (dejansko ne gre le za preobcudji-■ vost na preparate za sončenje t.i. Mallorca akne na dekolteju in nadlahti, ki so lahko posledica premastnih krem s prenizkim zaščitnim faktorjem, marveč tudi za burno reakcijo imunskega sistema organizma na sončno svetlobo, ki sproži spremembo celičnih beljakovin, pojav vnetja s spremljajočimi simptomi - oteklina, vročina, srbenje, pekoča bolečina ipd.). Pazite tudi na lase in oči! Občutljivost na UV-žarke povečujejo tudi nekatera zdravila. Predvsem imam v mislih določene antibiotike, ledvične preparate, sredstva proti glivicam, salicilati itd. - zato vedno velja pazljivo prebrati navodila v škatlici z zdraviti. Pred in med sončenjem je smotrno uporabljati samo visokokakovostne preparate, ki ne povzročajo alergij, vsebujejo dovolj visok zaščitni foto-stabilni faktor (proti UVB - opekline in rak ter UVA žarkom - okvara kože in podkožnega kolagena ter prezgodnje gubanje in staranje kože), vlažilne substance, mikroparti-kle, po možnosti pa tudi vitamin E (lahko še A in C); po sončenju pa hladilne preparate za pomiritev in vlaženje kože. Zaščititi velja tudi lase, ki so bolj občutljivi od kože, saj ne morejo ustvariti zaščite iz dodatnega pigmentnega plašCa in pa oci (z ustreznimi visokokvalitetni-mi sončnimi očali - CE znak kakovosti, ki zagotavlja najmanj 85 odstotkov absorbcijo sončne svetlobe). Notranja zaščita pa temelji na ustrezni količin tekočin (rehidraci-ja) in izbrani prehrani z ustrezno vsebnostjo vitaminov (zlasti E, C, A in B6) in mineralov (zlasti kalcija, cinka in selena). Najnovejše raziskave so posvečene proučevanju zaščitne vloge AHA (alfahidroksi kislin) proti UV žarkom (baje zanaša ta okrog 20 odstotkov, obenem pa obnavljanje površinske plasti koze omogoča lepšo, trajnejšo in bolj enakomerno zagorelost) in zaščitne vloge sredstev za porjavitev kože, ki vsebujejo DHA (dihidro-ksiaceton) proti UVA spektru. Sonce je torej človekov zaveznik in sovražnik hkrati. Organizmu koristi in škoduje. Vsekakor pa je korist veliko večja in pomembnejša od nevarnosti, ki se ji je moC z ustrezno mero modrosti, opreznosti, premišljenosti, previdnosti, pozornosti, razsodnosti in poučenosti učinkovito in uspešno izogniti. Upamo, da smo vam s pričujočim člankom pojasniti določene dvome, odpraviti številne pomisleke in preprečili morebitno heliofobijo. Želimo vam prijetne in sončne počitnice! Nada Porenta (Konec) Prihodnjič pa še beseda, dve o vodi NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. avgusta 1995 Bojan mi jo je lepo zagodel. Fant je naš urednik fotografije. Mislil sem, da mi bo prinesel telefonsko številko dekleta, ki ga bom moral poklicati, nato pa so se nenadoma odprla vrata in pred menoj je stala Sandra Sagadin, zmagovalka portoroške prireditve Elite Model Look 95 in sodelavka Agencije M. C. M. Z njo sem se namreč moral pogovoriti za ta prispevek naše nove nedeljske rubrike. Oblečena je bila vsakdanje, v kavbojke in majico s kratkimi rokavi in z obveznim pletenim nahrbtnickom, brez ličila, kot vsaka druga deklica pri šestnajstih letih, bi dejal na prvi pogled, vitka, visoka, nekoliko sramežljiva. Pogovor sem zaCel nerodno, zasliševal sem jo o začetkih, o njenem dosedanjem delu, o tem, kaj o njenih uspehih menijo starši, sošolke in sošolci, kaj želi postati v življenju in takšne reči. Nekoliko nervozno je na prst napletala naramnice nahrbtnika in jih spet razpletala, hitro in nekoliko nerazločno odgovarjala na vprašanja, kot to nasploh poCno pubertetniki, pa se nato vendarle sprostila. Na koncu sem imel občutek, da sva prav prijetno klepetala. Ne vem, sicer, kaj si je mislila ona. Upam, da ji ni bilo preveč zoprno. Najbolj me je zanimalo, kako dekle pri šestnajstih letih postane fotomodel, manekenka ali kakorkoli bi že lahko označili dosedanje Sandrine nastope, in kako to vpliva nanjo. Posnela je nekaj reklamnih TV spotov, pozirala za reklamne plakate in se udeležila predstavitvenega divjanja po Madridu, ko je morala vsak dan sama poiskati in obiskati veC agencij, ki iščejo nova dekleta za manekenke in fotomodele, toda Cisto za- res, pravi, se manekenstvu (še) ne bi rada posvetila. »V Madridu sem videla dekleta, ki morajo redno telovaditi, da obdržijo vitko linijo, paziti na vsako kalorijo. Tega sem se prestrašila. Rada jem in rada sem brezskrbna, pravi preprosto in odkritosrčno. Poleg tega si v tem poklicu Cisto sam. Nikomur ne moreš povsem zaupati, o tem, da bi si ustvaril družino, sploh ne moreš razmišljati, saj se kar naprej seliš iz kraja v kraj, nikjer nisi zares doma,« že kar zrelo razmišlja Sandra Sagadin. Se ti zdi, da si zaradi teh izkušenj kaj bolj zrela, da drugače gledaš na svet kot tvoje vrstnice in vrstniki, me še kar zanima predvsem Čustvena plat manekenskega življenja. »Ko sem se pogovarjala z dekleti v Madridu, smo se menile prav o tem. Nekatere so dejale, da so se jim vrstniki po tovrstnih izkušnjah zdeli prav otročji. Meni se to še ni zgodilo, nic drugačno se ne počutim od njih, še vedno sem najraje v družbi vrstnikov. Rada imam ljudi, rada sem s prijatelji, zato res ne vem, ali bom kdaj Cisto prava manekenka oziroma fotomodel. Predvsem pa moram najprej končati šolo. To so mi starši strogo zabičali«. Sandra je s prav dobrim uspehom končala prvi letnik jezikovne smeri na bežigrajski gimnaziji. (M. E.), Foto: Bojan Velikonja, Make Up: Lili Carsten Prvo vprašanje, ki ga v naši novi rubriki Kozmetični nasveti naslavljamo znani kozmetičarki Lili Carsten, se nanaša na uporabo krem in pudrov v vročih poletnih dneh. V poletnih mesecih skoraj praviloma opažamo, da nam krema, s katero smo sicer zelo zadovoljni, med poletno vročino sploh ne ustreza, podobne izkušnje imamo tudi s pudri. Lili Carsten smo vprašali, kaj storiti v takšnih primerih. KOZMETIČNI NASVETI KOZMETIČNI NASVETI KOZMETIČNI NASVETI Poletna vročina zahteva dmgačno nego in ličenje Za poletne mesece so najprimernejši nemastni pudri »Koža se zna varovati sama, laže se zavaruje pred vročino kot pred mrazom. V hudi vročini začnejo znojnice še bolj izločati in koža postane bolj vlažna, saj se obilno znojimo. Ko nanesemo kremo, se mastna in normalna koža, pa tudi koža, ki je bila včasih mastna, še bolj poti, medtem ko postane suha koža ravno pravšnja. Mastne in normalne kože torej postanejo še bolj mastne. Treba je poudariti, da govorimo o naravno pregretem ozračju v poletni vročini, ne pa o pregretih prostorih v zimskem Času ali sončenju. Takrat se namreč koža obnaša drugače. Z znojenjem se koža brani. Zato je pomembno, da ji »prisluhnemo« in poleti uporabljamo drugo kremo kot sicer. To ne pomeni, da mastno kremo samodejno zamenjamo za hi-dratantno. Tudi ta nekaterim kožam ne ustreza. NiC ne bo narobe, Ce s svojo kremo v tankem sloju nanesemo le na predel okoli oci, kjer ni veliko lojnic in znojnic, pri starejših kožah pa kremo nanesemo tudi na ustnice. To velja za dnevno nego, medtem ko se zvečer negujemo s svojo običajno kremo.« Kaj pa je z ličili, kako poleti uporabljamo prekrivalne pudre, smo vprašali gspo Carsten. »Poznati moramo svoj tip kože in premisliti: ce je moja koža poleti bolj vlažna in se znoji, nanjo ne smem nanesti nečesa, kar bi znojenje še povečalo. Zato so za poletne mesece najbolj primerni tako imenovani »oil free« oziroma nemastni tekoči pudri. Gre za izredno dovršene pudre, ki kožo ščitijo pred sončnimi žarki in znojenjem, kože pa ne mastijo. Ce svoje kože ne poznamo, je bolje, da se ne uporabljamo pudra. Najvecja napaka bi bila, Ce bi na preznojen in zamaščen obraz nanesli puder v prahu mislec, da bo popivnal maščobo in znoj. Že pri prvem znojenju puder v prahu naredi barvaste otoke, pa tudi nekakšne stezice, ki povzročijo lisast in utrujen vddez obraza. Puder v prahu je nujno potreben za popolno ličenje pozimi, ko matira-mo oziroma fiksiramo podlago, medtem ko poleti te funkcije ne opravlja. Zlasti pa ličenja s pudrom ne potrebuje zagorel obraz. Zanj je najbolje uporabiti tako imenovane »zemlje«, ki dajo obrazu bolj svež odtenek, z licih pa raje poudarimo predvsem oci in usta,« svetuje Lili Carsten. Jak NEDELJSKE TEME Ponoven poskus srečnega partnerstva Števlike ločitvenih statistik so zastrašujoče Je druga zveza bolj perspektivna, radostna in osrečujoča kot prva, ali pa se človek po prvem brodolomu zasanjan spet lahkomiselno prepusti toku usode in ponovno Zadeva ob čeri, ki so se enkrat že izkazale za smrtonosne? Potem ko v razvitem zahodnem svetu skoraj vsakemu drugemu sklenjenemu zakonu, ne £lede na začetno naklonjenost, predanost, navdušenje in svforijo partnerjev, poznavalci razmer brez kančka črnogledosti upravičeno lahko napovedo bolj ali manj neizogibno katastrofo, so se učitelji, vzgojitelji, sociologi, psihologi, terapevti, socialni delavci, zdravniki, pravniki, duhovniki in vsi, ki zaskrbljeno zmajujejo nad zastrašujočimi številkami ločitvenih statistik, odločili vzeti Pod drobnogled medčloveške odnose in proučiti vzroke, ki botrujejo ločitvam zakonov. Večina zakonskih zvez za-cne pokati po sivih že kmalu Potem, ko mladoporočenca dahneta usodni da in si izmenjata poročna prstana, pri Ce-nier pa vsaka razpoka seveda Se ne pomeni dokončnega prežganja in razpada. Z ljubeznijo. razumevanjem, naklonjenostjo, popustljivostjo in Ustvarjalnostjo je v začetni fazi, ko so čustva praviloma še najbolj vroča in erotične vezi najmočnejše, moc zgladiti nesporazume in zastaviti temelje harmoničnega življenja v prihodnosti ( beri: dokler naju snart ne loči...). Seveda se potem do groba pojavljajo večji ali manjši nesporazumi, pre- tresi, nevihte, katastrofe in pogromi, ki pa sta jih ljubeča partnerja in prijatelja sposobna zgladiti, omiliti in premagati preden pride do tragedije. Je ločitev res tragedija, ali pa predstavlja le logičen zaključek neuspelega življenjskega poskusa, dolgočasne zveze, neperspektivnega životarjenja, prepoznega spoznanja popolne inkompatibilnosti, moreče vsakdanjosti, globokega brezupa, zatiranja, samood-povedovanja, naveličanosti in tihega trpljenja? Kakorkoli že; človek, ki v določenem trenutku premore dovolj odločnosti, samozavesti, samostojnosti, poguma (pogosto celo drznosti), samozaupanja, Zelje po novem, boljšem življenju in hrepenenja po veliki ljubezni, o kateri je v svoji zgrešeni zvezi doslej lahko samo sanjal, postavi partnerja pred dejstvo, odvrže zakonski prstan, raztrga poročni list, pobere nekaj najljubših, njemu najdrazjih malenkosti, se poslovi od razkošja, ki ga je obdajalo, od napora, življenja in idealov, ki jih je investiral v propadlo (beri: zgrešeno) zvezo in odide. V hotel, k staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem ali neznancem - pozabljenju in rehabilitaciji naproti. Ločitev predstavlja namreč udarec za človeka. Stres za oba partnerja ali zakonca (nic čudnega torej, da so priznani mednarodni strokovnjaki izgubo zakonskega partnerja uvrstili na sam vrh top lestvice najhujših stre-sorjev). Razvezo najtežje prebolijo moški, ki jih Zena nenadoma zapusti in nimajo prijateljice, sledijo jim zapuščene ženske brez ljubimca in ženske z ljubimcem, najlažje pa naj bi bilo moškim, ki jih po zakonskem brodolomu v ljubeče naročje sprejme Zenska njihovih sanj ter jim zna postati tolažnica, prijateljica, ljubica, kolegica, spremljevalka, mama in zakonska zena hkrati. Kdor preživi ločitev se prej ali slej spet zaljubi; v skladu z modrostjo slavnega Nietzscheja, ki je dejal, da človeka ojača vse, kar ga ne ubije, se Čustvom predajo najprej tisti, ki ločitev prestanejo bolj ali manj elegantno, brez hujših materialnih, duševnih in socialnih pretresov (praviloma tisti, ki jo tudi predlagajo, sprožijo in uresničijo). Srečen, da je prestal zakonsko katastrofo in da ga razmere niso popolnoma dotolkle, človek kot večen optimist svoje srce spet hrepeneče nastavi zanesljivi Amorjevi pušCici. Ko ga zadene božajoči udarec nagajivega Kupida, se omamljen preda razkošju Čustev in se v vrtincu ljubezni kmalu znajde v prvi izmed petih faz ljubezenske dogodivščine. Prva faza, t.i. faza fascinaci- je, za katero je značilna očaranost, omamljenost, vznemirjenost, razburjenost, privlačnost in stopnjevanje ljubezenskega hrepenenja, traja praviloma od ene ure pa do enega meseca. Človek je očaran nad občutkom, da ge je novi izbranec opazil, se je odzval njegovemu dvorjenju in se odločil ravno zanj. Zdi se mu, da je zaljubljen, čeprav bodočega partnerja dejansko še ne more ljubiti, saj ga sploh ne pozna (izjema so ljubezni, ki se razvijejo iz dolgih poznanstev in prijateljstev), marveč ga opazuje skozi rožnata očala, ga poveličuje in hrepeni po njem, oCaran nad njegovo navzočnostjo in naklonjenostjo. Drugo fazo strokovnjaki označujejo kot fazo razvnetosti in strasti, ki traja najmanj 1 -12 mesecev. Označujejo jo seksualna privlačnost, erotika, strast in ekstaza - elementi, ki v tem obdobju vladajo človekovim Čustvom in občutkom. Partnerja hrepenita drug po drugem, si želita tesnejšega stika in telesne združitve. Zaljubljenost narašča in pogosto povzroča pravo bolečino, zato predstavlja prvi seksualni odnos običajno pravo sprostitev in odrešitev. Nato se ljubezenski odnos prelije v fazo spoznavanja, ki lahko traja poljubno dolgo, ali pa do nje sploh ne pride (partnerja po nekaj spolnih srečanjih namreč pogosto ugotovita, da nista za skupaj). Zaljubljenca, ki sta se sicer že večkrat videla in okusila bližino drug drugega, se dejansko Se ne pozanta, zato ju radovednost sili k odkrivanju drugega jaza. Pričujoča faza lahko botruje razočaranju zlasti pri nepoboljšljivih romantikih, idealistih in sanjačih, ki v novem partnerju mimogrede odkrijejo moteče lastnosti, dotlej zabrisane in zakrite z rožnatimi očali. On opazi, da je nova izvoljenka domišljava in razvajena, ona pa je razočarana nad njegovo resnostjo in skopostjo. V tej fazi se zato Številna partnerstva končajo Se preden so se dejansko sploh začela in se pokazala v vsej svoji veličini. Najbolj perspektivni so v tej fazi zaljubljenci, ki ni- majo prevelikih pričakovanj in so se pripravljeni prilagoditi izvoljencu oziroma z njim oblikovati skupen izziv ter se radostno odzvati vabilu skrivnostne prihodnosti v dvoje. Faza samoodpovedovanja je, ko partnerja spoznata, da je za ljubezen potrebno tudi kaj žrtvovati in se tega potihem tudi veselita, saj vesta, da ju bodo majhne odpovedi s Čarobno nitjo vezale do konca. Tudi v tej četrti fazi se številne zveze razbijejo na čereh realnosti, ki jo zaljubljenca doživljata z njene temne in svetle plati (v kolikor se ona boji psov, se bo on pripravljen odpovedati načrtom o izgradnji pasje utice, ona pa ne bo opremljala sobe za svojo mamo, Ce on ne želi živeti s taSCo pod isto streho). Sledi faza prilagajanja in privajanja na skupno življenje (tudi ta lahko traja različno dolgo - od nekaj tednov ali mesecev pa tja do veC desetletij - marsikdo se do konca popolnoma ne prilagodi partnerju in se ne privadi skupnemu življenju oziroma se z njim nikoli dokončno ne sprijazni). Po uspešni četrti fazi se povečini začne mirnejše obdobje ljubezni, ki temelji na ljubeči naklonjenosti in razumevanju, iskrenem prijateljstvu in prostovoljnem življenju v dvoje. Iz burne, pogosto dvomeče in negotove ljubezni se razvije harmonija, ki temelji na nežni zvezi dveh src. (NL) Nadaljevanje in konec prihodnjič Po krivici obsojano mleko Veliko ljudi je prepričanih, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov povzroča krvavenje, drisko ali bolečine v trebuhu zaradi težav s prebavljanjem laktoze. Dr. Fabrizis Suarez z univerze v Minnesoti je s sodelavci objavil studijo, ki močno dvomi v to. Skoraj tetjina tistih, ki mislijo, da ne prenesejo mlečnega sladkorja, dejansko nima nobenih prebavnih težav zaradi njega, ostali pa lahko nhrne duše popijejo 2,5 decilitra mleka na dan. Znanstveniki menijo, da bo veliko tistih, ki jemljejo tablete ali tekoča zdravila zaradi težav z mlekom, se naprej metalo denar skozi okno, dokler bodo s pitjem mleka pretiravali. Najbolj zanimivo pa je, da so se prostovoljci, ki so pili mleko brez laktoze, pritoževali nad enakimi simptomi kot itsti, ki so pili normalno mleko. (Reuter) Spomin peša Na Nacionalnem institutu za zdravje v VVashingtonu so z zelo močnimi skenerji za opazovanje procesov v možganih potrdili tisto, kar so že dolgo domnevali: človeški spomin se z leti slabša. Poskus so izvedli s skupino dvajsetih Starejših in mlajših ljudi, starih od 64 do 76 in od 23 do 27 let, in opazovali, kako si zapomnijo neznane obraze s fotografij. Odkrili so, da je pri sta-rejsih ljudeh manj aktiven del možganov, ki se imenuje hipo-kampus. Starejši ljudje so si počasneje zapomnili in kasneje prepoznali pokazane obraze na fotografijah, kar pa po besedah psihologinje Cheryl Grady ne pomeni, da se starejši niso sposobni učiti in si stvari zapomniti. Gre preprosto za to, da potrebujejo vec Casai stvari sprejemajo drugače kot mladi. (Reuter) Mednarodna mreža žensk proti tobaku Uporaba tobaka je eno največjih bremen za zdravje in dobro počutje žensk po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (VVHO) ocenjuje, da lahko samo v razvitih državah pripišemo kajenju vsako leto okrog 300.000 smrti med ženskami. Dejstvo je, da se tobačna epidemija med ženskami naglo širi. Okrog leta 2020 bo vsako leto umrlo približno milijon žensk zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak. To niso le prazne številke, ampak današnja dekleta in mlade ženske. Kajenje med ženskami je zdaj veliko bolj običajno v razvitih deželah kot v deželah v razvoju, Čeprav je oralna uporaba tobaka Široko razširjena tudi v nekaterih okoljih v Afriki in Aziji. Zdravstvene organizacije pa so zaskrbljene, ker uporablja tobačna industrija enake zavajajoče marketinške pristope, da bi promovirala kajenje med ženskami, v deželah v razvoju in v državah v Srednji in Vzhodni Evropi, kot jih je prej uporabljala pri ženskah na Zahodu. Gre za enake, s cigaretami povezane predstave o vitki, privlačni, močni in emancipirani ženski, kot so jih prej vsiljevali ženskam, ki so živele na Zahodu. Zato je bila leta 1990 ustanovljena Mednarodna mreža žensk proti tobaku (INVVAT), ki danes združuje 35 držav. Člani v tej mreži poskušajo zagotavljati zdravje in enakost žensk. Njihovi glavni cilji so: oblikovanje široke mreže sirom po svetu z namenom, da bi onemogočala uporabo tobaka med ženskami in dekleti; reagiranje na agresivne marketinške poteze tobačne industrije in na promocijo kajenja tobaka med ženskami; razvijanje programov, ki bodo dekletom in ženskam pomagali upreti se pritiskom, da bi začele kaditi oziroma da bi prenehale kaditi; poglo- bljanje javne in profesionalne zavesti o kompleksnih razlogih, ki vplivajo na uporabo tobaka pri ženskah in dekletih; ustanoviti informacijski odbor, ki bo nudil tehnično pomoč in usposabljanje kadrov; povečanje ženskega sodelovanja pri kontroli tobaka in promociji zdravja. Ilona Kickbusch, direktorica Urada za promocijo zdravja in izobraževanje v Ženevi razmišlja takole: »INVVAT je izviren primer nove usmeritve v ženskem gibanju za zdravje, ki uporablja pri svojem delovanju mrežo spretnosti in ustvarjalnosti - tipično ženskih sposobnosti - gradi komunikacijo Sirom po svetu, or- ganizira konference, objavlja prispevke v publikcijah, zagovarja svojo usmeritev, kadarkoli in kjerkoli je to potrebno. V veliko zadovoljstvo mi je, ko opazujem njen rzavoj, Se posebno razvoj njene evropske mreže. Eden od razlogov za uspeh je tudi velika vidnost in množica dogodkov, ki se nanašajo na ženske in tobak, ki jih je organizirala INVVAT na 9. svetovni konferenci Tobak in zdravje v Parizu leta 1994. Ze 15 let mineva, od kar so napisali poročilo o ženskah in kajenju - od takrat so ženske in tobak postale glavna tarča skrbi za ljudi, ki se ukvarjajo z zdravjem. Celotna dimenzija problema pa je bila osvetljena 1992 v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije o ženskah in tobaku. Prav ženske so tiste, ki ustvarjajo rezultate, zagovarjajo spremembe in sprožajo nove pobude. Prav Zenske kažejo na kompleksnost pojava - na pomen kajenja v življenju žensk, na povezanost in pritiske, zaradi katerih nadaljujejo s kajenjem, na socialne vzorce, ki jih je potrebno analizirati. Povezanost med ženskami in kajenjem je splet različnih dejavnikov med telesnim imidžem, ekonomskim pritiskom, občutkom samospoštovanja - to lahko razumemo tudi kot neko negotovost in občutek nemoči. Naslednjih 15 let delovanja INVVAT je jasno: označilo ga bo naraščajoče kajenje deklet, žensk v deželah v razvoju in v Vzhodni Evropi. Prepričana sem, da bo INVVAT nakazala prioritete nalog, dala iniciativo za nove projekte ter da bo tako budna in aktivna kot do zdaj.« (M. B. S.) Nedelja, 6. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME ™ ^ O S ^ O <5 o o o 00 o o Slovani so napadli ovčarje tofh/s, vojvoda v ForoiulLje z vojščaki odrinil v Karniolo, domovino Slovanov Sodelavcu Glasbenonarodopisnega oddelka Znan-stveno-raziskovalnega centra pri SAZU magistru Robertu Vrčonu so se med prebiranjem in primerjanjem dosedanjih zgodovinskih razlag in gradiv začela postavljati vprašanja o utemeljenosti trditve, da smo se Slovenci na današnje ozemlje naselih »šele« v šestem stoletju. V prejšnjem in tem nadaljevanju Vrčon citira odlomke iz knjige Zgodovina Langobardov Pavla Diakona, ki obravnava prav obdobje domnevnih velikih selitev. Zanimivo je, da so v knjigi Slovani in njihova naselja omenjeni kot nekaj samoumevnega, kar ne bi bilo mogoče, če bi se v tistem času šele naseljevali. da si rekel, da sem bojazljiv in nesposoben, in me imenoval z navadno besedo arga. Zdaj pa naj jeza božja zadene tistega, ki bo od naju pozneje prišel do teh Slovanov.« Pri teh besedah je obrnil konja ter začel jezditi po strmini gore, kjer je bil vzpon zelo težak, da bi dosegel tabor Slovanov. Ferdulf pa je imel za sramoto, Ce ne bi tudi sam napadel Slovanov po isti težki poti, zato mu je sledil po strmem in težavnem pobočju brez poti. Njegova vojska je imela za sramoto, ako bi ne sledila vojvodu, in tudi ona se je po- Odgovoril jim je takole: »Smrt svojih sinov sem že dovolj maščeval, zdaj bom rad sprejel smrt, če bo prišla.« In zgodilo se je, saj je edini padel v tej bitki. Pemo pa se je, potem ko je pobil mnogo sovražnikov, bal, da ne bi v tem boju izgubil še koga od sv&jih, zato je na istem mestu sklenil mir s Slovani. Od takrat so se Slovani čedalje bolj bali orožja Foroiulanov. (33) str. 279:... Rathis, ki je postal vojvoda v Foroiuli, kakor smo bdi rekli, je s svojimi vojščaki odrind v Kamio-lo, domovino Slovanov, veliko mno- 27: Glej opombo St. 23. Kako pomembna je lahko vsaka najmanjša beseda pri interpretaciji zgodovinskega dogajanja, nam kaže prav zgornje poročilo. Vprašati se je moramo, zakaj je Pavel Diakon zapisal besedici »-kljub temu«. V tem kontekstu namreč lahko pomenita samo to, da se neki Slovani, ki so bili bodisi pod oblastjo cesarja ali Frankov, dogovora, sklenjenega med vpletenimi stranmi, očitno niso držah. Ah gre morda za Slovane, ki jih Diakon omenja v svojem poročilu na str.175 (glej op. St. 29)? Langobardska zlata krona na železnem okvirju iz stolnične zakladnice v Monzi (Zgodovina v slikah, DZS 1976) sto. 169: ...Ko je pobegnd in vzei s seboj samo tul, lok in nekaj hrane za popotnico, spoh pa ni vedel, kam naj se poda, se mu je pridružd volk, ki je postal njegov spremljevalec in vodnik na potovanju. Ko je korakal pred njim, se pogosto oziral nazaj in se ustavd, kadar je stal, in šel pred njim, kadar je hodil, je spoznal, da mu ga je sam Bog dal, da bi mu kazal pot, ki je ni poznal. Ko sta tako nekaj dni hodila po samotnih hribih, je popotniku docela pošel kruh, ki ga je imel le ma- lo. Ko je hodil naprej lačen in je izmučen od lakote že omagoval, je napel svoj lok in hotel s puščico usmrtiti tega volka, da bi se mogel z njim hraniti. Toda volk se je umaknd puščici in mu izginil izpred oči. Potm ko ga je volk zapustd, ni vedel, kam naj gre, poleg tega pa ga je stiska lakote popolnoma oslabda. Ko je že obupal nad življenjem, se je vrgel na tla in zaspal. V sanjah je zagledal nekega moža, ki mu je takole govoril: »Vstani! Zakaj spiš? Pojdi na pot v tisto smer, kamor moliš noge. Tam je namreč Italija, kamor si namenjen.« Takoj je vstal in se napotd v tisto smer, o kateri je slišal v sanjah, in kmalu je prišel do človeškega bivališča. V tistih krajih so prebivali Slovani. Opazda ga je neka priletna žena in takoj spoznala, da je begunec in da trpi lakoto. Za-smild se ji je, zato ga je skrila v svoji hiši in mu naskrivaj polagoma dajala hrano, da ne bi umrl, če bi ga naenkrat nahranila do sitega. Tako pa mu je dajala jesti, kolikor je mogel sprejeti, obnavljajoč svoje sde. In ko se ji je zdelo, da je dovolj krepak, mu je dala nekaj hrane za na pot in mu pokazala, kam naj se napoti. (25) str. 171: Ko je umrl, kot smo rekli, Gisulf, foroiulanski vojvoda, sta njegova sinova Taso in Kako prevzela vlado v vojvodstvu. Ta dva sta v svojem času dobda v oblast okoliš Slovanov, ki se imenuje Zellia, do kraja z imenom (Medarija) Meklarija. Zato so ti Slovani do časov vojvode Rathisa plačevali dajatev forojulanskim vojvodom. (26) sto. 173: ...V tem času so po smrti Tasda, bavarskega vojvode, njegovega sina Garibalda v mestu Aguntum premagali Slovani, ki so opustoših bavarsko ozemlje. Bavarci pa so spet zbrali svoje moči, vzeli sovražnikom plen in sovražnika pregnali s svojega ozemlja. str. 173:... Kralj Agilulf je sklenil s cesarjem mir za eno leto in prav tako še za drugo, tudi s Franki je obnovil mir. Kljub temu so Slovani v tem letu v Istri ubijali vojake in jo neusmiljeno oplenili. (27) str. 175: ...Ko je Aio že eno leto in pet mesecev upravljal vojvodino Be-neventum, so prišli Slovani s Številnimi ladjami in nedaleč od mesta Se-pontum postavili tabor. Okrog svojega tabora so naredili skrite jame; in ko je prišel Aio v odsotnosti Radoalda in Grimoalda nadnje in jih hotel uničiti, je njegov konj padel v eno teh jam, nakar so Slovani planih po njem in ga hkrati z nekaterimi drugimi usmrtili. Ko so sporočili Radoaldu, je hitro prišel in govoril tem Slovanom v njihovem lastnem jeziku. (28) str. 217:... Potem ko je Lupus tako poginil, kakor smo povedali, je hotel njegov sin Amefrit namesto očeta doseči foroiulansko vojvodstvo. Ker pa se je bal moči kralja Grimoalda, je zbežal k plemenu Slovanov v Kar-nuntum, ki ga napačno imenujejo Ka-rantanum. Ko je potem prišel s Slovani, da bi se z njihovo močjo polastil vojvodstva, je bil ubit pri trdnjavi Neme, nedaleč od Foroiule, ko so ga napadli Foroiulani. (29) sto. 261:... Po smrti Adona v Foroi-uli, za katerega smo rekli, da je bil namestnik, je vojvodino dobil Ferdulf, nestanoviten in ošaben človek, ki je bil doma v Liguriji. Njegovo hrepenenje po slavi zmage nad Slovani je njemu samemu in Foroiulanom prineslo veliko Škodo. Podkupil je namreč nekaj Slovanov, da bi na njegovo vzpodbujanje poslali v to pokrajino vojsko Slovanov. (30) Tako se je tudi zgodilo. To pa je vzrok za veliko pogubo fo-roiulanske pokrajine. Slovanski roparji so napadli ovčarje in črede ovac, ki so se pasle v njihovi bližini, in od njih odgnali plen. (31) Upravitelj tistega kraja, ki ga imenujejo v svojem jeziku »skuldahis«, mož plemenitega duha in velike moči, je te roparje zasledoval, vendar jih ni mogel dohiteti. Ko se je vračal, ga je srečal vojvoda Ferdulf. Ko ga je vprašal, kaj se je zgodilo z roparji, je Aigit - tako mu je bilo namreč ime - odgovoril, da so zbežah. Tedaj mu je Ferdulf posmehljivo rekel: »Kako bi ti mogel storiti kaj hrabrega, ko imaš ime Argait od besede ‘arga1?« Oni pa mu je odgovoril, vzpodbujen po silni jezi, ker je bil hraber mož: »Bog daj, da bi jaz in ti, vojvoda Ferdulf, ne odšla iz življenja prej, preden bi drugi spoznali, kdo od naju je večji ‘arga'.« Nekaj dni zatem, ko sta tako drug drugega zmerjala, se je zgo- dilo, da je vojska Slovanov, ki je za njen prihod vojvoda Ferdulf dajal nagrado, prišla z močnimi četami. Ko so postavili tabor na najvisjem vrhu gore in je bilo skoraj z vseh strani težko priti do njih, je vojvoda Ferdulf s svojo vojsko prišel nadnje in začel pot okrog gore, da bi jih mogel napasti po bolj ravnem delu. Zdaj je Argait, o katerem smo govorili, takole rekel Fer-dulfu: »Sponmi se, vojvoda Ferdulf, gnala za njim. Ko so Slovani videli, kako jih napadajo po strminah, so se pogumno pripravih na odpor. Borili so se bolj z debelimi kamni in sekirami kot z orožjem in so nasprotnike, ko so popadali s konj, skoraj vse pobi-11 Tako niso zmagali s svojo močjo, marveč po naključju. Tam je poginilo vse plemstvo Foroiulanov, tam je padel vojvoda Ferdulf, tam je našel smrt tudi tisti, ki ga je izzval. (32) str. 273: ...Takrat je bil, kakor smo poročali, Pemo na čelu foroiulanskih Langobardov. Ko je sinove plemičev, ki jih je hranil s svojimi lastnimi, pripeljal že do mladeniške starosti, je nenadoma prišlo sporočilo, da prihaja neizmerna množica Slovanov proti kraju, ki se imenuje Lauriana. Ko je s temi mladeniči napadel te Slovane, jih je porazil v veliki bitki; na langobardski strani ni padel nihče, razen Sigualda, ki je bil že visoko v letih. V prejšnji bitki, ki se je bila pod Ferdul-fom, je namreč izgubil dva sinova. Potem ko se je prvič in drugič maščeval nad Slovani, kakor je želel, so ga tretjič zadrževali vojvoda in drugi Langobardi, pa ga niso mogli zadržati. žico Slovanov pobil, vse njihovo opu-stošil. Ko so ga Slovani tu nenadno napadh in še ni mogel vzeti svojega kopja iz rok svojega oprode, je prvega, ki mu je prišel na pot, udaril z gorjačo, ki jo je nosil v rola, in ga ubil. (34) Robert Vrčon Nadaljevanje prihodnjič OPOMBE 25: Zgodba ponuja naslednja spoznanja: v krajih, ki jih je Lopihis prehodil, so prebivah Slovani. Med slovanskim prebivalstvom je opaziti dobro poznavanje ozemlja in krajevno orientacijo, kar je lahko samo znamenje dolgotrajne stalne nasehtve. 26: Ne razumem, na kateri osnovi B. Grafenauer v svoji opombi St. 66 (-str. 192) govori o langobardskem napadu, ko o tem pri Pavlu Diakonu ni govora. Gre seveda samo za prevzem oblasti nad ozemljem, kjer so prebivali Slovani (slovansko provinco), ki so, sodeč po napisanem, pred tem plačevali dajaNe nekemu drugemu oblastniku. O kakšnih bojih med Slovani in Langobardi oziroma napadu v tem poročilu ni ne duha ne sluha. 28: V opombi na str. 194 B. Grafenauer o tem: »Leta 642; Radoald je slovanski jezik poznal iz Čedada, kjer so bili Slovenci blizu v dolini Soče. Podatek je pomemben tako zaradi pričevanja o tem jezikovnem znanju pri čedadskih prvakih kot tudi zaradi podobnosti slovanskih jezikov v tem času...« Točno! Vendar pa čedadski prvaki niso poznali slovanskega (slovenskega) jezika zaradi tega, ker bi hodili na jezikovne tečaje med Slovence v Soško dolino, temveč zato, ker je ta jezik verjetno govorilo prebi-valsvo na podeželju, kamor so se Langobardi naselili in med njim živeli! Poleg tega si ne znam prav razložiti, kako bi lahko Slovani v tako kratkem času postali taki pomorščaki. Poročilo pa postane takoj razumljivo, če upoštevamo domneve, da so bili Kvarnerski otoki lahko že prej naseljeni s slovanskim prebivalstvom. 29: Glej naslednjo opombo. 30: Obe poročili nas pravzaprav prepričata, kako neverjetne so domneve o slovanski (slovenski) naselitvi v Alpe v 6. stol, saj je iz pisanja moč spoznati, da Langobardi Slovanov niso imeli za vojaško močno ljudstvo, ki je v zelo kratkem času osvojilo ogromno ozemlje in takoj ustvarilo svojo državo (ob tem pa zgodovinarji nenehno ponavljajo, da je bil ta proces miren in postopen, slovanska (slovenska) ljudstva pa pretežno poljedelska in niti ne tako številna), temveč za element, ki ga je moč s pridom uporabiti tudi za lastne politične igrice. 31: Se en dokaz za moje trditve v predhodni opombi. Pavel Diakon namreč uporablja izraz slovanski »roparji«. 32: Iz napisanega lahko sklepamo, da je bilo langobardsko poznavanje lokalnega terena izredno slabo (čeprav so tam živeli že kar dolgo), drugače pa je bilo pri Slovanih. Ravno zaradi tega si Argait ni upal dolgo in vztrajno slediti slovanskim roparjem, oziroma so mu ti z lahkoto ubežali. Pri Slovanih na gori gre morda za že poznane utrjene višinske naselbine in za prebivalstvo, ki se je pred barbarskimi prihodi naselilo (se zateklo) na više ležeče položaje, da se je tako laže branilo pred napadalci (glej arheološka spoznanja o višinskih postojankah, ki sem jih v tem Gotskolangobardske zaponke iz grobišča na Lajhu pri Kranju (Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I.) spisu že omenil!). Pri omenjanju sekt in kamenja kot bojnega sredstva po mojem mnenju ne gre samo za to, da je bilo to za takratno obrambo najprimernejše, temveč gre za očitno pomanjkanje pmvega orožja. Poročilo nam zopet ponuja dokaz za to, da je treba pisanje Pavla Diakona jemati s pridržki (na to večkmt opozarja tudi Grafenauer). Besedna zveza »z močnimi četami« nam sama po sebi ponuja predstavo o močni sovražni vojski, Id naj bi pomenila resno nevarnost, če pa jo postavimo v kontekst s preostalim besedilom, povsem izgubi svoj smisel. »Močne čete« se namreč nikakor ne bi mogle utaboriti na najvisjem vrhu neke gore. 33: Očitno gre za enega od uporov lokalnega slovanskega prebivalstva, kajti če bi šlo za množično prodiranje Slovanov, si nadnje najbrže ne bi upal samo vojvoda Pemo s svojimi sinovi. Dogodek priča o podobnem stanju, kakršnega lahko srečamo kasneje v srednjem veku v bojih dobro oboroženega plemstva proti kmečkim upornikom (ali »kmečki vojski«). Nič čudnega torej, če so dobro oboroženi Langobardi premagali uporno, slabo oboroženo slovansko kmečko množico. 34: Na tem mestu v celoti navajam opombo B. Grafenauerja: »Vprašanje imena ‘Camiola Sclavorum patrih, v zvezi s tem Se opomba ‘Camiolenses' v Frankovskih državnih analih k letu 820 (Fr. Kos, Gradivo H, št. 61), poleg tega tudi ‘patria quae dicitur Cameo-la' v geografiji Ravenskega anonima (Arheološka najdišča Slovenije, 1975, str. 81) so že dolgo zbujale pozornost. Za ustaljeno obliko živega imena v slovanskem času jih je mogel imeti le tisti, ki je verjel v slovanski izvor imena (A. T. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske, str. 157-159). Se manj pa je mogoče verjeti v to, odkar vemo, da je navedeno mesto pri Ravenskem ane nimu poznejša interpelacija in da sta pri njem prvotni le označbi ‘patria Camium' in 'Camicus' (U. Schillinget-Haefele, Der Name Camich in derKo-smogmphie von Ravenna, Arheološki vestnik 26, 1975, 255-258), tako da ostaneta le navedbi pri Pavlu Diakona in v Frankovskih državnih analih. M Kos (Srednjeveška zgodovina, 237-239, prvič objavljena leta 1929 v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo 10) je trdil, da gre pri obeh izrazih le za spomin iz antike, ko je ime nastalo kot pojem 'domovina Kamov' (primerjaj tudi Ravenskega anonima!) in se je odtod uporabljala v karolinški hi-storiografiji (podoben nastanek velja za imeni Pannonia Superior in Inferi-or v istem času s staro obliko imena, a s povsem novima vsebinama). Da v slovanski dobi to res ni živo ime in da se imena tipa Krajina, Creina/Krain< Camiola uveljavljajo šele po nastanka nove mejne grofije (krajine) po sredini 10. stol. (973: ‘Camiola quod vulgo Creina marcha apellaturj kaže zelo izrazito dejstvo, da za pokrajino v zgornjem Posavju v 9. stoletju to ime ni znano (895: 'Marchia iuxta Souwam!'). Imena, povezana s Karm, so torej v življenju ob koncu antike ugasnila in se pojavljajo le v delih takratnih 'učenih' avtorjev, med katere je spadal tudi Pavel Diakon. Sicer pa je podobnega izvora tudi njegova novem v takratno živo ime Camntanum in prepričanje, da je pravilno ime, znano iz preteklosti, takmt že mrtvo, Camuntum.« Gmfenauersi prizadeva ovreči dejstva, ki so v gradivih zabeležena, da bi dokazal, žal tudi po njegovih »zaslugah«, uveljavljeno prepričanje o naselitvi slovanskega življa v te kmje Sele konec 6. stol. Najmanj čudna pa je trditev, da so se stam antična imena pojavljala samo pri ‘učenih ' piscih, ne pa tudi med ljudstvom-Le kako lahko vemo, kako je govori0 preprosto ljudstvo, saj ni imelo možnosti, da bi svoje vedenje zabeležilo! Sodome in Gomore pa ni bilo Odkar svet stoji, se nikdar ni v enem stoletju znašlo toliko novih znojdb, se ni izvilo toliko umotvorov, in ni vednost tolikanj napredovalo, kot v sedanjem stoletju Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje so ljudje napovedovali zvezdo ati komet, ki da bosta z ognjem pokončala našo zemljo. V pričakovanju novega stoletja so ljudje ustvarjati posebno prihološko vzdušje, s tem pa tudi izredne dogodke in probleme. Podobno se dogaja v našem času, ko ob pričakovanju novega tisočletja nekatere sekte napovedujejo konec sveta. Novice so leta 1899 menile, da živi v banovini Hrvatska ena tretjina Srbov. Na sliki: Dubrovnik v drugi polovici 19. stoletja Novice, ki so veljale za kmetijski in rokodelski Časopis, so se v letu 1899 spopadale z napovedmi Sodome in Gomore tako, da so objavljale bolj optimistične vesti. Tako so na primer za leto 1900 napovedovale odprtje velike svetovne razstave v Parizu. »Odkar svet stoji, se nikdar ni v enem stoletju znašlo toliko novih znajdb, se ni izvilo toliko umotvorov, in ni vednost tolikanj napredovala, kot v sedanjem stoletju,« so pisale. »Evropa je v tem Času znamenito pre-menila lice, da so se iz najveCje bede povzpeli k novi moči narodi, ki so v začetku veka obupavali sami nad seboj... Ko bi naSi očaki, ki so ob začetku sedanjega stoletja legli pod zemljo, vstali danes iz grobov, bi se paC Čudili velikim izpremembam in težko bi se spoznali v. sedanjem življenju...« Najnovejsi dosežek, ki mu je veljala pozornost Novic, je bila obleka, ki je ne premoči dež. Izumil jo je francoski kemik dr. Ber-thier tako, da je pomočil tkanino v posebno kemično tekočino. Novice so vabile Slovence na skupni izlet v Pariz, za katerega je bilo treba odšteti 250 goldinarjev. Potovanje je trajalo štiri tedne. Časopis je razmeroma veliko pisal o konferenci o razorožitvi v Haagu. Citiral je ruski Časopis Nov. Vremja, češ da »bo že prav lep uspeh, ako se določi vsaj začasno, da se vojske in ladjevja vee ne večajo«. Svetovna javnost je pričakovala ustanovitev mirovnega sodisca, katerega elan naj bi bil seveda tudi vsakokratni papež. Sredi poletja, ko je bila mirovna konferenca končana, je bil komentator nemalo razočaran, ker so »krožila gorovja, rodila pa se je miš«. Ce bi samo slutile, kakšen neverjeten razvoj bo doseglo vojno letalstvo in kakšnemu Uničenju bodo izpostavljena evropska mesta, Novice ne bi podcenjevale sklepa o prepovedi »metanja eksplozivnih tvarin iz zrakoplova in rabi takih krogelj, ki eksplodirajo v človeškem telesu«, za katere takrat še niso imeli ustreznega imena (dumdumke). Simpatije slovenskih Časnikov so bile tisti C as na strani »svobodoljubnih« Burov, potomcev nizozemskih, spodnje- nemških in hugenotskih kolonistov v Južni Afriki, ki so v vojni z Angleži (1899-1902) dosegali same uspehe in zmage. Toda Slovenski narod je vseeno menil, da bosta angleško topništvo in ogromna britanska armada na koncu Bure ugnala, »kajti Čudeži se dandanes veC ne gode«. Anglijo so takrat opisovah kot velikanski imperij, katerega »solnce ne zaide nikdar«. Oton Zupančič je napisal: »Navdušujemo se za Bure..., za svobodo, ki je za morji in gorami. 2e Balkan nam je tuj, kako šele svet onkraj Kolpe in Sode!« Novice so bralcu postregle s pojasnilom, kaj je anarhizem. Zapisale so, da je anarhist »človek, ko j ega ne more zadovoljiti nikakovna državna uprava, ki hoče odločevati o vsem in nad vsim, pa vendar ne ve, kaj hoče«. Hkrati so se veselile, ker k nam »ni še prišel oni cas, kateri bi prinesel med nas tako bedo... Ni "še prišel, torej gorje nam, Ce pride...« Novice so obširno pisale o stavki 12 tisočih tkalcev in pre-dilcev v Brnu na Moravskem. 23. junija, ko je bila vest objavljena, so stavkali že veC kot mesec dni. »Zahtevajo samo, naj se delovni Cas od 12 ur skrči na 10 ur!« Novinar je občudoval delavce, ker ne zahtevajo ne deleža na dobičku ne povečanja tedenske mezde, ki je takrat znašala od dva do sedem goldinarjev, temveč samo veC prostega Časa. »Večina so to ženske, ki vidijo svoje otroke samo ob nedeljah.« Čeprav je bil Časopis konservativno usmerjen, je odstopil prostor Časopisu Arbeiter Zei-tung, ki je zbiral darila za stavkajoče. Revni delavci so bili tisti, ki so si prostovoljno naložili poseben davek in so na ta način zbrali že veC kot 30 tisoč goldinarjev prispevkov. Ker se je prav takrat razvnemala ostra, mestoma umazana polemika med klerikalci in liberalci, so Novice objavile uvodnik z naslovom Zmernosti treba. »V našem javnem življenju je zavladala taka podvijanost, da preši-nja strah vsaciga, kdor se vpraša: 'Kam pridemo po tej poti osebnega sovraštva in osebnega scu-vanja? ’« je med drugim zapisal uvodničar. Niti z besedo pa ni omenil pastirskega pisma, s kate- rim je škof Jeglič preklel Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Ru-deCi prapor in Se nekatere druge liberalno in socialnodemokratsko usmerjene liste. Novice so pohvalile ligo za socialna dela v Novem Jorku (-New Yorku), ki je v vseh delih mesta zgradila brezplačna kopa- lišča, »da se tudi siromašnim slojem omogoči kopanje v vsakem' letnem Času«. Časopis ne bi bil zvest svoji vlogi prosvetitelja, Ce ne bi dodal, da je skrb za nego kože »jeden prvih faktorjev za oliranjanje zdravja«. Za ljudsko kopel, ki bi bila namenjena »ubožnejsemu delu mestnega prebivalstva«, so se zanimali tudi v Ljubljani (Vodmat). Zupan Ivan Hribar je že pred dvema letoma obiskal nekaj večjih nemških mest, »da tamkaj najde marsikaj tacega, kar bi se s pridom dalo uvesti tudi v Ljubljani«. Leseno kopališče Kolezija v Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1880. V Novicah je dobil prostor tudi znameniti francoski pisatelj Emile Zola, ki je z javnim pismom Obtožujem zahteval revizijo procesa proti generalštabne-mu oficirju zidovskega rodu Alfredu Dreyfusu. Tega so leta 1894 osumili vohunstva v korist Nemčije in obsodili na dosmrtno jeCo v Cayenni na Hudičevih otokih, a se je kmalu pokazalo, da je bil nedolžen. Razvnel se je oster spopad med naprednimi in nazadnjaškimi silami v Franciji. Zola, o katerem so takrat pisali, da je »vsaka njegova knjiga nov škandal« (Antun Gustav Matos), je v letu 1899 pisal, da je pripomogel k vnovični reviziji Dreyfusove pravde, torej k iskanju pravice in resnice. S svojim pismom je samo »provociral ju-stico, naj odloCi, Ce je zločin, ako se hoCe resnica«. Dreyfusa so pomilostili, nato pa še rehabilitirali, a Sele leta 1906. Zanimiv je bil tudi članek o šovinizmu. Povod zanj je bila 50-letnica književnega delovanja Jovana JovanoviCa-Zmaja, ki Srbov in Hrvatov ni zbližala, temveč jih je še bolj sprla. Novice so videle krivdo na obeh straneh: Srbi v banovini so dali slovesnostim izključno demonstrativni značaj, Hrvati pa niso upoštevati, da Živi na območju banovine ena tretjina Srbov, ki ji odrekajo pravico do obstanka. Novice so se jezile na poulično sodrgo, ki vlada v imenu iredente. »Svojat je pri nas diktator!« je zapisal komentator. Pri tem je najbrž mislil na poulično paradiranje Nemcev in nemcu-rjev, ki je mestoma prehajalo že v nasilje. Z ezopovskim jezikom se je časopis poskusa! izogniti tiskovni pravdi ati celo obsodbi na sodiscu. Sklep ljubljanskega magistrata o slovenskih uličnih tablah je bil povod za pisanje o škandaloznem dejstvu, da so v Ljubljani kar štiri vrste napisov. Poleg sa-monemskih in starih nemško-slovenskih napisov so obstajale še samoslovenske table in slo-vensko-nemški napisi. »Tujci so se smejali, domačini pa so se jeziti... Zdaj je temu magistrat naredil konec!« Samoslovenske ulične table (beti napisi na zelenem polju) so zmagale Sele po krvavih septembrskih dogodkih leta 1908. Pisanje Novic o tujem kapitalu je brZCas aktualno še za današnji cas. »To ni tista nesreča za naSo domovino, kakor se navadno trdi,« je pisal Časopis. Da kapital ne pride k nam iz ljubezni do naše domovine, temveč iz želje za dobičkom, je seveda naravna stvar. Vseeno pa brez njega ni mogoče razvijati industrije, brez te pa domači ljudje nimajo zaslužka. »Ropotanje proti tujemu kapitalu torej nima pravega smisla!« V dunajskem državnem zboru je potekala razprava o vojnem proračunu, predvsem o povečanju momariče. »Ljudski zastopniki nimajo v naši državi niti glede druzih zadev nikake realne moči, glede vojske pa že celo nimajo ničesar govoriti,« je komentiral Slovenski narod. Novice so dodale, da vsak odstotek, ki se plačuje za skupne potrebe, znaša 1.100.000 goldinarjev. Jezile so se tudi na Ogrsko, katere delež v proračunskem prihodku je znašal samo 34,4 odstotka, čeprav so si lastile kar polovico vseh časti avstro-ogrskega cesarstva. Prebitek proračuna Avstro-Ogrske za leto 1900 je znašal samo 407.889 kron. Tisto leto je bilo veliko nesreč na avstrijskih železnicah, zato je Slovenski narod upravičeno zapisal: »Kdor se vozi po južni železnici, je neprestano v nevarnosti, da vozil se bo preko krvi in mrličev...« Časniki so poročali o antisemitskih izgredih v nekaterih avstrijskih mestih. Ob velikih poplavah v pokrajini Santung na Kitajskem je dva milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Iz pregleda daril za Prešernov spomenik je bilo razvidno, da je Fran Kalister, velepodjetnik in mecen iz Trsta, ki je bil med najbogatejšimi Slovenci svoje dobe, prispeval dvesto, pesnik Josip Stritar pa svojemu »ubogemu pesniškemu stanu primemo« -deset goldinarjev. Ko se je razpisoval natečaj, Slovenci menda nismo imeti kiparja, vrednega našega genija, je ironično zapisal O. Zupančič. Konjske dirke so imele na Štajerskem (Žalec, Ljutomer, Maribor) na koncu 19. stoletja že lepo tradicijo, le v Ljubljani še ni bilo konjskega dirkališča, so obžalovale Novice. Daleč je prednjačil Ljutomer, kjer je bilo prvo dirkalno društvo ustanovljeno že leta 1875, torej le dve leti pred Dunajem. France Trebča n Črnci Bantu so predstavljali večino burskih držav, ki so se leta 1899 bojevale zoper Angleže V Brnu je leta 1899 dvanajst tisoč tkalcev in prebivalcev stavkalo za deseturni delavnik NEDELJSKE TEME Nedelja, 6. avgusta 1995 Kako je nesramni dimnik hodil po svetu in delal puh! sem in puh! tja Pravljica iz knjige Potepuh in nočna lučka, ki jo je napisala Svetlana Makarovič Potepuh najde na smetiSCu nočno lučko in jo vzame s seboj pod most, kjer misli prenočiti. Tam pa lučka zasveti in mu začne pripovedovati zanimive pravljice, med drugim tudi o nesramnem dimniku. Takole je začela: - Nekoč je bila hiša. No, saj je še. Na hiši je bila streha in na strehi dimnik. - Kako nenavadno, je pripomnil potepuh - Brez pripomb, je nejevoljno rekla lučka, poslušaj in molči. Torej dimniku je postalo dolgčas tam gori na strehi...je tebi kaj dolgčas? Potepuh je molčal in se smehljal. - Zakaj ne odgovoriš, če te poštena svetilka kaj vpraša? je jezno rekla lučka. - Ce si mi pa ukazala, naj molčim! - Uh, ljudje ste čudni, je vzdi- hnila lučka. Torej, dimnik se je odločil, da bo šel po svetu in nagajal ljudem. Hodil je po ulicah in vsakomur, ki ga je srečal, je puhnil v obraz dim in saje, takole: Puh! Najbolj ga je veselilo, če je srečal koga, ki se je ravnokar umil. Puh! je naredil in takoj je bil oni ves črn v obraz in sajast od nog do glave. Prima, ne? - Prima, je rekel potepuh. - Potem je videl ob cesti prav- kar pobeljeno hišico. Puh! In hišica je postala črna. Skozi okno je pogledala jezna gospodinja z belo ruto na glavi, v roki je držala snežno belo krpo. Puh! Puh! Pa je bila gospodinja vsa črna. Prima, ne? Potem se je zakadil proti svežemu perilu, ki se je sušilo na vrvi in veselo plahutalo na vetru. Puh! je zatulil dimnik. Vse je počrnelo. Lahko si misliš, kako so bili ljudje ogorčeni! Poklicali so miličnike. Miličniki so pridrveli na motorjih in v modrih avtomobilih in Vpili : "Državljan, takoj sem! Pokažite osebno izkaznico! " Dimnik pa je močno zajel sapo in puhnil vanje cel oblak dima in saj, tako da se ni nič videlo; potem je pobegnil. Dolgo je tako nekaznovan hodil po svetu in delal puh! sem in puh! tja, za seboj pa puščal jezo, ogorčenje in slabo voljo. Prej bela mesta so počrnela, ulice so bile sajaste in umazane, cvetoča drevesa so žalostno otresala saje z umazanih cvetov... Dimnik pa je bil od dne do dne predrznejši. Samo ponoči mu je bilo dolgčas, ker je bilo v temi že tako vse črno. Ko pa se je zdanilo, je takoj tekel naprej in iskal vse, kar je bilo belega na svetu. Pogledal je skozi okno bolnišnice... - Nehaj, je rekel potepuh. Ne maram te pravljice. - Tako? Ne maraš je? Prav, kakor hočeš. Samo to ti povem, da šele pride najzanimivejše, namreč to, kako je dimnik prišel v Afriko med črnce in kako je...no, pa če nočeš poslušati, tudi prav. - No, pa povej do konca, je rekel potepuh. Toda lučka je jezno molčala in njena svetloba je začela ugašati. - Daj no, lučka, ne jezi se. Povej mi pravljico do konca! - Ne, je naposled rekla lučka. Te pravljice že ne bos slisal do konca. Zanalašč ti je ne povem. Povedala ti bom drugo... (Konec odlomka) Knjiga Potepuh in nočna lučka je izšla v zbirki Svetlanov-čki pri založbi Mladinska knjiga. Napisala jo je Svetlana Makarovič, ilustriral pa Marjan Amalietti. Žabice in žabci v Žabji šoli Žabja šola je knjižica zabavnih in poučnih prigod, kakršne doživljajo vsi otroci Učitelj Zelenko in Regec »Otroci, jaz sem učitelj Zelenko. Zelenko se imenujem zato, ker sem zelena žaba. Ste razumeli?« »Učitelj, učitelj, ali lahko še jaz povem, kako mi je ime? Meni je ime Regec, moji sestrici je ime Regica. Moja mama je Rega, moj ata je Regljač, moj bratec je Rega-ček, moja teta je Regaca, moj...« Regec je vse to povedal v eni sapi in zraven nemirno poskakoval. Učitelj Zelenko je nevarno izbuljil oči. Ni mu bilo všeč, da Regec toliko govori. »Regec, zdaj je pa dovolj. Prvič: Tvojega regljanja se sploh ne da ustaviti. Drugič: Nihče te ni vprašal po sorodnikih. Tretjič: Med regljanjem neprestano poskakuješ. Četrtič: V razredu so tudi drugi učenci, ki bi radi povedali svoje ime. Si razumel?« Naloga: Povej po svoje, kaj učitelju Zelenku pri Regcu ni bilo vSeč. To je le ena izmed mnogih žabjih prigod iz poučne slikanice Žabja Sola, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Besedilo je napisala Tereza Žerdin, ilustracije pa je narisala Jelka Reichmann. mg 1 J KMEČKI TURIZEM / OBISK PRI DARIU CHIATTIJU V MAVHINJAH Na turistični kmetiji tudi cela vrsta pridelovalnih dejavnosti Po študiju v ZDA je Dario prevzel očetovo kmetijo in jo povsem preobrazil Ta teden se posvečamo posebnemu sektorju kmetijstva, kmečkemu turizmu, ki se v zadnjih Jetih širi tudi v naši pokrajini, saj tnia dobre pogoje za razvoj. Dario Oiiatti (na posnetku - foto Križ-^jančie/KROMA) je lastnik kmetije Mezzaluna v Mavhinjah, ki smo jo obiskali za naš pogovor. Kdaj in kako si zaCel s to dejavnostjo? Turistično kmetijo sem ustva-til na temeljih prejšnje navadne kmetije. Moj oCe je namreč pred 15 leti tu sadil trte in začel z rejo Prašičev. Potem je umrl in ko Sem se vrnil iz ZDA, kjer sem studiral ekonomske vede, sem se °dlocil, da kmetijo spremenim v nekaj novega, izvirnega. Po mojem je namreč važno prav to, da moj pridelek razhkuje od pri-nelkov ostalih kmetij v okolici, da niso v konkurenci. Klient ima md kaj novega in izvirnega. Katere dejavnosti gojite na kmetiji? Omenil sem vinograd, ki obse-8a 2 ha površine. Pridelam približno 100 hi vina, in sicer vitovsko, teran, tokaj in merlot. Pred kme-čkoturisticno stavbo je 100 kv. m Velika klet, kjer vino tudi stekleničimo, tropine pa pošljemo v žgalnico, kjer za nas pridelajo žganje. Po zakonu se namreč v tržaški pokrajini lahko doma prideta žganje le za domačo uporabo. Prašičev imamo trenutno približno 20, koljemo jih skozi vse Jeto. Pred 10 leti sem zaCel z rejo kokosi nesnic, letos jih je okrog Ž00. Reja je talna, da se kokoši Prosto gibljejo. Redim jih 12 me-Secev, potem jih zamenjam. Pred štirimi leti sem zaCel tudi 2 gojenjem Čebel. Ima okrog 30 Panjev. Trenutno je večina Čebel v Vasi Podbonesec, v Beneški Sloveniji, kamor jih peljem na Pašo. V tej sezoni pri nas ni cve-tenja in zato je nevarno, da Umrejo od lakote. Pred štirimi leti sem vzel tudi koze alpske pasme. Vključno z mladimi jih imam 20. V glavnem jih gojim za mleko, a tudi za meso (kozlice). Alpska pasma daje dnevno povprečno 2 do 3 litre mleka. Najnovejša reja pa so ovce pasme »massese«, ki sem jih kupil pred komaj tremi meseci. Prav v tem obdobju se rojevajo prve ovčke, zato proizvodnje mleka še nimam. Trenutno je na kmetiji 30 ovac. Povprečna proizvodnja te pasme je 1, 2 litra mleka na dan. Ovce so selekcionirane in imajo genealoški certifikat. Imam tudi majhen vrt, osrednja dejavnost pa je gostinska, pri kateri v glavnem prodajamo lastne pridelke. Po zakonu mora turistična kmetija od vse hrane in pijaCe, ki jo proda, vsaj 51 odstotkov pridelati sama. Mi ta odstotek precej presegamo. Kaj nudite svojim gostom? V glavnem imamo narezke, jajčne jedi, mineštre, zelenjavo, posebno pa kozji sir. Proizvjajamo namreč kozji sir za mazanje, z dodatkom raznih aromatičnih rastlin. Kmeckoturisticno dejavnost sem zaCel pred tremi leti, obratujemo pa le konec tedna. Štiri me- sece na leto zapremo. Gostje prihajajo iz Trsta, a tudi iz Tržiča, Čeprav je tam veliko turističnih kmetih z nižjimi cenami. Za tako obsežno dejavnost je treba veliko delati in se posluževati strokovne pomoči, saj kmetija zajema vec specifičnih sektorjev. Na kmetiji smo trije, ki poklicno in ves Cas delamo, imamo pa tudi nekaj oseb, ki pomagajo. Strokovnjaki za živinorejo deželne ustanove ERSA mi precej pomagajo, saj pri tako obširni dejavnosti problemov pri živalih res ne manjka. Reci moram tudi, da mi zelo pomaga strokovna služba KmeCke zveze, saj so njeni strokovnjaki zelo pridni in učinkoviti. Služba mi je neobho-dno potrebna tudi pri izpolnjevanju vseh birokratskih zadev, katerih je res veliko. S katerimi problemi se najpogosteje srečuješ? Kot sem že omenil, je birokracija velik problem in tudi velika ovira. Organizacija proizvajanja vsakega pridelka je zahtevna in težka, veliko truda je treba vložiti, ker ima vsaka dejavnost svoje probleme in zahteve. Zdravstvena enota USL pa je z raznimi analizami in nadzorovanjem nuj- no povsod prisotna. Drugi problem je ta, da je doba obvladanja tega poklica zelo dolga, saj se je treba naučiti in eksperimentirati veliko različnih stvari. Poleg tega je stroškov za prostore in opremo veliko. Precej pa stanejo tudi napake, ki so v prvih Časih delovanja neizogibne. V prvih letih vsi ti stroški onemogočajo dobiček, ker še ni veliko proizvodnje. Na splošno v kmetijstvu prva 2-3 leta ne dajejo zaslužka. Problem je tudi to, da živimo na neugodnem območju za kmetijstvo. Kmetijske površine so majhne, primanjkuje vode, medtem ko npr. v Furlaniji tega problema ni. Kmetija mora pri nas ostati majhna in kot taka ni zelo rentabilna, zato je treba iskati alternativne pridelke. No, Čeprav bodo vse proizvodnje dale dolgoročne rezultate, sem kar precej zadovoljen z rejo. Kaj pa si obetaš za priho-dnjost? Načrtujem povečanje reje in hlevov, da bom z zmanjšanjem proizvodnih stroškov povečal proizvodnjo ter si nakupil preostalo orodje in pripomočke. Infrastrukture bom moral prilagoditi večjim razsežnostim, poleg tega pa imam namen, da si uredim avtomatično stoječo molznico in novo opremo za predelovanje mleka. Zdaj imam le prenosljivo molznico za ovce in koze. Načrtujem tudi izgradnjo tople grede, da bi lahko proizvajal zunaj sezone in imel svežo zelenjavo vse leto. Kar zadeva posme-zne proizvodnje, jih imam za sedaj dovolj. V teku prihodnjih let pa bom videl. To, da neposredno prodajamo, je zelo pozitivno, saj tako poznamo okuse naših klientov in si zagotovimo odjemalce. Dariu Chiattiju smo voščili še veliko uspeha pri njegovem zanimivem delu v prihodnosti. Magda Sturman ŠKODA / V JUNIJSKIH DNEH h Posegi Kmečke zveze za prejem odškodnine V mesecu juniju sta zajeli naše kraje dve hudi vremenski ujmi, in sicer močno neurje 14. junija, v dneh 22., 23. in 24. junija pa izredno močna burja. Strokovnjaki KmeCke zveze so si v obeh primerih podrobno ogledali poškodovano območje v spremstvu deželnih predstavnikov, da bi nataCno določili višino škode. Izvidi na terenu so pokazali, da škoda, ki jo je naliv povzročil na kulturah, ni bila, z nekaj izjemami, tako visoka, da bi lahko kmetovalci zaprosili za odškodnino na podlagi zakona št. 185/92. Ta namreč predvideva deželni poseg le, Ce doseže na določenem območju povprečna škoda 35 odstotkov vrednosti celotne bruto proizvodnje. Hudo prizadete pa so bile poljske poti, zato je Kmečka zveza naslovila na občinske uprave prošnjo, naj infrastrukture Cimprej popravijo. Isto-Cano pa jih je opozorila, da obstajata dva deželna zakona, ki omogočata deželni upravi, da poseže na tem področju (D.Z. št. 69 z dne 29.12.1976 in D.Z. št. 18 z dne 31.8.1965). Pri tem so neposredno zainteresirane občinske uprave, ki jim Dežela na podlagi omenjenih zakonov odda v zakup izvedbo del, ki zadevajo infrastrukture (poljske poti, hidromelioracije idr.). Koristno bi bilo, ko bi tudi občinske uprave na Tržaškem koristile ta sklad, kot to že vrsto let delajo uprave v drugih pokrajinah naše dežele. Kar zadeva škodo zaradi burje, ki je v zgoraj omenjenih dneh moCno prizadela nekatere kultme, je bilo celotno tržšako ozemlje, z izjemo miljske in re-pentabrske občine, predlagano za prizadeto območje. Izvidi na terenu so namreC pokazali, da je v devinsko-nabrežinski, dolinski, tržaški in zgoniški občini izredno močna burja povzročila v nekaterih primerih škodo, ki presega 35 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje. Na tem območju bodo kmetje, ki jim je burja uničila vec kot 35 odstotkov proizvodnje, lahko zaprosili za ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 185/92. Podrobne informacije bodo interesenti lahko dobili na Kmečki zvezi. Kmečka opravila / posebna skrb zalivanju in zatiranju škodljivcev Avgusta nas vrt bogato obdari V avgustu imamo na kmetiji veliko dela. Po ebno pa moramo biti pozorni na zalivanje, saj v |eni Času primanjkuje vode, ki jo povrtnine el° potrebujejo. Zalivamo zvečer, Se boljše pa ^>°daj zjutraj. Plevel tudi Se vedno odstranjuje-v manjših vrtovih to naredimo s površin-kim okopavanjem ali ročno izpulimo. Za lažje čuvanje je bolje, da je zemlja vlažna, zato jo 'oramo prej nekoliko zaliti. Plevel moramo na-° odstraniti iz vrta, Ce je ta tik pred cvetenjem r1 Morjenjem semen. Ce se seme plevela razpr-j’se nam ta v vrtu kmalu spet pojavi. Zrele ra-plevela tudi niso primerne za komposti-“Oje. ker bi s kompostom v zemljo prišla tudi etnena, ki se med kompostiranjem ne uničijo. V tem Času sejemo nekatero zelenjadnice, kot Pozne sorte solate, rdeči radie, petrsilj, belo 6l)ulo, presadimo pa cvetaCo in ostale kapusni-o ter rdeči radie, ki smo ga sejali v prejšnjem oesecu. Pri rdečem radicu naj bodo glave odda-l®0e približno 30-40 cm in 25-30 cm. Po setvi je pomembno, da zemljo prekrijemo z žaklje-, no, da se ne izsuSi in da zavarujemo semena, ua jni voda med zalivanjem ne izpere. V avgustu pobiramo paradižnike, bučke, pa-Priko m številne druge zelenjadnice. Ce nabere- 0 Se nedozorele paradižnike in hočemo, da bi naprej dozoreli, jih postavimo na seneni pro-°r m jih pokrijemo s cunjo. Mednje postavimo I ele plodove ali tudi jabolka, ki vsebujejo eti-n ui pospešujejo dozorevanje. Glede na to, da se bolezni sirijo v vlagi, skro-P11 a Pa imajo vec ali manj dolgo kareneno dobo, najbolje, da ukrepamo preventivno. Ko npr. puvamo, moramo paziti, da ne močimo listov, ^auvajmo torej pod krošnjo rastline, v višini tal. Na mladih rastlinah cvetaCe in ostalih kapu-icah se lahko pojavi kapusni belin. Gosenica je antene in Cme barve in je na liste kapusnic zelo Pu&ešna. Poleg klasičnih insekticidov se v za-jjnjih Časih tudi za to gosenico uveljavlja biološki sekticid na podlagi Bacillusa Thuringiensis. V vinogradu opravimo Se zadnje Škropljenje proti peronospori in oidiju, ce je to potrebno. Ce je vreme vlažno, trto lahko napade siva grozdna plesen ali botri tis. V primeru napada opazimo svetle kloroticne madeže, ki pozneje postanejo usnjene barve. List se lahko posusi in se upogne k tlom, pri visoki vlagi pa se na listih pojavi tipična siva plesen. Nevarnejši je napad na grozdje, posebno v primeru zelo bujne rasti. Predvsem moramo biti pozorni v začetku avgusta, ko grozd menja barvo, in pa 3-4 tedne pred trgatvijo. Po pravilu »dveh petnajstič« pa je nevarnost bolezni takrat, ko je grozd moker vsaj 15 ur in ko povprečna dnevna temperatura presega. 15 stopinj C. V primeru nevarnosti okužbe škropimo s pripravki na podlagi Vinklozolina (Ronilan), Iprodiona (Rovral), Procimidona (Sumisclex) in drugimi. Ti pripravki delujejo preventivno, Ce pa škropimo v pivih 24-48 urah od začetka okužbe, delujejo tudi zdravilno. V tem mesecu se lahko na trtah pojavijo znaki pomanjkanja rudninskih snovi. Zelo pogosto se pojavljajo znaki pomanjkanja magnezija. Ob robovih listov se pojavi bledica, tipičen znak pa je tudi sušenje pecljevine. V tem primeru škropimo z raztopino magnezijevega sulfata, v količini 2 do 3 kg na hi vode, dodamo pa ga lahko tudi ostalim pripravkom za varstvo trte. Vse kaže, da bo letošnja letina oljk zadovoljiva. Oljke dobro zorijo in večjih problemov doslej ni bilo. V avgustu je možen napad prve generacije oljene muhe, Čeprav se to le izjemoma dogaja. Prva generacija je namreč v naših krajih prisotna z zelo majhnim Številom muh, da je škropljenje v tem Času nepotrebno. Izjemoma se je prva generacija Čezmerno razmnožila leta 1990, kot se dobro spominjajo vsi oljkarji. V prejšnjih letih je delovala strokovna služba za oljeno muho in pravočasno sporočala pravilni Cas za sko-ropljenje, letos pa ni zanesljivo, da bo Se delovala. Zato, da se izognemo nepotrebnemu škropljenju, lahko sledimo prisotnosti muhe; v ta namen se poslužimo ferormonskih vab, ki vsebujejo posebno snov, da privablja moško zalego. Vabo postavimo že v začetku meseca na oljeno drevo, ki stoji približno v sredini oljenega nasada. Na spodnjem delu vabe je lepilo, na katerega se muhe ujamejo. Enkrat tedensko ulovljene muhe preštejemo; ko tedensko opazimo 10 do 15 muh, moramo prešteti vsaj 200 oljk, in to na vsej krošnji drevesa. Ce na vsaj 10 odstotkov plodov opazimo vbod oljene muhe, moramo škropiti. Vbod prepoznamo po malem temnorjavem madežu v obliki trikotnika. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Oljke lahko nadzorujemo tudi brez namestitve feror-monske vabe, vendar je to bolj zamudno, ker je treba oljke prešteti enkrat tedensko. Proti oljeni muhi uporabljamo sredstva na podlagi Dimetoa-ta (Rogor), Fenthiona, Parathiona in druge. Pri šibkejšem napadu pa lahko kot škropilo uporabljamo vabe na osnovi hidroliziranih beljakovin (npr. Buminal), zastrupljenih z insekticidom. S tem pripravkom je dovolj, da škropimo le del krošnje, samo dehlo ali bližnji zid. Na ta način se izognemo direktnemu škropljenju, obenem pa uporabimo veliko manj škropiva. V prvih dneh avgusta škropimo proti tretji generaciji jabolčnega zavijača. Poleg klasičnih insekticidov gre omeniti škropilo na podlagi Diflu-benzurona (Dimilin, Du-Dim) in biološki insekticid na podlagi Bacillusa Thuringiensis. Oba sta zelo selektivna, ne škodujeta Številnim naravnim sovražnikom gosenice, zadnji pa je za človeka popolnoma neškodljiv. Trato moramov tem mesecu obilno zahvali in po možnosti to storiti zjutraj in zvečer. Na japonski nešplji se lahko pojavi skrlup, ki ga zatiramo z bakrenimi pripravki. Prav tako zatiramo druge glivične bolezni, ki se pojavijo na ostalih okrasnih rastlinah. V primeru, da se na okrasnih rastlinah pojavijo kaparji, jih poškropimo z belimi mineralnimi olji. dr. Magda Sturman SOCIALNI KOTIČEK / INAC SVETUJE Nespremenjene možnosti za upokojitev kmečkih zavarovancev V vrstah kmečkih zavarovancev je čutiti neutemeljeno bojazen, da se bodo z novo ureditvijo pokojninskega sistema njihove pravice zmanjšale, ali celo prepričanje, da je možnost upokojitve zamrznjena. Dejansko pa ni tako, saj bo pokojninska reforma prelomnica predvsem za državne uslužbence in odvisne delavce v zasebnem sektorju, za kategorijo samojstojnih delavcev, v katero sodijo tudi kmečki zavarovanci, pa se tako po Amatovi preosnovi iz leta 1992 kot po sedanji Dinijevi pokojninski reformi pravni ovkvir ne bo bistveno spremenil. Nekatere novosti in omejitve sicer bodo, vendar ne tako drastične kot za delojemalce. V tem trenutku lahko kmečki zavarovanec uveljavi pri zavodu BNPS vse štiri oblike upokojitve, ki jih predvidevajo zakonski predpisi: redno starostno pokojnino pridobi ob dopolnitvi 65. leta (60. leta za ženske), Ce je seveda zadoščeno minimalnim zavarovalnim pogojem (17 let pridspevkov, v nekaterih primerih zadostuje 15 let); invalidsko upokojitev priznajo povsem nezmožnemu kmetovalcu, ki je plačal vsaj 5 let socialnih dajatev (od teh vsaj 3 v zadnjem petietju), medtem ko dvetretjiirski invalid pridobi pravico do invalidskega nakazila. Možnost predčasne starostne upokojitve pa je kmečkim zavarovancem praviloma zagotovljena ob dopolnitvi 35-letne zavarovalne dobe (kmečki prispevki se seštevajo z delavskimi), le da se bo z leti postopoma večala upokoji-tevena starost. 1. januarja 1996 se bodo lahko upokojili zavarovanci v treh primerih: 1.) Ce bodo dopolnili 35 let konec leta 1995, a le pod pogojem, da so vložili prošnjo na INPS do 28.septembra 1994; 2.) Ce niso vložili zahtevka v omenjenem roku, so morali imeti 35 let prispevkov konec leta 1993; 3.) Ce so leta 1994 imeli 35 let dobe in bodo decembra 1995 stari 57 let. Aprila 1996 bo - ne glede na starost - dana možnost upokojitve zavarovancem pod 3.), medtem ko bodo 57-letni zavarovanci pridobili pravico do predčasne upokojitve 1. julija 1996, Ce bodo konec leta 1995 imeli 35 let prispevkov. Ze zdaj pa se lahko takoj upokojijo tisti kmečki zavarovanci, ki so do 28. septembra 1994 vložili na INPS zadevno prošnjo in so imeli plačanih najmanj 37 let sociabrih dajatev, (ma) KRIŽANKA Nedelja, 6. avgusta 1995 AVTOR: SIMON BIZJAK AVTONOMNOST, NEODVISNOST STROKOV. ZA MEDICINSKO OMRTVIČENJE SOVJETSKI JEZIKOSLOVEC (NIKOLAJ) OBOROŽENA TATVINA OTOCNA DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI PRIROČNIK PROTI PAČENJU JEZIKA PRILEZNICA, LJUBICA SPREMUEVA-LEC OGNJA ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI RITA HAYWORTH SPENCER TRACV JAPONSKI DROBIŽ DRAGO TRŠAR MANJŠA PASJA PASMA GOROVJE V BOLGARIJI (IZ CRK LIRA) SADJE, ZELENJAVA ZA ZIMSKE MESECE JANG IZDELKI IZ GLINE NACE SIMONČIČ ANTON VADNAL KOST V DLANI TRAVA DRUGE KOŠNJE SMER NEBA POKVAR- JENOST UVELOST MESTECE V BOKI KOTORSKI ARABSKO- AFRISKO DRAZILNO NASUDILO GLAVNI STEVNIK RIMSKI BOG LJUBEZNI STOLETJE, VEK GALIJ AM.SKAKALEC V DALJAVO POWELL RUSKA IGRALKA SAVINA KOSITER KRČEVINA, ROVT ETRUSCANKE IT. PESNICA NEGRI AVTOMAT (STAR.) PREBIVALEC MILANA KRHKA KO-VINA(Zn) FR. LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU OPERACIJA Z NAVRTA-NJEM LOBANJE BIVŠI JAPONSKI TELOVADEC KRETNJA REKA V J. FRANCIJI (IZ CRK RAN) REKA, KI TEČE SKOZI ST.PETERS-BURG PREDSTA VITEVCESA OTOK OB SUMATRI (IZ CRK SANI) BALERINA PAVLOVA HzO PRELIVANJE BARV MOČNA BOMBAŽNA TKANINA ALEŠ BERGER / OTROŠKA ČREVESNA GLISTA INDIJ SESALEC S STOKOM GERMANSKE PISMENKE ODPRTA POŠKODBA NASIČENI OGLJIKO- VODIKI, PARAFINI SALA (POG.) POLITIK FR. REVOLUCIJE (GEORGES) OBTOŽENA ZENSKA MADZ. POLITIK NAGY TISKARSKA ZVEZDICA IME JAHVEJA MANJŠE NASELJE ZNAMENJE INAR.I SIBIRSKI VELETOK RJAVI ZELEZOVEC LIT. JUNAK (»SIROTA?«) SRBSKI PISATEU SREMAC RIMSKA BOGINJA JEZE ORGAN, KI IMA VRHOVNO IZVRŠILNO OBLAST NASPROTJE STAROSTI ZAGREBŠKO LETALIŠČE PLOŠČATA, ZAPRTA POSODA ZA TEKOČINE. KOVAN DENAR, NOVCI MOZO- UAVICA ATRIBUT (V SLOVNICI! SL. PESNICA MAJDA ANTON KOROŠEC ZIDARSKA ŽLICA GOROVJE V SAHARI TVORBA V PANJU ZENSKO IME SATIRIK BUCHWALD PREMIKANJE (TRUPA K TLOM KONEC POLOTOKA ZGORNJA OKONČINA JERMEN ZA HLAČE GERMANSKE BOG. USODE SREDISCE VRTENJA ANG, DOLZIN-SKAMERA NOVINAR GUČEK FR. OBLIKA IMENA EVA REKA V S. ITALUI (ORIG.) ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU VEC IVERI PETI ELEMENT PRI ARISTOTELU STAR SLOVAN OSKAR KOGOJ USTJE VELIKIH REK NPR. NILA MANJŠI JADRANSKI OTOK LITIJ DUŠILEC PRI GODALIH IN TROBILIH NICK NOLTE DELEC Z EL. NABOJEM ZADNJA DOBAV GEOLOŠKI ZG. ZEMLJE SPANSKO MESTO V ASTURUI ANTON AŠKERC SRBSKO M. IMEALEK-SANDAR DEL RAČUNALNIKA ZA GRAFIČNI PRIKAZ PRITOK TIBERE IME PREB. PO KRAJU BONBON Z MANDEUNOM FRANCOSKI POLITIK (LIONEL) TIPALKA PRI ŽUŽELKAH NATRU KAMNITA GMOTA CARLO GOLDONI SL. PEVEC PLESTENJAK RIHARD JAKOPIČ GL MESTO JORDANIJE IRANSKA DENARNA ENOTA PRITOK DONA-] VE V NEM. KRAŠKA PLANOTA V Z. SLOVENIJI ANTIČNO IME ____N)NA ANTON NANUT < SL. PEVKA RUPEL FRANCOSKA IGRALKA (MAGALI) REDKEJŠE ZENSKO IME SLAP SAVINJE SPELA PRETNAR OVRATNA RUTA NEM. FILOZOF (GEORG F.) NIZ. LETALSKA] FRUZBA GOSPODARICA MORJA VNORDIJ-SKIMIL- PANELNA PLOŠČA ZENSKO IME BIVŠI SL TELOVADEC STUKEU VELIKO SITO LOVRO MATACIC IZVORNI KRAK REKE MENAM Gesla prejšnje nedeljske križanke Iztok Čop, Erik Tul,Denis Žvegelj, Jani Klemenčič, Sadik Mu j kič, Miran Janša Rešitev prejšnje nedeljske križanke OPREMLJENOST, KONTINUITETA, OL, NK, GR, ROJ, ILIA, EŽ, RO, IZTOK OOP, RIŽ, NAIL, CUCEK, RE, AJDOVSKA DEKLICA, ARTIST, LARNAKA, OKOP, SVINJAR, ENS, LON, KS, AAR, KEK, ADI, KI, DIKTATOR, BARENTS, IK, SKLAD, MOTOCIKEL, UTE K, ALAN, OTIRACA, IE, LARMA, NED, VPAD, NAGOST, NUS, DMI-TRU, EDINOST, GALEJA, RENESANCNIK, SL, MENISK, INOVATORKA, ELEMIR, VTIS, NC, TRISTAN IN IZOL' DA, OCE, CIMA, TARANU, TAEL, ICA, AV, KRATENJE, KAS, DENISŽVEGEU, PUNT, TERORIZEM, ALBERTO, ERAK, RANE, NOE, ERG, RON, VE, TROŠARINA, ADENIN, KITARISTKA, NACIST, ANA, ALTIST SLOVENIJA PROGRAM abonmajskih predstav v SEZONI 95/96: VELIKI ODER: !■ Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 2- W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4- Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Frey PRIMORSKI poletni festival koper Danes, 6. avgusta, ob 21.30 uri, bo na vrtu Slovenka prva repriza igrive gledališke ritmične fuge CARMINA SLOVENICA (na sliki) avtorja Damirja Zlatarja - Freya. Kaj lahko počnemo s starodavno ljudsko pesmijo, ko si jo prikličemo iz praspomi-na? Lahko jo pojemo, pripovedujemo, jo igramo, z njo plešemo. Ne moremo pa je pozabiti. Zato, ker je. Igrajo: Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik. Poje: Ditka Haberl. PTUJ Jutri, 7. avgusta, ob 21. uri, bo na dvorišču dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gledališče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija. Igrajo: Vesna Perna-CiC, Vojko Belšak, Tadej Toš, Gregor GeC,-Rok Vihar, Barbara Vidovič in Maša Židanik. Režija: Samo Strelec. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Nocoj ob 20.30 uri bo v cerkvi sv. Martina na Bledu koncert klasične glasbe. Nastopata: LEONID GOROKOV, violončelo (na sliki) ALEKSANDER MELNIKOV,klavir. Program: Schubert, Rahmaninov, šoštakovič. SLOVENIJA LJUBLJANA Danes, 6. avgusta, ob 19. uri, bo na Levstikovem trgu koncert popa, rocka, rapa in jazza Nastopa italijanska skupina UGHT IN THE DARKNESS. CAFE BRVHJBa. BITO Danes, 6. avgusta, ob 19. uri, bo v Titovi Čajnici nad vilo Bled jazz-soul večer. Nastopata: Irena Vidic, vokal, in Blaž Jurjevič, klavir. LJUBLJANA Danes, 6. avgusta ob 21. uri, bo v atriju nadškofijskega doma (Ciril Metodov trg 4) nastopil pianist Eugene Mursky (na sliki). Predsta- vil bo štiri Chopinove balade. PBŽANSM GLASBENI VEČERI Danes, 6. avgusta, ob 21. uri, bo v piranskem križnem hodniku koncert klasične glasbe. Nastopa: komorni oricester iz Rima I cameristi di st Cerilia. Umetniški vodja: Giusepppe Pren-dpe. Program: Vivaldi, Tartini, Boccherini. KRANJ Jutri, 7. avgusta, ob 20. uri, bo v glasbeni šoli koncert klasične glasbe Različni pogledi na glasbo. Nastopata: Aleš Studen, klavir, in Mateja Kunstek, sopran. Program: Mozart, Schubert, Schumann, Handel, Skrjabin, Franck. SLOVENIJA FJK IBst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 Ganeš , 6. avgusta, ob 18.00 ponovitev predstava operete »West Side Story« Leonarda Bernsteina. Direktor Grant Hossack, režija Saverio Marconi. Ponovitve: v torek ,8. in sredo, 9. avgusta, °b 20.30 . Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00-12.00 ter od 18.00-21.00. V nedeljo, 13. t.m., ob 21.00 - Gala koncert Posvečen skladatelju Franzu von Suppšju bo Zaključil mednarodni Festival operete 1995. Dirigent bo Dunajčan Alfred Eschwe. Grad sv. Justa Kino Danes, 6. avgusta, ob 21. uri »La scuola«(I l995). Režija Daniele Lucchetti.Igrajo S.Or- KOROŠKA lando, A.Galiena in F. Bentivoglio. Jutri, 7. t.m., ob 21.00 - »Nightmare-Nuovo incubo« (ZDA 1994), režija Wes Craven, Igrajo R.Englund, H. Langenkamp in M. Hughes. V nedeljo, 13. t.m. - Prva izvedba filma »Johhny Hollywood», režija B. Levinson, igrajo J.Pešci, C. Slater in V. Abril. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Totd, dal varieta al cinema (1917-1945)«; na dvorišču grada bo v sredo, 9. t.m., ob 21.00 »Arlecchino tra i segreti del CastelIo»;PalaCa Morpurgo: v Četrtek, 10. t.m., ob 18.30 bo na sporedu koncert z Rossonijevo in Mozartovo glasbo; v četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); na Trgu Matteotti bo v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues En-semble. SILOVIC Na terasi Mohorjeve bo jutri, 7.8., ob 16. uri srečanje »Zmenjena ura« s kronistoma JoZe-mm Marketzem in Vinkom Ošlakom; teme Prvih srečanj: klic po reformi v Cerkvi, raz-rPtovati duhove, sprava ali poravnava?. Mestno gledališče: v torek, 8., 10., 12., 15., r7, in 19. t.m. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen« °Pera v francoščini. BELJAK Kaiser-Josef-Platz: v torek, S.t.m., ob 20.30 -Karantansko poletje - Carinthian jazz-night Kongresna hiša: v četrtek, 10. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Ensemble Dunaj. Kongresna hiSar v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.00 - Karantansko poletje - Jazz meets clas-sic. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stri-P( naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne 'zvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, na pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Mripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 /319 662. NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripbur-gerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij temveč originale. Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (elco strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in Cet. 12.00-14.00) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst “Musei di sera« (Večer v muzejih) torek, 8.8., ob 20. uri bo v Mestnem Mu-eju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) Predaval dr. Lorenzo Resciniti o keramiki. . 20-00 - Predvajanje filma »I misteri del siardino di Compton House» (VB 1982), cžija P. Greenaway. torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenzo Resciniti predaval o zbirki Antonina Rusco-nija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenzo Resciniti predstavil kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria VValevvska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3, septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov. BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERUA. Mestni tra 5 Razstava avstrijske umetnice KIKI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta. GALERUA IURUA. Tržaška 40 Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor BoSevski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija Končan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Versic-Žabjak. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA. JAKOPIČEVA GAIERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. MARIBOR. POKRAJINSKI MUZEJ 100-letnica filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965 (na sliki: Pomlad v Beli Krajini 1952.) MARIBOR. MUZEJSKO INFORMATIVNI CEN-TER Na ogled je razstava Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994. Razstava govori o različnih akcijah Slovencev v Času osamosvajanja, do 31.8. TRNFEST 95 KUD FRANCE PREŠEREN. LJUBLJANA V prostorih društva je na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZV GA ! fotografa Žige Koritnika, do 14. 8. GALERUA LOŽA. KOPER Na ogled je pregledna razstava fotografij avstrijskega fotografa slovenskega rodu Branka Lenarta. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SUTINA Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterleri-sche Positionen aus VVien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: v torek, 8. t.m., ob 20.30 opdrtje razstave »Človek in zemlja-openski jus». razstava bo odprta do 15. t.m., vsak dan od 18.00-21.00. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10); odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od zaCelka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Grad sv. Justa Jutri, 7.t.m., ob 21.00 - baletna predstava skupine Om Dance Group Candomble. V Četrtek, 10. .t.m., ob 21. uri koncert skupine Timoria iz Brescie. V Četrtek, 24, in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 6. t.m., ob 21.00 (v italijanščini) »Buonasera si-gnor Lebar e bentornato a Miramare» in ob 22.15 »11 sogno imperiale di Mirama-re». V torek, 8. t.m., ob 21.00 (v italijanščini) »II sogno imperiale di Miramare« in ob 22.15 (v nemščini). V petek, 11. t.m., 20.00 -Koncert in ob 22.15 - Predvajanje filma. MIUE Trg Marconi - Zaključek Poletnih prireditev Danes, 6. t.m., ob 21.00 uri -Koncert skupine »Bulli e Pupe» Dirigent Roberto Tro-pea. Izvajali bodo najbolj znane mednarodne melodije. Za zaključni večer bo nastopila gledališka skupina»The way to the Indies« s predstavo »II sipario invisibile«. VeCer se bo končal s klovni, mirni, akrobati in plesalci LIGNANO Arena Alpe Adria sabbiado-ro - V petek , 11. t.m., ob 21.00 - Gala koncert z glasbo Franza von Suppeja v prireditvi gledališča Verdi iz Trsta. © RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.50 20.40 22.25 22.45 22.50 23.30 24.00 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 Ualbero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti MaSa Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone, vmes (15.25) film La ten-da rossa (dram., It. 70, i. Sean Connery, Claudia Cardinale) Dnevnik Variete: Gelato al limone, vmes (18.20) srednjeveški turnir La Quintana Vremenska napoved, dnevnik in Šport TV film: II barone (dram., It. ’92, 2. Ron Moss, S. Shattuck, 4.) Variete: 'V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Dok.: Parlami d’ amore Mariu (življenje in delo V. De Srce) Športna nedelja Dnevnik in vreme RAI 2 Nad.: Atto d’amore Dok.: V kraljestvu narave Film: Anche gli eroi piangono (vojni, ZDA ’56), vmes (9.00) dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom mm Dnevnik B Nan.: Al di qua del para-diso Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: Operazione San Gennaro (kom., It. '66, i. N. Manfredi, S. Berger) Variete: Cercando, cer-cando B Film: Obiettivo Burma! (vojni, '45, i. E. Flynn) RS Šport: SP v atletiki HB Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: Go-Cart S TV film: Corpi speciali (krim., It. '94, i. F. Moro) »IS Aktualno: TG2 dosje kSER Dnevnik m vreme BS Židovska kultura {§ Dok.: Palazzeschi v Rimu, 1.05 I corti m RAI 3 6.30 6.45 9.00 9.55 11.15 14.00 14.15 14.25 18.50 19.50 20.30 22.30 22.50 0.20 0.50 2.00 3.25 Pregled tiska Variete: Fuori orario Koncert Šport: SP v atletiki Film: La carovana deli’ alleluia (vestern, ZDA ’65, i. B. Lancaster, L. Remick, P. Tiffin) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: vaterpolo, 15.10 SP v atletiki, kolesatsrvo Leeds International Vreme, dnevnik, deželne vesti Gospodarstvo danes Film: Due sporche caro-gne (dram., Fr. '68, i. A. delon, C. Bronson) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: Labbra proibite (kom., ZDA ’35,' r. G. Cukor, i. J. McCrea) Dok.: Laurel in Hardy Film: Prima Comunione (kom., It. ’50) §8 RETE 4 7.20 Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.40 Doppio gioco a san Francisco, 9.30 La časa nella prateria, 11.30 dnevnik Nan.: Dottori con le ali, 12.30 Moonlighting 3 Dnevnik Film: Ercole contro i ti-ranni di Babilonia (’64) Nan.: Donne in carriera Nan.: Charlie’s Angels, 17.10 I časi di Rosie 0’Neill, 18.10 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: La ciociara (dram., It. ’60, r. V. De Sica, i. S. Loren, E. Brown) Film: Esterina (dram., It. ’59, r. C. Lizzani, i. C. Gravina, D. Modugno), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film 9ŠI CANALE5 6.00 9.00 10.00 11.45 12.15 13.00 13.30 15.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.30 .0.30 0.45 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Film: Riccioli d’ oro (kom., ZDA '35) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: Finch.6 c’6 guerra c’e speranza (kom., It. 74, r.-i. A. Sordi) Film: Toto e Peppino di-visi a Berlino (kom., It. '62, i. Toto) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone Film: Giochi morbosi (dram., ZDA ’93, i. J. Pa-cula, P. Bauchau) Nočni dnevnik Nanizanka j RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik Ipavci - televizijska nadaljevanka, 2. epizoda: Benjamin (prvi del) IT SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Arabela se vraCa, ponovitev 16/26 Ceske nadaljevake Nedeljska maša, prenos iz Župnijske cerkve na Prevaljah Igor Stravinski: Pulcinel-la, suita Obzorja duha Svet divjih živali, 5/16 Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, pon. angleške nanizanke Ameriški grafiti, ameriški film Rdeči alarm, 4., zadnji del francoske nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zakladi sveta: Indonezija, francoski pustolovski kviz, 6. oddaja Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Pustolovščine Neda Blessinga, 1/3 Ir SLOVENIJA 2 # ITALIA1 Slovenski glasbeni dnevi: Capella Istropolitana - Bratislava, 2. oodaja Sova, ponovitev Otroški variete, vmes ri- Strta srca II, sanke in nanizanke 14. del, ponovitev Nan.: Superboy Športna nedelja Odprti studio Goeteborg: SP v atletiki, Šport: Grand Prix (vodi prenos A. De Adamich) Reporter: Andrej Stare Nan.: Bigman Shalako, Film: 11 giro del mondo angleški film in ottanta giorni (pust., Igrajo: Sean Connery, ZDA '88, i. P. Ustinov) Brigitte Bardot, Jack Variete: Festival Giffoni Hawkins, Stephen Boyd Nan.: Tarzan, 18.30 Ma- in drugi gnum P.I. Karaoke, Odprti studio, vreme razvedribia oddaja Nan.: I vidni di časa (i. T. Teocoli, G. Goba) TV Koper- Capodistria Športni pregled Film: Lo straniero senza nome (vestern, ZDA 73, r.-i. C. Eastvvood) SP v beach volleyu Italija 1 šport < -l < Z < SC 4 Film: Bella, ricca, lieve difetto fisico cerca anima Kabcopko gemella (kom.. It. 73) # TELE 4 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.25 Maguy Nad.: Čarobna ® MONTECARLO Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev II Živeti danes Vreme Beverly Mills 90210 III, ponovitev 24. dela Beverly Mills 90210 III 25. del nanizanke Kino, kino, kino Slika v javnosti, ponovitev filma 14.00 12.15 9.30 19.00 20.50 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli 16.15, 23.00 SP v atletiki Kolesarstvo 24.00 Nogomet: New York Challenge (finale za 1., 2., 3., in 4. mesto) lil Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.10 20.25 20.30 21.15 22.15 22.30 23.30 Euronews Slovenski program Kam vodijo naše stezice: Kmetijstvo Vsedanes »Rotocalco nostrano« Globusov tik-tak, Žrebanje loto Globus Leonardo da Vinci Življenje in delo. Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in dragi Rezija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noi! , oddaja o jadranju Horoskop (MUF Avstrija 1 06.00 08.35 09.05 09.40 10.30 10.55 11.20 11.45 12.10 12.55 13.20 13.45 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.05 21.50 22.40 22.45 22.55 23.35 02.15 03.50 Black Beauty Rožnati vitez Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales BugsBunny Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom Katts & Dog, ponovitev Športno popoldne, Tenis: EA-Generali Open, finale, iz Kitzbuhla SP v lahki atletiki, iz Goteborga Korak za korakom Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Slovo Pravi dunajCan se ne da, Vnuk Drugačna vprašanja, pogovor z dr. Madeleine Petrovič Cas v sliki Vizije Billy, How Did You Do It?, 4/6 del dokumentarne oddaje Max mon amour, francoski film, 1986 Režija: Nagisa Oshima Detektiv prinese na dan: Margaret, žena angleškega diplomata Petra, ljubi šimpanza Maksa, peter se zaradi radovednosti sprijazni s tekmecem... Obračun opoldne, ameriški vestem Sodoma in Gomora, pon. filma MMFAvstrija 2 ■ Cas v sliki SP v lahki atletiki, posnetek Dežela planin Pogledi od strani 1*5 Orientacija Cas v sliki Tednik Wl Dober dan, Koroška Umori po abecedi, ameriški film, 1965 Igrajo:Tiny Randall, Anita Ekberg in drugi Vinetou in old firehand, nemško-jugoslovanski vestern, 1966 Čas v sliki Klub za'seniorje Lipova ulica Kristjan v času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Goldfinger, angleški triler, 1964 Cas v sliki Amadeus, ameriški film Ameriški koktajl, film lllllll lb\DJO Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes (22.00) Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos 1. pr. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasba madžarskih skladateljev; 22.05 Sodobni literarni promet; 22.30 Vokalno-instrumentaina glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- sečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12,00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15,00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 9.20 Lovski pevski zb-bor Medvode; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.00 100 let Aljaževega stolpa; 19.30 Večerni pr. -Glasba po izboru Zvoneta Tomača. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaki; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Academia operosorum; 17.00 Povesti Zlatka Zajca; 19.00 TB: Ramones; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: The VValkabouts. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Oblaki na potepu (Z. TaVčar, r. J. Babič, L); 10.45 Veselo po domače; 11.00 Cako-le na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11,45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Tropicana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Iz studia z vami: Okrogla miza (izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine n,30,15.30, 17.30 Poroči-la;10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Peter Olip); 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. ŠPORT Nedelja, 6. avgusta 1995 ________ATLETIKA / 5. SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU_ Brigita Bukovec bo danes v nnalu tekla za kolajno Prvi zloti kolajni sto osvojili Monuelo Mochodo in Astrid Kumbernuss GOTEBORG - Prvi zlati kolajni 5. svetovnega prvenstva v atle-i 1 sta odšli na Portugalsko in v Nemčijo, uspešno pa je bilo tudi s‘ovensko zastopstvo, saj se je slovenska rekorderka v teku na 100 0'etrov z ovirami Brigita Bukovec uvrstila v finale. V ženskem maratoni ™DUela Machado ugnala ekrmce in pozlatila srebrne aino izpred dveh let. Srel odličje si je v izjemni vro Phtekla Romunka Anuta C Uslužbenka, je tri kroge, *li dolgi po 14 km, preti asu novega osebnega re ■25:39, Romunka je zai 46 sekund, Italijanka p ■30.11 prav tako dosegli Ul rekord. V Stuttgartu ji Uuela Machado morala pr Premoč Japonki Junko / ourat pa je imela dovolj ju živcev, tako da je bi °Ucu tudi sama presen Uad rezultatom. Nemška metalka k , trid Kumbernuss je dc Iti, Ha in ,, sujim izido: i: ’cuorandenburga p 0sebni rekord in za fsjrejila zlato ter pusti Poj branilko naslova K °ng Huang in Bolgari "litkovo. Nemka je v Prvo favoritinjo, saj ji oluang, ki presenetljir S°vori angleško, dejali oua tekmovalka lalikt e zmeraj sem druga i Astrid sva prijateljici -‘V v Cllilkd ItiMJi Ut Bukovec je v kvalifil Ua 100 metrov ovire Puu tekla 12.93 in p )l|a drugo mesto JU’ vendar je bila Njancanka z 12.8: Pujsa. Iz te skup: leg zmagovalke Olge Sišigine in Bukovčeve v finale uvrstih še Rosejeva z Jamajke in ReSetni-kova iz Rusije. V drugi skupini je bila najboljša svetovna prvakinja iz Stuttgarta Gail Devers, ki je dosegla Cas 12.67. Drugo mesto je zasedla Jamajčanka Gillian Rusell, ki je s časom 12.74 dosegla državni rekord. Nataša Erjavec je v kvalifikacijah suvanja krogle 16.91 metra in se ni uvrstila v finale. V skupini B je bila osma, skupaj pa je dosegla 15. daljavo. Kvalifikacijska norma je bila 18.80 metra, ki so jo dosegle le tri tekmovalke. Erjavčeva je največ dosegla v prvi seriji, v drugi je sunila 16.53 metra in v tretji 16.58. 2e v kvalifikacijah je bila najboljša Nemka Astrid Kumbernuss, kot dvanajsta pa se je v finale uvrstila Američanka Connie Price-Smith, ki je dosegla 18.05 metra. Erjavčeva je finale zgrešila za meter in 14 centimetrov. V kvalifikacijah skoka v daljavo je Ksenija Predikaka skakala nezanesljivo. Dvakrat je prestopila, tretjič pa je s pomočjo vetra (+2.1 m/s) doskočila pri 630 centimetrih. Tako je zasedla 29. mesto, prehitela pa je šest tekmovalk. Ameriški atlet Dennis Mitc-hell je zaradi krca odstopil že v prvem predtekmovalnem teku na 100 metrov. V tem teku je s skromnim časom 10.44 zmagal Kubanec Jose Isasi, v drugem kvalifikacijskem teku je Anglež Linford Christie z nekoliko močnejšim vetrom v prsi suvereno zmagal s Časom 10.26 in se uvrstil v drugi krog. Medtem je favorit za zmago v teku na 400 metrov American Michael Johnson v prvem krogu te discipline s Časom 45.49 dosegel komaj četrti Rezultati iz goteborga Ženske Maraton: 1. Machado (Por) 2:25:39, 2. Catuna (Rom) 2:26:25, 3. Ferrara (Ita) 2:30:11, 4. Sobanska (Pol) 2:3l:io, 5. Lemettinen (Fin) 2:31:19, 6. Pont (Spa) 2:3l:53, 7. Somers (ZDA) 2:32:12, 8. Krolik (Nem) 2:32:17. Krogla: kvalifikacije - skupina A: 1. Kumbernuss (Nem) 19.83, 2. Zhang (Kit) 18.60, 3. Korzanjenko (Rus) 18.40, 4. Storp (Nem) 18.36, 5. Pavlis (Ukr) 33-15, 6. Price-Smith (ZDA) 18.05; skupina B: 1. Ne-irnke (Nem) 19.07, 2. Huang (Kit) 19.01, 3. Sui (Kit) 48.75,4. Pagel (ZDA) 18.57, 5. Mitkova (Bol) 18.48, 6. Redjusina (Ukr) 18.40, 7. De Bruin (Niz) 17.01, 8. Erjavec (Slo) 16.91; finale: 1. Kumbernuss (Nem) 21.22, 2. Huang (Kit) 20.04 3. Mitkova (Bolg) 19.56 4. Neimke (Nem) 19.30, 5. Sui (Kit) 19.09, 6. Zhang (Kit) l9-07, 7. Pagel (ZDA) 18.81, 8. Storp (Nem) 18.81. 1°0 metrov ovire: kvalifikacije - skupina 1:1. Buko-Vec (Slo) 12.93, 2. Rose (Jam) 12.97, 3. Pkjuereau (Fra) 13.05, 4. Jung (Nem) 13.13, 5. Tuzzi (Ita) 13.32, 6. ^itig Chan (HKon) 13.53; skupina 2: 1. Rešetnikova (Rus) 13.07, 2. Guialdo (ZDA) 13.08, skupina 3: 1. Graudin (Rus) 12.90, 2. Girard (Fra) 12.95, 3. Free-$.Ilari (Jam) 12.99, 4. Jurkova (Blr) 13.00; skupina 4:1. Risigina (Kaz) 12.80, 2. Lopez (Kub) 13.01, 3. Agye-R°ng (VB) 13.06, 4. Ramakdanirina (Mad) 13.13; sku-Rtoa 5:1. Russell (Jam) 12.84, 2. Devers (ZDA) 12.85, 3. Baumann (Svi) 12.99; polfinale - skupina 1:1. De-^ers (ZDA) 12.67, 2. Russell (Jam) 12.74, 3. Graudin (Rus) 12.82, 4. Baumann (Svi) 12.86; skupina 2:1. Si-%na (Kaz) 12.78, 2. Bukovec (Slo) 12.82, 3. Rose (Jam) 12.80, 4. Rešetnikova (Rus) 12.88. Daljava: kvalifikacije - skupina 1:1. May (Ita) 676, 2. Drechsler (Nem) 670, 3. Montalvo (Kuba) 669, 15. Rredikaka (Slo) 630; skupina 2: 1. Rubljeva (Rus) 674,2. Kravec (Ukr) 673, 3. Joyner-Kersee (ZDA) 673. najhitrejši Cas prvih predtekmovalnih tekov. Johnson je sicer zmagal v svoji skupini, vendar so bili v predtekmovalni skupini 2 hitrejši Ibrahim Ismail (Kat) 45.10, Davis Ka-moga (Uga) 45.34 in Darnell Hall (ZDA) 45.34. V troskoku odlični britanski skakalec Jonathan Edvvards nadaljuje z odličnimi skoki, saj je v svojem prvem poizkusu skočil 17.46 metra. Jerome Romaine iz Dominikanske republike pa je skočil 17.48, s čimer je dosegel najboljšo daljavo kvalifikacij. Nigerijka Fatima Yusuf je v kvalifikacijskem teku na 400 metrov za ženske zmagala s Časom 50.60, kar je najboljši Cas vseh predtekmovalnih skupin. Tudi Francozinja Marie-Jose Pereč, ki upa na zmago v disciplini 400 m in 400 m ovire, je v svoji skupini v teku na 400 m zmagala s Časom 51.24. Danes bo od slovenskih te- pja bo tekmovala renata Stra- kmovalk Bukovčeva tekla v fi- šek, v teku na 100 metrov pa nalu, v kvalifikacijah meta ko- Jerneja Perc. (J. M.) Današnji spored (5 končnih odločitev): 9.30 ..............................100 m - deseteroboj 945....................kopje 0, kvalifikacije - skupina 1 10.00 ................................100 m 0, predteki 10.15 ..........................višina (M), kvdffikacije 10.20 .............................daljava - deseteroboj 11.15 ..................kopje 0, kvalifkacije - skupina 2 11.20 ..............................10.000 m 0, predteki 12.30 .............................krogla - deseteroboj 14.00 .............................hoja 20 km (M), finale 14.15 ................................Jdadvo (M), finale 16.05................................100 m (M), polfinale 16.15 ...............................višina - deseteroboj 16.25 ..............................M) m (M), polfinale 16.50..................................daljava 0, finale 16.55 .......................100 m 0,2. krog predtekov 17.25 ...............................1.500 m 0, predteki 18.10 .............................100 m ovire 0, finale 18.25 ......................400 m (M), 2. krog kvalfikocij 18.55 ..................................100 m (M), finale 19.10 ...............................400 m 0, polfinale 19.35............................... 400 m - deseteroboj NOVICE IAAF priznala rekord Edvvardsa v troskoku Mednarodna atletska zveza (IAAF) je tudi uradno priznala svetovni rekord v troskoku, ki ga je dosegel Britanec Jonathan Edvvards. Edvvards je 18. julija v španski Salamanci skotil 17 metrov in 98 centimetrov ter s tem za centimeter izboljšal prejšnji svetovni rekord Američana VVillia Banksa. O rekordu Kubanca Ivana Pedrosa v skoku v daljavo (896 cm) niso odločali, ker še nimajo televizijskega posnetka in vseh dokumentov, ki jih bo italijanska atletska zveza dostavila IAAF, da bi lahko odločali prihodnjo soboto še pred finalom te discipline na svetovnem prvenstvu v Goteborgu. Pri skoku Pedrosa 29. julija v italijanskem Sestrieru je pred merilno napravo za veter stal nek mož in s tem po trditvah nekaterih onemogočil njeno normalno delovanje, saj naj bi bil veter v hrbet Pedrosa pri skoku krepko prek dovoljenih 2 m/s. Italijanska zveza se je odločila, da rekordnega skoka ne bo predložila za verifikacijo IAAF, na to odločitev pa se je pri mednarodni zvezi pritožila kubanska. Svetovno prvenstvo brez Burrella Svetovni rekorder v teku na 100 metrov American Leroy Burrell ne bo branil svojega dosežka 9.85 sekunde. Ameriški atlet se ni uvrstil na svetovno prvenstvo in bo verjetno težko obdržal sloves najhitrejšega človeka na planetu. Angleški atlet Linford Christie pa je prepričan, da bo na SP osvojil zlato kolajno v sprintu, ker ne dvomi v to, da je rojen kot zmagovalec in za njega ne obstaja drugega kot tek in zmaga. American Michael Johnson, ki se poteguje za naslov svetovnega prvaka v teku na 200 in 400 metrov, je pred SP povedal, da si ne želi svetovnega rekorda v eni od disciplin toliko kot zmage v obeh, s Čimer bi dosegel to, kar pred njim v zgodovini atletike ni uspelo še nikomur. Dvoboj med Drechslerjevo in Joyner Kerseejevo Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Goteborgu se danes začenja zanimiv dvoboj med Nemko Heike Drechsler in Američanko Jackie Joyner-Kersee v skoku v daljavo. Drechslerje-va, ki je letos edina preskočila sedem metrov, v medsebojnih dvobojih vodi s 14:9. Podobna zanimivost se obeta tudi v sedmeroboju. Letošnje svetovno prvenstvo bo zadnje, na katerem se bosta pomerih odlični atletinji. Kerseejeva je po olimpijskih igrah v Atlanti prihodnje leto napovedala odhod z atletskih steza. Svetovni rekord Miilleijeve ZITI AU (dpa) - Na atletskem prvenstvu južne Nemčije v Zittauu je za svetovni rekord poskrbela 21-letna Andrea Miiller, ki je v najnovejši ženski atletski disciplini - skoku s palico - preskočila 418 centimetrov. Miillerjeva je za 1 cm izboljšala rekord Čehinje Daniele Bartove. JUŽNOAFRIČAN OKKERT BRITS LAHKO V GOTEBORGU PRESENETI »Rad bi bil takoj za Sergejem Bubko« LONDON - Južnoafričan Okkert Brits je idealen atlet za reklamiranje športne opreme in vseh mogočih izdelkov nasploh, saj je visok in postaven fant, ki bi po mnenju mnogih lahko nasledil kralja skakalcev s palico Sergeja Bubko. Brits je 2. avgusta dopolnil šele 22 let, vendar že zelo spretno spelje pogovor drugam, ko med intervjuji novinarji namigujejo, da bi lahko na svetovnem prvenstvu v Goteborgu preprečil Bubki osvojitev petega zaporednega naslova svetovnega prvaka. Vendar dejstva dokazujejo, da bi prav Brits lahko že kaj kmalu premagal Bubko, Id je danes star 31 let in se lahko ponaša z 12-letno kariero in z več kot 30 svetovnimi rekordi. »Vsak bi rad premagal Bubko, vendar je zaenkrat on edini skakalec s palico, Id lahko preskoči letvico na višini 615 cm,« je pred nedavnim izjavil Brits. O sebi je dejal: »Moj cilj je zaenkrat višina 600 cm, mogoče 610. Rad bi postal drugi skakalec sveta, takoj za Bubko.« Dodal je tudi, da je zelo zadovoljen s svojimi sedanjimi uspehi in skromno izjavil, da mu je vseeno, kakšne barve bo kolajna, Ce bo v Goteborgu sploh katero dobil. Sodec po njegovi letošnji formi, pa je zelo verjetno, da se bo na prvenstvu uvrstil na eno od prvih treh mest Brits je trenutno med favoriti. Marca je v Južni Afriki preskočil odličnih 592 cm in s tem je Osebni rekord iz leta 1992, ko je Wegerle, Klopas, Lassite. PARMA; Bucci, Benarrivo ^ussi od 46. min.), Di Chia-ra; Brambilla (Pin od 77. Apolloni (Minotti od min.), Couto, Melli, D. p 88io (Sensini od 67. min.), ^PPa, Zola, Inzaghi (Brolin 0d46.min.). Sodnij. Baharmast ^ZDA). RDEČI KARTON: Di hiara (83) zaradi dvojnega “Pomina. GLEDALCEV: 40-000. p eAST RUTHERFORD - je uspešno začela na Mednarodnem turnirju za Pekal Parmalata. Na stadionu f ^iants« v New Yorku, kjer je Pijanska reprezentanca igra-J VeC tekem za SP, je zameno premagala državno Reprezentanco ZDA. Srečanje le bilo se kar dopadljivo glede aa izredno vročino (33 sto-PMj) in veliko vlago. . italijanski podprvaki so 'Smli brez Hrista Soickova in -ePrav je bilo jasno, da Se ni-1° v najboljši formi, so Zola, mlin in Minotti vseeno na-'laCem pripravili nekaj zelo epih akcij. Parma je povedla v 114. min., ko je Zola lepo P°dal v kazenski prostor aMeriske ekipe, Lalas pa je 08° preusmeril v lastno režo. Američani so ize-tacili v 9. min. drugega PelCasa, ko je Lapper s silo-, 111 strelom ob robu kazen- Nogometaš Parme Fernando Couto in ameriški reprezentant Lalas v akciji (Foto AP) ^ e§a prostora premagal vra-^ria Buccija. Za zmagoviti adetek ima največ zaslug 0 ai ki je s točno in dolgo Pijejo (30 m) poslal žogo do ellija, ki je streljal na gol. °maci vratar Sommer je žo-B° odbil, toda le do Brolina, ki jo je brez težav poslal v prazna vrata. Na drugem polfinalnem srečanju je argentinska ekipa Boca Juniors po enajstmetrovkah s 4:3 premagala Ben-fico iz Lizbone, medtem ko se je regularni del končal neodločeno z 1:1. Strelca sta bila: Valdo za Benfico (llm) v prvem polčasu, Medero (Boca) pa v drugem delu. Finalni srečanji bosta da- nes: za 3. mesto bosta igrali reprezentanca ZDA in Serdica, v velikem finalu pa se bosta pomerila Parma in Boca Juniors. Na turneji po Japonskem je Sampdoria dosegla že drugo zaporedno zmago. Tokrat je v Osaki premagala domaCe moštvo Gambe z 2:0 (0:0). Oba zadetka sta padla v drugem polčasu in sta ju dosegla Bellucci in Seedorf. Naj ome- nimo, da pri japonskem moštvu igrata tudi bivša reprezentanta SZ Alejnikov in Protasov. Srečanju je prisostvovalo okoli 10.000 ljudi. V petek je bilo le eno prijateljsko »prvoligaško« srečanje, na katerem je Vicen-za kar s 4:1 premagala Bari z zadetki Briaschija (2), Murgi-te in Beghetta. Bari pa je Častni gol dosegel z avtogolom branilca Vicenze Di Carla. ODBOJKA / NOVOSTI NA TRŽAŠKEM Sloga tokrat med najbolj aktivnimi, brez sprememb pri Bom, Sokol išče trenerja Sloga pred dogovorom s Stabiiejem, Pitacco in Benevol ostaneta pri Boru, Košuta k Slogi Večina odbojkarskih društev je v teh tednih izredno aktivna, saj želi sestaviti cim bolj kompetitivne ekipe za naslednje prvenstvo. Stikov med klubi in igralci je zato veliko, dosti je tudi govoric o tem ali onem prestopu igralcev, precej manj pa je pravih novosti. To velja tudi za Cl li-gaša Koimpex. To je potrdil Slogin športni direktor Peterlin, ki je priznal, da ima društvo precej stikov z raznimi igralci in igralkami, toda gotovega ni še nič. Glede moške ekipe so v tem trenutku še najbliže dogovoru z Mauriziom Stabiiejem, vendar tudi tu še ni vse rešeno. Pri ženski ekipi pa bo verjetno iz zdravstvenih razlogov prenehala z igranjem Alenka Sosič. Erika Skerk naj bi prestopila k Sokolu, medtem ko bi k Slogi prišla Monika Košuta. Z ostalimi igralci in igralkami, ki bi okrepili Slogini vrsti, pa je društvo precej daleč od končnega dogovora. Društvo pa je Ze vse pripravilo za Start nove sezone. Mlajše ekipe se bodo pripravljale v Mežici od 16. do 23. avgusta, združena ekipa Bora in Sloge, ki bo letos nastopila v D ligi pod vodstvom Franka Drasica, pa se bo odpravila v Mežico 23. avgusta. Prva moška in druga Zenska ekipa bosta svoje priprave imeli v Brnu na Češkem od 26. avgusta do 3. septembra, medtem ko se bo prva ženska ekipa pripravljala doma, s treningi pa bo začela 16. avgusta. Pri ženski ekipi Bora tudi ni velikih novosti. Društvo se je dogovorilo s trenerjem Kalcem, da ostane še eno sezono. Poleg Pitaccove bo pri Boru tudi v naslednji sezoni ostala Benevolova (na sliki) , Čeprav je društvo dobivalo zanjo dobilo precej ponudb. Po besedah Igorja Može-ta je zdaj malo možnosti, da bi dosegli kakšno okrepitev, Čeprav imajo še nakaj stikov z nekaterimi igralkami izven Trsta. Ogrodje ekipe bi tako moralo ostati enako kot v lanskem prvenstvu, verjetno pa bodo vključili v prvo ekipo kakšno mlajšo igralko. Tudi pri moški ekipi ni nobenih novosti. Se vedno je negotova usoda Del Turca, kot smo že pisali pa Cella ne bo mogel raCunato na Korena in verjetno niti na Gombača. Glede okrepitev pa za zdaj ni nic novega. Tako ženska kot moška ekipa Bora se bosta zbrali in začeli z delom 21. avgusta. Pri tržaških predstavnikih v ženski C2 ligi je situacija precej negotova. Pri Sokolu so se sicer odločili, da se vpišejo v prvenstvo, imajo pa tudi v bistvu sestavljeno ekipo. Se vedno pa je odprto vprašanje glede trenerja. Predsednik Niko Pertot je dejal, da so nekatere osebe že kontaktirali in da imajo nekaj možnih kandidatov, tako da bi ta problem morali rešiti v teku naslednjega tedna. Tudi pri Bregu so stvari precej nejasne. Brežanke bi morale nastopati v D ligi, obstaja pa tudi možnost, da bodo igrale v C2 ligi. Predsednik društva Boris Žerjal je zato dejal, da hočejo najprej videti, kakšna bo njihova usoda. Imajo že pripravljena dva alternativna programa. Nadaljevalo se bo sodelovanje s Slogo. V mladinskih kategorijah pa bodo gotovo nastopali v prvenstvu na-rašCajnic in deklic, trener ekip pa bo Mario CaC. Federacija je sporočila sestavo skupin tudi v deželnih prvenstvih. Kmečka banka je trenutno še vedno uvrščena v D ligo, ostaja pa prvi kandidat pred Bregom za vključitev v C2 ligo. Kot smo že povedali, je pri moških združena ekipa Sloge in Bora Ze vključena v D ligo, medtem ko to ne velja za Slogo pri ženskah, ki pa je prva ekipa, ki bo vključena v ligo v primeru odpovedi kakšne ekipe. (A.M.) MLADINSKI NOGOMET / NA GORIŠKEM NOGOMETNI KAMP NOVICE Tudi letos sodelovanje Sovodenj in Mladosti Letos bosta imeli društvi še več skupnih ekip kot lani hla sestanku, ki so ga imeli pred kratkim, “Predstavniki mladinskih nogometnih I cij Mladosti in Sovodenj začrtali nov i" 311 dela in nakazah smernice za to sezo- no. Doberdobska Mladost bo imela dve eki-r cicibanov in eno začetnikov, medtem ko do Sovodnje razpolagale z ekipami aPplajših, naraščajnikov in under 18, ki je ur obvezna, ker člansko moštvo nastopa Promocijski ligi. Splošna ugotovitev je bila, da je bilo do-danje sodelovanje med društvoma na ladinskem področju plodno in se je zelo restovalo, saj so v teh treh letih skupnega ^združene ekipe dosegle lepe uspehe, v ?*.anrd Marson, predsednik SD So-dnje, meni: »Ze tri leta sodelujemo in re-tati tega sodelovanja so bili vidni. S sku-Pnirm močmi smo dosegli rezultate, ki bi gi.drugače ne, saj je zelo težko sestaviti /Upe, ker je otrok vedno manj in tudi nkurenca drugih športov je vedno večja. .6, °® Pa bodo morale imeti Sovodnje tudi adinsko ekipo under 18, ker članska eki-Pa nastopa v promocijski ligi. Zato smo Igrali sestaviti mladinsko moštvo, ki ga 010 po potrebi dopolnjevali z igralci iz naraščajnikov. Med mladinci imamo akipe nekaj zelo obetajočih nogometašev, ki so že v stanju, da igrajo za Člansko ekipo.« Tudi predsednik SD Mladost Dario Za-nier se strinja z Marsonovimi trditvami in pravi: »Sodelovanje na mladinskem področju je bila pravilna izbira, saj smo tako lahko dosegli velik razmah. Ko smo pred tremi leti zaceli s skupnim delom, smo imeli tri ekipe, letos pa jih imamo že šest. To pa zahteva velik organizacijski napor. Predvsem velike težave so s prevozi. Letos bomo morali skrbeti za prevoz skoraj 120 fantov. Na razpolago imamo le dva kombija in zato si lahko predstavljamo, koliko dela nas Čaka, saj so treningi za razne ekipe vsak dan, fantje pa so iz različnih vasi.« Zanier je še dejal, da bo treba skrbeti tudi za dvig kakovostne ravni na mladinskem področju. Tu pa se odpira novo vprašanje, ki tare ne samo naš nogomet, temveč ves naš šport, to je pomanjkanje trenerskega kadra, pravih strokovnjakov. Počitnice se iztekajo tudi za mlade nogometaše, ki bodo kmalu zaceh s pripravami za bližnja prvenstva. Odgovornega za vse mladinske ekipe pri obeh društvih Daria Frandolica in njegove sodelavce gotovo Čaka nelahko delo, toda tudi nov izziv za sezono, ki bo tudi letos gotovo uspešna, (bi) Mladinske ekipe s Tržaškega bodo trenirale v Tolminu Pod pokroviteljstvom nogometne komisije pri ZSSDI in društev, ki združujejo naše mladinske ekipe na Tržaškem, bo tudi letos na sporedu »Nogometni kamp ’95«, ki bo tokrat v Tolminu, in sicer od 23. do 31. avgusta. To bo prvi pripravljalni del za ekipe, ki bodo nastopale v letošnjih mladinskih prvenstvih. V Tolminu se bodo pripravljali začetniki Primorja, najmlajši Gaje in naraščajniki Zarje. Po lanskoletni izkušnji »Rogla ’94« bodo letos naša društva ponovila zelo uspešni lanskoletni kamp v Posočju. Z mladimi nogometaši bodo delali naši že izkušeni in strokovno podkovani trenerji in spremljevalci ekip, organizatorji pa si prizadevajo, da bi jim na pomoč priskočili tudi nekateri trenerji Nogometne zveze Slovenije, s katero ima naše združenje prijateljske stike ze vrsto let. Za sodelovanje na »kampu« se je odločilo kar lepo število mladih nogometašev (kakih 40), lahko pa se jim pridruži še kak zamudnik. Za treninge, ki bodo dvakrat dnevno, bodo imeli fantje na razpolago dve travnati igrišči in šolsko telovadnico. Poleg teh športnih dejavnosti, bodo uživali v Cistern okolju, svežem zraku, poleg tega pa bodo odšli se na nekaj krjasih izletov v naravo. (d.gr.) Valter Vatovec letos na klopi Poma iz Tržiča TRST - Valter Vatovec, ki je v lanski sezoni s košarkarji Jadrana TKB napredoval v B ligo, nato pa odstopil z mesta trenerja prve ekipe, bo v naslednji sezoni, kot piše videmski Messaggero Venete, treniral novega C2 ligaša Pom iz Tržiča. Pom je po napredovanju iz D lige mrzlično iskal novega trenerja, po dolgotrajnih pogovorih z veC kandidati pa je vodstvo trziškega C2 ligaša le našlo skupni jezik z bivšim Jadranovim trenerjem, ki se tako po dolgih letih treniranja v slovenskih zamejskih košarkarskih ekipah seli v italijansko košarko. Na vaterpolo turnirju Nettuna danes finalna srečanja. TRST - Na vaterpolo turnirju za mešane ekipe (v vodi so istočasno v vsaki ekipi po štirje moški in tri ženske), ki ga skupaj organizirata društvi Ca-nottieri Nettuno in Edera so včeraj pozno ponoči odigrali srečanja tretjega kola po skupinah, danes zvečer pa bodo pred sedežem Nettuna v Barkovljah na sporedu finalna srečanja. Po sveh krogih sta s polnim izkupičkom samo še ekipi Tergestea in Parovel Group, ki vodita v svojih skupinah. Rezultati 2. kroga: Tergestea - Bar tazza d’oro 6:2, Agenzia Cosulich - Samer & co. Shipping 4:4, So-cieta Nautica Canottieri nettuno - bar Gelateria Barcola 7:3, Parovel Group - Zuca Banica 9:0. Vrstni red Skupina A: Tergestea 4, SNG Nettuno, Bar Barcola in Bar tazza d’ oro 2. Skupina B: Parovel Group 4, Zuca Banica 2, Ag. Cosulich in Samer & co. Shipping 1. NEDELJSKI IZLET Zeleni samotni svet Fužinskih planin S planine Dedno polje čez Krevsov stop no planino Laz Poti vabijo... Časi, ko so bile Fužinske planine Se »žive«, ko se je na vseh Se pasla živina in je v sirarnah zorel sir, so za vedno minili. Tako se vsaj zdi, ko stojimo ob nekdanjih pastirskih stanovih planine Pri jezeru, ko obiščemo planino ViSevnik, Dedno polje, OvCarija ali katerokoli drugih planin med Dolino Triglavskih jezer in dolino Voj. Krav je samo Se za vzorec, vse sirarne so zaprte, pastirski stanovi so se spremenih v počitniške hišice. Ostala je samo Se prelestna lepota planin, raztresenih pod gorami. Med njimi so Številne, večinoma označene poti, ki so tudi na višku sezone obiska gora dokaj samotne. S pomočjo planinske najboljše pa se je ustaviti karte Triglav v merilu kar na vseh. Pri tem ni 1:25000 in vodnika Tine- dobro preveč gledati na ta Miheliča Julijske Alpe čas, če pa nas ta - sredi lahko poljubno izbiramo poletja? - vseeno priganja, vrstni red obiska planin, je rešitev blizu oziroma dovolj visoko. Iz Stare Fužine se po gozdni cesti lahko pripeljemo do planin Blato ali Vogar, pri čemer bomo plačali najdražjo cestnino pri nas, približno sto tolarjev za kilometer ceste. To morda ni nič slabega, saj je poleti cesta preveč obremenjena in na njenih dveh koncih je Se preveč avtomobilov. Vendar kakšen domačin rad pove, da to ni nič preveč, saj se vsi turisti razgubijo po gošči. Avto lahko pustimo tudi v dolini, vendar moram« tudi v tem primeru odpreti denarnico. Tako ali drugače, v »gošči« se obiskovalci res kar malo porazgubijo, čeprav je koča na planini Pri Jezeru navadno dobro obiskana, temu primerno pa je tudi število ljudi na poti do nje. Planina leži v čudovitem okolju smrekovih gozdov in strmih skalnih pobočij, pod katerimi se v kotanji skriva zeleno jezero - kraj za postanek in počitek. Takih krajev je ob poti vedno več kot dovolj, zato tudi ne velja upoštevati običajnega trajanja hoje. Dan je še dovolj dolg, če pa smo se odločili za večdnevno pohajanje med planinanmi, pa čas tako ali tako ni pomemben. Do planine Dedno polje je načeloma le petnajst minut hoje, potem pa se po izdatnem postanku -planina je tega vsekakor vredna - napotimo po samotni poti proti planini Laz. Steza vodi pod južnimi pobočji Krede, čez čas pa se preko slikovite police, imenovano Krevsov stop, spusti proti planini Laz. Se sprehod čez ravnino, na kateri valovijo s travo porasle ledeniške grbine, in že smo na eni naj lepših planin pri nas. Laz s treh strani obdajajo gore, proti jugu pa se razširjajo gosti gozdovi. Planina je ena zadnjih živečih Fužinskih planin, čeprav so tudi tu časi že drugačni, kot nekdaj. Z Laza je nazaj do Blata samo dobra ura hoje, toda kdo bi hitel... Na planini je preveč skritih kotičkov, pogledi se kar naprej ustavljajo na ostenju Slatne in Krede, na velikanskem Debelem vrhu, na skalnih čereh O gradov. Z Laza na vse te vrhove držijo neoznačene poti, mestoma kar zahtevne in orientacijsko ne najlažje, zato je pred morebitnim vzponom potrebno »posvetovanje« s prej omenjenim vodnikom. Ce nas še ne vleče nazaj v dolino, lahko nadaljujemo pot na druge planine, čez Lazovški preval proti Velemu polju ali pod Ogradi proti Krstenici. Možnosti je na prvi pogled le nekaj, v resnici pa skoraj brez števila. In to je tisto najlepše, zaradi česar so Fužinske planine in samotni gorski svet nad njimi tako privlačni. Dario Cortese ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Nedelja, 6. avgusta 1995 Horoskop zapisal B. R. K. A OVEN 21.3.-20.4: Nekoliko osamljeni boste, zato boste prizadevno iskali družbo. Pri izbiri boste nadvse uspešni, kajti o vasi osamljenosti že po prvem srečanju ne bo niti sledu. BIK 21.4 - 20.5.". Znancem bodo vasi načrti za prihodnost deveta vas. Tistim, ki so vaSe cilje že dosegli, do njih sploh ni več mar, tisti, ki jih Se niso, pa vam bodo premočno zavidali. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Današnji dan, ki naj ■ bi potekal karseda mimo in zabavno, bo poln nepredvidljivih dogodkov in zapletov. Zvečer boste spoznali, da je bil neprecenljivo koristen. RAK 22.6. - 22.7.: Po nekontroliranem izpadu jeze se boste nenadoma pomirili ter s prijateljsko gesto popravili škodo. Se več: pridobili boste iskreno razumevajočega prijatelja. ' LEV 23.7. - 23.8.: Ves ljubi dan vas bodo težile sive misli in neprijetna pričakovanja. Vendar se vam ne bo zgodilo nič hudega. Sive misli vam bo pregnala šele nežna partnerjeva pozornost. DEVICA 24 8. - 22.9.: Svojega bližnjega boste obsipali z očitki na račun njegovega malodušja. Ne mislite si, da zanemarja samo vas - v prvi vrsti zanemarja sebe. Popustite torej in mu pomagajte. TEH1NICA 23.9. ■ 22.10,: V želji po lagodnem dnevu boste pretiravati do tolikšne mere, da vam zvečer ne bo preostalo nič drugega kot skok v posteljo in predaja zdravilnemu snu. Sanje bodo čudovite. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V prijetni družbi boste spoznali novo simpatijo, za katero se boste v hipu ogreti. Ne bo vas motilo, da je že oddana, kajti v vasem srcu hranite prostor tudi za prodane. SIRELEC 23.11. - 21.12.: Nihati boste med željami in bojaznimi, zato vam bodo Sli vasi načrti po zlu. A zato nič hudega - med nežnimi rjuhami boste premagali omahovanje in se dvigniti do nebes. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Kljub obilici zunanjih opravil se boste raje obrniti navznoter ter počistili s tistim, kar vam nagaja bolj kot ves nered tega sveta. In na lepem bo vse v najlepšem redu. L4 v VODNAR 21.1. -19. 2.: Začutili boste potrebo po kakovostnejšem bivanju, zato si boste v glavi začeti postavljati čudovito stavbo, daleč od vsakodnevnega hrupa in smradu. Naj vam uspe! RIBI 20.2. - 20.3.: Vleklo vas bo na več prijetnih strani hkrati, zato boste včasih omahovali kot osel med dvema kopicama sena. Brž se odločite, da se vam ne ponovi njegova usoda. ■ KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetnici našega šahovskega velemojstra Vidmarja, 3. pripadnik ljudstva v Pirenejih v JZ Franciji in Španiji, 7. Abrahamova žena, 9. drag kamen prelivajočih se sinjih barv, 10. široko obročno krilo, moderno v 18. stol. in pozneje, 12. francoski filozof in zgodovinar religije, (Ernest, 1823-1892), 13. pogan, velikan, 14. slepilo, sleparjenje, 15. največji otok v otočju Tuamotu, 16. sozvočje tonov, sozvok, 18. filipinski politik (Fidel), 21. živalska hrana, 24. republika v JZ Aziji, 26. ognjenik na Havajih, 27. duri, 28. snov v celičnem jedru, ki se z običajnim barvilom težko obarva, 30. japonska pijača iz prevzetega riža, 31. odprt železniški vagon, 32. Ober, 33. avtomobilska oznaka največjega hrvaškega pristanišča. Navpično: 1. dežnik, 2. v prvotno besedilo, delo vrinjene besede, sestavine, 3. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca, 4. grški zgodovinar, ki je napisal Rimsko zgodovino (Appianos), 5. ime hrvaške pevke Dole-žal, 6. velik, debel, neobdelan kos debla, 7. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim, 8. ponavljanje ene ali več besed na začetku zaporednih stavkov, 11. osebni zaimek, 15. najvi-Sji čin v mornarici, 17. egipčanski bog sonca, najvisje in najstarejše božanstvo, 19. govornik, 20. nižja gozdna božanstva v grški mitologiji, 21. stopnja kakovosti in uporabnosti, razred, 22. dgl srajce, 23. nemška denarna enota, 25. rastlinski rod iz tropske Amerike, lepotna rastlina, 27. različni črki, 29. skandinavski drobiž. Marko Orešček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 m •££ ‘IBAV ■££ ‘BJOl •££ ‘a^BS '0£ ‘upemonp '££ ‘eiejA 'iz ‘bot '92 ‘>[bji >2 ‘buldj TZ ‘soumy -gt ‘pro^B •gi ‘bbuv ‘St ‘jaiq ‘t-t ‘pfe 'El ‘tiBuay 'zi ‘BinjoupDi ot ‘jedo '6 ‘BJeg 'L ‘TSBH 'E ‘A1N 'I :ouABropoA A4T.TSTH VESELA N E D E L'A NA M M TV Oddaja Vesela nede.Va je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Blondie Heart Of Glass 95 2. Shaggy' In The Sommertime 3. Fever Ft. Tippa Irie Stayin’ Alive 95 4. Boy George II Adore 5. The Outhere Brothers Boom Boom Boom 6. Real Emotion Back For Good 7. Bitty McLean We’ve Only Just Begun 8. D: Ream Shoot Me VVith Your Love 9. La Bouche Be My Lover 10. Sean Maguire Now Tve Found You 11. Hladno presenečenje 12. Toplo presenečenje 13. Vroče presenečenje Le Se nekaj dni do otvoritve E uro Laser video centra v GT centru ob cmuski obvoznici na Brnčičevi 13, kjer bost lahko kupili vse potrebno za pravi domači kino (laserski video, soro-und ozvočenje...) in si izposojali ah kupovali laserske v ideo ploSCe (glasba, film, karaoke...). Telefon 061)161 32 62 Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:—i Naslov:_________ Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavljam se na izbor Uni Star dekleta: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. S RCpUbliktt 61000 Ljubljana Euro Laser video Center, Hot Sound inc. & Pioneer, Boudy d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva 13, Tel/fax: (061) 1613262, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer. Prodaja in izposoja videolaserskih ploSč (filmov, karaok, glasbe,...) Best of the best karaoke »Republike« v živo: 8. 8. 95: Zajčja dobrava, Gostišče Rojc 11. 8. 95: Diskoteka Pacific (M TV party) 12. 8. 95: Motel Grosuplje Pozor, Pozor!! V Veseli nedeTi bomo odslej izbirali dekleta za laskavi naziv Uni star, kar pomeni, da bomo izbrali takšna dekleta, ki bodo odlične manekenke, fotomodeli, hostese... Zainteresirana dekleta, ki se bodo prijavila z zgornjo prijavnico, se bodo morala predstaviti v naši oddaji in se pogovarjati z gledalci. Naziv Uni (vsestranska) star (zvezda) bo dobilo deset deklet na sklepnem tekmovanju jeseni letos. Čakajo jih - Se posebej zmagovalko - lepe nagrade, ki jih daje podjetje Uni star iz Ljubljane. ŠAH a b c d e f g h Tratar - Kos / Ljubljana 1995 Ze po otvoritvenih potezah Grinfeldove obrambe je črni zašel v razvojne težave, ki so se v srednji igri Se stopnjevale in se končale z miniaturno zmago belega.Poglejmo, kako je beli,ki je na potezi, izkoristil razvojno prednost in kaznoval izlet črne dame na belo damino krilo! Rešitev naloge Mojster Tratar je izkoristil odsotnost črne dame in zagospodaril po belih poljih. Najprej je s potezo l.e6! izsilil l...f6 / po l...fe6 2.De6:+ Kh8 3.Sg5! / Sedaj sledi 2.d5 in po nesrečnem umiku črnega skakača 2...Sa5? odločilna in nenavadna poteza 3.Td4! in črna dama s polja a4 nima več umika.Tu pa je tudi konec nesrečne poti črnega, ki se je vdal! Silvo Kovač SANTIAGO DE CHILE »Evropska« prestolnica južnoameriške dežele^ Prvi vtis o Santiagu dobil na Terminalu re Buses Sur po prihodu 12 Argentine. Na avtobu-Slli postaji je podobno kot |>a argentinskih, vsako av-°busno podjetje ima las-1116 proge ter svojo blagaj-Čeprav sem v deželo i®3) prispel, so me že itiasno vabili v različne avtobusne smeri, vse od Puščave Atacama na se-Veru do Ognjene zemlje na jugu, drugi bi mi radi Pomagali nositi nahr-. tuik, tretji voziti s taksi-)eiu> četrti pa bi me nahra-Zaradi njihove vsiljivosti rrii je bilo kaj hitro lasno, zakaj Argentinci Smdajo na Čilence tako zviška. Znašel sem se torej v ti-su deželi, ki meri od seve-ra do juga več kot Štiri ti- soč kilometrov, v Širino pa komaj dvesto. Pravzaprav v eni najlepsih dežel na svetu. Se vedno sem bil pod vtisom nepozabnega popotovanja iz argentinske Mendoze, čez visoke Ande. Najprej gore blatnorjave barve, potem opečno rdeče, pa sivorja-ve, rumenosive... Ko je posijalo sonce, se je vse to pozlatilo. Nebo je bilo kristalno jasno, čudovito modro. Pri gorski vasici Puerto del Incas sem si najbolj zapomnil Cemeterio de Andinistas, pokopališče andinistov, kjer počiva tudi nesrečni osvajalec Aconcague, Jože Kastelic. Gre za slovenskega duhovnika, ki si je drznil na vrh kar sam, že v letih pred drugo svetovno voj- no. Pred meddržavnim cestnim predorom, na višini našega Triglava, sem bil nato priča najveličastnejšega prizora. Visoko nad gorato pokrajino se je belila glava 6958 metrov visoke Aconcague, kraljice ameriških gora. Potem komaj verjetne serpentine, črede ovac, tisoči in tisoči velikih kaktusov, mnogih z živordečimi cvetovi, pa sadovnjaki, v ravnini nato vinogradi, sodobna avtocesta... Vtis na mojo hribovsko dušo je seveda prevladal tistega poznejšega, z vsiljivci na avtobusni postaji. Saj to spada zraven, k celotnemu vtisu. Potepanje po Santiagu, po nase bi rekli Šentjakobu, pa me je pravzaprav razočaralo. Nič eksotike, vse skupaj kar najbolj podobno južni Evropi ter Severni Ameriki. Le obrazi so nekoliko drugačni, saj večina Čilencev izvira iz zvez med Evropejci in Indijanci. Včasih, na hitro, zamenjaš koga z malo več indi- janske krvi tudi za Azijca, za Kitajca ati Japonca. V Stirimilijonski prestolnici živi celo nekaj Slovencev. Mestno središče Santi-aga je ponekod celo bolj zahodnjaškega videza kot središče Ljubljane. Na ve- likih poslovnih stavbah so napisi najbolj zvenečih svetovnih imen, najožje središče, okrog utice Ahu-mada, je namenjeno pešcem, v pritličjih in nadstropjih pa so bolj ali manj razkošne trgovine, restavracije, banke, kinematografi ter knjigarne. Na knjižnih policah ponujajo seveda tudi Cilenška nobelovca, Pabla Nerudo in Gabrielo Mistral. Brane Jeranko (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE r _ „ SREE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA r~N 6 PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najnižje -37 cm, ob 8.09 najvisje 13 cm, ob 12.55 najnižje -5 cm, ob 18.59 najvisje 35 cm. lutri: ob 2.11 najnižje -47 cm, ob 8.54 najvisje 24 cm, ob 14.07 najnižje -11 cm, ob 19.57 najvisje 40 cm. Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, sredi dneva bo po nižinah počutje poslabšala soparnost. V0X POPULI Ko zahaja sonce - zapirajo ljudje vrata. ® H, It, Posušeni strugi nismo vec hvaležni za tisto, kar je prej dajala. ril V »j, ..... 9 GRADEC ,XL L 15/26 CEUE ‘ ZAGREB '9/27 REKA 23/30 V Sloveniji: V ponedeljek bo Se delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. Obeti: V torek bo spremenljivo do pretežno oblačno i Jmjevninnpada^naini^^ SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE _______ »Praznovanje« punkov v znamenju razdejanja BONN - »Raje gremo v ”keho” kot domov, tokrat gre zares, zapisani bomo v Guinnessovi knjigi rekordov: naš cilj je deset tisoč arestov.« Besede Paula Neuschlos-serja, 36-letnega veterana med punki, s stalnim bivališčem na nahhovrski železniški postaji, niso nič kaj ohrabrujoče za sile javnega reda, a tudi za same prebivalce, lastnike trgovin, javnih lokalov, avtomobilov in nasloh vsega, kar je na ulicah ah ob njih. Obračun prvih dni velikega, že tradicionalnega avgustovskega shoda punkov v Hannovru namreč spominja na sporočila s fronte: med agenti so našteli na desetine in desetine ranjenih (samo prejšnjo noč jih je bilo več kot sto), medtem ko ni natančno znano, koliko jih je v »nasprotnem taboru.« Ve se le, da so zaprli okrog 150 punkov, a 600 jih imajo stalno pod nadzorom. »Praznik punkov, dnevi kaosa, največji doslej«, so se pričeli v četrtek in se bodo končali jutri. O kakšnem praznovanju pa ni niti sledu, saj gre dejansko za mestno gverilo, v Hannovru vlada nekakšno obsedno stanje. Za prebivalce je to prava mora, ki se ponavlja od leta 1982, za policijo vprašanje javnega reda, za psihologe, ki se ukvarjajo s pojavi med mladimi, doslej nerešeno vprašanje, za televizijo prava mana, za krajevne politike predmet medsebojnega očitanja. Za okrog 2500 mladih nemških punkov pa gre za zabavo, ki je sama sebi namen. Obračun te zabave je dokaj slan. Spopadi s policijo so se pričeli že prvega dne in so se nadaljevali s pravo mestno gverilo, postavljanjem barikad, zažiganjem vozil, metanjem kamenja in zaži-galnih steklenic, zasedli so celo neko tovarno v mestnem središču. V teh spopadih je angažiranih okrog tisoč agentov, za pomoč se je policija obrnila tudi do kolegov v drugih mestih. Poskusili so tudi z novo taktiko, ki pa ni prinesla vidnejših uspehov: ves konec tedna so sicer punkom prepovedali postanek v mestu, vendar se jih ne morejo zlahka znebiti, ker nemški zakon prepoveduje, da bi nekoga posadili na vlak, predno zagreši kaznivo dejanje. In tako ima policija nekako zvezane roke. Poleg tega zapor sploh ne straši mladih prenapetežev, celo zaželjen je, kot je dejal Paul Neuschlbsser, eden pobudnikov prvega spontanega protesta leta 1982, ko so se uprli načrtu, po katerem naj bi punki končali na posebnih seznamih. Odtlej se je »praznik« ponovil petkrat, zadnjič lani, ko je škoda razdejanja po mestu znašala nekaj milijard lir, ki so jih delno poravnali punki sami ali njihovi starši. Punkerji so h Hannovru povzročili pravi kaos (Telefoto AP) Usodna ljubezen LONDON - Samice samca pohrustati že pr-določenih vrst pajkov vic, navadno pa pridejo po parjenju pojedo do prigrizka šele drugič, partnerja, verjetno pa ko je samec bolj izčrpan, so samci na to pri- Pajki se torej žrt-pravljeni, trdijo jap on- . vujejo, da bi potomstvu s ki raziskovalci. Takeši Sasaki in Osa-mu Ivahaši z univerze Ryukyus sta ugotovila, da se samci nekaterih vrst pajkov, vsaj tistih, ki predejo pajčevino in so veliko manjši od samic, parijo dvakrat v zelo kratkem razdobju. Drugič so namreč možnosti oploditve jajčec veliko večje, sta znanstvenika napisala na reviji Animal Beha-viour. Samice skušajo zajamčili čim večjo možnost preživetja s tem, da nudijo materi takoj po parjenju hranljiv obrok. Do podobnih zaključkov so prišli avstralski znanstveniki, ki so pred nedavnim ugotovili, da mladi pajki nekaterih vrst pojedo lastno mater, ki se žrtvuje, da bi na tak način preprečila kanibalizem med potomstvom. Policija je proti demonstrantom nastopila odločno, prav tako odločni pa so bile akcije pankerjev (Telefoto AP)