Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
K
Posamezna številka 90 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb post. I. gr. bis
SETT1MANALE
ŠT. 996
TRST, ČETRTEK 11. JULIJA 1974, GORICA
LET. XXIII.
Se bo Italija rešila iz krize?
Italijanska televizija vzbuja vsak večer, s svojimi kilometrskimi poročili o novih vladnih davčnih ukrepih in tistih za utesnjevanje kredita pravo apokaliptično vzdušje; očitno je, da hoče vlada preko televizijskega omrežja, nad katerim ima monopol, vzdramiti mase k zavesti o težki krizi, v katero je zapadla država. Ta kriza ima politično in gospodarsko plat. Toda medtem ko smo komaj pred nekaj tedni poslušali preko istega telekomunikacijskega sredstva plat zvona o politični krizi — fašistična zarota se je zdela že v zraku — poslušamo danes plat zvona o gospodarski krizi. Vladne davčne ukrepe nam prikazujejo in vsiljujejo kot rešitev in celo kot edino rešitev. Toda ali to res vodi k rešitvi?
Glavni vzrok teh ukrepov je baje velikanski primanjkljaj v trgovinski bilanci. Tak primanjkljaj povzroča prevelik uvoz dragega mesa, petroleja in še marsičesa, kar ni nujno potrebno, a se tako zdi, ker služi višji »življenjski ravni«. Zato se vlada ni upala dotakniti uvoza samega, pač pa je s svojimi davčnimi ukrepi poskrbela, da bodo vsi davkoplačevalci, a mali sorazmerno veliko bolj kot drugi, financirali sedanji uvoz, kar pomeni z drugimi besedami, da bodo tudi tisti, ki si ne morejo privoščiti zrezkov najboljše kvalitete in se ne vozijo z luksuznimi avtomobili — ali pa avtov sploh nimajo — pomagali financirati uvoz zrezkov, bencina in razkošnega krzna. Katera petična ženska v Italiji si upa kupiti umetno krzno, katerega se ne sramujejo drugod niti najbogatejše ženske, da pokažejo svojo vzajemnost v akciji za ohranitev že preveč razredčenih vrst divjih živali? Vsaka bogata Italijanka pa je prepričana, da bi se z umetnim krznom osramotila pred vsemi znankami. In čeprav smo napenjali ušesa, nismo iz teh apokaliptičnih televizijskih oddaj ničesar slišali o kakem posebnem obdavčenju počitniških vil, stalnih stanovanj v letoviških krajih, razkošnih avtov, jaht (ki so sramežljivo prištete med navadna plovila (»natanti«) itd.) in drugega nepotrebnega in odvečnega. Dokler bo vladala v Italiji taka miselnost, se ta država ne bo rešila iz gospodarske krize in inflacije. K temu je prišteti še neodgovoren odnos do dela, ki ga kaže velik del italijanskega zaposlenega prebivalstva in o čemer smo spregovorili v eni zadnjih številk našega lista, dalje veselje do stavk, v katerih vidi leva opozicija — po besedah njenega vodi-(Dalje na 5. strani)
OB MEDNARODNI konferenci o manjšinah
V	četrtek, 10. t.m. se je začela v Trstu že dolgo napovedana mednarodna konferenca o manjšinah. Kot smo v našem listu že večkrat poudarili, je zamisel o takšni konferenci nastala pred približno štirimi leti, ko je v okviru razgovorov in pogajanj za sestavo novega tržaškega pokrajinskega odbora bil na pobudo predstavnikov Slovenske skupnosti ponovno govor o problematiki slovenske manjšine na Tržaškem, oziroma kako naj nova pokrajinska uprava konkretno izvaja in zaščiti pravice naše narodne skupnosti.
Tedaj je torej padel predlog novega predsednika tržaške pokrajine dr. Zanettija, naj se celotna problematika Slovencev v Italiji globlje prouči, ker se je verjetno tudi sam hotel prepričati, kakšno vrednost imajo naše zahteve in naši predlogi, saj je prav gotovo tedaj bil zavestno ali podzavestno še vedno ujetnik stare, a splošno razširjene tržaške italijanske nacionalistične miselnosti, ki se je izoblikovala v zgodovinskem razdobju od konca prejšnjega stoletja do skoraj današnjih dni.
Predsednikov predlog so podprli ne samo predstavniki tržaških levsredinskih strank, temveč tudi tistih političnih sil, ki so v opoziciji, se pravi komunisti in liberalci. Od sodelovanja so bili izključeni, kot je sicer razumljivo, le novofašisti misovskega gibanja.
Pobuda o sklicanju takšne konference je seveda vznevoljila zastopnike osrednje dr žavne birokracije, ki se je zbala, da bi zaključki konference utegnili močno zamajati njena dosedanja stališča in jih morda celo
postaviti na laž. Zato je birokracija naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi pobuda zamrla, šla v pozabo, skratka da bi se zadeva črtala z dnevnega reda. V tej zvezi so se začeli izvajati razni pritiski, ki so se do določene mere prenehali le po osebnem oosredovanju in nastopu zunanjega ministra Alda Mora.
Birokraciji — in ne samo njej — pa se je vendarle posrečilo, da so pobudniki manjšinskega srečanja v precejšnji meri spremenili svojo prvotno zamisel, tako da so konferenci vtisnili drugačen, širši značaj, saj je na dnevnem redu razprava o problematiki domala vseh narodnih in etničnih skupin v zahodni Evropi, čemur so dodali še problematiko določenih nenarodnostnih manjšin (v socialnem smislu).
Jasno je, da na ta način na konferenci, ki je v teku v Trstu, ne bo mogel priti do primernega izraza položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato ne bo mogoče osvetliti vrste neizpolnjenih obveznosti, kot izhajajo tako iz natačnih določil republiške ustave kot tudi iz slovesno podpisanih mednarodnih listin, skratka, ne bo mogoče narediti podrobnega obračuna o odnosih med večino in manjšino, zlasti pa o razmerju med državo z vsemi njenimi organi ter institucijami in slovensko narodno manjšino.
S tem nočemo seveda nikakor omalovaževati pomena tržaškega mednarodnega srečanja, saj smo celo prepričani, da pred-
D. L.
(nadaljevanje na 2. strani)
Ni več možno odlašanje
Ugledni severnoitalijanski dnevnik »La Stampa« je zapisal v sredo v komentarju o vladnih davčnih in kreditnih ukrepih med drugim: »Prvi izmed zakonskih ukrepov, ki jih je odobril v soboto ministrski svet, tisti, ki trdi, da je potrebno »uveljaviti v večji meri davčno pravičnost in učinkovit boj proti utaji davkov«, določa tudi nastavitev 12 tisoč novih nameščencev s strani finančne uprave, od katerih jih bo 7 tisoč dodeljenih za službo pri davčnem anagrafskem u-radu.« Tako vlada istočasno, ko večina in opozicija trdijo, da se strinjajo s tem, da naj se ne poveča državno osebje, da bi zavrli, če ne zajezili tekoče izdatke, odpira vrata za nove nastavitve. Trdi se — nadaljuje »La Stampa« — da s sedanjim davčnim oseb-
jem davkarije ne morejo shajati. Toda v poslanski zbornici je že nekaj dni v razpravi zakonski osnutek, star dve leti, ki hoče napraviti nekaj reda med tisoči koristnih in nekoristnih uprav naše birokracije. Zakaj ne bi vzeli 12 tisoč oseb iz odvečnih ali prenatrpanih uprav in jih dodelili finančni upravi? To bi bilo dejanje — tudi če bi ga bilo težko izvesti, kajti uradništvo je navadno nasprotno prestavitvam — ki bi dalo nekaj ugleda vladi. So trenutki, v katerih je tako zgledno dejanje potrebno. Med tolikimi odloki, ki so bili odobreni v soboto, manjka nekaj, kar bi nakazovalo kak preobrat in ne samo »pogum do nepopularnosti«, da uporabimo Colombov izraz.« Na-(dalje na 3. strani)
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 14. julija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8 30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Komorna glasba Sergeja Prokofjeva.
10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder. »Pu-ša z dimnikom«. Napisal Ernesa Adamič. Drugi in zadnji del. RO. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »M’dežija za ano balano pupo«. Ljudska igra, napisal Paolo Ferrari, prevedla Marija Petaros. Stalno slovensko gledališče v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. 16.50 Plesna glasba. 18 00 Nedeljski koncert. 18.50 Znane melodije. 19.30 Sodobni sound. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22 00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse.
PONEDELJEK, 15. juliia, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 111.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umet-nostč književnost in prireditve. 18.30 Album Čajkovskega. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Tolminski upor v dokumentih goriškega arhiva (3) - Vilončelist Edi Majaron in pianist Andrej Jarc. Bohuslav Martinu: Sonata št. 3 - Grbčevi zapisi ljudskih pesmi - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Glasba v noč.
: TOREK, 15. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12 50 Medigra za pihala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.55 Južnoameriški ritmi. 1910 Trst v prozi Borisa Pahorja: »Rusi most«. 19.20 Za najmlajše: »Aladin in njegova čudežna svetih ka«. Prevedel: Vladimir Kralj. Dramatizacija: Jožko Lukeš. RO. Režija: Lojzka Lombar. 20.00 Šport. 20 35 W.A. Mozart: Cosi fan tutte, opera. Drugo dejanje. 21.45 Nežno in tiho.
:: SREDA, 17. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13 30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Italijanski instrumentalni ansambel: Flavtistka Barbara Klein, oboist Renzo Damiani, klarinetist Edgardo Garnero, fagotist Eros Adami, hornist Franco Barbaglia. 18.55 Formula 1: Pevec in orkester. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.30 Simfonični koncert Vodi Antonio Pedrotti. Sodeluje pianistka Maureen Jones. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. 21.55 Pesmi brez besed.
::	ČETRTEK,	18.	julija,	ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13 30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. 18.30 V ljudskem tonu. Smetana: Vltava. E. Grieg: Simfonični ples 19 20 Svetovni popotniki: S. Herberstein: »Potovanje v Rusijo«, pripravil Franc Jeza. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 »Marjeta iz Močvirskega Kota«. Radijska drama Napisal Vasja Ocvirk. RO Režija: Jože Peterlin.
21.30 Skladbe davnih dob. 21.55 Oddih ob glasbi. :: PETEK, 19. julija, ob. 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami 13.30 Glas ba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Baritonist Claudio Strudthoff. 18.50 Medigra s klaviaturami. 10.10 Na počitnice. 10.20 Jazz glasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. Vodi Oskar Kjuder. Sodelujeta sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan in basist Ivan Sancin. Igra orkester Glasbene Matice iz Trsta.
21.30 V plesnem koraku.
:	SOBOTA, 20. julija, ob: 7.00 Koledar. 7 05
Jutranja glasba 111.35 Poslušajmo spet, 13.30 15.45 Glasba po željah. 15 45 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. Sergio Ghiereghin: Suita za flavto in kitaro; Tri pesmi Ketty Daneo za sopran .flavto, violino in harfo. 19 00 Glasbena zlepljenka. 19.10 Mala enciklopedija dovtipov 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Iz moje mladosti: »V Dobravljah gori«. Napisal Josip Kravos, dramatiziral Jože Peterlin. RO. Režija: Stana Kopitar 21.10 Ritmični orkestri. 21.30 Vaše popevke
22.30 15 minut s Friedrichom Guldom.
Ob mednarodni konferenci o manjšinah
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavlja morda edinstveno priložnost za globljo proučitev problemov narodnih manjšin in zlasti za informiranje široke italijanske javnosti o problemih, o obstoju katerih se ji morda niti ne sanja. Tudi mednarodna javnost bo imela te dni in kasneje priložnost, da se seznani s to problematiko, strokovnjaki in izvedenci pa si bodo izmenjali informacije ter izkustva, kako v posameznih državah rešujejo in urejajo podobna vprašanja.
Nikakor pa bi ne želeli, da bi Slovenci v Italiji, pa naj živijo na Tržaškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, Reziji ali v Kanalski dolini, morali šele dokazovati svoj obstoj pred tako kvalificiranim mednarodnim zborom, kakršen je te dni zbran v Trstu. Kdor tako misli ali upa, naj se zaveda, da smo Slovenci svojo prisotnost dokazali z mnogo bolj prepričljivimi sredstvi, kot so besede. Zato Slovenci v zamejstvu na konferenci ne bomo ničesar prosjačili niti moledovali, temveč kot povsem enakopravni partnerji terjali izpolnjevanje ter izvajanje duha in črke ustavnih določil in vseh drugih mednarodnih pogodb in sporazumov, ki so med drugim omogočili, da je del Sloven-
cev — konkretneje tržaški Slovenci — pred dvajsetimi leti ponovno prišel v sklop italijanske države, s čimer se je njihov pravni položaj znatno poslabšal v primeri s tistim, ki bi ga uživali, če bi bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (glej samo določilo pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, ki predvideva za STO tri uradne jezike: italijanski, slovenski in srbohrvaški). Slovenski narod je doprinesel to žrtev na oltar miru v tem delu Evrope in mu zato tudi ni žal ter ne bo in tudi noče načenjati starih, dokončno rešenih ter urejenih problemov. Prav tako pa ne bo nikomur dopustil, da bi se iz njega bril norce ali ga kakorkoli izsiljeval. Tega se morajo vsi dobro zavedati in se temu ustrezno tudi ravnati.
V	tem duhu tudi naš list pozdravlja ude ležence mednarodne konference o manjšinah, daje priznanje njenim pobudnikom in organizatorjem in izreka upanje ter željo, da bi na zasedanju vsaj nekaj konkretnega doprinesli k urejanju manjšinske problematike in s tem miru v Evropi in na svetu.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl ♦ Reg na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Mihec in Jakec se menita
od ženske komande
in od moških, ki so iih same hlače
mi regirat svet jn de so ženske samo za lonce jn za u posteljo, tisto je pasalo. Jest ti rečem, de poznam marsikatero žensko, ke jema korajže, telegence jn moči koker an mož. Al pej še več. Jn poznam tudi moške, ke so ku babe. Al, še slabše, ku mokre štra-ce. Ke niso prcu neč od moža jn so ga same hlače.
— Videš, ma dandanes nosejo hlače tudi ženske. Morbet se zatu taku uvelaulajo?
— Ne, hlače nimajo pr tem neč opra-vet. Ženske se uvelavlajo tudi brez hlač. Še bol. Vidi, postaumo reč, u star ek cajteh tisto Kleopatro u Egipti! Al pej tisto bizantinsko cesarico Teodoro. Al pej rusko carico Katarino drugo. E, dragi moj...
— Je res, ja. Navsezadnje tudi avstrijska cesarica Marija Terezija ni bla kar taku. Še zdej jo hvalejo.
— Ben videš. Jn tudi dandanes. Kej ne regira Anglijo tista Elizabeta Jn ne vlada neč slabše koker kakršensibodi precednik.
— Ja, ja. Sej tudi u Indiji jemajo tisto šinjoro Gandi. Jn tam zraven je tisti Cejlon, kamer je tudi an ženski precednik. Se kliče Bandaranaike al taku nekej.
— Pej Golda Meir? Tista viš, jeh jema.
— Ja, ja, sej ne rečem. Ma se bojim, de bomo počasi pršli prou pod komando od žensk.
— Jakec, kej bo tu? Spet je ana ženska prevzela komando.
— A, misleš tisto Isabelito tam u Argentini? Znaš, tu je p r š l o automatično. Gana je bla že dozdej
podprecednik je zdej ke je nje mož precednik umrou, more uama prevzet.
— Vselili se me ne zdi preveč demokra tično, de je biu mož precednik jn žena pej podprecednik. Znaš, taku, de si ana fami lja razdeli ta glavne funkcije, je vselih no malo preveč po domače.
— Se zna, de je. Ma ti, če be, postaumo reč, biu kašen precednik, kej ne bi tudi za svoje ledi poskrbu za kašno fajn službo? Jn kar se pej tiče tiste Isabelite ti rečem, de jema res politične talente. Še dokler je bla z možem u emigraciji u Madridi, je šla dvakrat u Argentino u — koker se reče — politični misiji jn organizirala peroniste jn prou-zaprou prpraulala svojmi moži predsedstvo republike. Zatu si je tisto podpredsedništvo pošteno zaslužla. Jn zdej, ke je mož umrou, je prou, da uana regira naprej. Zatu ke ana republika ne more jet naprej brez preced-nika.
— Ma uana je prouzaprou precednica, ne precednik!
— Tu je vselih. Ne boš delau diskriminacij pruti ženskam!
— Znaš kej ti rečem jest? Mene prou sekira, de se ženske tolko uvelaulajo. Koker de be bli mi moški zaneč.
— E, dragi moj, tisto, de znamo samo
— E, dragi moj Mihec, kej misleš de nismo mi dostikrat pod komando od žensk, ke nanka ne znamo? Buhzna kolkokrat reče žena od kašnega ministra svojmi moži: naredi taku, naredi taku. Jn uan drugi dan nardi taku, koker mu je uana naročila jn vsi mislemo, de je uan taku odloču.
— Ma ja, ja, vse vkep je ana mafja.
Prvi dan konference o manjšinah
V	prostorih tržaške pomorske postaje se je v sredo začela mednarodna konferenca o manjšinoh. Udeležuje se je nad 500 dele-katov, med katerimi so predstavniki domala vseh narodnih manjšin v Zahodni Evropi in v Jugoslaviji. V imenu tržaškega prebivalstvo je udeležžence pozdravil župan Spaccini, predsednik deželne vlade Comelli pa je izročil pozdrav avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. O ciljih in namenih konference je nato spregovoril predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ki je glavni pobudnik pomembnega mednarodnega srečanja. Sledil je pozdrav goriškega pokrajinskega predsednike Chientarollija, ki je prav tako med organizatorji konference.
Govorila sta nato še voditelj jugoslovanske delegacije Dimče Belovski in bivši minister britanske vlade Whitaker. Dr. Ca-
KONZORCIJ ZA FINANSIRANJE INDU
STRIJSKEGA KOMBINATA V SMEDEREVU
S podpisom pogodbe so ustanovili kon zorcij za finansiranje druge faze razširitve jeklarskega kombinata v Smederevu v Srbiji. Pogodba predvideva, da bodo podpisniki dali na razpolago skupno milijardo in pol novih dinarjev, se pravi 90 milijonov dolarjev, medtem ko bo celotna naložba dosegla vrednost 4,6 milijarde dinarjev ali 370 milijonov dolarjev. V jugoslovanskem konzorciju so Jugometal, razne trgovinske banke, zavarovalne ustanove, prevozna podjetja, gradbena itd. Zahodna Evropa bo dala na razpolago 900 milijonov N-din ali 55 milijonov dolarjev, Sovjetska zveza pa milijardo in 200 milijonov din (70 milijonov dolarjev). Z uresničitvijo druge faze načrta bodo znatno povečali produkcijo celotnega kombinata in sicer bo produkcija železa narasla na milijon in pol ton letno ter na milijon 600 tisoč ton jekla, na 800 tisoč ton hladno valjanih izdelkov in na milijon in pol ton toplo valjanih izdelkov.
potorti pa je nastopil v imenu zunanjega ministrstva.
Na plenarnem zasedanju so svoja poročila prebrali prof. Vladimir Klemenčič, dr. Tullio De Mauro in prof. Passerin D’Entre-ves.
Konferenca se bo končala 10. t.m. Omeniti je treba, da vzbuja precejšnje zanimanje v italijanskem tisku.
OBVESTILO NAŠIM SODELAVCEM IN DOPISNIKOM
Vse naše sodelavce in dopisnike, ter tiste, ki žele objaviti v našem listu kako sporočilo ali oglas, obveščamo, da morajo biti vsi rokopisi v rokah uredništva oziroma v tiskarni vsaj do srede zvečer. Iz tehničnih vzrokov ni mogoče računati na objavo člankov, ki pridejo v uredništvo oziroma v tiskarno šele v četrtek zjutraj ali celo v teku dopoldneva, ker to zavlačuje izid lista. Prosimo, da to upoštevate. V četrtek je možno sprejeti samo resnično nujne (in kratke) sestavke.
Uredništvo N. 1
DVA PROTESTA ZARADI MANJŠINSKE KONFERENCE
Doslej sta že dve državi protestirali zaradi manjšinske konference v Trstu: Francija, ker francoski vladi ni všeč, da bodo na njej govorili o Korzikancih, Okcitancih in Bretoncih, katerih ne priznava za manjšine, in Irak, ker se udeležujejo konference trije Kurdi.
Nekateri italijanski dnevniki, npr. »La Stampa«, in »Giornale nuovo« pišejo dosti in s simpatijo o konferenci, uredniki in o-sebje tržaškega »Piccola«, ki je znan po svojih »simpatijah« do naše manjšine, pa so si izbrali prav čas konference za svojo sindikalno stavko...
Ni več možno odlašanje
(nadaljevanje s 1. strani) čin, ki je bil sprejet, da bi zbrali 3 tisoč milijard, je najpreprostejši, ne pa najbolj pravičen in vsebuje tudi določeno tveganje.«
Omenjeni dnevnik potem opozarja na beg kapitalov v tujino, kar je hujše kot tatvina v škodo države, in na razkošje v letoviščih, na sanjsko bogate vile in stanovanja, ki zelo veliko stanejo, na parazitne rente, na ogromne dobičke tistih, ki prodajajo kvadratni meter stanovanj v kondominiju, ki stane pri gradnji od 120 do 160 tisoč lir, za 300 tisoč do milijona 200 tisoč. Zakaj davkarije ne primejo teh? Zakaj se že leta za man govori o urbanistični reformi?
»Ni tistega novega dejanja v poglelu poguma in iznajdljivosti, ki bi vrnilo ljudem zaupanje v politične sile in povedalo, da ima vlada položaj v oblasti,« zaključuje »La Stampa«.
»Nezaupanje pa povečuje nezadovoljstvo, ki se veča v državi.« List končno naglaša, da se širi tudi v sindikatih spoznanje, da
stavke niso tisto sredstvo, s katerim je mogoče doseči rešitev. Določene metode so pri koncu, in to čutijo tako stranke kot sindikati. Treba je prenoviti sistem, da bo manj krivičen. In ta velika preizkušnja ne dopušča odlašanja.
PREDSEDNIK POKRAJINE NA SEMINARJU O MANJŠINAH V OHRIDU
Predsednik tržaške pokrajine Michele Zanetti se je udeležil seminarja Združenih narodov, ki je bil posvečen vprašanju manjšin v svetu in ki so ga priredili v Ohridu. Pomembnega posvetovanja so se udeležile delegacije iz kakih 30 držav ter predstavniki raznih mednarodnih organizacij kot Mednarodna demokratična zveza žena, Svetovna zveza bivših borcev, Mednarodna zveza za človečanske pravice, Združenje a-rabskih juristov, Mednarodna organizacija za delo in Organizacija ameriških držav.
Pisma uredništvu:
CESTA NA KOHIŠČE
Skupina 16 kmetovalcev iz Cerovelj nam je poslala v objavo naslednje pasmo:
»Podpisani kmetje in lastniki zemljišč ob cesti, ki pelje na Kohišče, odločno protestiramo proti pisanju DELA, glasila tržaškega KPI, z dne 28. junija t.i.
V	članku se skuša omalovaževati odlok o prepovedi vožnje po omenjeni cesti, ki ga je na zahtevo podpisanih izdala devinsko-nabre-žinska občina
Ko poudarjamo solidarnost s podobnimi pobudami občinske uprave, ki je ustregla želji kmetovalcev, zavračamo demagoško pisanje in zdraho, ki jo skušajo sprožiti neinformirani krogi okrog »Dela«, toliko bolj, ker postavljajo »potrebe« mestnih izletnikov nad zaščito Krasa in nad trudom slovenskega kmeta lastnika, da ohrani kmetijstvo v naši pokrajini, parcele in količino drv.
Nasprotno upamo, da bodo podobne ukrepč sprejeli in raztegnili še na druge poljske poti,«
ZAKAJ »ŠAGRE« ?
Stene hiš in zidovi v naših vaseh in predmestjih so prelepljene z lepaki, ki pozivajo na razne »šagre«. Pri tem se mora človek, kateremu je kaj do lepote in ohranitve našega jezika, vprašati, zakaj naenkrat taka vnema za to tujko, ki se je vrinila v slovensko govorjenje naših ljudi in bolj in nič manj kot toliko drugih v časih, ko je bil slovenski jezik zapostavljen. Slovenci imamo za »šagro« več lastnih in lepih, globoko zakoreninjenih izrazov z dolgo tradicijo, kot na primer opasilo, ki je tipična primorska beseda, žegnanje, praznik, farni praznik, god farnega patrona, izrazze po farnem patronu npr. Jernejevo, Martinovo, Petrovo, Katarinino itd. Mislim pa, da bi se lahko odločili za opasilo, ki ima verjetno najdaljšo tradicijo med vsemi temi izrazi in je tudi najlepša beseda med njimi. Pride pa zelo verjetno iz glagola obhajati (god farnega patrona).
Ljubitelj našega jezika
Menimo, da imate prav, zato bomo, odslej v našem listu uporabljali besedo opasilo namesto »šagre«.
Uredništvo
Zora Tavčar svetuje v Gospodarstvu (5.7 74), naj bi Boris Pahor omilil ostrine polemičnih člankov v Zalivu, ker bi s tem revija imela večji odmev tudi v prostoru. Gospa Tavčar hoče s tem reči, da bi se moral Zaliv odpovedati resnici, zato da bi lahko mirno krožil po Sloveniji. Toda potem bi tudi Zaliv ne bil več potreben in bi »Zaliv ne bil več Zaliv« (kot ugotavlja tudi avtorka članka sama). Vprašujem gospo Z. Tavčar, ali ne bi bilo bolje, ko bi Zaliv lahko krožil po Sloveniji tak kot je. Če je v Sloveniji resnična svoboda misli in možnost pluralizma (kar je zapisano v ustavi) mislim, da bi za to ne bilo težav. To, kar svetuje Pahorju, pa je tako, kot če bi mu svetovala, naj se odpove misliti s svojo glavo ali moškim atributom v čast hermafroditizmu.
(Podpis)
S seje Slovenske skupnosti
V	torek, 25. junija je bila na sedežu organizacije seja sveta Slovenske skupnosti.
Po uvodnih besedah predsednika dr. Zorka Hareja se je razvila razprava o političnem položaju v Italiji, o vedno pogostejših izbruhih nasilja, ki težijo za zrušenjem demokratičnega reda v Italiji, kar utegne prizadeti posebno slovensko narodno skupnost, o gospodarski krizil ki jo občutijo predvsem revnejši sloji in se posebno negativno odraža prav pri ustanovah slovenske narodne manjšine.
Govora je bilo nato o težkem položaju Slovenskega stalnega gledališča in o korakih, ki jih je v zvezi s tem naredila Slovenska skupnost preko svojega deželnega svetovalca dr. Štoka pri predsedniku deželnega odbora odv. Comelliju. Slovenska skupnost ima za zelo važno, da se Slovenskemu stalnemu gledališču omogoči, da lahko v polni meri razvija svoje visoko kulturno poslanstvo.
Svet je nato razpravljal o notranjih organizacijskih vprašanjih in o pripravah na
20 MILIJARD ZA TRŽAŠKI PRISTAN
Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine bo s stalnimi letnimi prispevki podprla rekonstrukcijo tržaškega pristana in posodobljenje strojne opreme. Celotni znesek prispevkov bo dosegel vrednost 20 milijard lir, medtem ko predvideva načrt pristaniške ustanove za 30 milijard lir naložb. Sredstva bo dežela zbrala delno s posojilom (15 milijard), ki ne bo bremenilo deželnega proračuna, delno preko vsedržavnega sklada za posodobljenje pristanov (10 milijard lir) in končno z dohodki od davkov na izkrcano in vkrcano blago (5 milijard lir). Deželna uprava bo že letos dala na razpolago prvih 500 milijonov lir, od prihodnjega proračuna (1975) pa do leta 1993 pa bo deželni prispevek znašal letno milijardo lir. Največja dela zadevajo opremo sedmega pomola, ki bo najmodernejši del tržaškega pristanišča in bo namenjen izključno kon-tainerskemu prometu. Načrt predvideva še uresničititev pomola za trajekte v novem pristanu.
Nadaljnji deželni poseg pa je namenjen tudi drugim delom na pristaniškem področju; 300 milijonov lir bodo naprimer na kazali za pripravo regulacijskih načrtov pristanišč v Trstu, Tržiču, Torviscosi in Portu Nogaro.
občni zbor, ki ga bo SS prenesla na jesen zaradi intenzivnih priprav njenih članov na bližnjo mednarodno konferenco o manjšinah. Veliko pozornost je svet posvetil prav pripravam na omenjeno konferenco in pozval svoje člane, da se je aktivno udeležijo.
Svet je odobril tudi naslednjo resolucijo:
Svet Slovenske skupnosti, zbran na redni seji dne 25. junija 1974, po narodbni preučitvi splošnega političnega položaja in priprav za občni zbor Slovenske skupnosti, ki je bil odložen zaradi manjšinske konference na jesen, ugotavlja, da je Slovenska narodna skupnost zaskrbljena nad gospodarskim razvojem države kakor tudi nad političnimi posledicami, ki bi iz tega kritičnega obdobja lahko nastale, posebno še ker gospodarska kriza navadno zadene gospodarsko najšibkejše sloje: delavce in kmete; zato Svet Slovenske skupnosti obvezuje vse predstavnike, izvoljene na listi Slovenske skupnosti, da si prizadevajo po svojih močeh, da se nastali gospodarski položaj čimprej reši v korist celotne državne skupnosti in boljšega sožitja med narodi; prav zato ker so vse naše sile potrebne za utrditev demokracije v Italiji in za splošen materialni napredek družbe, v kateri živimo, poziva vse svoje člane, posebno pa tiste somišljenike, ki so angažirani v organih Slovenske skupnosti, da enotno izpričajo svoje prepričanje in svojo slovensko zavest tudi s tem, da pripomorejo k čimvečjemu delavnemu uspehu Slovenske skupnosti.
V	torek, 2. julija je tržaška občinska odbornica za šolstvo ob prisotnosti dr. Gerina sprejela zastopstvo svetoivansldh združenj staršev in sicer iz ljudske šole »Oton Župan-čič«^ iz srednje šole »Sv. Ciril in Metod« ter iz učiteljišča »A.M. Slomšek«. Namen tega srečanja je bil, da se razna dela, ki so nujno potrebna za šolsko stavbo v ul. Caravaggio 4, začnejo brez odlašanja in da bo zagotovljen jeseni redni pouk v treh prizadetih šolah. Združenja so v ta namen sestavila seznam vseh bolj občutenih potreb, predvsem pa: popravilo oken in vrat, ki puščajo dež, sneg in burjo; prepleskanje prostorov in pobarvanje oken in vrat, kar ni bilo opravljeno, odkar šola stoji; notranja prevlaka z linoleumom vseh cementnih po-
ZANIMANJE DEŽELE ZA PROBLEME SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Deželni odbornik za kulturo in prosveto Dal Mas je sprejel delegacijo upravnega sveta in igralcev Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki mu je prikazala zelo resen položaj, v katerem se je znašlo gledališče, ker še ni bilo dokončno rešeno vprašanje juridičnega statusa ustanove, kar spravlja v veliko nevarnost nadaljnje delo gleda-
Kdor ne bere in ne kupuje slovenskega zamejskega tiska ali odpove naročnino nanj, se ne more prištevati med zavedne Slovence, ker pomaga uničevati eno izmed najnujnejših in najvažnejših sredstev našega narodnega osveščanja in povezovanja. Zato berite in kupujte naš tisk!
lišča. Deželni odbornik Dal Mas je delegacijo gledališčnikov seznanil z intervencijami, ki jih je dežela opravila pri pristojnih organih osrednje vlade in katere bo zdaj na novo predložila.
VPIS NA ZNANSTVENI LICEJ »FRANCE PREŠEREN«
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1'974 ob IB. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-1975.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
vršin, ki povzročajo pozimi mokroto; popravilo strehe, ki je v zelo slabem stanju; nadomestitev parnih kotlov za gretje, ki je pomanjkljivo posebno v telovadnici, v slačilnicah in v veži; pomnožitev in preureditev stranišč, da bodo zadoščala vsem učencem različnih šol; ter določitev primernega prostora za potrebe vseh združenj staršev glede na nove naloge, ki čakajo starše z novim šolskim letom.
Združenja pa so nato prav posebno poudarila potrebo po novih učilnicah, kajti v stavbi manjkajo prostori za nove učilnice predvidene učiteljske šole, za knjižnico, za risalnico, za pevske vaje; nižja srednja šola je prav tako na tesnem s prostori, kajti delavnice so v kleti; slovenski otroški vrtec je že sedaj presegel število otrok, ki jih lahko sprejme, medtem ko v stavbi gostuje že vrsto let italijanski vrtec, ki je samo začasno prišel na slovensko šolo. Nato so združenja sprožila vprašanje boljše izrabe zelenih površin in dvorišča okrog šole, prevoza podlonjerskih otrok v šolo ter več drugih vprašanj. Na zahtevo staršev bodo tudi zamenjali italijanske občinske formularje, ki jih uporabljajo v vrtcu, z dvojezičnimi.
Občinska odbornica je na te zahteve odgovorila, da so nekatera dela že v teku, druga pa že oddajajo v zakup. Predsednik osnovnošolskega združenja dr. Mljač se je odbornici Bennijevi zahvalil za zanimanje, vendar pa je pripomnil, da so se združenja sedaj javila zato, ker želijo, da bi bila dela dokončana do začetka šolskega leta in da zaradi tega ne bi trpel pouk.
Vabimo cenjene odjemalce naj obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj Podjetja CUMINI.
Intervencija staršev za ureditev šolske stavbe pri Sv. Ivanu
Se bo Italija...
Štandrež
»Polovični« občinarji
Med štandreškimi vaščani, ki so pravzaprav »meščani« vlada že nekaj časa ne-volja, da so sploh to postali, ker jih goriška občina le na pol upošteva in ne kot polnopravne Občinarje, vsaj kar se tiče krajevnih zahtev.
Štandrež je bil do leta 1927 samostojna občina z lastnim grbom in so jo vodili domači možje. Fašizem pa je to slovensko občino, kot Podgoro in Pevmo, nasilno ukinil in jo pridružil Gorici.
Gospodarska raven, če izvzamemo nekdanjo vrtnarsko - kmetijsko, se je seveda na splošno kot drugod v goriški okolici dvignila.
Ugotoviti pa je treba, da je Štandrež od goriške občine le malo dobil.
Naše šolske stavbe stoje še na starih temeljih in njih zunanjost ne dela čast šoli.
Otroški vrtec se stiska v pritličju župnijskega doma, odkar je stara stavba pogorela.
Prav tako manjka v Štandrežu tudi poštni urad, čemur se tudi vsi tujci čudijo.
Za našo mladino manjkajo tudi sodobni športni prostori in igrišča, čeprav obstajajo nekatera, ki pa niso vsej javnosti namenjena.
OTROŠKE VRTNARICE
Doslej še nismo imeli v Gorici posebne šole za slovenske učiteljice v otroških vrtcih. Slovenskih otroških vrtcev imamo že več. Učiteljske kandidatinje za te vrtce so morale obiskovati ustrezno italijansko šolo pri Uršulinkah v Gorici. Tu se pa niso mogle pripraviti za vrtnarice slovenskih o-trok.
Ta pomanjkljivost pa bo v prihodnjem šolskem letu odpravljena.
Upamo, da bo že v jeseni odprta paralelka za otroške vrtnarice na učiteljišču »Simon Gregorčič«. Ker pa je v ulici Croce premalo prostora, je občina že obljubila, da ga bo našla kje v bližini za novi razred.
Po dosedanjih uredbah bo pouk na novi šoli trajal tri leta. Diplome pa bodo imele isto vrednost kot končna spričevala višjih srednjih šol.
Nekatera naša dekleta se že zanimajo za vpis v novo šolo vrtnaric, ki so našim najmlajšim tako potrebne.
Motiv »Zlatoroga«
V	Ljubljani je na akademiji za glasbo pred kratkim z odliko diplomiral znani pevski organizator, dirigent in skladatelj Avgust Ipavec, rojak iz Ročinja (roj. v Gorici leta 1940), sicer pa kaplan v Idriji. Ipavca kot dirigenta in skladatelja je pred dvema, letoma spoznala tudi naša zamejska javnost, ko je njegova mnogoštevilna skupina mladih in odraslih ljudi s Kobariškega najprej v Gorici, potem pa še v Trstu, v pesmi, glasbi in besedi prikazala pesniško izročilo Simona Gregorčiča.
Kot vnet in narodno zaveden pevovodja je razgibal slovenske pevce v Kanalski dolini, ki so imeli predlanskim in lani nekaj uspelih in izredno pomembnih nastopov z zborom Planika. Ustvaril je tudi dva zdru-
Tudi plinovod ni povsod napeljan, tudi če se gradijo nove zasebne ali industrijske stavbe.
Posebno boleče je tudi vprašanje zemljiškega razlaščevanja, ki grozi etnični celovitosti Štandreža, kako se bo to uredilo, da v korist gospodarskemu napredku obenem pa tudi upravičenemu narodnostnemu okolju Štandreža, je še nejasno. In to menda tudi marsikateremu našim izvoljenim zastopnikom.
Slišijo se že tudi glasovi mnogih naših »goriških polobčinarjev«, da bi bilo treba misliti na samostojno štandreško občino, ki bo iz svojih sil živela lastno življenje.
Vse to pa bo še zahtevalo složnega premisleka.
Pevma-Oslavje
POLETNI PRAZNIK
V	prejšnjih letih je bila tudi Pevma znana po svojem prosvetnem delovanju in petju. Zadnja leta pa je kulturno življenje skoraj zamrlo. Šele letos je spet nekoliko oživelo. Pobudo je dalo prosvetno društvo Naš Prapor, ki je zajelo v svojo delavnost Pevmo, Oslavje, Štmaver. Za polovico prihodnjega meseca že pripravlja poletni praznik po zgledu drugih goriških vasi. Na sporedu ima pevske in folklorne nastope in tudi uprizoritev Borove igre »Raztrgan-ci«, ki jo bodo postavili na oder štandreški igralci.
Na koncu seveda ne bo manjkal živahen zabavni spored.
Točen program pa bo odbor še javil.
MATURE
Prva matura na slovenski višji trgovski srednji šoli je bila v soboto končana. Polagala sta jo dva dijaka in tri dijakinje. Po izpitih je komisija, ki ji je predsedoval prof. Jež, je objavila tele uspehe:	Silva
Klanjšček je dosegla 50 točš, od 60 možnih, Igor Komel 46 od 60 možnih, Janko Heric 44 od 60 možnih, Alenka Černič 40 od 60 možnih, Božica Valantič 36 od 60 možnih.
Izidi so torej prav zadovoljivi, ker so vsi maturanti zreli. Zdaj se lahko vpišejo tudi na univerzo.
Vsem iskreno čestitamo z željo, da bi tudi pri višjih študijah napredovali.
v slovenski glasbi
žena pevska zbora in sicer v tolminski in idrijski dekaniji, letos spomladi pa je z mogočnim zborom tolminskih rojakov nastopil tudi z eno lastno skladbo na cerkveni prireditvi, ki je bila združena s spominsko mašo ob 260-letnici usmrtitve tolminskih puntarjev.
Za svojo diplomsko delo je profesorjem v Ljubljani predložil glasbeno delo »Zlatorog«, balet v enem dejanju in petih slikah. Tako je ta naš privlačni motiv, ki je bil literarno že večkrat uporabljen in obravnavan, sedaj zaživel še v glasbi oziroma baletu. Mlademu »akademskemu glasbeniku - kom-oonistu«, kakor se glasi njegov strokovni naziv na diplomi, iskreno čestitamo in mu želimo še veliko novih uspehov.
(Nadaljevanje s prve strani)
telja Berlinguerja sredstvo, da pride na oblast — in premajhno zavest o vrednosti demokratične svobode, ki so jo pridobili Italiji tisti, ki so se res borili proti fašizmu in padali v tistem boju za svobodo in blaginjo tistih, ki se jim danes morda na tihem rogajo, češ »bili ste norci, da ste toliko tvegali«.
Toda najgloblji vzrok sedanje krize je v tem, da, kot kaže, vladajoča plast nima ni-kake predstave o tem, kaj hoče in kakšna naj bi bila Italija. Ta država je danes čudna zmes ostankov nekdanje fašistične zakonodaje, prakse in metod, ki niso bile nikdar preklicane in odpravljene (to vemo zlasti mi Slovenci, ker najbolj zadevamo ob nje), demokracije in socialističnih vložkov (naj opozorimo samo na razlaščevanje kmečke >n posebne slovenske zemlje, za kar so socialisti posebno navdušeni). V gospodarstvu pa se v skladu s tem mešajo elementi fašističnega vojnega gospodarstva (IRI in podobni konzorciji z državno udeležbo), kapitalizma in demagoškega socializma, manjka pa vsepovsod, predvsem pa na vrhovih, volje do resničnih in globljih reform. Moderne države in gospodarstva ni mogoče graditi z burbonsko miselnostjo in metodami. Kje je učinek tisočev in tisočev milijard, ki gredo »za razvoj Juga«?
Zato, žal, ne moremo verjeti, da se bo Italija rešila iz krize s tistimi ukrepi, s katerimi nam že toliko dni polni ušesa televizija. Nasprotno, prepričani smo, da se bo gospodarska in politična kriza vse bolj zaostrovala in da bo končno privedla v katastrofo, tudi v obliki kake politične pustolovščine te ali one barve, če se sedanja politična plast ne bo streznila in se resno lotila resničnih reform, tudi političnih. Med te pa spada tudi prepoved fašistične stranke, v imenu prave demokracije.
ITALIJANSKI ZNANSTVENIKI
Najvišja italijanska znanstvena ustanova Accademia dei Lincei je v ponedeljek zaključila poslovno leto in je podelila priznanja ter nagrade najbolj zaslužnim članom. Nagrado republiškega predsednika je prejel umetnostni kritik profesor Paccagnini, ki je odkril nove freske v vojvodski palači v Mantovi.
Za fiziologijo in patologijo je bil odlikovan profesor Azzone s padovanske univerze. Za pravne vede je prejel nagrado rimski vseučiliški profesor Bruno Paradisi, ki raziskuje predvsem agrarno pravo. Za politične, filozofske, vede pa so odlikovali profesorja Dal Noceja, ki se bavi s sodobno miselnostjo, o krizi ateizma in o zatonu tradicionalnih vrednot.
—o—
ČEŠKI KONCERT
Pod okriljem ustanove za kulturna srednjeevropska srečanja bo v nedeljo ob 21 uri v veliki dvorani na Gradu pevski in folklorni nastop.
Predvajala ga bo skupina Danaj iz Južne Moravske.
Tudi ta nastop ima namen ojačiti kulturne stike s Češkoslovaško.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Iniziativa isontina« z zanimivo vsebino
V	naših knjigarnah se je pojavila pred kratkim 60. številka goriške revije »Iniziativa isontina«, v obiCajni izredno lepi opremi in obilno ilustrirana Kot vedno, ima tudi tokrat posnetke vsebin vseh važnejših člankov v slovenščini in nemščini.
O takoimenovanih srednjeveških srečanjih v Gorici, katerim posveča ta revija veliko pozornost, piše Arduino Agnelli, Sergio Campanilla je objavil daljšo razpravo o goriškem filozofu Carlu Mi chelstaedterju, katerega označuje, seveda iz paradoksa, za »neaktualnega«. V njem odkriva »pesnika in filozofa prepričevanja v boju proti retoriki« in »simbol ter obljubo osvoboditve«. Razkriva nam Michelstaedterjevo zanimanje za Ibsena in danskega krščanskega filozofa Kierkegaarda.
Livio Fontana je napisal esej o simboličnem izražanju v zadnjih delih furlanskega slikarja Giu-seppa Zigaina z nekaj dokumentarnimi reprodukcijami. Revija prinaiša tudi esej Walterja Zet-tla o *Maxu Reinhardtu na italijanskih odrih». Ta veliki režiser je imel precej stikov z italijanskim gledališčem ter je rad bival v Italiji. Še bolj kot kaj drugega pa nam razkrije ta esej čudovito u-metniško fantazijo in ustvarjalnost tega velikega odrskega umetnika, ki ga je nacizem tudi pregnal iz nemškega kulturnega prostora v Ameriko. Njegovo dediščino na italijanskih odrih predstavlja Giorgio Strehler.
Informativnega značaja je članek o novi srednjeevropski reviji »Pannonia«. Claudio Bulfoni pa je objavil kratek slovar slovenskih in nemških izrazov v goriškem italijanskem narečju. Pri tem pa je površen, tako npr. trdi, da prihaja izraz likof iz nemškega »Gliick auf«, medtem ko je likof značilen slovenski izraz, ki ga Nemci v tem pomenu ne poznajo. Arduino Cremonesi poroča o svojem obisku v Gradcu, kjer ije ohranjenih mnogo sledov italijanske umetnosti. O tržaških urbanističnih problemih v preteklosi, sedanjosti in pri-
Revija »Srečanja« v Novi Gorici je izdala v slovenskem prevodu knjigo »Od ilegalnega antifašizma do proletarske brigade«, ki jo je napisal Galliano Fogar. Naslov italijanskega izvirnika, ki je izšel lani in ga je založila občina v Ronkah, se glasi »Dalla cospirazione antifa-ščista alla Brigata Proletaria«. Župan v Ronkah Umberto Blasutti ji je napisal kratek predgovor, v 'katerem je rečeno: »Študija, ki je lokalno edinstvena na tem področju, želi biti prispevek k temu, kar so občani iz Ronk z velikim samozataje vanjem in požrtvovalnostjo, ki je terjala tudi življenja, storili v boju zoper fašistično nasilje in za izgon nacističnega zavojevalca. Knjigo je z redkim in globokim poznavanjem dogajanj, žal še vse premalo raziskanih, napisal Galliano Fogar, tajnik deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini s sedežem v Trstu. Naslanjajoč se na dokumentirano zgodovinsko gradivo se je knjiga pozitivno vključila v široki tok tiste politične dozorelosti, ki je iz Ronk in njihovih občanov že pred več kot 50 leti ustvarila središče pobud v boju za svobodo, napredek in družbeno preobrazbo.«
Študija se nanaša, kot je razvidno že iz teh besed predgovora, predvsem na furlanske partizane ter govori predvsem o bojih na takoime-
hodnosti pa piše Maurizio Calligaris. Zanimiv je članek Celsa Macorja o najdbi besedila starodavnega očenaša v goriškem furlanskem narečju v neki knjigi nemškega humanista Hieronima Ma-giserja. Med kulturno kroniko je objavljeno poročilo o italijansko-slovenskem kulturnem krožku v Gorici, 'ki je bil ustanovljen leta 1870. To sožitje pa je trajalo le malo časa.
NOVA GRAFENAUERJEVA KNJIGA O SLOVENSKIH KMEČIH UPORIH
Znani slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer je objavil pri Državni založbi Slovenije novo delo pod naslovom «Boj za staro pravdo na Slovenskem*, v katerem obravnava, upoštevajoč tudi no-voodkrite vire, slovenski kmečki upor leta 1515 in slovensko-hrvatski kmečki upor v letih 1572 in 1573 «s posebnim ozirom na razvoj programa slovenskih puntarjev med 1473 in 1573». Knjiga obsega okrog 335 strani. Izdana je bila za 500-letnico slovenskih kmečkih uporov, vendar ni priložnostna, ampak gre za pravo zgodovinsko delo.
Nova, 23. številka koprske revije »Obala, se začenja s člankom dr. Janka Jeri j a »Zadnja faza
tržaškega vprašanja«. V njem podaja pregled nad reševanjem tržaškega vprašanja talkozvanih con A in B od leta 1953 naprej. Jeri se zavzema za dokončno rešitev tega vprašanja in navaja na koncu tudi mnenje tržaškega tednika »II Meridiano di Trieste« z dne 11. aprila ter ga dobesedno citira: »Italija mora torej storiti vse, da bi tudi po njeni krivdi ne padla nekaj sto metrov od Trsta »želez-
novani »goriški fronti« v jeseni leta 1943, vendar pa je zgodovina furlanskega partizanstva tako prepletena z zgodovino slovenskega osvobodilnega gibanja in oboroženega odpora na Primorskem, da predstavlja zelo pomemben vir tudi za slovensko zgodovino tistega časa.
Fogar tudi popravlja nekatere dosedanje netočne informacije o takratnih dogodkih, zato je knjiga, ki šteje skupaj s predgovorom in opombami 100 strani, še posebej pomembna in vredna upoštevanja. Zanimiva je tudi zato, ker prikazuje odporniško gibanje, posebno s strani Italijanske komunistične partije, tudi v letih pred zadnjo vojno in priznava šibkost partijske organizacije na Primorskem in v Furlaniji, saj npr. tržaška organizacija čez čas sploh ni več odgovarjala partijski skupini v Ronkah in je morala ta ustvariti poseben odbor za širše furlansko-goriško ozemlje.
Knjigo je pervedel Stanko Murovec, opremil jo je Franc Golob, spremno besedo na koncu o avtorju in njegovi knjigi pa je napisal zgodovinar Branko Marušič. Dodano je imensko kazalo.
Knjiga je napisana stvarno, brez nepotrebnega retoričnega besedičenja in proslavljanja, z dokumentarno jasnostjo in objektivnostjo.
fj
NOVA DETELOVA ZBIRKA
V novi seriji moderne poezije, ki jo izdaja naš slovenski rojak Bert Pribac v glavnem mestu Avstralije Canberra, je izšla slovenska pesniška zbirka Leva Detela LEGENDE O VRVOHODCIH IN MESEČNIKIH. Zbirko krase številne groteskne slike srednjeveških hudičev in pošasti Taka je tudi ta svojevrstna Detelova pesniška zbirka, ki kaže temne strani človeškega življenja, zamolkle nevarnosti, občutja ogroženosti, samote in strahu. Zbirita je posebna tudi zato, ker je nekaka ciklična pesniška povest o dveh osebah, o vrvohodcu in mesečniku. Tema osebama se podrejajo vse druge stvari sveta. Po drugi strani krase zbirko nenavadne primere, plastični lirizmi in mnoge jezikovne spretnosti.
V Italiji stane knjiga, ki je izšla v zbirki »Pesniška uresničevanja« (št. 2) 700 lir.
ŠTUDIJA MARIJE PIRJEVEC O SREČKU KOSOVELU
Slavistka Marija Pirjevec je izdala pri Založbi Tržaškega tiska študijo v italijanščini o Srečku Kosovelu. Študija ima naslov »Srečko Kosovel: aspetti del suo pensiero e della sua lirica« (Srečko Kosovel: o njegovi miselnosti in o njegovi liriki). Knjižica obsega blizu 100 strani, in podaja človeško in pesniško podobo Srečka Kosovela, seveda z gotovimi vrzelmi. Predvsem je orisala njegov Uk, po določenem klišeju, preveč pesimističen, sko-ro nihilističen.
na zavesa«; zavesa, za katero smo na Jadranu mislili, da 'je že zarjavela in da je za vedno neuporabna.«
Precejšen del nove številke je posvečen regionalnim problemom obalnega področja. Janez Brank piše o regionalni skupnosti občin Izola, Koper in Piran kot posebni družbeno-politični skupnosti; Ivan Lozej pa je prispeval študijo o stanovanjski izgradnji ter značaju individualne zasebne graditve v občini Koper. Iz njegove študije zvemo, da so lani v zasebni režiji zidali v koprski občini 568 stavb, ki so bile skoro vse stanovanjske, le 3 odst. jih je bilo namenjeno za razne gospodarske dejavnosti. Zaskrbljujoč je podatek, da je bila postavljena komaj kaka stavba v kmetijske namene. Avtor tudi ugotavlja, da zasebna stanovanjska izgradnja v Kopru zastaja v primerjavi s stanjem v vsej slovenski republiki in navaja za to razne vzroke. Srečko Vilhar je objavil dokument o protifašistični usmerjenosti primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v začetku druge svetovne vojne. Gre za seznam primorskih prostovoljcev v severni Afriki, ki so se kot ujetniki javili za jugoslovansko vojsko.
Esejistiko zastopa Boris Jež z razpravo »Filozofija in kot zdravi razum«. V njej prikazuje Gram-scijevo protifašistično in protistalinistično miselnost. Vladimir Šav je objavil odlomek iz daljše novele pod naslovom »Beg«, iz istrskega kmečkega okolja. Napisana je naturalistično, a sočno, živo. Vesna Čehovin je objavila pogovor s Prešernovim nagrajencem umetnikom Lojzetom Spacalom — tekst spremlja nekaj reprodukcij Spacalovih del —, pesmi pa so prispevali Boris Mikuž, Edel-man Jurinčič, Edi Furlanič, Boris Mazalin, Boris Gaberšnilk, Franci Černigoj in Vladimir Memon Vse pesmi so ubrane, po izbiri uredništva, na motiv: Kako se odziva/jo prostorska in časovna dogajanja v liriki obalnih pesnikov. Številni sodelujoči pesniki kažejo, da je poezija priljubljena pri mladih.
Knjiga Galliana Fogarja
REVIJA »OBALA«
Sodobno	«
kmetijstvo	liUIJlI
Nega sobnih' rastlin je ena najtežjih opravil, ki nas postavlja čestokrat pred nerešljive probleme. Tega je krivo pomanjk ljivo poznavanje življenja rastlin, ki jih gojimo v stanovanju. Zavedati bi se morali, da so zlasti sodobna stanovanja, ki imajo centralno ogrevanje, najbolj neprimerna mesta za gojenje rastlin. Po navadi so sobne rastline itak občutljive že zaradi svojega izvora, čestokrat jim otežujemo življenje, ker ne vemo, v kakšnih razmerah najbolje u-spevajo, če torej ljubijo sonce ali senco, vlažno ali suho okolje itd.
Posoda
Vprašanje izbire posode je pri negi sobnih rastlin zelo pomembno. Najboljša poso da za sobne rastline je lonček iz gline, ki omogoča koreninam rastlin, da neovirano dihajo. Če so glinasti lončki pološčeni, potem ne prihaja do korenin dovolj zraka. Kovinska, porcelanasta ali steklena po soda in pa posoda iz plastike ni primerna za gojenje sobnih rastlin. V taki posodi rastlina hira in pogine slej ali prej. Večkrat smo primorani seči po taki posodi iz estetskih ozirov (to ne pomeni, da so glinasti lončki grdi sami po sebi, niti najmanj. Zgodi pa se, da s časom zunanjo stran prevleče plesen in razni izločki, kar ni ravno privlačno). Takrat je koristno, da vsaj zemljo v izdatni meri pomešamo z materialom, kot je npr. krogličasti stiropor ali pa v lončke vtaknemo cevko za zračenje. Zelo priporočljivo je redno presajanje in obnavljanje prsti.
Vsaka posoda mora imeti na dnu odprtino. Glinasti lončki imajo eno ali več odprtin. Paziti moramo, da so te odprtine dovolj velike. Pri glinastih lončkih je potreben podstavek, ki ne prepušča vode. Zelo koristno je, če lončki z rastlinami ne stoje tesno na dnu podstavka, ampak so nekoliko podloženi, da mora zrak tudi od spodaj skozi odprtino. Posoda iz plastike je po navadi itak tako narejena, da vsebuje postavek in cevko. Paziti moramo, da se ne cevka zamaši in da rastline čestokrat presajamo in prst mešamo z izdatno količino stiropora. Pri kovinski, porcelanasti in stekleni posodi pa si mimo prej opisanih pripomočkov pomagamo še s tem, da damo na dno dovolj glinastih razbitin. Sploh je priporočljivo, da je na dnu'vsake posode dovolj glinastih razbitin in seveda zlasti v prej omenjenih.
Zemlja
Ponavadi je dovolj, če imamo dobro ude-lano sprstenko. To si pripravimo, če vzamemo predelano prst iz gnojila in ji na vsakih deset litrov primešamo pol litra og-. ljenega prahu, osminko litra presajenega o-meta (ali v prah razpadlega živega apna) in dober liter šotne zemlje (po italijansko se šoti pravi torba). Tako pripravljeno mešanico pustimo dalj časa na kupu in jo večkrat premečemo. Poleg te si seveda pripravimo posebne prsti za posamezne rastline, kakor listovko (gozdno prst), šotno prst, prst iz ruševine (krtine po travnikih in vrtovih). V zalogi imejmo tudi nekoliko mivke (droben pesek). Kdor sam vzgaja rast-
sobnih rastlin
line iz semena ali iz potaknjencev, mora imeti bolj lahko peščeno prst.
Zalivanje
Največ škode pripravimo sobnim rastlinam, če jih prekomerno zalivamo. Navadno zalivamo preveč, le redkeje premalo. Zemlja, v kateri naj rastlina dobro uspeva, mora biti vlažna, ne pa mokra. Vrhnja plast nas lahko pri tem vara, takrat ko je suha. Prepričati se moramo, če je zemlja suha tudi v globini. Zato je treba zemljo, preden jo zalijemo, preizkusiti s prstom ali klinčkom in šele potem zaliti, ko se prepričamo, da je 3-5 cm globoko posušena.
Prekomerna vlaga povzroča gnitje korenin, povrh ovira dovajanje hranil in vode koreninam. Zato listi rumenijo in odpadejo. Pri presajanju porežemo nagnite korenine.
Včasih se pripeti, da se zemlja v lončku tako izsuši, da je z navadnim zalivanjem ne moremo premočiti. Tedaj je treba lončke postaviti za pol ure ali še dlje v vodo.
Voda za zalivanje naj bo prestana. Po možnosti naj bo topla toliko kot zrak, v katerem so rastline. Najboljša voda je deževnica. Največ vode potrebujejo rastline ko rastejo in cvetejo, torej v poletnem času in ob suhem vremenu. Pozimi moramo biti z zalivanjem zelo previdni. Nekatere rastline, zlasti močvirne, pa seveda potrebujejo že po naravi mnogo vode.
Skoraj vse sobne rastline so občutljive za prepih in nagle spremembe tempara-ture.
AMERIŠKA POSOJILA ZA JUGOSLOVANSKA PODJETJA
Ameriška Export-Import Bank je pooblastila nakazilo deset milijonov in sto tisoč dolarjev posojila za jugoslovanske rudnike bakra v Makedoniji. Tehnično pomoč bo dala na razpolago ameriška družba Arthur G. Mc Kee iz Clevelanda. Nakup strojne opreme bo znašal 22 milijonov dolarjev in pol. Export Import Bank nadalje jamči za enako posojilo 10 milijonov in 100 tisoč dolarjev posojila, katero bodo dali zasebni finančni zavodi. Posojilo bo na 6-odstotne obresti. Ista a-meriška banka Export-Import Bank je nadalje objavila, da bo financirala nakup z ju-goslavanske strani petih rabljenih letal vrste Fair-Child FH227-B Turboprop podjetja Allegheny Airlines. Skupna cena teh letal znaša približno 3 milijone in 200 tisoč dolarjev. Eximbank je pooblastila neposredno posojilo za zagrebško podjetje Pan Adria, ki bo plačevalo 7-odstotne letne obresti. Pan Adria opravlja letalske storitve na jugoslovanskem zračnem prostoru in s čarterskimi poleti na tujem.
SICILSKA MAFIJA
Že od nekdaj beremo in slišimo vse mogoče o zločinskih združenjih ali mafiji, ki ima na otoku že stare korenike.
Članom mafije ne gre samo za rope in umore, marveč tudi za politično oblast na Siciliji. V roke orožnikom padejo le nižji mafijči, ki smo si jih predstavljali s starimi puškami in špičastimi klobuki, ki so odganjali živino ali napadali in okradli popotnike v poštnih kočijah. Potegovalci nevidnih niti so pa bili in so še vedno skriti tudi v razkošnih palačah in milijonarskih letoviščih.
Od časa do časa slišimo, da so ujeli kako skupino te skrivne družbe, ki si sama daje ime častita ali »onorata«.
Mlekarstvo v Italiji
Po statističnih podatkih porabimo v Italiji približno 70 kg mleka na osebo na leto. če analiziramo stvar podrobneje, ugotovimo, da porabimo na dan nekako 200 gr mleka na osebo. Letno pa popijejo na Nizozemskem 170 kg, v Franciji 115 kg, v Nem čiji 140 kg, v Belgiji 130 kg, v Angliji 160 kg, na Irskem 200 kg mleka.
Kljub zelo jasni razliki moramo podatke, ki veljajo za Italijo, sprejeti zelo elastično. Poraba v avtonomnih deželah Vene-to, Lombardia, Emilia - Romagna je razmeroma zelo visoka (300 - 400 gr na dan za osebo), v drugih deželah pa ne popijejo niti 100 gr na osebo (Calabria 34 gr na dan Lucania 37 gr. itd.).
Povpraševanje po mleku je v Italiji niz ko, kljub temu pa je proizvodnja nezadostna. Mleko, ki ga pomolze italijanski kmetovalec, ne zmore zadoščati notranjemu tržišču. Posledica tega je, da je »proteična zaloga« družbe, v kateri živimo, vedno šibkejša. Da nadoknadimo količino protein, ki jih zaužijemo z enim litrom mleka (cena 220 lir), moramo pojesti 250 gr rib (cena 500 lir), ali 200 gr mesa (cena 800 lir), ali 60 jajc (480 lir), 150 gr Emmenthala (350 lir).
V	enem samem letu, od 1972 - 73, je proizvodnja mleka po uradnih podatkih padla za 10 milijonov hektolitrov. Padec moramo pripisati predvsem dejstvu, da se živino-
rejcu ne splača rediti krav mlekaric, ker se je cena krmi in vsem drugim potrebam, ki so povezane z rejo živine zelo povišala (delo, prevoz, higiensko zdravniški pregledi itd.). Po podatkih, ki jih je izdelala AIA (Vsedržavno društvo rejcev), ima živino: rejec na litru mlega od 40 do 50 lir izgube.
Leta 1966 je bila proizvodnja mleka v Italiji cenjena na približno 104 milijone hektolitrov; daneh je proizvodnja padla pod 80 milijonov.
Iz navedenega lahko razumemo, zakaj tako ogromna količina uvoženega mleka, ki je preplavila državo (od 112 tisoč q v letu 1966 na 3 milijone q v letošnjem letu) in grozi, da zada dokončni udarec mlekarstvu.
—o—
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze -Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8 do 14., ob četrtkih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številko parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada, ir. površino Prošnje bomo sprejemali do 27. julija
MAC COYEVO PLEME
JACK LONDON
11
Opoldne so zagnale straže krik »Čeri spredaj!«. Preusmerili so ladjo in preuredili jadra. »Pyrenees« je drsela po vodi in se borila proti toku, ki jo je grozil vreči na čeri. častniki in mornarji so garali kot nori in pomagali so jim kuhar, kavinski boy in sam kapitan Davenport ter Mac Coy. Ladja se je rešila za las. Bila je nizka, nevarna čer, v katero so neprestano butali valovi in na kateri ni mogel živeti noben človek in na katero niso mogli sesti niti morske ptice. »Pyrenees« je zaneslo v razdaljo sto metrov od nje, preden jo je veter preokrenil, in v tistem hipu je zasopihano moštvo, ki je končalo svoje delo, izbruhnilo v pravi slap kletev na račun Mac Coya, tistega Mac Coya, ki je bil prišel na krov in predlagal plovbo do Mangareve ter jih pripravil do tega, da so se odrekli varnosti na otoku Pitcairn za gotovo pogubo na tem čudnem in strašnem morskem področju. Toda mirna duša Mac Coy se ni vznemiril. S preprosto in prijazno blagohotnostjo se jim je smehljal in njegova vzvišena dobrota je prodrla, kot se je zdelo, v njihove mračne in žalostne duše ter jim vzbudila občutek sramote, ki jim je ustavil kletvine na ustnicah.
»Hude vode! Hude vode!« je mrmral kapitan Davenport, ko se je ladja izmikala nevarnosti; a nenadno se je prekinil ter se zazrl v čer, ki bi bila morala biti za njimi, pa se je kazala vštric desnega krova in se naglo oddaljevala v tisti smeri.
Vsedel se je in si pokril obraz z dlanmi. In prvi častnik, Mac Coy in posadka so videli isto, kar je videl on. Južno od čeri je tok proti vzhodu porinil ladjo proti njej; severno od čeri pa se je prav tako nagel tok polastil ladje in jo vlekel s seboj.
»Nekoč sem slišal govoriti o tem otočju Paumotus«, je zastokal kapitan in dvignil bledi obraz iznad dlani. »Kapitan Mo-yendale mi je govoril o njem, potem ko je izgubil svojo ladjo tu okrog. In jaz sem se mu smejal za hrbtom. Bog mi odpusti, da sem se mu smejal. Kakšne čeri so to?« se je obrnil k Mac Coyu.
»Ne vem, kapitan.«
»Zakaj ne veste?«
»Ker jih nisem še nikoli videl in ker še nikoli doslej nisem niti slišal o njih. Vem pa, da niso vrisane na morjevidu. Te vode niso bile še nikoli do kraja raziskane.«
»Torej ne veste, kje se nahajamo?«
»Nič bolj kot vi,« je prijazno rekel Mac Coy.
Ob štirih popoldne so zagledali kokoso ve palme, kot da rastejo iz morja. Malo pozneje se je pojavilo nad morjem nizko kopno nekega atola.
»Zdaj pa vem, kje smo,« je dejal Mac Coy, ko je odstavil daljnogled od oči. »To je otok Resolutino. Nahajamo se štirideset milj onstran otoka Hao in imamo veter od zadaj.«
»Bodite torej pripravljeni, da poženete ladjo na peščino. Kje je vhod v laguno?«
»Ima samo prehod za čolne. A zdaj, ko vemo, kje smo, lahko zaplujemo proti otoku Barclay de Tolley. Je samo sto dvajset milj od tu, v smeri sever-sever-vzhod. S to
sapo smo lahko tam zjutraj ob devetih.«
Kapitan Davenport je pogledal na mor-jevid in se pogovarjal sam s seboj.
»Če jo poženemo po obrežju tule, bomo morali vseeno odpluti s čolni do otoka Bar-clay de Tolley«, je pristavil Mac Coy.
Kapitan je dal svoje ukaze in »Pirenees« je spet spremenila smer na tem negostoljubnem morju.
In sredi popoldneva naslednjega dne sta vladala na kadečem se krovu obup in upor. Morski tok je postal hitrejši, veter pa je postajal šibkejši in ladjo je zaneslo proti zahodu. Stražar je zagledal otok Barclay de Tolley na vzhodu, komaj viden z vrha glavnega jambora, in »Pyrenees« se je zaman trudila cele ure, da bi se mu približala. Kokosove palme so se vedno kazale le na obzorju, kot privid, vidne samo z vrha jamborov. S krova jih ni bilo videti, ker jih je zakrivala ukrivljenost zemeljske površine.
Kapitan Davenport se je ponovno posvetoval z Mac Coyem in gledal na morje-vid. Otok Makemo je ležal petinsedemdeset milj na južnozahodni strani. Njegova laguna je bila dolga trideset milj in vhod vanjo je bil odličen. Ko pa je dal kapitan Davenport svoje ukaze, jih posladka ni hotela ubogati. Javili so, da imajo že dovolj peklenskega ognja pod nogami. Tam blizu pa je otok. Kaj jih briga, če ladja ne more pripluti do njega! Oni lahko priveslajo do njega s čolni. Naj kar pogori, če
Prvega julija je umrl po krajši bolezni argentinski predsednik Juan Domingo Peron, star 78 let.
Po rodu je bil potomec baskovske kmetske rodbine. Očetovi predniki pa so bili rojeni na Sardiniji.
Peron je že leta 1911 stopil v vojaško a-kademijo v Buenos Airesu, obenem pa se je živahno zanimal za politiko in je bil ustanovitelj raznih nacionalističnih organizacij. Kazal je tudi velike simpatije za razne vrste fašizmov.
Leta 1943. je z vojaško vstajo prišel na vlado. Zaradi socialistično pobarvane stranke njegovih descamisadosov, brezsrajčnikov, so ga desničarski generali strmogavili, toda že leta 1946. je doživel pravi triumf, ko je bil izvoljen za državnega predsednika in je osemnajst let ntpol diktatorsko vladal. Leta 1964 so ga generali spet spodnesli in se je moral zateči v južne republike in v Španijo.
V	izgnanstvu pa je znal tako spretno plesti svojo politično mrežo, da je bil junija lanskega leta izvoljen z velikansko večino za predsednika republike, njegova druga žena, 43-letna Maria Estella Isabelita pa za podpredsednico s pravico nasledstva.
Nova predsednica vlade in obenem države, ki šteje 25 milijonov prebivalcev, a se že danes zvija v političnih krčih, je v ponedeljek zvečer naznanila narodu po radiu, da je v imenu Boga in Perona prevzela nasledstvo svojega moža kot argentinska predsed-
hoče. Njihova življenja so vendarle tudi nekaj vredna. Zvesto so služili ladji, a zdaj hočejo služiti sami sebi.
Planili so proti rešilnim čolnom, odrinili drugega in tretjega častnika, ki sta jih hotela prestreči, in si dali dela, da jih spustijo v morje. Kapitan Davenport in prvi častnik sta stopila z revolverjem v rokah naprej na poveljniškem mostu. Tedaj pa je začel govoriti Mac Coy, ki je bil zlezel na streho kabine.
Govoril je mornarjem in ob prvem zvo-*u njegovega prijaznega glasu so se možje ustavili, da bi poslušali. On je dal deževati na njih svoj mir in svojo nedojemljivo vedrino. Njegov blagi glas in preproste misli so jih zagrinjali s čudežnimi valovi in jih pomirili proti njihovi lastni volji. Spet so jih prevzele misli in dogodki, ki so jih bili že davno pozabili, in vsak se je spomnil uspavanke svoje mladosti in zadovoljstva ter počitka v materinem naročju ob koncu dneva. Na vsem svetu ni bilo več skrbi in nevarnosti, ni bilo več trpljenja. Vse je bilo, kot mora biti, in zazdelo se je naravno, da spet obrnejo hrbet kopnemu in se še enkrat spustijo na odprto morje s peklenskim ognjem pod nogami.
Mac Coy je govoril preprosto, a ni šlo za izrečene besede. Njegova osebnost je bila tista, ki je govorila bolj zgovorno kot vse besede, ki bi jih bil mogel izgovoriti. To je bila alkimija duše, skrito tenkočutna in nedoločno globoka: skrivnostno izžarevanje duha, zapeljivo, milo ponižno in strašno za-povedovalno. Bilo je kot snop luči, ki je obsijal temne kripte njihovih duš, sila čistosti in ljubeznivosti, a veliko močnejša kot
nica. Po dosedanjih ustavnih določbah bo ostala na čelu države do maja leta 1977.
Kdo je Isabelita?
Rojena je bila pred 43 leti v Buenos Airesu in je lepa in razgledana pogumna ženska.
Že v mladih letih se je posvetila klasičnemu plesu in španski ljudski glasbi. S svojo plesno skupino je prišla leta 1955 v Panamo, kjer je prvič srečala Perona, ki se je tam skrival kot vojaški upornik. Skrivaj sta se poročila. Isabelita se je začela učiti, predvsem strojepisja in šofiranja. Končala je študij političnih ved in je postala desna roka svojega moža. Po njegovi zadnji izvolitvi za predsednika, ga je večkrat zastopala v zunanjepolitičnih poslanstvih. Po lepoti jo primerjajo prvi Peronovi ženi Eviti, po inteligenci indijski predsednici Indiri, po odločnosti pa izraelski Godi Meir.
Zadnje leto je bivša plesalka in potem državna podpredsednica navezala uspešne stike s tujimi državami, celo z Vatikanom.
Kmalu se bo pa pokazalo ali se bo mogla mlada predsednica vzdržati na svojem položaju.
Levi peronisti, zlasti delavci in študentje, še bolj pa razni generali so že pred Isa-belitinim nastopom začeli mrmrati proti njej. Desno krilo peronistov pa jo trdno podpira.
tista, ki je bila skrita v svetlikajočih se revolverjih njihovih častnikov.
(Dalje)
Moževa naslednica v Argentini