PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski1
M.	^ vi* dnevnil
£
r
PR 559 linije)
z
u
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 271 (12.903)
Trst, torek, 17. novembra 198.
Tiskovna konferenca na pobudo predstavnikov Slovencev iz videmske pokrajine
Slovenski predstavniki v Vidmu enotno zahtevali svoje pravice
Uvodno poročilo Ferruccia Clavore - Obžalovanje črtanja posebne postavke, ki je v finančnem zakonu predvidevala sredstva za slovensko manjšino
Spit stavke najbrž ne bo
s
%
©
VIDEM — V Vidmu so Slovenci ponovno odločno in enotno zahtevali svoje pfavice. Tiskovno konferenco so sklicali predstavniki Slovencev videmske pokrajine, k pobudi pa so takoj pristopile vse skupine, tako da so se predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji včeraj predstavili enotno in odločno. Na tiskovni konferenci so bili prisotni parlamentarci treh strank: KPI, PSI in KD, prisotni so bili številni krajevni upravitelji in seveda še zlasti številni predstavniki sredstev množičnega obveščanja.
V imenu vseh Slovencev je uvodoma spregovoril predstavnik Slovencev videmske pokrajine Ferruccio Clavo-ra. Obžaloval je črtanje posebne postavke, ki je v finančnem zakonu predvidevala sredstva v korist slovenske manjšine. To odraža slabo voljo ylade do slovenskih odprtih vprašanj in zato celotna slovenska manjšina zahteva, da se ta postavka obnovi. Cla-vora je pozval parlamentarce, da se Mvzemajo in da morda skupaj podpišejo ustrezni popravek. Pozval je tudi Pokrajinske in deželne svetovalce, da pobudo podprejo. Poslance pa je tudi Pozval, da najdejo ustrezne zakonske
postopke, da se še letos izkoristijo sredstva, ki so za letos razpoložljiva za najbolj nujne potrebe slovenske manjšine.
Ferruccio Clavora je končno odločno zahteval, da se v parlamentu obnovi razprava o globalnem zaščitnem zakonu. Narodnostna zaščita je neodtujljiva človeška pravica in parlament je dolžan o njej razpravljati na osnovi visokih idealov italijanske ustave.
V razpravo so s konkretnimi pri- ‘ spevki posegli poslanci in senatorji KPI in PSI, ki so poglobili razna vprašanja. O njihovih posegih podrobneje-poročamo na tretji strani. Molčal pa je videmski poslanec Krščanske demokracije Bertoli, ki je na tiskovno konferenco sicer prišel, časnikarjem in organizatorjem zagotovil, da bo podpisal morebitne popravke ali osnutke finančnega značaja, o globalnem zaščitnem zakonu pa se ni mogel izjasniti.
Na sliki: z včerajšnje tiskovne konference v palači Kechler, ki so jo sklicali na pobudo Slovencev iz videmske pokrajine.
NA 3. STRANI
RIM — Zvezni sindikati bodo najbrž preklicali štiriurno vsedržavno stavko proti novemu besedilu finančnega zakona, ki so jo oklicali v sredo, 25. novembra. V sedanji vladni krizi bi se razvodenel pomen protesta proti zakonu, ki predstavlja kamen, ob katerem se je spotaknila pet-strankarska koalicija s predsednikom Gorio na čelu.
Usoda stavke je vsekakor vezana na nadaljnji razvoj vladne krize. Predstavniki sindikatov se bodo sestali danes ob 15. uri, potem ko se bo v Rimu zaključil protestni shod italijanskih upokojencev. Rim bi morala danes preplaviti stotisočglava možica upokojencev, trdijo sindikati, ki so se še posebno potrudili za uspeh shoda, saj bi lahko predstavil- generalko najavljene vsedržavne stavke;
Staro, a še vedno veljavno sindikalno pravilo sicer odklanja stavke proti vladi, ki je odstopila, v sindikalnih krogih pa niso vsi istega mnenja. Kriza, ki so jo sprožili liberalci, še ni prešla v akutno fazo, trdijo nekateri, zato je vsedržavna stavka še aktualna. Tudi novih kritik na finančni zakon ne manjka. KPI je v njem zasledila negativni odnoš, do vprašanja italijanskega Juga. Šibkejše družbene sloje pa prav tako skrbi ta zakon, v katerem niso deležnj primerne pozornosti.	\
Po zadnjih protiinflacijskih ukrepih v Jugoslaviji
BEOGRAD — Jugoslavija si počasi zdravi mačka po hudem vikendu. Kdor je čakal poročila, ki so v soboto opolnoči razodela prve konkretne sadove Mikuliče-vega protiinflacijskega programa, zanesljivo ni imel mirnega spanca. Drugi pa, ki so za podražitve, zamrznitve in druge ukrepe zvedeli šele v lepem nedeljskem jutru, so jo sicer bolje obnesli, vendar pa tudi niso bili presrečni, kajti če za kaj hudega zveš v ponedeljek, si lahko daš duška med kolegi ob kavici, v nedeljo pa lahko zabavljaš samo pred soprogo, kar še zdaleč ne omogoča tolikšne katarze.
Naj povzamemo: brž ko je pri glasovanju delegatov zvezne skupščine premočno zmagal, je zvezni izvršni svet sprožil vnaprej pripravljeni scenarij. Najprej je sklenil odpraviti nesorazmerja pri cenah in podražil železniške storitve za 61 odstotkov, električno energijo za 69 odstotkov ter kemikalije za kmetijstvo za 44 odstotkov. Novo ceno je dobil tudi bencin: 86-oktanski stane odslej 650 dinarjev za liter, super pa 700 dinarjev, medtem ko je liter dizelskega goriva po novem 570 dinarjev. Več je treba odšteti tudi za jedilno olje, moko, sladkor, mleko, seveda pa bo kmalu sledil še kontrolirani plaz podražitev izdelkov, ki je nujna posledica vladnih popravkov cen elektrike, goriva in drugih surovin. Kot so zatrjevali predstavniki zveznega izvršnega sveta, se bodo takšni izdelki lahko podražili le v sorazmerju, kolikor pač znašajo večji stroški.
Seveda je na prvi pogled videti nelogično, da se vlada boja proti inflaciji loteva s podražitvami, toda pred splošno zamrznitvijo je morala popraviti večmesečne krivice, zaradi katerih so nekatere panoge neizprosno drvele v izgube (železnica, elektrogospodarstvo, kmetijstvo).
Poleg cen naj bi bile za pol leta zamrznjene tudi plače, vendar samo v nekaterih dejavnostih. NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Večina se je izrekla za obnovitev sodelovanja med petimi strankami
Ze danes drugi mandat za Gorio Komunisti za spremembo politike
RIM Predsednik republike bo danes skoraj gotovo poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Giovanniju Gorii. Vprašanje je, ali bo mandatarju uspelo spet postaviti na noge pet-strankarsko koalicijo, ali pa se bo moral demokristjanski predsednik vlade odločiti za zavezništvo med štirimi strankami, kar bi pomenilo, da bodo liberalci, po toliko letih, ponovno izbrali pot opozicije. Vsakršna napoved v tem smislu bi bila v tem trenutku vsekakor prenagljena, čeprav liberalci do tega trenutka ne kažejo znakov popuščanja ter vztrajajo pri ostrih kritikah na račun Gorie in socialističnega zakladnega ministra Amata. Goria v vsakem primeru ne bo imel lahkega dela, zlasti ne, če bodo socialisti na pogajanjih za oblikovanje novega kabineta postavili v ospredje tematike referendumov, ki še precej globoko razdvajajo vladne zaveznike. Vsi vsekakor podčrtujejo, da je politična praznina v Jem trenutku zelo škodljiva in si zato obetajo čimprejšnjo rešitev krize.
Predsednik Cossiga je pričel včerajšnja posvetovanja z neobičajnim postopkom. V dopoldanskih urah je namreč sprejel vse tajnike dosedanje večine in šele nato predstavništva ostalih strank, ker je hotel na tak način takoj preveriti, ali sploh obstajajo možnosti za oživitev petstrankarskega sodelovanja. Delegacija KD, ki jo je vodil sekretar De Mita, je prišla na Kvirinal z resolucijo strankinega vodstva, ki se ogreva za takojšnjo sestavo nove petstrankarske vlade in torej za zgladitev spora z liberalci. De Mita je po srečanju s Cossigo izrazil zaskrbljenost nad morebitnimi negativnimi posledicami te krize, postavil v ospredje nujnost odobritve finančnega zakona ter tudi sam omenil problematiko jedrskih central in civilne odgovornosti sodnikov, »o kateri bodo morale vladne stranke prej ali slej najti skupna izhodišča«. Tajnik KD je imel pred srečanjem z državnim poglavarjem dolg razgovor z Andreottijem, ki ga je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Socialistična delegacija po pogovoru s predsednikom Cossigo
Spet stavke v letalskem in železniškem prometu
RIM — Tudi sinočnje srečanje sindikalnih predstavnikov pomožnega letalskega osebja in Alitalie na ministrstvu za delo je bilo brezuspešno. Nevšečnosti v letalskem prometu se bodo torej nadaljevale ves teden. Zaradi jutrišnje dveurne vsedržavne stavke pomožnega osebja CGIL.CISL in UIL je Alitalia že črtala številne polete, saj bo to »sektorska« stavka, ki bo povzročila težave v bistvu ves dan. V petek in soboto ne bodo šli na delo piloti in drugo na letalih vkrcano osebje. Da pa bi bila mera polna, se občasno pojavljajo »divje« stavke tako imenovanih odborov CO-BAS v posameznih sektorjih, da bodo potovanja z letali ta teden pravi podvig.
Alitalia je že zagotovila povezave z otoki in nekaj najpomembnejših notranjih in mednarodnih poletov, ne more pa zagotoviti, da bodo letala odletela po voznem redu. Zgovoren primer je bil včeraj, ko so po raznih italijanskih letališčih beležili tudi triurne zamude. Stavka na enem letališču, včeraj se je to zgodilo Fiumicinu, postavi na glavo letalski promet nad vsem polotokom.
Težave pa bodo tudi v železniškem prometu. Koordinacijski odbor na vlakih zaposlenega osebja je včeraj v Rimu oklical 24-urno stavko, ki bo od 29. do 30. novembra.
Delegacija SKGZ v Zagrebu na povabilo hrvaške SZDL
VOJMIR TAVČAR
ZAGREB S srečanjem s predsednikom Sabora SR Hrvatske prof. Andjelkom Runji-čem se je včeraj začel obisk delegacije Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Zagrebu. Delegacija SKGZ, ki jo vodi predsednik Boris Race in ki je prišla na obisk na povabilo predsedstva republiške konference SZDL Hrvatske, je včeraj obiskala še Vjesnik, danes pa se bo sešla s predsednikom republiške konference SZDL Marijanom Kalanjem in s predsednikom saborovega odbora za zunanje zadeve Ivico Seketom. Obisk bo končala z ogledom Titove rojstne hiše in spominskega parka v Kumrovcu. Srečanje delegacije SKGZ z vodstvom republiške konference SZDL Hrvatske sodi v okvir dolgoletnih stikov med organizacijama in v širši okvir stikov, ki jih SKGZ vzdržuje z vsemi jugoslovanskimi republikami, da jih obvešča o stanju, željah in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Zato je bilo vprašanje manjšinskih pravic v ospredju včerajšnjih razgovorov s predsednikom Sabora, katerih so se udeležili tudi predstavniki SZDL in izseljenske matice. ProL An-djelko Runjič je v imenu Sabora izrekel gostom dobrodošlico in poudaril načelno politiko SFR Jugoslavije do vseh narodov in narod-nosti, katerim država z ustavo priznava narodnostne pravice. Dodal pa je vsekakor, da je boj Slovencev v Italiji za lastne pravice zelo poučen in mu vodstvo SR Hrvatske sledi pozorno ter ga izrecno podpira.
V odgovoru se je predsednik SKGZ Boris Race zahvalil za topel sprejem in na kratko orisal trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, skupnosti, ki se vztrajno bon za svoje narodnostne pravice. Pri tem je poudaril, da se od podpisa osimskih sporazumov stanje ni spremenilo, oziroma, da se je pod pritiskom nacionalističnih sil situacija poslabšala, tako da se mora manjšina boriti, da ohrani tudi že priznane pravice.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Združenih državah po enomesečnem premoru
V dveh letalskih nesrečah izgubilo življenje 34 oseb
DENVER — V noči od nedelje na ponedeljek se je v Denverju zgodila huda letalska nesreča, v kateri je izgubilo življenje 26 oseb, ranjenih pa je bilo 56, od katerih so trije v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je letalo vzletelo. Tedaj je nad področjem divjal hud snežni metež, vendar vidljivost ni bila vzrok za nesrečo. Kot je potrdilo osebje krajevne meteorološke postaje, je bila vidljivost dobra, hitrost vetra pa je bila okrog 70 km na uro. Vzroke nesreče bo morala raziskati posebna komisija.
Letalo, DC-9 ameriške družbe Continental Airlines, v trenutku nesreče sploh še ni zapustilo steze. Ko je doseglo hitrost okrog 300 km na uro, se je dvignilo za nekaj metrov, a takoj zatem spet treščilo na tla. Zaradi hitrosti pa je svojo divjo vožnjo nenadzorovano nadaljevalo do konca letalske steze in še naprej, dokler se ni v razbitinah ustavilo 500 metrov dalje.
Reševalna služba je sicer takoj posegla, vendar so zaradi meteža imeli precejšnje težave in nekateri ranjenci so morali dalj časa čakati na pomoč. Med smrtnimi žrtvami sta bila tudi oba pilota, ameriška državljana.
Preživele potnike, ki so bili le lažje ranjeni, so pospremili v letalsko poslopje, kjer jim je ekipa psihologov zaradi šoka nudila pomoč.
To pa ni bila edina nesreča, ki se je včeraj pripetila v ZDA. V gričevnatem področju VVisconsina je namreč strmoglavilo dvomotorno letalo, na katerem je bilo osem potnikov, od katerih ni nihče ostal živ.
Letalo, King Air 200, je letelo na progi od Chicaga do Barabuja (Wisconsin), ko je kakih 5 km pred Fort Atkinsonom pilot sprožil avtomatsko alarmno napravo. Pomoči seveda ni bilo in ko so reševalci prišli na kraj, kjer je letalo strmoglavilo, nobeden od potnikov ni bil več pri življenju.
Za vzdrževanje vojakov na fronti
V	Iranski banki odpirajo račun...
BAGDAD, TEHERAN - Včerajšnji dan je bil v Perzijskem zalivu posebno napet, sprti zalivski sosedi pa se še vedno trudita, da bi gospodarsko strli nasprotnika.
Varuhi islamske revolucije so včeraj s hitrimi izvidniški-mi čolni napadli pet ali celo šest tankerjev, ki so gorivo natovorili v saudskih naftnih terminalih. Pazdarani so včeraj celo streljali na ameriški supertanker Freeport, z nosilnostjo 270 tisoč ton, last ameriške petrolejske družbe Ex-xon. Ladja je sicer potovala pod zastavo Bahamskih otokov. Ladjo sta zadeli granati nedaleč od obale Združenih arabskih emiratov, patrulni čolni varuhov islamske revolucije pa so zelo verjetno odpluli z bližnjega otoka Abu Musa. Iraški lovski bombniki so včeraj s francoskimi raketami exocet'napadli supertankerja, ki sta prevažala iransko nafto. Mednarodni pomorski viri v Zalivu tokrat niso sporočili imena napadenih tankerjev.
Bodisi Iran kot Irak pa se medtem s pospešenim ritmom pripravljata na bodoče, po možnosti še bolj krvave spopade.
V	Iranski državni banki v Teheranu so včeraj odprli poseben račun, na katerem zbirajo denarne prispevke, ki bi pripomogli k hitremu koncu vojne. Predsednik Ali Hame-nei je povabil revne in bogate, da vzdržujejo vsaj enega vojaka na fronti. Koliko to stane? Nič manj 200.000 iranskih rialov (približno 4 milijone lir) na trimesečje. Hamenei je sicer v pozivu zatrdil, da Homeini iz svojega žepa vzdržuje na fronti kar 50 vojakov. Očitno je Homeinijev žep še posebno globok...
Kardinal Obando ni še potrdil mandata
Nikaragva se bori za narodno spravo
MANAGUA — Posrednik med contrasi in sandinisti bo morda kardinal Miguel Obando y Bravo, nadškof v Mana-gui. Tako je izjavil predsednik Daniel Ortega, ki se je včeraj vrnil iz ZDA, kjer se je udeležil zasedanj Organizacije ameriških držav.	«•
Kardinal Obando y Bravo sicer formalno še ni sprejel mandata. Izjavil je, da bo postavil contrasom in sandinistom nekaj zahtev, katerim bosta morala nasprotnika ugoditi preden se bo sam lotil zahtevne naloge posrednika pri mirovnih pogajanjih. Contrasi bi se morali obvezati, da bodo spoštovali premirje, obe nasprotni si sili pa bi mu morali pisno potrditi prošnjo po posredovanju.
Nadškof bi želel predhodno zvedeti za kraj, kjer naj bi bila pogajanja, obenem pa bi rad dobil nekaj podrobnejših informacij o vlogi štirih ameriških izvedencev, ki jih vztrajno ponuja predsednik predstavniškega doma ZDA Jim Wright. Kardinal Obando y Bravo se odkrito upira vsem možnim zunanjim vplivom in zahteva nekaj pomembnih zagotovil, ki mu jih predsednik Ortega ni nameraval nuditi. Vprašanje narodne sprave v Nikaragvi je vsekakor tako pereče, da bo moral Ortega najbrž sprejeti washingtonsko ponudbo, ki predvideva obenem širšo operativno svobodo za kardinala in sodelovanje ameriških vojaških izvedencev pri pogajanjih. Predstavniki contrasov pa te rešitve ne sprejemajo, saj trdijo, da bi se morali za narodno spravo boriti domačini, ne pa tujci, ki se ne spoznajo na zapleteno problematiko Latinske Amerike.
Hud spopad v vrstah zahodnonemških zelenih
BONN — Zahodnonemški zeleni bodo o smereh svojega političnega delovanja razpravljali na zaprtem zasedanju, ki bo 12. decembra. Tako je sinoči po dvodnevnem zasedanju sklenil strankin glavni odbor, ki je najvišji organ zelenih med dvema zasedanjema.
Tudi to zasedanje strankinega glavnega odbora je bilo vroče, kajti zeleni, ki so brez dvoma pomenili veliko osvežitev za zahodnonemško strankarsko politično prizorišče, so si zdaj na-vznotraj že tako navzkriž, da je bilo zadnje dni izrečenih veliko besed o dokončnem razcepu.
Povod za najnovejši izbruh sovražnosti je bilo potovanje treh zelenih članov zahodnonem-škega Bundestaga v Izrael, kjer naj bi se na povabilo izraelske vlade pogovarjali s predstavniki vlade, opozicije, mirovnega gibanja in Palestincev. Pred odhodom je delegacija od svoje parlamentarne frakcije dobila navodilo, da mora na tem informativnem popotovanju v enaki meri zagovarjati tako pravico Izraela do obstoja kot tudi pravico Palestincev do samoodločbe in njihovo pravico do lastne države. Zeleni naj bi se v Izraelu mimo tega zavzemali tudi za sklicanje konference o Bližnjem vzhodu in za udeležbo PLO na njej.
Toda še preden je delegacija v Izraelu svoje pogovore sploh začela, je član strankinega pred-stojništva Juergen Maier v izjavi za tisk izrekel prepričanje, da bodo zeleni poslanci na potovanju izdali stališča svoje lastne stranke. V to svojo trditev je bil Maier očitno tako trdno prepričan, da je po vrnitvi delegacije iz Izraela od predstojništva stranke zahteval, da povratnike obsodi, ne da bi jih vprašalo, kaj so na potovanju sploh počeli. Predstojništva je tako objavilo
izjavo za tisk in ravnanje delegacije obsodilo, vendar pa je bila ta obsodba tako navzkriji z dejstvi, da se je glasnik strankinega predstojništva Christian Schmidt prizadetim zanjo opravičil.
S tem pa zadeve še ni bilo konec, ker je fundamentalistično krilo še nadalje vrtelo ploščo o izdaji strankinih temeljnih stališč. Tako je v torek zvečer na sestanku frakcije prišlo do triurnega prerekanja: medtem ko so trije povratniki (Otto Schily, Waltraud Schoppe in Dietrich Wetzel), ki sodijo v stranki srn krilo »relasov«, z argumenti dokazovali, da niso odstopali od strankinih smernic, je krilo fundamentalistov trdilo nasprotno. V tem konfliktu se je uveljavilo krilo, ki Se je zbralo kar na kraju samem in ki so ga že krstili za »brutalose«. Ti so na vse argumente odgovarjali, da skušajo Schily in njegova skupina »zabrisati sledove«, ter zahtevali, da skupina dokaže svojo zvestobo temeljnim izhodiščem zelenih tako, da prizna svojo krivdo. Razcep, ki je nastal, je bil takšen, da trije poslanci niso dobili podpore parlamentarne frakcije, ki je - po zadnjih volitvah - z razliko od pretežno fundamentalističnega strankinega predstojništva pretežno »realistična«. Otto Schi-ly je po vsem tem namignil, da bi utegnil v takšnih razmerah stranko zapustiti (in nekaj ur kasneje je vrsta uglednih zelenih napovedala, da v takšnem primeru iz stranke ne bo šel sam). Več odpornosti je pokazala Waltraud Schoppe, ki ni skrivala solz, ko je ugotovila da ne gre več za načela, marveč za golo bitko za premoč v stranki, ki pa je hkrati pribila, da bodo iz stranke pred njo odšli še mnogi drugi.
MARJAN SEDMAK
Sedem arabskih držav je vzpostavilo redne diplomatske odnose z Egiptom
RIAD, MANAMA — Arabske države niso veliko odlašale pri uresničevanju enega izmed sklepov zadnjega izrednega vrha Arabske lige v Amanu, in sicer tistega, ki se je nanašal na možnost vzpostavitve rednih diplomatskih odnosov z Egiptom. Arabski politični veljaki so v sklepnem dokumentu zapisali, da bo vsaka država lahko ponovno navezala diplomatske odnose z Egiptom, ki so ga iz Arabske lige izključili leta 1979, ko je Anvar el Sadat podpisal Campdavidski sporazum. Takrat so vse članice Arabske lige istočasno pretrgale diplomatske odnose z Egiptom.
Saudska Arabija in Bahrein sta se včeraj pridružila petim drugim arabskim državam, ki so pred dnevi ponovno vzpostavile diplomatske odnose z Egiptom. Svoje veleposlaništvo v Kairu je namreč v zadnjem tednu odprlo že pet arabskih držav: Združeni arabski emirati, Irak, Kuvajt, Maroko in Severni Jemen.
Ponovno navezovanje diplomatskih stikov z Egiptom sta včeraj uradno sporočili bahreirfska tiskovna agencija Kuna in egiptovska agencija Mena. V Riadu so sklep sprejeli na vladnem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi kralj Fahd.
Na sliki (telefoto AP): generalni konzul Egipta v Kuvajtu Al-Sayed Sultan med slovesnostjo ob vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama
• Ukrepi
Plačilne kuverte morajo dati v zmrzo-valnik v panogah, ki so do sedaj preveč divjale (banke, zavarovalnice, elektrogospodarstvo, naftna industrija ipd.), upočasnjena pa bo tudi rast plač v državnih organih. Gospodarstvo ima v načelu še naprej proste roke, vendar je seveda veliko vprašanje, od kod bo vzelo denar za večje plače, če ne bodo dovoljene podražitve, ki so bile do sedaj glavna metoda povečevanja dohodka. Še največ obeta sklep, da mora zvezni proračun (po mnenju večine strokovnjakov glavni generator inflacije) v prihodnjern letu realno ostati na letošnji ravni. Če bo vlada uspela uresničiti ta del programa, bo verjetno lažje dosegljivo še marsikaj drugega.
Zaradi izboljšanja položaja izvoznega gospodarstva je bilo pričakovati ukrep tudi devalvacije dinarja, ki naj bi se z enkratnim popravkom tečaja zgodila v najkrajšem času (današnje tečajne liste še nimajo kakšnih pomembnejših skokov), potem pa bi tečaj sproti in dosledno prilagajali.
Prvi šok je torej mimo. V Sloveniji in na Hrvaškem je do njega prišlo zato, ker so bili protiinflacijski ukrepi sprejeti kljub odločnemu nasprotovanju obeh republik, v ostalih delih države pa najbrž zato, ker so od obetavne ponudbe Branka Mikuliča pričakovali lepše življenje, ne pa podražitve, kajti veliko je vprašanje, kaj bo z inflacijo po odmrznitvi cen, saj zaenkrat vlada glede tega še nima kakšnih natančnih izračunov, kaj šele načrtov. To je hkrati tudi najpomembnejši očitek, ki so ga pred glasovanjem v zvezni skupščini slovenski in hrvaški delegati najbolj poudarjali. Vse, kar je v teh dneh vlada sporočila, je namreč star, že velikokrat uporabljen arzenal ukrepov, ki pa jim je doslej vedno sledil samo - nov protiinflacijski program.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so novinarji predstavnike zveznega izvr-
šnega sveta med drugim vprašali tudi, kdaj se namerava vlada obrniti k ljudstvu, kar bi od nje ob tako usodnih odločitvah skorajda pričakovali. Odgovorili so jim,'da se Mikulič med tem ravnokar pogovarja z ljudstvom in sicer v Sarajevu, kjer je na obisku v nekaterih podjetjih.
Kakšno naključje, da ravno v Sarajevu, od koder so med celomesečno razpravo o protiinflacijskem programu ves čas prihajali vzkliki navdušenja in podpore...
Z. Š.
• Mandat za Gorio
pozval, da je treba na vsak način prepričati liberalce, naj vstopijo v nov kabinet.
Tudi delegacija PSI se je med srečanjem s Cossigo izrekla za čimprejšnjo rešitev krize. Podtajnik Martelli je časnikarjem izjavil, da obstajajo stvarne možnosti za oblikovanje nove pet-strankarske koalicije, pri čemer pa je očital liberalcem, da so nekoliko pretiravali pri kritičnih ocenah finančnega zakona, istočasno pa je dodal, da bi morala vlada pri sestavi tako važnega dokumenta upoštevati mnenje vseh komponent. To Martellijevo izjavo so nekateri ocenili kot kritiko strankinega vodstva na račun zakladnega ministra Amata. V socialističnih vrstah je vsekakor opaziti določeno previdnost pri oceni te vladne krize, tudi zato, ker je doslej v glavnem govoril samo Martelli, tajnik Craxi pa se ni kdove kako izpostavil.
Komunisti so Cossigi povedali, da je vlada predsednika Gorie pokazala veliko šibkost ter da petstrankarska večina, politično gledano, obstaja samo na papirju. Razmere v državi narekujejo velike politične in programske spremembe pri vodenju gospodarske politike, je podčrtal tajnik KPI Natta, po mnenju katerega je treba takoj ustvariti pogoje za obnovitev parlamen-
tarne dejavnosti. Liberalci, kot že omenjeno, vsaj sodeč po izjavah tajnika Altissima in drugih strankinih voditeljev, ne kažejo znakov popuščanja. Altissimo je po srečanju s predsednikom republike poudaril, da je PLI za obnovitev petstrankarskega sodelovanja, a le pod pogojem, da bosta Goria in Amato globoko revidirala finančni zakon in državni proračun. Krožile so tudi govorice, da je delegacija PLI »svetovala« Cossigi, naj ne poveri mandata Goni ter naj istočasno nastopi za izključitev socialista Amata iz bodoče vlade. Liberalci so sicer sinoči demantirali te vesti, vztrajajo pa pri ostrih kritikah na račun zakladnega ministra in podpredsednika vlade.
SANDOR TENCE
• Delegacija SKGZ
V	nadaljevanju je predsednik Race poudaril pomen skupnega slovenskega prostora kot delovne vezi med Slovenci, ki živijo v matični državi in izven nje, podčrtal važnost maloobmejnega prometa, razvoja dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter opozoril tudi na nekatera nerešena vprašanja italijanske narodnosti v SFRJ.
V	razpravi so hrvaški gostitelji potrdili, da je vprašanje zaščite Slovencev v Italiji stvar, ki zadeva in zanima vso Jugoslavijo, ki bo še odločneje podprla boj slovenske narodnostne skupnosti. Dodali so tudi, da bo SFRJ to vprašanje postavila na vseh ravneh in v razgovorih z Italijo. Jugoslavija, so podčrtali, ima pravico odpirati ta vprašanja tudi na bolj odločen način zaradi svojega načelnega odnosa do narodnosti in ker je problem doma vzorno rešila.
Po obisku na Vjesniku si je delega-- cija SKGZ ogledala znani zagrebški muzej Mimara, zvečer pa je bila na večerji gost predsednika zagrebške konference SZDL Franja Galekoviča.
Enotno besedilo
neposrednih
davkov
Nova navodila in prva pojasnila
Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Tries-te prireja v sodelovanju z zavodom IPSOA predavanje o določilih »Enotnega besedila«.
TRST
petek, 20. novembra 1987 ob 16.30 - sejna dvorana Saturnia
Kongresni center - Pomorska postaja Pomol Bersaglieri 3.
Interesenti lahko dvignejo vabila (dokler so na razpolago) na sedežu hranilnice ih v poslovalnicah.
..iiillllll
CASSA Dl RISPARMIO IPSOA
Dl TRIESTE	SCUOLA DMMPRESA
Na tiskovni konferenci včeraj v palači Kechler v Vidmu
Slovenci ponovno in enotno zahtevali svoje pravice
VIDEM — »Štirideset let že čakamo, da bi italijanski parlament odobril zakon, ki naj bi zaščitil vrednote, ki nam jih priznava republiška ustava. V tem obdobju niso manjkali dokumenti, peticije, manifestacije, razne pobude, srečanja z najvišjimi državnimi oblastmi itd..., ki pp eni strani kažejo na kompaktnost in odločnost slovenske skupnosti, po drugi pa njeno trdno voljo pri vztrajanju na svojih zahtevah v mejah zakona, nenasilja in sodelovanja z italijanskimi demokratičnimi silami.«
Tako je Ferruccio Clavora, predstavnik slovenskih organizacij videmske pokrajine začel tiskovno konferenco, ki je bila včeraj dopoldne v palači Kechler v Vidmu. Pobudo zanjo so dale prav videmske slovenske organizacije kot najšibkejši del manjšine v F-JK, takoj pa so k njej pristopile in jo v bistvu osvojile ostale deželne komponente manjšine (SKGZ, SSO, KPI, PSI in SSk). Enotna fronta slovenska manjšine se je torej predstavila tisku in kvalificirani publiki, da bi senzibilizirala javno mnenje, slovensko in italijansko o odprtih problemih manjšine in da bi se o njih soočala z deželnimi parlamentarci.
Kateri pa so trenutno odprti problemi, s katerimi se sooča manjšina? Predvsem kako uporabiti, še prej pa s kakšnimi zakonskimi instrumenti priti do njih, 5,6 milijarde lir, ki so za manjšino že nakazane v finančnem zakonu za letošnje leto. Drugi problem predstavlja črtanje postavke o finančnih prispevkih za manjšino iz finančnega zakona za prihodnje leto. Zadnji, vendar ne po vrstnem redu, pa je problem zakonske zaščite za manjšino, na katero Slovenci čakamo že štirideset let. Kaj torej storiti v takem položaju? Enoten odgovor vseh komponent na to vprašanje je dal Clavora (z njim so pri govorniški mizi sedeli še Sergij Pahor za SSO, Ivo Jevnikar za SSk, Jelka Gerbec za KPI, Klavdij Palčič za SKGZ, razpravo pa je vodila glavna urednica Novega Matajurja Jole Namor).
Slovenska manjšina zahteva, da se v finančni zakon ponovno vključi postavka o finančnih prispevkih za potrebe manjšine. Zato se obrača na
deželne parlamentarce, da bi se v tem smislu obvezali tudi s tem, da bi enotno podpisali ustrezen amandma. Predstavnike strank poziva, naj senzibilizirajo strankine centralne organe glede tega vprašanja; obrača se tudi na deželne in pokrajinske svetovalce, da bi v skupščinah sprožili primerne pobude ter tako nudili vladi in parlamentu jasne znake o volji teh izvoljenih teles, da bi se to vprašanje pozitivno rešilo, kot odraz politične volje demokratičnih sil naše države, da bi se končno rešilo vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. Poleg tega poziva župane slovenskih občin, da bi se zbrali v delegaciji in urgirali neposreden in nujen poseg vladnega komisarja pri osrednjih oblasteh za dosego omenjenih ciljev.
Na tak način želi manjšina čimprej učinkovito senzibilizirati odgovorne na različnih ravneh, da bi prišlo znova do vključitve omenjene postavke v finančni zakon. V tem smislu — je nadaljeval Ferruccio Clavora — je manjšina z velikim zadovoljstvom pozdravila pobudo Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je soglasno odobrila resolucijo z omenjeno zahtevo po finančni postavki.
Clavora je tudi pozval parlamentarce, naj in-dividuirajo primeren proceduralni postopek, da bi do konca finančnega leta manjšina lahko uporabila 5,6 milijarde lir za letošnje leto za najnujnejše potrebe slovenske manjšine v Italiji. Bistveni cilj narodnostne skupnosti pa je zaščitni zakon za Slovence v vseh treh pokrajinah.
S tiskovno konferenco je manjšina želela tudi prispevati svoj del k obnovitvi političnih pobud, ki naj bodo čim bolj enotne v korist zaščitnega zakona, ki ga mora odobriti parlament kot svojo dolžnost.
Clavorovim besedam je sledila razprava, v katero je najprej posegla socialistična poslanka Roberta Breda; strinjala se je s postavljenimi zahtevami. in se podrobneje zaustavila pri raznih problemih finančnega zakona in zakona za obmejna področja ter odprla nekatere možne obli-
ke skupnega dela med deželnimi parlamentarci za reševanje vseh teh vprašanj. Ponudbo je komunistični senator Stojan Spetič takoj sprejel, ki je uvodoma ugotavljal, da dosedanje obširne razprave iz prejšnjih zakonodajnih dob ne gre nikakor razpršiti, ker je treba diskusijo nadaljevati prav na teh temeljih. Senator Spetič je bil torej mnenja, da se to soočanje mora nadaljevati na deželni ravni, kjer bi lahko idividuirali nekatere glavne postavke zaščitnega zakona (globalnost, postopnost...). Odločno je dodal, da postavke v finančnem zakonu, ki jo je treba ponovno vključiti, ne gre nikakor mešati z zakonom za obmejna področja, letošnjih 5,6 milijarde lir pa bi lahko uporabili za nekatere emergenčne situacije znotraj manjšine.
Socialistični poslanec Gabrielle Renzulli pa je ugotavljal, da je pri reševanju teh vprašanj treba najprej razpravljati o globalnosti teh problemov in nato o časovnih terminih in o načinih pri sprejemanju raznih ukrepov; prvi korak bi po njegovih besedah bil zakon za obmejna področja. Najavil je tudi, da je zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine skoraj že pripravljen in da bo torej kmalu predložen. Lahko pa bi tudi »pritisnili« na podtajnika Spinija (če bo v novi vladi seveda potrjen), da bi se rešila najnujnejša vprašanja finančnega značaja. Poslanec Renzo Pasco-lat (KPI) je pohvalil pobudo o tiskovni konferenci, ker je zopet »zmigala« vode ob nekaterih zaskrbljujočih stališčih deželne vlade glede navedenih vprašanj. Pascolat pa je ugotavljal, da iz vrst Krščanske demokracije še ni bilo slišati nobenega uradnega glasu.
Spregovorila je tudi poslanka Silvana Schia-vi, izvoljena kot neodvisna na listi KPI, ki je predvsem podčrtala važnost soočanja in jasnosti pri reševanju teh problemov. Po njenih besedah se je treba predvsem soočati s KD in s PSI ter določiti, katera je najnižja raven, na kateri nato zgraditi zaščitni zakon. Jelka Gerbec pa je jasno zavrnila možnost, da bi vladi poverili sestavo zaščitnega zakona, ker bi to kot vedno doslej pomenilo, da je rešitev vprašanja odložena zaradi
različnih stališč o zaščiti znotraj vladne večine. Za rešitev vprašanja je torej poklican parlament, znotraj katerega se bodo o spornih vprašanjih ustvarile večine in seveda opozicije. Po njenih besedah pa bodo v nadalje potrebne še druge pobude.
Elia Mioni, član deželnega tajništva Proletarske demokracije je ugotavljal, da zaščite manjšine ni mogoče obravnavati znotraj zakona za obmejna področja in najavil, da bo tudi strankina parlamentarna skupina posegla, da bi manjšina lahko uporabila finančni prispevek za letošnje leto. Dolinski župan Edvin Švab je sprejel predlog o združenju slovenskih županov, ki naj bi prenašali naprej postavljene zahteve in zagotovil, da bo poseggl tudi pri italijanskih kolegih, da bi akcija bila še učinkovitejša.
Ivo Jevnikar, deželni tajnik Slovenske skupnosti je v svojem posegu predvsem ugotavljal, da se politična volja za reševanje teh problemov postopno šibi, kar je videti v črtanju postavke v finančnem zakonu kot tudi glede zaščitnega zakona. Odločno je zavrnil, da bi bile zahteve manjšine preveč radikalne, ima pa določena načela, katerim se ne more odreči. Najavil je, da bo SSk predstavila svoj zakonski osnutek, že tretji, o zaščiti, ki bo obravnaval tudi vprašanje postopnosti. SSk seveda zahteva ponovno vključitev črtane postavke v finančni zakon, glede letošnjih 5,6 milijarde lir pa je mnenja, da jih je treba uporabiti ne samo za Slovensko stalno gledališče, ampak tudi za druge kulturne ustanove v krizi.
Glede na številne posege in kvalificirano publiko (prisotni so bili tudi nekateri deželni in pokrajinski Svetovalci ter predstavniki drugih krajevnih ustanov iz videmske pokrajine) je jasno, da je tiskovna konferenca uspela. Treba pa bo nadaljevati po tej poti in se učinkoviteje akti-vizirati vse do tedaj — je zaključil Ferruccio Clavora — dokler ne bo koga sram, da so taki problemi po toliko letih še vedno odprti.
ALEKSANDER SIRK
Zahteve koprskega srednjega šolstva
V izjemnih razmerah izjemno ravnanje
Novo šolsko leto Zavoda združenega sveta Jadrana
DUNAJ — Včeraj so na Dunaju slovesno otvorili novo šolsko leto zavoda Združenega sveta Jadrana; to je že šestič, ko se uradno odprejo »šolska« vrata te mednarodne šole, ki deluje v Devinu.
Dogodek je očitno odjeknil, saj je bila dvorana dunajskega gledališča »Theater an der Wien« nabito polna. Iz naše dežele je v nekdanjo habsburško prestolnico odpotovala številna delegacija: predstavništvo deželnega sveta je vodil podpredsednik Claudio Tonel, Tržaško pokrajino pa je zastopal predsednik Dario Locchi, prišla je seveda tudi delegacija iz Devina.
Prisotne je v imenu avstrijske vlade pozdravil minister za kulturo g.a Hilde Hawlicek, odzdravil ji je italijanski ambasador na Dunaju Girolamo Nisio. Odbornik za kulturo Dežele F-JK Dario Barnaba je v svojem posegu omenil pomen, ki ga je imela izbira kraja, kjer so ustanovili Zavod. Poudaril je, da je tudi naša dežela križišče različnik kultur in prav tu se srečujejo v mednarodni šoli dijaki z vseh koncev sveta.
Berite
»Novi Matajur«
Po večletnem brezuspešnem samoupravnem in delegatskem dokazovanju o zaostajanju v družbenoekonomskem položaju koprskih srednjih šol so se delavci družboslovno ekonomske, srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole odločili za izredno akcijo. Včeraj so se v Kopru sestali na občnem zboru sindikata in javnosti ter pristojnim v družbenopolitični skupnosti predstavili svoje zahteve za izboljšanje skrajno težkega položaja. Poslovanje obeh šol, naj dodamo, da tudi v drugih dveh koprskih šolah ni veliko bolje, zato akcijo podpirata, je na meji znosnega. Osebni dohodki so bili med najnižjimi v panogi ali natančneje na samem republiškem repu, kjer je za Koprom le še občina Ljutomer. Delavci niso prejeli niti tolikšnega osebnega dohodka, kolikor znaša povprečni izplačani v Sloveniji. Četudi bi zaradi izobrazbe moral biti njihov višji vsaj za 40 odstotkov. V letošnjih prvih devetih mesecih so v srednji pedagoški, naravoslovno matematični šoli za izplačevanje osebnih dohodkov porabili za skoraj četrtino manj, kot bi smeli po družbenem dogovoru, v srednji družboslovno in ekonomski šoli pa za 16 odstotkov manj. V enakem času so materialni stroški narasli v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, v prvi šoli za 117, v družboslovno ekonomski pa kar za 160 odstotkov, predvsem zaradi organizirane prehrane učencev. Dohodek je bil višji za 140 oziroma za 149 odstotkov, obveznosti iz dohodka pa kar za 182 oziroma 183 odstotkov. Na rezultate poslovanja so delavci obeh šol skušali
vplivati z zmanjševanjem stroškov, vendar to ni mogoče, pod ravnjo dogovorjenega standarda izvajanja pouka. Ob povedanem pa je zgovoren tudi naslednji podatek: čeprav je v občini Koper najvišja prispevna stopnja v Sloveniji in so zato obremenitve največje, prejema koprsko srednje šolstvo iz republiškega vira financiranja premalo denarja. Toliko, da ga potiska v skrajno težak družbenoekonomski položaj. Tudi letošnji dvakratni pogovori s strokovnimi delavci izobraževalne skupnosti Slovenije in delegatska vprašanja niso ničesar spremenila. Delavci srednje pedagoške, naravoslovno matematične in srednje družboslovne ekonomske šole v Kopru zato zahtevajo večji dohodek, tak, da bodo lahko ustvarjali sklad skupne porabe kot delavci v gospodarstvu, dalje da bodo lahko poravnali zakonske in samoupravno sprejete obveznosti, krili materialne stroške za izvajanje sprejetih programom in izplačali primernejše osebne dohodke, ki bi morali biti zaradi izobrazbene strukture pedagoških delavcev za 40 odstotkov večji od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Zahteve so naslovili na številne pristojne v domači in širši družbenopolitični skupnosti. Odločili so se, da jim bodo dodali še eno: gradnjo telovadnice za srednješolsko mladino, na katero čakajo v Kopru že trideset let. Odgovore pričakujejo do dogovorjenega časa v začetku decembra, sicer pa bodo vztrajni. Le ob skrajnem neizpolnjevanju zahtev bodo v šolah prekinili delo.
MIRJAM MUŽENIČ
Skrivnosti uspavanega Ferrarijevega parka
Ferrarrijev park na vzhodnem pobočju Štanjela je privlačen tudi jeseni. Njegova posebnost so namreč grmovnice in drevesa, ki kljub moči v teh dneh še žarijo v toplih jesenskih barvah. Redki obiskovalci, ki jih pot zanese v to zanimivo, a žal umirjajoče in zanemarjeno mesto, v parku lahko občudujejo tudi zanimiv vodnjak v italijanskem slogu iz konca prejšnjega stoletja. Družbo mu delajo nedokončani rezultati kiparske forme vive iz enega od zanosnih povojnih oživljanj kulturnega življenja.
Približno tri četrt hektara velik park je kmalu po prvi vojni naročila šta-njelska družina Ferrari. Kot nam je povedala vodja botaničnega vrta pri sežanski Komunali, Vilma Colja, ki skrbi tudi za štanjelski park, nasad ni bil namišljen le kot sprehajališče, temveč tudi kot privlačna kombinacija parka in sadnega oziroma zelenjadne-ga vrta. Tako zasnovo še danes potrjujejo številne, žal zapuščene ali slabo izkoriščene, gredice in bivši rastljinja-ki.
Park je imel pod prvotnimi lastniki domiselno urejen sistem namakanja, ki se je napajal iz velikega vodnega zbiralnika ob Ferrarijevi hiši. Po vojni so žal ta sistem delno uničili in opustili, četudi bi lahko še danes služil za namakanje in s tem za koristno izrabo gredic in rastlinjakov.
Ferrarijev vrt pa se lahko kljub temu, da je bil v preteklosti precej opustošen in osiromašen, pohvali z nekaj izjemnimi rastlinskimi primerki. Med njimi je Vilma Colja posebej opozorila na indijsko lagerstremijo, granatno jabolko, dojcijo, iglavca tuje, blagoduh, virginijski kaki, zlato jabolko, trilisti citronovec in druge. Med
temi posebnostmi seveda rastejo tudi običaj nejša, pa zato nič manj žlahtna sadna drevesa, od fig do češenj in hrušk.
Kljub precejšnjemu razdejanju, ki sta ga Štanjel in z njim park doživela med vojno in po njej, je zadnja leta ta kraška znamenitost, ki je bila leta 1951 zavarovana tudi kot kulturni spomenik, deležna večje skrbi in pozornosti. Ta bi bila še večja, če bi komunalna skupnost za vzdrževanje lahko namenila več denarja, kot ga sedaj. Kljub finančnim težavam pa se v sežanski komunali zavedajo, da vsaj najnujnejšega vzdrževanja nikakor ne smejo opustiti, če želijo uresničiti staro zamisel in park dokončno urediti v okviru celotnega ureditvenega načrta za obnovo Štanjela. Četudi počasi, ta načrt delno že uresničujejo; med drugim tudi z urejanjem Spacalove galerije v eni od najmarkantnejših štanjelskih, vsaj delno, obnovljenih zgradb.
JANEZ ODAR
Splavili bodo ladjo-velikanko
REKA — Danes bodo na Reki splavili največjo ladjo, kar jih je ladjedelnica zgradila. Gre za petrolejsko ladjo z nosilnostjo 83.700 ton, ki jo je naročila liberijska družba »Aleksandra Tanker«.
Ladja je dolga 228,20 metra, široka pa je 23 metrov. Vgrajeni motorji ji bodo omogočili hitrost 16 vozlov na uro.
Po slovesni splavitvi bodo pričeli izdelovati še večjo ladjo, ki jo je naročila ista družba.
Počutil se je nekam čudno, še bolj pa mu je bilo nenavadno, ko sta se vrnila v hišo, ki sta jo zdaj delila. Druga dva sostanovalca sta se ravno tega večera odločila, da bosta prespala pri svojih dekletih, drugi pa so se takointako izselili ob koncu šolskega leta.
»Hvala za večerjo,« se je zahvalil John, ko sta se udobno namestila v dnevni sobi in je Lionel prižgal gramofon. V glavnem lestencu sta pregoreli dve žarnici, zato je bila soba nehote medlo osvetljena. John je prižgal svečo na kavni mizici in pogledal okoli sebe. »Tudi tej sobi bi se prileglo malo pomoči.«
Lionel se je zasmejal. »To hišo boš lahko takoj preuredil, vendar se bojim, da te bodo ostali fantje hoteli odvrniti °d tega. Kadar so vsi doma, je hiša takšna, kot bi nekdo vrgel vanjo bombo.«
Tudi John se je zasmejal. »Sobe mojih sester so tudi takšne.« Obraz se mu je zresnil. »Še nikoli nisem živel s kakšnim moškim, razen seveda z očkom, in sem tako navajen, da je okrog mene vedno polno žensk, da se mi bo tole tu spočetka zdelo čudno.« Nato se je nasmehnil. »Verjetno se ti zdi noro.«
»Ne, sploh ne. Sam imam tri sestre.«
»Toda ti imaš tudi Grega, jaz pa sem bil vedno navezan na mamo in sestre. Stavim, da jih bom nekaj časa močno pogrešal.«
»Ce imaš toliko žensk okoli sebe, je to dobra vaja za pozneje, ko si poročen.« Lionel se je znova nasmehnil in se vprašal, ali ga ne preskuša. Priznal si je, da to ni pošteno. John je vendar še otrok ... pa vendar, toliko star kot je bil sam, ko je srečal Paula ... le da je bil Paul dosti bolj izkušen ... zdaj pa je njemu pripadla vloga izkušenega. In čeprav ni toliko izkušen, kot je bil Paul, je nedvomno bolj kakor ta fant. Samo kako začneš? Kako nekoga vprašaš nekaj takšnega? Poskušal se je spomniti, kaj mu je nekoč govoril Paul, toda besede so se mu izmuznile ... spomnil se je, da sta šla na dolg sprehod po obali ... in da ga je Paul vprašal nekaj o tem, ali je zmeden. Toda zdaj ni bilo obale in John ni bil videti niti malo zmeden. Bil je malce plašen in dosti manj grob kot Greg, pa je vendar srečen, prijeten mladenič ... in Lionel se ni mogel spomniti, da bi ga kdaj videl s kakšnim dekletom.
Nekaj časa sta klepetala, potem pa je Lionel končno vstal in rekel, da se namerava oprhati. John je izjavil, da bo storil isto. Zgodilo se je deset minut pozneje, ko je John potrkal na vrata kopalnice in opravičujoč se zaklical v prho, kjer je stal Lionel in se trudil, da ne bi mislil nanj, medtem ko so curki vode očiščevali njegovo dušo in telo:
»Oprosti, Li ... imaš malo šampona? Pozabil sem svoje-
ga.«
»Kaj? Lionel je odgrnil zaveso, da je lahko slišal in videl Johna, ki je gol in samo z brisačo okoli pasu stal pred njim. Začutil je, kako se mu je zdramilo telo, in hitro je pritegnil zaveso, da ga John ne bi mogel videti.
»Rekel sem, imaš morda malo šampona?
»Seveda.« Lionel ga je že uporabil, njegovi lasje so bili mokri in čisti. »Izvoli.« Izročil ga je Johnu, ki je odšel s smehljajem in besedo zahvale, potem pa ga je čez kratek čas prinesel nazaj, spet ovit v brisačo, z mokrimi, temnimi lasmi in valujočimi mišicami, ki jih je bil dobil z nogometom. Lionel je gol taval po svoji sobi, pospravljal stvari in si brundal. Radio je bil prižgan in Lennon in McCartney sta prepevala »Yesterday«, ko mu je John izročil šampon.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Poročilo statističnega urada TZ za september
Potrjena protislovja v zaposlitvenih gibanjih
Svečanost ob 40-letnici postavitve spomenika padlim
S kontovelskega »Triglava« klic k še večjemu angažiranju mladih
Kot se dogaja že od začetka leta, tudi septembra je število zaposlenih v tržaški pokrajini naraslo. Zal pa so v tem mesecu zabeležili tudi nasprotni pojav, ki ga na Tržaškem prav tako zapažamo že dolge mesece, to je naraščanje števila brezposelnih. Tako izhaja iz rednega poročila o gospodarskih gibanjih, ki ga je v teh dneh objavil Pokrajinski statistični urad Tržaške trgovinske zbornice za mesec september.
Konec septembra je bilo v naši pokrajini 86.450 zaposlenih, to je 1.101 ali 1,3 odstotka več kot 30. septembra 1986, ko je uradno imelo službo 85.349 ljudi. Padec števila zaposlenih so v teku leta dni ugotovili predvsem v javnih službah (minus 4 odstotka), medtem ko je v industriji in obrtništvu naraslo za 1,3 odstotka, v drugih dejavnostih pa skupno celo za 4 odstotke. Porast je mogoče ugotoviti ne samo v primerjavi z letom dni prej, marveč tudi z mesecem dni prej, se pravi z 31. avgustom 1987, saj je tega dne v naši pokrajini imelo zaposlitev 86.292 ljudi. Podrobnejša analiza pove, da se je tekom septembra odprlo nekaj delovnih mest v javnih službah (plus 0,4 od sto) ter v industriji in obrtništvu (plus 0,2 od sto), medtem ko so se v ostalih sektorjih nekoliko skrčila (minus 0,1 odstotka).
Kot uvodoma rečeno, pa je septembra ob naraščanju števila zaposlenih hkrati naraščalo tudi število brezposelnih. V seznamih brezposelnih je bilo 30. septembra 7.727 vpisanih, to je 11,3 odstotka več kot 30. septembra 1986, ko jih je bilo 6.940, in 6,3 odstotka več kot 30. avgusta 1987, ko jih je bilo 7.271. Spričo dejstva, da število prebivalstva že dolgo ne raste, se seveda postavlja vprašanje, kako je mogoče, da na Tržaškem prihaja do nakazanih dveh nasprotujočih si pojavov istočasno. Verjetno se
učinki demografskega padca na tržišču dela še ne poznajo, tako da delovna sila kljub padanju števila prebivalcev še narašča. Takšno je vsaj mnenje nekaterih, a pojav bi veljalo še natančneje preučiti. Mimo tega pa je jasno, da je zaposlitvena raven na Tržaškem slej ko prej nezadovoljiva in da nanjo meče zaskrbljujoče sence tudi poseganje po dopolnilni blagajni, ki je bilo tudi v minulem septembru obsežno: dopolnilna blagajna je namreč prevzela kritje 233.930 delovnih ur v industriji in 7.304 v gradbeništvu, medtem ko jih je lanskega septembra krila 236.589 v industriji in 19.314 v gradbeništvu.
Pokrajinski statistični urad v svoje poročilo ni vključil podatkov o demografskih gibanjih na Tržaškem v letošnjem septembru, in sicer zato, ker mu jih Tržaška občina že drugi mesec zapored iz tehničnih razlogov ni posredovala. Spomnimo naj zatorej, da je 31. julija letos v tržaški pokrajini stalno prebivalo 268.487 ljudi, medtem ko jih je leto dni prej 270.625.
Naj bežno omenimo stanje v posameznih gospodarskih panogah, vedno na osnovi istega poročila za mesec september. Glede kmetijstva ni kaj povedati, razen tega, da je bila trgatev na splošno dobra. Septembra plavž železarne AIT (bivše Terni) ni deloval, medtem ko sta povečali proizvodnjo cementarna Italcemneti (v prvih 9 mesecih letos je povečala proizvodnjo kar za 83 od sto v primerjavi z istim obdobjem lani) in tovarna Filatura di Trieste ed Altessa-no (plus 4,7 od sto v isti primerjavi). Promet v tržaškem pristanišču je septembra narasel za 0,4 od sto v primerjavi z letom dni prej. Omenimo naj še, da so se v tem mesecu življenjski stroški zvišali za 0,5 od sto.
Vršenje cipres in smrek, plapolanje slovenske, italijanske in rdeče delavske zastave in zavijanje burje je v nedeljo dopoldne na kontovelskem Hribu spremljalo proslavo, ki jo je priredila proseško-kontovelska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov-ANPl ob 40-letnici postavitve spomenika padlim na Kontovelu. Kljub mrzlemu vremenu se je pozivu organizatorjev odzvalo lepo število domačinov, gostov iz bližnjih vasi, predstavnikov generalnega konzulata SFRJ v Trstu in članov Zveze združenj borcev iz Sežane in iz Štorij, ki so z zbirnega mesta na dvorišču društvene gostilne v sprevodu — z borčevskimi zastavami in venci domačih organizacij na čelu — krenili ob zvoku koračnice proseške godbe na pihala proti kontovelskemu pokopališču.
Kontovelci so postavili spomenik svojim padlim in pogrešanim v borbi za svobodo že v prvih povojnih letih. Idejni načrt, iz kraške skale izdelan Triglav, simbol slovenstva in odpora
našega naroda, si je omislil domači ljudski umetnik Alojz Cijak, ki je tudi sam vodil postavitvena dela. Cijak je nekaj mesecev na področju od domače vasi pa vse tja do Sempolaja iskal skale, ki naj bi jih na Hribu »zlili« v domači Triglav. Njegovo delo in delo vaščanov, ki so se zagnano lotili težke naloge (na Hrib so iz raznih krajev prepeljali osem ogromnih kraških skal, ki sedaj sestavljajo spomenik), je bilo kronano 2. novembra 1947 z odkritjem spomenika. Takratne svečanosti se je udeležilo nad 2 tisoč ljudi, na njej pa je v verzih spregovoril tudi sam Alojz Cijak.
Prav nanj se je z zahvalnimi besedami spomnil v uvodnem nagovoru Angel Gerlanc, tajnik domače sekcije VZPI, eden od njenih najstarejših in najbolj aktivnih članov. Gerlanc se je poklonil spominu padlih in pogrešanih domačinov, katerih imena so vklesana na plošči na spomeniku, borcev, ki so umrli kmalu po vojni in katerih
ostanki počivajo v kripti pod spomenikom, in tudi dveh partizanov (ruskega borca Aleksjeja in partizana Ivana Žana iz Bele Krajine), ki sta padla na Kontovelu 29. aprila 1945-tik pred iztekom vojne.
O aktualnosti in pomenu vrednot borbe za svobodo je po polaganju vencev in žalostinki govoril tajnik pokrajinskega odbora VZPI Dušan Košuta. Ponovil je, da se moramo po štirih desetletjih še vedno boriti za naše pravice, ožigosal je nekatere znane protislovenske izpade tržaškega župana in predsednika pokrajine, še pose: bej pa je podčrtal pozornost, ki jo je manjšinskemu vprašanju posvetilo vsedržavno vodstvo VZPI z nedavnim zasedanjem v Trstu, na katerem se je zavzelo za zakonsko zaščito naše narodnostne skupnosti.
Tudi drugi govornik, član pokrajinskega vodstva VZPI Ezio Ciacchi, je opozoril na neizvajanje tistih točk italijanske ustave, ki govorijo o pravicah manjšin, in zahteval čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Ciacchi je nadalje poudaril potrebo po krepitvi omikanega sožitja med tu živečima skupnostima po zgledu tistih bratskih vezi, ki so v vojnem času družila slovenske in italijanske borce za svobodo.
Pred spomenikom se je oglasila vrsta pretresljivih partizanskih poezij, ki so jih recitirali člani in članice Amaterskega odra Jaka Štoka; za njimi je pevski zbor Vasilij ^Mirk z novim dirigentom Miranom Žitkom zapel nekaj partizanski pesmi, proseška godba na pihala pa je pod vodstvom Slavka Lukse zaigrala koračnici. Nastop mladih članov Amaterskega odra, mladih pevcev in godbenikov ni bil le važen prispevek k nedeljski proslavi 40-let-nice, ampak tudi vzor za druge, še ne-angažirane mladince, da bi pristopili k delu v domačih društvih za nadaljevanje tradicije in za ohranjanje naše istovetnosti, kot je v sklepni misli na svečanosti poudaril povezovalec prireditve Egon Štoka.
Z razprave tržaške KPI in prizadetih tovarniških svetov
Namesto načrtnega preustroja in razvoja nazadovanje javnega dizelskega sektorja
Sestanek predstavnikov GM s predsednikom Pokrajine
»Začudenje« zaradi znižanja prispevka pokrajinske uprave naši glasbeni ustanovi
Javni dizelski sektor tvega v kratkem postati le vrsta montažnih delavnic za ladijske motorje, z nadaljnjim skrčenjem števila zaposlenih in z močnim znižanjem tehnične in strokovne ravni proizvodnih obratov. Svarilo prihaja iz vrst tovarniških svetov oziroma komunističnih celic v tovarnah Veliki motorji in Isotta-Fraschini, ki so skupaj z bivšim poslancem Antoninom Cuffarom, ki je pri osrednjem vodstvu KPI odgovoren za znanstveno raziskovanje, včeraj priredili srečanje o tako imenovanem tržaškem dizelskem polu oziroma družbi Diesel Ricerčhe.
Tako ena kot druga zadeva pa sta, kljub slovesnim napovedim zavoda IRI, ostali praktično le pri načrtih. Uresničevanje strateškega "dizelskega pola" se je ustavilo pri prehodu tovarne Isotta-Fraschini od takratne finančne družbe Finmeccanica k Fincantie-ri in pri formalni ustanovitvi družbe Diesel Ricerche. Vse ostale spremembe pa so šle v povsem nasprotno smer: proizvodnja Isotte-Fraschini se je stopila s tisto v TVM in v sorodni tovarni v Bariju, Trst je izgubil 250 delovnih mest, zaprli so obrat v Saronnu. Izbire torej, ki vodijo vse prej kot v smer uveljavljanja javnega dizelskega sektorja na domačem in tujem tržišču. Odlaganje z začetkom dejanskega delovanja družbe za raziskovanje na področju dizelskih motorjev, na osnovi katerega bi prišli do izvirne in visoko kompetitvne dizelske proizvodnje, za katero obstajajo dobri mednarodni tržni pogoji, pušča po drugi strani prostor za sklepanje licenčnih pogodb s tujimi partnerji, kar je prav tako v velikem nasprotju z oznanjenimi nameni zavoda IRI. Toda, največje nasprotje je v dejstvu, da podjetniška organizacija javnega dizelskega sektorja v nobenem primeru ne odgovarja in celo onemogoča njegov razvoj. Posledice so izražene v uvodni ugotovitvi, ob kateri je v krajevnih sindikalnih in političnih krogih popolno soglasje, ki je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem srečanju.
Iz razprave je prav tako soglasno prišla zahteva po avtonomiji posameznih proizvodnih enot v okviru Fincan-tieri, saj slednja po svojem značaju ni sposobna upravljati na izključen način tako celovitega proizvodnega aparata, kakršen je javni dizelski sektor. »Sedanja organizacijska oblika po oddelkih v okviru Fincantieri, ki ne zagotavlja niti funkcionalne avtonomije obratov, je povsem neprimerna za osvajanje novih tržišč,« je poudaril Cuffaro. Za razvoj kooperacije na vseh področjih in z drugimi podjetji, tako javnega kot zasebnega sektorja, jo je potrebno spremeniti in tako omogočiti
razširitev proizvodnje ter komercializacije dizelskih motorjev. KPI — je dodal Cuffaro — odločno vztraja pri nujnosti čimprejšnjega sklicanja deželne konference o podjetjih z državno udeležbo in medtem ostaja pripravljena na razpravo z ostalimi političnimi silami, s sindikati in z vlado o novih oblikah organizacije in lastništva dizelskega pola oziroma tovarn VM in Isotta-Fraschini. Ob pogoju seveda, da ne pride do prekinitev v izvajanju investicijskih programov in da izhodiščna točka ostaneta preustroj in dejansko relansiranje proizvodnje in kvalificirane zaposlitve.
Glede raziskovanja na dizelskem področju si KPI tačas prizadeva za sprejetje novega v nadomestilo za zapadli zakon št. 122 iz leta 1985 o uporabnem raziskovanju v sektorju ladijskih konstrukcij in pogona. V senatu je zato vložila dopolnilo k finančnemu zakonu (ki je črtal prispevke za to področje), po katerem naj bi za to raziskovanje namenili v treh letih 75 milijard lir. Hkrati pa bo treba odpraviti ogromne zamude pri uresničevanju družbe Diesel Ricerche, za katero so poleg struktur potrebni tehnični in znanstveni organi, novo in sposobnejše vodstvo, raziskovalni programi in
primerni partnerji, zainteresirani za razvoj dizelskega pola v vseh smereh in za njegovo ekspanzijo na tuja tržišča. Temeljni vozel, ki ga je pri tem potrebno odpraviti — je poudaril Cuffaro — ostaja zato povsem neprimerno upravljanje in organizacija javnega dizelskega sektorja v okviru finančne družbe Finacantieri. Le-ta je na koncu koncev edini pravi neposredni sogovornik za problematiko, o kateri je tekla beseda na včerajšnji razpravi in ki se je zastopniki Fincantieri seveda niso udeležili, (vb)
■ V italijanskih gospodarskih krogih, ki vzdržujejo stike z vzhodnoevropskimi državami, si počasi utira pot nov način gospodarskega sodelovanja s podjetji iz teh držav. V vzhodnoevropskih državah stežka v valuti izplačujejo uvožene predmete; zato je pred časom iz Romunije prodrl predlog o izplačevanju s prodajo drugega blaga in surovin (tako imenovani »counter trade«). Pred dobrim letom je bilo o tem novem načinu gospodarskega sodelovanja govor na tržaškem zasedanju italijanskega Zavoda za zunanjo trgovino ICE, ki je tudi že pripravil informativno publikacijo o možnostih in ugodnostih tega načina gospodarskih izmenjav.
Prejšnji teden je predsednik Tržaške pokrajine Dario Locchi sprejel zastopstvo Glasbene matice, v katerem so bili predsednik Adrijan Semen, tajnica Daša Svetina in ravnatelj glasbene šole GM prof. Sveto Grgič. Sestanka se je udeležil tudi pokrajinski odbornik za kulturo dr. Zorko Harej. Predstavniki Glasbene matice so predsednika pokrajine Locchija seznanili s težavami, ki jih ima Glasbena matica predvsem v zvezi s podržavljanjem šole GM in s težkim finančnim položajem ustanove. Dolgoletno odlašanje z odgovorom na vlogo za podržavljanje šole povzroča vedno večje težave, kajti dosedanji prispevki iz javnih sredstev ne zadoščajo za njeno delovanje. Še posebej so predstavniki GM izrazili svoje začudenje nad znižanjem prispevka Tržaške pokrajine na osnovi deželnega zakona št. 13 iz leta 1966, ki je bil od prejšnjih letnih 26 milijonov lir znižan na 10 milijonov lir. Predstavniki GM so zato izrazili potrebo, da bi pokrajinska uprava vsaj delno krila stroške za vzdrževanje glasbene šole, kar je tudi v njeni pristojnosti.
Predsednik pokrajine Locchi je povedal, da mu je problematika GM dobro poznana še iz let, ko je bil odbornik za šolstvo na Pokrajini in da spre-
Na glavni pošti zavrnili brzojavko prof. Sama Pahorja
Tržaška pošta »alergična« na ime Trst
Profesor Samo Pahor je moral v soboto zvečer sam ponesti na sodišče telegram za sodnika Benna Boschinija, ker ga na tržaški glavni pošti niso sprejeli zaradi slovenskega imena v naslovu. Pahor je malo prej na pošti izpolnil telegram, s katerim je želel obvestiti sodnika Boschinija, ki je nadzoroval potek in regularnost referendumov, o svojem glasu in izjavi ob ljudskem glasovanju. Ob izpolnitvi je napisal naslov v slovenščini, prav slovensko ime Trst pa je izzvalo protest poštnih uslužbenk in poseg policije.
»Ko sem vložil telegram s slovenskim imenom Trst v naslovu, ga je uslužbenka pri okencu sprejela in vprašala drugo uslužbenko, kaj naj v tem primeru stori,« nam je včeraj povedal Samo Pahor. »Druga uslužbenka ji je odvrnila, da moram namesto imena Trst napisati italijansko ime Trieste, sicer telegrama ne more sprejeti. Uslužbenka je torej dobro vedela, za kateri kraj gre,« je pripomnil Pahor.
Slovenski profesor je uslužbenkama poudaril, da ima pravico pisati v materinem jeziku, saj mu to jamči italijanska ustava. Uslužbenki sta bili na njegov protest gluhi: ugovarjali sta, češ da poštni pravilnik ne dovoljuje pisanja slovenskih imen v naslovu,- na dan sta povlekli tudi vsedržavni seznam italijanskih krajev (»nomenklaturo«), v katerem seveda ni bilo kraja z imenom Trst. Pahor jima je
odvrnil, da v poštnem pravilniku ni nikjer rečeno, da ne smejo biti v naslovu kraji s slovenskim imenom, pač pa da je v tej zvezi le tržaški poštni ravnatelj izdal pred časom sila sporno okrožnico.
Po nekaj minutah je v razpravo posegel policijski agent, ki je pozval uslužbenki naj ne sprejmeta telegrama. Pahor mu je očital »uvajanje k zločinskemu dejanju«, ker v enotnem besedilu zakona o delovanju pošte izrecno piše, da ni mogoče odreči brzojavke...
Policist je poklical na pomoč policijsko izvidnico, kmalu pa se je gruči ljudi pridružil še policist, ki se je besedno zagnal proti prof. Pahorju s frazami kot »lasciatelo stare, guello e uno zombi...«, »guesta specie di persona...« in še, namigujoč na telegram, »viene sempre gui con guelle schi-fezze...«
Pahor je ob takih žalitvah zahteval od drugih policistov naj legitimirajo policaja, nihče od mož postave pa si ni hotel prevzeti odgovornosti za to. Pač pa je eden od policistov legitimiral prof. Pahorja in mu nato zažugal naj odide. Tak surov izpad je izzval nov protest prizadetega, ki je malo zatem zapustil poštno poslopje in, kot rečeno, odšel na sodišče, kjer je lastnoročno izročil brzojavko za sodnika Boschinija.
mlja njeno delovanje. Obžaloval je, da Pokrajina nima zadostnih sredstev, da bi lahko podprla Glasbeno matico tako, kot bi bilo potrebno, ker je celoten obseg pokrajinskega proračuna zelo skromen, saj je Dežela zmanjšala Pokrajini svoj prispevek. Locchi je izrazil svoje prepričanje, da bi s posebnim deželnim zakonom, v pričakovanju dokončne rešitve, lahko šola GM prejela primerno finančno podporo za svoje vzdrževanje, ker ima deželni značaj. Izrazil je svojo pripravljenost, da kot predsednik Pokrajine podpre pobudo v tem smislu pri predsedniku deželne vlade, (jk)
Zaradi stavke osebja
Danes ves dan brez avtobusov
Danes ves dan ne bodo vozili avtobusi na mestnih in primestnih progah, ki jih upravlja Konzorcialno podjetje za prevoze v tržaški pokrajini. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, katerim pripada velika večina osebja, so namreč proglasile za danes 24-urno stavko šoferjev, iz protesta proti zadržanju vodstva podjetja pri sklepanju dopolnilne delovne pogodbe. Sindikati zavračajo nejasne in protislovne predloge vodstva KPP v zvezi z reorganizacijo dela, ki med drugim predvidevajo zmanjšanje števila osebja, medtem ko sploh ne omenjajo možnosti povišanja prejemkov v zvezi s povečanjem delovne storilnosti. Zato so se odločili za najodločnejšo obliko sindikalnega boja z današnjo celodnevno stavko, obenem pa so že napovedali nove stavke, ki naj bi bile (če se medtem ne obnovijo in zaključijo pogajanja) še v sredo, 25. novembra, in v petek, 11. decembra.
Vodstvo podjetja je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, s katerim obvešča javnost, da ob današnji celodnevni stavki ne more zagotoviti prevozov na vsem omrežju, to se pravi tako po mestu kot zveze s podeželjem.
Po včerajšnji protestni manifestaciji osebja
Na lestvici zavoda Banca d’Italia
Danes srečanje z deželno vlado in skupščino o rafineriji Aquila
Danes zjutraj bo na sedežu deželne vlade srečanje, ki predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za reševanje že predolgo trajajočega kriznega stanja v žaveljski naftni čistilnici Aqu-ila. Tajniki pokrajinskih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter zastopniki tovarniškega sveta rafinerije se bodo sestali s predstavništvom Dežele na najvišji ravni, in sicer s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem in člani odbora, načelniki vseh svetovalskih skupin in s predsednikom deželne skupščine Solimbergom, da skušajo opredeliti nove usklajene pobude, ki naj pripeljejo zadevo Aguila z mrtvega tira, kamor je zašla v zadnjih časih.
Sestanek je rezultat protestne manifestacije, ki so jo delavci žaveljske rafinerije priredili včeraj pred sedežem deželnega sveta (na sliki) in srečanja njihove delegacije s pristojnim odbornikom za industrijo in deželnim podpredsednikom Gianfrancom Carbone-jem, ki že od svoje umestitve na tej odgovornosti stalno vzdržuje vse potrebne stike s pristojnimi organi na državni ravni. Delavci Aguile so se odločili za včerajšnjo manifestacijo ravno zato, ker se v soboto niso mogli srečati z ministrom za industrijo Bat-taglio, ki ni prišel (bržkone zaradi vladne krize) na napovedani uradni obisk v Videm.
Sindikalne organizacije so zato sklenile oklicati izredno mobilizacijo osebja, in pričakujejo, da bo današnji sestanek na Deželi privedel do izredne seje deželnega sveta, ki naj bi bila izključno posvečena prav razpravi in iskanju rešitev za obrambo proizvodnje in delovnih mest v žaveljski rafineriji. V okviru te mobilizacije, ki ji je namen dvigniti raven sindikalnega in političnega pritiska na družbo Mon-teshell, ki je nedavno prevzela lastništvo naftne čistilnice, bodo jutri delavci Aguile izvedli po mestu akcijo razdeljevanja letakov, za petek zjutraj pa so sklicali novo odprto skupščino v podjetju, na katero vabijo zastopnike vseh političnih strank.
Mobilizacija v Tržaškem arzenalu
Delavci in uradniki Tržaškega arzenala so spet v mobilizaciji za obrambo proizvodnih perspektiv in delovnih mest. Na zadnji sindikalni skupščini so namreč že konec oktobra soglasno sklenili zaostriti sindikalni boj, da zaustavijo postopno zmanjšanje vloge ladjedelnice, ki ga vsiljuje državna finančna družba Fincantieri, in da dosežejo začetek resnih pogajanj na ravni podjetja za reševanje številnih sindikalnih in proizvajalnih vprašanj, ki že dolgo označujejo težke razmere v tej tržaški ladjedelnici. Najpomembnejša vprašanja, ki jim je treba nujno najti rešitve, zadevajo (kot izhaja iz tiskovnega sporočila tovarniškega sveta) industrijsko politiko in naložbe, proizvajalni ustroj in zaposlitev, organizacijo dela, delovno okolje in varnost, dobave in proizvodno decentralizacijo ter staleže in plače.
O vsem tem se hočejo delavci Tržaškega'arzenala pogajati s krajevnim vodstvom podjetja, medtem ko Fincantieri že 4 leta vsiljuje zgolj centralna pogajanja s sindikati na vsedržavni ravni in s tem dejansko izvaja enostransko politiko preustroja in proizvajalnega omejevanja vsega ladjedelstva, še posebej pa tržaškega obrata. Tovarniški svet.se zato zaveda, da gre za nelahek in dolgotrajen boj, ki bo terjal vztrajne napore vseh uslužbencev. V tem okviru so že odpovedali vse nadurno delo in delo ob sobotah, ko pa delavci zasedajo prostore, v prihodnjih dneh si bodo sledile po obratih delavske skupščine, nakar bo sindikat določil nove oblike boja, ki naj prisilijo vodstvo podjetja, da se pogaja.
Po višini bančnih prihrankov Trst občutno revnejši od Vidma
Banca dTtalia je v teh djjeh objavila lestvico bančnih vlog na prebivalca v 95 italijanskih pokrajinskih središčih, ki so jo na osnovi občinskih bančnih podatkov in demografskih podatkov zavoda 1STAT sestavili za zadnji dan lanskega leta. Kot vse podobne statistične konstrukcije "na prebivalca", gre tudi to lestvico jemati skrajno previdno, čeprav prinaša nekaj presenečenj in zanimivih primerjalnih ugotovitev. Predvsem je potrebno upoštevati, da imajo denarne vloge na bančnih računih in hranilnih knjižicah poleg zasebnikov tudi javne ustanove, in da bančne dejavnosti niso vedno strnjene v pokrajinskem središču, ampak jih najdemo tudi v manjših krajih.
V lestvici, ki še enkrat potrjuje klasično dihotomijo med .Severom in Jugom ter prednjačenje lombardskih pokrajin z Milanom na čelu, nas je seveda najbolj zanimal položaj Trsta. To naše, po eni strani bogato in iz drugih zornih kotov bedno mesto, je med 95 pokrajinskimi središči na 32. mestu, s 14,4 milijona lir, kolikor naj bi jih imel statistično povprečni prebivalec na banki. Precej manj torej kot povprečni Milančan, ki ima v banki 26,2 milijona lir, in bistveno več od povprečnega prebivalca Siracuse, ki ima v banki komaj 4,7 milijona lir. Toda, še bolj zanimiva je primerjava z ostalimi pokrajinskimi središči v naši deželi: Videm in Pordenon sta na povsem isti ravni in zasedata zavidljivo 11. oziroma 12. mesto na skupni lestvici, s 17,3 milijona lir bančnih vlog na prebivalca, medtem ko je Gorica z 41. mestom in s 13,2 milijona lir v zlati sredini lestvice.
Samo po sebi se poraja vprašanje, od kod tak razkorak med Vidmom in Pordenonom na eni ter Trstom in Gorico na drugi strani. Odgovor lahko izvira le iz domnev in ugibanj. Najbrž bo držalo, da so Furlani bolj varčni od prebivalcev Julijske krajine, da je med njimi veliko več drobnih varčevalcev, k čemur jih je navadilo trdo delo, bodisi kmetijske ali sezonske narave, in emigracija. Trst in Gorica sta
bolj razispni mesti, ljudje so s terciarnimi dejavnostmi in predvsem s trgovino mnogo lažje prihajali do zaslužka in so ga zato tudi lažje porabili. Lestvica jemlje namreč v poštev le zneske na bančnih tekočih računih in na hranilnih knjižicah, kamor svojih denarcev prav gotovo ne nalagajo milijarderji. Le-ti imajo vse drugačne možnosti nalaganja svojega denarja, ki jim namesto nizkih bančnih obresti prinaša velike zaslužke. Za Trst pa vemo, da je mesto blišča in bede, da je bogastvo skoncentrirano v ozkih krogih njegovih prebivalcev in da na drugi strani iz dneva v dan raste število upokojencev in delavcev v dopolnilni blagajni. Slednje pa bi le z veliko težavo mogli uvrščati med strastne varčevalce.
Petkov popoldan Društva slovenskih upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je v petek pripravilo svojim članom lep in zanimiv popoldan. Prof. Marinka Pertot je namreč spregovorila o temi »Sprehod po narodnih parkih Poljske«. Predavanje, ki je bilo opremljeno z diapozitivi in je potekalo v Gregorčičevi dvorani, je po vsebini in prijetnem načinu podajanja predavateljice naletelo med udeleženci na odobravanje, z željo, da bi lahko tudi v bodoče prisluhnili podobnim tematikam.
Naivni tatič skušal zbežati a mu ni uspelo
Telefonsko opozorilo soseda je omogočilo agentom letečega oddelka, da so v nedeljo zasačili in aretirali tatu, ki je vlomil v prazno stanovanje v Ul. Paduina 6/1.
Nekaj po 14. uri je 39-letni Alberto Esposito, ki stanuje v Ul. Ginnastica
Tudi SSk za odstavitev župana
Kocka je padla: tudi Slovenska skupnost se je odločila, da podpiše zahtevo po odstavitvi listarskega župana Staffierija in da s tem prižge zeleno luč postopku, za katerega se mora izreči vsaj tretjina (20) članov občinskega sveta. Doslej se je v tem smislu izreklo 19 svetovalcev (12 komunistov, 5 misovcev, Parovel za Tržaško gibanje in Aprigliano za Mestno listo). Manjkal je torej le en svetovalec. V predlogu za odstavitev župana, ki ga bo izročil danes občinskemu tajniku, svetovalec SSk Lokar ugotavlja, da je SSk takoj po junijskih volitvah zahtevala preverjanje večine v tržaškem občinskem svetu in da je že ob tisti priložnosti opozorila na nespoštljivo obnašanje župana Staffierija do uravnovešenega in omikanega sožitja med tu živečimi etničnimi in nacionalnimi skupinami. Protest proti takemu županovemu ravnanju je SSk nato jasno izrazila tudi z odstopom iz občinskega odbora.
- V okviru preiskave o vojaškem orožju
Orožniki aretirali še eno osebo
Po aretaciji petih Tržačanov in dveh mladeničev iz Veneta so orožniki včeraj aretirali še eno osebo zaradi nezakonite posesti vojaškega orožja. Preiskave tržaških orožnikov v zvezi s krajo orožja iz vojaškega oporišča v La Spezii so se v teh dneh nadaljevale tudi drugod po Italiji, in sicer v Catanzaru, Riminiju, Palmanovi. Tako so prišli na sled tudi 53-letnemu zidarju Giorgiu Fonzariju, ki se je rodil in stanuje v Vilešah. Na njegovem domu so našli vojaško pištolo radom vis, 51 nabojev in dva saržerja. Omenjeno orožje sicer ne prihaja iz La Spezie in Fonzari ni imel nikakršnih stikov z družino Terzoni ali z drugimi aretiranci, ukradeno pa je bilo v kakem drugem vojaškem skladišču. Ni pa še znano, kje. Tudi Fonzari bo na proces počakal v zaporu.
V sklopu iste operacije so tržaški orožniki v bližini Mester našli več orožja, ki je bilo ukradeno v La Spezii. Potapljači tržaškega oddelka so iz umetnega jezerca blizu kraja Praello di Marcon potegnili na suho vojaški nahrbtnik, v katerem so našli puško mab, eno pištolo beretta 51, več saržerjev, nadomestne dele za puško, druge nahrbtnike in torbe. V Praello di Marcon jih je napotil 20-letni Roger Carniato iz Favara Veneta, ki so ga orožniki aretirali v soboto in ki je skupno z dvema prijateljema, 20-letnima Walterjem Daddiegom iz Carpija in Enricom Preguerro iz Favara Veneta, sodeloval z Dariom Terzonijem pri kraji vojaškega orožja.
V Sežani je umrl Janko Pertot
Včeraj so na sežanskem pokopališču pokopali zaslužnega šolnika in teles-nokulturnega delavca Janka Pertota. Starejši v naši zamejski tržaški skupnosti ga imajo še dobro v spominu predvsem kot enega od organizatorjev prvih mogočnih prvomajskih telovadnih prireditev.
Pokojnik je umrl v Sežani v soboto v visoki starosti 91 let. Rodil se je v Barkovljah 14. decembra 1896. Učiteljsko pripravnico je obiskoval v Tolminu, učiteljišče pa v Gorici, kjer je leta
1915 maturiral. Po prvi svetovni vojni je ostal v Jugoslaviji za učitelja na Štajerskem. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskem ujetništvu, po kapitulaciji Italije pa se je vrnil v Trst, oziroma v Barko vij e in deloval v krajevnem narodnoosvobodilnem odboru kot prosvetni delavec in ilegalni učitelj. Po vojni je učil na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, potem na Nižjem strokovnem tečaju v Sežani, v letih 1947-1949 pa je bil pri Prosvetni zvezi v Trstu tajnik in vaditelj takratne športne organizacije ZDTV (UCEF) in inštruktor v Dijaškem domu. Ker mu takratna Zavezniška vojaška uprava ni hotela dati službe na slovenskih šolah, se je odselil v Sežano in tam ravnate-Ijeval, poučeval in deloval v telesni kulturi do upokojitve leta 1972.
Kot član telovadnega društva Sokol že pred prvo svetovno vojno v Gorici in med obema vojnama na Štajerskem, se je udeležil dveh vsesokolskih zletov v Pragi. Tudi po drugi svetovni vojni sq je v Trstu posvetil predvsem telesnokulturnemu delu kot organizator prvomajskih telovadnih nastopov, vaditelj in sestavljalec telovadnih vaj. Urejal je tudi prilogo Telesna vzgoja v Vestniku Prosvetne zveze za Tržaško ozemlje. Potem je aktivno deloval na športnem področju v Sežani.
Za svoje delo je prejel vrsto odlikovanj in priznanj, med katerimi leta 1975 Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju telesne kulture, (jk)
32, skozi dvoriščno okno svojega stanovanja zagledal mladeniča, ki je plezal čez ograjo balkona v prvem nadstropju nasproti stoječehiše. Poklical je policijo, ki je na vrat na nos prihitela v Ul. Paduina, kjer je pač vhod stavbe, v katero je vlomil tatič. Lov na tatu se je odvil kot v kavbojskih filmih: medtem ko je nekaj agentov nadzorovalo vhod v stavbo, sta dva agenta splezala do balkona, ki je zvabil dolgoprstneža. V tistem trenutku je nič hudega sluteč tat pogledal skozi vrata. Ko je zagledal agenta, pa se je takoj zatekel v stanovanje, od koder je zbežal na stopnišče. Z dvigalom je skušal priti do pritličja. Naivnež pa ni računal na dejstvo, da so ga na stopnišču čakali drugi agenti. Bil je že popolnoma zmeden, tako da se je ponovno vrnil v dvigalo in se skušal odpeljati z njim. Končno so ga agenti v prvem nadstropju le prijeli in mu nataknili lisice. Esposito ga je takoj prepoznal za drznega plezalca, katerega je videl skozi okno. Agenti so ga torej prepeljali na kvesturo, kjer so ga identificirali za 29-letnega Vincenza Vigno iz Neaplja, ki stanuje v Trstu v Ul. Barbariga 7. Vigna ima za seboj že nekaj kaznivih dejanj in je v Trstu na prisilnem bivališču. Enkrat tedensko še mora javiti pri orožnikih. Sedaj pa bo tudi ta obveznost odveč. Od nedeljske dogodivščine si bo namreč opomogel v zaporu.
t
Po dolgem življenju, ki ga je posvetil družini in delu, nas je
zapustil naš dragi
Ponesrečil se je v nedeljo v jami blizu Briščkov
Hudo poškodovanemu jamarju gre na bolje
Posvet o izkušnjah don L. Milanija
Kulturno-rekreacijski študentski krožek ARCCS-ARCI prireja danes in jdtri posvetovanje na temo »Ubogljivost ni več krepost: kristjani in mir 20 let po smrti don Lorenza Milanija«. Udeležence posvetovanja, katerega pokrovitelj je tržaška Fakulteta za književnost, bo pozdravil tudi tržaški škof Bellomi, med drugimi pa bodo sodelovali Ernesto Balducci, Giovanni Franzoni in parlamentarca neodvisne levice La Valle in Gozzini.
Tečaj o ruski kulturi
Združenje Italija—Sovjetska zveza Prireja tečaj o ruski zgodovini in kul-turi, ki ga bo vodila prof. Franca Chi-ricb. Razdeljen bo na tri cikluse, dopolnjevale pa.ga bodo javne konference in razprave, ki jih bodo vodili zgodovinarji, književniki in univerzitetni Profesorji. Lekcije bodo vsako sredo °d 17.30 do 19.30, začele pa se bodo 25. novembra.
V dolini blizu Briščkov se je v nedeljo pripetila dramatična jamarska nesreča, ki pa se je vendarle srečno končala. Na Pavljem vrhu je 22-letni jamar Andrea Canciani iz Ul. Forlanini 139 padel v brezno globoko 42 metrov. K sreči pa fant, ki je trenutno na opazovanju v katinarski bolnišnici, ni utrpel smrtnih poškodb.
Nesreča se je pripetila okrog 9. ure zjutraj. Canciani se je odpravil v Briščke z dvema prijateljema, 25-letni-ma Giancarlom Scapinijem in Ales-sandrom Pasettijem. Vsi trije so precej izkušeni in brezno na Pavljem vrhu ne bi smelo biti zanje pretrd oreh. Stene jame so namreč precej položne, tako da se v njej večkrat vadijo začetniki. Nesreči pa je botrovala neprevidnost: Canciani se je namreč spustil v brezno po prekratki, 15-metrski vrvi, na katero se sploh ni privezal. Fant se je lah-
kotno spuščal in po pričevanju prijateljev se verjetno ni zavedal, da uporablja prekratko vrv. Ko je prišel do njenega konca, je nepričakovano ostal praznih rok. Ker ni bil navezan, je padel 30 metrov v globino in njegova tovariša, ki sta bila še na površini, sta slišala njegov krik, ne da bi mu mogla pomagati. Scapini je sicer takoj stekel do prvih hiš, kjer je sprožil alarm, medtem ko se je Pasetti še sam spustil v jamo. Canciani je bil kljub številnim udarcem živ in pri zavesti. Reševalci jamarske reševalne službe so kmalu zatem prihiteli na kraj nesreče. V jajno so se spustili štirje reševalci in en zdravnik, ki je ponesrečencu že v jami nudil prvo pomoč. Reševanje je trajalo več kot dve uri, končno pa je Andrea le zagledal sončne žarke. Na površju so ga čakali tudi njegovi star-
ši, ki so se z rešilcem popeljali z njim do katinarske bolnišnice, kjer so ranjenca sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zaradi številnih zlomov in udarcev so si zdravniki pridržali prognozo in ga zadržali na opazovanju, njegovo zdravstveno stanje pa se je včeraj že nekoliko izboljšalo in ne vzbuja zaskrbljenosti.
■ Tudi v Trstu so pred kratkim ustanovili Združenje mladih komercialistov. Vanj so vpisani vsi mladi komercialisti, ki še niso dopolnili 40. leta starosti. Poleg sindikalne dejavnosti, ima Združenje namen prirejati srečanja s trgovskimi in industrijskimi operaterji ter predavanja o aktualnih davčnih, pravnih in knjigovodskih vprašanjih. Za predsednika so mladi komercialisti izvolili dr. Lucchija.
Slavko Kodrič
Pogreb bo jutri, v sredo, 18. t. m., ob 12.15 iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Laura, sin Sergio, snaha Laura, sestre in drugo sorodstvo.
Trst, 17. novembra 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujeta družini Kodrič in Šiškovič
Sprejem na Glasbeni matici za člane Tržaškega okteta
Upravni odbor Glasbene matice s predsednikom Adrijanom Semnom na čelu je v petek zvečer v prostorih GM v Ul. Ruggero Manna priredil sprejem za člane Tržaškega okteta, ki se je pred dnevi vrnil z nadvse uspešne turneje po ZDA in Kanadi. Med prisrčno intimno slovestnostjo je predsednik Semen izrekel Tržaškemu oktetu, ki deluje v sklopu GM, priznanje in čestitke za uspešno opravljeno narodno in kulturno poslanstvo med slovenskimi izseljenci v Ameriki in Kanadi, posebej pa tudi za častno predstavljanje slovenske pevske kulture med italijanskimi izseljenci v Clevelandu in Torontu. Oktetu je zaželel, da bi v sedanji sestavi in z enako zavzetostjo kot doslej še naprej uspešno opravljal doma in po svetu vlogo ambasadorja slovenske pevske kulture.
_________gledališča_______________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri deseta in zadnja predstava (izven abonmaja) Bizetove opere CARMEN. Dirigent H. Soudant, režija P. Werhahn.
Jutri ob 20. uri (red C/F) peta predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje z Nušičevo Sumljivo osebo: jutri, 16. t. m., ob 19.30 v Kopru; danes, 17. t. m., ob
19.30	v Postojni; jutri, 18. t. m., ob 19.30 v Škofji Loki in v četrtek, 19. t. m., ob 16. uri v Škofji Loki.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert A. Meneses Mašsinger (violončelo -klavir).
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu - Sezona 1987-88 - V četrtek, 19. t. m., ob 18.15 v Avditoriju RAI - Ul. F. Severo 7: Srečanje s solistom: BOJAN GORIŠEK - klavir.
razna obvestila
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje jutri, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 26. decembra 1987 do 2. januarja 1988 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Za priznanje in čestitke se je predsedniku GM in vsem, ki so oktetovo gostovanje v ZDA in Kanadi omogočili, v prvi vrsti pa prisotni gospe Zori Tavčar-Rebulovi, zahvalil predsednik Tržaškega okteta Boris Pangerc in prebral nekaj stavkov iz pisem ameriških in kanadskih gostiteljev, v katerih ugotavljajo, da je gostovanje Tržaškega okteta pri njih vsestranski dogodek izjemnega pomena v življenju slovenskih izseljencev. Oktet pa je zapel še pesem »Oj, Triglav moj dom«, ki jo je med svojimi nastopi na ameriško-ka-nadski turneji izbral za uvodni pozdrav iz domovine.
Sprejema so se udeležili tudi tajnik SKGZ Udovič, predsednik teritorialnega odbora Palčič in predsednik odbora za kulturo SKGZ Benedetič, predstavnica gen. konzulata SFRJ vicekonzul Vlasta Valenčič in drugi, (jk)
___________razstave________________
V	občinski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESI-JA.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja MARIA LUPA. Razstava bo trajala do 27. t. m.
V	galeriji Cartesius bo od 21. t. m. do
8.	decembra razstavljal svoja dela slikar DOMENICO CANTATORE.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Pregled avstralskega filma
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Maurice, dram., VB 1987, 130'; r. James lvory
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
FENICE - 16.30, 22.15 Robocop - il futu-ro della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Allen.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Bolente sappore di sesso, pom., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Cercasi Tuorno giusto, kom., ZDA 1987; r. Susan Sei-delman; i. Ann Magnusson, John Mal-kovich.
NAZIONALE I - 16.05, 22.00 The Belie-vers - I credenti del male, dram., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. Sheen, H. Shaver.
EDEN - 15.30, 22.00 American Titillati-
on, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Gli intocca-bili, dram., ZDA 1987, r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 007 -Zona pericolo, akc., VB 1987, 131'; f. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Who's that girl,
kom., ZDA 1987, 94’; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, dram., It. 1987, 110'; r. Giulia-no Montaldo; i. Rupert Everett, Philip-pe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 La profesionista del piacere, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ALBERTU IVAŠIČU za 65. rojstni dan in mu želi še na mnoga leta.
Danes praznuje v Križu 8. rojstni dan ERIK GRUDEN. Obilo zdravja, veselja in uspehov v šoli mu želijo oče Boris, mama Slavica ter družine Peric, Mislej in Vidali.
Danes praznuje naša draga nona MARIJA rojstni dan. Da bi še mnogo let v zdravju in veselju preživela z nama ji želiva Manuel in Monika. Iste so želje moža, sina, hčere in zeta.
Danes praznuje EDI KRALJ 50 let. Vse najboljše mu želita Sonja in Lorenze.
Člani Jadralnega kluba Čupa naji-skreneje čestitajo svojemu tajniku
dr. KLAVDIJU CIBICU
ob njegovi promociji za doktorja ekonomskih ved.
Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je diplomirala z odliko in pohvalo
EVA VESEL
Iz srca ji čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov
mama, oče in Lara.
razne prireditve
SPDT - Trst vabi v četrtek, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje z diapozitivi biologa dr. Franca Batiča na temo: GOZD, NAŠE NARAVNO OKOLJE.
Sklad M. Čuk vabi v soboto, 21. t. m., ob 20. uri v kulturno-športno središče v Zgoniku na ZABAVNI VEČER z ansamblom L. Furlana in dobro založenim kioskom.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri na ogled veseloigre ' KDO JE NA VRSTI" v izvedbi amaterskega odra J. Štoka.
Zadruga Ars nova in KD Rdeča zvezda priredita v nedeljo, 22. t. m., ob 17.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku koncert z ansamblom ALPSKI KVINTET z Ivanko Korošec in Otom Pestnerjem ter humoristom Borisom Kopitarjem.
KD Vesna vabi v nedeljo, 22. t. m„ ob
17.00	v Dom A. Sirk v Križu na KONCERT mešanega pevskega zbora PRI-MOREC-TABOR, dirigent Matjaž Šček.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. novembra
ELIZABETA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 2.37 in zatone ob 14.34.
Jutri, SREDA, 18. novembra
ROMAN
PLIMOVANJE DANES: ob 00.15 najnižje -24 cm, db 06.50 najvišje 45 cm, ob
13.40	najnižje -39 cm, 19.36 najvišje 16 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1023,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Serena Di Tomaso, Barbara Saule, Stefano Canciani, Pamela Lorusso, Margot Clark, Sheila La Diana, Cristina Madonna, Sara Sanvincenti, Anna Tauzzi.
UMRLI SO: 93-letni Salvatore Steiner, 83-letna Elisa Miniussi, 67-letni Luigi Kodrič, 74-letna Caterina Sponza, 92-let-na Basilia Ghira, 77-letna Dinorah Deco-vich, 62-letni Ibrahim Mesinovic, 66-letni Salvatore Facchinetti, 79-letni Natale Gherbaz, 66-letni Alfonso Montina, 81-letni Oreste Zumin, 89-letni Emilio Mihailovič, 48-letni Gianfranco Comazzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN *
Od ponedeljka,
16.,	do sobote, 21. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Via Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE - tel. 274998). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Potovalni urad AURORA vabi čez novo leto na otok
CIPER
Odhod 30. decembra - povratek 7. januarja. Cena potovanja od 666.000 lir dalje.
Še nekaj mest prostih za SILVESTROVANJE v ZAGREBU, na RABU in v CELJU.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi
v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
ZORA KOREN-SKERK grafike
Uvodna beseda Zoran KRŽIŠNIK.
mali oglasi
•
ALLEANZA ASSICURAZIONI, zaradi razširitve dejavnosti, išče sodelavce, tudi part-time, na območju Opčin in okolice. Dejavnost je namenjena tistim, ki jih zanima raziskava, razširitev in realizacija življenjskih zavarovanj na terciarnem področju. Nudi visok zaslužek na osnovi provizij. Tel. 212105 od 9.00 do 10.30 razen sobot.
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
SOCIALNO-PODPORNA USTANOVA
potrebuje rabljen klavir. Kdor ga želi darovati, naj telefonira na št. 040/62953.
17-LETNO dekle s kvalifikacijo uradnice z dvomesečno prakso v pisarni išče nujno zaposlitev. Tel. na št. 200882.
NA KRASU načrtujem gradnjo 4 stanovanj v bližnji prihodnosti. Interesenti naj telefonirajo na št. 229126 od 20. do 21. ure.
PRODAM obdelan vrt z vrtno hišico v Borštu. Tel. 228174.
KUPIM srednjeveliko stanovanje, novejše, v predmestju Trsta. Tel. 947937.
PRODAM zaradi selitve motorno kolo cagiva 125 elephant 2, letnik '86, v zelo dobrem stanju, s plastičnim kovčkom in čelado. 2.600.000 lir. Tel. 51853.
DELAVEC tvrdke Fiat prodaja avto duna, 4 mesece star, metalizirane barve z vso opremo. Tel. v večernih urah na št. 229224.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 822003 po 14. uri.
PRODAM 3 pletenke po 54 1 in 1 hrastov sodček od 40 1, vse za 35.000 lir. Tel. 229246.
PRODAM mlekarno na Greti, Tab. IA, zajamčen zaslužek. Tel. 413350 ali 410887.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
IŠČEM V NAJEM majhno stanovanje za dobo od 3 do 6 mesecev. Tel. 947937.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
prispevki
Ob 17. obletnici smrti Franca Kavsa darujeta žena Anita 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Glasbeno matico ter teta Viktorija Mersnik 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 8. obletnici smrti nepozabnega Mundija Košute darujeta Ude in Marija
50.000	lir za Dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Zofijo Škerlavaj darujeta družini Kralj in Sullini 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Frančka Coljo daruje Zora Kocman 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras, 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda in 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na spoštovana strica Pepija in Maksa Kralja daruje nečak Maks z družino 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na pokojne družine Rebule (Salež 60) daruje Štefanija 10.000 lir za SK Kras in 10.000 lir za KD Rdeččf zvezda.
Ob obletnici smrti dragega očeta Karla Ostrouške daruje Marta 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Albert Starc (Kontovel 49) daruje'
10.000	lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina drage mame Berte Verginele vd. Štoka-Žužič darujejo Drago, Vojko in Danilo 100.000 lir za Kulturni dom na Proseku, 100.000 lir za: ŠD Primorje, 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 100.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku in 100.000 lir za cerkvene potrebe.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Alma in Ladi Briščik 50.000 lir za dom -spomenik v Briščikih.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Darka in Paulo Foraus 50.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Jolanda in Gigi z družino 50.000 lir za dom - spomenik v Briščikih.
V	spomin na Štefančka daruje mama Nadja 20.000 lir za AGMEN, 15.000 lir za osnovno šolo P. Voranc v Dolini in 15.000 lir za OPZ V. Vodnik.
Ob 4. obletnici smrti dragega Štefana daruje družina Vojteha Lavrihe 30.000 lir za osnovno šolo P. Voranc v Dolini.
Namesto cvetja na grob Zofke Škerlavaj darujeta Papka in Rudi Sosič 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Lojzko Cerkvenič, Mirka Cerkveniča, Benedikta Cerkveniča, Terezo Vecchiet, Jurija Vecchieta, Uršo Cerkvenič, Josipa Cerkveniča, Marijo Cerkvenič in Andreja Cerkveniča daruje N. N. 90.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta daruje družina Jogan 50.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Zofijo Rustjo daruje sin Livio 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grobova Pepija Bandelja in Zofije Blažine vd. Rustja daruje Lojzka Guštin 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Josipa Grudna in Franja Coljo daruje Sonja Doljak 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Mirko Furlan in Slava Sedmak z družinama 40.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Boruta Kralja daruje družina Milič (Zgonik 14) 15.000 lir v isti namen.
V	spomin na Leonoro Kerkoč-Križman daruje prijateljica 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Dorica in Radi Pečar z družino 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na drago Berto Verginelo vd. Štoka-Žužič daruje Vanka Markčeva
20.000	lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V spomin na Franca Coljo darujeta Ivanka in Lojzko Guštin 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras in 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Blažine darujeta Karlo in Otilija Cernjava
30.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Berto Štoko vd. Zuzič darujeta Pina in Lojzka 20.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Marta in Boris Simoneta 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Berto Verginelo daruje Štefanija Černjava 15.000 lir za Skupnost dužina Opčine.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujejo Nerina, Edvin in Mitja Švab
30.000	lir za ŠK Kras in 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Vasilij in Mojca 30.000 lir za ŠK Kras in
30.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	počastitev spomina Hermana Križmana daruje družina 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za KD Lipa, 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici in
50.000	lir za KD Skala.
V	spomin na Berto Verginello in Zofijo Rustjo daruje Marija Sardoč 10.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Marcelo in Milena 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Mirko in Sonja 20.000 lir za SK Kras.
V	spomin na dragega Boruta darujeta Zvonko in Tamara 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za dom-spomenik padlim v Briščikih.
Za ŠD Breg darujeta Ota Drago 500.000 lir in Tiberio Mauri 50.000 lir.
V	spomin na mater Avguštine daruje Edvin Švab 200.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grobova Milana Kureta in Teodora Križmančiča daruje Miran Kuret 50.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Mirande Zobec daruje čistilnica Vilma (Dolina)
30.000	lir za ŠD Breg.
V spomin na Boruta Kralja darujejo vaščani iz Briščikov Vilma Zangari
20.000	lir, Antonia Mesar 5.000 lir, Alberta Briščik 30.000 lir, Carla in Nini 30.000 lir, Mario Briščik 20.000 lir, Fabio Scher
20.000	lir, Ladi Bresciani 20.000 lir, Carlo Succi 20.000 lir, Emilio Škabar 20.000 lir, Mario Geri 20.000 lir, Corrado Bresciani
20.000	lir, Luigi Briscik 20.000 lir, Bruno Milič 20.000 lir, Milan Briščik 20.000 lir, Stanko Briščik 20.000 lir, Mario Germek
20.000	lir, Alberto Pahor 20.000 lir, Luigia Pahor 10.000 lir, Dario Briščik 20.000 lir, Tea Bresciani 40.000 lir, Erminia Cicutto
20.000	lir, Andreja Batič 20.000 lir, Olga Ostrouška,20.000 lir, Bruno Sardo 20.000 lir, Boris Hrovatin 20.000 lir, Miloš Bresciani 20.000 lir, Marino Bresciani 20.000 lir, Drago in Giuliana Bogateč 20.000 lir ter Marija Škabar (Repen 39) 20.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
KUPUJ NA OPČINAH - veliko nagradno žrebanje božič ’87

m
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir
IN DESET NAGRAD po 1.000.000 lir
CASSA KUKALE EU AKTICIANA-OKICINA HRANILNICA IN KOSOJILNICA-OKČINE
V ZLA TIH ŽETONIH
Do 31. 12. dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko nagradnega žrebanja Božič ’87
ministr. dov. št. 4/49355 - dne 20. 10. 1987
slike, ki niso le spomin
lida turk
Ceh Bohumil in njegov »fijoco«
"Fijoco" Bogomil Devetak z Vrha
Bohumil Krejči, ki ga vidimo na spodnji sliki z ženo in hčerkama, je bil revident buštjehradske železnice v Kralupyh. Tu je lahko videl razne transporte goriških beguncev med prvo svetovno vojno in bil priča marsikateremu žalostnemu prizoru. To ga je spodbudilo, da si je nabavil knjižico Snadno a rvehle slovinsku in se začel učiti slovenščine, da bi lahko pomagal ljudem, ki so morali
zapustiti svoje domove. Postal je njihov oskrbnik ali »konzul« in prevzel še skrb za Rusine.
V tem času se je Devetakovim z Vrha rodil v češkem begunstvu sin, ki mu je bil Bohumil boter in ki je po njem dobil ime Bogomil. Goriški begunci so se izredno navezali na svojega »konzula«, on pa nanje in posebno na svojega »lijoča«, kot ga sam imenuje v svojih spominih. Ko so odpotovali proti domu, sp se na postaji pred vlakom slikali (slika spodaj desno). Gospod Bohumil sedi ob mizici, na kateri je tablica, slika s cvetjem in napisom: »Za spomin našemu oskrbniku G. Krejčiču. Slovenski begunci na Češkem v letih 1915-1918«.
Minila so leta. Bogomil z Vrha je spadal v tisto generacijo, ki ji ni bila prihranjena nobena vojna: najprej je moral v Afriko, nato na razne fronte v Evropo, nazadnje je moral okusiti še bridkosti zloglasnega nacističnega taborišča Dachau. Pa pride po zapleteni poti do njega paket s Češke! Svojemu »fi-
jocu« ga je poslal boter Bohumil. Po vojni se je Bogomil vrnil v domače kraje, se poročil in bil dvajset let odbornik sovodenjske občine. Zdaj je začel iskati sled za botrom, ki tudi sredi težkih dni vojne vihre ni pozabil nanj. Končno je našel pravo pot (morda preko ambasade) in prejel sporočilo, naj na določeni dan posluša Radio Praga. Slišal je botrov glas in kmalu zatem prejel še magnetofonski trak s posnetkom njegovega glasu, zraven pa še rokopis, opremljen s slikami. Boter Bohumil je svojemu »fijocu« poklonil lastnoročno pisane spomine, pisane v nekoliko zastareli slovenščini, obarvani s češkimi besedami.
Pa še dva podatka: v vasi Nela-hozeves, kjer se je Bogomil Devetak rodil, stoji rojstna hiša skladatelja Antonina Dvoržaka; odlomke iz spominov botra Bohumila pa je Dorica Makuc vpletla v sedmo oddajo niza Krvavo polje, brezmejno gorje, ki bo na sporedu v četrtek, 19. novembra, ob 18. uri na Radiu Trst A.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Z običajnimi koraki se vse bolj bližamo koncu leta, kot naši stalni sopotniki pa že veste, kaj to pomeni (v pomoč-šepetanje: veliko končno žrebanje z zelo lepimi nagradami!). Več možnosti imajo vsekakor tisti, ki bodo poslali več glasovnic (matematika: verjetnostni račun...). Tokrat lestvica ne prinaša kakšnih grozovitejših sprememb in novosti, sicer pa preverite...
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
4	1	1.	Whitesnake - Flere 1 Go Again
21	2	2.	Martin Krpan - Še je čas
27	4	3.	U2 - With Or VVithout You
8	5	4.	Zucchero - Le mani
7	3	5.	Edoardo Bennato - OK Italia
4	7	6.	Cock Robin - Blood Of A Saint
9	6	7.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
2	10	8.	Michael Jackson - Bad
7	8	9.	Madonna - Who's That Girl
3	9	10.	Pet Shop Boys & Dusty Springflield
			A New Life
Tako torej	stojijo stvari -	Whitesnake so se čvrsto usidrali na prvo	
mesto, Martin Krpan so ostali na drugem, U2 pa so zdaj tretji in najresnejši			
kandidati za podiranje rekorda, ki ga še vedno drži skupina Martin Krpan s 37-tedensko prisotnostjo na lestvici... Zucchero je napredoval na četrto, Edo-ardo Bennato pa padel na peto mesto. Cock Robin sta zdaj šesta, mesto iz prejšnjega tedna pa sta zamenjala z Avtomobili. Največji skok je tokrat napravil Michael Jackson s svojim Bad... Madonna in Pet Shop Boys zaključujejo lestvico tega tedna...
Tokrat nam je ostalo več časa za predloge, novosti iz naše diskoteke. Poslušali smo Johna Hiatta v zelo dobrem motivu Have A Little Faith In Me, skupino z vzdevkom »legendarna«, Pink Floyd, naslov hita je On The Tur-ning Away, za konec pa še zagrebško Azro, ki se je po daljši odsotnosti spet vrnila med »žive«... Naslov njihovega motiva je Izmedju krajnosti. Pišite, glasujte in se imejte skrajno...
Z nagradami sodelujejo:
CI»*lrot»hno	Zoloibo ^ A Zoloinl»ivo	A»tro
DO M»l<xl!|o	L PO KO*" ^	'"»•'‘•fl0	D° S'**,0,n°
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...........................................-.................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:.........................*......................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
j ram_____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nad.: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: LTspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: LTspettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto 21.50 Dnevnik
22.00	Film: I lunghi giorni della ven-detta (vestern, It. 1967, r. Stan Vanče, i. Giuliano Gemma, Francisco Rabal)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
^	RA»~2	j
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Star bene
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: L'assoluzione (dram., ZDA 1981, r. Ulu Grosbard, i. Robert De Niro)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Per chi suona la campa-nella
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: I cancelli del cielo (dram., ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kris Kristofferson, 1. del)
[ RAr~3 ^	i
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Dokumentarec: Srednji vek -Sence in luči
20.30,	Aktualno: Vroča linija - št.2, na vrsti je... Emilio De Rose
21.30	Film: Doppio gioco (krim., ZDA 1949, r. Robert Siodmak, Burt Lancaster, Vvonne De Carlo, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Doppio gioco (2. del)
23.00	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Deželne vesti
j	RTV Ljubljana ______________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Nafta in njeno pridobivanje; naravoslovje - Svet okoli nas -Zrak; zobozdravstvo; jezikovni utrinki
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.40	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Aktualno: Otvoritev slovenskega knjižnega sejma (prenos)
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25 Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Otroška oddaja: Rebeka in divje račke
20.05	Drama: Srečni alkoholik (r. Karl Francis, i. Dafydd Hywel, David Lyn; utrinek iz življenja v sodobnem Walesu in zgodba o človekovem propadanju)
22.05	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Koncertni večer v gradu Cadwyn - Valižan-ska glasba
22.45	Videostrani
|jP) TV Koper___________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nad.: II circolo Pickwick
16.20	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: ZAGREB — Delegacija SKGZ na obisku pri SZDL Hrvaške TRST — O socialni službi v slovenščini
TRST — Predstavitev kataloga ob razstavi o Tržačanih v prvi svetovni vojni
NABREŽINA —- Otroška urica tokrat z Miroslavom Košuto
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Loterija in TVD Novice
20.30	TV Film: Per un viaggio in Italia - Ouale Sardegna? (3. del)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Dok.: La Macchina del Tempo
23.00	Drama: Una guestione di rico-noscenza (r. Lamont Johnson)
jjg CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Strani amori (dram., ZDA 1965, r. Alexander Singer, i. Lana Turner, Cliff Robertson)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-co Webster
, 20.00 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L'eredita dei Guldenburg
22.25 Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Chi e piu matto ha
ragione (kom., Fr. 1973, r. F. Reicheinbach, i. Raymond Devos, Paula Moore)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.L5 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Carovana di fuo-co (vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Kirk Douglas)
22.30	Film: 1855 - La prima grande rapina al treno (pust., VB 1978, r. Michael Crichton, i. Sean Connery, Donald Sut-herland)
0.40 Filmska rubrika: Cine-ma e Co.
1.10 Nanizanki: La legge di Mc Clain, 2.00 II Santo
fg> TtauaT____________]
8.30	Nan.: L uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold A13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-
jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Il mio nome e Remo Williams (pust., ZDA 1985, r. Guy Hamilton, i. Kate Mul-grew, Fred Ward)
22.45	Dok.: Antropos
23.45	Rock opolnoči
1.40	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA ~
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Principe della citta (krim., ZDA 1981, r. Sidney Lumet, i. Tre-at Williams, Don Bil-lett)
0.15 Kviz: Čolpo grosso
0.45 Šport: EP v nogometu
^ TELEFRIUH
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nadaljevanka: Ritrat-to persignora
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa!; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (37. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Roman: V labirintu (rež. Boris Kobal, 1. del); 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
14.05	Znanje za jutri; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Od premiere do premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Nikoli pozabljene; 14.40 Razne reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.05 Glasba;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne' in filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Informativna oddaja: Sola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizi-rani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bub-bling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je nared!; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.);. 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato Glasba za lahko noč.
Ljudski običaj, ki kljubuje času
Martinovanja v raznih krajih na Goriškem
■ s;	t	...■...■MM	____v	^
Z Martinom se je nekdaj zaključilo delo na polju. Ob Martinu je bilo treba napraviti obračun in poplačati dolgove, najemnino za zemljišča itd. V vinorodnih krajih so Martina častili kot svetnika, ki je mošt spremenil v pravo — vino.
w Nič koliko je ljudskih običajev, ki so se ohranili prav' do danes, čeprav s spremenjenim pomenom. Martinovanje pomeni danes predvsem družabnost, priložnost za srečanje in pogovor med vaščani, sosedi, prijatelji. Priložnost, ki pravzaprav postaja že redkost v današnjem načinu življenja.
Martina, ki ima v cerkvenem koledarju svoje mesto 11. novembra, so te dni primerno proslavili v raznih krajih v našem zamejstvu, s cerkvenimi obre-
di, z družabnostmi v društvih, s prireditvami, ki so jih preko radia lahko sprejemali v širšem prostoru.
Sovodenjski kmetje in sovodenjska društva so tudi letos poskrbela za tradicionalno Martinovo srečanje pred cerkvijo, v nedeljo dopoldne. Družabnosti se je udeležilo nekaj sto krajanov in številni gosti iz bližnjih vasi in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Na kmečkem vozu so bili razstavljeni pridelki, na dolgi pogrnjeni mizi pa se je svetlikala vrsta steklenic z vinom, ki so jih prinesli vinogradniki — veliki in mali — iz cele občine. Tako kakor se spodobi, je sceno dopolnjevalo še nekaj traktorjev. Po blagoslovu župnika Marjana Komjanca so udeležencem
najprej postregli s kruhom in soljo, zatem je bila na vrsti pokušnja vin.
Na martinovanju v Sovodnjah so tudi letos sodelovali lovci sovodenjske in štandreške družine, ki so najprej kmetom postregli s toplim golažem in polento, zatem pa specialiteto (srnjad) ponudili tudi drugim. Ledena burja, ki je prepodila oblake, ni zmotila prijetnega razpoloženja in občasno se je oglasila tudi pesem.
Podobno slovesnost in družabnost so, prav tako y_ nedeljo dopoldne, pripravili tudi v Štandrežu, pred cerkvijo. Pred okrašenim vozom z razstavljenimi pridelki s štandreških njiv in vrtov ter pred vrsto traktorjev,* so po blagoslovu, postregli z domačim vinom in kruhom.
Vrsta družabnosti je bila ob koncu tedna tudi v drugih krajih, v priredbi naših društev. Tako so družabnost ob Martinu pripravili v soboto v Dolu in v Števerjanu, goriški planinci pa so se v nedeljo popoldne zbrali v Ajdovšči-ni.
V Števerjanu pa so v sodelovanju med tržaško in koprsko radijsko postajo že v sredo posneli zanimivo in pestro oddajo, ki so jo nato predvajali v nedeljo popoldne.
Številne prireditve so bile tudi v raznih drugih krajih na Goriškem, kjer so, zlasti v furlanskem delu, običaji ob Martinu, prav tako živi.
(Na sliki: martinovanje v Sovodnjah in Štandrežu)
Scaranov odgovor Paulinu in Lambertiju
Tudi na goriškem županstvu ni soglasja o upepeljevalniku
Prošnje do 15. decembra
Podpore srednješolcem za nabavo šolskih knjig
Vest, da je deželna vlada izdelala načrt upepeljevalnikov na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, ne da bi upoštevala mnenj krajevnih uprav na Goriškem, ki so zahtevale dva ali več upepeljevalnikov, ne pa samo enega, buri duhove. Ne le v Sovodnjah, kjer je tamkajšnja občinska uprava že naredila potrebne korake, da bi se zoperstavila temu načrtu (o tem smo v prejšnji dneh obširno poročali), marveč tudi drugod. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici konec tedna, je vprašanje sprožil svetovalec Damjan Paulin od Slovenske skupnosti. O tem je govoril tudi komunistični svetovalec Marzio Lamberti. Župan Scarano je odgovoril, da mu sicer ni znan dokončen načrt deželne uprave, vendar, da mu ni naklonjen. Povedal je, da so svojčas razni zastopniki, tako on kot sovodenjski župan, podpisali sporazum o povečanju tekstilne tovarne v Sovodnjah in istočasno tudi o tem, da ne bi smel sedanji upepeljevalnik služiti potrebam vse pokrajine. Scarano je dejal, da je še danes istega mnenja: nasprotuje predlogu, da bi bil na Goriškem en sam upepeljevalnik. Povedal je tudi, da to mnenje zastopa v imenu odbora in občinske uprave, pa čeprav nekateri (izrecno je bil tu ome-
njen odbornik Zucalli) menijo drugače. Povedal pa je tudi, da se bo moral o stvari izreči občinski svet. Tudi tu bo torej v kratkem govor o tem vprašanju.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
v Kulturnem domu v Gorici Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane
Bertolt Brecht
Malomeščanska
svatba
Režija EDVARD MILER
Danes, 17. t.m., ob 20.30	.
Abonma red B
Občinska uprava v Gorici je objavila razpis za dodelitev podpor dijakom nižjih srednjih šol v šolskem letu 1987/88. Gre za podpore, ki jih nakazuje deželni zakon o pravici do študija in so namenjene nabavi šolskih učbenikov ter drugih pripomočkov. Zanje lahko zaprosijo dijaki, ki obiskujejo nižje srednje šole v goriški občini, tudi če je njihovo bivališče izven občine.
Osnovni pogoj za dodelitev denarnih podpor je v skupnem družinskem dohodku prosilcev. Deželni zakon namreč predvideva, da imajo pravico do podpore dijaki, katerih družine so v letu 1986 prijavile skupno ne več kot 13 milijonov dohodkov. Od skupnega družinskega dohodka odbijejo tri milijone lir za vsakega družinskega člana (razen dijaka, ki prosi za podporo) v breme družinskega poglavarja. Po drugi strani pa upoštevajo pri oceni ekonomskega stanja morebitno lastništvo nepremičnin, plovil ali turističnih letal, luksuznih avtomobilov, kot tudi dohodek trgovskih, kmetijskih ali drugih podjetij.
Prošnje je treba izpolniti na posebnem obrazcu in jih vložiti do l^. de-
cembra v protokolnem uradu na županstvu v Gorici. Priložiti je treba potrdila o družinskem stanju, bivališču, davčni prijavi in davčni kodeks dijaka, ki prosi za podporo. Informacije in pojasnila v zvezi s prošnjami in potrebno dokumentacijo dobijo zainteresirani v uradu za šolstvo pri Goriški občini (tel. 383232).
Razstava ptic v Novi Gorici
Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Novi Gorici, bo tudi letos priredilo tradicionalno razstavo ptic. Zbrali bodo veliko število ptic, ki živijo oziroma uspevajo v najrazličnejših okoljih. Razstava bo v avli občinskega poslopja od 18. do 22. novembra, odprta pa bo od 9. do 18. ure. Prisrčno vabljeni tudi ljubitelji ptic iz zamejstva v Italiji, (m.d.)
■ V občinski sejni dvorani v Ronkah bo drevi ob 20.30 pogovor o ustanovitvi društva, kjer naj bi se zbirali Slovenci v Laškem.
V soboto in nedeljo v Katoliškem domu
Dvajset zborov nastopi na letošnji Cecilijanki
Tovornjak nenadoma zavrl in razlil strupeno olje
V	soboto, 21., in v nedeljo, 22. novembra, bo v Katoliškem domu v Gorici revija pevskih zborov Cecilijanka, ki bo letos že devetindvajsetič. Na njej bo sodelovalo dvajset zborov iz goriške, tržaške ter videmske pokrajine ter tudi iz Koroške in Slovenije.
Prireditelj revije, Zveza slovenske katoliške prosvete, jo je letos posvetila skladateljema Mirku Fileju in Lojzetu Bratužu ob 25- in 50-letnici smrti.
V	soboto bodo nastopili moški zbor Mirko Filej iz Gorice, dekliški zbor iz Števerjanu, mešani italijanski zbor Madrigalisti iz Gorice, ženski zbor iz Sovodenj, mešani pevski zbor Rupa-Peč, dekliški zbor Sovodenjska dekleta, mešani zbor F. B. Sedej iz Števerja-na, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore in mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice.
V	nedeljo pa bodo peli moški zbor Štmaver, mladinski mešani zbor Oj-sternik iz Ukev, dekliški zbor slovenskega učiteljišča Šimom Gregorčič, pevska skupina Šeteverjanci, mešani zbor Topničar s Trnovega, dekliški zbor Devin, mešani pevski zbor SKD Peca iz Globasnice na Koroškem, moški zbor provox iz Nove Gorice, mešani zbor Štandrež, moški zbor Fantje izpod Grmade in mešani FIrast iz Doberdoba.
Skupščina KZE
Medobčinska skupščina KZE se bo vnovič sestala v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani na Občini. Na zadnji seji so v glavnem razpravljali in
tudi odobrili načrt za osebje. Za razpravo o drugih vprašanjih je ostalo bolj malo časa in bodo zato prišla na dnevni red v četrtek. V četrtek bodo sklepali tudi o uskladitvi oškodnin predsedniku in članom upravnega odbora v smislu določil dež. zakona št. 26/87.
Natečaj za 206 mest ravnatelja na šoli
Šolsko skrbništvo obvešča, da je bil v Uradnem listu št. 247 z dne 22. oktobra objavljen natečaj, na podlagi naslovov in izpitov, za 206 mest ravnatelja na višjih srednjih šolah. Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba dostaviti v roku tridesetih dni od objave v Uradnem listu Ministrstvu za šolstvo. Podrobnejša navodila nudijo interesentom v uradih skrbništva.
Nenavadna prometna nesreča z dokajšnjimi ekološkimi posledicami se je pripetila včeraj dopoldne v Tržiču. Tovornjak podjetja Canciani je iz Trsta prevažal dva velika transformatorja v Pieris. Med vožnjo po Ul. Aqui-leia v Tržiču je bil voznik prisiljen v naglici pritisniti na zavore. Zaradi manevra se je slabo pritrjeni tovor premaknil. Iz enega od transformatorjev je začelo močno pritekati olje.
Voznik je bil dovolj priseben, da je takoj zapeljal na parkirišče pred kapelo bolnišnice. Na cesto se je tako razlilo razmeroma malo olja in so kasneje gasilci s peskom in kemičnimi čistili odpravili vsako nevarnost za promet. Velika oljnata luža je nastala na zemljišču, kjer se je ustavil tovornjak. Polito olje je močno strupeno. Zaradi tega je podjetje Canciani moralo poskrbeti za izkop vse zemlje, ki je vpila nevarno tekočino, nastalo jamo pa zapolniti z novo zemljo. Poseg je trajal do popoldanskih ur.
V čelnem trčenju dveh avtomobilov na cesti med Morarom in Gradiščem sta se v nedeljo opoldne ranila dva moža. 67-letni Lorenzo Coceani iz Trsta se bo zdravil 30, 64-letni Silvano Ceschia iz Šlovrenca pa 10 dni.
Nove cene bencina na črpalkah Petrola
Po občutni podražitvi bencina v Jugoslaviji v nedeljo, 15. novembra, ko je cena super bencina poskočila od prejšnjih 460 na 700 dinarjev, je cena za tiste avtomobiliste iz Italije, ki na bencinskih črpalkah plačajo v lirah narasla od prejšnjih 568 na 805 lir. To je sicer še vedno precej manj kot na črpalkah v Italiji. V lirah je moč bencin plačati le na črpalkah v nespored-ni bližini državne meje. Gre praktično za plačilo v bencinskih bonih Avto-moto zveze Jugoslavije. Zaradi lažjega upravljanja ti tik za mejo uslugo nakupa bonov izvršijo črpalkarji. Ge pa hočeš imeti bencin po tej znižani ceni tudi drugod po Jugoslaviji potem pa moraš predhodno kupiti bone, ki jih je moč dobiti v turističnih uradih.
Že nekaj časa so pred črpalkami na novogoriškem območju dolge vrste. Bodisi ker je zaradi okvar v nekaterih jugoslovanskih rafinerijah prihajalo na trg manj bencina kot sicer, bodisi tudi ker je cena za italijanske avtomobiliste sedaj zelo ugodna. Vrste so bile tudi v soboto, ko je veljala stara cena, kot tudi v nedeljo in včeraj, ko so že veljale nove cene.
Športno srečanje mejnih organov
Na nogometnem igrišču v Mirnu je bilo ob koncu tedna tradicionalno športno srečanje med pripadniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov. Zmagali so gosti in sicer s 4:2. Športnemu srečanju, ki velja kot potrditev dobrega sodelovanja in prijateljstva med mejnimi organi na Goriškem, je sledilo lepo število gledalcev, med njimi tudi najvišji predstavniki carinskih služb, finančne straže in obmejne policije.
Na slovesnosti ob podelitvi priznanj in družabnosti sta govorila upravnik novogoriške carinarnice Svito Vižintin in višji inšpektor Ambrosini, ki sta poudarila pomen prijateljskega pristopa in sodelovanja pripadnikov obmejnih organov pri vsakdanjem delu.
Drevi v Verdiju
Ruzantejeva
Piovana
La Piovana znanega pisca Angela Beolca Ruzanteja, bo drevi na odru Verdijevega gledališča v Gorici, kot drugo delo italijanske gledališke sezone. Ker je abonentov približno 400, mest v gledališču pa skgro še enkrat toliko, je moč vstopnice kupiti čez dan v turistični agenciji Appiani, zvečer pa pri gledališki blagajni.
S tem delom bo nocoj v Gorici gostovala skupina Veneto Teatra, ki jo goriška publika že pozna, saj je že večkrat nastopila v tukajšnjem gledališču, še zlasti z deli iz beneškega dia-lektalnega gledališča. Drevi bodo igrali Elsa Vazzoler, Marcello Bertoli, Piergiorgio Fasolo, Antonella Munari, Cecilia La Monaca, Gian Čampi, En-nio Groggia, Pier Aldo Girotto in Daniele Griggio. Delo je režiral De Bo-sio.
Ravnateljstvo EMAC obvešča publiko, da so že začeli prodajati vstopnice za izvenabonmajsko predstavo »Un biglietto da mille corone«, ki bo prihodnji torek.
Predstavitev pesmaric Lojzeta Bratuža
Združenje cerkvenih pevskih zborov in SKPD Mirko Filej v Gorici vabita v petek, 20. novembra, ob 17. uri v Katoliško knjigarno v Gorici, kjer bosta predstavljeni pesmarici Lojzeta Bratuža Cerkvene pesmi in Kraguljčki in druge priredbe ljudskih pesmi.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
danes, v torek, 17. t. m., zaprta.
KD Sovodnje vabi v četrtek, 19. novembra, ob 20.30 na redni občni zbor. Zasedanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Sejem rabljene smučarske opreme v
priredbi SPD Gorica, bo v soboto, 21. t. m., od 15. do 17. ure na sedežu v Ul. Malta. Ob tej priložnosti bodo sprejemali tudi prijave v tečaj smučanja za začetnike in v nadaljevalni tečaj.
SMReKK priredi drevi ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, predvajanje diapozitivov Andreja Fajta in Robija Devetaka o potovanju po vzhodnih deželah.
prispevki
V počastitev spomina drage mame in ob 4. obletnici smrti očeta, daruje Milan Devetak z družino 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Beverly hills cop 2«. VERDI 20.30 Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Marina 10 + «. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Čarne bollen-te«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Karate Kid II«. DESKLE 19.30 »Dakota Haris«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Lidia Blasig iz kapele na glavnem pokopališču v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12.30 Peppino Oman iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
t
Mirno je preminil
Silvij Gorkič
62 let star
Žalostno vest sporočajo žena Lia, hči Silvana, sin VValter, zet, vnuk Danjel, sestra In drugo sorodstvo.
Pogreb bo jutri, v sredo, 18. t. m., ob 14.20 v farni cerkvi na Palkišču (ob 14. uri iz splošne bolnišnice v Gorici).
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili žalnega obreda.
Gorica, Doberdob, 17. 11. 1987
Pogrebno podjetje Preschern & C.
Ko igra postane kruta
Prišla je zima in sneg je že pobelil hribe in vasi, pred nami je smučarska sezona. Pričakujemo jo z določeno nestrpnostjo, predvsem zato, da bi izvedeli za kondicijo smučarskih asov, predvsem slovenskih. Najbolj smo radovedni, kako je s Petrovičem; je bil le zvezdni utrinek ali pa bo ponovno dokazal ves svoj talent, ki se je pred lansko sezono zdel izreden. Zanimajo nas seveda tudi ostali fantje, ki naj zajamčijo, da po »dedku« Križaju ne bo zazijala praznina. Končno, bo letošnja sezona kronala Matejo Svet, ki ima vse postavke, da se bori za svetovni pokal (mislimo na naj višjo trofejo)?
Vrnimo se s snežnih planjav na nogometne štadijone in v telovadnice. O zmagi italijanske reprezentance ne bi veliko pisali, saj je težko, kaj dodati k temu, kar so že drugi pisali. O nogometu je sploh težko pisati, saj mu v Italiji množična občila posvečajo toliko prostora, da morajo novinarji opozarjati na najmanjše podrobnosti. Če spregovoriš s poklicnim športnim novinarjem, te kar stisne pri srcu. O nogometaših vedo vse, čisto vse, brezhibno povejo njihove; vrline, napake, jedilne navade, spolne razvade, karakterne posebnosti, biološke ritme, psihološke motnje, horoskop itd. O dobrdobski ekipi Mladost
vedo manj, vemo pa mi, da je perspektivna ekipa, saj je prepričljivo zmagala tudi v nedeljo, ki ni bila najbolj srečna za naša nogometna moštva.
Zadovoljni bodo tudi navijači Jadrana, ki je z desetimi točkami prednosti premagal Imolo in ponovno dokazal, da sodi v drugi B ligi med prvovrstna moštva. Ekipa Stefanela pa nikakor ne zna preboleti krize in je v nedeljo ponovno izgubila. Sploh se tržaškim navijačem ne godi najbolje: za nameček je izgubila tudi Triestina. Življenje navijačev je pač težko, športna sreča je spremenljiva: enkrat se smeješ, drugič se jočeš, ob nerešenem izidu pa ne veš, kaj bi. Vse je tako podobno ljubezni v rosni mladosti, kjer ti čustva ne dajo spati.
Ob zaključku še žalostna vest: igralec Crvene zvezde in jugoslovanski raprezentant Sabanadžovič je v tekmi s svojim nekdanjim moštvom Železničarjem dobil hud udarec v glavo. Padel je v globoko nezavest, po 24. urah ga zdravniki niso še predramili, čeprav so zabeležili rahlo izboljšanje. Vsekakor je nogometaševo stanje kritično, saj mu je udarec povzročil možgansko krvavitev. Tudi igra lahko postane kruta.
ACE MERMOLJA
Ferrari na VN Avstralije: Berger prvi, Alboreto drugi
Po zmagi še zmagoslavje
Zdaj na vrsti Dino Zoff
Dino Zoff bo jutri na čelu nogometne olimpijske reprezentance v srečanju z Vzhodno Nemčijo skušal doseči to, kar je kolegoma Maldini-ju in Viciniju že uspelo prejšnji-teden: zmagati v svoji kvalifikacijski skupini. Jutrišnje srečanje v Rimu je sicer le etapa na še dokaj dolgi poti proti Seulu, vendar je NDR' menda najnevarnejši nasprotnik »azzurrov«. Zoff ima na svojem seznamu naslednje igralce: vratarja -Giuliani (Vrona) in Tacconi (Juven-tus); branilci - Brio (Juventus), Cra-vero (Toreino), De Agostini (Juventus), Galia (Verona), Maldini (Milan), Pellegrini (Sampdoria), Tassot-ti (Milan); vezni igralci - Alessio (Juventus), Ancelotti (Milan), Co-lombo (Milan), Domini (Roma), Magrin (Juventus), Romano (Napeli); napadalci - Borgonovo (Como), Pacione (Verona), Rizzitelli (Cese-na).
Medtem se še ni poleglo navdušenje po zmagi članov proti Švedom. Ždaj marsikdo pričakuje, da bo selektor Vicini odslovil nekatere starejše igralce, predvsem Bag-nija in Altobellija, vendar kaže, da
bosta reprezentanco najprej zapustila Ancelotti in Matteoli. Spremembe vsekakor zadevajo predvsem vezno linijo, ki je najbolj šibka. Vicini je najbolj zadovoljen z obrambo in zdaj celo kaže, da mu za odhod Cabrinija ni žal, nekateri celo pravijo, da se za »prostovoljnim odstopom« bivšega kapetana skriva želja selektorja, da bi bolj upošteval mladega Francinija.
V nedeljo je medtem v okviru druge kvalifikacijske skupine za EP Malta na domačih tleh vsilila Švici neodločen rezultat 1:1. Prvi so povedli gostje v 3' ž Zwickerjem, a izenačil je Busuttil v zadnji minuti. Busuttil je sicer standartni član italijanskega moštva Verbania, ki nastopa v promocijski ligi.
LESTVICA
Italija	7 5 11 13:4 11
Švedska	8	4	2	2	12:5	10
Švica	8	1	5	2	9:9	7
Portugalska 6	14	1	5:5	6
Malta	7	0	2	5	4:20	2
PREOSTALI TEKMI 5.12. Italija - Portugalska; 20.12. Malta - Portugalska
ADELAIDE — Po zmagi na Japonskem še zmagoslavje v Avstraliji. Fer-rarijeva pilota sta v zadnji dirki formule ena za SP prvič skupaj stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra, kar je italijanski avtomobilistični dirki zadnjič uspelo pred petimi leti na VN Montreala, ko je zmagal Alboreto Pred Johanssonom. Tokrat je bil Alboreto drugi za Bergerjem, ki je tako dosegel že drugo zaporedno zmago, za Ferrari pa je bil to že 93. uspeh. Avstrijski pilot, naslednik slovitega Niki-ja Laude, je takoj po štartu prepustil vodstvo svetovnemu prvaku Piguetu, a 9a je prehitel že po dveh ovinkih, odtlej pa prvega mesta ni več izpustil iz rok, Senna na lotusu se mu je sicer približal vse do 7", a v finišu je Berger z zaporedno serijo naj hitrejših krogov spet nesporno dokazal, kdo je najmoč-nejši. Senno so nato diskvalificirali zaradi uporabe nedovoljene naprave za ohlajevanje zavor, tako da je Alboreto osvojil drugo mesto. Prost in Piguet sta odstopila, Mansell, kot znano, ni startal, Patrese, ki ga je nadomestil, pa ni imel sreče.
Kljub izrednemu koncu Ferrarijevih bolidov, je sezona minila v znamenju absoltne premoči VVilliamsa. Pred pričetkom nove sezone pa vlada velika negotovost bodisi zaradi sprememb v pravilniku, ki bo še bolj oškodoval motorje turbo, bodisi zaradi tega, ker hiši porsche in BMVV ne bosta več izdelovali motorjev formule ena.
Vitimizem Triestine
Za poraz Triestine v Padovi je bil P° tekmi po mnenju tržaških protago-nisotv spet kriv sodnik, ki naj bi ob golu Russa dve minuti pred koncem srečanja spregledal off-side pozicijo istega igralca. Toda televizijski počasni posnetki so to terijo spodbili, zadetek pa je bil povsem regularen. Vitimizem je torej odveč, zarote proti Tri-estini ni, res pa je, da takšna in Podobna sumničenja lahko med sodniki ustvarjajo določen odpor do tržaškega drugoligaša, o čemer naj bi na Primer pričalo veliko število poceni dodeljenih rumenih kartonov Tržačanom. A tudi v tem primeru gre najbrž za ugovarjanja sodnikom, kar je posledica pretirane živčnosti. Sicer pa je Položaj moštva zdaj takšen, da je živčnost povsem razumljiva. Ker pa
manjka do konca prvenstva še zelo veliko število kol, ni še nič izgubljenega, saj Triestina ne igra slabo. Trener Ferrari upa, da se njegovi igralci ne bodo predali malodušju in napovedujejo zmago v prihodnji tekmi z Mo-deno.
Stefanelu v gosteh ne gre
Drugoligaši so bili edini protagonisti nogometne nedelje, ker so imeli v A ligi odmor, enako velja pa tudi za košarkarje. Medtem ko je državna reprezentanca v svoji drugi tekmi na turneji po ZDA z 88:80 zgubila z vseučiliš-čniki Kansasa, so doma igrali le drugoligaši. Tržaški Stefanel je na nevarnem gostovanju v Rimu s 85:79 zgubil proti moštvu Valentino, potem ko je imel v prvem polčasu že deset točk prednosti. V gosteh Tanjevičevim va-
rovancem ne gre tako od rok, to pa je bila že peta tekma na tujemm ob samih treh nastopih pred svojimi navijači. Prav zato je prerano kritizirati peterko, kot to dosledno delajo nekateri. Upoštevati je treba namreč, da je prvenstvo sila izenačeno, tržaškemu moštvu pa primanjkuje izkušenosti, saj od veteranov igra dobro le Ardessi, Fischetto in Riva pa sta stalno poškodovana.
Jugoplastika četrti finalist
Splitska Jugoplastika je četrti finalist jugoslovanskega košarkarskega pokala. V zadnjem srečanju 3. kola je s 108:97 premagala Zadar, v Tuzli je Sloboda z 90:87 odpravila Vojvodino. Lestvica skupine 4: Jugoplastika 6, Zadar 4, Dita 2, Vojvodina 0. Ostali final-siti so, koz znano, Gibona, Rabotnički in Partizan.
V1. jugoslovanski nogometni ligi
Sabanadžovič se bori s smrtjo
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Polom jugoslovanske nogometne reprezentance z Anglijo je v Jugoslaviji močno odjeknil, reagirali pa so tudi največji nogometni navijači: na prvoligaških tekmah 14. kola jih je bilo manj kot 40 tisoč. To je rekordno majhen obisk v zadnjih prvenstvih, kot kaže pa ne bo bistveno bolje niti v nadaljevanju.
Derbi je bil v Zagrebu, kjer je Dinamo z goloma Škora in Bobana s Slobodo povedel z 2:0, na koncu pa so Zagrebčani reševali točko. Dinamo je igral brez kapetana Mlinariča, Sloboda pa se je predstavila kot zelo soliden nasprotnik. Izmed gostujočih moštev je tokrat zmagal le mostarski Velež in seveda obdržal Prvo mesto. Sutjeska je bila po igri sicer boljša, toda oslabljeni Velež srečnejši in spretnejši. Železničar in Crveza zvezda sta v Sarajevu igrata 1:1, Beograjčani pa so ves drugi Polčas igrali z igralcem več. Na tej
tekmi seje huje poškodoval reprezentant Sabanadžovič, ki je v življenjski nevarnosti. Še 24 ur po tekmi je bil v globoki nezavesti, ki je posledica hudega udarca v glavo. Nekaj podobnega je lani doživel Rečan Nenad Gračan, ki je na Reki igral za Hajduka. Nov podvig je dosegla Rijeka, v gosteh s Partizanom je igrala 1:1, lahko pa bi celo zmagala. Partizan je povedel z golom Katanca, izenačil pa je Škerjanc, ki je z osmimi goli na lestvici strelcev ujel Kitanovskega in Stojkoviča. Splitski Hajduk doživlja eno najhujših kriz v zgodovini. Izpadel je iz vseh pokalnih tekmovanj, potem ga je UEFA za dve sezoni izključila iz evropskih tekmovanj, na lestvici pa je še naprej pri dnu. Na dan tekme z Vojvodino je odstopil predsednik kluba, potem pa je sledil nov neuspeh. Le 2:2 z novincem v ligi Vojvodino, pri čemer so Novosadčani kar dvakrat vodili. Za vrhunec so se začeli tudi spori v ekipi, saj tokrat ni
nastopil najboljši igralec Vulič, ki so mu že pred tem odvzeli kapetan-ski trak.
V	drugi ligi je ljubljanska Olimpija igrala 0:0 z Novim Sadom v gosteh, to pa je bila že četrta Olimpijina igra brez poraza. Ljubljančani so igrali zelo dobro, v 90. min. pa so imeli celo dve priložnosti za zmago. Olimpija igra zdaj dve tekmi doma, tako da je pričakovati prodor v sredino lestvice, ki bi ljubljanskemu moštvu zagotavljala nastop v prvi B ligi, ki bo zanesljivo štartala že v prihodnji sezoni.
V	slovenski nogometni ligi je Koper doma premagal Elkroj z 2:0 in bo koncu jeseni pristal na drugem mestu, ima pa enako število točk kot prvak Ljubljana. Vozila so doma igrala le 1:1 s Triglavom in pristala v spodnjem delu lestvice. Izola je doživela poraz z zadnjim Steklarjem, gol pa je dobila v zadnji minuti. Izolčani so zamenjali trenerja, toda kot kaže, da jim tudi to ne pomaga, saj so še naprej predzadnji.
:::::::::::::::::::: jj

avtomobilizem
VN Avstralije (formula 1)
Ferrarijev pilot Berger VRSTNI RED
1.	Berger (Av.) ferrari 1.52'56", povprečna hitrost 164 km/h; 2. Alboreto (It.) ferrari po TO?"; 3. Boutsen (Bel.) benetton po 1 krogu; 4. Palmer (VB) tyrrell ford po 2 krogih; 5. Dalmas (Sp.) lola ford po 3 krogih; 6. moreno (Br.) ags ford po 3 krogih.
KONČNA LESTVICA ZA SP
1.	Piguet (Br.) 73, 2. Mansell (VB) 61, 3. Senna (Br.) 57, 4. Prost (FrJ 46, 5. Berger (Av.) 36, 6. Johansson (Sve.) 30, 7. Alboreto (It.) 17, 8. Boutsen (Bel.) 16,
9.	Fabi (It.) 12, 10. Cheever (ZDA) 8, 11. Nakajima (Jap.) 7, 12. Palmer (VB) 7, 13. Patrese (It.) 6, 14. De Cesaris (It.) 4, 15. Streiff (Fr.) 4, 16. Warwick (VB) 3, 17. Alliot (Fr.) 2, 18. Brudnle (VB) 2, 10/9. Arnoux (Fr.) 2, 20, Dalmas (Šp.) 2, 21. Capelli (It.) 1, 22. Moreno (Br.) 1.
KONČNA LESTVICA HIŠ
1.	VVilliams 137, 2. McLaren 76, 3. Lotus 64, 4. Ferrari 53, 5. Benetotn 26, 6. Tyrrell 11, 7. Arrows 11, 8. Brabham
10,	9. Lola 3, 10. Zakspeed 2, 11. March, Ligier in AGS 1.
______nogomet_____
Italijanska B liga
Padova - Triestina 1:0 (0:0)
STRELEC: Russo v 88. min.
PADOVA: Benevelli, Donati, Russo, Piacentini, Da Re, Ruffini, Mariani (Zanin od 90'), Casagrabde (Fer-manelli od 70'), Longhi, De Solda, Simonini.
TRIESITNA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Prž, Cerone, Biagini, Scaglia (Di Giovanni od 83'), Strap-pa, cinello, Causio, Papais ((Polonia od 73').
SODNIK: Luci iz Firenc. GLEDALCEV: 16 tisoč. KOTI: 6:5 za Triestino. RUMENI KARTON: Costantini, Cinello, Biagini in Dal Pr&.
IZIDI 10. KOLA
Atalanta - Barletta 3:0, Bari - Taran-to 1:0, Cremonese - Catanzaro 1:0, La-zio - Arezzo 0:1, Lecce - Brescia 0:0, Messina - Genoa 1:0, Modena - Piacenza 0:1, Padova - Triestina 1:0, Sam-benedettese - Bologna 2:2, Udinese -Parma 2:1.	\
LESTVICA
Bologna 14, Lecce in Piacenza 13, Padova, Catanzaro in Cremonese 12, Atalanta, Bari, Messina, Brescia in Sambenedettese 11, Udinese in Lazio 10, Arezzo, Genoa in Modena 8, Parma 7, Taranto 6, Barletta 4, Triestina 3.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Cremonese, Atalanta - Padova, Barletta - Lazio, Bologna - Bari, Catanzaro - Udinese, Genoa - Brescia, Parma - Sambenedettese, Piacenza -lecce, Taranto - Messina, Triestina -Modena.
LESTVICA STRELCEV
5 - Palanca (Catanzaro), Pasculli (Lecce), Marronaro (Bologna); 4 - Ride-out (Bari), Poli (Bologna), Monelli (Lazio), Vagheggi (Udinese); 3 - Lombardo (Cremonese), Simonini (Padova), Zannoni (Parma), Bivi (Triestina), Pradeda (Bologna), Chiorri (Cremonese).
Meddeželna liga
Pro Gorizia - San Marino 0:0
PRO GORIZIA: Fabro, Fachin, Del Piero (Bravin od 65'), Cotterle, Ma-rassi, Grazzolc, Gon (Gomirato od 46'), Giacomin, Maule, Lotti, Trevi-san.
IZIDI 9. KOLA
Baracca - Vittorio Veneto 3:0, Castel SP - Opitergina 1:1, Cesenatico - Pasi-anese 1:1, Contarina - Santarcangelo 1:1, Pro Gorizia - San Marno 0:0, Mira-nese - Russi 1:1, Rovigo - Clodia 0:0, San polo - San Dona 3:1.
LESTVICA
San marino 15, Baracca, Miranese, Rovigo in San Polo 12, Opitergina 10, San Dona, Pro Gorizia in Pasianese 9, Clodia 8, Vittorio veneto, Castel in Contarina 7, Santarcangelo 6, Russi 5, Cesenatico 4.
PRIHODNJE KOLO
Baracca L. - Pro Gorizia
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 14. KOLA
Željezničar - Crvena zvezda 1:1 (1:1), Priština - Budučnost 4:0 (2:0), Sutjeska
-	Velež 2:3 (1:1), Radnički - Sarajevo 2:0 (1:0), Osijek - Čelik 3:0 (2:0), Rad -Vardar 1:0 (1:0), Dinamo - Sloboda 2:1 (1:0), Partizan - Rijeka 1:1 (1:0), Hajduk
-	Vojvodina 2:2 (1:2).
LESTVICA
Velež 19, Dinamo 18, Partizan, Crvena zvezda, Sloboda, Radnički in Rijeka 16, Vardar 15, Rad 14, Vojvodina, Budučnost, Osijek po 13, Željezničar in Priština 12, Sutjeska 11, Hajduk in Sarajevo 10, Čelik 8.
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Rijeka - Željezničar, Sloboda - Partizan, Sarajevo - Dinamo, Budučnost -Radnički, Vojvodina - Priština, Velež -Hajduk, Čelik - Sutjeska, Vardar -Osijek, Crvena zvezda - Rad.
2. jugoslovanska liga Zahod
IZIDI 14. KOLA
Novi Sad - Integral Olimpija 0:0, Špartak - Kabel 2:0 (0:0), Kikinda Bo-rac (t) 3:0 (1:0), Leotar - Gošk Jug 2:2 (1:2), Borac (BI) - Rudar 1:1 (0:1), Mladost - Iskra 1:0 (0:0), Proleter Šibenik 2:0 (1:0), Spartak - Dinamo 4:1 (3:1), Fa-mos - Jedinstvo 1:0 (0:0).
LESTVICA
Spartak 21, Kikinda 17, Leotar, Šparta, Šibenik in Rudar 16, Dinamo, Novi Sad, Proleter, Iskra in Mladost 15, Borac (BI) in Gošk Jug 14, Olimpija 13, Kabel in Famos 10, Jedinstvo 9, Borac (T) 5.
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Olimpija - Šparta, Dinamo - Novi Sad, Šibenik - Spartak, Iskra - Proleter, Rudar - Mladost, Gošk Jug - Borac (BI), Borac (T) - Leotar, Jedinstvo - Kikinda, Kabel - Famos.
iv
: JN	Wyi gl—
** **_______________________
Italijanska B-1 liga
Valentino - Stefanel 85:79 (50:54)
VALENTINO: Rossetlt 14, Cuculi 2, Ouagliatti 12, Pastore 5, Spizzichi-ni, Castellano 27, Caporuccio 5, Pi-cozzi 11, Scodavolpe 9.
STEFANEL: Sartori, Fischetto, Bo-nino 6, Ardessi 23, Riva 4, Lokar 22, Cantarello 8, Martini 2, Zarotti 10, Tasso 4.
PM: Valentino 15:21, Stefanel 28:30. PON: Tasso (29), Caporuccio (33).
IZIDI 8. KOLA
Stamura - Sarvin 80:76, Fanti - Doc-ksteps 89:67, Castor - Čonad 88:980, Ragusa - Citrosil 76:89, Valentino -SDtefanel 85:79, Popolare - Carsuo 86:73, Mister Day - Arese 88:89, Ranger - Inalca 69:70.
LESTVICA
Citrosil 16, Teorema 12, Mister Day 110, Virtus Ragusa, Stefanel, Stamura, Fanti, Valentino, Popolare, Inalca in Caruso 8, Docksteps, Ranger in Castor 6, Sarvin 4, Conad 2.
PRIHODNJE KOLO
Teorema - Virtus, Sarvin - Mister Day, Inalca - Popolare, Docksteps -Ranger, Conad - Satmura, Stefanel -Casotr, Caruso - Fanti, Citrosil - Valentino.
Atalanta - Barletta	1
Bari - Taranto	1
Cremonese - Catanzaro	1
Lazio - Arezzo	2
Lecce - Brescia	X
Messina - Genoa	1
Modena - Piacenza	2
Padova - Triestina	1
Sambenedettese - Bologna	X
Udinese - Parma	1
Foggia - Salernitana	1
Francavilla - Campobasso	2
Afragolese - Nola	1
KVOTE
13	(73 dobitnikov)	126.257.000 lir
12 (4.238 dobitnikov) 2.174.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA
Ascoli - Piša, Como - Empoli, Fio-rentina - Sampdoria, Juventus - Ce-sena, Milan - Avellino, Napoli - Torino, Roma - Inter, Verona - Pescara, Bologna - Bari, Catanzaro - Udinese, Taranto - Messina, Rimini - Ancona, Siracusa - Palermo.
1.	—	1.	Led Freedom Ring 1
2.	Morning Flower	X
2.	—	1.	Eoloriz	2
2.	Ecortun	X
3.	—	1.	Doney OM	1
2.	Egbert	2
4.	—	1.	Esfara	2
2.	Fiesso	1
5.	—	1.	Duty Lg	1
2.	Excelsior Ks	X
6.	—	1.	Eter Aver	2
2.	Dario Ve	X
7.	—	1.	Bid Bellypha	1
2.	King & Oueen	1
8.	—	1.	Caiurla	X
—	2.	Cussaba	2
KVOTE
12	(53	dobitnikov)	11.762.000 lir
11	(857	dobitnikov)	710.000	lir
10 (8.200 dobitnikov)	74.000	lir
Košarka: v 8. kolu B-2 lige zanesljiva zmaga naših proti Vir tušu iz Imole
Jadran - z zrelo igro do novih točk
JADRAN - VIRTUS IMOLA 73:63 (32:28)
JADRAN: Starc 16 (3:4), Corsi, Čuk 17 (1:1), Banello 2, Sosič 5, Štoka, Rauber 12, Ban 17 (4:4), Daneu 4.
VIRTUS IMOLA: Regazzi 6 (6:6), Zarili, Greco 11 (1:1), Rosilo, D'Alba 8 (0:2), Cappelletti, Mazza, Pastorelli 25, Vigori 2 (2:3).
SODNIKA: Chini iz Bočna in Cibei iz Milana. PM: Jadran 7:9; Imola 12:16. ON: Jadran 21; Imola 13. PON: nihče. TRI TOČKE: Ban 3, Rauber 2, Starc 2, Sosič 1; Pastorelli 3, Greco 2. GLEDALCEV: 1.300.
S taktično strumno igro, z dobro consko obrambo in z zadovoljivim odstotkom predvsem metov za tri točke (8:17) je Jadran v nedeljo pred številnimi gledalci premagal solidno moštvo iz Imole. Naši košarkarji so tako vknjižili novi točki, s katerima so ohranili stik z vrhom lestvice.
Jadranovci so sicer igrali tudi ne-kostantno: v uvodnih minutah so že zaostajali za 7 točk (5:12), v 10. min. so povedli za eno (15:14), v 13. min. so gostje vodili za 4 itd. Vselej pa smo imeli vtis, da imajo naši fantje skozi vso tekmo vajeti igre v svojih rokah. Predvsem glede tehničnega znanja in telesne priprave so bili namreč jadranovci odločno boljši. Kot marsikdaj v prejšnjih kolih bi jih lahko pokopal le
podcenjevalni odnos do tekmeca. To pa se na srečo na tej tekmi ni pripetilo. Jadran je tokrat deloval kot uigrana celota, ki je pridno izvajala trenerjeve zamisli in z dobro obrambo tudi zasluženo zmagala.
Za novi in pomembni točki so zaslužni vsi jadranovci. Tudi statistični podatki, ki jih objavljamo ob strani našega komentarja, kažejo, da so vsi zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Košarkarji iz Imole so se v Trstu predstavili kot organizirano moštvo z
Jadranovec Valter Sosič
odličnim* strelcem Pastorellijem, ki je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec
srečanja. Po igri, ki so jo pokazali v Trstu, si gotovo ne zaslužijo predzadnjega mesta na lestvici. Gostje so se tudi taktično izvrstno pripravili na to tekmo. Njihova in zamisel trenerja, da bi upočasnili igro, pa ni obrodila zaželene sadove. Jadranovci so namreč nekajkrat z uspešnimi protinapadi in s pojačenjem tempa »zlomili« njihov ritem, zanesljivo povedli in tudi povsem zasluženo zmagali.
Do odločilnega trenutka pa je prišlo 4 minute pred koncem tekme, ko so naši povedli z 12 točkami razlike. Gledalci so tako lahko mirno spremljali zadnje minute srečanja in niso »trepetali« za zmago, kar je, če dobro poznamo jadranovce, že kar neobičajno...
Lep uspeh v Ferrari in nedeljska zmaga proti Imoli seveda dajeta dobro upati za prihodnje gostovanje v Mura-no. (B. Lakovič)
Kafol: Taktično smo se dobro pripravili
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI. Starc 4:7; Čuk 8:11; Banello 1:2; Sosič 1:2; Rauber 3:6; Ban 2:3; Daneu 2:5. TRI TOČKE: Starc 2:5; Čuk 0:1; Sosič 1:1; Rauber 2:3; Ban 3:7. SKOKI. Čuk 3 v obrambi, 1 v napadu; Sosič 1, 0; Rauber 6, 1; Ban 5, 1; Daneu 3, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE. Starc 4, 1; Čuk 2, 1; Banello 0, 1; Rauber 3, 4; Ban 1, 5; Daneu 4, 1. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Starc 3; Čuk 1; Banello 1; Rauber 2; Daneu 4.
»Mislim, da je naša zmaga sad predvsem zrele igre in taktične priprave na tekmo. Proti nasprotnikovi conski obrambi smo pametno igrali. Akcije smo zaključevali malo pred iztekom 30 sekund in skoraj vedno iz ugodnih položajev za met,« je zadovoljen po srečanju dejal pomožni Jadra-nov trener Stojan Kafol. In nadaljeval: »Virtus Imola je solidno in visoko moštvo. Pastorelli je igral odlično. Več pa sem pričakoval od Greca. V prihodnjem kolu igramo v Mu-ranu. Tudi tam moramo zmagati. V tako izenačenem prvenstvu, kot je to, je treba nanizati vrsto 5-6 zmag. Le tako bomo dosegli cilj uvrstitve v končnico prvenstva.«
Trener Virtusa iz Imole Del Monte je športno sprejel poraz: »Jadranovcem nam je uspelo večji del tekme vsiliti počasen ritem. Nekaj minut pred koncem pa je Jadranu
uspelo poostriti tempo igre in odločno povesti. Nato proti naši agresivni obrambi pa so domačini zlahka uhajali proti košu. Tedaj smo tudi uvideli, da v Trstu ne bomo osvojili zmage.«
Čudi nas vaš skromen položaj na lestvici, saj je vaša ekipa dokaj solidna.
»V dosedanjih kolih smo imeli zvrhano mero smole. Na zadnjih treh srečanjih pa smo dokazali napredek. Trije novi igralci, ki smo jih najeli, so se le uigrali in upam, da bomo odslej poleg dobre igre tudi zmagovali. Glede pa na veliko izenačenost tega prvenstva, mislim, da ta poraz proti Jadranu ne bo odločal o našem obstanku. Zmagati proti Jadranu, in po vrhu v Trstu, ni lahko stvar.« (bi)
Košarka: v prvenstvu D lige
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Druga prvenstvena zmaga Bora Radenska
Bor Radenska - Miane 88:81 (30:41)
BOR RADENSKA: Pieri 2, Semen 2 (2:2), Korošec 10 (5:8), Pregare 33 (11:16), Klobas 12v(2:3), Kneipp 8, Koja-nec 2, Smotlak 4, Žerjal 13 (4:4), Peretti 2.
MIANE: Granzotto 6 (1:5), Tormena , Dei Rossi 21 (8:8), Marangon 11 (4:5), Chinellato 12 (6:8), Casagrandi, Strin-gher 0:1, Pilat 2, Torre 23 (9:9), Buosi 6.
SODNIKA: Pollicino in Čonte iz Vidma. PM: Bor 24:33; Miane 28:36. ON: Bor 29, Miane 37. PON: Marangon (32), Granzotto (39) Dei Rossi, Pilat in Buosi (40). TRI TOČKE: Pregare 2, Korošec 1, Žerjal 1; Granzotto 1, Dei Rossi 1, Marangon 1.
Borovcem je končno uspelo igrati, tako kot znajo in zmagati proti solidni ekipi BC Miane.
»Belo-zeleni« so sicer v prvem polčasu igrali zmedeno kot v prejšnjih tekmah. Izgubili so preveč žog, met z razdalje ni šel in tudi obramba je pešala, tako da je nasprotnik po dvajsetih minutah igre imel že 11 točk prednosti.
V	drugem delu pa so naši igrali kot prerojeni, bolj prepričani vase. Stisnili so zobe v obrambi in v desetih minutah visoko povedli z delnim izidom 34:9. V tem delu tekme se je razigral Pregare, ki je od 34 točk zadel sam kar 20.
V	nadaljevanju so naši z veliko te-
žav obdržali prednost, saj je v zadnjih minutah nasprotnik zaostajal le za dve točki. V končnici pa so naši obdržali mirno kri in osvojili nov par dragocenih točk.	LUKA FURLAN
Brežani spet uspešni
DLF - BREG ADRIATHERM 70:74 (33:41)
BREG ADRIATHERM: Čok, Bandi, Maver 11 (8:8),, Corbatti 15 (0:4), R. Žerjal 18 (5:6), Pertot, Barut 18 (5:7), Salvi 2 (2:2), Barini 10, B. Žerjal.
Z dejstvom, da proti slabemu nasprotniku je težko dobro igrati, naj bi se vsi strinjali. Vseeno pa ne moremo opravičiti neborbenosti, ki so jo naši fantje pokazali na tej tekmi. Po zelo slabem začetku so Brežani najprej izenačili v 25. min. (25:25) in nato tudi krepko povedli. V drugem polčasu so naši ponovno popustili, kar je nasprotnik izkoristil, in jih v 33. min. skoraj dohitel, dve lepi akciji »belih« in naši so bili spet v vodstvu (35. min.: 70:63). Kazalo je, da je tekme konec, toda našim se je tedaj nekaj zataknilo in Tržačani so tudi to izkoristili in minuto pred koncem izenačili. Tedaj so Brežani dosegli 2 prosta meta, si izborili žogo in jo obdržali do konca. Nekoliko boljši so tokrat bili Barut in Robi Žerjal v napadu, Slavec in Barini pa v obrambi. (L. Koren)
FORTITUDO — DOM GOMETAL 64:63 (29:30)
DOM : Košuta 8, Kocjančič 11, M. Dornik, Orzan 10, Breganti, Battello 2, Rinelli, U. Dornik 13, Puiatti 19.
Domovci so prav skromno pričeli letošnje promocijsko prvenstvo. Na tujem so s samo točko zaostanka klonili pred poprečno ekipo Fortituda. že res, da so »belo-redči« nastopili brez dveh ključnih igralcev, in sicer Podberšiča in Nanuta, kljub temu pa ni za nedeljski poraz nobenega opravičila. Naši so igrali neorganizirano, obramba je pešala, napad je popolnoma odpovedal. Dobro sta tokrat zaigrala le Kocjančič in Orzan. (mč)
nase	odbojkarske				
Cessalto	3	2	1	7:4	4
Povoletto	3	2	1	7:5	4
ASFJR Čedad	3	1	2	6:6	2
CUS Trst	3	1	2	6:7	2
VAL	3	1	2	4:8	2
Mogliano	3	0	3	1:9	0
Ferroall. TS	3	0	3	0:9	0
Inter 1904 TS	3	0	3	0:9	0
	El	1	;-E:3:i	
Volley Videm	3	2	i	8:4	4
SLOGA	3	2	i	6:5	4
Acli Ronchi	3	1	2	5:6	2
Martignacco	3	1	2	5:6	2
Pallavolo TS	3	1	2	6:8 2
Lucinico	3	0	3	4:9	0
SOČA SOBEMA	3	0	3	2:9	0
NAŠ PRAPOR	3	0	3	1:9	0
Porcia	3	0	3	0:9	0

i!

Ženska B liga
IZIDI 3. KOLA
Volley Conegliano - FARGO MEBLO 3:1 (15:10, 12:15, 15:10, 15:9), Mogli-ano Veneto - Capellari Verona 1:3 (15:11, 3:15, 8:15, 12:15), Adamoli Medena - Gaierhof Trento 3:1 (15:5, 15:9, 12:15, 16:14), Torrione Ravenna - Volpe Cornuda 3:1 (15:5, 11:15, 15:6, 15:8), Sol-vay Ferrara - Nervesa 1:3 (17:15, 8:15, 8:15, 14:16), Randi Sangiorgina - CUS Padova 1:3 (8:15, 14:16, 15:10, 8:15).
LESTVICA
Nervesa	3	3	0	9:3	6
Capellari VR	3	3	0	9:3	6
Adamoli MN	3	3	0	9:3	6
Sangiorgina	3	2	1	7:3	4
CUS Padova	3	2	1	8:5	4
Mogliano *	3	2	1	7:6	4
Torrione RA	3	1	2	6:7	2
Conegliano	3	1	2	5:7	2
FARGO MEBLO	3	1	2	4:7	2
Gaierhof TN	3	0	3	3:9	0
Solvay FE	3	0	3	3:9	0
Cornuda Volpe	3	0	3	1:9	0
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)
FARGO MEBLO - Mogliano Veneto, Vini Gaierhof Trento - Randi Sangiorgina, Capellari Verona - Pallavolo Torrione Ravenna, Pallavolo Nervesa -Volta Adamoli Mantova, CUS Padova - Solvay Ferrara, Volpe Cornuda Rovi-go - Conegliano.
_________Moška C-1 liga__________
IZIDI 3. KOLA
VAL ŠTANDREŽ - ASFJR Čedad 3:2 (6:15, 15:12, 7:15, 16:14, 15:12), Ran-gers San Giovanni al Natisone - CUS Trst 3:2 (15:12, 12:15, 8:15, 15:4, 15:12), Mogliano Veneto - Motta di Livenza 0:3 (11:15, 1:15, 9:15), Cessalto - Ferroal-luminio Trst 3:0 (15:10, 15:11, 15:7), In-ter 1904 Trst - Volpato Castelfranco Veneto 0:3 (6:15, 10:15, 3:15), Flebus Po-voletto - Maniago 3:2 (11:15, 15:8, 5:15, 16:14, 15:9).
LESTVICA
Volpato Motta di Liv.
Rangers Maniago
3	3	0	9:1	6
3	3	0	9:2	6
3	3	0	9:2	6
3	2	1	8:4	4
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
Elettronica Veneta Motta di Livenza - VAL ŠTANDREŽ, Ferroalluminio Trst - Rangers, ASFJR Čedad - Inter 1904 Trst, CUS Trst - Mogliano Veneto, Volley Bali Maniago '- Cessalto, Volpato Castelfranco Veneto - Povo-letto.
________Moška C-2 liga_______
IZIDI 3. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZNIK -Fiume Veneto Bo Frost 3:1, Futura Torriana Gradišče - OLVMPIA GORICA 3:1, Libertas Turjak - Pav Natisoma 1:3, Anchor Fix Vivil - C. Giovani-le S. Sergio Trst 3:0, Itar Cucine Fon-tanafredda - Libertas Sacile 0:3, Rozzol Trst - DLFAC Trst 3:0, Montalba Vol-ley - Fincantieri Tržič 3:1.
LESTVICA
Anchor Vivil	3	3	0	9:0	6
BOR CUNJA AV.	3	2	1	8:4	4
Pav Natisoma	3	2	1	8:4	4
Montalba	3	2	1	8:5	4
Rozzol Trst	3	2	1	7:5	4
Lib. Sacile	3	2	1	6:5	4
Fincantieri	3	2	1	6:6	4
Lib. Turjak	3	1	2	6:6	2
T orriana	3	1	2	6:7	2
OLVMPIA GO	3	1	2	5:7	2
DLFAC Trst	3	1	2	3:6	2
Fontanafredda	3	1	2	3:7	2
S. Sergio TS	3	1	2	3:8	2
Fiume Veneto	3	0	3	1:9	0
Ženska C-2 liga
IZIDI 3. KOLA
Cordenons - SLOGA KOIMPEK 3:1, Fincantieri Tržič - Agorest 3:1, Libertas Gorica - Pav Natisoma 3:2, Gieffe Pieris - Itar Cucine Fontanafredda 2:3, Kennedy Feletto Umberto - Libertas Martignacco 3:0, Ginnastica Spilim-berghese - Villacher Bier 1:3, Celinia Maniago - Itas Fiume Veneto 3:2.
LESTVICA
Fontanafredda	3	3	0	9:2	6
Fincantieri	3	3	0	9:4	6
Itas F. Veneto	3	2	1	8:3	4
Villacher Bier	3	2	1	8:4	4-
Kennedy	3	2	1	7:5	4
AGOREST GO	3	2	1	7:5	4
Celinia	3	2	1	7:7	4
Pav Natisoma	3	1	2	5:6	2
Gieffe Pieris	3	1	2	5:8	2
SLOGA KOIM.	3	1	2	4:7	2
Lib. Gorica	3	1	2	4:8	2
Cordenons	3	1	2	3:7	2
Martignacco	3	0	3	4:9	0
Ginn. Spilim.	3	0	3	4:9	0
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
OLVMPIA GORICA - Montalba Volley, Centro Giovanile San Sergio Trst - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, DLFAC Trst - Futura Torriana Gradišče, Libertas Sacile - Rozzol Trst, Fiume Veneto Bo Frost - Itar Cucine Fontanafredda, Pav Natisoma - Anchor Vivil, Fincantieri Tržič - Libertas Turjak.
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
AGOREST - Ginnastica Spilimber-go, SLOGA KOIMPEK - Gieffe Pieris, Libertas Martignacco - Fincantieri Tržič, Itas Fiume Veneto - Kennedy, Itar Cucine Fontanafredda - Celinia Maniago, Pav Natisoma - Cordenons, Villacher Bier - Libertas Gorica.
_________Moška D liga__________
IZIDI 3. KOLA
SOČA SOBEMA - Pallavolo Trst 2:3, Libertas Martignacco - SLOGA 3:0, NAŠ PRAPOR IMSA - Prata di Pordenone 0:3, Arredo Uno Lucinico -Faedis Povoletto 2:3, Pallavolo Acli Ronchi - Rojalese 1:3, Nuova Pallavolo Trst - Pav Remanzacco 2:3, Volley Bali Videm - San Giacomo Porcia 3:0.
LESTVICA
Povoletto	3	3	0	9:2	6
Pav Remanzacco	3	3	0	9:3	6
Prata	3	3	0	9:3	6
Rojalese	3	3	0	9:5	6
Nuova Pall. TS	3.	2	1	8:3	4
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
San Giorgio Porcia - NAŠ PRAPOR IMSA, SLOGA - Arredo Uno Lucinico, Prata di Pordenone - SOČA SOBEMA, Pav Remanzacco - Volley Bali Videm, Rojalese - Nuova Pallavolo Trst, Cra Faedis Povoletto - Pallavolo Acli Ronchi, Pallavolo Trst - Libertas Martignacco.
_________Ženska D liga________
IZIDI 3. KOLA
BREG AGRAR - CSI Tarcento 1:3, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -Pallavolo Mossa 3:0, Lavoratore Fiera Martignacco - Nuova Pallavolo Trst 3:1, Promovolley - Majanese 3:1, Prata di Pordenone - Juniors Casarsa 1:3, Low West Volley Latisana - Cus Videm 3:2 (Sokol Indules ni igral).
LESTVICA
Junior Casarsa	3	3	0	9:2	6
CSI Tarcento	2	2	0	6:1	4
SOKOL IND.	2	2	0	6:4	4
Martignacco	3	2	1	6:4	4
Majanese	3	2	1	7:5	4
KONTOVEL ES	3	1	2	6:6	2
Prata PN	3	1	2	6:6	2
Latisana	3	1	2	6:6	2
CUS Videm	3	1	2	7:8	2
Promovolley	3	1	2	4:7	2
Pall. Mossa	3	1	2	3:8	2
Nuova Pall. TS	2	0	2	3:6	0
BREG AGRAR	3	0	3	3:9	0
PRIHODNJE KOLO (21. 11.)
SOKOL INDULES - Lavoratore Martignacco, CSI Tarcento - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, Nuova Pallavolo Trst - BREG AGRAR, Juniors Casarsa - Low Latisana, Majanese
-	Prata di Pordenone, Pallavolo Mossa
-	Promovolley, (počiva CUS Videm).
Moška B-2 liga
IZIDI 8. KOLA
JADRAN - Imola				73:63
Castelfranco - Berton				79:70
Novellara - Murano				101:68
Spinea - Faenza				87:73
Pesaro - Ferrara				89:92
San Dond - Montebelluna				83:80
Stefanel - Petrarca				64:76
Virtus PD - Ravenna				79:70
LESTVICA				
Pesaro	8	5	3	682:641 10
Ferrara	7	5	2	611:584 10
JADRAN	8	5	3	671:625 10
San Dona	7	5	2	607:583 10
Petrarca	8	5	3	650:629 10
Castelfranco	8	5	3	578:567 10
Stefanel	8	5	3	581:574 10
Ravenna	8	5	3	650:645 10
Virtus PD	8	4	4	655:618 8
Montebelluna	8	4	4	705:685 8
Faenza	8	4	4	655:698 8
Spinea	8	3	5	614:614 6
Berton	8	2	6	679:682 4
Novellara	8	2	6	665:689 4
Murano	8	2	6	631:701 4
Imola	8	2	6	636:713 4
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Murano - JADRAN; Berton - Faen-za; Ravenna - San Donž; Ferrara -Castelfranco; Imola- Spinea; Monte-belluna - Virtus PD; Pesaro - Stefa-nel; Petrarca - Novellara.
JADRANOVI STRELCI Ban 162; Čuk 141; Starc 120; Rauber 100; Daneu 80; Štoka 24; Sosič 10; Persi 6; Banello in Paulina 4.
Moška D liga
IZIDI 6. KOLA
BOR RADENSKA - Miane Inter 1904 - Pom Tržič Cividale - Arcade Crich - Carita Ardita - Pordenon				88:81 69:64 100:96 85:75 76:78
Ponte di Piave - Roncade Soteco - Tecnoluce LESTVICA				85:83 92:73
Roncade	6	5	1	534:484 10
Crich	6	5	1	506:479 10
Pom Tržič	6	4	2	503:480 8
Cividale	6	4	2	507:485 8
Carita	6	4	2	478:458 8
Inter 1904	6	4	2	466:446 8
Soteco	6	3	3	498:466 6
Pordenon	6	3	3	481:487 6
Ponte di Piave	6	3	3	481:499 6
Miane	6	2	4	506:556 4
BOR RADENSKA	6	2	4	466:527 4
Tecnoluce	6	1	5	521:538 2
Ardita	6	1	5	496:514 2
Arcade	6	1	5	531:555 2
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Roncade - BOR RADENSKA; Pom Tržič - Crich; Carita - Tecnoluce; Pordenon - Cividale; Arcade - Solečo; Miane - Ponte di Piave; Ardita -Inter 1904.
Promocijsko prvenstvo
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 5. KOLA
Santos - POLET	52:48
Ferroviario - Breg Adr.	70:74
CGI -11 Carso	67:72
Libertas - Inter Milje	65:77
Alabarda - Barcolana	89:83
Stella Azzurra - Scoglietto	59:61
Počitek: Kontovel EL Shop Zaostala tekma
II Carso - Alabarda	87:107
LESTVICA
Scoglietto	5	5	0	394:328 10	
Santos	5	4	1	353:321	8
Breg Adr.	5	4	1	399:382	8
Alabarda	5	3	2	439:427	6
Inter Milje	5	3	2	372:371	6
Barcolana	5	3	2	416:377	6
Stella Azzurra	4	2	2	279:266	4
Kontovel ES	4	2	2	291:279	4
11 Carso	4	2	2	316:336	4
Libertas	4	2	2	239:281	4
Polet	4	1	3	248:288	2
Ferroviario	5	0	5	336:378	0
CGI	5	0	5	322:370	0
PRIHODNJE KOLO (21. IN 22. 11.) CGI - Ferroviario; Inter Milje -Breg Adriatherm; Polet - Libertas; Alabarda - Stella Azzurra; Barcolana
-	Kontovel Electronic Shop; II Carso
-	Santos. Scoglietto prost.
NA GORIŠKEM IZIDI 1. KOLA
Arte - Alba Gioia				77:75
Fortitudo - Dom				64:63
Basket Ronchi	- Staranzano			70:71
Petrolifera - Grado				75:107
Corridoni - Senators				82:64
Basket Go 87 -	Edera			84:93
LESTVICA				
Grado	1	1	0	107:75 2
Corridoni	1	1	0	82:64 2
Edera	1	1	0	93:84 2
Fortitudo	1	1	0	64:63 2
Staranzano	1	1	0	71:70 2
DOM	1	0	1	63:64 0
Basket Go 87	1	0	1	84:93 0
Senators	1	0	1	64:82 0
Petrolifera	1	0	1	75:107 0
Basket Ronchi	1	0	1	70:71 0
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 11.) Alba Gioia - Basket Ronchi, Grado - Basket Go 87, Senators - Fortitudo, Staranzano - Corridoni, Dom - Pet-rolifera, Edera - Arte.
Spet remi tned Kasparovom in Karpovom
SEVILLA — Po niti treh urah igre
21 potezah sta se Kasparov in Karpov sporazumela za remi v 14. partiji srečanja za svetovni naslov. Bele figu-re je imel Kasparov, a drugič v tem dvobojiu sta igrala Caro Carin. Kaspa-fov je tako ohranil prednost ene točke 'n sedaj vodi s 7,5:6I5 (3:2 v zmagah). Prihodnja partija bo jutri.
Včerajšnja partija je spominjala na deseto, najkrajšo doselj. Vsekakor je bila dokaj nezanimiva, pokazala pa je, da se je Kasparov odločil za dokaj budno taktiko. Ko ima bele figure, ne ijra agresivno, a s črnimi se odloča za Grunfeldovo indijko, ki je Karpov doslej ni mogel prebiti. Očitno čaka, da Karpov krene v napad, kar mora prej ali potem tudi narediti, če hoče znova Priti do naslova. Koliko je ta taktika Pravilna, bodo pokazale naslednje Partije, za sedaj pa je videti, da se izplača.
KASPAROV - KARPOV (Caro Kann): 1. e4 c6; 2. d4 d5; 3. Sd2 de4; 4. Se4: Sd7; 5. Sf3 Sgf6; 6. Sf6:-t- Sf6:; 7. c3 Lg4; 8. h3 Lf3:; 9. Df3: Dd5; 10. Le2 e6; 11. o-0 Ld6; 12. Dd3 Lc7i 13. Lf3 Dd7; 14. Tdl 0-0; 15. c4 Tad8; 16. Db3 De7; 17. g3 Lb8; 18. Le3 Td7; 19. Td2 Tfd8; 20. Tadl h6; 21. a3 remi na predlog belega.
Olimpijski ogenj prižgan
OLIMPIA — V mestu rojstva olimpijskih iger v Grčiji je sonce s pomočjo ogledala prižgalo baklo, ki bo začela tri mesece dolgo pot po vsej Kanadi, 13. februarja pa bo prižgala olimpijski ogenj na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju.
Nogomet: v 9. kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Prvi poraz Zarje, Kras v hudih težavah
BUTTRIO - KRAS	1:0 (0:0)
MUGGESANA - VESNA	0:0
VESNA: Savarin, S. Sedmak, Ridol-fo, Petagna, Rados, Coccoluto, Pichier-ri, Barilla (Guštin v 20'), Kostnapfel, Naldi (Vlah v 5'), Coslovich
Kriški Vesni trda prede: zaradi izključitev in poškodb je moštvo povsem zdesetkano. V nedeljo se je praktično od vsega začetka zaradi izključitve morala odreči F. Candottiju, zaradi poškodbe pa Naldiju, Barilli in R. Candottiju. Vrhu tega je četrti rumeni karton dobil še Pichierri. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so vsi razen Ba-rille težje poškodovani. Plavi pa so tudi tokrat pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in odločnosti, a če bi bili v popolni postavi, jim zmaga gotovo ne bi ušla. Seveda pa je moral trener Miozzo poslati na igrišče mladinca Vlaha in pa Guština in oba sta izpeljala svojo nalogo.
Križanom je v nedeljo šlo predvsem za to, da čim več časa zadržujejo žogo, kar jim je tudi dobro uspelo. V prvem polčasu so enkrat streljali proti vratom, domačini pa niso znali izkoristiti prednosti domačega terena in težav Vesne s postavo. Križani so izpeljali precej lepih akcij, predvsem na sredini, toda malokrat so jih lepo tudi zaključili. Muggesana je pokazala nekaj več le v zadnjih minutah srečanja, ko je imela dve lepi priložnosti. Pri Vesni se je zelo poznala odsotnost Barille in Roberta Candottija na sredini, v napadu pa je manjkal doprinos Naldija. Škoda, da se' Vesna prav sedaj, ko vodi na lestvici, ubada s tolikimi težavami. (A. Kostnapfel)
STRELEC: Michelini v 75. min.
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Purič, Martini, Sambuchi, Fanigliuolo, Granata, Lepore, Mosetti, Gašperšič, Pisani
Krasova enajsterica preživlja res hude čase. Tudi z gostovanja v Buttriu se je vrnila praznih rok in zdrknila na nizko na lestvici. Po res obetavnem začetku prvenstva skoraj res ni bilo mogoče verjeti, da bodo Ellinijevi varovanci zašli v tako krizo.
V nedeljo so se pomerili z vse prej kot nepremagljivim Buttriom. Čeprav so rdeče-beli tokrat igrali precej dobro in bi bil remi najpravilnejši izid tekme, so le 15 minut pred končnim žvižgom vse zapravili s Pisanijem, ki se je z žogo vse preveč obotavljal v lastnem kazenskem prostoru, kar je bilo žal usodno. Obramba je sicer dobro opravila svojo nalogo, zadnje čase pa je skupaj z ekipo zašel v krizo tudi njen najboljši strelec Mosetti.
Prvi polčas je bil glede ustvarjenih priložnosti precej reven, Sambuchi pa je popolnoma zasenčil najboljšega furlanskega strelca Cancellija. Kot ponavadi so se krasovci v prvi tretjini drugega dela nekoliko zmedli in le prečka je rešila vratarja Mezzavillo. V 20. min. so izvedli odlično napadalno kombinacijo z Granato in Punčem, ki so ga domači branilci podrli v 16-me-trskem prostoru, a sodnik je to spregledal. Za nameček so nasprotniki 10 minut kasneje dosegli zmagoviti zadetek, ki pa je vlil našim igralcem še dodatnega elana, saj so Buttrio potisnili v njegov kazenski prostor. V 40. min. je Granata za las zgrešil vrata,
dve minuti kasneje pa je sreča povsem obrnila hrbet Krasu, saj se je žoga po krasnem strelu Martinija odbila od prečke. (Z. S.)
ZARJA - GIARIZZOLE	0:1 (0:0)
Strelec: Samez v 75. min.
ZARJA: Hočevar, Gotti, Grgič, Samec, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Tognetti, Sulčič, Franza (Russignan v
l^o vrsti pozitivnih rezultatov je Zarja doživela pekoč poraz proti povprečnim Giarizzolam. Resnici na ljubo so Bazovci tokrat povsem odpovedali, tako da je zmagala ekipa, ki je pokazala več volje in imela in tudi nekoli-koveč sreče.
Srečanje je vseskozi ovirala močna burja, tako da je bila tudi igra zelo slaba in raztrgana. V prvem polčasu se je tekma odvijala predvsem na sredini m brez večjih priložnosti na eni ali drugi strani. Proti koncu tega polčasa so najprej gostje lepo streljali proti vratom Hočevarja, ki se je tudi tokrat izkazal, nato pa je imela Zarja po lepi akciji Franze in Antoniča izredno priložnost, a žoga je po Tognettijevem strelu končala za las mimo vrat.
V drugem polčasu so vsi pričakovali, da bo Zarja ob pomoči burje silovi-teje napadala, toda razen dveh prostih strelov Bazovci niso imeli večjih priložnosti. V 73. min. pa bi rdeči lahko prešli v vodstvo, toda zapravili so si dosojeno 11-metrovko. Za nameček so gostje tri minute zatem po naravnost nedopustni napaki bazovske obrambe povedli.
Do konca so zarjani poskušali vsaj izenačiti, a gostje so bili vedno na mestu, tako da so morali Bazovci prvič v letošnjem prvenstvu s sklonjeno glavo z igrišča. Res škoda! (Big)
Nogomet: v 1. AL Primorje spet zdrknilo mesto niže
s. GIOVANNI - PRIMORJE 2:0 (1:0)
STRELCA: Zocco v 35. min., Romano v 82. min.
PRIMORJE: Calligaris, Rojac, Milani (Nicoloro v 75'), Sciarrone, Prašnikar, Favretto, Pase, Pipan, Antoni, Zu-rini (Livan v 60'), Husu.
SODNIK: Nacchia iz Osoppa.
Z.maga Svetoivančanov je zaslužena: čeprav so bili v okrnjeni postavi, so bili boljši v napadu in na sredini, izka-zakrpa se je, da so tudi tehnično zelo dobro podkovani. Pri Prosečanih je manjkal Olivo in vrzeli, ki je zaradi tega nastala na sredini, Mikuševi igralci niso uspeli uspešno zapolniti. Do napadalcev je prišlo malo uporabnih žog in priložnosti so si morali ustvarjati le z osebnimUakcijami, saj je povezava med napadom in sredino res pešala.
S. Giovanni je prvo priložnost imel že v 2. minuti, ko je Husu na gol črti odbil žogo. V naslednji akciji je Praš-
nikar z močnim strelom poslal žogo čez prečko. Tržačani so po tej akciji vzeli vajeti igre v svoje roke, posebno nevarni pa so bili vezni igralec Romano, ki je tudi dosegel drugi zadetek, in pa oba- napadalca. Proti polovici polčasa je Calligaris ubranil nevaren strel srednjega napadalca. Nekaj minut kasneje pa so Tržačani povedli: Romano je z žogo prodiral po krilu ter podal na sredino, kjer jb je Zocco z natančnim udarcem z glavo poslal v mrežo. Pred koncem polčasa je Prašnikar v kazenskem prostoru preigral dva branilca in streljal diagonalno, vratar pa je bil na mestu.
Takoj v začetku drugega polčasa je Prašnikar z zelo ugodnega položaja streljal čez prečko, a domačini so bili spet v premoči na sredini. Njihove akcije so bile bolj tekoče in natančne, medtem ko so bile podaje rdeče-rume-nih v napad nenatančne, vse preveč visoke. Najlepšo priložnost je tokrati-
mel Antoni, znova iz osebne akcije, ko je s polovice igrišča prišel pred vratarja, ki pa je njegov močen strel ubranil. Pred koncem tekme so domačini do-
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 9. KOLA
Latisana - Sevegliano	0:0
Palmanova - Lignano	3:0
Pieris - S. Canzian	0:2
Ponziana - Percoto	1:1
Pro Fiumlc. - Fortltudo	1:1
Ronchi - Gradese	2:2
S. Giovanni - PRIMORJE	2:0
Sangiorgina - Costalunga	0:0
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Gradese - Fortitudo, Sevegliano
-	Ronchi, Percoto - Latisana, San Canzian - Ponziana, PRIMORJE
-	Pieris, Lignano - San Giovanni, Costalunga - Palmanova, Sangiorgina - Pro Fiumicello.
segli še drugi zadetek z Romanom, ki je preigral branilca in premagal Calli-garisa, tako da je S. Giovanni zasluženo sovojil obe točki. (M. Š.)
LESTVICA
S. Giovanni	9	5	2	2	13:5 12
S. Canzian	9	4	3	2	13:7 11
Palmanova	9	4	3	2	9:4 11
Ponziana	9	3	5	1	11:9 11
Sevegliano	9	3	5	1	5:4 11
Costalunga	8	4	2	2	15:8 10
Latisana	9	3	4	2	9:8 10
Lignano	9	5	0	4	14:14 10
Gradese	9	4	1	4	15:12 9
Ronchi	9	2	5	2	6:7 9
Sangiorgina	9	3	3	3	5:7 9
Pro Fiumic.	8	1	4	3	8:12 6
PRIMORJE	9	3	0	6	7:12 6
Fortitudo	9	1	4	4	6:13 6
Percoto	9	2	2	5	10:18 6
Pieris	9	1	3	5	8:14 5
Nogomet: v 3. AL od naših šestih ekip le Mladost zmagala
SKUPINA I
San Lorenzo - Juventina 1:1 (1:0)
STRELEC za Juventino: Marvin.
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Kaus, Krpan, Cingerli, Del Negro (Trevisan), Tabaj, Marvin (Cus-S15l). Pippa, Tegas. Sermino.
Juventina je v Šlovrencu ob Soči dosegla pomemben remi. Grionovi varovanci so tudi tokrat potrdili dobro igro, kar daje upati, da bodo tako tudi nadaljevali, kar bi jim prineslo dobro končno uvrstitev.
Uvodoma so domačini zaigrali odločneje in že v 2. minuti presenetili vratarja Molinarija, ki pa se je zatem zelo izkazal in bil gotovo eden najboljših na igrišču. Odtlej je San Lorenzo igral pretežno na sredini in v Prvi vrsti skušal zaustavljati štandreš-ke napade.
2e takoj v začetku drugega polčasa ?o Štandrežci z Marvinom izenačili. Delitev točk je v bistvu zadovoljila oboje, čeprav so domačini nekajkrat skušali presenetiti štandreško obrambo. Vratar Molinari pa je bil vsakokrat na mestu in je z nekaterimi dobrimi posegi zagotovil ekipi točko, (maja)
Sovodnje - Sagrado	0:0
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Gulin, Tomažič, Marson, M. Fajt, Grillo, Čev-dek, Pahor, Bicciato, A. Fajt
Proti Zagrajčanom so Sovodenjci zapravili edinstveno priložnost, da osvojijo prvo prvenstveno zmago. Resnici na ljubo je treba povedati, da jim je tokrat sreča zares obrnila hrbet, saj jnn ugodnih priložnosti ni manjkalo. Kljub polovičnemu uspehu gre zabe-
■11		obvestili		n
teniška sekcija gaje
vabi vse člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v petek, 20. t. jn., ob 20.30. Prijave sprejema Karlo Rudež. Tel. 392190 najkasneje še danes, 17. t.m. Ob tej priložnosti bo nagrajevanje društvenega turnirja.
AD BORINFORDATA v soboto, 21. t. m., ob 17. uri bo na stadionu »1. maj« občini zbor AD "OR Infordata. Vabljeni člani in atleti.
ležiti napredek v igri, ki so ga pokazali varovanci trenerja Berlosa, kar je vsekakor pomembno, da lahko odslej z večjim optimizmom gledajo na nadaljevanje prvenstva.
Če se omejimo na pomembnejše priložnosti, ki so jih domačini zapravili, omenimo, da je Pahor v 15. minuti sam pred vratarjem slabo izkoristil Fajtovo podajo. Nekaj minut kasneje pa je Bicciatov strel premagal nasprotnikovega vratarja, žal pa je žogo zatem zaustavila vratnica.
Terensko premoč so domačini imeli tudi v drugem polčasu, ko so večkrat streljali proti zagrajskim vratom. Naj-lepšo priložnost je imel Aleš Fajt, vendar je streljal za las previsoko. (A. F.)
SKUPINA L
Mladost - Chiarbola	3:0 (0:0)
STRELCA: D. Argentin in Kobal (2)
MLADOST: Gergolet, Lakovič, Černič, Frandolič, Černigoj, Ferfolja (Argentin), Lavrenčič, Marušič, Kobal, Massimiliano (Pahor)
Persoglievi varovanci so tokrat računali na zmago, do nje pa so prišli z večjo težavo kot so predvidevali. Chiarbola sicer ne sodi med elitna moštva te skupine, ima pa precej solidno obrambo, čeprav je vsaj tokrat bila prešibka v napadu, da bi lahko ogrozila Gergoletova vrata. V prvem delu igre so imeli pobudo domači, toda ko so prihajali v bližino nasprotnikovih vrat, se jim je vsakokrat kaj zataknilo. Malo pred počitkom je zaradi poškodbe moral predčasno v slačilnico še Ferfolja in je zgledalo, da so Persoglievi varovanci naleteli na enega tistih dni, ko gre vse narobe.
Po premoru pa so domači zaigrali odločneje in njihovi napadi so postali konkretnejši. Njihov trud je bil tudi poplačan, saj so trikrat zatresli mrežo. Prvi gol je nekaj pred polovico drugega polčasa dosegel Kobal po lepi osebni akciji Marbsiča. Po nekaj minutah je mrežo zatresel David Argentin, končni izid pa je postavil spet Kobal. (Z. Frandolič)
Breg - Fincantieri	0:0
BREG: Hrvatin, Germani (Igor Tul v 30'), Kerstič, Pavletič, Paoli, Jež, Zonta,
Olenik, Prašelj, Kelemenich, Miloš Tul (Albertini v 50')
Proti solidnemu Fincantieriju so Brežani po dokaj zmedeni, a drugače zanimivi igri sicer remizirali, vendar ne brez težav. Domačini so tekmo začeli v nekoliko spremenjeni postavi, kar se je verjetno v nadaljevanju tudi poznalo. Tekmo pa je vseskozi pogojevala burja, ki je v prvem polčasu pihala Brežanom v obraz. Gostje tega niso znali izkoristiti, nasprotno, prav v prvem polčasu so imeli Brežani največ priložnosti. Najprej so imeli stoodstotno priložnost z 11-metrovko, ko je nasprotnik pred vrati podrl Zonto, in kasneje, ko je Prašelj silovito s 3 metrov pred gol črto streljal vratarju v prša.
V drugem polčasu so plavi z burjo v hrbtu zagospodarili na igrišču,^ a žal očitna terenska premoč ni dala zaželenih sadov. Že v prvi minuti drugega polčasa je lepo priložnost zapravil Olenik. V nadaljevanju smo praktično prisostvovali ponovitvi nedavne Bregove tekme proti Mladosti. Očitno so se domačini tega prizora spomnili, tako da zadnje pol ure nasprotnikova obramba ni imela napornega dela, saj Brežani niso našli ustrezne poti, da bi prišli do optimalnega položaja za strel. Prav v zadnji minuti igre je pa za podvig poskrbel nasprotnikov vratar, ki je po silovitem Prašljevem strelu poslal žogo "v kot. Res škoda, da niso plavi izkoristili te priložnosti, saj bi zmaga dala novega elana ekipi, ki nedvomno še ni dobila svoje prave identitete, predvsem pred svojim zvestim občinstvom. (Miloš Tul)
SanfAndrea SIT - Gaja 3:3 (2:2)
STRELCI za Gajo: Vescovo v 10. min., Salvi v 40. min., Vengust v 65. min.
GAJA: Altin, Šuc, VValter Kalc, Marko Rismondo, Vengust, Gojča (Terčon v 46'), Salvi, Aleksander Kalc, Vescovo, Calligaris, Stranjščak, 12 Kante, 13 Boris Rismondo, 14 Fabrizio Vescovo
Po izrednem uspehu proti solidnemu S. Marcu je bilo pričakovati izdatno zmago zeleno-rumenih, vendar so jim to veselje skvarili mladi igralci SanfAndrea, ki so z borbenostjo in izrednim pogumom presenetili doslej zelo solidno Gajino obrambo.
Gaja je sicer kmalu povedla z Ves-covom, zatem pa, kot da njeni igralci ne vedo, kako naprej: najprej so dopustili, da so gostitelji izenačili in zatem še prišli v vodstvo. To je nekoliko spodbudilo Gajine igralce, da so pred iztekom prvega polčasa le izenačili. Po premoru so se zeleno-rumeni igralci podali v napad in kmalu povedli z Vengustom, nakar so se spet preveč stisnili okrog Altinovih vrat in dovolili nasprotniku, da se je dodobra razigral in jih spet dohitel, sicer z drugo 11-metrovko. Tekma sama je bila živahna in zanimiva, posebno pa je izstopal Gajin vezni igralec Salvi. Vsekakor se v ekipi pozna odsotnost izkušenih Alfierija, Averse in Maksa Grgiča, ki so izključeni ali poškodovani. Upati je, da se bodo nekateri le nekoliko streznili in po svojih močeh skušali pomagati Gaji, da pride do še večjih uspehov. (Kalc)
SKUPINA M
Primorec - Exner	1:1 (1:0)
STRELEC za Primorca: Mauro Carli v 28. min. (11-metrovka)
PRIMOREC: Luciano Leone, VValter Milkovič (Canziani v 72'), Černe (lan-narelli v 69'), Florean, Massimo Leone, Coppola, Ferluga, Mauro Carli, Andrej Carli, Husu, Fachin.
Tudi tokrat, kot prejšnjo nedeljo, je Primorec izgubil točko prav v zadnjih minutah, ko je vse zgledalo, da bo znova prišel do zmage. Trebenci so namreč napadali od vsega začetka in se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom. V 28. minuti pa je Mauro Carli po prekršku nad Fachi-nom natančno izvedel 11-metrovko in popeljal svoje moštvo v vodstvo. Po tem golu se je Primorec nekoliko oddahnil in brez velikih težav dočakal premor.
V drugem polčasu pa je Exner dal vse od sebe, da bi prišel do remija, tako da se je Primorec večkrat moral braniti z zobmi. V tem delu tekme so imeli Trebenci še nekaj velikih priložnosti, predvsem v protinapadu. V zadnjih minutah pa hladna prha, saj so gostje izenačili, kar jih je povsem zadovoljilo, Trebencem pa je izgubljena točka pustila nekoliko grenkobe. (Andrej)
rezultati

2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 9. KOLA	
Buttrio - KRAS	1:0
CGS - S. Luigi VB	odi.
Muggesana - VESNA	0:0
Opicina - Edile Adr.	0:0
S. Nazario - Čampi Elisi	0:0
S. Sergio - Opicina S.	5:0
ZARJA - Giarizzole	0:1
Zaule Rab. - Stock	2:2
LESTVICA
VESNA	9	5	3	1	10:4	13
S. Sergio	9	4	4	1	17:4	12
Buttrio	9	5	2	2	11:6	12
ZARJA	9	3	5	1	13:9	11
Zaule Rab.	9	4	3	2	12:10 11	
Opicina	9	2	7	0	5:3	11
Muggesana	9	3	5	1	6:6	11
Čampi Elisi	9	3	4	2	7:6	10
CGS	8	3	3	2	12:7	9
Giarizzole	9	3	3	3	5:6	9
Edile Adr.	9	2	3	4	6:8	7
Opicina S.	9	2	3	4	8:14	7
KRAS	9	1	4	4	9:11	6
S. Luigi VB	8	0	6	2	3:5	6
S. Nazario	9	0	4	5	4:17	4
Stock	9	0	3	6	5:17	3
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Opicina Supercaffe - KRAS, Stock -San Sergio, Čampi Elisi P. - Zaule Rabuiese, S. Luigi V. Bush - San Na-zario, Giarizzole - CGS, Edile Adriatica - ZARJA, VESNA - Opicina, Muggesana - Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 7. KOLA
Arrigosport - Pro Farra	1:1
Audax - Brazzanese	1:1
Isonzo - Moraro	1:2
Manzano - Mariano	1:2
Medea - Azzurra	1:0
San Lorenzo - JUVENTINA 1:1 SOVODNJE - Sagrado	0:0
LESTVICA
Moraro	7	4	2	1	13:3	10
Mariano	7	4	2	1	12:5	10
Pro Farra	7	3	4	0	10:5	10
Arrigosport	7	3	4	0	7:3	10
Audax	7	3	3	1	15:10	9
JUVENTINA	7	2	4	1	5:4	8
Medea	7	4	0	3	9:7	8
San Lorenzo	7	2	3	2	7:6	7
Sagrado	7	2	3	2	4:3	7
Isonzo	7	1	4	2	9:9	6
SOVODNJE	7	0	4	3	3:11	4
Azzurra	7	1	1	5	8:14	3
Brazzanese	7	1	1	5	5:15	3
Manzano	7	0	3	4	5:15	3
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Arrigosport - Manzano, Azzurra -Brazzanese, JUVENTINA - Audax, Mariano - San Lorenzo, Moraro -SOVODNJE, Pro Farra - Medea, Sagrado - Isonzo.
Skupina L
IZIDI 7. KOLA
BREG - Fincantieri	0:0
Euforia - S. Vito	1:2
Fossalon - Hermada	1:1
MLADOST - Chiarbola	3:0
Romana - S. Marco S.	0:3
Sit Immob. - GAJA	3:3
LESTVICA
S. Marco S.	7
Fossalon	7
MLADOST	7
GAJA	7
Hermada	7
Fincantieri	7
BREG	7
S. Vito	7
Sit Immob.	7
Chiarbola	7
Romana	7
Euforia	7
4	3	0	10:2	11
2	5	0	9:2	9
4	1	2	10:4	9
3	3	1	9:5	9
2	4	1	8:5	8
3	2	2	5:4	8
3	2	2	5:4	8
3	2	2	11:11	8
1	4	2	11:11	6
0	3	4	3:11	3
1	1	5	4:12	3
0	2	5	5:19	2
PRIHODNJE KOLO (22. 11.) Chiarbola - Romana, Hermada -MLADOST, Fincantieri - Fossalon, San Vito - BREG, GAJA - Euforia, San Marco S. - SanfAndrea.
Skupina M
IZIDI 7. KOLA
Campanelle - Architrave	2:2
Fincantieri - Domio	1:4
La Lanterna - Montebello	1:1
PRIMOREC - Exner	1:1
Roianese - Don Bosco	4:1
S. Anna - Olimpia	2:5
Union - CUS	1:1
LESTVICA
Roianese	7	6	0	1	20:4	12
Architrave	6	5	1	0	22:9	11
CUS	7	4	2	1	12:8	10
Olimpia	7	4	1	2	16:9	9
PRIMOREC	7	4	1	2	9:7	9
Campanelle	7	3	2	2	17:8	8
Domio	6	3	2	1	10:6	8
Montebello	7	2	2	3	5:6	6
Fincantieri	7	2	2	3	6:12	6
Don Bosco	7	1	3	3	8:10	5
Union	7	1	2	4	6:18	4
Exner	6	1	1	4	5:10	3
La Lanterna	6	0	2	4	6:23	2
S. Anna	7	0	1	6	11:23	1
PRIHODNJE KOLO (22. 11.)
Don Bosco - Olimpia, L'Architrave -Roianese, Exner - Campanelle, Montebello - PRIMOREC, CUS - La Lanterna, Domio - Union, Fincantieri TS - S. Anna.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi,700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Bogumil Samsa
Član italijanska časopi založnikov
zveze časopisnih
17. novembra 1987
Sporni sklep rimske Občine povzročil žolčni odgovor prebivalstva
Prebivalci najrevnejših rimskih predmestij protestirajo zoper prisilno priselitev Romov
Melodie za težke milijarde
RIM — Vojna med reveži v Rimu. Tako bi lahko ocenili protest nekaterih rimskih predmestnih rajonov proti odločitvi občinske uprave, ki je sklenila premestiti večje skupine Romov v predmestje, ne da bi prej ugotovila, ali ustrezajo izbrana področja vsem potrebnim higienskim in socialnim rekvizitom za prisilno vselitev tolikšnega števila ljudi. Protest, ki je posebno v soboto in v nedeljo ponekod zadobil značaj pravega pouličnega upora, ima globoke korenine ter motivacije, ki izhajajo iz težkega sožitja med številno cigansko skupnostjo in mestnim okoljem, istočasno pa tudi iz brezbrižnosti, ki so za te probleme doslej pokazala pristojna javna telesa.
V Rimu živi danes po približnih ocenah (uradnih podatkov ni) približno štiri tisoč Romov iz različnih družinskih plemen, ki so razen nekaterih izjem, zelo slabo integrirana v mestno stvarnost. Njihovo število se je v zadnjih letih podvojilo, posebno potem, ko so nekatere zahodnoevropske države izgnale več tisoč Romov plemen »Korakane« ki so večinoma jugoslovanskega porekla. Romi živijo v Rimu v zelo težkih ambientalnih in higienskih razmerah. Njihova taborišča so posejana ob avtocesti, ki povezuje mesto z letališčem ter na vlažnih bregovih Tibere, kjer shajajo brez vode, elektrike ter minimalnih higienskih uslug. Med njimi je seveda vseh vrst ljudi. Nekateri se preživljajo z ilegalnimi posli in tudi s kriminalom, večina Romov pa je ostala zvesta tradicionalnim dejavnostim teh plemen, kot sta npr. kramarstvo in obrtništvo.
Javna telesa se v- veliki večini primerov niso nikoli zanimala za njihove probleme in so posegala le ko so Romi kršili javni red in se izneverili določenim pravilom družbenega vedenja. Dežela Lazio je pred dvema letoma odobrila posebni deželni zakon, ki določa, da imajo tudi Romi pravico do nekaterih zdravstvenih in socialnih uslug ter obvezuje rimsko občino, da jim priskrbi nekatere temeljne življenjske pogoje. Njihova taborišča ne smejo več stati na neprijetnih bregovih Tibere, kjer je Romov vrh tega v zadnjih mesecih preveč, ampak je treba člane teh skupnosti preseliti v druga zemljepisna in družbena okolja.
Na Kapitolu, kjer ima sedež rimska občina, je zato padla odločitev, da je treba taborišča za Rome čimprej urediti. Najprej so daljnovidni upravitelji izbrali veliko zapuščeno kmetijsko posestvo severno od mesta, a so kmalu dognali, da je ta kraj brez cest, vode in električne napeljave. Nato pa so se odločili za nekatera vzhodna predmestja (tako imenovane borgate), kjer je ob tej novici prišlo do ostrih protestov, v soboto ponoči pa do prvega ljudskega upora. Ljudje, med katerimi so tudi ženske in otroci, so z barikadami blokirali nekatere glavne konzularne ceste, ki so vitalnega pomena za dostop v prestolnico ter celo zasedli nekatere železniške postaje na progi Roma-Aquila. Življenje v teh rajonih je že nekaj dni popolnoma ohromljeno in ponekod je prišlo tudi do incidentov med demonstranti in policijo, ki pa je posegla le v najnujnejših prime-
rih, ker očitno oblasti nočejo zaostritve ^e itak zelo napetega položaja.
Ce hočemo razumeti, seveda ne pa opravičiti teh manifestacij, ki dišijo nekoliko po rasizmu, moramo povedati, da so ti rajoni, v katere hoče občina vseliti Rome, nedvomno najrevnejši v neskončni in sivi rimski periferiji. Gre za ogromne predmestne predele, ki so zrasli na podlagi divjih gradbenih špekulacij m brez vsakršnega urbanističnega nadzorstva, ki so brez ustreznega cestnega omrežja ter ponekod tudi celo brez vodne in elektirčne napeljave. Zakaj ne uredijo taborišča za Rome pred Vatikanom ali v ekskluzivni četrti rimskega meščanstva, se polemično sprašujejo demonstranti, ki se bojijo, da oi prihod romskih skupnosti ustvaril samo nove težave za ta nesrečna predmestja, ki so zrasla mimo vsakega načrtovanja in seveda mimo vsake človeške dimenzije. Občina pa je medtem preklicala svoj narodni sklep. Romi čakajo na bregovih Tibere, ljudje iz sivih predmestnih rajonov pa ne zaupajo občinskim oblastem in nadaljujejo protest.
SANDOR TENCE
Demonstranti so blokirali ceste in železniške proge v rimski periferiji (Telefoto AP)
MADRID — Ugrabitelji petletne deklice Melodie so se oglasili staršem, libanonskemu milijarderju Raymondu Nakašanu in korejski rock pevki Ki-meri. Konservativni list ABC je poročal, da so neznanci zahtevali 16 milijard lir v gotovini v zameno za svobodo deklice, ki so jo ugrabili prejšnji ponedeljek v Esteponi pri Marbelli (Costa del Sol).
Zakonca Nakašan sta menda morala to vsoto izplačati že danes. Ugrabitelji so tudi sporočili, da zavračajo milijon dolarjev (približno milijardo in 25 milijonov lir) odkupnine, ki sta jo bila Nakašanova sama pripravljena odšteti zlikovcem.
Listu ABC so ugrabitelji telefonsko obrazložili, kako lahko pridejo do kraja, kjer je nato policija našla sliko male Melodie in kaseto na kateri je bilo posneto krajše sporočilo. Policija je izjavila, da je na traku posnet glas Melodie, ki počasi izgovarja besede nekega »srhljivega sporočila«. '
Švicarji nočejo izročiti velikega mojstra Gellija
BOLOGNA — Švicarske oblasti ne bodo izročile italijanskim sodnikom zapornika Licia Gellija. Zavrnitev prošnje ni v Italiji, predvsem v krogu sodnikov, ki sledijo bolonjskemu procesu, presenetila nikogar, saj je bilo le malo upanja, da bi lahko zaslišali enega izmed najsumljivejših predstavnikov italijanskega framasonstva.
Italijanski ambasador v Švici Solari Bossi je naslovil na bolonjsko porotno, sodišče teleks s švicarskim negativnim odgovorom. Po pravu sosednje države sodi obtožba združevanja v prevratniške namene med »absolutne politične prekrške«, in zato oblasti niso sprejele prošnje za izročitev Licia Gellija. (Francesca Pazienzo, ki je obtožen istega prekrška, so ameriške oblasti izročile brez večjih pomislekov.)
Bolonjske sodnike so švicarske oblasti spravile v izredno neprijeten položaj. V zapletenem procesu zaradi pokola na bolonjski železniški postaji, ki se v glavnem mestu Emilije-Romagne vleče že dolgih sedem let, je Gelli izstopal kot človek, ki je preiskavo preusmeril na stranske, mednarodne tire, daleč od pravih krivcev. Dobršen del odgovorov na vprašanja oprotizakonitem vmešavanju lože P2 in desničarsko usmerjenih tajnih služb, je najbrž skritih v kovčku, polnem dokumentov, orožja in razstreliva, ki ga je Gelli imel s seboj 13. januarja 1981 na vlaku Taranto-Milan. V tem kovčku naj bi bili tudi dokazi za to, da je Gelli pritiskal na ključne osebnosti italijanskih tajnih služb.
V	Peruju ofenziva proti gverilcem
LIMA — Posebni protigverilski oddelki perujske vojske so te dni sprožili široko zasnovano ofenzivo, da bi v pokrajini San Martin na severovzhodu države uničili vsa oporišča gverilcev gibanjp Tupac Amaru (MRTA). Iz glavnega štaba perujske vojske so včeraj sporočili, da je dobil general Rafael Moral, poveljnik protiterorističnih oddelkov, točna navodila, po katerih mora odkriti legla gverilcev in jih zatreti.
Perujski predsednik Alan, Garcia je prejšnje dni gverilce večkrat povabil, naj položijo orožje, politično vodstvo Tupac Amaru pa mu je postavilo težko sprejemljive pogoje. Voditelji MRTA"' zahtevajo osvoboditev vseh političnih jetnikov, nacionalizacijo zasebnih podjetij, občutno zvišanje plač, zamrznitev cen, pomoč revnim kmetom in kaznovanje vojakov, ki so kršili človekove pravice. Gverilci marksističnega kova so že večkrat obljubili, da se bodo maščevali za smrt Ernesta Che Guevare, ki so ga pred 20 leti ubili v sosednji Boliviji. Victor Alfreda Polay Campos, imenovan tudi komandant Rolanda, je vojaški poveljnik enot gverilcev Tupac Amaru. Sam_je bivši aktivist stranke APRA, kateri pripada tudi predsednik Garcia, mnogi pa so prepričani, da je celo osebni prijatelj perujskega predsednika.
Vse pa kaže, da je revno prebivalstvo pokrajine San Martin na strani upornikov, saj bodo danes in jutri prekrižali roke v znak protesta proti ofenzivi vladnih protigverilskih oddelkov. V poročilih, ki iz tega območja prihajajo v Limo, piše, da je ljudstvo večkrat s ploskanjem sprejemalo gverilce Tupac Amaru. Doslej naj bi se tudi že več moških pridružilo upornikom. V pokrajini San Martin so zelo aktivne tudi celice gibanja Sendero Luminoso. To mačistično usmerjeno gibanje ima v svojih vrstah manj borcev, nedvomno pa je v protivladnem boju veliko bolj uspešno.
V	sedmih letih spopadov med vladnimi silami im gverilci je1 v Peruju doslej umrlo vsaj 11 tisoč civilistov, gmotne škode pa je bilo za 3 milijarde in pol dolarjev, okroglih 5 tisoč milijard lir.
Zaradi tihotapstva mafijec Minore v ječi
TRAPANI — Včeraj so pospremili v ječo tudi 35-letnega Mariana Minoreia, sina mafijskega veljaka Calogera Mino-reja, ki že leto dni sedi v zaporu. Proti njemu je sodnik iz Masse, ki proučuje mednarodne povezave v tihotapstvu z
orožjem, izdal priporni nalog. Mariano Minore je obtožen nezakonitega prekupčevanja vojnega orožja ter trgovanja z mamili. Poleg tega naj bi Minore ogljufal EGS za okroglih 28 milijard lir — te mu je Evropska gospodarska skupnost posodila, da bi gojil tobak v okolici Trapanija, Minore pa je na skrito uvozil veliko količino grškega tobaka, ki ga je nato prodajal za italijanskega. Ta goljufija naj bi ga obogatila za tri in pol milijarde lir.
Minore je član ene najmogočnejših sicilskih mafijskih
Coste, pa do predelovanja camu. Včerajšnji pripor še enkrat potrjuje vpletenost mafije v mednarodno prekupčevanje z orožjem, ki je namenjeno raznim srednjevzhodnim državam.
Začasna svoboda za Mouawada Gassna
GENOVA — Genovsko sodstvo je izpustilo Libanonca Mouawada Gassna na začasno svobodo. Gassna so v preteklih dneh priprli, ko so na krovu njegove ladje našli pravi arzenal osem samokresov ter šest polavtomatskih pušk. Libanonca so obtožili tihotapljenja orožja v Italijo.
Ko so Gassna prestregle izvidnice pomorske straže, se je ta peljal z jahto iz Montecarla proti Genovi. Gassn je vedno trdil, da je orožje last jahte same. Ta namreč večkrat pluje po morjih, kjer mrgoli morskih roparjev. Jutri, 18. t. m. pa bodo sodili sumljivemu Libanoncu po hitrem postopku.
JO / MESTO CVETJA	Piše in riše: Matjaž Učakar
&B2.U /-/<£ H TOV An/g
PO V S AH TG H
poreG,Aj/i -je
PIŠTOLO. HotLAM...
Se H! Bo pjl/-
Lee,eL x ozppče/c
Z z	P
Močno neurje prizadelo Catanzaro in Palermo
CATANZARO — Nedeljsko in včerajšnje neurje v južni Italiji je predvsem v Kalabriji in na širšem palermskem območju povzročilo ogromno gmotno škodo. Najhuje je bilo v Catanzaru, kjer so prekinili dobavo vode, številni zaselki v pokrajini pa so odrezani od sveta. Hudourniki so namreč prestopili bregove, zemeljski plazovi in usadi pa so prekinili železniško progo Catanzaro-Lamezia Terme. V večini šol včeraj ni bilo pouka, prav tako so bile precejšnje odsotnosti na delovnih mestih. Catanzarski občinski svet se je sestal na izredni seji in je že sprejel prve izredne posege, da bi vsaj delno odpravili posledice neurja. Na cestnem omrežju so že na delu ekipe ANAS, ki preverjajo stabilnost mostov in cestiš.č.
Nekaj podobnega je bilo tudi na širšem palermskem območju, kjer so narasli hudourniki preplavili ceste in železniško progo za Trapani. Največ škode je na poljščinah. Gasilci so imeli polne roke dela tudi v mestu, saj je voda zalila številne trgovine in kleti.
Po meteoroloških napovedih bi se moralo nestanovitno vreme nadaljevati, dež z ohladitvami naj bi zajel tudi severovzhodno Italijo.
Ognjenik Mihara spet bruha
TOKIO - Ognjenik Mihara na otoku Osima, dobrih sto kilometrov južno od Tokia, je včeraj pričel bruhati dim in pepel. Pred enim letom so oblasti ob podobnem izbruhu evakuirale 10 tisoč prebivalcev tega malega otoka pred Sagamskim zalivom, a so jim dovolile povratek, ko se je ognjenik umiril. Tokrat pa je izbr,uh popolnoma presenetil vulkanologe. V zadnjih dneh so aparature zaznale malenkostne spremembe in mikropotrese, ki pa jim niso posvetili večje pozornosti.
Včeraj ob 11. uri po krajevnem času se je med grozovitim bobnenjem dvignil iz 758 metrov visokega stožca steber dima, ki je dosegel višino 4000 metrov. V trenutku eksplozije je bilo na ognjeniku kakih 150 turistov, ki jih je policija kasneje rešila. Nihče ni bil ranjen, ker Mihara za sedaj ne bruha lave. Japonski vulkanologi ne izključujejo nadaljnjih izbruhov. Oblasti so proti otoku že poslale številne ladje, ki bi lahko v primeru nuje vkrcale prebivalce.