Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino ▼red in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ L—
Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni ■v. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi doM
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h«
Rokopisi se ne trajajo, neplačani listi se ne eprejemsyo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat^ po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemno do srede opoludne.
Stev. 47.
V Mariboru, dne 21. novembra 1901.
Tečaj XXXV.
Zadnje kmetske pravice v nevarnosti.
V političnih krogih se trdovratno vzdržuje govorica, da bo dobil kmetskim pravicam smrtnonevarni predlog fctallnerjev o okrajnih zastopih, ki ga je sprejel naš nemški deželni zbor, najvišje potrjenje. Vlada bo baje priporočila predlog v potrjenje, da si s tem zagotovi naklonjenost in glasove nemških na-cionalcev, katere vodi nemško-štajerski poslanec dr. Deršata. Torej iz političnih razlogov in ne iz ozira na blagor ljudstva bo Stall-nerjev predlog postal pravomočna postava.
Kaj namerava Stalinerjev predlog o okrajnih zastopih? Po njem se bo postavno določilo, da se tudi hišnorazredni davek upošteva pri določitvi, v kateri skupini se kdo udeležuje volitev v okrajne zastope. Vo-lilci v okrajne zastope so namreč razdeljeni v štiri skupine, katerih vsaka voli eno četr-tinko zastopnikov. V prvi skupini volijo veleposestniki, ki plačujejo na leto vsaj 60 gld. davka; v drugi skupini volijo tovarnarji, veliki trgovci in sploh taki podjetniki, ki plačajo vsaj 60 gld. direktnega davka od svojega podjetja; v tretji skupini volijo mesta in trgi; v četrti pa kmetske občine.
Stalinerjev predlog meri naravnost na to, da se vzame kmetom vsaka moč v okrajnih zastopih. Ako se namreč hišnorazredni davek prišteje k zemljiškemu davku, potem bode ogromno število tržanov in meščanov smelo voliti tudi v skupini veleposestnikov. V tej skupini so dosedaj še mnogokje imeli kmetje večino, ako pa Stali-
nerjev predlog postane postava, je ne bodo nikjer in nikdar več imeli. Potem bodo kmetje imeli samo eno četrtinko zastopnikov v okrajnih zastopih, namreč iz skupine kmetskih občin, tri četrtinke pa tržani in meščani. V okrajnih zastopih bodo torej odločevali le meščani in tržani.
Stalinerjev predlog hoče torej vzeti kmetom vse pravice, ki so jih sedaj imeli v okrajnih zastopih. Ta hoče na večne čase spraviti naše kmete pod nadvlado meščanov in tržanov. Naši kmetje bodo postali v okrajnih zastopih sužnji meščanov in tržanov. Ne bodo si mogli pomagati, ker ne bodo imeli nikdar več večine. Če jih bodo meščani in tržani tepli z bičem, poljubljati še bodo morali pokorno ta bič. Godilo se jim bo kakor za grajščinskih dob, ko so se morali dati od valpetov krvavo bičati, zraven pa molčati.
Okrajni šolski svet se sestavlja iz okrajnega zastopa. Po Stallnerjevem predlogu bodo imeli v okrajnih šolsk h - L večino tržani in meščani. Ti bodo zapovedovali kmetom, naj zidajo šole, kmetje bodo morali ubogati in plačevati. Ti bodo nastavljali kmetom učitelje po svoji volji, kmetje bodo morali molčati in plačevati.
Sploh lepi časi se obetajo, ko pridejo kmetje potom okrajnih zastopov pod je-robstvo meščanov in tržanov. Zastopniki iz trgov in mest bodo nadzorovali občinska gospodarstva na kmetih, dovoljevali bodo milostno visočino, v kateri smejo kmetske občine pobirati doklade, dovoljevali ali za-branjevali bodo nakup oziroma prodajo ob-
činskih posestev, dajali bodo kmetskim županom ukaze, nalagali jim globe, z eno besedo, kmet in njegova uprava stala bosta pod ved-nim nadzorstvom meščanov in tržanov.
Tako bodočnost nam obeta Stalinerjev predlog, ako postane postava. Toda sedaj še ni postal in kmetje še lahko ugovarjajo, da sploh kedaj postane. Svoje ugovore pa naj pošiljajo našim državnim poslancem, o katerih z vso gotovostjo pričakujemo, da bodo z vsemi močmi delovali na to, da Stalinerjev predlog nikdar ne postane postava. Ta predlog je skrajno krivičen kmetskim koristim, krivica pa ne sme postati postava!
Sleparija z našim vinom.
Letos je bila Spodnja Štajerska dokaj bogato blagoslovljena z vinom. Marsikateremu vinogradniku se je ob trgatvi zasmejalo srce od zadovoljnosti, češ, letos si bom nekoliko opomogel. Toda varal se je. Velika večina štajerskih vin še leži nedotaknjena po kleteh. Na«a vina se ne morejo prodati, in če se prodajo, morajo se daii malodane zastonj. Vkljub temu pa opazimo, da se po gostilnah na Štajerskem in sosednih deželah točijo naša spodnještajerska vina kar na škafe. Kakor žolne pijejo veseli pivci daleč okrog letošnjega Ljutomeržana,Jeruzalemčana,Fram-čana, Ritoznojčana, Zavrčana in druga dobra vina. V ljutomerskem, haloškem in slovenje-bistriškem okraju pa še se nahaja skoraj vse vino doma. Kako to?
Še več ko pri nas se je pridelalo letos vina v Italiji in Dalmaciji. V južnih krajih
Listek.
Nedolžno obsojen.
Resnična povest. — Spisal L. Heitzer.
(Dalje.)
«Gospodje porotniki, nikoli mi še ni služba branitelja v zavarovanje nedolžnosti toliko težkoče pripravljala, ko ravno v tem trenutku. V moji notranjosti živi gotovo prepričanje, da je ta gospod nedolžen na hudodelstvu, katerega ga dolžijo. Toda jaz ne morem te trditve dokazati, ker mi zatoženec, kakor tudi visokemu sodišču, ničesar o dogodku ne pove. Zato ne morem drugega, ko vam gospodje porotniki, klicati: Ta duhovnik je nedolžen, zato ker takega hudodelstva niti zmožen ni. Kdo in kaj pa je zatoženec? Katoliški duhovnik, čisto napolnjen z dolžnostmi svojega visokega poklica. Njega ne vleče ne čast, ne veljava na svetu. Njegova skrb, njegov trud je za uboge, bolnike, zapuščene , ki so bili izročeni oskrbovanju usmiljenih sester v bolnici. V tej hiši trpljenja hodil je vsak dan neutrudljivo od ene bolniške postelje do druge, ubožcem blagoslov in tolažbo deleč. Ali s tem se neutrudljivi duhovnik ni zadovoljil. Iskal je uboštva v najrevnejših kotičkih, v najvišjih poslopjih, in tamkaj
ni le v dušnih bridkostih, ampak tudi v telesnih zapuščenostih tolažbo in pomoč delil. Kar mu je preostajalo od slabih dohodkov, je nosil v stanovanja revčekov, da bi njih uboštvo pokrival. Zakaj niste takih oseb klicali za priče, ki bi o njegovi nesebičnosti govorili bolje kot jaz. In tak nesebičen človek se obdolžuje hudodelstva, ki se more razložiti le s sebičnostjo. Kakšne dokaze ste prinesli za njegovo krivdo. Najtehtnejšega pričevanja Patrika Bellinija ne preziram. Toda nikdo ni videl, da bi bil gospod Kamer tisto vsoto vzel. Le slutiti se more. Se li sme iz slutnje o dozdaj neomadeževanem možu, vestnem, nesebičnem duhovniku sodba izreči in ga za celo življenje nesrečnega storiti, ko samo navideznost obsojuje. Gospod sodnik je našel priznanje v molčečnosti. Jaz nisem katolik; toda vem, da katoliški duhovnik s sveto prisego tudi obljubi, da ne bo v nobenem oziru, tudi v nevarnosti življenje zgubiti, razodel, kar mu je bilo pri spovedi povedano. In kaj ko bi bil pokojnik zatožencu zgubljeno svoto izročil v katerikoli namen, katerega bi mu bil naznanil pod pečatom spovedne molčečnosti? Ne govori li vstrajno molčanje zatoženčevo za tako misel? Nočem se te točke bolj poprijeti; zakaj sami vidite, kako zatoženec braneč se roke proti meni steguje, kakor bi čutil že s temi besedami
oskrunjeno svetišče svoje vere. Tudi zaradi tega hočem stvar opustiti, ker bi na tak način padla senca na spomin moža, ki se je ločil iz sveta kot poštenjak. Tiste pa, ki so zatoženca obdolžili tatvine, rotim, naj nobenega pripomočka ne opustijo, da svoje-stransko v temo vržejo luč. Vas pa, gospodje porotniki, vprašam: Morete li črez moža, ki je dozdaj povsod kazal neomadeževan značaj, izgovoriti besedo «kriv» vsled same nevidez-nosti. Ne vprašujte v tem slučaju le razuma, vprašajte tudi srce, ono bo zatoženca oprostilo.
XIII.
V Patriku se je med zadnjim delom zagovarjanja pokazala znatna spremena. Slišal je iz besedij odvetnikovih sumničenje pokojnega očeta, kakor bi bil duhovniku v spovedi kaj priporočil, kar bi moglo biti v zvezi z izgubo denarja. Ta misel je pometla ves dvom o krivdi zatoženčevi. Oče je morebiti od sina zahteval vsoto denarja, da bi storjeno krivico po duhovniku popravil. Ne, nikoli. 2e je skočil kvišku, da bi to sumničenje zavrnil. Toda do tega ni prišel; kajti sodnik se je zopet vzdignil, da bi odgovoril zagovornikovemu govoru. Ta je namreč na porotnike vplival, in morebiti bi bila obsodba ugodna zatožencu, ako bi bil sodnik vprašal že zdaj po krivem
Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo!

stane obdelovanje vinogradov manj nego pri nas, vinogradi sami so tudi bolj rodovitni, zato so vina na jugu po ceni. S temi ce-nimi vini se preskrbijo nekateri vinski trgovci v obilici, jih zmešajo z naSimi ter jih prilagodijo našemu okusu. Na ta način prihajajo potem Ljutomeržani, ZavrČani itd. v naše gostilne. Naš vinogradnik pa ne more spraviti svojih vin v denar.
Vsled tega je nastalo med našimi vinogradniki zahtevanje, da se postavno zavaruje dobro ime naših spodnještajerskih vin. Poslanec Ž i č k a r je stvar zanesel že tudi pred državni zbor ter tamkaj s svojimi tovariši stavil dne 12. nov. sledeči za vinogradnike velevažen predlog:
Znano je in se je tudi na shodih vinogradnikov razpravljalo, da nepošteni vinski trgovci nakupijo izven domovine velikanske množine cenih vin, a jih potem pod imeni: Ljutomeržan, Turški vrh, Haložan i. t. d. prodajajo na Gorenje Štajersko, Koroško, Dunaj itd. S tem se dela domačim vinogradnikom nepreračunljiva škoda. Svojih pristnih vin ali ne morejo prodati ali pa le jako težko za pasje cene; zraven pa trpi tudi dobro ime pristnjh vin, in občinstvo se s tako sleparijo goljufa. Ce tukaj ne pride postava na pomoč, se bodo vinogradniki uničili, čeravno so si sedaj že mnogokje po trtni uši upostošene vinograde z velikanskimi žrtvami na novo nasadili. Vinogradniki nujno potrebujejo postavnega varstva nasproti tako nepoštenemu tekmovanju; postava o varstvu znamk se mora raztegniti tudi na vinske pridelke. Noben vinski trgovec, noben gostilničar ne sme imeti pravice, da bi prodajal vino, ki ga je kupil na Ogerskem ali kje drugod po sramotno nizki ceni, pod imeni: Ljutomeržan, Haložan, Pikerčan itd., ampak mora vino prodajati pod imenom kraja, kjer gaje kupil ali pa ga zaznamovati kot pomešano vino.
Zato stavijo poslanci naslednji predlog: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da kar najhitreje predloži zbornici poslancev postavo v varstvo domačih vin!"
Našim državnim poslancem, posebej g. Žičkarju, bodo štajerski vinogradniki gotovo hvaležni, da so to zadevo spravili tudi pred državni zbor. Naj gospodje poslanci sedaj tudi skrbijo, da se res kmalu izda postava v varstvo naših domačih vin!
Državni zbor.
Cesar o poslovnem redu.
Ker se zbornica peča vedno le z nujnimi predlogi, ki se še vedno vlagajo drug za drugim in mora zaostati debata o važnih gospodarskih zadevah, je segel presvitli cesar sam vmes, da se spremeni ta neprijetni položaj. Že mesec dnij je zbran državni zbor, a ni še prav nič sklenil, če vzamemo državno podporo, katera se je dovolila krajem, ki trpijo silo vsled toče in povodnji. Sprejel je cesar te dni državne poslance: Kajserja od nemške narodne stranke, Poljaka Gnie-
in nekrivem. Odgovor sodnikov se je glasil: «Gospod zagovornik je rabil jako kočljiv po-lnoček, da bi svojega varovanca očistil, ko je na spovedno molčečnost spominjal. Posredno je izrekel zoper mrtveca sum, katerega se ne more ubraniti, sum, za katerega nima dokaza. Da pa spomin pokojnega bankirja Bellinija častim, zapovem zatožencu, naj ponovi, kar je sinoma pokojnik povedal, ko je sobo zapustil.»
Vsi navzočniki so radovedno pogledali duhovnika. Ta je vstal in z zvonkim glasom brez strahu rekel: «Gospod Bellini mi je rekel, potem ko je bilo opravljeno sv. opravilo, naj bi sinoma priporočal kako ustanovo za sirote irskih izseljencev. Jaz sem to storil in sinoma svoje moči obljubil pri izvrševanju tega plemenitega dela.» — «Gospod zagovornik je povzročil, da pride to v javnost», nadaljeval je sodnik, «Bellinijeva želja je bila, naj bi se ime njegovo pri ustanovi ne imenovalo. Zdaj pa smo bili k temu prisiljeni, da bi spomin pokojnikov varovali suma. Vprašam torej zatoženca še enkrat: Ste imenovanih 20.000 dolarjev za sirotiščno ustanovo vzeli?» — «Ustanovo naj bi pokojnikova sinova v njegovem imenu začela!» «Ste v ta namen denar od umirajočega prejeli, ali iz pisalnice vzeli?»
«Ne», je bil odgovor duhovnikov. «Ste
woča in Rumuna Wassilko. Proti vsem trem poslancem je izrazil cesar željo po spremembi poslovnega reda. Iz besed cesarjevih se pa sklepa, da, če zbornica sama ne spremeni poslovnega reda, se utegne to zgoditi od zgoraj, ali se bo pa razpustil državni zbor. O tem zadnjem slučaju se je čitalo tudi v dunajskih časnikih. Z razpustom sedanjega državnega zbora in z novimi volitvami bo vlada pač malo pridobila, ker se bo vedno še našlo dovolj poslancev v novem državnem zboru, ki bodo, če se pridrži zdajšni poslovni red, lahko vlagali nujne predloge in s tem ovirali redno delovanje zbornice, kakor je »Slov. Gosp.« to zadnjič razložil.
Slovensko vseučilišče.
Med nujnimi, zares potrebnimi predlogi se nahaja razgovor o slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Ker se ne ve, kedaj bo še konec debate o redovnikih, je tudi težko določiti, kedaj se začne razgovor o tem najvišjem učnem zavodu za Slovence. Gotovo je, da bodo ta predlog podpirali Čehi in Rusini. O Poljakih se pa to še danes ne more trditi. Poljski klub se je o tej stvari posvetoval, toda ni sklenil ničesar.
Nova vseučilišča.
Ko so dobili Lahi nekako zagotovilo od vlade, da se ugodi njihovi zahtevi po vseučilišču, so takoj slovenski poslanci svojo že večkrat ponovljeno zahtevo zopet ponovili. Zglasili pa so se tudi Čehi, ki sicer že imajo svoje češko vseučilišče v Pragi ter zahtevali še jedno visoko šolo v Brnu: liberalni Nemci, ki imajo že zdaj več vseučilišč, kakor jih potrebujejo, zahtevajo še jedno vseučilišče v Salcburgu nasproti katoliškemu, ki se ima tamkaj ustanoviti; enako so 19. novembra vložili Rusini nujni predlog, naj se tudi ustanovi za-nje rusinsko vseučilišče. Torej se kar naenkrat zahteva ustanovitev štirih novih vseučilišč.
Proračunski odsek.
Odsek, ki se peča z državnim proračunom za 1. 1902, se izogiblje razprave o dis-pozicijskem zakladu, o katerem je »Slovenski Gospodar« pisal zadnjič. V razpravi ima sedaj zahteve trgovinskega ministerstva. Pri tej priložnosti je omenjal slovenski posl. Povše, da je italijanski minister v javni seji laškega parlamenta obljubil, da ostane pogodba med Avstrijo in Laško tudi v prihodnje ugodna za Lahe, da bodo mogli tako kakor zdaj svoje vino uvaževati v Avstrijo. Minister je molčal pri teh besedah. Neverjetno, da bi se drznila avstrijska vlada skleniti zdaj, ko je naš dr-
vsoto v dar dobili?» Zatoženec je sedel in molčal. «Morebiti kot odškodnino za ustanovno oskrbljen je?»
Zatoženec je zopet vstal: «Niti mi je kdo darilo ponujal, niti sem ga vzel.» «Iz katerega vzroka pa ste denar vzeli iz pisalnice?» povzel je besedo predsednik sodišča. «Gospod predsednik, jaz vam morem le odgovoriti : Jaz nisem tat. Če mi gospodje porotniki ne morejo verjeti, potem hočem njihovo obsodbo mirno sprejeti. Prosim, končajte to duševno mučenje!»
«Duševno mučenje? Vsekakor verujem, da se duševno mučite, ko čutite dušo težečo krivdo», reče predsednik hladno. «Zagovornik je malo več jasnosti spravil v zadevo. Vi ste prejeli ovih 20.000 dolarjev za ustanovo, a mislili, sinova ne vesta ničesar o vsoti v pi-salnici in bosta še večjo vsoto priložila. Zato ste denar obdržali in ga kmalu na potovanju v varnost spravili. Iz katerega drugega vzroka bi bili sicer v civilni obleki potovali? Priznajte vender kaj splošnega; svetujem vam, če si nočete vse postavne strogosti nakopati na glavo!»
Zatoženec je sedel in molčal; vedel je, nesreča je prišla črez njega in odvrniti je ni mogel. Porotniki so se odstranili, da se pomenijo; ko se vrnejo v sobano, naznanil je načelnik obsodbo: «Kriv velike tatvine
žavni zbor sklenil, da se ima prejšna visoka carina za italijanska vina zopet vpeljati, na škodo avstrijskim vinogradnikom tako škodljivo pogodbo.
Davek na železnične vožne karte.
Davčni odsek se je pečal s postavnim predlogom finančnega ministerstva, vsled katerega se obdačijo železnične vožne karte. Minister se zanaša na ta davek, ki bi mu nesel 11 milijonov kron, da zamore pokriti državni primanjklej, če cesar potrdi postave o odpravi državnih mitnic, da more zbolj-šati gmotni položaj diurnistov itd. Pri tej razpravi je izjavil vsled sklepa slovanskega centra, ud davčnega odseka g. Povše, da bi utegnil on glasovati za to postavo le takrat, če se obdačijo vožne karte prvega in drugega razreda, da se pa tretji razred oprosti tega davka. Po naših južnih deželah vozi južna železnica, ki ima že tako neprimerno visoke vozne tarife. Kmetski, delavski in obrtni stan, ki se vozi v tretjem razredu, bi bil prehudo prizadet vsled tega novega davka. — Izvolil se je pododsek, katerega ud je tudi gosp. Povše, ki ima dalje preštudirati to stvar.
§ 14.
Bralci »Slov. Gospodarja« se spominjajo na ta paragraf, s katerim si more vlada pomagati v nujni sili, če ni zbran državni zbor. Od leta 1897 sem je vlada s pomočjo tega paragrafa določala dohodke in stroške za državo, ko se ni hotel državni zbor pečati ob času obštrukcije s to najvažnejšo zadevo. Mnoge stranke državnega zbora so pa proti temu paragrafu. Izvolil se je odsek, ki se ima pečati s to zadevo. Ta je izvolil pododsek, ki je sklenil s 4 proti 2 glasoma, da se ima § 14 prečrtati. Recimo, da se ta paragraf res opusti in da državni zbor ne privoli pobiranje davkov, potem davkov tudi plačevati ne bo treba. Na Ogerskem se je to res pripetilo pred par leti. Vsled obštrukcije v tamošnjem državnem zboru se ni mogel ob pravem času skleniti državni zbor in vlada ni iztirjavala davkov.
Nnjni predlog za poplavljence v Savinjski dolini.
Savinja in njeni pritoki so napravili veliko škodo zadnje dni. Vsled tega sta poslanca Berks in Žičkar s tovariši vložila dne 19. novembra nujni predlog, v katerem se poživlja vlada, naj pride na pomoč siromakom, ki so trpeli hudo škodo.
Razprava o francozkih redovnikih.
Proti redovnikom, osobito proti jezuitom, pa tudi proti papežu in katoliški cerkvi
brez opravičujočih okolščin!» Predsednik je s hladno strogostjo obsodbo izgovoril: Deset let ječe in odvzema državljanskih častnih pravic za 5 let.
Zadnja beseda še ni odzvenela, ko se je začul od zatožbne klopi glasen vik — potem zamolkel padež: Nedolžnega obsojenca so odnesli iz sobane v njegovo celico.
XIV.
Dve leti sta pretekli po opisanih dogodkih. Paul Karner je sedel v ječi kot kaznjenec. Nikdo ni spoznal v njem duhovnika. V ničemur se ni ločil od drugih sojetnikov. V paznikovih očeh ni bil duhovnik nič več ko ena številka kakor drugi. Oblečen je bil v jetniško obleko in je moral vsak dan odločeno mu delo opraviti. Sv. maše še celo ob , nedeljah ni smel darovati; med sv. mašo je sedel med ostalimi jetniki, in nikdo ni vedel, kako ga je v takih trenutkih vleklo srce k oltarju, njega, duhovnika, ki je moral kazen trpeti, katere se ni krivega čutil. Dasi še ni imel štirideset let, je bila njegova glava že jako osivela. Kolikokrat ga je bolela glava od premišljevanja! Ali to ponižanje, zguba prostosti, težko delo in bridko pomanjkanje — vse to mu še ni delalo največ bridkosti j; kajti v ponižnosti in pomanjkanju je itak ; postal že podoben Gospodu in Zveličarju.
sploh, je v seji 19. novembra, ko se je znana razprava nadaljevala, strastno ropotal blizu 2 uri socijalni demokrat Schuhmeier. Govoril pa je k praznim klopem; še lastni somišljeniki ga niso marali poslušati. Enako nevarno je udrihal po katoliški cerkvi češki mokrač Klofač. Vsem predgovornikom je pa odgovarjal v imenu katoliških Cehov, S 1 o-vencev in Rusinov, ki so združeni v slovanskem centrumu, moravski poslanec, odvetnik dr. Hruban. Njegove možate besede so vzbudili največjo pozornost. Katoliški poslanci so mu živahno pritrjevali — liberalni glasno ugovarjali. Dokazal je, da vse zdajšnje gibanje proti francoskim redovnikom ni nič drugega, kakor: zatreti katoliško cerkvo in priklopiti Avstrijo Prusom. Zato je pa tudi brez števila poslancev po končanem govoru častitalo dr. Hrubanu, med njimi tudi krščanski socijalci. Za dr. Hrubanom je govoril proti redovnikom še dr. Gross, potem pa je poskušal nekako pomiriti razburjene duhove naučni minister dr. Hartel. Rekel je, da niso redovniki v tolikem številu naseljeni v Avstriji, da bi bila njihova posestva v nevarnosti. Brez števila govornikov je že vpisanih za in proti. Proti redovnikom bo govoril tudi dr. Tavčar.
V varstvo vinorejstva.
Več občin iz Haloz je poslalo poslancu Zičkarju peticijo na državni zbor, na kateri je podpisanih 50 vinogradnikov, da se varuje domače vinarstvo, ker sicer propadejo vinogradniki. Enaka prošnja se bo predložila tudi gosposki zbornici.
Politični ogled.
Naša rešitev. Ljubljanski list «Slovenec» je v jedni zadnjih številk razpravljal, kako ljuto se sedanje čase zaganjajo v južne Slovane Nemci, Italijani in Mažari. Na vsaki način nas hočejo pozobati. In potem se vpraša dalje: «Kaj moremo storiti proti temu? Edino, kar nam preostaja, je organizacija ljudstva. Na «razumništvo» se ne moremo zanašati, saj je poznamo. Hrvatje imajo vseučilišče, imajo akademijo, imajo galerije, imajo srednje šole, in kaj jim to
Kar ga je najbolj bolelo, je bila misel, da ne more pri nikomur najti tolažbe. Saj ni smel niti s spovednikom govoriti o svoji nesreči, ne da bi prelomil tisti pečat, katerega ne-omadeževano ohraniti je obljubil. O kolikrat se mu je bližal skušnjavec, ki je njegov ponos vzbujal proti globokemu poniževanju, njegov nagon za prostost proti izgubi prostosti, njegovo hrepenenje po tolažbi proti duševni osamelosti. Vso odločnost svoje močne narave, svojo od srčne udanosti oživljeno dušo je porabil v to, da bi prišel do zmage.
Mislite si človeka, ki je dozdaj z duševnimi močmi in srčno udanostjo deloval in v tem delu sladkega zadovoljstva iskal in ga našel, kako sedi samoten v celici in kako z rokami slamo veže in plete v preproge. Kolikrat mu je šepetal skušnjavec v teh samotnih urah v uho: «Vrži vendar ta jarem sramote raz sebe. Oprosti se obsodbe, ko tvoje od Boga ti izročene moči ginevajo, svet pa mož toliko potrebuje. Le jedna beseda, jedno ime zadostuje. S tem še ne izdaš spo-vednega zaupanja, kdo drugi te bo oprostil, mučenik duhovniških dolžnostij boš; celi svet bo gledal na te in tvoje ime občudovaje imenoval. Se ne pregrešiš na sebi samem in na službi, ki si se ji posvetil, ako se za celih deset let obsodiš k tej nedelavnosti. Pomisli, deset, deset dolgih let. Boš jih preživel? In ako tvoje zdravje premaga vse trpljenje in zopet prostost dosežeš, ne ostaneš potem izgnanec, hudodelnik, katerega celo službeni tovariši zaničujejo in katerega si ne bodo upali v svoje družbe sprejemati?»
(Dalje sledi.)
pomaga za politični boj ? Bolj so tlačeni, bolj so ponižani, kakor mi ubogi Slovenci, ki nimamo nič drugega, kakor kmete, delavce in kapelane. A ti naši ljudje se drže krepko in imajo zavednost in moštvo. To nas drži, in edino le v organizaciji priprostega naroda je naša rešitev. Jedro ljudstva moramo ohraniti krepko in zdravo, poučevati ga moramo, družiti v gospodarskih in političnih društvih, in neprestano poučevati. Potem lahko gre čez nas burja tujih navalov. Odbila nam bo veje, ki štrle visoko v zrak, a deblo naroda bo ostalo in poganjalo vedno nove, sveže mladike.»
Shod avstrijskih vinogradnikov se bo obhajal v Kremsu na Nižje Avstrijskem meseca septembra prihodnjega leta. Zraven bo tudi razstava vinogradniškega in kletar-skega orodja.
Sodba o naših sodiščih. «Spodnje-štajerski Slovenci ne morejo stopiti v sodno dvorano s pomirljivim čuvstvom popolnega zaupanja, temveč le s posebnim strahom in trepetom. Ker edno je gotovo. Četudi jim ni treba udajati se strahu glede stvarne razsodbe njihove zadeve, ali če so povabljeni le kakor priče in nimajo na izidu pravde nikakšnega zanimanja, vendar ne bodo zapustili sodne dvorane brez mnogih občutnih žal j en j, ki so jih pretrpeli na svojem narodnem čuvstvu, in ta žaljenja so jim bila prizadeta od državno nastavljenih uradnikov vedoma, da velikokrat z namenom, v vsakem slučaju pa z vednostjo justične uprave. Tu obstoja nakana v zaničevanju in zapostavljanju slovenskega jezika pri sodiščih na Spod. Štajerskem.» Tako je sodil o naših sodiščih poslanec Biankini dne 4. novembra v državni zbornici.
Postopanje davčnih oblasti. Občina Všehrom na Češkem je bila lani in letos po uimah hudo prizadeta. Čeprav so bili 1. 1900 vsi pridelki uničeni, vendar se je odpisalo vsega skupaj samo 200 K davka. Letos se je zopet cenilna komisija izrekla, da so uime vse pridelke uničile. Okrajno glavarstvo pa je v Všehrom naznanilo, da bo koncem novembra prišlo v Všehrom rubit zavoljo neplačanih davkov. Češki agrarni (poljedelski) poslanci so se vsled tega pritožili pri finančnem ministerstvu. Kako pa se postopa nasproti bogatinom, razjasnil je na jednem slučaju poslanec Daszynski v državni zbornici, ko je rekel: «Ali ne znate, da je sedanji deželni (gališki) maršal, voditelj gališkega deželnega zbora, poneverjevalec davkov ? Ali je tajnost, da je ta mož, ki ima en milijon čistih dohodkov, kot poneverjevalec davkov najprej priznal samo 90.000 gld. čistega dobička in še le pozneje na prigovarjanje grofa Korytovskega 200.000 gld. Torej je še vedno odtegnil 800000 gld. obdačenju. In ta mož, ta poneverjevalec je grof Andrej Potočki, sedaj voditelj častivrednega gališkega deželnega zbora.» _
Dopisi.
Iz Konjic. (Zborovanje »Katol. političnega društva«) Katol. politično društvo je zborovalo v nedeljo popoldne v Konjicah. V prav velikem številu so se zbrali udje, kar nam kaže, kako se naši kmetje zavedajo. Sploh z veseljem opazujemo, da se je že marsikateri konjiški okoličan vzdramil vsled obnašanja in postopanja konjiških nem-čurjev.
Točno ob 3. uri otvori prvomestnik zborovanje. S prijaznimi besedami pozdravi zborovalce in omeni imenitnost dneva, ker so ravno ta dan pred 12. leti prišli dr. M. Napotnik, preslavni konjiški rojak v Maribor kot knezoškof. Odpošlje se jim tudi udanostna izjava društva. Nadalje predlaga, da se čestita knezu Ernst Windisch Gratz o priliki zaroke njegovega prejasnega sina Otona z nad-vojvodinjo Elizabeto. Knez se je takoj brzojavno zahvalil. Slednjič zahvali se društvo | prestolonasledniku Fran Ferdinandu zavoljo protektorata katoliških šol.
Nato podeli besedo g. Bele-tu, potoval nemu učitelju iz Maribora. Ta znani strokovnjak poduči v dobro premišljenem govoru zborovalce, kako jim je ravnati z vinogradi sedaj, ko se tudi našim krajem bliža trtna uš in se je tu in tam že prikazala. Vsi so z vidnim zanimanjem sledili govoru.
Med tem govorom stopi v krasno okin-črno zborovalno dvorano č. g. drž. poslanec Zičkar, katerega so vsi s krepkimi živijo-klici pozdravili.
Po končanem "poduku g. Bele-ta dobi * naš velezaslužni poslanec V. kurije besedo. Ker je bilo že pozno, je v kratkih pa jedrnatih besedah razložil stanje slovenskih poslancev na Dunaju. Omenil, kaj so že storili in kaj še nameravajo storiti naši poslanci, ako jim bode pripuščalo surovo obnašanje Vsenemcev v državnem zboru. Zborov»lci so glasno pritrjevali besedam govornikovim in so se mu zahvalili za to trudapolno in dolgo pot.
Še drugi bi radi spregovorili, pa ni bilo časa zaradi pomanjkanja časa. Vsprejela se je le še resolucija zaradi vseučilišča v Ljubljani, ki se je poslala držav, zboru. Ponovila se zopetno prošnja za dvojezične poštne pečate. Ob polu 6. uri zvečer je prvomestnik z velikim navdušenjem sklenil zborovanje.
Celje. (Narodni trgovci). Žalostne razmere! Pod geslom «svoji k svojim» brali smo pred kratkim v «Domovini» pritožbo trgovcev, da se narodnjaki ne držijo tega gesla in ne zahajajo samo k njim kupovat svojih potrebščin.
Dolžnost vsakega Slovenca bi bila, se tega gesla držati, ker se na ta način gospodarsko razvijamo in jačimo, nasprotnika pa tudi nehote slabimo.
Ravno tako pa imajo tudi trgovci dolžnosti napram narodu. Naj bi nastavljali v svojih tvrdkah izključno slovensko osobje in bi tako dali Slovencem, s katerimi hočejo kupčevati, tudi zaslužka.
Sicer se držijo večjidel vsi trgovci tudi pri nastavljanju uslužbencev gesla «svoji k svojim», imamo pa eno tvrdko, v katerej so v tem obziru res žalostne razmere.
Koliko nad in upanja smo imeli, ko se je ta trgovina ustanovila. In sedaj? Vodja trgovine je pristen Nemec, njegov namestnik tudi, oba slovenskega popolnoma nevešča, par komijev nemčurjev, potem še le nekaj komijev in slednjič hlapcev — Slovencev. Torej tudi tukaj je Nemec gospod in Slovenec hlapec, in to je slovenska trgovina? Svetovali še bi posestniku te trgovine, da si odjemalce naroči tam kje od nemškega Gradca.
Nemci vzamejo si za uslužbence sicer nemško misleče, pa slovenskega vešče uslužbence, da lažje kmete na svojo stran dobijo. V tej trgovini pa še tega ni. Ali človek more verjeti, da je to slovenska trgovina, če pride notri ter nagovori vodjo slovenski, in ta ga gleda kakor ostrmel, pa ga besede ne razume. Ali je to narodna trgovina?
Sv. Trojica v Slov. gor. (Bela žena.) Nemdo so doneli zvonovi oni torek; pretresljivo je zvenel iz ust šestero duhovnikov in odmeval otožni «miserere»; velik pogreb se je vil od cerkve Sv. Trojice na pokopališče; glasno ihtenje pogrebcev je pa jasno pričalo, da je bela žena zopet pokosila drago, ljubljeno osebo. In resnično! Pobrala je smrt eno najbojših krščanskih žen trojiške župnije, Marijo Vogrin. Ime Vogrin je vsakomur znano po celem šentlenartskem okraju. Saj je g. Anton Vogrin, mož ravno umrle žene, dolgo časa bil načelnik okrajnega zastopa, saj je ta mož še sedaj oJbornik tega zastopa, odbornik posojilnice in okrajne hranilnice, in dolgo vrxto let je cerkveni ključar. In rajna njegova žena je bila ravno tako daleč poznana kot vrla žena, vzgledna, krščanska mati. Troje otrok je zapustila, dve hčerki, izmed katerih je ena učiteljica in enega sina. In ravno ti trije otroci so pravi biseri trojiške župnije. Sin Aleš, star kakih 19 let, je vzgled pravega slovenskega in kr-
ščanskega mladeniča: naroden kakor oče, pobožen kakor rajna mati. Sleherni dan, po zimi in po leti, je pri sv. maši! Pri fantovski družbi je najmarljivejši ud in izvrsten pevec. Zaupno zremo na njega. Mirno in sladko je pač lahko zaspala blaga mamica, saj je svoje materinske dolžnosti tako večno in zvesto dopolnila. In taka vrla žena, ki je bila tudi odločna Slovenka pač zasluži, da se je spominja «Slovenski Gospodar», katerega je kaj rada prebirala. Bog ji daj večni mir in pokoj, blagemu možu in dobrim otrokom Vogrinovim pa izrekamo svoje odkritosrčno sožalje.
Od Sv. Marjete nižje Ptuja. (Zaspanost.) Zima, ah ta žalostni jednolični čas se zopet približuje; treba je še samo, da se jug in krivec nekoliko spoprimeta ter po-lasata in imamo ga dovolj — snega. Kar se mene tiče, se ga po pravici bojim; imam namreč še raztrgane čevlje. Sicer pa mislim, da se zime več ali manj skoraj nikdo ne veseli, ker je pač le mrzlo!
Bekel sem, «skoraj nikdo» — toraj še se vendar nahajajo ljudje, katerim je ta neljubi gost deveta briga. Pa ne mislite, da so to Bog ve kaki sibirski orjaki, kaj še, to so le Šmarječani, čisto navadni «liikarji» so to; vzrok pa, da se zime ne bojijo je ta, ker so je vajeni, ker imajo večno zimo — v narodnem oziru sem hotel reči! Bes Šmarječani, jaz nočem tajiti, da ste mojstri v «lukoreji», povedati pa vam tudi moram, da ste, kar se narodnosti tiče, pravi mrzleki, pravcati zaspanci!
Pred par leti ste si ustanovili bralno in deloma tudi pevsko društvo, ki je spočetka res tudi vzorno vspevalo. Prosim vas, ali ni bilo takrat veselo, ko so se prirejale prav pogosto narodne veselice, pri katerih ste poslušali navdušene govore, kjer so vam zveneli prijetni glasovi domačih pevcev in pevk ? Kdo si upa ugovarjati, da je bila takrat pri Marjeti pomlad, da je bilo veselo?
Kako pa je sedaj! Bralno društvo smrči, veselice in petje spijo, Marječani pa kimajo.
Koliko bi se pri nas lahko doseglo! Imamo narodne trgovce, narodne gostilne, sploh ni ga, ki bi nam nasprotoval; še več — človeku res srce krvavi, če vidi, da je kmetsko ljudstvo zelo dovzetno, voljno, ki bi rado kaj izvedelo, ki bi se rado česar naučilo, pa ni človeka, da bi se ga usmilil. In po-prijema se jih nevolja, zaspanost. Seveda posledice so neizogibne. Še pred kratkim se je izrazil jeden najodličnejših udov, da izstopi, če se voditelji ne bodo bolj brigali za društvene stvari. In ptujski listič — kako se ta lepo širi po naši lepi župniji! Poznam kmete, ki so sicer zelo vzgledni, a «Štajercev» duh jih je že popolnoma omamil.
^ Toraj Marječani, navdušenja vam je treba; povzdignite svoje bralno in pevsko društvo vsaj na začetno stališče in ne dremljite več!
Razne stvari.
Iz domaČih krajev.
Imenovanje. Preč. gosp. prelat Karol Hribovšek je imenovan udom deželnega šolskega sveta štajerskega.
V mariborsko bogoslovje je sprejet abiturijent g. Fr. Letonja.
Iz Slovenjega gradca nam pišejo: V četrtek 14. novembra sta bila v Sloven-gradci poročena Alois Fiedler, inženir državnih železnic, in Vilhelmina Viertl, hčer tukajšnjega tovarnarja Vincenca Viertl.
Iz šole. Na šoli Karčovina-Leitersberg sta nastavljeni kot učiteljici gospa Viktorija Lichtenwallner in gca. Mila Schreiner, kot učitelj gosp. B. pl. Kankovsky. V Laporje je prišel kot učitelj Anton Hribernik.
Za slovensko vseučilišče so poslale prošnje poslancu Bobiču na Dunaj: Kat.-slov-pol. in gospodarsko društvo, kmečko bralno društvo, kmetijska zadruga in Hranilnica in posojilnica v Jarenini. — Nadalje je za-
htevalo slovensko vseučilišče tudi politično ! društvo v Šmartinu pri Slov. Gradcu in Konjicah. — Oglasila so se torej na Spod. Štajerskem za vseučilišče najprej naša politična društva na kmetih. Politična društva v naših središčih v Celju, v Ptuju, v Mariboru, kjer je mnogo razumnikov udov, pa molčijo. To je že več kot škandal! Kadar so volitve, takrat so ta društva prva na nogah, da postavijo kandidate, kadar se je treba potegniti za narodne ideale, takrat jih ni. Priznati moramo sicer dobro voljo mariborskega političnega društva, ki je sicer naredilo naskok, a se je vsled nebriž-nosti v širjih krogih ponesrečil. Lahko rečemo, slovenske zahteve razumevajo se pri nas najbolj v kmetskem taboru. Za to pa vrli kmetje, vrle kmetske občine in politična društva, le vrlo naprej. Držite visoko vseslovensko zastavo ! Zahtevajte slovensko vseučilišče.
V graškem predmestju se je danes v ugodnem trenotku izmuznil isker konj sitnemu nadzorstvu svojega gospodarja ter veselo dirjal proti kolodvoru, da so mu črne grive ponosno vihrale po zraku. A po ulicah tako lepega mesta dirjati, kakor je Maribor, ni dostojno, zato ga je policaj ustavil ter izročil zopet trdni roki gospodarjevi.
Girstmajer Francelj se bo moral dne 23. t. m. zagovarjati pred sodiščem v Ptuju zaradi nekih besed, izgovorjenih v ptujskem obrtnem društvu, s katerimi se je čutil naš deželni odbor razžaljenega.
Povodenj zadnjo soboto in nedeljo je naredila posebno veliko škode po Savinjski dolini. V gornji Savinjski dolini se je na več krajih utrgal oblak. Voda je podrla mostove, razrušila nasipe, podrla jezove, odnesla zemljo, poplavila travnike. Pri Celju je dosegla Savinja 6 metrov nad navadnim stanjem. Odnesla je most pri Grenadirju. Cesarski namestnik grof Clary je bil že v Savinjski dolini in si ogledal škodo.
Domače slovstvo. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšla knjižica pod naslovom: »Kaj pa bodeš? Nekatere misli o volitvi stanu«. Spisal jo je jezuit Jakob Vrhovec v Ljubljani. Knjižica obsega 36 strani velike osmerke in razpravlja temeljito in poljudno za vsakega človeka jako imenitno vprašanje o volitvi stanu. Mnogi mladi ljudje ravnajo jako lahkomišljeno, ko si volijo stan in potem celo življenje delajo bridko pokoro zato. Ta knjižica daje pre-koristne nauke vsem, ki hočejo stopiti bodisi v zakonski stan ali v duhovski stan ali hočejo iti v samostan ali med svetom samski živeti. Lepi nauki so prav spretno zbrani iz sv. pisma ¡in cerkvenih učenikov ter pojasnjeni s sprimerami in zgledi iz vsakdanjega življenja. Knjižica se dobiva v tiskarni sv. Cirila po 20 vinarjev, po pošti pa po 25 vinarjev. Naročnina se lahko pošlje tudi v znamkah.
Izpite učne usposobljenosti so pred mariborsko izpraševalno komisijo v novem-berskem terminu naredili za slovenske ljudske šole sledeči gospodje in gospice: Cajnko Avgust, Cernej Ana, Fisolitsch Gabriela, Jankovič Alojzij, Kalschek Ana, Kukovec Elizabeta, Lebar Franc. Lukman Ivan, Ma-jerič Marjeta, Mavrič Kari, Namestnik Anton, Osenjak Marija, Pavlič Milena, Petovar Terezija, Preskar Boža, Sajovic Terezija, Urek Ivan, Valenčak Marija in Wudler Budolf. Nemških kandidatov oziroma kandidatinj je bilo 9.
Iz Sv. Bolfenka pri Središču se nam
poroča, da se tam bližajo občinske volitve. Nasprotniki poštene slovenske, katoliške stvari so že na nogah. Zato je treba, da se zganejo tudi vsi dobri možje ter se pripravljajo na volitve. Zberimo si zanesljive, za občni blagor vnete može, ki bodo goreli za občni blagor, ne pa za domači prepir!
Podzemeljska j am a na dražbi. «Jama nadvojvode Ivana» ali takozvana «Huda luknja» na Spodnjem Štajerskem pride dne 13.
decembra na dražbo. Dosedanji njen lastnik g. Ivan Vi v od je po raznih okolnostih prisiljen storiti ta korak.
Okoliška šola slovenj egraška se je blagoslovila v torek dne 12. novembra. Blagoslovil jo je gospod duh. svetovalec in dekan Šlander. Blagoslovljenje se je izvršilo na miren in dostojen način, ne pa s krikom in vikom, kakor dne 10. t. m. pri Nemcih. Naše slovensko ljudstvo je pokazalo, da je že v omiki in lepem obnašanju visoko nadkrililo nemško meščanstvo in tržanstvo!
Sentjurij ob južni železnici. Umrl je tukajšnji posestnik Jos>p Šolinc, star 92 let. Bil je jako bogat, imel je baje čez 40.000 gld. Vse to je bilo pri kmetih razposojeno.
Iz Gočove pri Sv. Rupertu v Slov. gor. nam poroča vrl mladenič, da še tamkaj z občinskimi volitvami ni vse gotovo. Narodna stranka je namreč vložila utemeljen ugovor proti izvolitvam. Kaj ne, gospod sekretar, naši narodni možje se ne dajo tako hitro v kozji rog ugnati, kakor kake nem-čurske mevže.
Pri Sv. Barbari niže Maribora je 12. t. m. v Bogu zaspala Marija Krajnc, po-sestnica v Zimici v 64. letu. Bila je izvrstna mati svojih 6 otrok, najstareji je nadspre-vodnik v Inomostu, drugi c. kr. žandar v Aflencu na Zg. Štajar., ostali so dobri posestniki, med temi eden župan v glavni občini Koreni. Bajna je bila prav dobra gospodinja in zapustila svojim lepo premoženje. Bog se je vsmili na onem svetu, kjer lepše solnce sije, in poplačaj obilo njen velik trud.
Na Videžu pri Slov. Bistrici je izvoljen narodnim županom veleposestnik Haj-šek. Živijo!
Nečuvena surovost. Pretekli teden je nekje v Slov. goricah pobiral usmiljen brat iz Gradca za uboge bolnike. Nosač je imel vrečo skoro že polno. Da mu ni bilo treba težke vreče nositi k dvema od ceste nekaj minut oddaljenima hišama, vzame prazno seboj, ono pa posloni ob cesti. Ko se brat in nosač mudita v omenjenih dveh hišah, pride po cesti pekovski fant s praznim košem, vračajoč se domu proti trgu. In kaj stori podivjani fantalin zagledavši skoro polno vrečo pšenice ob cesti? Pšenico razsiplje in raztrese po cesti, potem pa urno pobere pete. Ko se vrneta brat in nosač, zapazita z neizmerno bridkostjo sad svojega truda, lepo rumeno pšenico po cesti raztreseno. Surovež pa je strahovito bežal po cesti proti trgu. In če pristavimo, da mojster tega suroveža razširja «Štajerca» in da ga surovež sam raznaša okoli, potem lahko razumemo tako podivjanost.
Usposobljenostni izpit v Ljubljani. Izkušnje za učiteljsko usposobljenost so prestale sledeče učiteljske kandidatinje in sicer za učiteljske šole gca. Ana Zupančič v Šmartinu na Paki, za ljudske šole gospice: sestra Terezija Hanzelič v Marijanišču v Ljubljani, Leop. Hotschevar v Šmarju pri Jelšah, Boža Jelene v Framu, Marija Jeran v Št. Jurju v Slov. goricah, Kaukler-Groschel v Ptuju, Antonija Kračman pri Sv. Lenartu pri Laškem, Fel. Mach v Šmarju pri Jelšah, Boža Miklavec pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Pavla Schittnik na Ponikvi, Ana Bernik v Podgorju pri Slov. gradcu. Gospodje: Budolf Kalan v Pišecah, Fran Voglar v Celju.
Sv. Jurij ob Taboru. Na ces. kr. poštnem uradu v Št. Juriju ob Taboru se je uvedla dne 16. novembra t. 1. brzojavna (dnevna) služba.
Volitve v okrajni zastop slovenje-graški se bodo vršile prihodnji teden. Slovenci, na noge! Posebno kmetje, pazite, da ne pride okrajni zastop v roke nemških meščanov! Vsak mož mora k volitvi, sicer propademo. Nevarnost je velika, da nam vzemejo meščani in njihovi privrženci okrajni zastop. Naši politični nasprotniki delajo že na vse sile, da bi dobili večino in s tem gospodarstvo čez celi okraj v svoje roke. Slovenski kmetje, ali boste to pripustili? Ali boste dovolili, da tujci gospodarijo čez vas?
Tega ne smete! Čudno, jako čudno se nam zdi, da je tudi iz pisarne dr. Kiesewetter-ja začel pihati nam nasproten veter. Njegov koncipient dr. Zirngast je najhujši agitator za nemške namene. Slovenci, odbijmo vse nakane naših nasprotnikov.
Od Sv. Eme. V nedeljo dne 17. t. m. vršilo se je pri nas blagoslovljenje župne cerkve in krasne sohe presv. Srca. Jez.
Z davkom obložena neumnost. Ljudje, posebno nižjih stanov, pogostokrat, in včasih tudi po pravici tožijo, da jim gre slabo. Pri tem pa vržejo v primeroma kratkem času, v osmih mesecih — 20 milijonov kron skozi okno. To ogromno svoto so namreč v prvih osmih mesecih tega leta ljudje zastavili in izgubili v majhni loteriji po izkazih finančnega ministra; tedaj za 1,339,000 kron več, kakor lani v tem času. Kar pa je pri tem najžalostneje, je to, da ta denar pride ravno večinoma od revnih ljudi. Staviti tu in tam enkrat, še ni nič hudega, so pa ljudje, posebno ženke, kateri svoj zadnji krajcarček zanesejo v loterijo ter ga vsilijo finančnemu ministru v žep; seveda, ta ni tako neumen, da bi si žepe zamašil. — Okolo 30 milijonov kronic na leto, to je res lep davek, in sicer davek — na neumnost.
Iz Gotovelj nam pišejo: Blagoslovljenje in otvoritev nove šole v Gotovljah se je zaradi strašne povodnji, ki se je dne 16. in 17. t. m. razlivala po vsej Savinjski dolini, preložila z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta na nedeljo dne 24. t. m. Takrat je ob 9. uri dopoludne pridiga in slovesna sv. maša v farni cerkvi, po sveti maši je procesija k šoli in tam blagoslovljenje in slovesna otvoritev.
Srebrno poroko sta pri Sv. Kunigundi na Pohorji v sredo obhajala vzpodbudno v cerkvi in veselo v krogu svojih prijateljev doma vrla zakonca Potnik-Levičnik. Gospod Jurij Potnik je član okrajnega zastopništva v Konjicah, v domači občini pa ni častne službe, ki bi je jubilarij ne bil že opravljal, kratko povedano: kot mož zaveden se z vso vnemo vdeležuje hvalevrednega javnega življenja. Ljubi Bog ohrani še zanaprej pri dosedanjih razmerah njega in tovarišico mu do — zlate poroke!
V Zrečah so dne 27. novembra 1898 imeli občinske volitve. Zoper nje se je petero občanov pritožilo, pa v Gradcu se na pritožbo niso ozirali nič, pač pa so tam našli to napako, da je razpisilo volitev bilo na občinski tabli pribito preveč dnij. Vsled tega so se morale vršiti dne 12. aprila 1899 nove volitve. Zopet so se štirje »Nemci« pritožili. V Gradcu se na pritožbo niso ozirali nič, pač pa so zasledili, da je razpisilo bilo za jeden dan prehitro vzeto s črne table. Davkoplačevalci so morali znovič na volišče. Tretjo krat se je volitev vršila dne 25. ja-nuarija 1900 brez Nemcev, ker se je dobrodušnim a zapeljanim prebivalcem v okolici Bohorina zdelo že prenerodno, da bi morali tlako delati nasprotnikom kristjanstva, slovenstva in avstrijstva. Ko so odborniki že bili izbrali župana, našel se je še jeden »Nemec« s pritožbo, ker je v občinski odbor bil prišel tudi neki mladenič, pred katerim so »Nemci« imeli posebni strah. Ta mladenič je pri prvi in pri drugi volitvi bil v prvem razredu izvoljen za namestnika. Pri tretjokratni volitvi je pa neki gospodar z mladeničem menjal tako, da je med kandidati mladenič prišel v vrsto odbornikov, gospodar pa med namestnike. Z neopravičeno pritožbo se je potrditev župana zavlekla skoro za celo leto. In novi občinski odbor je začel poslovati še le nedavno. Sedaj zopet izvoljeni župan je torej občini bil predstojnik skoz šest let, ker so mu nepotrebne pritožbe podaljšale službovanje za tri leta. Tudi prav! Razmere so vzdramile dobro ljudstvo v občini Zreče.
Iz drugih krajev.
Vesel dogodek v cesarski rodbini.
Nadvojvodinja Marija Valerija je dne 19. t. m.
zjutraj na gradu Wallsee srečno povila princezinjo. Princezinja je sedmi otrok nadvojvode Frana Salvatorja in njegove soproge.
Istra — Pazin. Dne 27. in 28. t. m. priredilo bo »Gospodarsko društvo« pazinsko javno poskušnjo istrskih vin. Opozarjajo se na to trgovci z vinom.
On se je premislil in ona seje tudi premislila. «Edinost» piše: Bilo je nekje na Nemškem. Bila sta mlada in ljubila sta se. Nekega dne pa je on prišel k njej z malce neprijetnim razodenjem, da je ne more vzeti. Na vprašanje njeno, zakaj da je ne more vzeti, je odgovoril on: Premislil sem se. Ona pa je začela diplomatizirati. Menila je: Če si se premislil, jaz te ne morem siliti. Ali vidiš, če me ti kar zapustiš, me ne bo hotel nobeden drugi. Pelji me vsaj pred oltar in tam porečeš ti «da», a jaz porečem «ne»! Tako se me rešiš. On je imel usmiljenje in je privolil v to obliko ločenja. Prišel je dan, ko jo je peljal pred oltar. On je rekel — kakor dogovorjeno — «da», ona pa — tudi «da». Tu pa je vskliknil on: Ali se nisva dogovorila, da porečeš «ne»! ? E veš — je odgovorila ona — premislila sem se!
Predsednik Kriiger se preseli bržkone v kratkem v kako mesto v južnem delu Francije, ker neki ne šme več ostati na nizozemskih tleh. Angležem je bilo že davno silno neljubo, da je Kriiger našel v Hilver-sunu tako mirno zavetišče, odkoder je izšlo v zadnjem času več oklicev na burski narod ter prošenj in prizivov na razne evropske države. Vendar so vse to celih 14 mesecev mirno prenašali, ker se le niso hoteli zameriti nizozemski vladi in njenim zaveznikom. Sedaj pa, ko jih je Botha zopet dobro na-klestil, jim je pošla nakrat vsa potrpežljivost in zahtevali so energično od Nizozemske, da ne sme več dopuščati, da bi se na tak način kršilo narodno pravo. Zapretili so vladi v Haagu z resnimi posledicami in teh so se Nizozemci ustrašili. Kaj neki poreko sedaj Francozom, ki se drznejo sprejeti Kriigerja v svojo sredo?
Junaški Angleži. «Times» priobčuje dopis nekega civilista, ki je opazoval gibanje angleških čet v Južni Afriki. Dopisnik trdi, da angleški vojaki često pomečejo proč od sebe patrone — vsak angleški vojak dobi 300 patron — ker se jim zdi pretežko nositi toliko množino patron. Buri potem pobirajo patrone. Skoro vsi Buri so oboroženi z angleškimi puškami in jahajo na konjih, katere so odvzeli Angležem. Na nekem kraju je poveljujoči angleški častnik zapovedal takoj zapustiti taborišče, kakor hitro je zvedel, da se bližajo Buri. Angleži so se tako hitro umaknili, da so pustili v taboru 25.000 patron in mnogo blaga, kar je vse palo Bu-rom v roke. Toda ta slučaj ni edin. Dopisnik je tudi doživel, da angleški vojaki na nekem drugem kraju niso hoteli počakati Burov in so se tako hitro umaknili, da so pustili na licu mesta 1000 oblek in blaga v vrednosti 8000 funtov šterlingov. Po 70, 90, tudi po več 100 Angležev se kar skupno brez boja uda, ko zapazi Bure. O tem seve časopisi redkokar kaj izvedo. Pri angleški vojaški upravi v Južni Afriki je poneverjenih več milijonov. Posebna komisija preiskuje zadevo.
Društvene zadeve.
Zborovanje slovenskih kmetov. Katoliško politično društvo za slovenjebistriški okraj bo zborovalo dne 24. t. m. v Makolah v posojilniških prostorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Govorila bosta kmet I. O nič, predsednik društva in kmet Fran Mlakar iz Hošnice. Slovenski kmetje, pridite v velikem številu na zborovanje.
V Rušah skliče ondotno bralno društvo občni zbor na nedeljo, 24. t. m. pri gosp. Mule-ju p. d. Mesarju po popoldanski službi božji. — Ude in prijatelje društva vabi naj-uljudneje	odbor.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: p. n. R. Š. 60 K, Mih. Pintarič,
posestnik v Litmerku 2 K, č. gosp. župnik Martin Medved 6 K, vesela družba v gostilni Mlinaričevi pri Sv. Trojici 5 K, č. g. kaplan Jakob Košar 10 K, č. g. Vozlič 15 K, č. g. žup. Janez Bohanec 10 K.
Celjsko pevsko društvo vprizori v nedeljo, dne 1. decembra 1901 v dvorani »Narodnega doma« v Celju igro »Gospod nadzornik«, gluma s petjem v enem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Za tem: »Ob Vrbskem jezeru«, koroška enodejanska spevoigra. Spisal Tomaž Košat. Pri predstavi svira celjska narodna godba. Začetek točno ob 7. uri.
Ob smrti g. c. kr. davčnega kontrolorja Josipa Ivančiča v Ljutomeru so darovali namesto nagrobnega venca za družbo sv. Cirila in Metoda sledeči darovalci: Sever Fran, tržan, dr. Rosina, dež. poslanec, dr. Grossmann, odvetnik, po 10 K; Razlag Erna, učiteljica 6 K; dr. Kreft, okr. zdravnik, Kukovec Ivan, tržan, Mišja Anton, posojilnič. urad., po 4 K; Josip Mihalič, kaplan, Mursa Josip, tovarnar, po 3 K; Čeh Fran, učitelj, Fran Schneider, nadučitelj, Gagran Martin, urar, Kolarič, mesar, Kocuvan Matija, c. kr. uradnik, gospa dr. Grossmannova, Lene, trgovec, Srabočan Anton, kapelan, po 2 K; Ci-merman Tone, tržan, Repič Fran, trgovec, Rajh Jože, ekonom, Mavrič Karol, učitelj, Lasbacher, učitelj, Ozmec Janko, učitelj, Brunčič Ivan, krojač, Karba Janko, učitelj, Sršen Fran, trgovec, Volovec Jakob, trgovec, Zaclierl Fran, učitelj, Vršič Alojzij, trgovec, Huber Alto, trgovec, Rižnar Fran, klepar, Škrlec Marija, učiteljica, Sršen Marija, tržanka, Razlag Fran, lončar, Puconja Franc, kmet (Cven), Rajh Alojzij, tržan, Vaupotič Ivan, tržan, Fekonja Bogomir, krojač, Skuhala Peter, vpok. župnik, Ciuha Ferdo, kaplan, Magdič Fran, posestnik, Kryl Ivan, realni učitelj, Canjko Marko, kmet, Wessner Josi-pina, učiteljica, po 1 K; Dijak Janko, tržan, Dijak Fric, tržan, po 60 vin.; Karba Martin 50 vin.; Ludvik Anton, ključavničar, Velnar Josip, mizar, Herzog Anton, nadučitelj, So-parnik, sodar, Heric, posestnik, po 40 vin.; Fran Čeh, še kot dodatek 30 vin. Skupaj: 100 kron. — Ljutomer, dne 19. nov. 1901. — Drugi časniki se prosijo za ponatis!
Kmečko bralno društvo Gornje Šaleške doline ima na dan 24. novembra t. 1. ob 4. uri popoldan v gostilni gospoda Vinko Ježovnika v Velenju svoj redni občni zbor. Dnevni red je na posebnih vabilih. Cenjeni udje in občani iz občin Velenje, Št. Janž, Št. Ilj, Škale in Št. Andrej, udeležite se tega zborovanja v velikem številu. Po zborovanju petje in prosta zabava. Gostje dobrodošli.	Odbor.
Bralno društvo Sv. Martin v Rožni dolini ima dne 24. t. m. ob treh popoldne občni zbor po tem-le vsporedu: 1. Poročilo o delovanju društva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Govor g. Jelovšeka o živinoreji. K mnogo-brojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Posojilna knjižnica na Frankolo-vem je preložila svoj redni občni zbor na nedeljo dne 1. grudna t. 1. ob istem času in na istem prostoru kakor bi se bil imel vršiti v nedeljo, dne 17. t. m. Ker se je pa vsled slabega vremena zbralo tedaj nezadostno število zborovalcev in ker tudi ni bila na dnevnem redu volitev izstopivših članov odbora, se določi zopet dnevni red in sicer: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika za leto 1901. 3. Vplačevanje letnine in pristop novih članov. 4. Volitev članov v odbor. 5. Prosti predlogi. K najobilnejši vdeležbi vabi uljudno predsedništvo.
Slavnost mladeničev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se vrši prihodnjo nedeljo popoldne z raznovrstnim vsporedom. Ob polu 2. imajo samo mladeniči v cerkvi sv. križev pot. Ob 4. uri se začne slavnost v starem šolskem poslopju: 1. »Hej Slovenci«, poje zbor benediških mladeničev; 2. Pobrati-mija«, pojejo isti. 3. Dr. Vošnjakova igra »Ne vdajmo se!« 4. »Domovini«; 5. »Savica«;
6. Občni zbor bralnega društva; 7. »Lepa naša domovina«; 8. »Barčica«; 9. »Sanje«, igra v petih dejanjih, igrajo samo mladeniči. 10. »Slovenec sem« ; 11. »Zvezda« ; 12. Slavnostni govor, govori preč. gospod kapelan Fr. S. Gomilšek; 13. »Mladini«; 14. Slovensko dekle«; 15. »Sv. Neža«, igra v dveh dejanjih, igrajo samo dekleta. 16 »Slovenka sem«, pojejo dekleta. 17. »Velegrajska himna«, poje mešan zbor mladeničev in deklet. — * Vse je v najboljšem tiru. Upamo, da se bo slavnost dobro obnesla. Prijazno vabimo domače in sosedne mladeniče. Nasprotniki se družijo, delujejo proti nam; družimo se, delajmo tudi mi. »Ne dremajmo zaspani — Sovražnim narodom prodani!«
Odbor.
Šaleška čitalnica v Šoštanju ima
svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. grudna ob 3. uri popoldan v hotelu »Avstrija« v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: Odo-brenje računa, volitev in slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Cerkvene zadeve.
V Hajdini pri Ptuju se je na Martinovo nedeljo blagoslovil nov križev pot. Slovesno blagoslovljenje so izvršili milostljivi gosp. prelat, kanonik Karol Hribovšek in v ganljivem govoru položili vsem stanovom na srce lepih naukov in opominov. Potem so pa milostljivi g. ptujski prošt Jože Flek služili slovesno sv. mašo ob azistenei čč. gg. sosedov. — Križev pot je v gotičnem slogu kaj lepo izdelan. Krasne slike in kiparska dela je oskrbel in vsa v svojo stroko spa dajoča dela izvršil g. Alojz Šket, pozlatar v Mariboru, v tako občno zadovoljnost, da moramo tega gospoda vsem cerkvenim pred-stojništvom kar najtopleje priporočati.
Nekaj o štolnini. Kaj radi se zadirajo naši za vse »dobro« vneti liberalci, nemšku-tarji in socijalni demokratje v »farško bi-sago«, ki je po njih mnenji nenasitljiva. Zelo na poti jim je posebno štolnina v katoliški cerkvi. Tu hočemo našim bralcem podati, kako visoko štolnino morajo plačevati pro-testantje, za koje se liberalci zadnji čas tako vnemajo. Presbiterij protestantske cerkve v Ašu je dne 1. aprila 1901 določil ta-le red: Za krste je plačati štole v I. razredu 30 K, v II. razredu 20 K, v III. razredu 10 K, v IV. razredu 6 K in v V. razredu 4 K. (Pri nas se pri krstih nič ne zahteva, le v ne-
katerih krajih daje ljudstvo prostovoljno malo darilo.) — Za oklice: I. razr. 40 K, (gospod profesor Grmek od Sv. Lenarta, berite in strmite!) II. razr. 30 K, III. razr. 15 K, IV. razred 10 K, V. razr. 6 K. — Od poroke: I. razr. 40 K, II. razr. 20 K, III. razr. 10 K. IV. razr. 5 K, V. razr. 1 K. — Od pogrebov pri odraslih: I. razr. 200 K, II. razr. 150 K, III. razr. 60 K, IV. razr. 40 K, V. raz. 20 K. (Pri nas se ubožci zastonj pokopljejo.) Od otroških pogrebov: I. razr. 30 K, 2. razred 20 K, III. razr. 12 K. Pri otroških pogrebih se v vseh treh razredih zvoni samo z enim zvonom. Temu redu dostavlja neki socijalni demokrat: »Kar se tiče V. razreda je ta določen samo za reveže in berače. Skoro vedno se rabi le II. in III. razred. Iz tega se vidi, da znajo protestantje stokrat bolj dreti ljudstvo kot katoličani. Kar pri nas stane ¡eden novec, stane pri teh ljudskih osrečevalcih več kron.« Tako piše neki socijalist! Mi se strinjamo deloma z njegovo pisavo, nasprotnikom pa svetujemo, naj se odslej r svoji preveliki skrbi za ljudstvo zaganjajo v pro-testanski presbiterij, ne pa v katoliško cerkev.
Gospodarske stvari.
Žitne cene. Cena rži jako počasi raste. Cena ovsu ne napreduje, ker se ga mnogo uvaža. Cena pšenici je poskočila, kjer so mlini mnogo nakupili. Cena koruze obeta še vedno rasti, ker se je v Ameriki letina ponesrečila in ni dovoza. To se posebno občuti v Angliji. Odtod prihaja, da se je pojavilo za balkansko in rusko koruzo, ki je sicer tudi boljša od druge, veliko zanimanje, ki povzroča višjo ceno. Raditega je bila pa tudi dražja, a vsled visoke cene je imela tudi le malo kupcev. Na Ogrskem koruzna letina ni bila ravno slaba, poleg tega je še starega blaga dokaj v zalogi in zaostaja nova koruza. Ker pa je v Angliji popraševanje po koruzi vedno večje in se bo vozila rumun-ska pšenica mesto na Bavarsko skoro vsa v Anglijo, pojavilo se je vsled tega nujno popraševanje iz Bavarske na Ogrskem, odkoder se bodo izvažale velike množine koruze. Ta okolščina je neposredni vzrok, da je cena kar najtrdnejša ter bode tem trdnejša, čim več blaga pojde iz Ogrske. Odtod je razumljivo, da se je pričela že živahnejša prodaja nove koruze. Kupci uvidevajo, da bi bila posledica čakanja — visoke cene, zato se žurijo z nakupom. Blago se vsled tega polagoma, toda zdržno draži, koruza za termin (obrok)
raste hitreje, pa se vendar pri izročitvi včasih nekoliko poceni — vzlic temu pa ostane temeljna cena koruze trdna, ker je izvoz bolj ali manj gotova stvar.
Trgovina s Severno Afriko. Kraljeva ogrska pomorska plovstvena delniška družba «Adrija» poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bodo njene ladje v pri-četku januarja prihodnjega leta začele voziti iz Trsta in Reke redno vsake tri tedne v Severno Afriko, dotikajoč se pristanišč: Mes-sina, Palermo, Tunis, Algir, Oran, Malaga, Gibraltar, Tanger, Cassablanca, Mazagan in Mogador; iz Mogadorja nazaj grede pa: Mazagan, Tanger, Gibraltar, Malaga, Oran, Algir, Palermo, Messina in Catanija. S tem prometom se odpre domači trgovini deloma novo odjemno ozemlje. Družba izreka nado, da se bodo interesentje živahno posluževali te proge, in javlja, da dajejo njene agenture v posameznih lukah domačim trgovcem rade volje vsakršna pojasnila. Izvozni predmeti, ki bi se po informacijah družbe v Severni Afriki in Južni Španiji prav lahko izpečavali, so: v Tunisu : izdelki oblačilne industrije, lišp, veterinarski preparati, parafinske sveče, steklo in porcelan, pohištvo, poljedelski stroji, emajli-rana posoda in papir; v Algiru: les, moka, sočivje, špirit, lončarska roba, bombaževina ; v Oranu: stavbni les, fesi, kovinski izdelki, pohištvo, emajlirana posoda; vMalagi: blago iz bombaža vsake vrste, železo in drobnina, stroji, les, doge za sode, sveče in papir; v Gibraltarju: živila; v Maroku: parafinske sveče, žreblji, žični cveki, cement, oljnate barve, varnostne vžigalice, sladkor, moka, les, sukneno in volneno blago, saten, rdeči sukanec, pivo, ponarejeni lišp, steklo in steklena roba, špirit, pohištvo iz upognjenega lesa, gotova obleka, svetiljke, kuhinjsko orodje in papirnato blago. V našo državo bi se lahko uvažalo: iz Algirja: lan, pomladanska zele-njad in zgodnje sadje, ovčja volna, rogovi, fosfat in morska trava (Crin d' Afrique); iz Orana : morska trava, strojarska skorja, zgodnja zelenjad, datlji in kože; iz Malage: južno sadje, olivno olje, vino malaga in svinčena ruda; iz Maroka: volna, vosek, gumi, datlji, fino olivno olje in nojeva peresa. Družba poroča, da je vozne cene nastavila kar najmanjše in da že sedaj postreže z najugodnejšimi zaznambami.
Loterijske številke
Trst 16. nov. 1901. 32, 39, 27, 76, 25
Line « » ». 59, 33, 6, 5, 19
Vsaka beseda ;
! stane 2 v.
Najraanja jj| objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda |
stane 2 v.
Veckr. objava po dogovoru. I
V najem se da.
Prodajalnica s krčmo vred pri farni cerkvi v Mariborski okolici se da v najem. Prevzeti je blaga za okoli 1000 K. Oglasila na: „Rožmarin", poste restante Maribor.	561 2—1
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Hiša v Studencih z vrtom, vodnjakom in kletjo, blizu sv. Jožefa, se takoj proda. Naslov pri upravništvu. 484 10—6
Lepo posestvo se s proste roke proda v Logarovcih župnije Sv. Križa na Murskem polju. K posestvu spada dobro opravljena delavnica za usnjarski obrt, koja se tukaj lahko z velikim pridom izvršuje. Natančneji pogoji se izvedo pri lastnici Matildi Veselič v Logarovcih. 665 8—1
Lepo posestvo, katero meri 3 orale, sadonosnik z lepim sadnim drevjem, dobre njive, se proda. Priprrvno je za gostilno, ker je samo 10 minut od cerkve oddaljeno, ali pa za kakšnega samca. Jurij Mulec, Sv. Trojica v Slov. gor 570 3—1
V najem se išče.
Hišo za trgovino želim vzeti v najem. Ponudb» blagovolijo se poslati pod: A. S. 21. poste restante Ljutomer. 568 2-1
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, delojjubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante."	222
Orgljarska in cerkov. služba
se takoj odda v Stranicah pri Konjicah. 553 3-1
Izurjen organisl, ki je tudi v ceciganskem petju izvežban, išče službe kot organist in cerkovnik. Naslov in spričevala pri upravništvu.jj 571 3—1
Zalivala.
Vsem mnogočastitim gospodom duhovnikom, prijateljem in znancem našega nepozabnega brata gospoda
Pavla Hrovat,
župnika v St. Petru pri Savinji,
kojega so 14. t. m. spremljali k zadnjemu počitku, zlasti milostlj. g. opatu celjskemu Frančišku Ogradi-ju, ki je rajnemu govoril nagrobnico in za njega opravil slovesno sv. mašo, izrekamo tem potom svojo prisrčno, iskreno zahvalo ter prosimo, da rajnega ohranijo v dobrem spominu in se ga spominjajo v svojih molitvah.
Sv. Peter pri Savinji — Krašnja na Kranjskem, dne 18. novembra 1901.
Franc, Jernej, Matevž Hrovat,
bratje.
i »
!
Î	S 1 o v e ■ c
darujte za	,
Î družbo Sv. Cirila in Metoda Ï $
1 I 1 I M 1 I
i E. Šepec,
trgovec v Ormoži,
priporočam svojo veliko zalogo
manufakturnega in —špecerijskega blaga
kakor železa vsake vrste. — Posebno še opozarjam slavno občinstvo na mnogovrstno izbero sukna, različne barhente, tkanine in platna, odeje, koče, volnene, snknene in svilne robce itd. P. n. občinstvo vabim, da si pri nakupu za jesen in zimo ogleda mojo trgovino ter se prepriča o posebno ugodnih cenah.
543 —4
Z velespoštovanjem
IM. E. Šepec.
M3
115
m

m.
im pe
m
m
i im

Naznanilo.
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt, različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Rupestris Monti-kolo, in sicer:
15.000 Laški rilček — (Wälschriesling) 500 Burgundec beli (Burgunder weiss) 5.000 Žlahtnina — (Gutedel)	500 Burgundec črni (Burgunder blau)
5.000 Traminca — (Traminer)	500 Zastavica rudeča (Zirnfadler)
2.500 Mali rilček (Kleinriesling)	500 Silvanec zeleni (Grüner Sylvaner)
1.000 Tantovina ali Trunta	300 Šipon rumeni (Mosler gelb)
500 LipoTŠina bela — (Ranfol weiss) 200 Kavčina črna (Kölner blau)
skupaj 31.500
Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro ukoreninjene ter jim je cena:	I. vrste 180 K 1000 komadov
II. vrste 120 K 1000 komadov
I.	vrste 19 K 100 komadov
II.	vrste 13 K 100 komadov
Oglasiti se je vsaj do 15. januar, prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri
Antonu Hlodnj ali,
499 8—7	trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
pošta Juršinci pri JPtnju.
Za bolne na želodcu in stare ljudi.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4'80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Ooltč p. Konjicah, Štaj.
1 stekl. za 1 gm. so kr. se dobi pri Al. Qnanilest, gosposka nlica, Maribor.
I
Lesene rakve
lepše, boljše izdelane in cenejše kakor drugod prodaja
F. WOLF,
pokopalni zavod v Mariboru, Tegettlioffova ul. št. 18 548 12-4 in Blumengasse 12 in 14.
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono. Urednik F. S. Šegula. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na:
Administration der „Sudsteirischen Presse", Marbnrg.
Slovenska t v i- d fa: a I
VVeberjevih dedičev naslednik:
Vincenc Čamernik
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster
363 19-18 V O e 1 j n _Nova ulica ste v. 11._
Delavnica mramornatih altarjev
Z T ter drugih umetnih kamnoseških del.
Cez 200 nagrobnih spomenikov
•9»
različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih
vedno v zalogi.
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in strug an je mramora s strojno silo.
• • • • Lastni kamnolomi. • • • •
a.
«e i—i. o . na :
¥ >
G> -(-> -EJ cd H
«e a-
o • n:
■e: ¿t o
Postrežba točna.
R O C 33,
za sejanje deteljnega in travnega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd.
Novo!
Ugodnosti: prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejanje.
Prospekti na zahtevanje.
imoa
Posebno se priporoča za gorate kraje.
Zelo po ceni in trpežna.
Novo!
Komad 50 K po povzetju. Prospekti na zahtevanje.
Glavna zaloga:
Echinger & Keriiau 454 25-6 Dunaj XII, Neubaugürtel 7—9.
Jožef Brandl,

izdelovalec orgelj «e
24—13 ♦ « v ]Vlarit>or*u.
se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago.
Letos Miklavška nedelja prva adventna ne druga. — Brezno na koroški železnici.
567 2—1
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru
apisnik učencev,
519
v platno vezan priporoča
veleč. g. katehetom.
Cena: za 280 do 320 učencev 90 vin., za 400 do 480 učencev 1 K 10 vin., za 480 do 560 učencev 1 K 20 vin.
Naznanilo licitacije.
565 1—1
Anton Mlakar, posestnik v Leskovci hiš. štev. 1, (Haloze)
bode
v torek, 20. novembra 1.1.
ME* po licitaciji prodajal "3E razne premičnine, kakor: govejo živino, vozove, pluge, brane, krmo, slamo, koruzo, več polov-njakov vina in jabolčnice.
Kar kdo izlicitira, mora sproti plačati in odpeljati. Licitacija se začne ob 10. uri predpoldne in se bode sledeče dneve nadaljevala, če treba.
V Lesko vcu, dne 18. novembra 1901.
ANTON KOLENO
trgovec v C e 1 j n
gi-ffl-fi Afifi M fl fl .a^-RAffiJifl fifiïifLcmsi n-Pi a -fi.Q-Q.fl .fin ■Cía. flflfiflafl.aflfin a. ei c;
kupuje vsako množino lepega prediva, suhih gob itd. Sploh vse deželne pridelke po naj-ZZZ^ZI^I višjih cenah. ^ZZ^ZZII^IZ

Pri nakupovanju 464 11
* manufakturnega in suknenega blaga
se opozarja na
tvrdko
Novozidani prodajalulčiil prostori I. nadstopje
Mnoza imlaio poMstva, preproge, odeje, ta, roki, zalop belega flamasta,
tkanine in platna^ — Najnovejše sukno za obleke^ in barhenti.	Na drobno in na debelo.
A Zelo nizke cene.

564 1—1
Oklic.
A 468/01 21
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru naznanja:
Na predlog dedičev se še enkrat dovoljuje prostovoljna, sodnijska dražba v zapuščino, dne 19. aprila 1900 v Tepsovi umrlega posestnika Janeza Fluherja, spadajočih posestev na podlagi od zapuščinskega in varstvenega oblastva dovoljenih dražbeDih pogojev in-se bode vršila
dne 26. novembra 1901,
ob 11. uri predpoldne tuuradno, 1. nadstrop., soba št. 4.
Popis, vsled katerega se ceni: hiša, gospodarsko poslopje in zemljišča (tudi vinograd) v velikosti 6 ha 15 a, vi. štev. 18 d. o. Tepsova na 5536 K 97 v, travnik, vi. št. 19 d. o. Tepsova, v velikosti 6 a 38 m2 na 75 K 96 v, posestvo vi. št. 20 d. o. Tepsova (gozd, pašnik, vrt in njiva) v velikosti 68 a 01 m2 na 624 K 10 v, potem zemljeknjižni izpisek in dražbeni pogoji so tuuradno v I. nadstropju v sobi št. 4 na pregled. Po določilu dražbenih pogojev se bode najprej izkliealo celo posestvo za 67771 K 81 v in če vsega skupaj nikdo ne kupi, bodo se posamezni deli za ali čez izklicno ceno največ ponujajočim oddali.
Vsak ponudnik mora vložiti pred dražbo v roke dražbenega komisarja kot vadij jedno tretjino izklicne cene v gotovini, v poso-jilničnih knjižicah ali v državnih papirjih po zadnji kurzni vrednosti. Kupci posameznih delov morajo polovico kupne cene (vračunši že izplačani'vadij), katera se bode od dneva dražbe po 5% obrestovala, v treh mesecih, ostalo v teku šestih mesecev po dražbi tuuradno vložiti.
Zastavne pravice upnikov ostanejo neizpremenjene brez ozira na kupno ceno.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, oddel. V.,
dne 14. novembra 1901.

Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sy, obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in p reč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcera, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
Želite li	562 9—1
reč jajec po „zimi ? več in boljšega ntleha? kmalu tlebele, lepe svinje ? zilrara, dobro rejena teleta ? »noč., trpe*, uprežno širino? potem primešajte h krmi
I Barthelnovo krmilno apno • in ni/itlar vam ne bode žal,
Navodila razpošilja zastonj
M. Barthel & Co., Dunaj X
Prodajalnice v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi.
Razglas.
Pri okrajnem zastopu šmarskem je oddati
Ti
z letno plačo 1200 K.
Ponudniki morajo svojo sposobnost dokazati z verodostojnimi spričevali in morejo biti popolnoma vešči slovenskega, oziroma sploh slovanskega in nemškega jezika.
Ponudbe do 15. decembra t. 1. podpisanemu okrajnemu zastopu. — Vstop dne 1. januvarja 1902.
Okrajni odbor Šmarje,
557 2—2	dne 6. listopada 1901.
s™
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m ml o t i s k u . i
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.	-


©
Razne
uradne pečate
ltuverte
s firmo
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru