Poštnina plačana v gotovini
Maribor, petek f4. avgusta 1938
SKl' - .a	'rr^r;re- -:r vTTiVlJBaMMMMBMMBBMBM
Štev. t85. leto X. (XVIM
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 ! Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA’
99
Znana je oblika organizacije v poslovnem življenju, ki se naziva kartel. Smisel kartelov je pristanek več tvrdk na kartelne dogovore, ki določajo rajoniranje prodaje, kontingentiranje proizvodnje in prodaje, eventuelno prodajanje po skupnem zastopstvu, kooperacijo pri prodaji in kreditiranju, regulacijo prodajnih pogojev, ter sporazumno določanje cen. V naši državi imamo pet takšnih največjih in vodilnih kartelov. Informativno zanimiv je pregled teh kartelov, ki ga podajamo v naslednjem:
Sladkorni kartel. Kartelni dogovor združuje vse zasebne tvornice sladkorja v naši državi. Zanimivo je, da državna tvornica sladkorja v Čukarici ni sicer članica sladkornega kartela, pač pa se točno drži vseh določb sladkornega kartelnega dogovora. Kartelni dogovor se je sklenil z veljavnostjo do konca novem bra leta 1940 in se avtomatično podaljša do 30. novembra 1945, če se dotlej ne odpove. Kartel združuje sledeče tvornice: »Crvenka«, tvornica sladkorja, Crvenka, »Bačka«, tvornica sladkorja, Novi Vrbas, Prvo hrvatsko d. d. za industrijo slad korja Osijek, Bosanska tvornica sladkor ja, Usora, Srbsko-češ-ka tvornica sladkorja v Čupriji in Velikobepk-ereška tvor niča sladkorja v Petrovgradu.
Kartel pivovarn združuje samo pivo varne v Sarajevu in na področju predvojne Srbije. Kartelni dogovor je skle tijep na eno leto in se do odpovedi avtomatično podaljšuje. V kartelu so združene: parne pivovarne v Škoplju, Delni ška pivovarna v Sarajevu, Wifert in Baj-loni v Beogradu ter parna pivovarna v Jagodini. V premogov nem kartelu so poleg Trboveljske prentogokop-ne družbe Šcntjanški premogovnik A. Jakila, Krmelj, Združeni rudniki in topilnice, Zagreb, Mirna, premogovna d. d. Zagreb ter Pitomačko-črešnjevački ugljenici d. d. Zagreb.
V kartelnem sistemu nafte zasledimo tri kartele. Prvi kartel, piri katerem je predmet kartelne razprodaje petrolej, bencin, olje za kurjenje in mažo ter plin sko olje in ki ima v Zagrebu svoj pose ben kontrolni urad, tvorijo tvrdke Standard Vacu-um Oil Comp v Zagrebu, Anglo Jugoslo venska petrolejska d. d. v Zagrebu in »Astra« a. d. v Beogradu. Omenjeni kartelni dogovor je sklenjen na nedolo čen čas do odpovedi od strani ene od navedenih tvrdk. V drugem kartelu, ki je sklenjen do konca leta 1938 je poleg že navedenih tvrdk še rafinerija »lpoil« iz Osijeka. Ta kartel je torpj satpo razširjenje prvega kartela na tvrdko »Ipoil«.
V tretjem kartelu pa so združene tvrdke Standard in Anglo Oil ter rafinerija Opil v Dravogradu.
Velikega gospodarsko poslovnega pomena je tudi kartel kvasa, ki združuje 9 tvornic za kvas, ki je sklpnjpn z veljavnostjo do 31. decembra 1937 in ki sp do odpovedi od strani ene prizadetih tvrdk avtomatično podaljšuje. Omenjeni kartel tvorijo sledeče tvrdke: Tvornica špirita, prej Maksa Majer, Zagreb, Vladimir Arko. Zagreb, Delniška družba pivovarne »Union«, Ljubljana, Fi-šla sinovi, Kreka, Peter Teslič, Sisak, Parna pivovarna Kosovljanina, d. d., Jagodiua, Sonda, jdep grad, llija Milišič, Beograd in Rudolf Za-Ioker, Vič-Ljubijana.
Kartilni sistem pa sega tudi na področje papirne industrije in tvori zadevni kartel papirja sedem tvrdk, ki so sklenile kartelni dogovor do 31. decembra 1937. V
m vots&vsid toapovoti peueeoia
VARŠAVA, 14.^ avgusta. §ef francoskega generalnega štaba general Gamelin in generalni inšpektor poljske armade general Rydz Smigly sta imela včeraj ob 16.30 svoj prvi razgovor, ki se je vršil med štirimi očmi in ki je trajal dve uri in pol. General Gamelin je imel zatem konferenco z vojnim ministrom generalom Kaspriekim in zastopnikom poljskega generalnega štaba. Po nekaterih informacijah je Gamelin prispel semkaj, da spravi v sklad francosko poljski in francosko ruski vojaški pakt. Specialno se bo general Gamelin skliceval na one klavzule francosko poljskega vojaškega pakta, s katerimi se je Poljska obvezala, da bo priskočila Franciji na pomoč, ako bi bila na zapadu napadena od Nemčije in ki so navzlic poljsko nemškemu sporazumu ostale v veljavi. Naloga generala Gamelina je, kako ustvariti sporazum v skupni akciji ruskega in poljskega generalnega štaba za ta slučaj, kar bi pa bilo nujno zvezano s poljskim pristankom za prehod ruske vojske preko poljskega teritorija. Ce bi se to vprašanje ne moglo zaenkrat razčistiti, bi bila naloga generala Gamelina, da vsaj doseže sporazum glede nabavk potrebnih sirovin in vojnega materiala za poljsko vojsko, ki nima tega materiala toliko, da bi francoski generalni štab mogel smatrati, da bi poljske zaloge bile zadostne za daljšo dobo.
fafOjafmeedttfe u*ed
tu vstaši
PARIZ, 14. avgusta. DNB poroča: Po nekaterih vesteh iz Madrida skuša španska vlada doseči premirje, da bi mogli tuji državljani zapustiti Španijo. Doslej še ni znano, če so vstaši sprejeli ta predlog. Imenovanje novega angle škega odp. poslov Forbesa v Madridunima po informacijah »Petit Journala« samo namena, da zaščiti angleške državljane v Španiji, ampak ima Omenjeni list informacije, v smislu katerih si Anglija prizadeva posredovati med Špan sko vlado in vstaši. Isti list zatrjuje, da je španska vlada zadnje dni izrazila v Londonu željo za sporazum z vstaši.
Aaaua tateftusiid Ihanske koaptepadje
LIZBONA, 14. avgusta. Tukajšnji radijski klub poroča, da so vstaška letala bombardirala vladno križarko »Prince Jaime« in da so vrgla vsega skupaj za 120(1 kg bomb na križarko, ki je zelo poškodovana. Radi bombardementa je bilo na krovu več mrtvih in ranjenih.
MADRID, 14. avgusta. Več vladnih letal je bombardiralo mesto Segovia. Prezident republike Azana je razpustil vse kongregacije.
<H* ie 111.000 v&jčmtu tasa Haši&M
I1ARAR, 14. avgusta. Kakor pravijo italijanska poročila se je baje posrečilo italijanski vojski, da je izvršila pacifikacijo v Onih predelih, kjer so se nahajali preostanki južne abesinske armade rasa Našibuja. Čete libijske divizije in arabskosomalski oddelki pod poveljstvom generala Carnovalija so zasedli vse ozemlje Garamulate. Okupacija se je izvršila haje brez bojev in je pohod čet trajal dva meseca skozi dosedaj popolnoma nepoznane predele Afrike. Tamkaj so se utrdili ostanki armade rasa Nasiba, približno 12.000 mož. Sedaj se jih je 7000 vdalo generalu Carnevaliju, ostalih 5000 pa ljbijskj diviziji.
Sftanska vtada kupujeMŠe povedo
BEOGRAD, 14. avgusta. Radi španskih dogodkov je bil ves naš izvoz v ŠPanijp v zastoju. Velike količine poslanega blaga so se morale vrniti, medtem pa je v Španiji zavladalo veliko pomanjkanje živi jenskih potrebščin, zlasti mesa. Španska vlada je pripravljena, da kupi v Jugoslaviji yečje število goveje živine. V poštev prihaja predvsem govedo, ki se pošilja v Levanto. Naši izvozniki pa postavljajo gotove pogoje, ki so povsem utemeljeni. V smislu njihovega predloga naj bi španska vlada položila akreditiv pri naši Narodni banki, da bo plačala govedo v dinarjih, da se govedo odpremi franco naša pristanišča in da se nalog za Izplačilo daje na osnovi tovorninskih dokumentov. Gre za 5000 repov goveje živine. Cene bi bile do 6 Din franco naša pristanišča.
KRALJ PETER II. V LJUBLJANI.
Včeraj je prispel v Ljubljano z avtomobilom in v spremstvu svojega angleškega učitelja ter dvornega maršala in adjutanta Nj. Vel. kralj Peter II. Mladi kralj se je podal s svojim spremstvonvv Krisperjevo trgovino, kjer si je kupil nekaj dobrih filmov za svojo moderno fotografsko kameno. V trgovini' je bil sko-ro tričetrt ure in ga je pred -trgovino pričakovala večtisočglava množica, ki je mlademu kralju priredila tople, navdušene ovacije. Nj. Vel. kraljica Marija pa je bila s svojo materjo kraljico Marijo romunsko v sredo popoldne na Visokem, kjer jih je sprejela in pozdravila dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva. ROMUNSKA KRALJICA NA BLEDU. Na Bledu se mudi romunska kraljica, ki je v gostih pri Nj. Vel. kraljici Mariji. PETER ŽIVKOVIČ V DUBROVNIKU.
Iz Splita in Šibenika jo prispel v Dubrovnik predsednik Jugoslovanske nacio nalrae stranke g. Peter Živkovič, ki bo ostal tamkaj delj časa.
Dr. IZIDOR CANKAR NAŠ ARGENTINSKI POSLANIK.
Za našega poslanika v Buenos Airesu Argentiniji je bil imenovan univerzitetni profesor v Ljubljani dr. Izidor Cankar.
NOVI BAN.
Imenovanju novega bana za zetsko banovino je sledilo imenovanje novega bana vardarske banovine, in sicer je bil postavljen na to mesto dosedanji ban donavske banovine Svetislav Paunovič. PRED TRGOVINSKIMI POGAJANJI Z ITALIJO.
Naša vlada je vzela na znanje predlog italijanske vlade o začasnem provizori-ju, o čemer smo poročali v včerajšnji šte vilki med telefoničnimi poročili. Kakor doznava »Jugoslovanski Kurier« so trgovinska pogajanja z Italijo kot prva na dnevnem redu in bodo šele pozneje sledila pogajanja z Anglijo. V naših merodajnih krogih uvidevajo, da bo morala Jugoslavija uvažati iz Italije mnogo več kakor preje in da mora biti izvoz, dokler se ne izravna saldo naših zahtevkov v znesku 250 milijonov dinarjev, znatno večji od uvoza. Gre samo za to, kaj bi Jugoslavija mogla prvenstveno uvažati iz Tl ”*
mmmmmmmmmmmmmmmmmm—rnmmm
omenjenem kartelu nahajamo sledeče tvrdke: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Žagrebačka dionička ■tvornica papira, Zagreb, Bonač in sin, Ljubljana, Smith & Meymier, Sušak, Industrija lepenke in papirja, Sladki vrh, tvornica za dokumentni in kartonski papir, bratov Piatnik, Radeče pri Zidanem mostu in Fabrika hartije, Čačak-Beograd.
Imamo pa še veliko drugih kartelov, v katerih so združene vodilne tvrdke v našem gospodarstvu. Tako obstoja med
1,600.(190 OBOROŽENIH MOŽ
'bo imela Sovjetska 'Rusija po najnovejšem ukazu izvršilnega odbora komunistične stranke, v smislu katerega se u-vaja vojaška obveznost že z 19. letom, dočim so bili vojaški obvezauci klicani Rod orožje šele z 21. letom in je Število Oboroženih mož znašalo 1,300.000. RAZDOLŽITEV KMETOV.
1 e dpi bo na Han Pijesku pri Sarajevu konferenca zastopnikov bank ter kmečkih gospodarskih organizacij In predstavnikov vlade, na kateri se bodo napravili sklepi glede dokončnega načrta o razdplžitvi kmetov.
drugim tudi kartel za pločevinasto blago in za ključavničarsko blago, nadalje kartel kuvert, v katerem so združene tvrdke Združene papirnice Vevče, Goričane in • Medvode-Ljubljana, Zagrebška delniška tvornica papirja, Lipa Mili d- d. v Zagrebu, Mursa Klili, tvornica kuvert Samuel Dirnbach v Osijeku, »Kuverta« v Ljubljani, ter tvornica Ilič in Čuturilpv Beogradu. V kartelu za vijake pa so poleg naše Splošne stavbene družbe v Mariboru še sledeče tvrdke: Brača Kra-
mer, tvornjca žičnega in železnega blaga v Novem Sadu, Osjipška livarna‘železa ni tvornica strojev, d. d-, v Gsjpku, Prva jugoslovanska tvornica vagonov, strojev m mostov, d. d, v SlavonskenD Brodu, Prva Žebljarska in železoohrtna zadruga v Kropi, Vojnovič & Comp. v Ljubljani in Zelezoprometna d. d. v Zagrebu. Kartel se nanaša na vijake ter predmete, ki sp v zvezi z vijaki. Kartel ima skupni prodajni pra-d »Novikroniar«, d. d. v Zagrebli.
VadoHslvc katodne n
Ideino-praktični tečaj ZKD v Mariboru
V okviru prireditev Mariborskega tedna je priredila mariborska ZKD v dneh 7. in 8. t. m. idejno praktični tečaj,
katerega so se udeležili zastopniki iz raznih krajev bivše mariborske oblasti. Tečaj je otvoril predsednik ZKD g. Janko Pirc z daljšim nagovorom o pomenu prosvetnega dela v naših obmejnih krajih in o težkočah, s katerimi se morajo boriti naši pionirji prosvete. Za njim je učitelj g. Ivan Cvetko imel nazorno in poljudno predavanje o vprašanju narodne manjšine v Sloveniji. Popoldne prvega dne sta predavala učitelj g. Stefan Blažič iz Studencev in strokovni učitelj g. Ivan Robnik, priznani odrski strokovnjak. Prvi je razkazoval nazorno, kako se izdelujejo učinkoviti plakati za razne društvene prireditve, drugi pa je razkazoval zložljivi oder in premakljive kulise. Drugi dan popoldne je najpreje pojasnjeval višji davčni kontrolor g. Alojzij Cotič zakonite določbe o raznih taksah in
pristojbinah, tikajočih se društvenih pri-'delu med narodom.
reditev, ter dal udeležencem v tem oziru prav dragocena navodila. Nato sta predavala g. Drago Cvetko, dipl. filozof, in g. Franjo Cvetko o izobrazbi podeželskega ljudstva, in sicer je prvi predaval iz filozofsko teoretičnega sta lišča, medtem ko je drugi obravnaval temo iz praktičnega stališča ter podal praktična navodila na podlagi svojih večletnih dragocenih izkušenj. Za tem pa je tajnik ZKD g. Fran Golež razvijal praktična navodila za vodstvo in upravljanje knjižnic od najenostavnejše potovalne knjižnice ZKD s 50 knjigami do velikih knjižnic z več tisoči knjig.
Popoldne je bil najzanimivejši del tečaja, ko je gledališki igralec in priznani strokovnjak g. Pavel Rasberger skozi štiri ure teoretično iti praktično razkazoval šminkanje. Nato je predsednik ZKD g. Janko Pirc zaključil tečaj z željo, da bi udeleženci odnesli najboljše vtise in to, kar so slišali in videli na tečaju, s pridom uporabljali pri svojem
Mariborsko gledališče v novi sezoni
Priprave za novo gledališko sezono v mariborskem Talijinem hramu so v polnem teku. Člani ansambla so se vrnili s svojih počitnic in so pričeli z vajami. Dosedanje vaje se vršijo v vprizoritvi »Prve legije« v režiji novo angažiranega režiserja g. Petra Malca. Ni še odločeno vprašanje, katero delo se bo vprizorilo pri letošnji otvoritveni predstavi. Nekateri vodilni ljudje pri mariborskem gledališču forsirajo »Zimsko pravljico«, drugi zopet »Živega mrtveca«. Lanski dramski repertoar ni nudil one višine, ki bi jo lahko pričakovati. Upati je, da bo mariborsko gledališče v novi sezoni, kolikor gre za dramski del repertoarja, spričo sodelovanja prvega dramaturga pri tukajšnjem gledališču dr. I. Dornika izkazovala takšen nivo, ki bo v čast in odliko mariborskega gledališča.
V izvajanju operetnega programa se bo, vsaj v začetku, gotovo čutila vrzel, ki je nastala z odhodom naše primadone P. Udovičeve k osiješkemu gledališču.
Želeti je, da bi bila gdč. Igličeva iz Ljubljane, s katero je mariborska gledališka uprava sklenila zadevni dogovor, bila polnovredna naslednica gdč. Udovičeve. K sreči se niso uresničile govorice, da nas bo v novi sezoni zapustila tudi su-breta gdč. E. Barbičeva, tako da je upati na zadovoljivo in nemoteno izvedbo letošnjega operetnega repertoarnega programa.
V personalnem pogledu so nastopile z novo sezono nekatere spremembe. Dobili smo dramaturga v osebi prof. dr. Dornika, ki bo nedvomno zastavil vse svoje sile, da se dramski del repertoarja dvigne. Na novo sta angažirana kot igralca in režiserja gg. Josip Borko in Peter Malec, s čimer naj bi se izpolnila vrzel, ki je nastala radi odhoda g. Maksa Furjana k osiješkemu gledališču. V ostalem pa ostane gledališki ansambel na-pram stanju iz lanskega leta nespremenjen
Ta(m fothode
Tudi neini spol bo odslei lahko dele-ien pomladitve
V javnosti smo dosedaj slišali in či-tali samo o pomlajevanju moških; sedaj pa prihajajo vesti, da bo tudi nežni spol deležen sreče pomlajevanja, tako da ne bo tudi na njegovih licih niti v zrelih letih zamrl izraz mladeniške svežosti.
Razno inozemsko časopisje je objavilo senzacionalne vesti, da se je italijanskemu kirurgu TomaselUJu posrečilo s pomlajevalno metodo tudi pri ženskah doseči izredno velike uspehe pomlajevanja. Vest o pomlajevanju žen je izzvala osobito v ženskem svetu pravo senzacijo. Ne samo moški, temveč tudi žena ceni mladost, ki je zanjo, če ne več, pa vsaj enakovredna kakor za moški svet. Javnosti ni bilo znano, da je istotako nekemu dunajskemu zdravniku uspelo, izvesti nekaj prav uspešnih operacij ženskega pomlajevanja. Njegova metoda je sicer precej slična Tomasellijevi metodi, je pa v pogledu uspehov znatno bogatejša. Anatomija žene je dosedaj onemogočala operacije, ki so sicer bile na moških uspešno izvedene, in se je pokazala potreba ustvaritve nove metode, k| naj dodeli tudi nežnemu spolu blagoslov umetnega pomlajevanja. Vsi poskusi s hormoni in vitamini so se izkazali samo v hipnem uspehu, ker so ta sredstva tek) samo osvežila, ne pa pomladila. Neposredno po vporabi so se zopet pokazali znaki starosti.
Profesor Tomaselli je napravil sledeč poizkus. Z ozirom na to, da se človeška koža v starosti naguba na vseh onih mestih, kjer so nasejane žleze hormonov, je obrnil vso svojo pozornost ravno tem delom kože. Da bi se te vrste »starost-
na« koža vrnila v svojp prvotno mla-dostno-sveže delovanje, je kožo na teh mestih prerezal, da so se žleze zamogle razširiti in da so bile žleze obrnjene navzven. Prof. Tomaselli je prišel do spoznanja, da se vsaka žleza skozi to odprtino ojači in da se lahko ta organ pb razvitju svoje polne energije lahko
izkoristi kot organ visoke vrednosti za pomlajevanje. Dotedaj so se bili izvršili poizkusi samo na živalih, in to z uspehom. Na takšen način je stara psica, ki že ni mogla več niti hoditi in ki je bila tudi nesposobna, da povrže mladiče, po operaciji dobila spet mlade psičke. Dunajski specijalist se je izrazil o metodi operacije svojega kolege, da je povsem slična njegovi metodi, razlika pa je le v pojasnjevanju ene in druge metode. Operacijo samo na sebi, ki je nedvomno velik uspeh, pojasnjuje prof. Tomaselli povsem drugače in jo izvršuje na osnovi drugih načrtov. Oti hoče na njemu lasten način, da dvigne izvor žleze, in je prepričan, da ta žleza po ponovni okrepitvi lahko vrši nemoteno svojo prvotno, po naravi ji določeno funkcijo. D u-najski zdravnik je pa baš nasprotnega mnenja in trdi, da ima izvor ©nega organa lalrL- posledice popolne onemoglosti — iakozvano atrofijo. Kako naj se potem utemelji in razjasni uspeh? Skozi kožo hormonskih žlez vodi nešteto najdrobnejših žilic živcev »n e r v u s« in »s i m p a t h i c u s«. Ti živci imajo, kakor znano, nalogo, da ovirajo delovanje žil. Vpoštevajoč, da se pri prerezu onemogoči znatnemu delu teh živcev vsako nadaljnje delovanje — se moč žil s tem samo ojači, tako da lahko • dovajajo v žleze večjo množino krvi in hrane ter s tem povečajo delavnost ter obenem povečajo tudi možnost čim večjega uspeha operacije pomlajevanja.
V boju za čim večje uspehe pomlajevanja se poostruje vzporedno tudi boj proti živcu »simpathicus«. Dosledno temu boju je dunajski specijalist dovršil svoje poizkuse. Na mesto, da bi razrezal kožo na enem mestu in uničil na ta način samo nekaj teh živcev, je napovedal »kemijsko vojno« vsem tem živcem, ki so največji sovražnik mladosti in je tudi v svojih poizkusih popolnoma uspel. Posrečilo se mu je, da po svoji metodi na kemijski način uniči malodane vse mladosti sovražne živce. Resničnost nje-
govega pojmovanja in njegove metode ,bi mogle potrditi stotine in stotine žen, katerim je dosedaq že pomagal. Neovrgljiv dokaz pravilnih nazorov, da nosi krivdo staranja samo živec »simpathicus«, je tudi to, da se vse bolezni, koncentrirane v žilah, zdravijo po isti metodi, kakršna je metoda pri operacijah pomlajevanja, to je, da se uničijo živci »simpathicus« in da se vrne žilam možnost izvrševanja dodeljene jim naloge. Uspehi te metode so zelo veliki, tako da se danes uporabljajo po vsem svetu. Dunajski specijalist zvrača staranje v glavnem v breme tega živca in ga v njegovi teoriji podpira tudi nemški fiziolog H e-ring, ki pravi, da je moč teh živcev v starosti vedno močnejša, moč žil pa, k- proizvajajo življenjski eliksir, to je hrano, vedno slabejša. Srce, pljuča in mozeg prejemajo radi oslabljenja žil ved no manj krvi in hrane ter polagoma oslabijo. Ce se temu odmiranju ne priskoči pravočasno na pomoč z operacijo pomlajevanja, tedaj zmaga živec »simpathicus« počasi ali sigurno in tako gine človekova mladost.
V znamenju hotenja in hrepenenja človeka posameznika, da ostane v vsej svoji življenjski dobi vedno svež in mlad, se vrstijo danes po vsem svetu operacija za operacijo, ne da bi pri tem izostali trajni uspehi teh pomlajevalnih operacij. Uspeh operacij pomlajevanja ima v vsem operativnem postopku tudi to prednost, da se pri tem ne pomladijo samo žleze, temveč tudi krvne žile, ki dovajajo izdatno večjo množino hrane in krvi v mozeg, v srce ter v vse ostale organe človekovega telesa. Pomlajevanje, izvršeno operativnim in kemijskim potom, tedaj ni samo delno, temveč objame ves človekov organizem. Že danes imamo na stotine žen na Dunaju, katerim je bila operativnim potom vrnjena njihova mladost. V severni in južni Ameriki, v Franciji in Angliji postajajo s pomočjo te metode mnoge dame zopet mlade, sveže in mladostne.
Dogoditi ftc svetu
Iz 18 letnega mladeniča dekle in mati
Poročali smo o zanimivem slučaju spolne metamorfoze v Sarajevu, ko se je 151etna Almaša Popovičeva, hčerka železničarja Mustafa Popoviča, pretvorila v dečka ter debila ime Enver. Predvčerajšnjim je primarij bolnišnice v Sarajevu dr. Bahtijarevie s potrebno operacijo dokončno pretvoril deklico v dečka, ki je prav dobro uspela, tako da je dražestna . Almaša Popovičeva zapustila bolnišnico kot čeden Enver Popovič.
O sličnem, toda še bolj zanimivem slučaju spolne metamorfoze poročajo iz Varšave, ko je iz dečka postala — deklica. Pred dvema letoma je tedaj Metni mladenič Termenbaum občutil, da z njim nekaj ni v redu. Odšel je k zdravniku na pregled, ki je ugotovil, da je mladenič potreben operacije. In tako je, ka-
kor v mnogih drugih slučajih, s pomočjo kirurgiškega noža postal Tennenberg iz dečka — deklica. To se je takoj javilo župnemu uradu v Varšavi, ki je zabeležil spremembo:	črtali so iz seznama
mladeniča Tennenbauma, na njegovo mesto pa zapisali gospodično Tennenbaum.
Te dni pa se je isti župnijski urad ponovno bavil z bivšim Poljakom Tennen-baumom, ki se je pretvoril v Poljakinjo. Gdč. Tennenbaumova je šla korak dalje. Poročila se je ter je te dni rodila lepo razvitega sinčka. Sinček in mati, ki je bila pred dvema letoma še moški, sta popolnoma zdrava. Naravno je, da je ta slučaj zbudil veliko senzacijo, in se za mater in otroka zanimajo zlasti zdravniški krogi.
Kako so gradili »Narodno šolo Družbe sv. Cirila in Metoda" v Gradišču
»Zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača.«
S posebnim zadovoljstvom je čital g. nadzornik Ivan Tomažič pismo Družbe sv. Cirila in Metoda z dne 9. aprila 1934. Vsebovalo je pooblastilo njemu kot članu glavnega odbora, da izvede potrebne priprave za gradnjo nove šolske stavbe. Bil je to korak k realizaciji Družbinega sklepa.
Že čez mesec dni — 10. maja — je prispela v Gradišče uradna komisija, ki je po zamenjavi prvotne parcele z drugo primernejšo, odobrila stavbišče.
Kljub temu so Gradiščane mučili dvomi, češ, Bog ve, če ne bo nova šolska zgradba prav tako obtičala v blatu, kakor je nova okrajna cesta. Le z odločnim in vztrajnim delom je bik) moči razpršiti dvome.
Brez odlašanja je zbral šol. uprav. g. Turk krog sebe delavne može in osnoval šolski gradbeni odbor, ki se je takoj poprijel dela.
Južno nad potokom so opekarji gnetli ilovioo in jz nje oblikovali zidno opeko, v kamnolomu je treskalo in težki kvadri so se kotalili v globino, iz potočne struge so lopate dvigale gramoz in pesek, v gozdu so sekire pele svojo pesem, živina je sopihala pred težkim tovorom, da ga preko grbin, udrtin m mlakuž gorskih kolobač privleče na stavbišče.
Z zadovoljstvom si je dne 25. junija 1935 ogledal pripravljalna dela g. ravnatelj Mirko Gruden, glavni tajnik CMD.
Dne 23. julija je kr. banska uprava odobrila gradbene načrte in proračun, ki je izkazoval zaokroženo 300.000 Din.
Licitacija gradbenih del se je po zaslugi sres. načelnika g. Ivana Senekoviča vršila v skrajšanem roku dne 31. avgusta 1935.
»Zdaj bo menda resnica«, so menili Gradiščani, ko jih je dne 3. sept. prignala radovednost na stavbišče, kjer so stavbni mojster g. Franjo Vrabl, gradb. tehnik g. Franjo Šemrl in polir g. Fr. Dajnko merili daljine in kote na zemlji ter zabijali količe.
Napele so se mišice zidarskih rok, težki kvadri so legali kot temelji na dno in rezek glas polirja je udarjal nosačem
na uho: »Malto!«
•Kakor kafra so izginjali v globine in višine gore kamenja, kupi peska, vreče cementa in škatle apna. Usmiljenja vreden je bil S. Turk, ki je moral skakati gor in dol, sem in tja po Gradišču za delavci in vozniki. »Takega požeruha, kakoršen je polir Dajnko, še nisem videl. Bog ga nima rad — jaz znorim!«
»Končano je! Pripravite horizontalno izolacijo!« je zabrundal polirjev glas dne 4. oktobra. Dozidam sta bili dve večji in ena manjša klet ter prostor za stopnice. G. Turk si je globoko oddahnil: »Hvala Bogu, rešen sem vsega — kamenja!«
»Zdaj pa opeko in malto na rušt — pa živo!« je zadonelo iz polirjevega grla kakor iz mogočnega zvočnika. Nad visokim kletnim zidovjem se je z naglico pričelo dvigati pritličje.
Torek, 8. oktober, je bil pomembni dan za Gradišče. Omilile so se celo poteze na licu gospoda polirja. Iz Ljubljane sta namreč prispela voditelja Družbe sv. Cirila in Metoda: predsednik g. inž. Janko Mačkov še k in glavni tajnik g. ravnatelj Mirko Gruden. Pregledala sta izvršena dela in gradbeni material
tiUuitotske m duMke
Sokolska zufta HuuMot
Opozorilo vsem udeležencem ssteta na
Jadranu v Šibeniku!
1. Nastop s prostimi vajami ie obvezen za vse pripadnike, ki še nišo napolnili 26 let starosti, v nasprotnem slučaju ne bodo dobil) potrdila o udeležbi.
2. Ni dovoljena kombinirana vožnja z vlakom in z ladjo, temveč samo z vla kom in po isti poti nazaj.
3. Skupni odhod iz Maribora je dne 20. t. m. ob 21. uri zvečer in sicer z brzo-vlakom. Da si lahko zasiguramo pose-
ben vagon je potrebno, da potujoči takoj nakažejo župi za vsakega sokolskega pripadnika 122.— Din in 2.— Din za železniško legitimacijo, to je četrtinska vožnja tja in nazaj v III. raz. brzovlaka. Denar mora biti v župi najpozneje do vključno 19. tm. Potuje se v civilu z znakom, kroje vzemite s seboj.
Potovalci se morajo na potovanju kakor na zletu pokoravati vodstvu.
ZDRAVO!
Tombola gasilske čete Studenci bo v
soboto 15. t. m. in se ne bo,preložila.Le če bo deževalo, potem pa bo drugi dan v nedeljo 16. Poleg 12 tombol, med katerimi so 4 moška in 4 ženska kolesa, je še mnogo desetork in petork in amb. Po tomboli prosta zabava. Svirajo Sc h (in herjevi godbeniki. Toči se tudi pristen Pekerčan v lastni ležiji. V soboto vsi v Studence na tombolo na travnik g. Pez-dička za gostilno Kokot med Pekersko in Kralja Petra cesto.
Mariborski dvor. Danes pojedina forel in karpov. Sprejmem abonente.
Ivan Stranič • osemdesetletnik
Jutri v soboto dne 15. avgusta praznuje svoj 80. rojstni dan znani istrski rojak m po vsej Istriji znana narodno zavedna korenina g. Ivan Stranic. Dne 15. avgusta 1856 je v prijazni vasici Bor toli blizu Pazina zagledal luč sveta. Stric Zvane ali »Amerikan«, kakor so ga vsi imenovali, je preživel svojo mladost doma. Kot čvrst in narodno nevstrašen mladenič je pa odšel v Pulj, kjer je stopil v finančno službo in je v tem službenem svojstvu služboval tudi na otoku Loši nju. Lošinj je zanj otok, na katerega ne bo nikoli pozabil. Kako tudi? Saj je vendar spoznal tu lepo istrsko dekle Anto* nijo Skrivanič, bodočo njegovo ženo. — Mlada in nemirna kri je plala v takrat še mladem Ivanu, ki se je odtod odpravil preko morja, v Ameriko. V Buenos Airesu v Argentiniji je bil le malo časa in se je od tu kmalu preselil v Rosario di Santa Fe, kjer je v sreči m blagostanju prebil dolgih 11 let. Tu je upravljal velike žitne plantaže. Celo pokrajino pa je zadela velika elementarna nesreča, ko je preplavila reka Rio Grande vso farmo in uničila vse, zlas+i tisto leto izredno bogati pridelek. To ga je tako potrlo, da se je odločil, da se vrne na rodno grudo.
Vrnil se je s svojo družino v Istro in začel tu novo življenje. S trdno voljo in samo njemu lastno pridnostjo si je posta-viL lepo domačijo. Kupil je v Pazinu na Buraju nad Fojbo lepo hišico, kjer je odprl trgovino in gostilno, ki jo je prekrstil v gostilno pri »Amerikancu«. Njegova gostilna je bila zbirališče narodno zaved nih Istranov, starih in mladih. Ob sejm-skih dnevih je tu kar mrgolelo okoliškega kmetskega ljudstva, ker so »Ameri-kanca« vsi poznali in so dobro vedeli, da bodo tu najgostoljubneje postreženi. — Nad istrsko zemljo pa so se zgrnili temni oblaki, prišla je vojna, nato konec vojne in prišla je z njim okupacija naše zemlje po Italiji. Italijanske oblasti so postale pozorne na to našo narodno korenino. Kljub njegovi lojalnosti napram oblastvom «o ga leta 1910 ravno na Veliko noč aretirali in ga odgnali v zapore pazinskega kaštela. Par dni kasneje so ga izpustili in ga na belo nedeljo, rav-
no ko je bil pri obedu v krogu družine, ponovno aretirali in odgnali v tržaške zapore, kjer je mnogo pretrpel. Pozneje so ga spet izpustili, toda preganjanja še ni bilo konec. Ker si podnevi niso upali ničesar, so začeli z nočnimi pohodi na njegovo hišo, kjer so mu razbili vsa o-kna in sploh vse, kar je bilo okrog hiše. Ti nočni napadi so se stalno ponavljali, tako, da je bil Stranič primoran, pošiljati ženo z nevesto in vnuki v okolico spat, medtem ko so moški ostali doma in čuvali hišo. Stanje je postajalo vedno ne-znosnejše, tako da je bil naš današnji slavljenec primoran, prodati svojo domačijo in se preseliti v Jugoslavijo, po kateri je vedno, že izza mladosti,'tako hrepenel. Naseli] se je v Mariboru, kjer živi sedaj s svojo življensko družico, ki mu je stala vedno zvesto ob strani, in družino svojega sina. Njegov sin Josip je poslovodja pri tuk. ugledni tvrdki Oset, hčerka pa je poročena z višjim poštnim kontrolorjem Antejem Kalokiro v Ljubljani. častitljivemu starčku, ki praznuje svoj jubilej v krogu svoje družine še zdrav in veder, iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo, mnogo srečnih dni.
mamuiiiii
Abonma kosilo in večerja po karti mesečno
Din 450’ MENO po karti Din 15
ju mr. so?fia
pension, iedila po karti. Se priporoča
ADAM ČREŠNAR
Gasilska četa Sv. Marjeta ob Pesnici,
ki obstoja še komaj dve leti, kaže pa trdno voljo in žilavost za svoj nadaljnji obstoj, se mora vendar končno odločiti za nabavo gasilske brizgalne, brez katere je njen obstoj brezpomemben. Vse čete, zlasti še mlada marješka gasilska četa, pa je v. silno mučnem gmotnem stanju, radi česar bo to soboto, dne 15. avg. t. 1. ob 3. uri popoldne pri gostilničarju g. R. Krambergerju priredila svojo letno veselico z nastopom gasilcev, godbo, petjem, kegljanjem, plesom itd. Čisti dobiček je namenjen za nakup gasilske brizgalne. Mariborčani in okoličani, ki ste vedno radi posečali marješke prireditve, ste baš k tej za mlado marješko četo tako važni prireditvi iskreno vabljeni! V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo 16. t. m.
H(uh f«?fdemaJ
Sokolsko društvo Limbuš priredi v sobo to 15. avgusta 1936. ob 15. uri na sokolskem letnem telovadišču javno tombolo. V slučaju slabega vremena dne 16. avg. Po tomboli prosta zabava s plesom!
Kabaretni spored Mariborskega tedna samo še dva dni v Veliki kavarni.
Gostilna »Weber«, Pobrežje v soboto in nedeljo vrtni koncert.
Zobozdravnik dr. F. KARTIN
špecijaiist za zobne ia ustne bolezni Maribor, Gosposka 32 (vhod Volkmerjeva 1) zopet redno or d i n i r a
Kom dietna politirana giad-St & ka spalnica iz trdega lesa
©in 4.500'—
samo pri NOVAKU Korolka 8,
Vetrinjska 7
Kino Kavama Restavracija. Soboto poslovilni veder priljubljenih komikov Asso in Jana, ki nastopata v kavarni s celokupnim sporedom.
Restavracija »Trije ribniki« ob praznikih in nedeljah odojčki, piške, dobro vino, sveže pivo.
ter dala potrebna navodila.
čez teden dni so se vzpeli stropniki na pritlično zidovje s prostori za dve učilnici (6.20X8 in 6.20X9 metrov), širok hodnik, čakalnico in pritikline. Dne 9. novembra je bilo dovršeno tudi nadstropje, kjer bo v eni sobi uveljavljal svoje dostojanstvo gospod šolski upravitelj, v dveh drugih ob družinskem ognjišču pa se klanjal svoji boljši polovici. Ako si te ne bo prilastila njegova stanovska tovarišica, bo med rožnatimi stenami tik ob šolski pisarni vzdihovalo osamljeno in uradno zastraženo devištvo.
November z nesrečno številko 13 je ovrgel prerokbe babjeverstva. Prinesel je graditeljem obilni in mastni »likof«. Dva gospoda sta tega dne prisopihala v Gradišče pod pezo nahrbtnikov, ki jih je z izbranimi dobrinami natlačila gospa dr. Lašičeva. Njen gospod možek si je tega dne zaslužil nebesa v Gradišču, kjer so kuhale in pekle dobrodušne mamice in z žarki gorskega sonca šmmkane device.
Tekom muhaste zime so se vršila pripravljalna dela za letošnje leto. G. Jurca Pri Sv. Ožbaltu je dal brezplačno na razpolago svoja skladišča, ki so se polnila
z gradivom. Spomladi so požrtvovalni in vztrajni Gradiščani kljub slabemu vremenu in razdrapani cesti zvozili ves materija! na stavbišče.
Z 27. aprilom se je spet pričelo delo na stavbi. Mojstra g. Vrabla je pri njegovem nadzorovanju zaman straši Neptun z gromom 'in bliskom. Njemu in gradb. tehniku g. Šemrlu gre priznanje za izredno pozornost in skrb za zgradbo, ki je radi svoje oddaljenosti zahtevala višek truda in časa. Kot narodno zavedna moža sta izkazala Družbi svojo naklonjenost s tem, da sta ji bila v pomoč pri nabavi potrebnega gradiva.
S prihodom ostalih gospodov mojstrov in njih pomočnikov je zašumelo v novi stavbi kakor v čebelnem panju: Lep Jurij je miz a ril pri oknih in vratih, Švare Emil je obešal žlebove in nastavljal past streli, Ivan Kovačič je rzpremenil stavbo v stekleni grad, Krajnc Ivan je ovil stopnice z železno kačo, Karner Ivan je stavil blesteče oltarje sv. Florjanu in Lužnik Ivan je s posebno vnemo lužil stene s toplimi, vaibljiviimi barvami, ki bodo šolski deci in učiteljem vzbujale prijeten čut domačnosti.
Dne 3. septembra 1935 je dvignila lo-
Vsi ste vabljeni na veliko poletno vese lico studenške Narodne odbrane, ki bo iutri, na praznik 15. t. m. na letnem telovadišču Sokola Maribor I., Koseskega ulica. Igra vojaška godba, na sporedu je ples, streljanje na krasne dobitke, srečo-lov in še druge zanimivosti. Ne bo tudi manjkalo izvrs-tne pijače in jedače. Začetek ob 15. uri, vstopnine ni! V slučaju slabega vremena bo‘ veselica naslednji dan, v nedeljo 16. avgusta. Ker je čisti dobiček namenjen revni obmejni deci, naj ne manjka nihče!
Meddruštveni odbor mladih učiteljev in učiteljskih abiturijentov vabi članstvo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 16. avg. ob 'A9. uri v Krčevinski šoli.
0 tanin onem
Himen. V zadnjem času so se v Mari boru poročili: Stanislav Kuštrin, učitelj, in Marija Škorjanec, učiteljica, od Sv. Jurja v Prekmurju. — Helijodor Murko,
pata prvo grudo, dne 3. avgusta 1936 pa je čopič poslednjič zdrsel po steni. Točno v 11 mesecih je zrasla v Gradišču »Narodna šola Družbe sv. Ciril a in Metoda«.
Dne 6. septembra si naj vsak prijatelj severne meje ogleda »gorsko vilo« v Gradišču!
BISTROST.
K znamenitemu angleškemu zdravniku Halmemannu je prišel v ordinacijo bogat angleški lord. Zdravnik je mirno in brez besed poslušal tarnanje svojega pacienta, nato pa stopil k svoji omari po stekleni-čico, je odmašil in pomolil bolniku pod nos.
»Poduhajte, lord!« mu veli zdravnik.
Lord je poduhal in bil presenečen, ko mu je zdravnik sporočil, da je ozdravljen. Ni pa izgubil lord duhaprisotnosti in je takoj vprašal zdravnika.;
»Koliko sem dolžan?«
»Tisoč funtov.«
Brez obotavljanja je potegnil lord iz žepa listnico, vzel iz nje šop bankovcev in jih pomolil zdravniku pod nos, rekoč: »Podftriiajtei S tem sie plačani...«
BON BO N*l
PROIZVOD „UNION“, ZAGREB.
trgovec v Ptuju, in Ana Klemenčič, Hči posestnika, Aleksandrova cesta 45. — Iv, Blažek, 'brivski pomočnik, Levstikova ul. 9, in Antonija Mlinar, tkalka. — Viktor Lozar, barvar, Pobrežje, in Štefanija Zobec, predica. — Bogomir Žerjav, knjigovodja, Studenci, in Milena Krajnc, kon toristka, Tvorniška ulica 19. — Ignac Klaneček, delavec, Pobrežje, in Antonija Mihin, tovarniška delavka. — Leopold Dvoršak, mizar delavnic državnih želez., Nova vas, in Marija Herzog, kuharica, Pobrežje. Bilo srečno!
V Mariboru se zida. Mestni gradbeni urad je podelil te dni sledeča nova gradbena dovoljenja: posestniku Maksu Dolinarju za gradfco visokopritlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 39, Mariji in Iv. Dežmanu, steklarju in posest, za preureditev izložbe in obnovitev fasade pri hiši v Vrbanovi ulici 2, inž. Valterju in Veri Abt za gradbo tronadstropne stanovanjske hiše na vogalu Maistrove in Cankarjeve ulice, Tereziji Reiserjevi za gradbo dvonadstropne stanovanjske hiše ob Meljski cesti 48, Marjeti Kristanovi za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 46, Matiji Kuder ter Ceciliji Selič za gradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici 35, Angeli Valenčičev} za gradbo enonadstropne ^stanovanjske hiše v Koseskega ulici 115, Mariji Kos za gradbo avtoga-raže pri hiši Vetrinjska ulica 8 ter Fr. Skrobarju za gradbo ograje pri hiši Marksova ul. 10. Uporabno dovoljenje pa je dobil zdravnik dr. Fran Marinič za novozgrajeno stanovanjsko vilo v Koroščevi ulici 28 ter Ivan Vodopivec za novozgrajeno enonadstropno stanovanjsko hišo v Stritarjevi ulici 44.
''ELEKTROINSTAIACSJA"
niiko podj™i,°h’ Pinterič Pavel, Maribor
AretrJ.ij.ka ul. 22 na dvor. tel. 27-H izvršuje vse v to stroko spadajoče mstalacijr, popravila, dobava elektroinstalacijskejra matcnjaia, Zarmc, motor)ev itd, po breikonkurenSnih icn.h.
Odprta noč in dan so groba vrata . . .
V starosti 70 let je preminil v Sokolski ulici 4 invalid Anton Rudi. V 56. letu svoje dobe pa je umrla v Fochovi ulici 23 hišna posestnica 1 erezija Švajgerjeva. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz zdravniške službe. Za svetnika v VI. skupini je imenovan dr. Albin Gregorc pri sreskem načelstvu v Murski Soboti. Za višjega pristava v Vil. skupini pa dr. Josip Fišer pri Domu narodnega zdravja v Celju.
Revni obmejni deci je namenjen čisti dobiček poletne veselice studenške Narodne obrane, ki bo jutri 15. t. m. na telovadišču Sokola Maribor 1. Podprite nas s> svojo udeležbo*!
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 13. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 60.000: 49408 Din 20.000 : 34175
Din 10.000	: 28882 45046 46777	54-193	55655
61887 62598	65021	67820	94649
Din 8000:	22368	6770	39094	39576	42844
43700 48639	64974	75501	78854	81222	85853
94043
Din	6000 :	2696	3282	6963	»135	12325
14633	32821	34066	38257	41529	43701	46634
49231	51990	53725	59751	64839	76461	77352
85712 91443 94927 95798 95970 Din	5000:	1870	13910	18746	18770	18950
25171	41611	48202	49454	55896	61434	61647
64216	6797'6	74646	80373	91411	94581	96534
Din 3000:	4800	6028	15587	18420	22293
29292	32462	35069	35557	37472	40731	41678
44607	50253	60323	60638	61480	65554	66149
78234	84500	91726	91771	95188	98596
Din	2000 :	518	1491	16550	18559	22463
28301	31869	32214	32215	338S7	38602	40442
41884	44360	44378	45622	46201	47346	54691
59330	66644	67468	70499	74597	76338	7BH2
79636 79790 94269 96675 99647 99841.
Bančna poslovalnica Bozjak, Maribor, Gosposka 25.
desni: vodnik dr. Murnik, telov; irilcc, Forte, Merzlikin in Štukelj
V ’ neRiNfeČetr je živeto dobro iu verno lil&skvo. V svoji dobroti je bilo tako sfceomno, da še cest ni maralo, niti ne mdiLstrife. Kajpada, cesta — to je nekaj Imdičevega. Ljudje hodijo po njej, zgrbljeni od življenjskih težav in prenašajo i»*kraja v kraj siromaštvo ter bedo. Imate kaj dela*? Lačni smo! Šest nas je v dmžinr! — Sami nimamo nič! Zakaj ne iSEefce zaslužka pri cestnih delih? — Gospod, kje pa adajo cesto? — Bosis? vjpraša gospa. Boszogta? Nixhoma! Vrata treščijo skupaj, kakor od prepiha, ki bi ga Ml povzročil neki nevidni.
Resnienio, kaj t>i tako revnemu in dolgemu ljustvu ceste? Prepir bi v sejale med narod, radi nekih finančnih proble-inov. ki toliko cest -tudi ne moremo gradite, <ki bi bilo pri tem sito vse ljudstvo, ^ko ze »e moremo skrbeti za njih telegi blagor, skrbimo vsaj za dušni bla-apr. Ako že ne moremo dati vsem ljudem kruha, dajmo jim vsaj svetnika! — flRea, si čute, k-^j so reklj gospod? Prav
res, kaj bi s cestami, ko jih že imamo toliko, pa so vse grapa ve! Svetnika rabimo!
Ceste? Stran z njimi! Sovražniku lahko služijo pri vkorakanju v našo deželo! Vse zlo prihaja k nam po cesti In tatovi se podijo po njej! Ceste? To je v zrak zmetan denar! »In vsaka stezica popelje te v Rim.. .<-, nam res ni treba cest! Nam zadostujejo stezice in pošta.
Na neki stezici ob meji so ustrelili nekega kmeta, ker je tihotapil. Kdor čuti z njim, ve, da bi bil na cesti še preje opažen in ustreljen. Dokler nimamo cest, lahko vsaj tihotapi po stezicah. In tihotapcev pa tudi ne bomo podpirali, da bi jim nudili drug zaslužek — pri gradnji cest. Kmet je reven, vso njegovo zemljo so pokupili oni onstran meje, sedaj nima ničesar iru tihotapi. Sam je kriv! Zakaj pa je zapil ves grunt? Ali pa je v zrak gledal, ko so mu ga drugi izmikali? Za takšne lenuhe in potepuhe je dušni blagor in ne ceste! Enako je z ostalo »sodrgo«, ki se lačna in brez vere potika po svetu. Dušni blagor...
Pa je prišel nekoč neki potnik čez mejo, seveda v avtomobilu. Takoj za
mejo je ustavil svoj voz in vprašal pregledujoče obmejne organe:	Was, habt
ihr' keine besseren StraBen? Gospodje so bili užaljeni it# srdito bliskali iznad temnih brk. Eden med njimi pa je že hodil po svetu in je vdano vzdihnil: Nixlioma! Tujec se je zarežal in z avtomobilom odskakljal po cesti.
Tujec, radoveden kakor vsak tujec, je vsakokrat, ko so mu ljudje pomagali porivati avto iz blata in iz drugih nezgod, vpraševal to in ono. Ljudje so se spogledovali, si veselo mežikali, češ, gospod je malo »prifr« ter odgovarjali: Nixhoma. Gospod se ni več režal, ampak je misli! in računal. To ljudstvo je bedno in nevedno, —« trgovcu zlata riba! Ja was habt ihr iibcrhaupt? — Tedaj je zaklicala neka ženica: Grund, šolo, vse ste n>am vzeli, pa vam še ni dovolj!? Vpraša, kaj imamo, da bi nam še to vzel! Cesto ti damo, žri jo, zarij se vanjo do svojega trdega »kroglca«! — Gospod je ni razumel in možje so zavpili nad njo: Molči baba! Ne kaži tujcu svoje golote! In potem so govorili vsi vprek in kazali na zemljo, na hiše, na vodo, češ, to je naše bilo in kazali so na nebo
ter vzklikali, da je nebo z njimi. Gospod jih še vedno ni . razumel, pa je dal prvemu fantiču novčič ter vprašal: Was habt ihr? Fant hodi v lsemško šolo in je ponosno odgovoril: Nixhoma!
Nixhoma! Nixhoma! Nixhoma! ga je spremljalo po vsej deželi, koder ga je vodila cesta. Gospod je bil agent neke tovarne za gumijaste izdelke in vsak dan je gledal na kolesa, če so plašči še celi. Vso prevoženo pot si je pustil potrditi od oblasti in na povratku čez mejo si je nabavil še potrdilo, da so gumijasti plašči njegovih koles še celi. To je javil svojemu šefu in šef je rekel, da je to za firmo dobra reklama. Samo ime? Ime za znamko gumijastih izdelkov mora biti novo! Agent, ki mu je v ušesih še vse brnelo od potovanja, je kakor v odmevu zinil: Nixhoma! »Nfochoma! plašč za avtomobilska kolesa je cenen ter trpežen in premaga tudi najslabše ceste na svetu! »Nixhoma« izdelki so iz močne gume, se dajo tlačiti, vleči in vsestransko uporabiti! Kupujte »Nixhoma«!
Petja.
telovadci
BR. LEON ŠTUKELJ,
član Sokola Maribor matica, ki si je na berlinski olimpijadi priboril srebrno ko-* lajno
Avstrijo s 5:4, Švedska pa Anglijo s 4:2. Nogometno tekmovanje se je nadaljevalo s tekmo Norveška ; Poljska in je pred 85.000 gledalci zmagala Norveška v razmerju 3:2 ter si.tako priborila bronasto kolajno. Odločitev za prvo in drugo mesto bo med Nemčijo in Avstrijo. V vesla škem tekmovanju so dosegli naši veslači velik uspeh v dvojki s krmarjem, kjer so se plasirali v finale, dočim so povsod drugod izpadli.
Vrsta Sokolov na olimpiadi. Od leve
Pristov, Gregorka, Vadnav, Primožič, Grilcc, Forte,
iz Gornje Radgone ob 15.30 in prihaja v valci so Jana odpremili v mariborsko Radgono ob 15.35. Odhodni podatki za. bolnišnico.
vmesne postaje so razvidni s, stenskih J Kakšno vreme se nam obeta. V smislu
voznih redov na postajah.
Udeležencem skupščine CMD. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino tja in nazaj vsem udeležencem glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo letos 8. septembra v Mariboru. Udeleženci kupijo pri odhodu cel vozni listek in železniško izkaznico. Listek velja s potrdilom o navzočnosti na skupščini, za brezplačni povratek. Popust velja od 5. do 10. septembra. Mariborčan Lešnik, ki se udeležuje nacionalnega šahovskega turnirja v Zemunu se prav dobro drži. Stanje po 9. kolu je v I. skupini, kjer naš zastopnik tekmuje, naslednje: Matvejev 6 (1), Filipčič 6, Bajer 5 in pol (1), Lešnik 4 in pol (l). V II. skupini, kjer tekmuje drugi slovenski udeleženec Preinfalk, pa vodi Poljakov z 0, dočim imata Prenfalk in Kindij po 7 (1) točke.
Kredit za popravilo vojaških poslopij. Kakor poročajo iz Beograda ;e minister vojne in mornarice odobril zadevni kredit za
poslopij v Mariboru.
Poškodbam je podlegla 60 letna posestnica Jožefa Očkerlova, ki jo je, kakor smo poročali, ob križišču ceste proti Sv. Lenartu v Slov. goricah povozil neki avto.
Izropani sreski sodnik. Včeraj zvečer okoli 20. ure se je vtihotapil v stanovanje sreskega sodnika g. dr. Mirka Kejžarja v Vrtni ulici št. 23 skozi okno doslej še neznani tat. S ponarejenim ključem je tat odprl zaklenjeno spalnico ter iz omare odnesel 4 obleke, 2 para čevljev, razne toaletne predmete, perilo ter aktovko v skupni vrednosti okoli 6000 dinarjev. Za drznim vlomilcem sedaj poizveduje policija.
Pri delu se je ponesrečil 28 letni delavec Avgust Jan, uslužben v tovarni Hutter in drug v Melju. Zaposlen je bil z nekaterimi drugimi delavci pri dviganju nekega 1000 kg težkega zaboja. Delavci pa so prezgodaj izpustili in težak zaboj je treščil Janu na levo nogo ter mu jo strl pod kolenom. Poklicani reše-
dunajske vremenske napovedi bo danes v južnih Alpah po večini jasno in toplo.
Naplavljeno samomorilčevo truplo. Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je Drava naplavila truplo tkalca Franca Kranerja, ki se je bil pognal dne 7. tm. s dravske brvi, ki veže koroško predmestje in Studence, v Dravo.
Racija . . . Mariborska policija je danes ponoči izvršila obširno racijo, pri kateri ji je padlo v roke nekaj dolgo iska riih tatov. Aretirali pa so tudi 16 nočnih krilatk, ki so jih spravili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer jih bodo zdravniško preiskali.	■
Dvokolo je izginilo poštnemu zvanič-nifcu Antonu Erzenšku iz veže poštnega poslopja na Slomškovem trgu. Kolo je znamke »Puch« z evidenčno številko 52381, vredno 1500 dinarjev.
Na številna vprašanja sporoča Putnik j Maribor, da se vršijo v prihodnjem času sledeči sejmi: Liberec 16.—23. avg., ....... Leipzig 30. avgusta do 3. septembra,
popravila vojaških garnizijskih Bratislava 30. avgusta do 6. septembra,
Ljubljana 1.—13. septembra, Praha 4.— 13. septembra, Lwow 5.—15. septembra Wien 6.—13; septembra, Graz 12.—20. septembra, Zagreb 3,—12. oktobra. Vse nadaljne informacije, nabava sejmskih legitimacij, voznih kart in valut po naj-kulantnejših tečajih pri Putndku, telefon 21-22.
Oiimpiada v znamenju vodnega športa
Včerajšnji dan berlinske olimpiade je bil pravzaprav v znamenju vodnega športa. Vršili so se številni predteki ter Vaterpolske tekme, Zaključeni so bili tudi skoki dam s stolpa. Zmagala je Hill (USA) 33.93 točk, 2. Dunn (USA) 33.63, 3. Kobler (Nemčija), 4. Osa\va (Japonska), 5. Gilisen (USA). V tekmovanju 100 m hrbtno (dame) si ie priborila zlato kolajno Senff (Hol), v časir 1:18.3, 2. Mar-tenbesch (Hol) 1:19.2, 3. Bridves (USA) 1:19.4. 4. Mortridge (USA), 5. Brunstrom (Dan,), 6. Frampton (An.). V waterpolu je Francija porazila Švedsko 2:1. Holandska
Okrožni odbor LNP, Maribor, službeno. V nedeljo 16. t. m. ob 17. uri bo na igrišču ob magdalenskeni parku prijateljska tekma SK Drava (Ptuj):SK Slavija (Pobrežje). Službujoči odbornik g. Mozetič. Tajnik.
ISSK Maribor in SK Rapid v Celju. Jutri v soboto btj ISSK Maribor odigral v Celju prijateljsko tekmo proti Atletikom, v nedeljo pa SK Rapid proti SK Celju.
Gostovanje SK Drave v Mariboru. V nedeljo 16. tm. bo po daljšem presledku gostovala v Mariboru enajstorica SK Drave iz Ptuja, ki odigra proti pobreški »Slaviji« ob 17. uri na igrišču bivše SK Svobode prijateljsko nogometno tekmo. Ptujčani bodo nastopili v najmočnejši postavi, tako da obeta nedeljska tekma biti zanimiva. Tudi predtekma bo prav zanimiva. Srečala se bosta namreč old boys moštvi SK Rapida in SK Slavije. Ta tekma se bo pričela ob 15. uri.
%sia Sokolic na olimpiadi. Od leve proti desni: vodnica Šepa, tekmovalke ' <*£v$&e*ia, Busfcškova, Rupnikova, Kerž anova, Verščeva, Radivojevičeva, Hribarjeva, Rajkov ičeva in Gorupenkova
Sokol Maribor II. Pobrežje se iskreno
zahvaljuje vsem cenj. darovalcem krasnih dobitkov in vsem obiskovalcem tombole, ki so pripomogli, da je ista prav dobro uspela. Še enkrat vsem, iskrena hvala!
Knjigovodje! Učilišče v Mariboru išče dobrega učitelja za knjigovodstvo, (prak tika). Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo lista.
Prepise s pisalnim strojem, diktate, prevajanje in razmnoževanja izvršuje hitro in poceni trgovska šola Legat, Maribor, Vrazova ulica 4.
Enoletni trgovski tečaj Kovač, Maribor. Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Nizka šolnina. Uspešno posredovanje služb.
Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite v Gregorčičevi ulici 26, pritličje.
Ant. Rud. Legaiov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure predpoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Šolski program se dobi brezplačno. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek dne 9. septembra.
»Za vsak dan«, univerzalni informativni priročnik za ženski svet, se bo imenovala knjiga, katero pripravlja naša domača Tiskovna založba v Mariboru. Naša domača založba je že vsem dobro znana po,izdaji velikega adresarja za me s/to Maribor, Celje, Ptuj ter občin bivše mariborske oblasti. Knjiga te vrste je v inozemstvu zelo razširjena, pri nas pa do sedaj še ne obstoja, čeravno je za našo ženo tako zelo potrebna in bo prva te vnste v naši državi.
Sprememba voznega reda na progi Murska Sobota - Ormož in Ljutomer -Gornja Radgona - Radgona. Od 17. tm. bo odhajal popoldanski potniški vlak iz fljjhnske Sobote ob 13.43 in prihajal v Ifluiomer ob 14.21, iz Ljutomera ob 14.35 v Ormož ob 15.32. Opoldanski mešani vMak bo odpeljal iz Radgone ob 12.01 v (Sor. Radgono ob 12.07, iz Gor. Radgone djb 12.37 in v Ljutomer ob 13.50. Popoldanski potniški vlak odhaja iz Ljutomera oi> 14.30 v Gornjo Radgono-ob 15.19,
»ras
sHujske uovue
Svinjski sejem v Ptuju. Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 12. t. m., je bil glede dogona dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 152 velikih svinj in 109 prascev, skupaj 261 ščetinarjev. Od teh so prodali 73 komandov. Cene svinjam so od zadnjega sejma zopet poskočile in so bile naslednje: pršutarji 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50—7.25 Din, plemene 5—5.50 Diru za kg žive teže; prasce stare od 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti po 60 do 135 Din eno. So to cene posebno pa pri mastnih svinjah, ki še letos niso dosegle take višine.
Šport. SK Drava v Ptuju priredi na
dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja dne 6. septembra, 1936 skupno z motoklubom »Pohorje« v Mariboru, motociklistično dirko na progi Sv. Urban - Ptuj. Proga je dolga 6 km s ciljem na Ljutomerski cesti v Ptuju (gostilna Žilavec). Prijave sprejema tajnik SK Drava g. Spat do 3. septembra, t. 1. Prijavnina znaša 15 Din. Za prvenstvene vožnje lepa darila.
K»no. V soboto 15. t. m. ob 18.30 in 20.30 ter v nedeljo 16. ob isti uri se pred vaja film »Črne rože«. V glavni vlogi Lilijan Harvey.
OPREMLJENO SOBO
oddam. Tattenbachova 20-1. 3421
Veliko, prazno, solnčno SOBO
s posebnim vhodom oddam boljši gospodični. Maistrova 17-11. vrata 12,-	»422
Reda vajeni osebi oddam opremljen, čist KABINET poseben vliod. Magdalenska 42.	3432
M storasKo lf!
Mali oglasi
Razno
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nar sproti tvrdke V. Weixl. 9-t
ENOLETNI TRGOVSKI
TEČAJ KOVAČ
Maribor, Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisar niško službo. Preskrba službe zastonj.	3f>22
JOS. TICHY IN DRUO
Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon-kurečnih cenah
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. — Cene srno za 20% znižali. — Sa.nopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul_ 44.___________________2569
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«.
Maribor, Zrinjskega trg 1, daje solidno trgovsko izobraz bo. Nizka šolnina! Vpisovanje dnevno od 10.—11. ure. Zahtevajte prospekt! 3212
GRAFOLOG. HIROSOF N. SADLUCKI V MARIBORU
s.prejema dnevno:	9.—12.,
14.—19. Ostane še v Mariboru do 23. avgusta. Naslov: Maribor, hotel »Zamorc«. so-ba 36.___________________3809
ČITAJTE!
Vaša usnjena suknja bo kakor nova, ako jo date v barvanje I. Mariborski Brzopodplati, Ruška 4.	5409
HRANILNE KNJIŽICE
se sprejmejo za blago. — Trgovski dom.	3419
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, kopiranje načrtov, prevode. Kovač. Gosposka 46.	3420
DENTIST-ZOBAR
Heric Ludvik izvršuje po naj-nižjih cenah dentistično prakso za zobozdravništvo in zobotehniko v Studencih, Ci-ril-Metodova 17. nasproti po-šte.___________________ .3424
V soboto in nedeljo KONCERT v gostilni Antona Šoberja v Košakih.	3422
V prijazni gostilni MERDAUS Koroška cesta. Kamnica, se točijo dobra, naravna vina po Din 8,— in 10.—, dokler zalog^______________________5434
BRZOJAvi
Pojedina svežih morskih rib: škombri, barboni, oblice girice. iglice, sanpiero, bubri, kalamari, škarpeni in brodeto s polento ter pristna dalmatinska in štajerska vina. Gostilna Vicel, Rotovški trg S. 343S
KONCERT
v soboto in nedeljo v gostilni Tomše v Studencih. 3447
Posest
Enodružinske okoliške liiše, vrt od Din 10.000.—: SADONOSNA vinogradna posestva od Din 30.000; Vile. obrestonosne hiše od 60.0000 Din naprej. Gostilne. trgovine prodaja Po-sredovanica Maribor, Slovenska ulica 26.	3402
Prodam krasno arondirano, dobičkanosno
POSESTVO v Rošpohu. Ponudbe ua upra-vo lista pod »Posestvo«. 3406
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, velik vrt 11.100. Lepa novozgradba z gostilno. trafiko, trgovino, prometna točka 150.000. Posestvo, 14 oralov, od tega 2 orala vinograda, blizu mesta, 60.000. Parcele od Din 3,— naprej. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	3414
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam takoj ali s 1. septembrom boljšemu gospodu ali gospodični. Vprašati v Dr. Fran Rosinovi ul. 23.	3440
UGODNA PRILIKA.
Na prodaj hiša z velikim vrtom. Magdaiensko predmestje. Iz naklonjenosti vprašati Radvanjska 24. Vra,)l. 34.?0
HIŠICO
ter krasno parcelo tik kolodvora prodam za 27.000 Din. Šarier, Limbuš pri Mariboru. 3437
PRODAM HIŠO
ugodno, tudi nekai na obroke. Gornje Radvanje 77, Trbos. 3444
Prodam
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. septembrom boljšemu gospodu. Radvanjska c. 19-1.	3445
Stanovanje
Čisto
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam mirni stranki. Delavska 53.	3983
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in lirano po nizki ceni. Židovska ul. 14, 1. nadstr.. vrata št. 8.   3411	_______
Oddani lepo tri- in štirisobno STANOVANJE
v centru poceni. Knjigama Scheidbach. Gosposka ul. 28. 3415
OTOMANE
po ugodnih cenah na prodaj. Hotel »Orel«.	3403
Prodam skoraj
NOVO SPALNICO
in kuhinjo. Aeksandrova cista 34. I. nadstr., Maribor.
   3408	________
SUHO ŽAGOVINO
dostavlja poceni Ruppricli, Bresternica.____________3418
Prodam kompletno
OTROŠKO POSTELJO.
Cankarjeva 5, Pobrežje. 3436 I
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Vrbanova ul. 28. priti, desno. 	_	3417
SOLIDNA GOSPODIČNA
dobi stanovanje pri samostojni gospe. Naslov v upravi lista.	3423
Kupim
VLOŽNO KNJIŽICO
mariborske mestne hranilnice kupim pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Vložna knjižica«,	3404
Sobo odda
Lepo
OPREMLJENO SOBO
oddam. Tattenbachova ul. 19, I. nadstr.. vrata 5.	3985
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Koroška c. 41.	3993
Gospodu ali gospodični oddam SOBICO z vso oskrbo. Cena zelo nizka. Vprašati pri Bratušu, Petna vska cesta 29.	3)94
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Cvetlična ul. 35. vrata 6, Maribor. _______________
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na hrano in stanovanje. Židovska 14-11, vrata 10.__________________  3433
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, pri cerkvi, Studenci, Slomškova ul. 5, oddam. ______________ 3439
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Streliška c. 1. 3146
Sobo iiie
IŠČEM LEPO SOBO
za dijaka Trgovske akademije s lirano in uporabo jjlaso-virja. Ponudbe na naslov: S. Gajšek. Slovenjgradec. 3401
Lokal
LOKAL
za mizarsko obrt iščem v najem. Obenem sprejmem pomočnika kot družabnika. Naslov v upravi »Večernika*. 3893
Službo išče
FRIZERKA
vešča vodne, železne, lrajne ondulacije, manikiranja ter rezanja dečje frizure išče službe. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Večernika«.___________3999
MESTO HIŠNIKA
iščem s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3431
Službo dobi
PRIDNO DEKLE,
zmožno samostojnega vzgajanja dveh slovenskih otrok in malo kuhe iščem. Prednost iz koroških krajev. Služba dobra. Medved, Varaždin, poštni predal 30.	3400
MODISTINJO
samostojno, spretno, z dobrim okusom, sprejmem. Pismene ponudbe pod šifro »Dobro pla čam« na upravo.	3405
MLAJŠO POSTREŽNICO
sprejmem, poldnevna hrana. Smetanova. Naslov v upravi »Večernika«.	3407
MLAD AKADEMIK
(z realno gimnazijo) dobi mesto inštruktorja v boljši hiši. Potrebno je perfektno znanje nemškega jezika. Pismene ponudbe pod »Realna gimnazija« na upravo lista. 3435
Znania želi
ŽELIM ZNANJA
s pošteno gospodično, starost od 18—25 let. priložiti sliko. Ponudbe pod šifro »Diskreten« na upravo »VečerniKa«.   3980  ____________________
40LETNI TRGOVEC
in posestnik, srednje, močne postave, želi tajno ali ženid-beno poznanstvo z neodvisno premožno damo močnejše postave. Prijazne resne ponudbe pod »Tiha sreča« na upravo lista.	>>998
Najnovejša jubilejna dvokolesa, otroški, športni in luksuzni vozički v najfinejši izdelavi, igračni vozički, triciklji. skire, holanderji, gugalnice, velika izbira šivalnih strojev, motorjev in delov. NAJNIŽ JE CENE. Ceniki franko. .TRIBUNA" K BATJEL, podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26.	3525
laHa Hali pinta
Beograd, Surdulička u§. 3
Telefon 25739
Kupujte ploščate gorilnike in obroče za petrolejke domačega proizvoda, prvovrstne kakovosti po nižje navedenih, izjemnih cenah: ve 1 i ko st 3	5	8	11
ploščati gorilniki Din 125.-,	130.-,	165 —,	245.- za	100 kom.
obroči za petrolejke: Din 25.-,	28.-,	28.-,	40.- za	100 koui,
Na gornje cene dovoljujemo po velikosti naročila odgovarjajoč popust. Dobavljamo vsako količino. Zahtevajte vzorce in specijalne ponudbe!
Višek ulitka
J
nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojno poševni brivni aparat ■
>f
ROT. PEN D.
s poševnimi grabljicami. Uporabljiv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »F a* san« aparatom so »Fasan« rje proste britvice. Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! --Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F. Tomažič, Maribor, Slovenska ulica 5
SOBA
velika, sončna, lepo opremljena, se odda gospodu, —j Strossmajerjeva ul. 28. II. nadstr., stan, št. 9.	3410
ODDAM SOBO
prazno ali opremljeno v centru eni ali dvema osebama. Vprašati Slovenska ulica 24, Horvat.	3412
..BLAUPUNKT RADIO
*•
najbolje od najboljšega!
Predno si nabavite nov aparat obiščite nas in si oglejte neobvezno našo zalogo. Brezkonkurenčne cene. Ugodni plačilni pogoji. Prevzamem popravila radio aparatov po nizkih cenah	3981
RADIO GODEC, MARIBOR, Kralja Petra trg 6
(Palača Pokojninskega zavoda)
A. K.;
Žrtev zveste liubezni
Zgodovinski rommn
Španec jasno opazi, da ga dekle zaničuje, da ga hoče žaliti; zato mn začnejo prsa močneje plati, v obrazu mu zagori divji gnev.
Tega ne opazi, ali pa noče opaziti grofica, ne uide pa to njeni pošteni sobarici.
»Gospodična,« šepne mladi gospodarici, »užalili ste ga, v prsih mu besni gnev in ljubosumnost.«
»Ej, to sem hotela in želela, nalašč sem tako napravila; ali nisi slišala, Teresitta, kako je govoril o njem, kako ga je obrekoval?«
V Segoviji je bila gostilna, kakršne so vse španske gostilne; smrljiva, tesna in umazana.
Ko leže grofica v sobi k počitku, pošlje sobarico po nekem poslu h gospodaiju. Nekaj trenotkov za tem zaškripajo vrata, dekle silno zakriči — strašni Španec stooi ored njo.
38
»Donna,« reče, »samo besedo.«
Nesrečnica hoče klicati na pomoč.
»Za Boga, gospodična, prosim vas, molčite; rekel sem vam, da vam povem samo besedo, moram jo povedati.«
S svojim mrkim, zlobnim pogledom jo prisili, da brez moči vsa drhteča obsedi na stolu, on pa prekriža roki na prsih in jo gleda:
»Gospodična, ali ljubite Francoza?«
»Don!«
»Odgovarjajte mi kakor duhovniku pri sveti spovedi: ali ga ljubite ali ne?«
»Kakšno pravico imate, gospod, da me izprašujete o tem?« odgovori grofic^, ki se je nekoliko otresla mučne zadrege.
»če imam pravico? Pa še kakšno! Ljubim vas!«
»Vi, mene?«
»Da, ljubim vas, moja morate biti.«
»Jaz, pa vaša!« -— se porogljivo na-
smehne dekle; ves mendoški ponos, vsa kri ji zalije lepo lice.
»Jaz da moram biti vaša? Ali me poznate, gospod?«
»Kaj mi je do tega; če ste tudi najne-znatnejša ženska na svetu, kakšna Gitan-na ali Zingara, vas bom ljubil.«
Ponosno dvigne de vojka glavo:
»Gospod, ali ste že slišali o rodu Men-doza di Mirabella?«
»Mnogo,« — odgovori drznež, malo začuden nad vprašanjem. »Don Juan je hi-dalg ptemenite krvi; hotel je služiti dobri stvari, gotovo ji še sedaj služi; a njegova hči...«
»Jaz sem njegova hči.«
»Vi, donna?«
»Da...«
Špančevo oko sije in plamti, uprto v zardelo devojkino lice; v tem očesu je nekaj strašnega, nekaj divjega, kakor satansko roganje pogubljene duše.
»Vi ste torej zaročenka franooskega generala Lewinskega?«
»Uganili ste.«
»Gotovo zapuščate radi tega očetovo hišo.?.«
»Gospod, pustite to izpraševanje.«
»Nikakor! Hočem, moram vse vedeti; veste li, donna, kdo sem?«
S prezimim molčanjem odbije grofica vprašanje.
»Tisti prokleti Francoz, naš sopotnik v vozu, vam je pripovedoval o nedavni bitki v quaderamskih gorah; tam sem bil, bil sem, in zakaj bi tajil, jaz sem eden izmed premaganih vodij.«
»Vi, pa kako si drznete biti tu?«
»Zakaj ne? Ali veste, zakaj sem tu in zakaj hočem v Madrid? Prisegel sem pri kosteh svetega Jakoba, da bom zasadil svoje bodalo v njegove prsi, v prsi našega zmagovalca, nasilnika, da bom svojo roko oškropil s krvjo našega najhujšega sovražnika, tistega, ki je Španiji za dolgo, morda za vedno z novo zmago ugrabil mir in življenje. Pomočil bom bodalo v kri vašega ljubimca, zaročenca, bodočega ’ moža.«
Drhte je to govoril, mahal s srebrnim bodalom, ki ga je potegnil iz neder in ss smejal hripavo, prezirljivo. Za tem mu šine nova misel v glavo:
(Dalje sledi.)
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
v laitni novi palaii na oglu Gosposke - Slovenske ulite
Centrala: MARIBOR
Najbolj varna naloma denarja, ker jamii za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem m * vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvršuje vse y denarno sUpko spadajoče poste točno in ku la n tno
Sn r p S p rr» 9 vloge m knjižice na tekoii račun H 1 c i c !».q po najugodnejšem obrestovanju
Podružnica: CELJE
nasproti poste, pr Južnoštajerska hranilnica
V v w	\/	\/	\
\y-\* w w /v /v >»\ /v /\ /v
O
o
Stran 6.
KIS ZA VLAGANJE	ŠPIRIT ZA VLAGANJE
UUImZS-UI	lakot ?4tU(U/et,tetuU ul. 9	Id**	25-»
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7.
2366
KAKO DOLGO?
to sicer ni postranska stvar!
Glavno je prvo
NIVEA
Opravilna številka IX I 2007/36-9
Dražbeni oklic
Dne 12. oktobra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba polovice nepremičnin.
Zemljiška knjiga Ješenca vi. št. 107, 254
Cenilna vrednost: Din 12.620-50
Vrednost pritiklin: Din 192-50, že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča
Najmanjši ponudek: Din 8.413-66
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
3987	dne	16.	julija	1936.
Opravilna številka IX I 463/36-36
Dražbeni oklic
Dne 14. oktobra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 255
Cenilna vrednost: Din 312.331*—
Vrednost pritiklin: Din 3.350/— že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča
Najmanjši ponudek: I. Din 132-929-—,	II. Din 18.76325,
III. Din 3.220-—.	IV. Din 8.932-—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, ,e oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru,	odd. IX.,
aoss	dne 24. julija 1936.
Izdaja konzorcij »J-utra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
D
Opravilna številka IX I 980/36-9
a
ni
klic
Dne 19. oktobra 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Grušena vi. št. 11, 12 Cenilna vrednost: Din 23.083-10 in Din 5.972*80 Vrednost pritiklin: Din 190-— že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča
Najmanjši ponudek: Din 19.37P— za oba vložka Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ner moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sedišče v Mariboru, odd. IX,,
3986	dne	27.	julija	1936.
Opravilna številka IX I 1512/36-10
ražbeni oklic
Dne 12. oktobra 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gradiška vi. št. 111 Cenilna vrednost: Din 189.106-50
Vrednost pritiklin: Din 480-— že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: Din 126.071 •—
Pravice, katere bi ne prepuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX
dne 12. julija 1936.
Kupujte svoje po> trebščine pri naših inserentih i
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad TO milijonov Din
#
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
NIVEA da Vaši koži lep rjav ten in učinkuje prijetno in osvežujoče v vročih poletnih dneh če se počutite upehanega in trudnega
JUGOSLAV. P. BEIERSDORF & Co.
«3113	d.	s.	o.	j.,	Maribor