KADROVSKA POLITIKA
Premalo izobraževanja ob delu in iz dela
Kadri so podrofije, kjer že leta obstaja razkorak med napisanim ¦In prakso. kot )e pokazalo poro-čilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izva-janju kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin za 3&-žigradom v lanskem letu. ki so ga na junijskem zasedanju obravnavali tudi delegati beii-grajske obfilnske skupštine.
Kadrovski nadrti v organizaci-jah združenega dela so še vedno pripravljeni ločeno od ostale razvojne politike. V planskih do-kumentih za srednjeročno ofr-dobje, ki se izteka, jih je oprede-IIIo 68 odstotkov bežigrajskih or-ganizacij združenega dela Nair-ti, ki nimajo doloCenega načina uresnrCitve in k! nlso napravljeni na podtagi analiz preteklega ter ,upoStevanja dlnamike prihod-njega razvoja, zato tudi ne mo-rejo biti dobro izhodiSče za usmerjeno izobrazevanje, šti> pendiranje in produktivno zapo-siovanje. Organizacije združene-ga dela za Bežigradom so v Sol-skem letu, ki se izteka, razplsale 672 stlpendij (med njimi kar 446 za III. In IV- slopnjo - nižja stro-kovna izobrazba po dveletni po-kllcni soli kvaltficiranlh delavcev in triletna strokgvna Sola za niž-jo ali srednjo strokovno izobraz-bo - po prej&njih predpisih). Razpisana Stipendije pa odgo-varjajo zgolf sedanji tehnologiji proizvodnje. Organizaclje zdru-Ženega dela so lani zaposlovale ¦ pretežno delavce s strokovno iz-pbrazbo od I. do IV. stopnje. Te-
mu primerna je tudi izobrazbena struktura zaposlenih, saj dosega 63 odstotkov bežigrajskih delav-cev strokovno izobrazbo od I. do IV. stopnje, kar 7,8 odstotka pa jih nima končane osnovne Sole! Želja po znanju je tudl med že zaposlanimi piila. Ob delu se iz-obrazuje okoli 3 odstotke delav-cev, najbrž tudi zato, ker polovi-ca organtzacij zdruzenega dela nima Izdelanih planov izobrale-vanja. Niti eden delavec za Beži-gradom pa se ne izobražuje iz delal
Med dlfektorji (na razpise za opravtjanje leh del in nalog se
zadnje tme prijavlja vse manj kandidatov) je izobrazbena In starostna strukiura bolj ugodna. 60 odstotkov jih dosega VII. (vi-soka izobrazba ali magistri) ter VIII. stopnjo izobrazbe. Enak je tudl delež poslovodnih organov, ki so konfiali družboslovno smer izobraževanja, ter delež direk-tor|ev, ki opravljajo Svojo funkcl-jo prvič. 71 odstotkov jih je sta-rih med 30 In 50 leti. Podatka, koliko je med njfmi direktorlc. v poročilu nil V organtzacijah združenega dela pa še vedno posvečajo premato pozornosti dopolnilnemu oziroma tako ime-novanemu funkcionainemu tzo-braževanju poslovodnih orga-nov in delavcev s posebnimi po oblastili in odgovornostmi. Med idrugim tudi zato, ker so obstoje-Če obllke Izobraževanja neu-strezne, saj zahtevafo predolgo odsotnost teh kadrov z dela. Premalo dopolnilnega usposab-iljanja fe, po oceni komisije za spremijanje izvajanja družben*-1.
ga dogovora o obilkovanju in iz-vajanju kadrovske politike za Bežigradom. namenjenega tudi delavcem na podrodju medna-rodnih odnosov. ki odhajaio na delo v tujino. Vse te ugotovrtve pa pogojujeta tudi dejstvi, da je način evidentiranja in spremlja-nja kadrov neizdelan in de je iz-lObrazbena struktura kadrovskih delavcev, ki koio kadrovske poti-ttke bolj ali manj uspeSno vrtijo naprel, neustrezna. Med 316 ka-drovskimi delavci za Bezigra-dom jih ima 14 odstotkov IV. stopnjo strokovne izobrazbe. 18 odstotkov VII. stopnjo. ostali pa so nekje vmes..
Na zboru krajevnih skupnosti je VERA MASLO iz krajevne skupnosti Brinje v imenu svoje delegacije opozorila na zaskrb-Ijujoče velik odstotek zaposlenlh brez končane osnovne izobraz-be. ŽTEFAN PRAZNIK iz krajev-ne skupnosti Bori* Kldrič pa je omenil premajhno odgovomost prl kandidiranju kadrov za opravljanje zunanjetrgovmske dejavnosti v tujlni. DruŽbenopo-litičm zbor je podprl staliSča, ki jih je ob obravnavanju poročila oblikoval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri ob-činski konferencl socialistične zveze, sprejelo pa predsedstvo OK SZDL.
PredsetiBtvo je menilo. da jkljub nekaterim rezultatom na 'podroCju kadrovske polliike ie-lenih premikov, ki jih je zaftrtalo predsedstvo OK SZDL ze ob lan-Ski podobni razpravl, nismo do-segli. Gre predvsem za podroCje nafirtovanja kadrov, za vefijo de-mokratlinost in javnost pri obli-kovanju kadrovskih refiitev, veC-ijo vlogo subjektivnih sil in za us-^klajevanje kadrovske poiilrke v Sir&em družbenem prostoru tudi ft •trokovnimi slutbami. Na6rto-vanje kadrov, k) bl omogoCalo tudi uspeSnejSe naCrtovan/e v ¦ usmerjenem izobraievanju in produktivnsjše zaposlovanje, je toliko bolj pomembno in aktual-no prav zča\. ko vsi (emeJ/nf no-sllci planiranja pripravljajo te-melje svojih srednjeročnih In dolgoroftnih ptanakih aktov. UresniCevanje dolgoročnega programa ekonomske stabiliza-cije In krepitev samoupravnih .socialističnih odnosov terjata tu-di večjo odgovornost in aktiv-¦nost subjektivnlh sll v združe-jnem detu pri oblikovanju ka-drovskih predlogov za opravlja-nje poslovodnih funkcij in večjo demokratičnost ter javnost pri oblikovanju kadrovskih rešilev. §© posebej pri izgubarjlh tn or-ganizacijah na mejl rentabilno-sti. Kljub dokaj ugodni izobraz-beni in starostni strukturi poslo-vodnih organov je treba dosled-ne)e upoštevati usmeritev v po-mlajevanje kadrov na odgovor-nih posfovodnih funkcijah, po-večati funkcionalno izobraževa-nje tako na strokovnem kot družbenopoliličnem področju, usposabljanje za delo v tujini ter izobraževanje ob delu. S stalno izmenjavo izkušenj pri politiki pfaniranja in kadrovanja ter z veCjo odgovornostjo. ki naj bi )o Cutili do kadrovske politlke tudi vodstveni organi v združenem delu, se bo izboljšala tudl ka-drovska struktura v ozdih, go-spodarjenje pa bo botj produk-tivno.